K_še. Čeprav vlada povso-d huda denarna kriza, imamo pri nas vendar velike gospodarske izpremembe. Vse imetje pašniške zadruge na Lobnici je pretekli teden kupil lesoiržec g. Marinc iz Ruš. Zadruga je imela vslike travnike in pašnike, od katerih je letO3 dobila 85 vozov krme. Hlevi so novi, iz betona močno zidani. Toda gospodarilo se je slabo in tako je nastalo 345.000 Din dolgov. Za to svoto je zdaj g. Marinc prevzel zadrugiio posestvo. — Tovarnar g. Hinko Pogačnik pa je kupil Pahernikovo veleposestvo v Vuhredu za 1,200.000 Din, vrhu tega je glavni deležnik Mariborske tiskarne in ima v Domžalah obširno graščino. — Mnogo zabave so hneli Rušani pretekli torek in sredo, ko so na trgu mladi in ,*.A vrvoplesci kazali svojo umetnost. Precej razburil pa je duhove neki mož, ki se je na postaji vlegel na tračnice pred železniški stroj, ali za resnico ali šalo, le ne ve. Seve so ga drugi takoj potegnili na ;varno. — Tri vrle gospodinje nam je v kratkih presledkih ugrabila smrt: goapo Julijano Skerbinjek iz Smolnika, gospo Barbaro Mikuš in gospo Ivano Mašat iz Ruš. Blag spomin vsem trem! Sv. __arjeta ob Pesnici. V soboto dne 1. t. B_. nam je mrtvaški zvon naše župne cerkve naznanil tužno vest, da je Bog k sebi v boljle, varnejše in večno življenje poklical našo 'drago nam sosedinjo in prijateljico Marijo 'Čep, ženo posestnika Franca Čep v VoskuVukovje. Ob vsakem slovesu naših domači'nov žalujemo in sočustvujemo s preživečimi eorodniki, pri tej izgubi pa nam radi njene groznosti zastane skoraj beseda. Naša blaga pokojna še je štela namreč komaj 38 let. Primožila se je pred 12 leti sem iz Partinja ter _e z vso skrbjo in vnemo oprijela gospodinjstva na lepem Čepovem poseslvu. Z neverjetno požrtvovalnostjo je skusila dvigniti in razbremeniti pred 4 leti skupno z možem prevzeto posestvo. Predpoldne s pridelki na trg, popoldne na delo, do polnoči spravljanje in priprava zopet za pot na trg, to je bil v bistv_ dan nje_»g_ življenja brez pravega počitka, dan njenega prizadevanja in trpljenja. Kljub temu pa je bila vedno radostnega razpoloženja, saj je imela preko vsakdanjih muk pred očmi le blagostanje svoje družine in gospodarstva, Na tej plemeniti življenski poti pa ji je zaustavila korak roka zločinskega __lado.tnika, ki je v družbi doslej le delno tigotovljenih storilcev dne 26. .eptembra v prvi temi od soseda na poti domov napadel in težko ranil njo in njenega moža. Tem po.kodbam je revica podlegla v soboto zjutraj, ostavila težko ranjenega, obupanega soproga, 'ostavila troje otrok: 121etno Gveelo, Sletnega T_ančeka in .letneri Slavkota. Dne 3. t. m. emo pokojnico ob lepi udeležbi pogrebcev in Solske mladine spremili na njeni zadnji poti, ki je bila od doma do cerkve in spet od cerkve na pokopališče sam viden in glasen jok ter vzdih globoko ginjenih in sočustvujočih pogrebnih spremljevalcev. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu je žalujoče tolažil z ganIjivimi žalostinkami cerkveni pevski zbor. Na grobu pa je jokalo vse, staro in mlado. Pretresujoč je bil zlasti prizor ob koncu, ko je _ otroci pokojnice br ^nila v jok in stok sožalujoča šolska deca, v njih sredini pa ihtel težko prizadeti mož s prek in čez prevezano, ranjeno glavo. To je bil prizor, ki trga vsakemu količkaj mehkemu človeku srce, prizor, ki si ga nikoli več ne želimo. Pretežko prizadetemu soprogu in prerano od svoje zlate mamice ločenim otročačem izražamo najgloblj. sožalje, za blago pokojnico pa pošiljamo svoje goreče molitve! :— Ne sedmini g. Marije Čep se je nabralo za katoliške misijone 170 Din. Vsem darovalcem stoterni: Bog plačaj! Fram. Umrl je po večmesečni bolezni priIjubljeni, pod domačim imenom Sekol znani gostilničar Jožef Finžgar. Ob obilni udeležbi se je vršil njegov pogreb dne 14. t. m. Naj mu sveti večna luč, njegovi težko preizkušeni gospej naše sožalje! Sv. Lovieuc na Dravskem polju. Za Slomškovo proslavo smo se tudi mi potrudili. Štafetnega teka k Slomškovemu grobu se je udeležila tudi četa lovrenškib. fantov. Na Slom škovo nedeljo pa se je cerkvena proslava zaključila z lepo akademijo v dvoranit govor bogoslovca-domačina je osvetlil Slomška kot buditelja in prosvetitelja naroda; potem so se pa razen pesmi mešanega zbora vrstile deklamacije Slomškovih pesmi in spisov in petje njegovih pesmi. kar je pod vodstvom vrlih učiteljic šolska mladina podala prav mično. Nad vse lepo je bilo petje z rajalnimi nastopi, kar je mnoge gledalce ganilo do solz. Pa — saj Slomška Slovenci ne moremo nikdar preveč proslavljati: naj bi nas le prešinil njegov duh! — Upamo, da bo zdaj enkrat konec letošnjih požarov pri nas. K poslednjemu požaru naj z ozirom na poročilu v »Slov. Gospodarju« omenimo, da ni pogorela hiša kočarja Žunkoviča, ampak koča kmeta Žunkoviča, ki jo ]e ime.1 ob koncu vasi in sta v njej bivali dve revni stranki. Sv. Lovrene na Dravskem polju. V najholj ših letih je Tončka Planinšek iz Spodnjih Pleter prvi dan oktobra zapustila to zemljo, ki ji je zadnje leto res bila dolina solz in trpIjenja: pa je nosila to z veliko vdanostjo — vsem v spodbudo. Kakor je nekdaj rada prepevala in molila, a tudi neumorno delala in si s tem nabirala nebeških zakladov, si jih je v trpljenju težke bolezni še obilneje množila. Ne le tretjeredna skupščina in dekliška Marijina družba sta spremili svojo sestro, ampak velik pogrebni sprevod se je pridružil njeni zadnji poti, na kateri jo je spremil tudi brat trapist p. Tomaž (starejši brat zaradi bolezni ni mogel priti), bratranec p. Gabriel iz Maribora ter domači in sosedni dušni pastir iz Gore. Pogrebne molitve in pesmi so izzvenele, zdaj pa, blaga pokojnica, poslušaj rajske speve ter žalujočim čomačim izprosi nebeške tolažbe! Sv. Trije Kraljl v SIov. gciioah. V tukajšnji veličastni romarski cerkvi bodemo v nedeljo dne 23. oktobra obhajali god sv. Marjete Marije Alakok in praznik Srcu Jezusovemu posvečenih družin. V soboto zvečer bodo tu večernice in spovedovanje, v nedeljo pa rana in pozna služba božj s pridigami o posvetitivi družin božjemu Srcu. Na razpolago bodo trije spovedniki. Člani Srcu Jezusovemu posvečenih družin, domači in tuji, na veselo svidenje! Savinjska dolina. Pozor! Po Savinjski dolini hodi neki mož z žensko in ponuja krivo\j-isk. knjige kot i.ekatoliško izdajo sv. pisma in druge kir";,". Odstranite takega lažnjivega preroka! Če pa ste mu že nasedli na lim, vrzite te k_"Jige v peč! Gora Oljka v ..^-r^jski dolini. Vsem posetniiiom božje poti na gori Oljki se naznanja, da se vrši v nedeljo dne 23. t. m., ob 10. uri na Gori služba božja. Po sv. opraviVi bo dobrodelen cerkveni koncert v prid obnove pogorele cerkve. Šale.ka dolina. Uganka. Nekdaj, ko so davki pritekali v močnem rurku, smo videli na davkariji v Šoštanju po dva ali tri uradnike. Danes, ko je davčni '•urek tanek kakor nit, je število uradnikov zelo pomnoženo. Kdo bo rešil to uganko? Škale. (Izredni jubilej.) V Škalah je dne 13. t. m. umrla v 90. let'i svojega življenja gospa Skaza Marija, dalee naoknli znana pod imenom »Rihterjeva m?ma«, Celih 11 let je bila priklenjena na bo^niško pos*'jo, '"pustil jo je pogled, posluh, noge so popolnoma odpovedale. Pa iz njer !h ust ni bilo slišati nobene pritožbe. Njena največja tolažba je bilo sveto obhajilo, kojega se je *:elej neizrekljivo veselila. Ko je bil zadnji čaa zopet previdena, je rekla svojer _ovedniku: »Danes ste mi 50krat v moji bolezni prinesli Gospodi!« V res nici: pomenljiv jubilej! Škofjavas. Iz naše Škofljevesi, po domače povedano, se le redkokaj kaj sliši. Rajši vse za sebe obdržimo, bo že prišel tisti eas, ko bomo lahko brez skrbi s polnimi ustmi govorili. Zadnji čas se ustanavljajo povsod nova društva. Žal, da nekatera le z veselicami in vinskimi trgatvami mladino izobražujejo. Kako jo bodo izobrazila, to je seveda drugo vprašanjo. Zadnjič je pri nas pokalo, da je bilo veselje. To pa je silno oplašilo zajce, ki imajo po obširnih gozdovih že stoletja svojo domovinsko pravico. Pravijo, da so se pritožili radi motenja miru. — Naša fabrika že par mesecev stoji. Zaslužka ni. Sedaj pa prihaja zima in z zimo nova kriza. Razbor pri Slovenjgradcu. Dal nam je sedaj Bog tudi dežja, ki bo nekoliko poživil pašo za živino in morebiti.še tudi svinjski krmi kaj koristil. Suhe _laje smo dobili malo, živine, razen za ničevo ceno, ni mogoče prodali, ako pa jo doma koljemo, pa zopet ni denarja. Z lesom je isto, ga je še nekaj, ampak kaj, ko se dobi zanj samo toliko, da se stroški za sekanje in vožnjo krijejo. Ne vemo, kako bo. Ziraa je pred vrati, treba bode toplejše obleke in obuvala posebno za otroke, ki imajo 1—2 uri daleč v šolo, treba petroleja, soli in nešteto drugih stvari, a denarja ni. Treba plačati daVke, kar bi sicer občani radi storili in tudi store, kateri morejo, onim, ki jim pa ni mogoče, pa preti rubež, ki pa ostane navadno broz uspeha, ker ni kupcev. Tudi obrtniki, veliko jih tukaj itak ni, zelo tožijo in bi najraje obrte odjavili, ker dela in zaslužka ni, davki in druge dajatve pa so ostali isti. — 701etnice smrti Slomšeka smo se spominjali v cerkvi. G. župnik nam je s prižnice opisal življenje in delovanje tega velikega moža. - Sliši se, da bo sedanji začasni g. šolski upravitelj odšel. Naj bi bile merodajne oblasti nam v toliko naklonjene, da dobimo v kratkem Jrugo in to stalno učno moč, da ne bi otroci s hojo v šolo časa tratili, ko se doma rabijo za delo, posebno pa za pašo. Nova Štifta pri Gornjemgradu. Požari so pri nas, hvala Bogu, res prav redki. Par let je že preteklo, odkar je gorelo v naši župniji. Dne 6. septembra pa je plat zvona naznanila, da nekje gori. Gorel je mlin posestnica Špeh. Ker je stal mlin tik ob hiši, so že hišo začeli objemati plameni. Ker še pa ogenj ni imel dovolj moči, _e je lj.dem posrečilo ogenj omejiti, vendar je mlin popolnoma zgorel. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, kako potrebno bi bilo pri nas gasilno društvo. Tistim, ki so svojčas nasprotovali ustanovitvi gasilnega društva, bodi povedano, da se s škafi vode v slučaju večjega požara ne da uspešno gasiti. Poldrugo uro oddaljeno gasilno društvo v Gornjemgradu nam ne more vselej pomagati. — Dopis, ki je bil priobčen v »Slov. Gospodarju« dne 10. avgjista t. 1., je posebno razburil člane »bratovščine jeruzalemskega osla«. Rekli so, da tisti dopisnik, ki dopisuje takšne reči, ni pri pravi pameti in mu kapIja blato na možgane. V »Domoljubu« je bil dopis iz našega kraja, v katerem je med drugim to-le: »Kar se godi pod kcrom in na koru naše farne cerkve, je vse prej kot kulturno in krščansko.« Pa so se nekateri začeli vpraševati, kaj bi to moglo biti. Bodi tukaj povcdano. Ni bilo krščansko in kulturno, ko so bili nabiti tisti plakati, ki so sramotili naše pevce in vso faro. Ni bilo krščansko in ne kulturno, ko so bila nedavno najlepša znamenja v naši župniji pomazana, da so se nad tem zgražali tuji ljudje, ko so to videli. Ravnotako ni krščanska in kulturna »bratovščina jeruzalemskega osla«, ki sestoji iz članstva komaj iz šole izstopivših .fantov in nekaterih starih že s sivimi giavami, ki so že takorekoč z eno nogo v grobu. Ni krščansko in kulturno ravnanje tistih, ki za cerkvenimi vrati z blagoslovljeno vodo, ki je v škropilniku, nagajajo ljudem, ko prihajajo v cerkev, in vrhu tega še romarjem. I.larsikaj bi se še dalo grajati, pa bodi dovolj. Gotovo je, da te vrste prizadetim ne bodo po godu. Napisane pa so z namenom, da se iztrebi pri nas vse, kar je nekulturno in nekrščansko. Napredujmo v življenju po veri in v pravi krščanski izobrazbi! Bočna pii Gorsijomgradu. Med najlepše točke naše lične vasi -pada brez dvoma »Grič«, odkoder se nam nudi krasen razgled širom bližnje okolice. Tukaj stoji tudi farna cerkev, posvečena sv. Petru. Cerkev je obstojala že v 15. stoletju, a jo je leta 1855 občina prezidala in izdatno opremila njeno notranjost. Zob časa tudi naši cerkvi ni prizanesel, kljub temu, da je bila večkrat popravljena. Prav hvaležni smo farani sedanjemu cerkvenemu odboru, ki se je z vnemo loti! naloge, da prenovi notranjost naše cerkve. Omeniti nroramo, da je cerkveni odbor izvršil to nalogo v splošno zadovoljnost in to predvsem po prizadevanju ključarja g. Gmajnarja iz Krope. Vsa slikarska dela je izvršil g. Miloš Gerzina, slikar iz Kozjega. Slikanje je izvedeno prav okusno, v lepo skladajočih se barvah. Notranjost cerkve krasi več lepih slik iz živ-: ljenja našega Odrešenika. Vidimo torej, da so tudi med nami dobri delavci ter nam ni treba iskati pomoči pri tujcih. Vsa dela v naši cerkvi je izvršil g. Gerzina po zelo nizki ceni. Z ozirom na njegovo slikarsko sposobnost, njegov tih in miren značaj, si štejemo v dolžnost, da ga najtopleje priporočamo! — Glavna zahvala za izvršeno prenovljenje gre neimenovani dobrotnici, ki je žrtvovala v ta namen 5000 Din. Vsem ostalim pa, ki ste več ali manj prispevali k okrasu našega božjega hrama ,iskrena hvala! Dramlje. Pri sv. Uršuli bomo obhajali Urš-i Ijevo nedeljo dne 23. t. m. Slovesno sv. opraV vilo se vrši ob sedmih, drugo pb pol 11. uri.:, Ker je sv. Uršula že o_ nekdaj zeto priljubTje-: na in daleč naokoli znana romarska pot, se pričakuje tudi letos obilnega obiska. Torej na svidenje! Šmaije pri Jelšah, Gospodinjski tečaj nam se tudi za letošnjo zimo obeta. Hvaležna eo zanj naša dekleta, ki so ga lani obiskovala ter se na njem pod vodstvom naše uoiteljice gdč. Karoline Burdijan prav lepo izvežbala za svoj prihodnji poklic. Iz srca želimo, da se jih. za letošnji tečaj, ki se ima prve dni meseca novembra začeti, prav mnogo zglasi, in sicer iz vseh delov naše obširne župnije, pa čimprej, da ne bodo zamude obžalovale. Brez denarnih stroškov se bodo veliko lepe-: ga in za življenje potrebnega naučile in na-! vadile tega, kar dom prijeten stori. Kako se pri mladih gaspodarjih blagodejno pozna, ki so se kdaj kakega gospodarskega predavanja' in še osobito takega tečaja udeležili! Zatorej le hitro s pristopom! — Na Vodenovem št. 7 se je dne 28. septembra proti večeru zopet pokazal rdeči petelin na gospodarskem poslopju Antona Galufa. Otroci so si baje na paši zakresili in nesrečni ogenj zanesli tudi v imenovano poslopje, ki je popolno zgorelo. Dobri sosedje io usmiljeni župljani, le radi pomagajte prizadetemu posestniku! — Bivšemu ruda_\ju Antonu Strašeku na Konuškem št. 45, ki se je dne 5. julija t. 1. v svoji razburjenoSti obesil, je v nedeljo dne 9. oktobra sledil ¦Matevž Inkret, po domače Kočjaž na Prelo¦gali. Opoldne so ga našli obešenega na dilah. Bil je dober zidar, ki se je dal prav dobro uporabiti. Sam Bog ve, kaj ga je gna.o v pretalostno smrt. — Trgatev smo srečno dokončaJi, četudi nam je veliko nadlogo delal c&li teden trajajoči dež. Južna polovica župnije "ie prav izborno odrezala. V severnem delu pa Be je še strašno poznala lanska grozna toča, ko so pasamezni posestniki nabrali le toliko iveder kakor draga leta polovnjakov. Sv. Jedert nad Lašklm. Dva mrtveca v 1 Jednu so imeli v Rečici pri Zavraškovih. Na xoženvensko nedeljo so odnesli iz hiše skromno in pobožno mater Ano Lavrinc, ki je [doživela 75 let. V sredo nato pa je pri isti hiši padel z oreha 651etni brat gospodinje, M. Leonardi ter se tako hudo pretresel, da je že 'drugi dan izdilinil. Kakor bi bil slutil, kaj ga čaka, je v jutro pred nesrečo pobožno prejel sv. zakramenta. V soboto se je nameraval iVrniti na svoj dom k Sv. Andražu nad Polzelo, a so ga uprav tisti dan zanesli v skupni dom rajnih Šentjedertčanov. Obema, Ani in Martinu, naj sveti večna luč! Pogrebci so darovali 260 Din za župnijsko cerkev, ki so jo zidarji, slikarji in' urarji letos popravili in okrasili. Kalobje. V nedeljo dne 9. t. m. je zvečer o-b pol 11. uri zapet izbruhnil ogenj pri M. Salobriju, trgovcu pri Sv. Jakobu pod Kalobjem. Zgorelo mu je še čisto novo gospodarsko poslopje z vsem inventarjem in blagom, ki je bilo _iakopičen.o v skladiščih. Škoda je res .velika, deloma je krita z zavarovalnino. To je že letos tretji požar v župniji Kalobje, ki ga je zanetila hudobna roka, kar da sumiti, da nekdo nalašč požiga. St. Andraž pri Velenju. Dasi je minilo že J4 let, odkar se je nehala svetovna vojna, so ^vendar vsem nam še v živem spominu njene grozote. Z bridkostjo v srcu se je spominjajo naši možje, ki so kot bvši vojaki krvaveli na bojnih poljanah, daleč od doma, ljubljenih staršev, bratov in sester, žen in nad vse ljubljene dece. S še večjo bridkostjo se je spominjajo naši otroci in žene, ki jim je vojna ugraJ-ila dobrega očeta in moža ter zemlji skrb pega gospodarja. Vse te strahote bo ponovno pokazala našim ljudem igra »Rožmarin«, na Jtojo se pripravlja naše Katoliško prosvetno 'društvo. Igra je tridejanska in nastopi v njej 25 ošeb. Ker bo ta prireditev nekaj povsem novega za naš kraj ter bližnjo in daljno okolioo, že sedaj vabimo domačine ir. sosede, da ge je sigurno udeležijo, zlasti še, ker za to priliko pripravlja tudi naš tamburaški zbor nekaj novih komadov. Dan pi-ireditve bomo pravočasno objavili. Kapala pri Radencih. Preteklo soboto smo pokopal: g. Feliksa Mira, stavbenikovega Bijaa. Pokojni se je pred kratkim vrnil od vojakov na bolezenski dopust, vendar je teden idni po prihodu podlegel posledicam malarije. S.evilni prijatelji so spremili priljubljenega mladeniča na njegovi zadnji poti. Lahka mu domača zemlja!