TRST, sobota 17- septembra 1955 Leto XI. . št. 220 (3149) OKHAv T A DMEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana r gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 £ 37-338 MONTECCHI Si. 6, II nad. — TELEFON 93-10» IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 26 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir befieda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 d»A v Širini °?ruž- G°RICA: Ul. S. Pellico 1-11,, Tel, 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozDa “‘"T"!I'6; * stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsa» Air severno od .. V UnlorSa uPrli Proti vla. !;0,e sodelujejo tudi ' b>>h dveh mornai'iee v orne-."»ati, "*.Pokrajinah. iJjPr°tui,i 0 dogodkih si Obiti £6)°’ 2ato mogoče “»lo J lasne slike. Vladni kratkih poročilih f? ' v • y*®da obvladuje olo?i]aatv° in policija iik^fstev vVlSdne Palače in Si0 Vs, Z- v prestolnici kro-5“ »e j, ?g“če govorice. Ta-n.i,:Vdl. razširila vest, »a Poavali , vo>ask> vodl' i-iL.r>aj od,“ generala Pero- ItM1 »Por LPi' Uanašnji voki »>, (.ril, tretji v Ar- i. "» ohL ,r ’e Peron Pri' Pti'?,,0go nl'- T° pot pa gre >o ^ter, °bsirnejše gibanje, jJ'ke jn J" sodelujejo enote da, j m°rnarice, Vlada je »>ir0 m,od> upor general v K t, lag»er, bivši po-h ?>o QUa' regimenta pehote 2 in ni ? v Pokrajini Cor-S>omtde katerega je bi. t> zarad? lzdan zaP°rnl "je. at>i protidržavne zh- uri po linici Času. 30 /-ač"'e v Cva,Van—’'°Zltl BOV°rl-ce °- ^»je pa Ze zadnjih 15 dni “ m bilo ] ..“tih n.Up?r v Cordobi in v uporu, toda c ,i to, jj Se niso dosti oz'ral Pn! lttožii Podobna govo- i* ie ?e mdnjih 15 dni. l,i odkrili >e Prišla vest, da C * bil b°Vo zaroto. Prav Ail 0 Javljeno, da je iz- ltjlih p. p®r v Cordobi in v (JPic, Jjth severno od pre-kV6°b 3-20 pa je radio W 1 tat 00110 0 dogodkih in tS>fil,y je prišla utadna ■ hi ° UP°‘U. Obsedno sl’ te bilo razširjeno H,»lje. Tako ie bilo hit 4 2kna izredni seji po-hlNilej""" w' Im! i^alni poslanci se *i„ o sta »deležili in za ob-0vPet0niif -so glasovali su i|0 »°li j stični poslanci. Pok“re rjutraj je pri !°rnice in sena-a, ki neprertano i-ase C°rd0ba CU' »St vigl“enti .spopada med 13. pehot- tiik ki je n«t«l špr,la ,b„>n oddelki 4. tr.p-kh ’ ki so se j» i111 letoi ?!ev je prišlo v h i>eija ske šole. Medtem »Oni ,astelW a v stanovanje hib b,kega ?*■ ki ie bral w ‘ »kofa Sneko Viirln*b°ro^0^va"je. ’ E’dete-Ni,0 r°bu :la so 3e Pc'’” Va: . n riši n ip kjer je S»hn>*-"iTa m prižl° 'P -tl0 ljudi vo in aPoni06 ie pnsk; (Ji- aretirali so več 3guk radio oddajal 8 katerim je po-1 se vrnejo *iv,i 'doba „ r,nerja pokraji- v iv c'vin.’t * kat< ' domm °ai Radio v pomorskem oporišču Belgrano, ki se je pridružilo upornikom, je pozneje zatrjeval, da je vsa južna Argentina v rokah upornikov, da se rečno ladjevje, ki je na odprtem morju, približuje Buenos Airesu, ter da se je tudi podmorniško oporišče v Mar Del Plata pridružilo upornikom. Uradno poročilo v Buenos Airesu pa zanikuje, da je Cordoba padla v roke upornikov. Vladno letalstvo bombardira upornike v pomorskem oporišču Rio Santiago. Težki bombniki so leteli tudi nad mestom Eva Peron (La Plata), ki je prestolnica pokrajine Buenos Aires. V Evi Peron so čutili močne eksplozije, in gost dim se je dvigal v zrak. Baje so v teku boji med mornariškimi enotami in vojsko, ki je ostala zvesta vladi, tudi v Ensenadi blizu mesta Eva Peron. Ministrstvo za vojsko javlja, da so se v pokrajini Cordoba uprli tudi učenci topniške šole ter del pehotnih in letalskih oddelkov. Na severu pa je po zatrjevanju vladnih oblasti upor omejen samo na Curuza Cuatia. Iz Montevidea javljajo, da sta prispela tja iz Rio Santiago dva argentinska torpedna lovca z ranjenci. Urugvajske oblasti so poskrbele za ambulante za prevoz ranjencev. Kakor javljajo iz Buenos Airesa, je bil vojni minister general Lucero imenovan za vrhovnega poveljnika vseh kopnih, pomorskih in letalskih sil, vštevši orožništvo in policijo. Ob 17. uri je radio v Buenos Airesu javil, da je bilo ustanovi leno poveljstvo «re-presijskiha sil in da so na vsem ozemlju uvedli policijsko uro. Od 18.30 dalje so prepovedane vse predstave in vsa zborovanja. V Buenos Airesu so postavili protiletalske topove v pristanišču in na vseh strateških točkah. da dovolj, in dobival je pa-, ti nobene izjave o Ricketto-kete Rdečega križa in od dru- vih besedah. Dejal je le: »Prižme. Razlog za dobro ravna- čakujemo še osvoboditev nje vidi Rickett v tem, da j mnogih ameriških civilistov, je «pošteno priznal svoje vo-lki jih zadržujejo na Kitaj-hunsko delovanje«. Dodal je, iškem in ki bodo izpuščeni v da se je zdaj premislil in daj bližnji prihodnosti. V teh o-ne bo nikoli več šel v nobe- koliščinah ne nameravam ko- no deželo, da bi tam zbiral podatke. Izjavil je, da je bil poslan na Kitajsko s Full-brightovo študijsko štipendijo, ker zna kitajsko, in da .ie zbiral vojaške in politične mentirati izjav onih, ki so bili pravkar izpuščeni*. Foreign Office pa je takoj popoldne zanikal Rickettove obtožbe, da se je funkcionar britanskega veleposlaništva informacije za ameriški kon-1 ukvarjal z vohunstvom. You- zulat; ko pa je ameriški konzul odpotoval, je dajal informacije tretjemu sekretarju britanske misije Youdu in nato sekretarju holandske misije Van De Hofenu. Predstavnik ameriškega državnega tajništva ni hotel da- de, ki ga je obtožil Rickett, je zapustil Kitajsko letos 9-avgusta in se vrnil v Anglijo. BEOGRAD, 16. — Danes so se v Beogradu pričeli uradni razgovori gospodarskih delegacij Jugoslavije in Burme. Bur- Jadranu. mansko delegacijo vodi minister Bo Min Gaung. jugoslovansko pa član Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič. Razgovor Cossioni-Sloroni o ribolovu na Jadranu RIM, lff. —1 Kot poroča An-sa sta imela minister trgovinske mornarice Cassiani in poslanec Storoni, šef italijanske delegacije pri jugoslovanski vladi skupaj s strokovnjaki za ribolov razgovor o najnovejšem razvoju vprašanja sporazuma o ribolovu na -France pri M. Pliodl In VukmanoM BEOGRAD, 16. — Bivši francoski ministrski predsednik Pierre Mendes-France je danes prispel na obisk v Jugoslavijo. Opoldne je sprejel Meiules-Francea podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in ga po polurnem razgovoru zadržal na kosilu v svojem stanovanju. Kosila so se poleg njiju udeležili predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, francoski veleposlanik v Beogradu Franco« Coulet in Mendčs-Franceov sin Bernard. Popoldne je Mendes-France v spremstvu francoskega veleposlanika obiskal predsednika beograjskega ljudskega odbora Miloša Miniča in se v razgovoru zanimal za jugoslovansko komunalno problematiko, zlasti pa za reševanje komunalnih problemov Beograda. ATENE, 16. — Kralj Pavel je nocoj govoril po radiu in je poudaril, da je odgovornost Grčije glede Cipra velika, ter je pozval prebivalstvo, naj bo zmerno. CfiEnE MAROKA NISO »E OPSTBANJESE \SV. TEŽAVE Desnica sknša z vsemi sredstvi preprečiti izvedbo Fanrovega načrta Xovc demonstracije irancoskili kolonistov v Kabatu in Npopadi n policijo Generalni rezident nenadoma pozvan v Pariz - Izjava članov demokratične stranke neodvisnosti - JBomhui atentati v Casablanci in Pezu PARIZ, 16. — Faure ni še I jo, da se Ben Jus*f in njihova premagal vseh težav v zvezi I stranka strinjata o političnem da ie volni na Kitajskem HONGKONG, 16. — Danes sta prispela v Hongkong dva ameriška civilista, ki so ju izpustile kitajske oblasti, Wal-ter Rickett in p. Harold Rig-ney. Oba sta bila leta 1951 obsojena zaradi vohunstva, prvi na šest, drugi na deset let zapora. Rickett je izjavil, da se mu v kitajskem zaporu ni slabo godilo; jedel je preprosto, to- z izvajanjem svojega načrta c Maroku. Zlasti so ša precejšnja nasprotja med francosko vlado in maroškimi predstavniki glede izbire ljudi, ki naj sestavljajo IcronsKi svet. Vlada bi hotela vklju čiti v ta svet marakeškega pašo, maroški nacionalisti pa te temu upirajo in zahtevaja imenovanje vezirja El Mo-krija. Nocoj pa je minister za afri. ške zadeve nenadoma javil, da je bil generalni rezident Boyer de La Tour noklican v Pariz, kamor bo orišel jutri zjutraj. Baje namerava vlada sklicati sestanek, katerega se bodo udeležili razen generalnega rezidenta tudi m ar iški nacionalisti in predstavniki tako imenovanih tradicionalističnih struj, da rešijo to kočljivo vprašanje. Člani maroške stranke neodvisnosti in Istiklala, ki ro se te dni razgovarjali na Madagaskarju z Ben Jusefom. pa so danes prišli v Pariz. Člani demokratične stranke neodvisnosti so med drugim izjavili, da z zadovoljstvom ugotavlja- programu, ki naj napravi iz Maroka «moderno. demokratično, svobodno in suvereno državo, povezano s Francijo z vezmi medsebojne odvisnosti, ki so bile svobodno sprejete s pogajanji na podlagi enakopravnosti, in tako da bodo zajamčeni interesi Francozov v Maroku*. Izjava pravi dalje, da Ben Jusef, ki bo premeščen v Francijo, odobrava politiko, ki izhaja iz. razgovorov v Aix Les Bainsu »in Parizu in ki jo francoska vlada namerava izvajati. »Izvajanje te nove politike, t. j. ustanovitev kronskega Mikojan pride v FLRJ na letne poCItnlce BEOGRAD, 16. — Jugopress javlja, da bo prvi namestnik predsednika sovjetske vjade Anastas Mikojan te dni prispel z družino na letni do’ pust v Jugoslavijo. SZ ZA UVEDBO SODELOVANJA med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ii1" »kejiL^ove, da ne ov\°- Članek Pravde o sovjetskem stališču glede Nemčije - Vzhod- avoladn>h sil. Riidm W 3e voditelj 3. 1 V*FjstUer 2he5?i'bania Benera' ip&° vlada : ob 13 >e po- Loh. 'ke na s>' pozvalo p» s>eer se vdajo, ker ;*tj„° PoslanniefnL Uporniki » inUltimat 8uver" l*čo razst”'e,.,.m zažugali, * ti., Polic--6, 1 vladno pa-blti, bo 1Jsko prefekturo, i« • °»aala • Uk0i 5° h!*. Ved_Vsei državi pa ;ri^e ,,Po »ajasen, Glav- .*'čiJ!,v'adn0r1ai<; tCordoha- ° letalstvo bom-sl--uira °rnike. k V ki Snu V topniški in r,Sol‘- h! divizija, ki tab 15 3nS vlad>' P3 se Nj^ne^ »“Padla z ele-4«, V? bliz1?ornarice v Rio .V biti oHu mesta Eva Fe- ^\>kajšnirestolnice- °d" K^a .ksa pomorske-«?% v „L.S!. 3kupno z «6 C0 uPr?iP0'lSC'u Puerto ttača1 hlOl-nn'u0aV tako so Sj>hMi °ddel“ aVk>k*ana Blano A .lih POrtta-’e v Cordo- ŽNin Za,Uuit°rUk-'° upor-. • v da ie vsa i! tat0,;‘la a°kah . uporniških 'ti, *'le k°hčaii -]nUJrfJ0, da s° biS’ da uPorni- iti aiih Prev?ame-° proti me‘ ti?’ rt '• Pral 6,0 oblast V Sta *--k° ZatrjU na Nemčija bo vključena v varšavski pakt - Grotewohlove izjave ob prihodu v Moskvo - Adenauerjeva tiskovna konferenca sveta, široke in res predstavniške maroške vlade z nalogo, da vlada demokratično v državi in da se pogaja s Francijo o novih francosko-maroških odnosih, pa je podrejeno odstranitvi lien Arufc«, zaključuje izjava. V Rabatu se je danes generalni rezident razguvarjal z vezirjem El Mokrijem in ma-rakeškim pašo. Stoletni vezir El Mokri pa je včeraj obiskal Ben Arafo, Zatrjuje se, da mu je predočil nujnost njegovega odhoda. Na vsak način ni pričakovati novega razvoja, dokttr te generalni rezident zopet ne vrne v Rabat. Toda obstrukcionistična taktika desničarskih krogov v Franciji, ki jih v vladi predstavljata zunanji minister Pinav in obrambni minister Koeriig. pa je danes pokazala svoje zle posledice. V Rabatu jr francoska desničarska organizacija «Francoska navzočnost* organizirala demonstracije proti franocski vladi. Okoii 4000 demonstrantov je zahtevalo, naj Ben Arafa ostane na prestolu. Demonstranti so vzklikali proti vladi In proti ministru za tuniške in maroške zadeve. Prišlo je tudi do spopadov s pčlicijo, ki je demonstrante razganjala. Zle posledice akcije francoskih desničarskih skrajnežev pa se kažejo tudi na nasprotni strani, ker Maročani polagoma zgubljajo potrpljenje. V Casablanci sta bila izvršena danes dva atentata. Zvečer je eksplodirala bomba, ki je ranila šest Evropejcev. V bližini Marakesa je bilo izvršenih nekaj sabotažnih dejanj. Danes zjutraj pa so v Fezu eksplodirale tri bombe, pri čemer je bilo ranjenih 16 ljudi Nenni pri Gronchiju in Martinu pred odhodom v Moskvo in Peking Nenni izjavlja, da bo dal svoj prispevek k izboljšanju odnosov z Moskvo in Pekingom - Njegovemu potovanju pa se pripisuje daljnosežnejši pomen - Ministri ponovno nadeli vprašanje državnih nameščencev - FIOM napovedala nove stavke LONDON, 16. — Tudi britanska vlada je danes sporočila svoje stališče glede sovjetske izjave o nemških mejah. Predstavnik Foreign Of-ficea je izjavil: «Mi ostajamo na stališču, da je treba dokončno začrtanje nemških meja določiti v okviru mirovno pogodbe*. V angleških uradnih krogih izjavljajo, da so Truman, Stalin in Churchill v Potsdamu ‘klenili, da bo ((začasna* zahodna poljska meja na reki Odri in Nisi. Podpredsednik vzhodnonemške vlade Otto Nuschke je sinoči na nekem zborovaniu narodne fronte izjavil, da je bilo Adenauerjevo pismo, v katerem poudarja stališče bon-nske vlade o nemških mejah, ((vrnjeno pošiljatelju, ne da bi bilo odprto*. Zahodnonemški zunanji mi- nister von Brentano pa je na tiskovni konferenci izjavil, da mu je znano, da je bilo pismo dostavljeno. Kancler Adenauer je na današnji tiskovni konfe. renči izjavil, da uvedba diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo v ničemer ne spreminja zahodnonemškega *t‘d'»» gle- ieltšib,.prevzaujeF0 proti me- de obveznosti v okviru zahod- tiu’ d„ PraJta^0 oblast v nih organizacij, v katere se je 6» rav i-o0 zatrju_ Z;ih0°d«a Nemiija vključila tv « p,- ter lUQi pokrajini Kar se tiče nemške zdru-n° R«i°i!?orska opo-lžitve, je Adenauer izjavil, da Brano in Rio S* Uah,» Ru,h vesteh ie ltitačar b|kov Ca Pad'a vlSbta vesteh je v rokah V C°rdobi, je n upornikov, Reneral Felix up®run6nk03 Airesu, , r-Otrp!; n>kov v do-Cot]taH '• da°S lsti radio >toba 8>ernerjSa tlUPorniki r dn. “auia TJa Pokrajine L»cinija NtaluUBiStpehLPa Javljajo, 11 , '»icp 6° kil regiment Nm Priti.°stal met'ov od 0dh 11 p žuie avest vladi pa(Vert0 Pomorskemu v i»t' rpB.mltaT' da 11 imeri nt. ki ko- ne bi bilo dobro začeti vzporednih pogajanj, ki bi lahko ovirala ženevska pogajanja. Zuto se je zadovoljil s tem. da je tudi Sovjetska zveza priznala obveznost štirih ve-le*'il, da vzpostavijo nemško enotnost, ter je pripomnil, da pomeni to sovjetsko priznanje napredek. Govoril je nato še 0 sovjetski obljubi za izpustitev vojnih zločincev ter ponovno obrazložil namene, ki jih je imel s svojimi pridržki o nemških mejah in o pravici zahodno-nemške vlade, da govori v imenu vse Nemčije. Pri tem je dodal, da včerajšnji sovjetski odgovor ni ((nobeno preše, nečenje, pač pa predvideno pojasnilo sovjetskega st«'4šča». Zatem je kancler ponovil že znano tezo, da Sovjetska zve- za potrebuje dolgo dobo miru zaradi notranjih težav in da je treba to sovjetsko željo vzeti kot stvarnost zunanje politike in jo izkoristiti «z vso previdnostjo in brez pretiranega zaupanja*.. Na vprašanje novinarjev je kancler izjavit, da uvedba diplomatskih odnosov s Sovjet-;ko zvezo ne spreminja boemskega stališča do vzhodnonemške vlade. Pri tein je ponovil, da je bonnska v ada edina poklicana predstavljati nemško ljudstvo, ker da ima Grotevvohlova vlada za seboj samo deset odstotkov vzhodnonemškega prebivalstva. Von Brentano pa je izjavil, da pri moskovskih razgovorih nista niti bonnrka nista moskovska vlada dosegli v celoti, kar sta nameravali. Izjavil je tudi da med pogajanji niso govorili o podrobnostih načrta o kolektivni varnosti Tak si-stem vsekakor ne bi mogel temeljiti na razdeljeni Nemčiji. Danes pa je v Moskvo prišla vzhodnonemška delegacija Dod vodetvom predsednika vlade Grotewohla S tem v zvezi ie vzhodnoberlinski radio v svojem komentarju poudaril, da je «nemska demokratična republika nemška država, kateri pripada Pnbod-nost*. Po mnenju radijskega komentatorja bodo v Moskvi obravnavali sledeče: 1 razši- ritev suverenosti nemške demokratične republike;. 2. vloga nemške demokratične re-publike v sistemu evropske kolektivne varnosti 3. zaključek pogajanj, ki Jih je začela Vzhodna Nemčija za osvoboditev Nemcev, ki so zaprti v SE. Zatem je komentator izjavil- »Uvedba diplomatskih odnosov med SZ in bonnsko vlado pomeni, da Sovjetska zveza priznava vključitev Zahodne Nemčije v NATO. Zaradi tega ho Vzhodna Nemčija povabljena, naj pristopi v varnostni sistem vzhodnih dt-jav. t i. v varšavski pakt Ta pristop je bil v preteklih mesecih odložen v pričakovanju konference štirih v Ženevi in Adenauerjevega obiska*. Ob prihodu na moskovsko letališče je Grotevvohl izjavil, da je delegacija prišla v Moskvo. da nadaljuje izmenjavo misli, ki se je začela junija v Berlinu. Pripomnil je tudi, da bo utrditev odnosov med Nemčijo in Sovjetsko zvezo ustvarila ugodne pogoje za si stem evropske kolektivne varnosti in da bo hkrati prispe-Valn k združitvi Nemčije «na res demokratični in miroljubni podlagi, tako da bo nemška mirovna pogodba lahko postala stvarnost v bližnji bodočnosti*. Moskovska »Pravda* pa poudarja danes sovjetsko stališče glede Nemčije: «Sovjetska zveza je vedno bila in ostane naklonjena nemški enotnosti. Vprašanje Nemčije se lahko reši samo s sodelovanjem Nemcev z vzhoda in zahoda. Vključitev Zahodne Nemčije v vojaški blok zahteva se posebno realistično ocenitev pogojev, bodisi mednarodnih kakor tudi notranjih za združitev dežele* Glede vzhodnonemške vlade poudarja ((Pravda*, da gre za »suvereno državo, ki jo je priznala cela vrsta evropskih držav in dve veliki svetovni državi, SZ in Ljudska Kitajska* ((Nemška demokratična republika nadaljuje «Pravda». je zgodovinska stvarnost in | al predstavlja miroljubne sile nemškega ljudstva, čigar mnenje je treba upoštevati prav tako Kakor mnenje nemške zvezne republike. Mednarodni položaj kaže. da je treba v tedanjih pogojih iskati rešitev nemškega vprašanja z zmanjšanjem mednarodne napetosti, odpravo vojaških blokov in ustvaritvijo dejanskega sistema kolektivne varnosti v Evropi. Položaj v Nemčiji sami terja, naj se rešitev nemškega vprašanja reši postopoma s sodelovanjem med nemško demokratično republiko in zvezno republiko pod pogojem, da njuno zblizanje odgovaria interesom miru in napredka*. skim dekretom od 6. marca 1954. Omenjena revija pripominja da sta bili prosti luki Trsta in Benetk ustanovljeni zaradi širokega zaledja, medtem ko so bile proste luke Neaplja, Brindisija in Messi-ne ustanovljene zaradi industrijskega razvoja. Od v zadnjih letih ustanovljenih prostih luk funkcionira že več kot eno leto samo prosta luka v Neaplju. Posvetovanja o Vietnamu med SZ in Anglijo LONDON, 16. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo v teku posvetvanja o volitvah v Vietnamu, Potrdil je, da je sovjetska vlada poslala Veliki Britaniji pismo severno-vietnamskega zunanjega ministra predsednikoma ženevske konference Molotovu in MacMillanu, (ki je Edenov naslednik). Pripomnil je, da .sta oba zunanja ministra govorila o tem pismu in da se pričakuje odgovor sovjetske vlade na britansko sporočilo. V lonRonskih' diploinatskih krogih zatrjujejo, da predlaga . severnovietnamski zunanji mihišter 'nov sestanek treh tkržav, ki so se pogajale za premirje v Indokini, da proučijo zadevo volitev v vsem Vietnamu. (Od našega dopisnika) RIM, 16. Napovedi, da bo Pietro Nenni pred svojim odhodom v Moskvo in Peking obiskal danes zunanjega ministra Martina in druge odgovorne vladne osebnosti, so se uresničile. Sinoči je Nennija sprejel najprej Martino in v zvezi s tem obiskom Ansa poudarja, da je Nenni izrazil željo, obvestiti zunanjega ministra o namenih svojega potovanja, ki ima, kot je znano, «izključno osebni značaj*. Istočasno je Nenni obrazložil Martinu svoje poglede v zunanji politiki, ker ne bo mogel biti navzoč pri razpravi 0 proračunu Martinovega ministrstva v spodnji zbornici 21. t. m. Nato je Nennija sprejel predsednik republike Gron-chi. Pio razgovoru z Martinom je Nenni, ki bo 20. t. m. odpotoval v Moskvo, izjavil: »Imel sem za svojo dolžnost, da pred odhodom obvestim predsednika republike in tudi predsednika vlade Begnija, in da čujem iz ust zunanjega mi-ništra, kakšen je položaj glede naših odnosov s Kitajsko in kakšne so — po njegovem mnenju - težave, ki so ovirale iu odlagale normalizacijo odnosov med obema državama, odnosov, ki So po mojem mnenju ena trenutnih nujnosti. Mislim, da obstaja glede tega vprašanja, kakor tudi glede vseh zunanjepolitičnih vprašanj določen napredek, ki ga bom mogel, upam, podpreti med mojim potovanjem.* V zvezi s temi razgovori ugiba javnost o daljnosežnejšem pomenu Nennijevega potovanja, Govori se, da ima Nenni nalog pripraviti tla za obnovo trgovinskih odnosov z LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo kar bi bilo v obojestransko korist. Drugi pa pravijo, da pripravlja Nenni Martini vii potovanje v Moskvo. Na današnji seji ministrskega sveta je Segni takoj ob začetku povedal, da so v pokrajini Pescara prejšnjo noč našli v kraju Vallecupa v globini okrog 500 metrov nafto. Predel je v območju Srednje in Južne Italije, jadranskega 1 področja, kjer vrši raziskovanja Agipmineraria skupine ENI. Geološke in geofizične raziskave so pokazale, da bodo tudi ostala vrtanja dala pozitivne rezultate v tem o-kolišu. Vlada je nato na predlog ministra za industrijo in trgovino in visokega komisarja za higieno in zdravstvo odobrila predlog zakona o pogojih za patentiranje postopkov za proizvodnjo zdravil-Ministri so nato sprejeli še nekatere druge zakonske odredbe in imenovali dr. Francesca Rollo za glavnega tajnika državnega sveta za raziskovanja ter odobrili imenovanja še nekaterih drugih visokih uradnikov. O vprašanju šolnikov, zunanje politike, vojaških sodišč, državnih nameščencev vlada verjetno ni razpravljala, ker tega no- občinskih ln pokrajinskih obdavčenj. Vprašanja državnih nameščencev pa so obravnavali ministri Gava. Gonella, Braschi ,n Angelini in se dotaknili vprašanj, ki so ostala nerešena v zvezi z dokončnim poenotenjem plač, česar vlada m mogla rešiti, ker bi sicer prekoračila za povišanje plač določeno vsoto. Gre v prvi vrsti za vprašanja enkratne nagrade, draginjske doklade upokojencev, nagrade na sedež službe, družinske doklade, nadurnega dela itd. Ministri se bodo ponovno sestali v ponedeljek in torek, njihove sklepe pa bo moral odobri, ti ministrski svet. nato pa bo o njih razpravljala medparlamentarna komisija, ki ja sestavljajo senatorji in poslanci, ki so hkrati zastopniki rtiz. nih sindikalnih organizacij. Zahteve državnih nameščencev je istočasno danee proučeval izvršni odbor »Federsta-talni, ki je včlanjena v CG1L. Odbor je ugotovil potrebo: 1 da enotni zakon določi plače tako, da bo kot osnovo upošteval minimum, ki odgovarja najnujnejšim življenjskim potrebam, 2. da se enkrat za vselej konča z vsako obliko premajhnih plač, in 3. da se s posebnim ukrepom uredi vprašanje kolektivnih in individualnih nagrad. Odbor je končno sklenil predlagati se stanek £' predstavniki sindikalnih organizacij CISL, UIL in avtonomnih sindikatov, da bi določili skupne pobude. Iz Savone poročajo, da je v podjetju Monteponi FIOM določila se eno 48-urno stavko Ker se je ravnateljstvo podjetja obvezalo, da bo nadaljevalo pogajanja s predstavniki CISL v notranji komisiji, je CISL pozvala svoje pristaše na stavkokaštvo. Na podlagi pooblastila, ki ga je dobilo v Piombinu 11. t. m., je tajništvo FIOM določilo razglasi-tev 24-urne stavke v vseh podjetjih ILVA za dan 22. septembra in pozvala vse delavstvo, naj se strnjeno in solidarno udeleži te velike manifestacije za zmago v borbi proti re-akcionarni in diskriminacijski akciji ravnateljstva podjetja in za obrambo demokratičnih svoboščin in sindikalnih pravic, za spoštovanje pogodb in sporazumov, za dodatek za menzo ter za enotna pogajanja. ki bodo dovedla do xa-dovoljive rešitve spornih vprašanj. V Maremmi, v rudnikih Montecatini je danes stavkalo okrog 6000 rudarjev, da bi dosegli takojšnji predujem 15.000 Ur na bilančno nagrado. Za torek 20. t. m. je napo vedalo mezdno gibanje tajništvo Zveze delavcev živilske industrije sindikata CGIL na predlog komisije pekov. Način gibanja bodo določile pokrajinske organizacije. Med generalnim združenjem za gledališča in predstavniki - vseh treh sindikatov kategorije gledaliških nameščencev je bil danes sklenjen sporazum, ki določa način izvedbe med-zveznih sporazumov za poenotenje plač industrijskega delavstva. Tajništvo sindikata UIL je v okviru svoje akcije za 40-urni tedenski urnik dalo svojim podrejenim pokrajinskim in občinskim sindikalnim organizacijam navodila, naj nameščenci uradov urnik dela prilagodijo 40-urnemu tedenskemu urniku. A. P. KAIRO. 16. — Kairski radio javlja, da je ministrski predsednik Naser imel danes razgovor s sovjetskim poslanikom v Egiptu Solodom. Konec afere Sotgiu RIM, 16. — Danes je bila končno položena sodba o zadevi odvetnika Sotgiuja, ki je vzbudila toliko umetnega prahu. ker jo je vladni tisk napihnil kot protiutež aferi Mon-tesi, v katero je vmešan sin bivšega zunanjega ministra Piccionija. Preiskovalni sodnik Prospero Scardaccione je zaradi pomanjkanja dokazov osvobodil »dolusa* odv. Sotgiuja, Margherito Angelico Fantini. Giuliano Marcon obtožbe pohujšanja Sergia Rossija ter odredil, da se ukine sodni postopek proti odv. Sot-giuju glede hudih spolzkih dejanj na osebi Sergia Rossija in zaradi pohujšljivih dejanj, ker dejanje ni kaznivo. DRASKOVIC O CIPRU in nemških dolgovih Zastopnik tajništva za zunanje zadeve je ponovil zadnjo Titovo izjavo o možnosti rešitve spora med Grčijo in Turčijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci ponovno potrdil, da obstaja precejšnja razlika med vsoto, ki jo nudi zahodnonem- ška vlada in med jugoslovan-beno kolikor toliko uradno skimi terjatvami. Jugoslovanska vlada bo zahodnonemški poročilo ne omenja. Segni je po seji odpotoval na sar(finjo v Sassari ip se bo vrnil v Rim v ponedeljek zjutraj. Kmetijski minister Colombo pa je sprejel poslanca Bono-mia. predsednika neposrednih obdelovalcev zemlje. Razgo-varjala sta se o vprašanjih trga mleka in mlečnih proizvodov. vprašanju riža. konoplje, vina in o položaju, ki je nastal zaradi prevelikih predlog podrobno proučila. Glede vprašanja Cipra in grško-turških odnosov je Draškovič ponovil izjavo predsednika republike grškim novinarjem. Draškovič je odklonil vsak komentar o predlogu za rešitev ciprskega vprašanja, ki je bil podan na londonski konferenci Velike Britanije, Grčije in Turčije, ki po Draško-vičevem mnenju ni pripeljala Proste cone in proste luke v Italiji RIM, 16. — Oktobrska šte-1 vilka revije «Documenti di j vita italiana* objavlja podat-, ke o svobodnih conah in svo- _ ■ V ■ ■ ■ ■■■H I — * H— bodnh ukah v Italiji ter o q bodočih medsebojnih odnosih Sovjersko-finski razgovori gospodarski prednosti v zvezi z izvencarinskim režimom. Svobodni coni sta v Italiji samo dve, od katerih pa je ena na papirju, in sicer Gorica in Valle D’Aosta. Goriška prosta cona je bila ustanovljena 1. decembra 1948 in z drugimi zakonskimi odred-,. . bami ,z istega leta in iz leta Kmalu razgovor.^go se zač_eh Vorošilov in Paasikivi poudarjata potrebo, da se za daljše razdobje določijo perspektive nadaljnjih odnosov * Danes bo razgovorom morda prisostvoval tudi Bulganin MOSKVA, 16. Sovjetsko- 1952. Odredbe se izvajajo. Svobodna cona v Valle D’Ao-sta pa je bila ustanovljena z ustavnim zakonom od 26. februarja 1948, ki pa se ne izvaja. Svobodnih pristanišč pa je v Italiji danes šest, in sicer: 1. Prosta luka v Trstu, ki jo je ustanovila že bivša av-stroogrska monarhija, kar je Italija uzakonila s kralj, dekretom od 15. septembra 1922 štev. 1356 (Uradni list od 30. oktobra 1922 štev. 255), z ministrskim dekretom od 20. septembra 1925 pa so bile odobrene carinske določbe o ureditvi tržaške proste luke. 2. Prosta luka v Benetkah danes zjutraj v Kremlju. S sovjetske strani so bili med drugimi navzoči Vorošilov Hru-ščev, Molotov in Pervuhin, ki je kot prvi ministrski podpredsednik nadomeščal Bulganina. ki ima influenco. Kakor javljajo, bo morda Bulganin že jutri lahko navzoč pri razgovorih. S finske strani pa so bili navzoči predsednik Paasikivi. ministrski predsednik Kekkonen, obrambni minister Skog in bivši zunanji minister Svento. Prva seja je bla posvečana otvoritvenim govorom in sporazumu o dnevnem redu. Ne- ustanovljena z zakonskim de- ki predstavnik finskega po-kretom 5. januarja 1948 štev. slaništva v Moskvi je izjavil. 268. | da bodo pogajanja kratka in 3. Prosta luka v Messini j da se bo predsednik Paasikivi je bila ustanovljena z zako- verjetno vrnil iz Moskve v tonom od 15. maja 1951. Zakon rek pa se še vedno ne izvaja in zato je ta prosta luka samo na papirju. 4. Prosta luka v Brindisiju V svojem govoru je maršal Vorošilov poudaril, da v ose- ......... bi predsednika Paasikivija je bila ustanovljena z zako-1 »pozdravlja sovjetsko ljudstvo nom od 4. novembra 1951 in prijateljsko Finsko, finsko de-se prav tako kot beneški ne lovno ljudstvo, s katerim je izvaja. sovjetsko ljudstvo uvedlo od- 5. Prosta luka v Genovi na | nose dobrega sosedstva in tes-podlagi kralj, zakonskega de- j ne(,a sodelovanja*. kreta 1. marca 1938. Tudi ta , , , ___ Izjavil je nato, da Je zado- zakon se ne izvaja. 6. Prosta luka v Neaplju ustanovljena z zakonom 11. februarja 1952 in z ministr- voljen nad uspehi, ki so se pokazali v razvoju odnosov med SZ in Finsko v zadnjih letih, ter je nadaljeval: »V odnosih do Finske, kakor sicer na vsakem področju naše dejavnosti se držimo načel velikega Lenina, ki je proglasil neodvisnost Finske in nas je učil, da moramo okrepiti prijateljstvo med ljudstvom obeh držav.* Vorošilov je nato omenil svoja potovanja na Finsko «v starih časih, za časa vladanja carjev* ter je poudaril, da niti carizem ni mogel preprečiti prijateljskih čustev med Rusi in Finci. Vorošilov je poudaril, da je dogovor o prijateljstvu in sodelovanju, ki je bil sklenjen leta 1948, postal temelj za odnose dobrega sosedstva in prijateljstva med obema državama ter je prispeval k ohranitvi miru v Severni Evropi. Zatem je Vorošilov poudaril prispevek, ki sta ga dala Paasikivi in Kekkonen za izboljšanje odnosov med obema državama, ter je dodal, da je Sovjetska zveza s povabilom Paasikivija v Moskvo «imela pred očmi izmenjavo mirli glede novih ukrepov za razvoj sovjetsko-finskih odnosov*. »Mislimo, je nadaljeval Vo ro.šilov, da sedaj lahko določimo za daljše razdobje perspektive naših odnosov in rešimo vprašanja, ki morajo najti svojo rešitev sorazmerno z o- krepitvijo prijateljskih odnosov med našima dvema državama*. Na koncu je Vorošilov izrazil 'upanje, da bo sedanja izmenjava misli plodna in da bodo doseženi važni politični rezultati. V ovojem odgovoru je Paasikivi izjavil: »Odnosi med obema državama so urejeni z mirovno pogodbo ter s pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči. Vendar pa razvoj teh odnosov ni bil o-mejen samo na enostavno normalizacijo v okviru omenjenih političnih aktov. Tako so se n. pr. gospodarski odnosi razvijali na podlagi petletnih pogodb o izmenjavi blaga, kar. je bilo bogata izkušnja in v obojeftransko korist*. Paasikivi je zatem izjavil, da vse, kar je bilo storjenega v zadnjih desetih letih, «daje pravico misliti, da obstajajo sedaj vsi pogoji za nadaljnji razvoj odnosov dobrega sosedstva med obema državama, ki bodo v obojestransko korict*. Na koncu je finski predsednik izjavil, da se popolnoma strinja z mnenjem Vorošilo-va, da je treba perspektive odnosov med obema državama določiti za daljšo dobo, ter je izrazil upanje, da bodo pogajanja privedla do pozitivnih rezultatov. do zadovoljivih rezultatov. Zadnje uradno poročilo turške vlade v zvezi z nedavnimi dogodki pomeni po mišljenju Branka Draškoviča napredek v grško-turških odnosih. Turski veleposlanik v Beogradu Sadi Kavur, ki je nedavno obiskal državno tajništvo za zunanje zadeve, se je razgo-varjal s podtajnikom Miču-r.ovicem o aktualnih vprašanjih, ki so nastala po zadnjih dogodkih in ki direktno zanimajo obe državi Na Vprašanje, ali je bilo govora tudi o odškodnini za škodo, ki so jo utrpali jugoslovanski državljani med nemiri v Carigradu, je Dpaško-vič odgovoril, da sodi, da je bil njegov prejšnji odgovor zadosten. Draškovič je nadalje izjavil, da je zelo verjetno, da se bodo s CSR, podobno kot že z Madžarsko, začela pogajanja za rešitev nerešenih finančnih vprašanj, ki »o nastala s prekinitvijo gospodarskih odnosov po letu 1948. Dodal pa je, da doslej še ni bila podvzeta nobena konkret. na pobuda v tej smeri. a. b. REOGRAD, 16. — Predsednik ljudskega odbora Beograda Miloš Minic se bo udeležil kongresa zastopnikov mest, ki bo v Florenci od 2. do 5. oktobra. Na kongresu bodo raz- pravljali o pomenu in vlogi mest v zgodovinskem, gospodarskem in kulturnem razvoj* držav. Stassen verjame da bo ZSSR sprejela Eisenhowerjev načrt NEW YORK. 16. — Na kosilu. ki so mu ga priredili novinarji, akreditirani pri OZN, je glavni tajnik Dag Hammarskjoeld izrazil pre- pričanje, da bo Eisrenhower-jev načrt o letalskem nad- zorstvu vključen v vsako resolucijo, ki jo bo glede razorožitve sprejela glavna skupščina OZN. Hammarskjoeld pa je dodal, da po njegovem mnenju ne bo mogoče sprejeti resolucije o razorožitvi pred konferenco zunanjih ministrov v Ženevi, na kateri bodo razpravljali tudi o tem vprašanju. Hammarskjoeld je izrazil prepričanje, da je bilo leto 1955 zelo ugodno na mednarodnem področju. Medtem poročajo iz Den-verja, da je ameriški predstavnik v pododboru QZN za razorožitev Harold Stassen, fci je danes obiskal predsednika Eisenhovverja, zagotovil, da j« «zelo verjetno*, da bo ZSSR pristala na predsednikov načrt o izmenjavi vojaških informacij med ZDA in Sovjetsko zvezo. PRIMORSKI DNEVNIK 17. sept«Tll?r* 1955 »HMHSniil DVKVI 1m i - Na današnji dan 1. 1802 je umrl Jurij Vega, znameniti slovenski matematik. Rojen je bil 1 1754. ... . I A in m ■m L NA ODLOČEN PRITISK JAVNEGA MNENJA IN GOSPODARSKIH KROGOV Resolucija o tržaškem pomorstvu v ponedeljek pred občinskim svetom Tudi tržaška trgovinska zbornica zahteva v posebnem telegramu pred-sedniku rimske vlade takojšnjo akcijo v korist tržaškega pristanišča Danes, SOBOTA 17. septe® Lambert, Prvan ^ Sonce vzide ob 5.44 In zat0 18.15. Dolžina dneva 12--H. “ vzide ob 7.05 in zatone o 0 im Jutri, NEDELJA 1». sept«®01 Jožef K., Irena V ponedeljek ob 18. uri se bo končno po izredno dolgem odlašanju sestal tržaški občinski svet, da spregovori o vprašanju tržaškega pomorstva. Seja tržaškega občinskega sveta bi morala biti šele v torek, vendar jo je podžupan Visintin prestavil za en dan pod pritiskom javnega zi Pivko, kamor bo prispel ob 18.50, iz Postojne pa ob 17.15 avtobus iz Knežaka bo odhajal ob ti.20 skozi Ilirsko Bistrico ob 6.37 in bo prispel v Koper ob 8.30. Iz Kopra v Knežak bo odpeljal ob 14.15. ob 15.10 bo v Ilirski Bistrici in ob 16.15 v Knežaku. Na progi Sežana - Koper bo av- mnenja, ki zahteva od občin-1 lobus obratoval dvakrat dnev- skega sveta takojšnjih in odločnejših ukrepov. Na seji občinskega sveta bodo razpravljali izključno o vprašanju pomorstva na osnovi skupne resolucije, katero so sprejeli vsi predstavniki različnih političnih strank za stopanih v tržaškem občinskem svetu. Nedvomno bodo na seji izglasovali omenjeno resolucijo, kar pa še zdaleka ne predstavlja vseh ukrepov, katere lahko o tem vprašanju podvzame občinski svet. Resolucija še zdaleka ni dovolj, temveč je treba istočasno podvzeti tudi druge odločne ukrepe, da se preprečijo učinkovit manevri Genove na škodo Trsta. Ne smemo pozabiti, da celo uradno poročilo o razgovoru genovskih predstavnikov z vladnim predsednikom govori o izjavi vlade, da «bo vprašanje ladjevja reševala medministrska komisija (CI#>». Ta izjava sicer ne pomeni, da vlada nikakor ne namerava dati Trstu dveh ladij, vendar pa bo kimisija CIR sprejela svoje sklepe šele v jeseni prihodnjega leta ter bi Trst te dve ladji dobil v najboljšem primeru čez • dobro leto in pol. Izjave bivšega ministra za trgovinsko mornarico Cappe, ki je bil pri razgovoru prisoten kot genovski brodar, pa jemljejo še to tako skromno upanje. Cappa je namreč pri povratku izjavil, da so bili vsi glasovi o vrnitvi «Asie» in »Victorie* prezgodnji in da minister Tambroni ni bil pooblaščen dati izjave, da bosta ladji vrnjeni Trstu. Te poluradne vesti jasno govore, da je genovska delegacija dosegla v Rimu določen uspeh na škodo Trsta in to toliko laže, v kolikor je. Trst ves ta čas molčal. Zaradi tega nosi krivdo občinski odbor in vladne stranke, ker niso sklicali seje občinskega sveta pravočasno, ter so se na to »spomnili* šele pod ogorčenim pritiskom javnega mnenja. Včeraj se je sestala tržaška trgovinska zbornica in poslala sledeči telegram predsed niku vlade Segniju: «Genovske trditve in protesti škodijo prestižu in rušijo nacionalno enotnost, istočasno tudi škodijo pomorskemu prometu, zaradi česar se čuti potreba, da vlada takoj intervenira v zaščito intere-soy jadranskih pristanišč. Ta pristanišča so bila do sedaj žrtvovana, zaradi česar jim je treba sedaj dodeliti redne pomorske proge na osnovi že predloženih zahtev te zbornice in zahtev ostalih jadranskih zbornic. Tržaške zahteve so usmerjene v to, da se premaga konkurenca tujih prostanišč pri prometu naravnega tržaškega zaledja in ne predstavljajo poizkusa odvzeti Genovi nacionalni promet. Pričakujemo hitro akcijo, ki bo razjasnila položaj in onemogočila vsaka govoričenja o vladnih namerah glede okrepitve tržaškega pristanišča in sprejetih mednarodnih obvez*. no. Iz Sežane bo odhajal ob 5.30 in ob 10.30 s prihodom v Koper ob 7.05 in ob 12.05 ter z odhodom iz Kopra ob 8 in 14.30 in s prihodom V Sežano ob 9.35 in 16.05. Novo vzpostavljene avtobusne proge bodo obratovale samo ob delavnikih. Z današnjim dnem pa so ukinili sezonske proge Portorož - Celovec, Portorož -Gradec in Piran - Ljubljana, Tako je avtobusno podjetje «Slavnik» ukinilo na progi Piran - Ljubljana avtobus z odhodom iz Pirana ob 11.30, z odhodom iz Kopra ob 12.15 ter prihodom v Ljubljano ob 15.40. Istočasno je ukinjen tudi avtobus, ki je odpeljal iz Ljubljane ob 19.15 in pripeljal v Piran ob 23.45. Avtobusno podjetje «Sah» iz Ljubljane pa je ukinilo na isti progi avtobus z odhodom iz Pirana ob 19 in z odhodom iz Kopra ob 19.45 ter s povratkom v Koper ob 13.30 in v Piran oh 14.15. Postavitev gredlja turbocisterne v Tržiču Danes ob 11.30 bodo v ladjedelnicah CRDA v Tržiču postavili gredelj nove 19.200-ton-ske turbocisterne. ki bo začasno nosila številko 1824. O-premili jo bod0 z motorjem, ki ga bo izdelala Tovarn* strojev v Trstu. Otvoritev kongresa italijanskih urologov Včeraj ob 9.30 je bila v ve liki dvorani tržaške univerze uradna otvoritev 18. državnega kongresa urologov, kateremu prisostvujejo številni kongre-sisti iz veh mest Italije. O-tvoritvi so prisostvovali tržaški podžupan Visintin. dr. Maeciotta kot zastopnik komisarja Palamare ter znani tržaški zdravniki prof. Teci-lazich, prof. D’Este, prof. de Gironcoli, prof. Slavich in drugi. Takoj p0 formalni otvoritvi so se kongresniki podali na ogled mesta. Popoldne -o si ogledali razstavo farmacevtskih instrumentov v veliki dvorani glavne bolnišnice, ob 16 pa se je začelo redno delo kongresa. Skupščina učiteljev Včeraj je bila na sedežu De-lavske zbornice skupščina članov sindikata učiteljev osnovnih šol. Na skupščini je najprej poročal tajnik- sindikata Prelij q tako imenovanih razpredelnicah poviškov «ponte». V živahni diskusiji so številni učitelji izjavili, da te razpre-delnce niso zadovoljive, ker ne upoštevajo zahtev učiteljev, ki ne marajo ve^ biti zapostavljeni. Učitelji so- tudi izjavili, da so pripravljeni n« morebitne protestne *kc'je. DcLAVSTVO OBSOJA PRITISK DELODAJALCEV V VELIKIH TRŽAŠKIH OBRATIH priprave za volitve odborov Nezadovoljstvo delavcev ILVA zaradi ločenega sporazuma o odškodnini za menzo - Okrožnica sindikata petrolejskih delavcev IZ KOPRA Nove avtobusne proge v koprskem okraju Iz Postojne bo odhajal avtobus ob 5.30, Pivke ob 5.54 in pripeljal v Koper ob 7.45. Iz Kopra se bo vračal ob 15 sko- Delavstvo največjih tržaških industrijskih podjetij in tovarn se vedno bolj intenzivno pripravlja na bližnje volitve tovarniških odborov. Kot smo že pisali, bodo volitve v ladejedlnicah Sv. Marka in in Sv. Roka, v Tovarni strojev, na ravnateljstvu CRDA ter v rafinerijah Aquila in Esso Standard. Najprej bodo volitve v Esso Standard, in sicer konec t. m. Sindikat petrolejskih delavcev Delavske zveze je pozval vse delavce te rafinerije, naj ne glede na svojo sindikalno pripadnost predlagajo, katere delavce bi bilo najbolj primerno postaviti za kandidate. Med temi delavci je 'vzbudila zanimanje tudi vest. da bodo v kratkem na glavnem ravnateljstv,u v Genovi pogajanja za sklenitev pogodbe v okviru podjetja ter da se bodo teh pogajanj udeležili tudi delavci. Zato so nameravali poslati tja tudi delegacijo delavcev iz Trsta, toda ravnateljstvo tega ne mara ker tu nima svojega sindikata. oziroma združenja za de-lavcez V rafineriji Esso Standard se tudi nadaljuje pritisk ravnateljstva na delavstvo, da bi izvolilo v tovarniški odbor takšne predstavnike, ki bi bili ravnateljstvu pogodu. Sindikat petrolejskih delavcev je proti temu protestiral ter izdal o-krožnico, ki razkrinkuje pritisk na delavce in izsiljevanje ter ugotavlja, da so vse grožnje, da ne bodo obnovili naprav, če ne zmagajo »svobodni* sindikati, popolnoma brez osnove, ker so krediti za ta dela že odobreni in tudi že načrti pripravljeni. V ladjedelnici Sv. Marka so bile v okviru volilnih priprav skupščine delavcev po raznih oddelkih. Na skupščinah so razpravljali o volitvah in izvolili predstavnike volilne komisije Delavske zveze, ki bodo nadzorovali potek Volitev. Za vsak oddelek so izvolili po enega delavca. Razen tega pa so razpravljali tudi o rezultatih zadnje stavke varilcev in o enotnosti, ki se je za časa stavkovne borbe vzpostavila med vsemi delavci. V torek ob 16.30 bo na prostoru pred železarno ILVA sindikalno zborovanje, na katerem bodo govorili o volitvah tovarniških odborov in o ločenem sporazumu, ki sta ga glede odškodnine za menzo podpisali v ostalem delu države CISL in UIL in ki so ga raztegnili tudi na Trst na pobudo Delav- ske zbornice. Po tem sporazumu dobe delavci samo okoli 10.000 lir odškodnine namesto 88.000, kot bi ijm pritikalo. Zato je razumljivo, da je delavstvo razburjeno. V zvezi z Volitvami bodo v kratkem tudi sestanki aktivistov Delavske zvez iz ladjedelnic in Tovarne strojev. 117 milijonov lir za popravilo valoloma Včeraj je bilo na ravnateljstvu za javna dela oddano na dražbi delo Za popravilo valoloma pred pristaniščem Duca d’Aosta, in sicer v vrednosti 117.900.000 lir Valolom, ki je bil poškodovan med vojno. b0 popravilo podjetje ing. Aure-lio Brussi PBhD ODHODOM 1 RŽ ASM DELE G ACjIJh V RIM Slovensko gospodarsko združenje pozdravlja zborovanje o prosti coni Zborovanje bo /utri ob 10.30 uri v Hossetti Slovensko gospodarsko združenje, ki Je, kot znano, že pred dalj časa pristopilo k mestnemu odboru za ustanovitev in tegralne proste cone, pozdravlja pobudo mestnega odbora, da se skliče Javno zborovanje o tem vprašanju. Združenje ugotavlja, da mora imeti mest ni odbor javno izraženo podporo vseh slojev tržaškega prebivalstva v naporih za usta novitev proste cone v korist tržaškega gospodarstva. Ta podpora je pomembna posebno še sedaj, ko bo odšla delegacija mestnega odbora in tervenirat v Rim, še predno bo vlada zavzela kakršno koli stališče do ustanovitve proste cone. Zaradi tega Slovensko gospodarsko združenje vabi vse svoje člane, da se udeleže javnega zborovanja, ki bo jutri ob 10.31 v gledališču Rossetti. Zaključek kongresa evropskih univerz Svečan sprejem kongresnikov v devinskem gradu Prvi kongres evropskih univerz v Trstu se je včeraj praktično zaključil z izglasovanjem statuta Združenja u-niverz. Statut obsega 27 členov in posebne štiri člene uvoda ter predvideva združevanje visokošolskih profesorjev zato, da se ustvari v Evropi skupni učni sistem. Predlog statuta, katerega so sestavljali delegati vseh držav prisotnih na kongresu je bil sprejet z enim manjšim popravkom. V djskusiii o pred- slušalcev. Ze ti Ko lep večer se je zaključil še s prekrasnimi umetnimi ognji. Poleg vsakovrstnih raket je na koncu »zagorel* stari devinski grad v razvalinah, nato pa se je iz plamenov dvignila panevropska zastava. Gostje so se proti enajsti uri dobro razpoloženi razšli. Pogajanja za pleskarsko stroko Včeraj so se na uradu za delo začela med predstavniki industrijcev in sindikatov pogajanja za sklenitev pogodbe za pleskarje. Po daljših razpravah je urad za delo predlagal kompromisno rešitev. Sindikata in delodajalci so izjavili. da bodo odgjvorili na predloge urada za delo prihodnji petek. • # * Delavska zveza poziva člane, naj se v nedeljo dopoldne udeležijo zborovanja za prosto con0 v gledališču Rcs-setti. Program prireditev ob «prazniku grozdja* Odbor za kampanjo za večjo porabo grozdja je na svojem zadnjem sestanku določil naslednji program ob »prazniku grozdja*, ki bo 9. oktobra letos; V Trstu bodo ob 9. uri odprli kioske z grozdjem v mestnem parku (Giardino Pubbli-co), Qb 11. uri bo v parku koncert godbe na pihala, ob 15.30 pevski koncert, ob 16. uri pa folkloristični nastop. V Harkovljah bo popoldne ob 16.30 tekmovanje ribiških čolnov, in sicer na progi od kopališča Cedas do barkov-ljanskega pristanišča. Ob 19. uri bo nagraditev zmagovalcev štirih tekmovanj, ki jih je razpisal omenjeni odbor. Največja slavnost bo v Bo-ljuncu. Ob 9 uri bodo v vasi odprli kiosk, v katerem bodo prodajali domače grozdje ter še dva kioska z moštom, popoldne ob 15. uri pa bo koncert godbe na pihala. Pol ure kasneje se bo razvila poovrka alegoričnih vozov, nato bo nastopil pevski kvartet «Dolina». Sledila bo nagraditev lastnikov alegoričnih vozov, nastop furlanskega pevskega zbora in končno zopet koncert godbe na pihala. Tudi v Miljah bodo v posebnih kioskih prodajali grozdje, medtem k0 bo dopoldne koncert godbe na pihala. cJltQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 17. t. m. in Jutri 1*. t. m. gostovanje V AJDOVŠČINI z Goldonijevo komedijo “PRIMORSKE ZDRAHE« Pričetek ob 19.30 url GOSTOVANJE Z IGRO EDUARDA DE FILIPPA > V torek 20. t. m. pri SV. ANTONU, v sredo 21. t. m. v PIRANU, v četrtek 22. t. m. v IZOLI, v petek 23. t. m. v KOPRU, v soboto 24. t. m. v KOPRU, v nedeljo 25. t. m. v ŠKOFIJAH. PRIČETEK OB 20. URI SOLSKE videla zadnjikrat živega pred-|logu statuta sta bili posebno včerajšnjim zvečer, ko mu je voščila lahko noč in odšla spat. Zjutraj pa ga je okoli 6.30 slišala ko je vstal in odšel v kopalnico. Od tedaj naprej je nastala v stanovanju tišina, ki pa je predolgo trajala. To dejstvo je ženo in njenega sina spravilo s postelje in ko sta odprla vrata kopalnice sta oba od zanimivi intervencij rektorja Cappelle iz Dakarja in rektorja Butozana iz Sarajeva,, ki je predlagal potrebo sode-j lovanja študentov pri evropski organizacij. Popoldne so bili še nekateri referati komisije za generalno kulturo in komisije za pouk, ob 18.30 pa je grof Tu ren - Taxis priredil kongres ZLATA POROKA Na današnji dan pred 50 leti sta si v Trstu v cerkvi sv. Antona obljubila večno zvestobo Josip in Antonija Perc, roj. Gombač. Danes slavita zdrava in zadovoljna svoj veliki življenjski jubilej — zlato poroko. O tern slovesnem dogodku se radujejo z njima vsi njuni sorodniki, ki jima iskreno čestitajo z željo, da bi še dolgo let srečno živela in dočakala diamantno poroko. Nečak Bruno z ženo Malko in Mando, eestrična Pepca ter vsi ostali sorodniki, prijatelji in znanci RGKornen promei resnega pristanišča Po podatkih direkcije re-škega pristanišča so letos od januarja do 3. septembra prepeljali skozi reško pristanišče skupno 2.900 tisoč ton blaga in s tem zabeležili nov rekord v zgodovini pristanišča. Tudi tranzit se je istočasno znatno povečal in dosegel okrog 350000 ton. Računa se. da bo tranzitni promet dosegel v letošnjem letu več kot 500.000 ton. Reško pristanišče je sedaj že .preobremenjeno, saj morajo ladje vedno čakati pred pristaniščem preden je svobodna pristaniška operativna obala. Zaradi tega je že prišlo do teža« pri odpremi blaga CSR. Vendar pa se je u-pravi pristanišča posrečilo ob sodelovanju pristaniških delavcev prebroditi največje težave. Istočasno pa računajo tudi na zgraditev žitnega silosa. ki bi lahko sprejel 30.000 ton žitaric in znatno razbremenil pristaniške naprave kot tudi na obnovo med vojno porušene »Ljubljanske obale*. Izredno pa bo olajšala reško pristanišče dokončna usposobitev ostalih manjših pristanišč ob jadranski obali. Izredno povečanje prometa reškega pristanišča jasno govori, da obstajajo realne možnosti za povečanje prometa tudi skozi tržaško pristanišče in istočasno opozarja na vedno hujšo nevarnost reške konkurence. Ti podatki ponovno gcvore, da je treba čimprej rešiti vsa pereča tržaška pomorska vprašanja, znižati pristaniške tarife v tržaškem pristanišču in dokončno urediti vprašanje železniških zvez. f« hila nMCa- na nikom sprejem v devinskem ležal tr®n,?ieZev'a •na- i i ' S^adu, ki so se ga poleg uni-naslnTienV, 3e^ - g f” i verzitetnih profesorjev ude-nlinste i* i- ležili najvišji tržaški uprav- plinske peči pa je uhajal pl,n, nl vojaški, gospodarski in “°nKuzzlJ* °- drugi predstavniki. Goste sta mamil in ga nato zadušil. Ob tem prizoru je ženska začela klicati sosede na po- r _____, . , 1 . uiicju J C UH im BUUICUU IVU 11“ Tl6', ' ' n,:Pn s!n cert “Tržaškega kvarteta*, ki v gradu sprejemala princ in princesa. Po obilno založenem bifeju je bil na sporedu kon- takoj zaprl plinsko pipo odprl okno ter tako 1 prezračil kopalnico. Vse pa je bilo zaman, kajti Doriguzzi je medtem pred njunimi očmi izdihnil. Medtem ko je policija u-vedla preiskavo in zaslišala v glavnem ženo in sina so truolo pokojnika odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. je zaigral dela Roccherini ja. Haydna in DebuJsyja ter žel navdušeno odobravanje po- KO DARUJEŠ ZA »DIJAŠKO MATICO*, prlpo-mcrrj k vzgoji novega paket' n Ja, ki bo hranilo in ohranilo slovenstvo, ki bo hranilo In pomnožilo uato kulturno dediščino. Začetek šolskega leta na slov. osnovnih šolah Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča: Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom se vršijo do 27. septembra t. I. Dne 1. oktobra t. I. bo šolska masa in 3. oktobra t. I. se bo začel redni pouk. Vsa tozadevna pojasnila dobe starši pri didaktičnem ravnatelju dotičneia okrožja. Začetek pouka na srednjih šolah Ministrstvo za javno šolstvo je določilo, da ve bo začel pouk v šolskem letu 1955-56 dne 3. oktobra, in sicer na srednjih, strokovnih in tehničnih šolah, medtem ko se bo začel pouk na višjih realnih in klasičnih gimnazijah, na učiteljišču in višjih tehničnih šolali dne 10. oktobra. Pouk bo trajal od*začetka šolskega leta do 23. decembra, od 7. januarja do 17. marca in od 20. marca do konca šolskega leta. za katerega pa še ni določen datum. ... Vpisovanje v slovenske osnovne šole na Tržaškem ozemlju Je od 16. do 27. seolembra t 1 » # * Usposobljenostni izpiti na IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Vespist podrl otroka Zgodaj popoldne so pripeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na I. kirurškem oddelku, 7-letno Saro Malaren-do, ki je povedala, da jo je v bližini doma podrl na tla neki vespist. Agenti prometne policije so ugotovili, da je bil to 32-letni Josip Zgane iz Ul. Vigneti 99. Malarendovi so zdravniki ugotovili globoko rano na desni nogi in jo zato pridržali s prognozo okrevanja v 29 dneh. NEUBOGLJIVOST IN PIJANOST spravila moža ponovno za rešetke Zaradi tihotapstva ameriških cigaret obsojen na 107.000 lir globe - 10 mesecev zapora možu, ki je slabo ravnal z ženo Samomor s plinom 2al je treba ponovno zabeležiti primer samomora in tudi tokrat je plin igral vlogo krvnika. Cernu si je 54-letni trgovec Vittorio Doriguzzi iz Ul. Gambini 5 prostovoljno izbral pot v smrt še ni znano in morda tudi nikoli ne bo. Dejstvo je, da ni bil bolan pač pa je le trpel za nespečnostjo, zaradi česar je spal ločeno od žene, s katero pa je spal v isti sobi njun 23-letni sin Stellio. Pokojnikova žena Giorgia Mazzarolli je svojega moža 40-letni Eugenio Peternelli iz Ul. Gozzi je zašel na slabo pot in se nikakor noče poboljšati. Mož je imel že večkrat opravka s policijo in s sodnimi organi, a vse skupaj ga ni spametovalo. Zaradi tega so ga morali kaznovati z varnostnim ukrepom. To pomeni, da je bil pod nadzorstvom policijskih oblasti, ki so mu prepovedale obiskovati gostilne in druge lokale in bi moral med 22. in 5. uro zjutraj ostajati doma. Mož se tega ni držal in tako je zopet zabredel v nesrečo. Trije agenti letečega oddelka so ga namreč 20. preteklega meseca zalotili malo pred L uro ponoči na klopi v vrtu pred glavnim kolodvoru in so zahtevali od njega osebno izkaznico. Spočetka se je mo/, zasmejal, takoj nato pa je agente obsul z izrazi »vohuni* in podobnimi besedami ter jim celo grozil. Na opombo, da je aretiran in da naj sledi agentom na kvesturo, pa je mož izgubil še zadnjo razsodnost ter začel agente brcati in udarjati. dokler ga niso spravili k pameti in ga odpeljali V bolnišnico in nato na poveljstvo. Tu jih je Peternelli ponovno žalil, češ da so italijanski vohuni in jih vabil na prosto. kjer bi vsakega posebej pobil. Naravno je, da je možakar končal na zatožni klopi, kjer je priznal, da je bil pijan in da je morda tudi žalil agente, vendar samo zato. ker so mu rekli, da je mrhovina in ker so se na poveljstvu zabavali s tem. da so ga tepli, zaradi česar so mu ostali sledovi na roki in obrazu. To je ugotovil tudi zdravnik v zaporu, vendar policija trdi, da je možakar padel po stopnicah in se pri tem ranil. Sodišče je moža seveda spoznalo za krivega obtoženih dejanj in ga obsodilo zaradi žalitve na 8 mesecev zapora in na 1 mesec pripora zaradi pijanosti. Preds.: Fabrio, tož.: De Franco, zapisn.: Urbani, o- bramba: odv.: Filograna. # * * Pred istim sodiščem je bil obsojen zaradi tihotapstva 3.800 kg tujih cigaret 58-letni Novik Poltiel rojen v Izraelu, a sedaj stanujoč v Ul. Pon- chielli. Zasačili so ga namreč 12. aprila letos skupno s častnikom parnika »Dromir* Vic-torjem Blumbergom v trenutku. ko sta hotela s taksijem peljati proti mestu vrečo, v kateri je bilo 140 ameriških in 50 škatel angleških cigaret. Oba sta zanikala, da bi vedela, kaj nosita s seboj, vendar Poltielu, ki zalaga ladjo z živežem, niso hoteli verjeti in so ga zato prijavili sodišču, ki ga je obsodilo zaradi tihotapstva na plačilo 107.000 lir globe in še na 4.000 lir globe, ker ni plačal predpisanih carinskih pristojbin. * • • Spori s kričanjem, ki so trajali že celo vrsto let med zakoncema Tesan iz Ul. Batti-sti. so končno spravili tudi najbolj mirnega in potrpežljivega človeka do obupa. Po navadi sta se zakonca začela prepirati okoli 3. ali 4. ure zjutraj in s tem prebujala celo stavbo. Pred dvema letoma pa se je nekdo kričanja naveličal in je o zadevi obvestil policijo, zaradi česar so nekateri agenti prišli v njuno stanovanje in to prav v trenutku, ko sta se zakonca pošteno kregala. Spočetka so hoteli agenti pomiriti duhove, a ker je mož svojo boljšo polovico grobo užalil tudi pred funkcionarji, so ju povabili na poveljstvo, kjer je ženska izpovedala, da se mož čestokrat napije in jo nato tudi pretepe. Dodala je, da je morala Večkrat zbežali iz stanovanja in da je bila prisiljena iti delat, ker ji mož ni dajal potrebnega denarja za preskrbovanje. Njene izjave so potrdili skoraj vsi stanovalci stavbe, medtem ko je možakar, o katerem so zahteval' psihiatrični pregled, delno priznal, da je ženo kregal. predvsem ker se je vračala vedno pozno domov in ker ga je tudi ona napadla. Ob neki priliki je celo razbila lestenec. Kar se tiče denarja, je obrazložil možakar, ga ji je vedno dajal. Sedaj pa je dalj časa brezposeln in razumljivo je. da ji ne more dati, kar si ona želi. Izgovori niso dosti pomagali, še posebno ne, ker so priče izpovedale. da je imel mož navado metati na stopnišče tudi živež in na krožnikih pripravljeno kosilo ali večerjo. Tako so možu pripravili pot v zapor, kajti sodišče ga .je spoznalo za krivega slabega ravnanja z družino in ga obsodilo na 10 mesecev zaporne kazni. Nesramna mačeha izročena sodišču Avgusta meseca je povelj stvu letečega oddelka prišlo na uho več glasov o sramotnem ravnanju 41-letne Antonije Depangher por. Ramani z njenim 10-letnim pastorkom GianlTancom. o slabem ravnanju mačehe se je govorilo 'e dali '-’asa v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, kjer sedaj stanujejo begunci iz Miljskih hribov. Policija je uvedla preiskavo in izvedela, da so malega Gianfranca morali odpeljati tudi k taboriščnemu zdravniku, ki je otroku ugotovil več udarcev in podplutbo na obrazu. Ob tisti priliki so žensko opozorili, da ne sme pretepati otroka, na kar pa je Ramanijeva odgovorila, da so otroku potrebne energične vzgojne metode ker je trmast in neubogljiv. Več prič je izpovedalo, da so prisostvovali pretepanju otroka, ki je bil celo sredi najhujše vročine skrit pod volneno odejo verjetno zato, da bi ostale skrite njegove poškodbe. Otrokova stara mati pa je dodala, da mačeha slabo ravna in pretepa malega Gianfranca že več let. Ramamjevo so seveda poklicali na odgovor in ženska je policijskim oblastem zanikala zadevo sklicujoč se, da so to govorice zlobnih žensk, ki je ne morejo videti in spletka njene tašče, ki jo je od vsega začetka zasovražila. u nlenen} se je otrok Sam nehote poškodoval po obrazu in sicer v trenutku ko mu je ona umivala glavo. Gian-franco naj bi se tedaj hipoma obrnil in z obrazom udaril ob vodovodno pipo. Seveda ji niso. verjeli in ker ima policija v rokah dovolj in-dicijev so jo prijavili pod obtožbo slabega ravnanja z otrokom sodnim oblastem in jo izpustili na začasno svobodo. Državni trgovski akademiji v Trstu se pričnejo 19. septembra 1955 ob 8.30. Razpored popravnih in usposobljenostmi! izpitov je ob- javljen na oglasni deski zavoda. 1. septembra 1955 se je pričelo vpisovanje za šolsko leto 1955-56 in bo trajalo do 25. sept. 1955. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda pri Sv. Ivanu, Piazzale Gioberti 4. vsak dan od 9. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna obvestila. * * * Na višji realni in klasični gimnaziji v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. traja vpisovanje učencev za šolsko leto 1955-1956 od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 13. ure. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski. ♦ * * Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega te-čaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da je vpisovanje v 1., H. in III razred vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra t.l Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dobe v tajništvu šole. * * * Ravnateljstvo Državnega tr. govskega strokovnega tečaja na Proseku javlja, aa se vrs vpisovanje v prvi in drugi razred od 1. do 25. septembra t. 1. Vsa potrebna pojasnila se dobe v tajništvu tečaja. * * * Ravnateljstvo Državne nii-je srednje šole v Trstu sporo, ča, da je rok za vpisovanie od 1. do 20. septembra 1955. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja s priključenim tretjim razredom v Nabrežini in oddeljenih razredov pri Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v I., II- in 111. razred vsak dan do vključno 24. septembra t.l. in to pri lavnatefistvu v Nabrežini. * * * Strokovni tečaj v Dolini naznanja, da je vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred vsak dan, od 9. do 12. ure do vključno 24. t. m. * * * Vpisovanje na Državni nižji trgovski strokovni šoli v Trstu pri Sv. Ivanu je vsak delavnik od 9. do 12. ure v prostorih tajništva zavoda vse do vključno 25. septembra 1955. Šolnine ni. « « « Vpisovanje v Državno nižjo trgovsko strokovno Solo pri Sv Ivanu se vrSi vsak dan od 9. -Jo 12. ure do 25. septembra. PROSVETNO DRUŠTVO (ZARJA V SVOBODI* v SEMPOLAJU priredi Jutri 18. t. m. ob 15.30 uri v Sempolaju deseti tradicionalni pevski koncert pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov. Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapijica ln dober prigrizek. Vpisovanje otrok v otroške vrtce Županstvo sporoča, da se bo vpisovanje otrok za sprejem v občinske otroške vrtce začelo v ponedeljek 19. septembra. Pri vpisu je treba predložiti rojstno potrdilo, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter zdravniško potrdilo za oči. V otroške vrtce se sprejemajo otroci, ki so na dan vpisa dopolnili 3 leta starosti. Nezgodi v kamnolomu Med delom v sesljanskem kamnolomu je na 43-letnega Friderika Legišo iz Cerovelj st. 35 priletela precejnša skala, ki mu je povzročila razne poškodbe. Zateči se je moral z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili polog udarca na prs. nem kosu z verjelnimi kostnimi poškodbami tudi zlom komolca, s0 ga pridržali s prognozo okrevanja v met-eeu dni na ortopedskem oddelku. # * # V bolnišnico se je moral zateči 45-letni delavec Francesco Pizzulin iz Drage, kateremu je med delom v ricmanjskem kamnolomu na račun podjetja «Jtalcementi» padel z dveh metrov višine na glavo kos železa, ki mu je povročil precejšnjo rano. Zadeva ne bo huda. zaradi česar so moža po nudeni zdravniški pomoči odslovili in mu priporočili približno teden dni počtka. PROSVETNO DRUŠTVO (IVAN CANKAR* vabi svoje člane in prijatelje na rl'in2rtbtti uečeb ki bo danes od 20.30 ure dalje v društvenih prostorih v Ul. Montecchi S-1V. FANTJE IZ BAZOVICE priredijo Jutri 18 t. m. od 18. do 24. ure ples V GOSTILNI MAHNIČ »Vabljeni vsi, tudi iz okoliških vasi 1 Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU bo imela svoj VIII. redni občni zbor v sredo, 28. septembra t. 1. ob 20. uri v Ul. Rug-gero Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročila funkcionarjev 3. Poročilo nadzornega od- . bora 4. Izprememba pravil 5. Volitve novega odbora 6. Razno Ako ne bo ob napovedani uri občni zbor sklepčen, se bo vršil v smislu čl, 23 društvenih pravil čez pol ure ob vsakem številu prisotnih članov. 10‘ Odbor /t* oti SOLA GLASBBNE MATICE Stari in novi gojenci, ki se niso utegnili vpisati v rednem rolgp, se lahko vpišejo do konca meseca vsak dan od 10 do 12. ure v pisarni Glasbene ’ Matice, Ul, R. Manna 29, tel. 29-779. Sestanek gojencev ln staršev podružnice glasbene šole v Borštu bo v ponedeljek 19. t. m. ob 15. url v dvorani etomačega prosvetnega društva. V TEDNU «ZA NAŠEGA DIJAKA* svoj dar bo dala hiša vsaka. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE Dne 15. septembra t. 1. se je v Tistu rodilo 6 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: barlst Bruno Vatta in gospodinja Adalber-ta Bressamin, uradnik Aldo Ohia-relll in gospodinja Rinalda Bur-lin, zidar Graziano Cherti in gospodinja Romana Furlani, uradnik Cla-ubio Hahicii in študentka Livia Scomersich, trg. zastopnik Aido Magri in gospodinja Carla Nocentini, mizar Adora-to Rap:>-tec in gosp/od-inja Albina Ger-bac, varilec mehanik Mario Caf-fau in šivilja Argia Veglia, uradnik Fernando Boscolo in bolničarka Norma Schiaulini. UMRLI SO: 80-letna Giuseppi-na Brandolini vd Susanni, 49-lelna Italia Pachor vd. Steiner, 67-letna Josipina Lorenzi vd. Škerjanc, 84-letna Caterioa Po-lonio vd. Tajnšek. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19, najnižja 13,1, ob 17. uri 18,4, zračni tlak 1016.8 narašča, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 46 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje valovito, temperatura morja 22 stopinj. Razna obvestil Tržaški filatelistični ki«1 , Košir*. Jutri. 18. t. m. prostorih kluba, Ul. 6°nl*Juvt redni sestanek za z"cu»i znamk od 9. do 12. ure. je ki niso še prevzeli z*j"J'«# vosti, so naprošeni, 8a « t-jj na sedežu kluba. Na rat e1 ^ je še nekaj izvodov «N<” telijc* štev. 5. wmMXJ0 l_uf> Rosseiti. ltj.00: «Kajnov« ka», J. Ferrer, J. A1ffi„’t»> Excelsior. 15.00: »Marceli«1" y vino*. P. Caivo. .-m, Fenlce. 16.00: »indijanska >“ V. Mature, S. Bali. Nazionaie. 16.00: »Zena J« p za vse*, Y. Šanson, N' j ranto. „ ,cg:' Filodrammatico. 16.30; f | nostmi kavalir*, A. Medina I Supercinenia. Zaprto zar*^ Arcobaleno. 16.00: aDediSčiJ1* ^ nega moža*, Y. De ca Niven. * Astra itojan. 16.00: «AlrBI Quinn, S. Loren. ,i f> Capitoi. 16.00: «Moje telo pada*, M. Brando. ^i Cristallo. 16.00: »Morski z Južnega križa*, Y. £^1, ’• Grattacielo. 16.00: »Brigad Johnson,-G Kell.V. ,, Alabarda. 16,00: «Krall rov*, J. Chandler. -jfllll' Ariston. 16.00: »Morski r»l" banera*. L. Darnell. » Armonia. 15.00: »El le,m . Payne. dolin1*’ Aurora, 16.00: »Devica R. VVagner. . , j#* Garibaldi. 15.30: »Veril8 štva*,. H Remy. 1 Ideale. 15.30: »Norosti 0’Connor. ..m, ' Im pero. je.00: «Julijin Mar a is. ' Italia. 16.30: «JullJin Marais „ m p S. Marco, 16.00: «Rome0 lija*. ,0* Kino ob morju. 16.30: neba*, J. VVayne. Moderno. 16.00: «Rdeče Ladd. ' .... ifi Savona. 15.30: »Operacij* nost*. R. VVidmark. M f Viale. 16.00: «Castigli°"^ . fica», Y. De Carlo. .(W VRtorio Veneto. 16.00: *u torji*, V. Mature. , „ 0* Azzurro, J6.00: «Dvoboj ’ li», J Craln, ,pil* Belvedere. 16.00: «Yankee J. Chandler ,,li*l Marconi. 16.30: «NeutolaZd njenik*, C. Wilde. ,i>inl?i Massimo. 16.30: «Dogo^^efl? binzona Crusoe*. D £]sJj)lr Novo cine. 16.00: «Podezrt' bežen*, j Povvell. ' Odeon. 16.00: «Montecnsl • klad», J. Marais. n e Radio. 16.00: »Cigan*, coran. Venezia. 15.30: «Bag< čice*. V. Mature. 11 Skedenj. 18.00: «Mešanka cramenta*. R. Scott, n Kino na Opčinab. 18.00: gaceiro*. POLETNI 1 ra v enem dejanju: a0'r«j,.uK bert: Fantazija v H,-dip # Vesela glasba; 19,15 « sBa; ,v>' verza; 19.30 PestFa 0®V Sport; 20.05 Havajs*' jj 20.30 Slovenski oktet' ofey bavni orkesti.' -Vr melodije; 22.00 Čajko 2 20 B in Juli ja, fantazija: ^.jef«1 ne popevke; 22.45 v not- 23.30 Glasba za lab*0 jj r 11 st ‘ “spj:. / 11.30 Simfonična Mal‘iŽ Operne melodije: ‘“"šini: by; 21.00 Isa Moghe‘ v roži*, radijska '* A ,t O v lf' * g 30, 'y Slovenska poročil«' »3.30^-*1,11 13.30. 14 30 19.30 I« ^ «* . Ilrvalska poročila- '■ jg.3*" 20.20 ... 6,15' Italijanska poroči'«- B" 19.00 in 23 00 , ,hJ; F7 £ 6.00 Jutranja jla^^JJ »■"v j uu anj-t ■ -apo' 'b; ledar. vremenska n , 1 je(t r-oved časa; 7.05 bro Jutro; 7.30 Za (| 14.00 Pisan sporc°,ne(i> prš ugank; 14.45 V na e{K d igra mali arwaf5?'popfij žila; 17.15 Poulične F ,iP žila; 17.15 Pouiic ’ . l^JO Beethovnova mlado .g j5 2 hod po Dunaju:^ HerCjJi?r* pu! ar n! operni K°'..'o vrI* :r« 20.40 Po Bosni 'n m; - , Kosmetu in Maked ceft;-jtl polarni operni ca yr Vasja Ocvirk: rad. igra. , .1 A m i, o V 1 2,j.4 y 327.1 m. 202.11 6.0J' j Poročila ob 5.0 • 2l.Ot) 12.30 15 00 17-Ob 'dansK‘i 12.00 Lahek GlaSb^tUf# ni spored; zaik; 14.40 1 Hrvatsk« zaik: 14.40 n •• ste -,rsi‘;(; glasba; 15.15 Zele j jtv šajtei: 16.00 Utrink^, in . Tone Šifrer: l7a10mkl, l,,\tr 16.20 Orkestralni j" iSj5 U 18.00 Okno v prlj^pS; T rodno pesmijo' ’ . gl*5 12T:PBan°ih minub A f 16.55 Reportaž no« ^ me Svira-Madža v 21.25 Film «sreča lyju». *ABhv.;<^ Prisrčna ?ahva',ni °b sočustvovali 1 , naše drage ^«1^* Josipi«6 Posebna zah'a gi i dr. Carlu Mamn\ 0. J no zdravil pok j.of Druži«* ■SlSLlTALlJANSKEGA delavskega gibanja je v njegovi enotnosti O nekaterih pogojih, ti jih treba Hlj nn, Vj daliji, marveč "P>ienostl HS0, P°iav raz-"* »PUtični , aVSkeKa Spanja V' °^utnn 8 ide°loški osno-V'l skušajo delov- Dl tbli —vilc» ,_ h ft Vreči „ njene organi- »m'* °bvlaH*tk°lena in d0 .'dd i:h Jenj n iskrenih id,Ustavi', nai°dgovornej-is *b t < h Posameznih '!>cij ' ,P Sindikalnih or-itVl0t°vaia /o. si doslej na-v , n>so j*. asi ta nasprot-i» J^bosti'i8, sv°ie osnove e? ro avskih teženj nr;J*4 izltli,*d sv°jimi člani, k ološkir, Cn° v političnih OH iz iazlikah' k‘ 50 •it bv^tv h'"818 V P°Sa‘ ik, d°sti p!,*..sta najmočnejši da se delav- ni,. !kt„ s‘i it.,.. najmočnejši njtv. kibailia kega delav- V> raa5 Zaradi že orne-•ovit lih . 0rganiziranega itn, Vort'.md'ka*n'h usta-el* italijanskih i„ h sindikatov Di V H t, v°ditelj tem na- tlOkrj *l Sn istjn«, vj/livun* O.Hivn Giulio Pasto- "V’ »oseh; c‘‘cm k°i ° ^Ije • pa sP°znatl So pod vplivom ‘Vij ‘“Hlva /. r H.’1 t»k„ bl bilo kaj ;m k t spo le trenut- vec enem kot o 'H ‘S lPvs’ ^ . VH» «Je g,ed H*1" Kih 'lalijanskem de- »meriiU>. tudi Blede i 8* ra njegovega na- HiV ltai"V°ia tako doma, ' 0> «fr’ k°‘ v medna- VA p7«ti. St?, Vrs*t °re izhaja iz de-Nt k ta,- , ^ osemnajstim i'lati kot de- fcjj Sejj stdni tovarni v 1 'i, Bistroumen kot H%lkmaiu p°vzPei l 'jHuP9ddištva preo^i,no . nega razvoja, temelječega na ki 0 k demo- 0,,vob0ditvi delavskega razre- bi hoteli razpravljati, njihova vrednost je neizpodbitna. Prepuščati in pričakovati pa, da bi se samo in izključno po nekem naravnem proces doseglo stanje, ki si ga človeštvo želi, pa bi bila utvara, ki bi od nje imeli koristi samo oni. bi najraje videli, da bi se razvoj in napredek človeštva za vselej ustavila. Nujno je tako v Italiji kot povsod, da se delavski razred združi in aktivneje poseže v borbo za svoje pravice, za nadaljnji razvoj svoje dežele in hkrati za napredek sveta na tploh. Pogoji za to so dani, treba jih je samo izkoristiti. POLJSKI PAVILJON NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU • • letošnjem velesejmu sodelovalo že 21 držav Razstavni prostori preutesnjeni - Kratek obisk v sovjetskem paviljonu Angleško blago se samo ponuja- Madžarska se zdi zelo mehanizirana dežela Na Čeprav je zagrebški jesenski velesejem že za nami, ne bo odveč, če se ponovno nekoliko pomudimo ob njem. Ko mio zadnjič pisali o letošnjem zagrebškem velesejmu, smo skušali v grobih obrisih označiti uspehe, ki jih je dosegla jugoslovanska industrija v desetih povojnih ietih izgradnje svoje industrije. Sedaj pa se bomo nekoliko pomudili ob mednarodnem pomenu te velike gospodarske ustanove, ki iz leta v leto kaže vedno večjo življenjskost in dobesedno izpolnjuje zelo važno nalogo, ki jo ima Zagreb kot industrijsko središče in hkrati kot gospodarsko središče bogatih predelov poljedelsko močnih PRETEŽNI DEL ZEMELJSKE SKORJE JE SESTAVLJEN IZ KUHINJSKE SOLI Sol življenja Kakor je postal danes uran *politični elemenh tako je bila nekoč sol vzrok vojn - Gostilniška hrana, gledana z medicinskega stališča, ni vedno neoporečna - Izletnik naj vzame s seboj nekaj slanih hlebčkov, pa ne bo občutil žeje Ker se sol pojavlja v pregovorih in običajih, mora biti nekaj posebnega. Nekateri r.arcdi imajo navado, da simbolično ponudijo gostoljubje s scljo in kruhom, drugi zopet pravijo, da sol in kruh pordečita lička. S tem in podobnim je izražena misel, da je sol. čc-prav ni hranilo, življenjsko važna. Fiziologija nas poučuje, da naše tkivo natrijevega klorida ne more pogrešati. Tudi človeška kri vsebuje sol. Ce se urežemo v prst in izsesamo iz rane kri, okusimo, da je kri slana. In še nekaj zanimivega: rdeče krvničke obdržijo normalno obliko v krvni plazmi le tedaj, če vsebuje plazma točno določen odstotek soli. Ce denemo le nekaj kubičnih centimetrov krvi v epruveto, nato pa dolijemo koncentrirano sol, bomo opazili, da je postala tekočina taka kot lak. Prevelika količina soli odvzame krvničkam vodo, nakar se krvničke fkrčijo. Ce pa obratnp dodamo vode, postane tekočina prozorna, v krvničke prodre toliko vode, da naposled počijo. Tako nastane prozorna raztopina, ki nas spominja na vino ali limonado, pomešano 7. malinovcem. Natrij je lahka kovina, klor pa tako imenovani halogen (halogeni so tvorci krvi). Podobno kot njegovi sorodniki lahko stvori klor v zvezi z drugim elementom sol, ne da bi bila pri tem potrebna kislina. Kuhinjska sol je torej povezava natrija in klora. Pretežni del zemeljske skorje je restavljen iz te spojine; če bi pokrili vso zemeljsko skorjo s soljo, ki se nahaja v morjih, bi bila plast soli debela več metrov, V žiialsl:i:m svetu V živalskem svetu nastopa kot partner klora natrij, v rastlinskem pa sq poveže p klorom kalij, sosedni element natrija. Klorov natrij, to je kuhinjska sol, je spojina, ki je za življenje neobhodno potrebna. Solnica ne leži kar tako brez pomena na gostilniški mizi, pa čeprav je redkokdaj v rnbi, kajti znanstveniki trde, da je sol mnogo važnejša, kot si ljudje pred- juha ali prikuha «prelahka» stavljajo. Ugotovili so, da vzdrži človek dalj ob popolnem postu, kot pa ob popolnoma neslani hrani. Gotovo nam bo sedaj, ko smo zvedeli za to dejstvo, spoštovanje do solnice izredno naraslo. V zgodovini V moderno gojenih gozdovih so postavili tudi posebne jasli « soljo zato, da se ne bi divjad preveč selila. Tako potujejo na primer kopitarji daleč samo zato, da bi prišli v vročih poletnih mesecih do izsušenih jezer; vse samo zaradi soli. Sol Ima v zgodovini žalosten sloves, saj so se pogostokrat bojevali le zaradi soli. Kakor je postal danes u-ran ((političen element«, tako je bila nekoč vzrok vojn sol. V tem pogledu nadkriljuje sol le opij. Ce bo kdaj kdo pisal zgodovino politične kemije, bo morala kuhinjska sol v njej zavzemati precej prostora. Instinkt sam nas privede do pravilnega doziranja soli, ki jo použijemo v hrani. Ce je nega razvoja, temelječega na “fanki” dem°-| o iv obod i t vi «ii #tia Di h tak° tudi (ja, nikakor ne opira pretežno V.Ntic PreVe{ lUori° neina poseg subjektivnih laktor-j/HsHa pr*, k°* Jev, delujočih v omenjeni sme- d“'- brin.«!. <-o,- ri marvei bolj na postavke, izhajajoče iz razvoja objektivnih zakonitosti, ki bi tako ali tako v vsakem primeru privedle do pozitivnih družbenih sprememb. S tem bi se spreminjali tudi odnosi med delavci in upravitelji, kar bi moralo končno privesti do tega, da bi postal interes enih in drugih malone isti. O vlogi objektivnih činite-ljev v družbenem- razvoju ne irio . -s« Dr- SV°joga ko- ii Hi/elat« tnriČanja' °ba ,]kV ab0 v “ z zavestjo, *k',*ehtn0,'Kar>izao-San-ie v sm‘ hv *ij» T razvo-1Je Političnih , '»ti , Hlj0 ,u delavskega fejNsti škodi, a ‘h kr**«; Ko 7'ie. 0 kreP’ pozici- se »* NiHu sin*?1,’55, n3mreč 8 Post- dlkalne akci- > Pri v1 neka skup-la''sk„ ri bi bUo Ka sindikalne- mm Soline v Sečovljah pri Portorožu $}jedelski proizvodi na svetovnem tržišču t. 'lUk*o 5®tošnio žetev ‘h*, ‘o «_ *e zaenkrat še U.'»»v -'»m V"1' Hkrati 5 tv * t1*’ kam Se P°lavl)a - ieri*,!^ Plasirati V'ljHtvPOVollni. pre- ^N>4akltl Proizvodov- So se pojavi N 8 Pomn*P°Vedelstvu 0u*'» ' tako a državnih S>avttida 56 n‘ v ri V boli za- te’ Wls.danasnie s,a-it H' nari pa ze ka* % >C Produkšn H rr°bičr pr°lzvodnj a na e do- Kom. C‘‘ t>r Ca - ■ proizvodov 50^ S 7dstavradanja kupne V - “'O, *edalje bolj em. Ml Vedo ’ ,k’ mu malo-C.\ tV P01ipdravila- Pojav V* vj-8a je kih proiz- C d *iePl rt°PaZiti v Cp- l(i kal SVllu Polje- 5- ^a^^*uudi vpra- **'- ‘a r.- teb presež- -na)ve k ^ - - SL ""»j?'''"1'od- težave le ■ .Za lina^L; ’ v znatno »ts. ttal T le v . H.!1* 0ri,e težji P°Kl,‘' 'v»>lsk n°s LL' ker se je u S*, klh c* bSt111 ‘ržiš,-,°lZVodov med N*v n* se je cenami * na s Plaf^lhe;* tudi med ’Sm l»k ,da n"1 rt dcfelab' k Ut (jrPl d®zele, ki “» 8,skih ?držeValaaien način ‘ l)Pn; ,d ceno "v,-p°ljedelsk’h proizvodov na svetovnem tržišču očitno tendenco padanja, tako da so cene najvažnejših proizvodov domala v vseh deželah na znatno višji stopnji kakor cene na svetovnih tržiščih. Zadrževanje večjih količin presežkov ob taki perspektivi oblikovanja cen postaja težak gospodarski problem, posebno, ker je plasiranje nakopičenih presežkov v današnjih pogojih zvezano z velikimi izgubami. Argentinski inštitut, ki drži v svojih rokah monopol zunanje trgovine, je utrpel v ietih 1953 in 1954 za 5 milijard pezosov izgube. Nekatere dežele-izvoznice — da bi pospešile izvoz svojih poljedelskih proizvodov — se zatekajo k različnim valutnim manipulacijam, kot so devalvacija lastne valute, u-poraba različnih obračunskih kurzov, da bi se izsilil izvoz posameznih proizvodov itd. Uporabljajo torej sredstva, ki resno ogražajo gospodarsko ravnovesje dotičnih dežel, večajo njihove gospodarske težave ter preprečujejo njihov radaljnji razvoj. Dežele Latinske Amerike so postavile posebne obračunske kurze za prodajo gave, bombaža, volne, a Pakistan je pred kratkim devalviral svojo valuto, da bi okrepil izvoz jute in bombaža. Takšno stanje pripelje prej ali slej v zaostreno konkurenčno borbo, kar mota, posebno zaradi mednarodnega sodelovanja v tem pogledu, poslabšati tudi na splošno stanje na svetovnem tržišču. Tak položaj prizadeva v prvi vrsti dežele, ki njihov izvoz pretežno sestoji iz poljedelskih proizvodov, a to so domala vse nerazvite dežele. Borba proti pojavu nad-produkcije se razvija v dveh smereh. Po eni strani se podvzemajo ostre mere, da bi se zmanjšale zasejane površine, po drugi pa se uporabljajo najrazličnejši načini za odpravo samih presežkov. Orne-jitev zasejanih površin ni ne odpravila ne ublažila vprašanja presežkov, a borba za odpravo lerteh, v kateri se malo upošteva, kako se do to odrazilo na gospodarstva drugih dežel, je splošno stanje na tržišču še poslabšala. Za oceno splošnega stanja je odločilnega značaja politika, ki jo v tem pogledu vodijo največje dežele-izvoznice. Konec maja je v ZDA znašala skupna vrednost poljedelskih presežkov v rokah države okrog 7.3 milijard dolarjev. Po stanju iz letošnjega februarja je njihova vrednost padla za 200 milijonov dolarjev, vendar je za milijardo dolarjev večja kot je bila pred letom dni. V glav-nem skušajo ZDA svoje poljedelske presežke plasirati na osnovi in s pomočjo zakona o pomoči in razvoju trgovine s poljedelskimi proizvodi, ki je bil sprejet avgusta lanske- kona je predsednik ZDA prejel pooblastila, na osnovi katerih lahko proda v teku sledečih treh let, ob plačilu v nacionalni valuti, za 700 milijonov presežkov, a za 300 milijonov jih lahko podari prijateljskim deželam. Dve tretjini teh pooblastil pa je bilo izkoriščenih že v prvem letu, tako da je ameriški senat zvišal vrednost prodaje od 700 milijonov na 1,5 milijarde dolarjev s tem, da se to lahko plača v nacionalni valuti. Doslej so ZDA sklenile sporazum o prodaji v nacionalni valuti s 17 deželami. Na t« način so prodale v inozemstvo za pol milijarde dolarjev poljedelskih proizvodov, pri čemer so imele okrog 100 milijonov dolarjev izgube. Zraven tega je bilo 100 milijonov u-porabljenih za borbo proti lakoti v nekaterih deželah, 342 milijonov za razne dobrodelne namene doma in v inozemstvu, a za 281 milijonov dolarjev blaga je bilo zamenjanega za važne strateške surovine Ker se Kanadi ne posreči, aa bi razširila svoja tradicionalna tržišča pšenice, in sicer zato, ker so postale največji izvoznik pšenice na svetu ZDA, skuša zdaj ob ugodnejših kreditnih pogojih plasirati svojo pšenico v vzhodnoevropskih deželah. Sklenjen je bil sporazum za prodajo 10 milijonov builnv pšenice Folj-ski, ir* sicer za delno odplači- ga leta. Na osnovi tega za-1 lo takoj v gotovini, ostanek pa v obrokih v 12 mesecih. Pogajajo se za prodajo 5 milijonov bušlov Češkoslovaški, prav tako se proučujejo možnosti prodaje večjih količin Madžareki. Tudi v ostalih deželah pritiskajo proizvajalci pšenice na svoje vlade, da bi glede prodaje presežnih količin poljedelskih proizvodov uvedle kreditne olajšave, tako da bi se njihov pritisk na tržišče zmanjšal. Nekatere države, kot Francija, Švedska in Turčija, so prodale večje količine pšenice Madžarski, poljski in Romuniji, V trgovinski izmenjavi med Vzhodom in Zapa-dom, postajajo vzhodnoevropske dežele vre bolj iskani kupci prehrambenih proizvodov. Do tako zaostrene konkurenčne borbe glede plasiranja presežnih količin poljedelskih proizvodov je prišlo zaradi tega, ker se ukrepi za skupno mednarodno akcijo, ki naj b> se z njo dosegla stabilizacija cen, niso obnesli, To more i-meti daljnosežne posledice za “tanje na svetovnem tržišču. V kolikor je danes takšno stanje koristno za dežele, ki poljedelske proizvode kupujejo, a to so pretežno dežele z razvito industrijo, se bo to prej ali kasneje negativno odrazilo v pogledu kupne moči samih proizvajalcev, a končno bo moralo zadeti tudi industrijsko razvite dežele. Tako bi bilo labilno ravnovesje v svetovnem gospodaritvu, ki je bilo nedolgo tega vzpostavljeno hudo omajano. sežemo po solnici, kuharica pa tudi brez izjeme foli vsako količino krompirja. Sčveda pa je moderha civilizacija privedla tudi do zlorabe uživanja kuhinjske soli. ((Gostilniške jedi«, gledane z medicihskega stališča, niso vedno neoporečne. ker so mnogokrat preveč začinjene. Mnogim postane jed prepusta, nakar jo popravijo tako, da jo krepko osolijo, čeprav vsebuje že vsaka hrana v surovem stanju nekaj kuhinjske soli in po potrebi si telo, po nekem naravnem zakonu, samo določi količine soli, ki jih potrebuje. V naši hrani Življenjsko važna količina kuhinjske soli je prav majhna Odrasel človek lahko izhaja z nekaj grami soli na dan. Ce smo omenili, da lahko privede popolno pomanjkanje kuhinjske soli v kratkem do smrti, ne velja to za navadno neslano prehrano, temveč za snovi, katerim »o, kolikor ie pač to izvedljivo, kemično odvzeli vso kuhinjsko sol. Zdravnik mnogokrat predpiše ne-lan0 dieto. Pri nekaterih vnetjih ledvic mora bolnik živeti ob popolnoma neslani hrani, vendar s tem ni mišljena absolutno neslana hrana, temveč je s tem poudarjena nujnost, da si bolnik sam u-metno hrane ne soli. V našem telesu Da lahko razumemo, zakaj preveč “oli škoduje, moramo zasledovati pot soli v telesu. Določena količina soli je potrebna, da lahko nastane sec kater0 odstranimo preneka-tero nevarno snov iz telesa Tudi v znoju, ki služi ohlajevanju in razstrupitvi, najdemo kuhinjsko sol. Večja količina voli prisili ledvice k u-streznemu večjemu naporu. To bi še ne bilo najhuje, kajti vsaj teoretično se z delom in vajo vsak organ krepi. Za ledvice pa velja ta postavka zaradi različnih razlogov, le v omejeni meri. Poleg tega pa telo ne izloči vsega viška kuhinjske soli, temveč ga nekaj vsrka tudi tkivo. Tudi po obtoku smo se naučili spoznavati večjo koncentracijo soli v krvi. Višek eoli prikliče spremembe na isti način, kot v ostalih delih telesa. Da lahko telo obdrži isto koncentracijo soli, mora zadržati več vode, ki bi jo sicer izločilo. Posledica tega je povečanje telesne teže. Nikar ne misli, da moraš imeti več tolšče, če več tehtaš! To je lahko tudi zaradi povečane količine vode, ki jo nosimo v telesu. V tem primeru ima tudi trce več dela. Zaradi teže postane telo okorno, izogniti se skušamo vsakemu gibanju, bolnik se raje vozi, kot da br hodil. Tako nastane ce. la vrsta okvar. Takim bolni kom b0 zdravnik poleg drugega svetoval čim manjšo uporabo kuhinjske soli cij vemo, kako zelo neprijetno je pomanjkanje soli. Nekaj gramov soli je za življenje bolj potrebno kot vse svetovne zaloge sladkorja. Sladkor lahko nadomestimo s produkti škroba in z mastjo vseh vrst, kuhinjsko sol pa potrebujemo prav tako, kot nam je potrebna vsaj minimalna količina beljakovin. Izletnik naj nese s seboj v naravo nekaj osoljenih hlebčKov, pa ne bo občutil žeje. Tako bo nadoknadil sol. ki jo je s potenjem izločil in ne bo zbit in utrujen. Delavec pri peči in kurjač ob parnem stroju, oba sta željna soli. USPEHI KIRURGIJE Pes z novo nogo V zadnjih tednih vzouja majhen psiček v zavodu za eksperimentalno kirurgijo A. B. VišneusM v Moskvi pozornost mnogih obiskovalcev. Pes ima kratko črno dlako in je podpbep, številnipi drti-gim psom, ki jih srečamo vsak dan na cesti. Edino zadnja desna noga je tista, ki se odraža od njegove splošne pojave. Gre tu za belo nogo, ki je postala senzacionalna potrditev kirurškega uspeha, ki ga je pred tremi meseci napravil prof. P. N. Masajev s svojimi sodelavci in ki je omogočil malemu psu, da veselo skače z nogo nekega drugega psa. Tehnika precepljanja posameznih organov in deiov telesa iz enega živega bitja na drugo je v zadnjem času postala področje številnih uspehov in neuspehov mnogih velikih biologov. Nemec Ullmann je pred kratkim presadil ledvice iz enega zajca na drugega. Aleksej Kapi pa je presadil ledvice ene mačice na drugo mačko. .Skupini ameriških zdravnikov pa je uspelo pred kratkim presaditi ledvice enega brata na drugega brata dvojčka in mu s tem rešiti življenje. Vse to pa so le posamezni poizkusi Dejansko pa je znano, da precepljanja ali presajanja dveh različnih organov dveh različnih bitij iste vrste skoraj nikoli ne uspe in to zaradi osnovnih razlik organskih tekočin in tkiv posameznih bitij. pokrajin Panonske in sploh Podonavske ravnine, ki ga po-ve/uie z industrijsko mečnim zaledjem, ki je tudi bogato z industrijskimi surovinami. Ce j ogledamo nekoliko nazaj, bomo videli, da se*je zagrebški velesejem v vseh povojnih letih naglo razvijal, tako da je prostor, kjer je postavljen, postal tako tesen, da se je zagrebška občina morala odločiti, da ves velesejem premesti čez Savo, kjer je na razpolago dovolj prostora, da se zagrebški velesejem lahko svobodno razvija. Ko je predsednik zagrebške mestne občine Holjevac govoril ob otvoritvi letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma, je to dejstvo posebej poudaril in obljubil, da bo verjetno že prihodnji jesenski velesejem premeščen na nov prosto!. V la namen so dela že v teku in zagrebška mestna občina že vzpostavlja komunalne zveze in služnosti kot na pr. vodovod, plin, elektriko in telefonske kable. V delu je že posebna cesta, ki bo spajala mesto z novim velesejemskim prostorom, kakor tudi mo«-t cez Savo. 33.440 kv. m površine, kolikor je obsegal dosedanji velesejem, je bilo zares premalo za to. da bi na tem prostoru razstavljala svoje blago vsa tista domača in tuja podjetja, ki vidijo v zagrebškem velesejmu vso njegovo komercialno važnost. Mnoga domača ter celo tuja podjetja so z zadovoljstvom sprejela vest, da si bodo na novem sejmišču lahko gradila svoje stalne paviljone, kot je to bilo Že na zadnjem velesejmu, kjer je na pr. Italija v dobrem tednu postavila krasen paviljon iz aluminijastih cevi, ki je izredno dobro u-strežal potrebam razstavišča in dajal hkrati videz elegantne tovrstne zgradbe, ki je bila sama po sebi dobra reklama za italijansko tehniko in industrijo. Ob letošnjem zagrebškem jesenskem velesejmu lahko u-gotovimo še sledečo pozitivno posebnost. Res je sicer, da je zagrebški velesejem revija u-spehov domačega in tujega gospodarstva # in tehnične zmogljivosti, vendar pa ta velesejem nima le značaja revije, ampak predvsem komercialni pomen. Je torej povsem gospodarska ustanova. In vendar bi lahko rekli, da ima ta gospodarska ustanova tudi svoj poseben političen pomen. V svetu se razen nekaterih primerov v Severni Afriki o-paža splošno popuščanje splošno pomirjevanje in nujno š tem tudi težnja po gospodarskem sodelovanju, izpopolnjevanju in vsesplošnem aktivnem sožitju tudi na gospodarskem področju. To je tudi bistvo splošne jugoslovanske mednarodne politike. In na zagrebškem velesejmu je %rišlo to letos* še posebno do izraza. Dočim je na pr. lansko leto na jesenskem zagrebškem velesejmu sodelovalo 16 držav, jih je letos sodelovalo že 21. Poleg onih držav, ki imajo na zagrebškem jesenskem velesejmu tako rekoč že svoje stalno mesto in spadajo že v tradicijo kot so na pr. Francija, Italija, Velika Britanija. Zapad-na Nemčija in Avstrija, so se letos pojavile tu tudi Japonska, Izrael. Danska ZDA in. kar je najbolj značilnu za to, kar smo prej omenili, so se na zagrebškem velesejmu letos ponovno pojav’!e tudi države vzhodne Evrope, in sicer Sovjetska zveza. Češkoslovaška. Poljska, Romunija in Vzhodna Nemčija. Ko smo tako označili na kratko gospodarsko ter gospo-aarsko-politični pomen zagrebškega velesejma in podčrtali letošnji uspelf smeri te velike gospodarske ustanove, se bomo za trenutek ustavili še pri nekaterih značilnostih letošnjega velesejma. Prej smo tekli, da ima zagrebški velesejem izrazit komercialni značaj. To je prišlo posebno do izraza tudi letos, ko so bili na velesejmu skleujeni posli, ki daleč presegajo vse dosedanje uspehe zagrebškega jesenskega velesejma Značilnost letošnjega velesejma pa je tudi ta, da se velesejem ne pojavlja več kot revija uspehov težke industrije in tehnike, ampak da je razstavljeno blago za široko potrošnjo letos zavzelo skoroda pretežni del. Tudi tuja podjetja, ki so do letos razstavljala povečini tehn'čne in industrijske izdelke, stroje, naprave in podobno blago, so se letos pojavila na velesejmu tudi z večjo izbiro potrošnega blaga. Zdaj pa še bežen pogled v nekatere tuje paviljone. Sovjetska zveza, ki se je po mnogih letih ponovno pojavili* na zagrebškem velesejmu, je pokazala precej zanimivih predmetov. Glavno pozornost v njenem paviljonu So vzbujali trije televizijski aparati, na katerih so se obiskovalci velesejma kar sami lahko gledali. V istem paviljonu je namreč Sovjetska zveza sestavila tudi oddajnik. Seveda ie l ilo to bolj predmet splošnega zanimanja. Strokovnjaki pa sp se ustavljali bolj pri izdelkih težke industrije, pri e-lektromotorjih in tehničnih napravah. Zanimiv je bil tudi elektroniki , mikroskop EM-3 in pa avtomobili znamke «Zim» in «Zis« ter 25-ton-ski tovornik, ki je izredno prikladen za neprehodne predele, koder ni cest. Velika Britanija je značilen poslovni gost zagrebškega velesejma. Za svoje predmete ne dela velike reklame, zato se pa njeni predmeti sami ponujajo in vzbujajo splošno zanimanje. Tu smo videli majhne traktorje-goseničarje ln buldožere za gorate predele. Posebno pozornost eo vzbujali tudi razni tiskarski (troji in pa seveda zelo iskani angleški blagovi. Kdor je obiskal madžarski paviljon, je dobil vtis, da je jvtadžarska izredno mehanizirana dežela. Madžarska je ra* stavila vrsto motorjev v-eh velikosti in za najrazličnejšo uporabo. Tu smo videli avtomobile, traktorje in druge poljedelske naprave, buldožer« in tudi mnogo kuhinjskih e-lektričnih naprav. V avstrijskem razstavnem prostoru je bilo največ električnih aparatov. Tu je bila vr‘ta električnih peči, hladilnikov, štedilnikov, radijskih aparatov, malih motorjev in poleg njih še mnogo medicinskih instrumentov in naprav. Kot je rekel tudi predstavnik komercialnega zavoda italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino na zagrebškem velesejmu. Dante Santuro, se. jugoslovansko in italijansko gospodarstvo med “eboj izpopolnjujeta in v tem smislu je bil tudi aranžiran italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu. Tu smo srečali zadnje novosti italijanske tehnike, ki upa. da bo v Jugoslaviji našla čim več kupcev za svoje blago. Tu so bili razstavljeni razni orodni ‘troji, stroji za obdelavo lesa in predelav^ pe-tioleja. razni kmetijski in tekstilni stroji, precizna mehanika, elektrotehnični proizvodi, kot na pr. transformatorji, števci ;n pod Bogato je bila zastopana tudi kemija, optika in proizvodnja likerjev. Ce bi hoteli naštevati še predmete ostalih tujih razstavljavcev bi se morali tu in tam ponavljati. Vsekakor pa je gotovo. da je zagrebški jesenski velesejem letos doživel največji u:peh po vojni in da j« njegov nadaljnji razvoj dejansko odvisen tudi od prostora, kajti že letos so mnogim razstavljavcem odpovedali udeležbo samo zaradi pomanjkanja prostora. Upati je, da b® načrt, ki ga ima zagrebška občina glede premestitve velesejma čez Savo. čimprej uresničen. da bo zagrebški velesejem zares zadostil evojim gospodarskim in celo gospodar-sko-političnim zahtevam. r£ uperi brez Hist/iircn strup Marsikoga bo presenetilo, da postane naša kuhinjska sol hud, da, smrtno nevaren strup, če jo preveč uživamo Pol kilograma kuhinjske soli bi lahko umorilo odraslega človeka, ker bi odtegnitev vode, ki bi zaradi tega nastala, ustavila v telesu vse življenjske funkcije. To dejstvo kaže tudi na to, kako nejasen pojem je befeda «strup». Cel,, življenjsko važna kuhinjska so! postane strup, če jo uživamo v preveliki meri. Ko še niso prav poznali važnosti kuhinjske soli, je ne-k znanstvenik, ki je potoval p0 Afriki, z začudenjem opazil, kako so se vrgli zamorci, ki so živeli daleč od vsake, najprimitivnejše civilizacije na ponudene elane kruhke. niedt1 m ko se slaščic sploh ni-s> dotaknili. Iz tega lahko iHZlveremo, kako važna je sol. 2e iz opisov mnogih ekspedi- Vse kaže. da bo Ženeva postala simbol iplošnega «po-mirjenja«. Kakor govorimo danes o ((ženevskem duhu«, kadar mislimo na način, kako je treba pristopiti k reševanju še nerešenih mednarodnih vprašanj in sporov med velesilami, tako moremo reči, da ?o zaključki, do katerih ie prišel v Ženevi prvi kongres Združenih narodov, ko je razpravljal o odnosih družbe do posameznikov, ki so se kakor-Koli pregrešili nad njenimi zakoni, posledica novega gledanja na kazensko pravo in na ravnanje s kaznjenci. Do leta 1950 so bila vprašanja glede preprečevanja kaznivih dejanj v zvezi z nadzorstvom nad Kaznjenci poverjena proučevanju kazenske ’n kaznilniške mednarodne komisije; po tem letu pa so naloge te komisije prevzeli Združeni narodi. Na kongresu, ki je bil te dni v Ženevi, so potegnili zaključke petletnega študija, ki so ga izvršili bodisi z anketami v posameznih deželah, bodisi na mednarodnih zborovanjih. Najvažnejši zaključek vsega tega dela je odobritev statuta, ki vsebuje minimalni program glede o-snovnih temeljev vsakega kaz-nilniškega režima. Vse šole priznavajo, da mora imeti kazen vzgojni značaj, da mora namreč dovoljevati prevzgojo zločinca. Zapori ali i-zgajališča ? Napad na družbeno varnost povzroči prelom med zločincem in družbo. Toda ta prelom ne sme biti dokončen. Zločinca je treba še vedno smatrati za človeka, kajti drugače ni mogoče pričakovati, da bo po prestani kazni še kdaj postal koristen član družbe. Minimalni statut, ki so ga odobrili v Ženevi, izraža hkrati skrb za osebnost zločinca, in to ne le v korist njega samega, ampak v korist družbe. Tako na primer 7. člen tega statuta odpravlja vsako ((razliko v ravnanju, ki bi temeljila zlasti na predsodku rase, barve, spola, jezika, eerotzpo-vedi, mnenja, nacionalnega a-It socialnega porekla, kakor tudi predsodke, ki so posledica rojstva ali gmotnega položaja«. v členih od lo do 15 se predvidevajo higienične in dortojne kaznilnice. Naslednje določbe zadevajo oblačila in postelje, hrano, zdravniško o-skrbo in disciplino. Pripornik mora biti poJvržen človečanskim pravilnikom, ki se uporabljajo pravično; od tod njegova pravica, da pozna načela kaznilniškega režima in da predloži pritožbe, ki jih je treba pravično rešiti. Izrecno je prepovedano vsakršno »poniževalno ravnanje«. Dopušče. ni so stiki z zunanjim svetom, tako osebni kot pisemski in z vestmi. 47. člen minimalnega statu ta priporoča, da bi bili čuvaji manj jetničarji in čim bolj vzgojitelji hkrati pa •• tem v zvezi priporoča skrbno izbiro kaznilniškega osebja Skratka: kaznilniški režim umora skušat i zmanjšati razlike, ki morejo obstajati med življenjem v zaporu in med žit)! jen jem na svobodi, v kolikor morejo te razlike vplivati na to. da se v priporniku zmanjša čut odgovornosti ali spoštovanje njegovega dostojanstva». Zelo pomemben korak na poti k prevzgoji obsojenca predstavljajo tisti zavodi, ki so jih v Ženevi imenovali »odprti zavodis. Na kongresu v Haagu leta 1950 so te zavode označili na sledeči način: «Kaznilniški zavodi, pri katerih preventivni ukrepi proti pobegu ne leže v materialnih ovirah»; skratka; pripornike ne ovirajo visoki zidovi, rešetke, zapahi ali strogo in »talno nadzorstvo čuvajev: oni so ujetniki na besedo. V mnogih deželah so se odprti zavodi dobro obnesli. Kongresisti ‘o obiskali v Švici odprti zavod v Witzwillu. Pomemben korak V Italiji obstaja deset odprtih zavodov, dasi ni mogoče vseh smatrati uradno za take, kajti v nekaterih nimamo obsojencev, ki prestajajo kazep. ampak predkaznovance, podvržene »varnostnim ukrepom«. Italijanski kazenski zakonik določa predvsem, da je kaznjenca mogoče »pripustiti na delo na odprtem« le, ko je že prestal v normalni kaznilnici del kazni. Najmodernejši italijanski odprti zavod je v Bellarii pri mertu Gallarate. Ima sto hektarov površine. Trenutno je tam sto obsojencev, toda ko bodo dokončali nove zgradbe, ki jih imajo v načrtu, jih bo mogel sprejeti petkrat več. Zaporniki (če jilf sploh moremo tak0 imenovati) so pričeli s pomembnim izboljševanjem terena, zgradili so ceste, podjetja; namakajo, orjejo in gnojijo zemljišča. Pečajo se tudi z živinorejo! Ta odprti zavod ima tudi delavnice v katerih popravljajo poljedelsko orodje in industrijske naprave za predelav« 1 poljskih pridelkov- PRIMORSKI DNEVNIK -4- 17. P , mm I m K ll JS -*! GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK MNOGO KOKODAKANJA, A MALO JAJC Namakalna dela v Gradiški zelo počasi napredujejo Doslej je pri kopanju namakalnega kanala zaposlenih samo 20 delavcev Ko je pred meseci minister za poljedelstvo in gozdarstvo Medici s krampom zamahnil ter ga zasadil v zemljo, s čimer je simbolično nakazal začetek namakalnih javnih del v Gradiški, je ves meščanski tist na dolgo in široko pisal o velikem namakalnem delu, ki so ga pričeli na pobudo vladnih organov. Tudi v mestnem občinskem svetu v Gorici so mimogrede skušali omeniti zasluge oblasti ter veliko pomoč, ki so jo dale brezposelnim gradiške okolice s pričetkom izvajanja namakalnega načrta na krminsko-gra-diščenskem polju, ki je od nekdaj podvrženo sušnim posledicam. Po petih mesecih od pričetka del pa je bil marsikdo prisiljen priznati, da gradnja namakalnega kanala pri Gradiški izredno počasi napreduje in da je pri tem delu zaposlenih nekaj nad 20 delavcev. CISL je to priznala v posebni vlogi, ki jo je njena delegacija vročila komisarju vodnega konzorcija Renatu Depicolzuanu. V tej izjavi je rečeno, da z zaposlitvijo nekaj desetin delavcev ni mogoče uspešno izvesti načrta, predvsem pa na tak način ni mogoče rešiti brezposelnosti, kot je bilo zamišljeno. Na koncu poziva oblasti, naj se zavzamejo za rešitev vprašanja. Kakor vidimo, ni bil simboličen samo Medicijev zamah s krampom, ampak je simbolična tudi gradnja namakalnega kanala, ki naj bi z dovajanjem zadostnih koli-čih vode odpravil stalne suše, zaradi katerih je tamkajšnje kmečko prebivalstvo zelo pogosto prizadeto. Za zaključek: prebivalstvo je s svojo borbo prisililo oblastnike k temu, da so pristopili k dejanskemu reševanju načrta. Sedaj je potrebno, doseči zaposlitev ogromnega števila brezposelnih delavcev za čim hitrejšo izvedbo celotnega načrta. sa do časa je burja prinesla svoj prvi pozdrav, ki je bil znanilec jeseni, Toplqta se je verjetno za letos poslovila. V petek je bilo le delno oblačno, vendar v dopoldanskih urah dokaj hladno. Popoldne se je ozračje nekoliko ogrelo. V' četrtek je bila najnižja temperatura okoli 17. ure:, na goriš'.-em letališču so zabeležili deset stopinj. Torej zadosten razlog za to, da so nekateri privlekli iz naftalina svoje površnike. Vremenske napovedi za prihodnje dni so še vedno slabe: pričakujejo krajevne motnje s padavinami. Ce je to res, potem se ne bo izpolnila napoved tistih, ki so predvidevali lepo jesen. Razpis štipendij Jugoslovanska vlada je razpisala za akademsko leto 1955-1956 dve štipendiji po 15.000 dinarjev. K temi štipendijami bosta mogla zmagovalca natečaja izpopolniti -voje znanje na univerzah ali na akademijah znanosti in umetnosti v Jugoslaviji. Tudi portugalska vlada je dala na razpolago dve štipendiji po 2.000 escudos, s katerimi se bosta zmagovalca natečaja lahko izpopolnjevala v raziskovalnih središčih. Tatovi v tobakarni V četrtek v ‘prvih jutranjih urjh so neznanci vdrli v to-bakarno 70-letnega Virginia Sussija na Travniku. Kakor se je pozneje dognalo, so tatovi prišli do tabakarne skozi klet, kjer so v stropu naredili luknjo. Neznanci so najprej začeli pri raznih cigaretah. s katerimi so napolnili nekaj vreč, pospravili so tudi več kolkovanih papirjev in nekaj drobiža, ki so ga našli v predalih. Toda njih namera ni potekla čisto gladko, kajti pri najlepšem so morali zbežati. Zobozdravnik Brezigar, ki stanuje v prvem nadstropju stavbe na Travniku. je okrog 4. ure zjutraj slišal šum v spodnjih prostorih. Ko je stopil k oknu, je z.aJ gledal v temi, da se nekdo giblje in je takjo pričel kričati. Na njegove krike so nesznanci pričeli bežati in so na begu pustili na tleh vrečo z rdznovr.stmmi cigaretami. Kljub temu pa so odnesli več kolkovanih papirjev v skupnem znesku 100.000 lir. Lastnik tobakarne je prijavil tatvino leteči policiji, ki je tp-koj uvedla preiskavo. : ZELO RAZGRETE DISKUSIJE IN MALO SKLEPOV PRI FIGC Določili niso niti točnejšega koledarja bližnjih mednarodnih tekem - Vprašanje, ali prekršek tšporlne korupcije> zastari - Novi mednarodni sodniki Najemanje delavcev za Avstralijo Pokrajinski urad za delo v Gorici obvešča, da je v teku vpisovanje ' industrijskih delavcev, ki bi želeli odpotovati na delo v Avstralijo. V poštev pridejo delavci, samski ali poročeni brez otrok, od 21. do 35. leta starosti. Interesenti naj vložijo prošnjo na uradu za delo v Ul. Crispi v Gorici še danes od 10. do 12. ure. OROŽNIKI ODKRILI tatove niklja v CRDA Aretirali so dta uslužbenca iz Tržiča in enega iz Ronk 4000 prošenj za obmejne izkaznice Vlaganje prošenj za izdajo propustnic ve neprestano nadaljuje; goriška kvestura ima i tem precej dela. Doslej je kilo vloženih okoli 4.000 prošenj. Od teh so jih jugoslovanskim oblastem izročili v vidi-ranje okoli 3.500. Vrnjenih je kilo okoli 1260 izkaznic, ki so bile Že izročene prosilcem. Tudi na jugoslovanski strani se vlaganje nadaljuje. Pro-eilcev je zelo veliko. Našim oblastem so jugoslovanske oblasti poslale v vidiranje nad 1.300 proženj, od katerih jih je bilo ugodno rešenih in izročenih jugoslovanskim obla »tem nekaj nad 1 000. Medtem se polagoma opaža obnavljanje nekdanjih ne. posrednih stikov med prebivalstvom Goriške. Ljudje prihajajo in odhajajo čez mejo k sorodnikom in znancem. Mnogi po vojni še ni;o prekoračili meje, zato skušajo izkoristiti ugodnosti, ki jim jih nudi propustnica. Dolgolrajne preiskave orož-1 prišli na sled po poldrugem nikov in vojaških tehničnih | letu. Preiskava pa je še vedno izvedencev iz Vidma so končno delno razčistile dvome, ki c obstajali glede tatvine nekaj nad tri tone strateško važne kovine — niklja. Kakor je zr.ano, je blago izginilo iz skladišča CRDA pred poldrugim letom. Rabili so ga za radnjo vojaških plovnih ob- Jesensko vreme Po četrtkovi nevihti, ki je našemu meetu grozila s hudim nalivom, o katerem bi vedeli kaj več povedati okoličani, se je ozračje nenadoma zelo o-hladilo. Zvečer so ljudje hodili celo v površnikih. Od c .- jektov. Doslej so bili aretirani trije osumljenci, in sicer 46-letni Ferdinando Agnoli iz Ul- Volta 24 v Tržiču, ki je bil usluž-ben pri splošnih skladiščih oddelka za plovbo pri CRDA; 52-letni Luigi Russini iz Ul. Staran/.ano v Ronkah, ki je bil glavni uradnik v tem skladišču; tretji je 42-letni Paolo Brescia iz U. Dondolo 25 v Tržiču, ki je pripadal civilnemu osebju vojne mornarice Kakor se je izvedelo, so bili vsi trije prijavljeni sodnim oblastem, ki bodo stvar preiskale ter ugotovile podrobno, sti v zvezi e predrzno krajo, s katero je bila ladjedelnica oškodovana za okoli 5 milijonov lir, kolikor je namreč blago stalo državo; v resnici pa je bilo blago vredno okoli 20 milijonov lir. Najteže se bo zagovarjal Ferdinando Agnoli, katerega smatrajo za glavnega krivca. Njegovo stanovanje s0 tudi preiskali ter našli ogromne količine najrazličnejšega blaga, k’ ga je ukradel v skladišču. Menijo, da je ukradeno blago, ki so ga našli na njegovem domu vredno več sto tisoč lir. Agno-lijev položaj je težaven tudi zaradi tega, ker so med tem ukradenim materialom našli tudi nekaj strateških kovin katerih nakup je zelo težaven. V vsakem primeru je smatrali izsleditev tatov za velik uspeh orožnikov, ki so jim v teku; javnost pi;ičakuje, da bodo razkriti vsi tatovi in da bo mogoče ugotoviti tudi način in kraj, kamor je bilo strateško blago poslano. RIM, 16. — Danes se je nadaljevalo in končalo zaseda nje izvršnega odbora italijanske nogometne zveze. V odsotnosti predsednika Barassi-ja, ki je davi odpotoval v Bruselj, je seji predsedoval najstarejši podpredsednik Ber-retti, ki je včeraj zagrozil, da bo v kratkem odstopil. Seja je trajala več kot pet ur in na njej so bili sprejeti naslednji sklepi: Teama z Urugvajem: odložili so proučevanje datuma in organizacijskih problemov. Mednarodni sodniki; za mednarodne sodnike so bili imenovani Jonni, Bernardi, Liverani in Pieri iz Trsta. Kot rezerve so bili določeni sodniki Maurelli, Marchetti in Cumpanali. Odbor je odobril združitev kluba Monza in športne skupine Simmenthal; novo mo-tvo se bo imenovalo Sim-menthal-Monza. Pri tem je bdbor sklenil izdati točne predpise za združitev dveh društev, od katerih ima eno eklamni značaj. Klubi serij A in B se morajo obvezno udeleževati prvenstev rezervnih in mladinskih moštev. Odobreni so bili krediti za zgraditev igrišč tipa C v Gorici in Padovi. Odbor je končno odložil do prihodnje seje sklep o kra-ih, kjer bodo odigrane mednarodne tekme, predvidene i to sezono. Ni izključeno, da bo tekma Italija-Nemčija odigrana v Rimu. Brazilija je pristala na datum 25. aprila 1956 za tekmo z italijansko državno reprezentanco. Tekma bo odigrana v Milanu. Tako tudi glede bližnjih mednarodnih tekem ni prišlo do dokončnih sklepov. Pa-squali je imel o tem pripravljeno poročilo s predlogi, ki pa ni bilo prečitano. Verjetni pa so naslednji termini in kraji: Italija B-Madžarska B 27. novembra v Livornu, Italija-Nemčija 18. decembra v Rimu ali morda Milanu, Ita-lija-Francija 12. februarja 1956 v Florenci, Italija-Brazi- Prošnje za sečnjo drevja v Jugoslaviji Zveza neposrednih obdelovalcev v Gorici obvešča, da je čas za vlaganje prošenj za sečnjo drevja v Jugoslaviji do 29. septembra 1955. V ta namen naj prizadeti napravijo prošnje na posebnih obrazcih, na katerih je treba navesti tudi katastrske podatke. Poroka Danes sta se v Pevmi poročila Hedvika Primožič in Mirko Klanjšček z Oslavja Novoporočencema želimo mnogo sreče v novem življenju DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia, 106 - tel. 31-52. KINO CORSO. 17.00: «Oaza», cinema scop v barvah, M. Morgan VERDI. 16.00: »Sedem nevest za sedem bratov«, cinema scop, G. Kelly in J. Povvell CENTRALE 17.00: «Veliki gaucho«, v barvah, R. Cal-houm. VITTOHIA. 17.15: «Ni večje ljubezni«, A. Lualdi in Interlenghi. MODERNO. 17.00: »Junak iz tisočerih legend«, v barvah o »zlonamerni kampanji proti zveznim voditeljem«, pa tudi o primerih, da se sami člani odbora zaradi medsebojnih obtožb tožarijo po sodiščih, namesto da bi poskušali stvar najprej urediti v okviru nogometnega foruma. Diskutirali so celo o tem, ali naj letos sploh proglasijo državnega prvaka; bilo je namreč več odbornikov, ki menijo, da Milan zaradi znanih obtožb ne more biti proglašen za prvaka. Ker pa je Milan pokal že dobil, so ga končno le proglasili za državnega prvaka za sezono 1954-55. Tako mislimo mi: Atalanta - Milan Bologna - Genoa lnter - Novara Juventus Spal Napol! - Torino Padova - Lazio 1 X 2 1 1 1 X 1 1 Pro Patria Fiorentina X 2 Roma Lanerosst Sampdoria - Triestina Bari - Salernitana Livorno - Modena Prato Piombino Treviso Mestrina 1 1 X 1 1 X 2 1 1 Como - Monza 1 X Sanremese Cremonese 1 Martegani pomiloščen RIM, 16. — Izvršni odbor italijanske nogometne zveze je ugodil prošnji Martegani.ia, igralca Lazia, in mu odpustil prirojeno kazen, ker je njegov prekršek moralnega značaja. ne pa športna goljufija. Belgijci bodo igrali v Pragi in Bukarešti skozi Krmin, Gorico, Tržič, Palmanovo, Oglej, San Gior-gio di Nogaro in Latisano v Lignano (-168 km), je zmagal Giuseppe Chiesa (Torpado Padova) v 3 urah 54T” s povprečno hitrostjo 41,536 km na uro, drugi je bil Bruno Trombin (Padova) za dolžino kolesa, tretji pa Gaetano Padoan (Padova). RIM, 16- — Izvršni odbor Italijanske kolesarske zveze je pohvalil včlanjene kolesarje, ki so ‘-e udeležili nedavnega svetovnega prvenstva in si priborili štiri naslove prvakov izmed sedmih. Zlasti je odbor pohvalil nove svetovne prvake Maspesa, Messino, Ogno in Ra-nuccija. Odbor je izrekel priznanje tudi športnim funkcionarjem in klubom, ki jim pri. padajo novi prvaki. JUTRI SE ZOPET ZAČNE ■mwm. m • A - Jutri se bodo spet napolnili stadioni in igrišča: začnejo se ligaške tekme za sej°^ei,.K Spet bo deset mesecev zanimanja in razburjanja v borbi za prvenstvo, za °bs , milijone športne slave. Triestina, ki jo vidimo na »liki v lanski tekmi P™*',,1,1* prestajala prvi izpit na stadionu Marassi r Genovi proti SampdoriJ1 TUDI ZMAGA PROTI BRONSTEINU Fudererju ne bi mogla več pomagati GOETEBORG, 16. — V pred- uspeh. Preseneča tudi dobra ROGNON1 moralizator in obtoženec BRUSELJ, 16. — Belgijska nogometna reprezentanca bo prihodnji teden odšla na krat. ko turnejo po Vzhodni Evropi, Nastopila bo 25. septembra v Pragi in 28. septembra v Bukarešti. Belgijci bodo letos igrali še s Holandsko na tujem igrišču, s Francijo in Švico v Bruslju, nato pa še povratno tekmo s Holandsko v Anttverpcnu, V Pragi in Bukarešti bodo Belgijo zastopalj verjetno naslednji nogometaši: Gernaey; Drie", Van Brandt; Huysmans, Carre, Degelas; Vliers, Mees, Coppens, Bollen, Jadot. lija 25. aprila 1956 v Milanu. O zadnji tekmi je bil sprejet dokončen sklep. Ce na zasedanju nogometne zveze niso opravili mnogo tekočega dela, so pa bile diskusije tem bolj razgrete. Glavni razlog za diskusije je bil položaj v zvezi sami, zlasti množeče se obtožbe športne korupcije. Eno izmed spornih vprašanj je v tem, ali prekršek »športna goljufija« sploh kdaj zastari. Ca-tania in Udinese sta bili obsojeni na osnovi načela, da takšni grehi ne zastarijo, zdaj pa se pojavljajo številni glasovi, da bi bilo treba določiti časovno mejo. Odbor se je sklepu modro izognil in prepustil odločanje glavnemu svetu, ki bo sklican v kratkem. Mnogo se je govorilo tudi Bolje malo kot nič... Resnična zgodbica z atletskega dvoboja Nemčija:Sved-ska v Stockholmu. — «Zaradi mene lahko skočite 4 m ali pa še manj, samo ne prestopite mi za vse na svetu!* je vodja nemškega moštva dr-Danz govoril svojima skakalcema v daljino Molzbergerju in Oberbecku, ki sta prva dva poizkusa prestopila iti bila v nevarnosti, da zasedeta obe zadnji mesti sploh brez rezultata. Oba skakalca sta vz-la ta opomin še več kot dobesedno in tako si je lahko napovedovalec privoščil naslednjo šalo: eNilsson (Švedska) je pravkar skočil 2 m v višino, nemški skakalec Oberbeclc pa prav tako 2 m v daljino*. Ta »objava« je seveda vzbudila med številnimi gledalci mnogo veselja. Prva etapa dirke po Furlaniji zadnjem XIX. kolu medeon-skega šahovskega turnirja v Goeteborgu so bili doseženi naslednji rezultati: Sliwa-Petrosjan 0:1, Unzic-ker-Keres prek., Stahlberg- Spaski 0:1, Fuderer-Iljivicki remi, Guipiard-Bronstein prek., Najdorf-Pachmann prek., Pil-nik-Rabar 1:0, Panno-Medina prek., Szabo-Donner 1:0, Fi-lip-Geller remi. Bisguier je bil prost. Prekinjena partija med IIji-vickim in Guimardom se je končala z zmago Guimarda. Stanje po XIX. kolu: Bron-stein 13 (1), Keres U (1), Patino 11 (1, *), Petrosjan, Szabo 11, Geller 10.5, Filip, Spaski, Pilnik 10, lljivicki 9.5, Fude rer 9, Najdorf, Pachtnann 8.5 (1), Unzicker, Guimard 7.5, (1), Stahlberg, Rabar, Bisguier 7.5, Donner 5.5, Medina 5 (1), S!iwa 4.5. Položaj je kolo pred koncem že precej jasen. Bronstei-na lahko teoretično dohiti e-dino še Keres, kajti Panno bo v zadnjem kolu počival. Tudi devetorico izbranih u-deležencev za turnir kandidatov ni več težko določiti: Bronstein, Keres, Panno, Pe-tiosjan, Szabo, . Geller, Filip. Spaski. Pilnik. Mednje bi se utegnil vrniti samo še lij i-vicki, medtem ko Fudererju tudi zmaga proti Bronsteinu v zadnjem kolu ne bi pomenila mnogo več kot moralno uteho. K temu je nehote pripomogel tudi Rabar, ki je z današnjim porazom omogočil Pilniku, ki pred začetkom turnirja ni spadal med resne tekmece za prva mesta, da se je preril v ospreje. Tako lahko že zdaj rečemo, da se je turnir končal nesrečno za jugoslovanska udeleženca, od katerih je zlasti Fu-derer smel resno upati na uvrstitev med prvih devet, na udeležbo na turnirju kandidatov in na velemojstrski naslov. Mladega šahista je pogubila predvsem dvorezna, večkrat lahkomiselna igra, ki mu je že dobljene pozicije sprevrgla v poraze. Verjetno pa je bil na koncu tudi že precej demoraliziran po celi seriji nepotrebnih porazov Rabar je igral solidneje, toda brez poleta. Pač pa se je zelo dobro uvrstili mladi Argentinec Panno, ki sicer morda ne bo obdržal tretjega mesta (v zadnjem kolu je prost), ki igra in uspeh češkega mojstra dr. Filipa, Italija-Nemčija v ženskem tenisu neodločeno po prvem dnevu FINALE LIGURE, 16. — V zelo lepem sončnem vremenu se je danes začel ženski teniški dvoboj med Italijo in Nemčijo. Po prvem dnevu je rezultat neodločen, 1:1. Vollmer (Nemčija) je premagala Migliorijevo s 6:8, 9:7, Lazzarino (Italija) pa Zehde-novo s 6:3, 6:2. Današnjim igram je prisostvovalo številno občinstvo, sestavljeno večinoma iz Nemcev, ki sp na letovišču ob ligurski obali. Vollmerjeva je V zelo lepi igri zasluženo zma. gala, čeprav je bila borba zlasti v drugem nizu kar huda; Nemka je bila predvsem hitrejša in odločnejša od Miglio-rijeve, ki pa ni igrala slabo. V drugi igri je Lazzarino odločno prevladovala. Kuts, Chromilc, Iharos in Tabori letos v ZDA? NEW YORK, 16. — Organ zatorji letošnje ameriške lahkoatletske sezone v dvoranah so sporočili, da bodo povabili na nastope tudi štiri vzhod noevropske atlete- Izbrani so bili Kuts (ZSSR), Chromik (Poljska), Iharos (Madžarska) in Tabori (Madžarska). Poleg tega bodo to leto povabljeni v ZDA še Belgijec Moens, Angleža Hetvton in Chata\vay ter Norvežan Boy-sen. n’ Danes v Lausad Madžarska - 5vi$/ Za Madžare bo tekma predvsem treninfl . srečanjem z ZSSR prihodnjo nedeljo v B^1 ŽENEVA. 16. — V soboto bo švicarska nogometna reprezentanca začela z letošnjo mednarodno sezono. V gosteh ima nelahkega nasprotnika — Madžare. V nedeljo 9. oktobra pa se bodo Švicarji v Baslu poprijeli s Francozi. Tekma z Madžari bo v Lausanni. Za madžarsko reprezentanco bo nedeljska tekma v prvi vrsti trening za veliki dvoboj prihodnje nedelje v Budimpešti, ko bodo na Nep Stadionu nastopili izbrani nogometaši ZSSR, Madžari in Švicarji, ki so vedno imeli zelo tesne športne stike, so doslej odigrali med seboj 27 tekem. V devetnajstih so zmagali Madžari, dve sta se končali neodločeno, petkrat pa so bili uspešni Švicarji. Zadnja švicarska' zmaga je bila leta 1939 v Zue-richu, v letu. ko je švicarski nogomet dosegel svoje največje uspehe; takrat je bil re. zultat 3:1. Zadnja tekma med obema reprezentancama pa je bila oktobra 1954 v Budimpešti, ko so bili Švicarji kljub »zapahu« premagani s 3:0. V Lausanni bosta obe reprezentanci nastopili verjetno v naslednjih postavah: Švica; Pernumian (Parlier); Dutoit, Steffen (Fesselet); ICernen, Vollanthen, Kunz (Roesch ali Fesselet); Ante-nen, Vollanthen II., Meier. Ballaman, Mauron (Rey). Madiarska: Fazekas (Dan- ka); Buszanski, Varhidi (Ko-vacs III.); Boszik, Karpati, Szojka (Szabo); Raduly. Koc«'is, Mahos, Puskas, Hideg-kuti. Drugi polčas tek”1 popoldne oh 1®-®* televizija. tL Vi"1! ZUERICH, 16. .,«t' mladinska repreze , hodne Nemčije Pre_ čarske mladince Nemci so popoln® švicarski «zapah»- tni , ledno slabega vr®„ V tekmo ogledalo sa®1 dalcev. Odgovorni STANISLAV '"'rf' Tiska Tiskarski zav®^/* KINO PROSI K-K --------------------ll\i predvaja dan»s j|.' ob 20. uri in H S? $ i 0 u n .N * V S ob 17. uri Colu1® Živeti sl^ H * iijii Igralci: Judy Aldo Kay Hokejisti Marzotta odpotujejo v Pulj VALDAGNO, 16. — V soboto bo hokejsko moštvo Mar-zotto odpotovalo v Pulj, kjer se bo pomerilo s krajevnimi hokejisti. Tekma je bila dogovorjena med svetovnim prvenstvom v hokeju na kotalkah, ki je bilo v Valdagnu. VIDEM, 16. — V prvi etapi letošnje krožne dirke po Fur laniji, ki je vodila iz Vidma | pa je kljub temu dosegel lep CATANIA, 16. — Ze nekaj noči brne avtomobili po serpentinah, ki vodijo iz Catanie 1800 m visoko pod Eetno; po tej cesti bo v nedeljo tradicionalna avtomobilska dirka ki bo obenem veljala tudi za pokrajinsko izločilno tekmovanje za «srebrni volan«. KiiiinšK#; 4 predvaja dan^s ob 18. uri V Meš*% Igralci: Rana°‘yiO in Patrice »t «n Ut S tl •m s Si, t«tj predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 1* 0 CANCACEli (TOLOVAJ) Divja roparska brazilska dogodivščina, Pre!’ nežnimi ljubezenskimi epizodami- let®® ~ss Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI = Četrto poglavje. NA PRIPRAVNICI Ik GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA - LOVEC Vendar to še zmerom ni bil pravi lov, marveč je bila »lovska sreča« pogostoma odvisna od potrpežljivega in iznajdljivega iskanja, kakršno Je na primer potrebno pri nabiranju gob. Kako sem bil občutljiv za muke metuljev, če so mi na »kolu« nenadoma oživeli, sem bil v enem od prejšnjih po-glavij popisal. Nikoli nisem privezoval hroščev, »zlatih mi-mic«, na vrvico in Jih puščal vzleteti, kakor je bila navada pri mnogih okoličansklh otrocih, živalce so se mi resnično smilile in pri tem se mama v meni ni motila. Iz pradavnih otroških dni mi sili v spomin, kako sva z Mašenko tulila, ko je dala mama po služkinji utopiti mlade mačke. Ni nam povedala, toda vsaj jaz sem takoj vedel, kam Jih Je nesla služkinja in kako se Je z njimi končalo. Mamino ravnanje Je bilo smotrno, toda otrok tega ni razumel in mami ni odpustil. Ko sem bil kako leto starejši. sem skrbno pazil, kdaj bo imela naša muca mlade Mama mi je obljubila, da jih tokrat zares ne bo dala utopiti-Ko malih, lepih mačic ni bilo več, je trdila, da Jih js služkinja nesla nekim svojim znancem. Toda ali sem sani odkril prevaro ali pa tudi mami nisem več verjel in ji zato očital, da ml ni povedala resnice. Nekoč se mi je posrečilo, da sem skril dva najlepša izmed četverice mladičev Kam sem Ju skril, se več točno ne spominjam Toda skril sem ju tako dobro, da Ju domači niso mogli odkriti. Vedela sva zanju samo jaz in stara muca. Z mamo sva se začela pogajati. Razložila mi je, da je ena mačka pri hiši dovolj in da moram vendar uvideti, da jih cel koš ne moremo cgržati doma. Kakšne razloge je vri tem navajala, sem pozabil. Toda držal sem se trdno in muck nisem hotel izdati. Tu mi je priskočila na pomoč hčerka naše najemnice »none«, Glustlna, (morda je bila tudi gospodična Blanca, Menottijeva mama) in se ponudila, da bo ona prevzela eno od obeh muck. Mama je na to pristala, toda povedati sem. moral, kam sem skril muce. Tako je ostal poznejši slavni »golv« pri hiši. za drugo pa so mi naši sostanovalci zatrdili, da so Jo izročili v dobre roke. Kot majhen otrok sem veliko prejokal zaradi mladih mačk, ki so morale v prezgodnji grob. Pozneje sem morda na sam fakt pozabil. Toda nezaupanje do mame je ostalo v meni in njenim besedam nisem več stoodstotno verjel, vsaj kar se živali in usmiljenja do njih tiče. Ko je potem izražala svoje ogorčenje nad paglavci, ki lovijo ptičke, nedolžne ptičke, in da bi Jim najrajši sama pobrala vse njihove limanice in pasti, se mi je zdelo z nekaj otroške kazuistike koristno in zaslužno delo, da stopim sam v akcijo in nekaj konkretnega ukrenem. Po pravici trdijo že več ko dva tisoč in pet sto let vsi humanisti in vzgojitelji, da so Hompr in njegovi »Illjada« in »Odiseja« najboljši in največjl preizkusni kamen človeških karakterjev, ker so v teh pesnitvah zapopadeni v Jedru vsi _ možni človeški značaji. Mnogi od mojih znancev in prija teljev, ki sem jih v življenju spoznal, so se istovetili po značaju z marsikaterim od Homerjevih junakov, tu z Ahilom, oni s Patrokiom, tretji s Hektorjem in tako dalje. Vse te junake sem tudi jaz neprizadeto občudoval. Toda moje prizadeto občudovanje in mladostniško istovetenje je veljalo, ko sem se bil seznanil z vsebino Homerjevih pesnitev, vendarle predvsem enemu, ki mu Latinci pravijo »dolo-sus Ulisses« in mi «pretkani Odisej«. Šam sem bil bržkone preveč naiven, da bi bil kdaj v resnici pretkan. Opazil sem tudi, da so ijudje, ki so bili sami v visoki meri pretkani, označevali pretkanost za največji človeški defekt, naravnost za madež na nekem značaju; s čimer so kajpada spet dokazali, da so sami v resnici v pretkanosti kaljeni. Kajti kdo bo zlepa nekomu pripisoval prav tisto lastnost, ki jo dotični najbolj graja? Meni samemu se je zdela v deških letih zvijačnost ali pretkanost če že ne krepost, pa vsaj neka moč, v kateri se je bilo vredno preizkusiti in morda celo izuriti. Bil sem majhen in šibak in krog in krog sem imel v svoji soseščini skoraj vse mulce za svoje sovražnike. Prišlo je čisto preprosto samo od sebe. Mašenka je bila naivna, korajžna in nje mulci, ker je bila pač deklica, niso preganjali. Pokazal sem ji na osat na »Zemlji« in ji rekel: «Ali si upaš iti pobrat z osata tiste lepljive šibice. ki jim mulci pravijo višeade?« Odvrnila Je: »Seveda si upam« in je takoj šla na delo. Prvič, drugič je šlo gladko od rok, tretjič so jo mulci že napodili. Kril sem s kamenjem njen umik. «Tako. Na te viščade mulci ne bodo lovili več ptičev«, sem rekel. (Mašenki se zdi, da takrat sploh ni vedela, čemu služijo te limanice). «Zakopal Jih bom v gnoj, da tam segnijejo » Morda sem prvo partijo res zakopal v gnoj. Toda že pri naslednji sem pomislil: »Kaj. če bi limanice tudi sam nastavil?« Našel sem pač vse izgovore pri sebi: da bom to naredil za poizkušnjo. da ptiče, če bi se ujeli, lahko spet izpustim in tako dalje, Limanice sem naslednje jutro, ko še nl ocut UCiaiCViUiJG JUUlUi IVU lia . pokonci, res nastavil po drevescih rengloja i11. ,, J njivi. Toda klej se je prej posušil, preden b'0oli1 /1 limanice ujela kaka ptica. «Viščade» so tako i povedale in nanje nisem v življenju nikoli ujel 12. J imel -.fiij. Ko sem obiskoval pripravnico, še nisem no c t ivo sem obiskoval pripravnico, se nisem H po v \ v šolo in iz šole domov tiste možnosti postaj tudi po pol ure okrog kletk z živalmi n* - (Ponte Rosso), kakršno sem imel pozneje, trV( na gimnazijo in me je pot vodila mimo icol' f * sem pa tja, ko je kdaj zadnja ura iz kakršnega ^ odpadla, sem hitro smuknil od Ulice sv. Frai j, r. dajalcem živali na Rdeči trg, da sem napasel ^ na raznovrstnih pticah, morskih prašičkih. ze ,0, »Joj drugo drobnjadjo. ki so zbujali s svojo ž. m'ojo oblikami in s svojimi drugimi značilnostmi j je /j) “L nost in moje osredotočeno zanimanje. V n101' b' nust in moje osredotočeno zanimanje, v u* od obiska do obiska stalno naraščala jpoS^ pf sam napravil podoben živalski vrt, kjer bi ,u vsak prosti trenutek, da bi se posvečal opazov vanju najrazličnejših živali. & Vse laže ml Je bilo, ustavljati se ',e^eV^1 skem vrtu, kjer Je bila središče moje Poz° se nica, »voliera«. v kateri je frfotalo, čivkalo 10 kgotifjjK celo krdelo najraznovrstnejših, predvsem " ob* mou ii» 4 ; ih Nisem se mogel nagledati pisanih barv, čudn^ ali grebenov na glavi in raznovrstnih katerimi je vsaka vrsta izražala svoje ob* ............................................... ^ tor® čilnosti. Poleg tega se je v ograjenem Pr°fn nekaj srn. od katerih ljubkih gibov in Pr0 ribU' ^ oči zlepa niso mogle odtrgati. V umetnih jpe plavali celi roji košatoreplh zlatih ribic, K' ' zaradi svojih nenavadnih oblik. s tsadtli«*0