St. 51.
V Trsta, v soboto 27. junija 1885.
Tečaj X

EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
-—----»TiMiiiiiii|.i_
»EDINOST« izhaia 2krat na teden vsako srede in aabote o poludne. Cena za ts«	i> Vat doviti ■» n-.4«li»in iir.rf.ix*..,. „i. t teto je C gld., za polu leta » gld.. za ćetrt leta 1 frld. 50 kr. - Posamezne ii^ilke .e	frankiran 'Nuov,a Tipografia;. v*ak mora biti dobivajo nri opravniStvu in v trafikah v Trat« po & kr., v Garlol in v AltfavISini no	niia in -- JLfih!?.?• vrudQOflt| "e ne Tr»(5»J0; - Jnurat% (razne vrate naznani kr. — ar o fMin t, reklamacije in lnaerate prejema Opravnlatvo, vil Tirrmtl, »Nova tlakama*.	| črkami ae plačuje za vtiak^ h^cir o Jtr° '' ceno i pri kratkih oglasih z drobnimi
Našim prijateljem in naročnikom!
Še malo dni in mine prvo polu-letje, ter začne se nova naročbena doba za naS list. — Vabimo torej vse naše naročnike in prijatelje, naj prej ko prej ponove naročnino, oziroma nam pridobe novih naročnikov.
Nekatere naročnike, ki pa so s plačilom zaostali, svarimo, naj več ne zavlačujejo s plačilom, ker drugače jim ustavimo list in jih bomo terjali po poštnih mandatih. Tržaške dogodbe so tako važne in tolike, da mora naš list prav posebno zanimati vsakega rodoljuba v notranjih deželah; saj se tukaj in v Istri bije vedno bolj živahna vojna. — Poleg tega bode naš list v drugem semestru prinašal temeljite politične in gospodarske Članke in podlistke iz jako dobrih peres.
Po obsegu se torej uže list priporoča, a «Edinost» priporoča še bolj nje potreba in dokazana korist. Prosimo torej vse rodoljube, da nas na vso moČ podpirajo, da nam tako olaj-Bajo težavno in prevažno našo nalogo. «Edinost» stane do konec leta f. 3*— do 1. oktobra « 1*50
Naročba naj so blagovoljno po-Silja po poštnih nakaznicah.
Upravništvo «Edinosti».
Po volitvah.
IV.
Vsi federalistični listi so o tem edini, da sedanjemu ministerstvu ni bilo mnogo ali čisto nič zato, da se zdatno pomnoži federalistična večina, najmanj pa mu je bilo zato, da se pomnoži število slovanskih poslancev.
Videlo se je iz vsega volilnega boja, da se je vlada držala več nego neutralno ter da je svojim uradnikom
PODLISTEK.
Trije bratje.
Isterska pripovedka. Slišal i zapisal I. Kuret (Konec.)
Drugi dan je bil na paši ves vesel in zadovoljio, ter si kakor »lavČek prepeval :
TIfiice pojo,
Rožice cveto,
Meni veselje delajo, Itd.
Ko v tej radosti stoji obrnen proti BOlncu in veselo z bičem poka, prikaže se pred njim krasna, velika palača z dvojnimi velikimi vrati in edinimi durmi. Ves osup-nen t;le<ia nekoliko časa to prikazen. Stopi bliže in skuša odpreti prva velika vrata s ključem, kojega je vzel prvej kači. Posreči se mu, da jih odpre. Prav tako — odpre druga velika vrata s ključem druge kače in duri v notranje prostore s ključem tretje kače.
Vstopi. — Ves zavzet gleda to nebeško krasno hišo. — Hodi sem ter tja in pride do lepih Širokih kamenitih, pa pozlačenih stopnic, k oje so bile speljane v zgornje prostore. Napoti se po njih' ogledujoč si krasne slike, viseče ob stenah, razna za-grlna a in zastore. Vse je biiščalo od zlitega Meska — a RliSati ni bilo živca duha---. Pride na tretji pod.
Krasen, srebern glas pretrese mu ude. Posluša---. Stopa po hodniku in
dala prosto roko, da delajo cel<5 proti samimi ministerskimi kandidati, kakor na priliko proti baronu Pino in grofu Falkenhain. V slovenskih deželah, posebno na Primorskem pa se je skoro videlo, da vlada dela na to, da se glede Številnega razmerja poslancev prav nič ne spremeni; kajti agitacija mej volilci velikega posestva na Kranjskem je kazala prejasno veliko mla-hovost od tiste strani, od katero bi bila mogla priti zdatna pomoč, in volitve v Trstu in v Istri so pokazale, da ni bilo vladi na tem, da pobija Coroniuijevce na korist desničarjev. V Istri so nekateri glavarji bili nepristranski; ali glavarja v PoreČu in v Poli sta bila odločno na italijanskej strani, ne da bi jo bil kedo motil v tem delovanju.
Vidi se iz vsega, kar smo tudi uže pred volitvijo izrazili, da vladi ni šlo zato, da se odločno federalistična desnica zdatno pomnoži, temveč je bila in je njena želja, da ostane desnica, posebno pa slovanski del te desnice tako in nič bolj močan, kakor je bil poprej in da se rajše pomnože razne srednje stranke, ki sicer gredo z vlado v vseh važnih prašanjih, a zavirajo Slovanom, da stavijo svoje opravičene zahteve; šlo je vladi pa posebno za to, da se federalistična desnica no pomnoži toliko, da bi mogla kedaj spremeniti kako določbo sedanje, tu in tam Slovanom nepravične Schmerlingove ustave. Vlada hoče sicer poravnati narodne nasprot-nosti, ali to hoče pred vsem tako doseči, da Slovane zadržuje, ter da more Nemcem pri vsakej priliki dokazati, da oni niso nič zgubili ter da so še vedno ostali prva narodnost v Avstriji; s kratka: vladi gre za ono enakotežje, katero je potrebno, da vedno le to obvelja, kar ona hoče in
pride do vrat one sobe. Iz koje Be je slišal oni glas. Osrči se, prime za kljuko, odpre in vstopi. — Tri krasne, mlade gospe, so
sedele okolu zlate mize--. On molči,
a one ga praSajo, kaj išče pri njih. — Pastir se osrči in odgovori: »Kaj — li, morda ne smem jaz somkaj?« »Bi morda rad, da pride tu sem kup denatj.i?« — prašajo ga one. Odgovori jm: »če hoče priti, naj pride«. In takoj je stal pred njim do stropa velik kup zlatov in srebcrnjakov. »Pa bi rad, da zgine?« prašajo ga zopet one. »Hm, ako hoče zginoti, naj zgine. In — zginol je. O.ie: »Pa hI rad, da pride sem kup takih rožic, kakoršnih ni nasvetu?« On: »če hoče priti, naj pride«. In — stale so pred njim tako krasne rožice, da se jih ni mogel nagledati, ter so napol-njle vso hišo z omamljivo — prijetno vonjavo. One: »Pa bi rad, da zgiuejo ?« On: »Č« hočejo zginotl, naj zginejo! Jaz jih nisem sem prine?el in jih tudi ne odpo-dim.« In — ni jih bilo več. One: »Pa bi rad, da zlati konji po zraku letajo?« On: »Ako hočejo letati, naj letajo 1« In videl je krasne zlate konje, koji so po zraku letali na vs* strani. One : »Pa bi rad, da otidejo?« »Le hočejo iti, naj otido!« In zginoli so.
Na t6 mu rečejo one tri gospe: »Srečen si ti, tvoj r6 I in zarodi Ta hiša bo tvoja, potem tvojih otrok do najzad-njega potomca!«
Po teh besedah so gospe zginole In
ostal j« sam v tej krasnej, sedaj njegovej hiši. Sede na mehko naslonjačo za mizo in reče, naj pride predenj kup denarjev
morda gledćna menenje najviših krogov more. Stvar je jasna in je bila jasna uže od prvega začetka Taaflvjeve dobe.
Ni torej misliti, da bi se v pri-horlnjej 6 letnej dobi kaj bolj približali ouej obliki ustave in vlade, katera bi bila Slovanom in sploh federalistom bolj ugodna in zaželjena. Pri vsem tem pa je treba priznati, da se je po novih volitvah število slovanskih poslancev vsaj za nekoliko pomnožilo, in to posebno na Češkem; povsod drugod je ostalo blizo staro razmerje.
Ako si stvar od bližej pogledamo, zapazimo, da se je češki klub pomnožil od 54 na 66. Poljski klub je ostal pri starem številu; prav tako Hohen-wartov klub; Lichtensteinov klub pa je celd zgubil par poslancev. Da si naši čitatelji ložje predstavljajo obraz prihodnjega državnega zbora, hočemo jim predočiti tabelarično, koliko je vsaka dežela volila desničarjev, Coroninijev-cev, levičarjev in divjakov, to je takih, kateri se ne bodo prištevali nobenej stranki:
Dežele: M:, Desnica, Lev^foroniDi, divjaki
Dolen. Avatrija 37	2	29	—	6
Goren, Avstrija 17	10	7	—	_
Solnograd ... 5	—	2	—	3
štajerska ... 23	7	16	—	—
Koroška . ... 9	1	8	—	—
Kranjska ... 10	8	1	1	_
Trst......4	1	3
Gorišk. i Grad. 4	2—2-
Istra ..:... 4	1	—	3	_
Tirolska .... 18	10	2	5	l
Predarlska . . 3	2	1	—	_
Ceska..... 93	56	35	-	1
Moravska ... 36	11	20	5	—
šlezija.....10	1	8	—	1
Galicija .... 63	61	—	2	—
Bukovina ... 9	(i	3	_	__
Dalmacija . . 9	9	—	—	__
Skupaj . M	168	ia*	«1	iž *
(Konec prih).
— In prifili so; — naj zginejo, In zginoli so.
Potem reče, naj pride predenj kup takih rožic, kikoršnih netna svet. Prišle so — In vzel si je eno ter si jo del za uho. —
Ukaže naj zginejo — in ni jih bilo več. Stopi na-t6 iz sobe, zapre jo ter se napoti po stopnicah navzdol, stopi iz hiše, zaklene jo In spravi ključe, ter se vrne k svojej čedi. Solnce se nagne in on se odpravi s paše proti domu..Ko pride na dvor, zagleda ua cesarjeva hči ter ga milo prosi, naj jej d& ono cvetko, kojo ima za ušesom in naj jej tudi pove, kde dobiva takove.
On jej rad in z veseljem podari cvetko, ter jej odgovori, »da njemu ne manjka takovih cvetk na paši 1«
DrugI dan gr* ona ž njim na pašo. Pelje jo v ono hišo na tretji pod In v prav isto sobo, kder so bile včeraj one gospć. Posadi jo zraven sebe v naslonjačo ter jej reče: »Bi rada, da pride tukaj kup »denarja?« Odgovori mu ona: »Če hočejo priti, naj pridejo!« In prišli so.rOn : »Pa bi rada, da zginejo?« Ona: »Če hočejo zglnoli, naj zginejo!« In ni jih več I »On: ■ Pa bi rada, da se prikaže kup rožic, k i-korŠnlh nema svet?« Ona: »Če se hočejo prikazati, naj se!« In bile so pred njima takšne rožice, kakoršnih ni na svetu. On: »Pa hI rada, da zginejo?« »Prosim te« — pravi ona »daj meni eno, potem naj zginejo I« Dal jej je eno, drugih pa ni bilo več videti. »BI rada, da zlati konji po Zraku letaj i«, praša jo on. »Ako hočejo letati. ^naj letajo I« — »Pa bi rada, da otido?«
»Le hočejo, uaj otido«. In vse je zopet
Lamentacije.
IV.
Sedaj ko to pišemo ni še hujskanje In Ščuvanje laških rudečih listov ponehalo, ampak čim dalje pišejo v ogenj, ki — naj bode mimogrede omenjeno — sami dobro vedo, da uŽe tli v srcih avstrijskega čuta. Nesramno ravnanje in odpovedovanje služb ni še jenjalo, ampak Se vedno se čuje o tem ali onem, ki v svojej čudnej razsrjenostl uboge okoličanke krega, kakor bi Bog ve česa učinole, ko so njih možje glasovali za Bvojega narodnega kandidata.
No, potem, ko se morda — kar Bog obvaruj — v svetem srdu prej ali potem kaj u name, bode vsa krivda na ramenah Slovencev, reetius Kranjcev, kateri bodo obsojeni, da so v tem času pisali one la-honske časnike, kateri so sed; j tako namaz mi in nabiksani ter naperjeni proti okoličanom, da more biti svetnik oni, kojega ne bi jeza zgrabila.
Poudarjali smo uže in še poudarjamo, da bi se kolikor mogoče razšlrjevanje takih ščuvalnih ptsarij in nevarnih po-tepnih hujskačev moralo od viSje oblasti omejiti. To je tirjal tudi priljubljeni (?) polovičarski «Cittadlno» nedavno, ne vemo pa, je-II, da njegove sobrate poplenijo, ki se zvesto vsak dan na svet porodijo s pol-nlmi usti zarobljenih In surovih psovk na okoličane, ali pa njega samega, ki ne zna, komu bi več služil, hudiču ali Bogu.
Indirektno, rekli bi, da služi hudiču, pa ne sam, temuč Še nekateri drugi tržaški umazani časopisi, ki Veneri služIjo, da le svojim bralcem kaj okusnega pred oči postavljajo, objavljajo razne nesramne popise, smešnlce (ako se taka čenčarija smešnica zvati more), in drugo, ki verni čut ljudstva draži in žali, ki pa jetičnim laškim prebrisanim pohčetom slastno diši. Kaj pa da, to je napredek, kakoršnega lačni tržaški žurnalisti v svojih umazanih fubrikah kujejo In snujejo.
In tem beričem, ki druzega ne vedo, razen sramotiti vse, kar nI ž njimi, ki ne-majo nikake vere, ki sramotć druge mirne narodnosti in celo (naj nam bode dovo-
tiho. Na (6 jej podari še eno cvetko in sta se ljubila, ter nista hotela drugače, kakor združena biti do smrti.
Vsa srečna, z roko v roki, prideta domu. Ona gre precej k očetu pravit, kaj je namenila, A oče in mati se razsrdita ter pravita, da ni mogoče, da bi nju hči vzela ubogega ovčarja. Ona pa ni nič marala za tć besede, vzela ovčarja ter i njim zbežala v ono krasno hišo na paši. Cesar, nje oče, jo je potem Iskal po vsem svetu — a ni je mogel najti. — Čez mkoliko let vendar zve, kde je njegova hči in se vzdigne z vojsko na svojega neljubega zeta. Ta pa prikliče dva zlata konja. Enega zasede, druzega pa ima zraven sebe. Letal je ž njima po zraku in grozno sekal po cesarjevih vojakih.
Padali so, kakor snopje I Nek vojak pa mu je ranil meziuec. Hitro seže v žep po svileno ruto, kojo je še kot pastir ukral resarju ter Bi ž njo obveže krvavi prst. Žena njegova je zagledala to ruto in tekla pravit svojemu očetu, da jo ima nje mož. Povedala mu je tudi, v kak6 knisnej hiši stanuje. Pravila mu je o dragocenostih, bogatstvu in sreči, katero uživa z svojim možem. Cesar se začudi, gre s hčerjo na nje dom, spravi se z svojim zetom in napravi velikansko gostijo, h katerej je povabil vse kralje in cesarje vsega svelA. Potem so mirno In srečno skupaj živeli. Posebno srečna pa sta bila ovčir in njegova soproga. Dobila stt, kakor pravijo, dvanajst sinov, koji so postali vsi kralji in dvanajst hčeid, koje so se vse omožiie na kraljevske dvore.
RDIN08 T

ljeno izgovoriti) indirektno podpirajo vse, kar je naperjeuo proti vladi, prav tlstej vladi, pod kojo žlvć, tem nemarneŽem naj bi se pokoril okoličan in slovenski prebivalec Tista? Naj bi volil poslanca brez nobenega značaja, nikake vere in polnega jeze in srda do ubogih slovenskih okoličanov in Tržačanov, katerega so jim ti brezvestneži priporočali? Ob, ne bode več kruha iz te moke, odprli smo oči in ne zapremo jih, dokler ne pridobimo vsaj toliko, da bodemo lahko dihali.
Strani tedaj z bojaznijo, da bi ti lač-neJM mogli okoličanom odvzeti delo, strani z bojamijo, da bi nam Se kaj druzega mogli učieoUJ Okoličan je vrl, Ima mnogo v svojej posesti, česar meščan potrebuje, značajen je, kakor je v zadnjih volitvah pokazal, In ni se bati, da bi podlegel tem smešnim In abotnim spletkam, čudnemu maščevanju tržaških — ičev, ki naj bi bili zadovoljni, da so dosertaj kruh jedli iz mestne trpežne blagajnice, katerega z svojim gadnim vedenjem gotovo niso vredni.
Ali zadosti s tem govorjenjem, ki gotovo ni prečrno, ampak gola resnica: sle-parstvo, besnost, jeza, toženje in Ščuvanje se vsak dan bere po rudeČih glasilih, ki v Trstu izhajajo; in ne le po zadnjih, temuč tudi po drugih v lačnem «rajhu» onkraj luže izhajajočih časopisih oznanjajo svoje tožbe in trose svoje laži ter dajć bratom na znanje, da pride kmalu čas rešitve, a take rešitve, o kakoršnej oni sanjajo, čakali bodo do sodnega dne.
Vse to čenčanje in stokanje je pa, kakor smo večkrat omenili, nastalo radi jedue volitve mej našim slovenskim ljudstvom, volitve, katere je bilo pričakovati, ki pa ne da mirovati Lahom, kateri so za svojega fahrikanta cikorije ogromne svote (nad 20.000 gold.) potrosili, pa vse to v morje vrgli.
Večkrat smo uže do sedaj slišali od samih naših ljudi, da bi vendar moralo tega pisarjenja in pričkanja biti konee in voljni smo utihnoti, da le enkrat utihnejo nasprotniki naši, ki so se zakleli podreti in zatreti slovanski živelj na Primorskem in vzlasti okolo Trsta. To bi uže Šlo, ako bi se to dalo tako hitro učinoti, kakor bi oreh sbrustal, kar pa ni tako. Naj se ma kari še steklejše i u hujše zaganjajo v nas, ne udarno se, ampak branili se bomo do konca z vso voljo in pomočki. Naj se tržaškemu in okoličanskemu slovanskemu prebivalcu le poskušajo odvzeti ali kratiti narodne pravice, naj se jim le od prlte-pencev preti, da jim bode zaslužek odvzet: nič ne omaja nas Slovencev tu na Jadri, ampak še bolj nas osrči in nauduši na boj, ako bode potreba, če ne pa ua spravo ali na pravo lu pravično.
In naj bi Človeka ne jezilo, ko vidi tako zagrizlost, tako vandalsko divjanje, sramotenje in pretenje radi tega, ker smo Slovenci svojo dolžnost storili? Naj bi Slovenec mirno gledal ter se ne pritoževal, ako ni varen na javnej poti, ker se mu od nasprotnežev preti s pretilnimi pismi zato, ker je ravnal po svojej vesti? Naj bi si ne bil gotov svo e borne službice, ki mu bode odvzeta •>, ak > se izda, daje Slovenec, le ako spozna javno svojo narodnost, svojo piepričauost? Naj bi se slovenski korenjak tresel od strahu pred šipkim, jetičuim Lahončkom, ki komaj na nogah stoji ter ve pokazati svoje heroične čine le čečkajoč po svojih umazanih glasilih, zasramujoč vero, narodnost in kar je najsvetejšega pobožnemu in vernemu Slovencu? Naj bi se sč zadnjim lahko delalo, kakor bi se hotelo le zato, ker je Slovenec? Nuj bi se konj bal muhe?
Ali konec naj bode tem vprašanjem in vskliknimo rajši: quoueque tandem ... bode slavna vlada to dopuščala, trpela, da se slovenski živelj tu pri Trstu tako tepta in se z njim dela od strani nekoliko pri-vaudranib tujcev, večinoma podanikov bližnjega kraljestva, ki je vedno bilo in bode Austriji največji sovražnik, ki očitno steza svojo roko po Trstu in njemu bližnjim deželam, katere po njih menenju ne bodo odrešene, dokler v ono nenasitljivo in lačno fikornjo ne počepajo? Vsaj nam to jasno kažejo razmere v Italiji, sramotenje In divjanje proti vsemu, kar je avstrijskega; vsaj to jasno pravi laška žur-nabstika in brošure, ki vedno kriče, da Italija Še nI «compiuta>, ampak jej treba
Še blekov in ti naj bodo narejeni Iz laškega (?) Trsta in njenih bližnjih krajev, V to Bog Italijanom ne pomozil
Politični pregled.
Notranje dežela.
Nalega cesarja, obišče zopet letos nem-; Ški cesar v JŽIu, In sicer 5. ali 6. av«| gusta, ko se vrne iz gostinjskih toplic. t
Papežev poslanec Vanutelli je bil po-I klican z Dunaja, na njegovo mesto pridq Mace n ni.
Vest o popotovanji cesarjevima Rudti/d v Petersburg, Moskvo in Kavkazijo prekli-j cujejo uradni Časniki.
Mumunski kralj in kraljica sta 25. t! m. prišla na Dunaj.
V	Budimpeitu so velike tatvine nft pošti uže na dnevnem redu. 23. t. m. je poštni uradnik Apostol ukradel pismo, \j katerem je bilo27.000 gld. Nečemu prijatelj je izročil 23.000 gld., da jih shrani, ta pa j to policiji naznanil, in tako je priSla ta tvina naglo na dan, in tudi denar se j našel.
Vnanje dežele.
Papež bo sredi meseca julija Imeno val vrhovne Škofe v Sidneji, Kolinu, Kapui, Bolonji in prelata papeževega dvora Cri-stofari in Schiafllno za kardinale.
V	italijanske j poslanske j ibornici je 24, t. m. Depretis naznanil, da mu je kralj«, naročil, naj sestavi ministerstvo, katero naročilo je prevzel. Potem je zbornica dovolila proračun dohodkov.
Italijanski državni zbor se je 25. t. m. začasno zaključil; skliče se zopet, ko bode sestavljeno novo ministerstvo.
Na Anglelken je ministerske krize konec. 24 t. m. je bil tajni svet pod prvo-sedstvom kraljice. Stari ministri so kraljici izročili pečate svojih ministerstev, ta pa jih je izročila novim ministrom; menimo, da jih ne bodo dolgo imeli v rokah. — Gladstone je ta dan v spodnjej zbornici prebral dopise mej njim in Salisburyjem; iz teh se vidi, da je Gladstone dal splošna zagotovila, posebnih določnih zagotovil pa ni hotel dati.
Augleika kraljica je 25 t. m. potrdila novi volilni zakon, po katerem se volilci pomnože za dva milijona. S tem zakonom si je Gladstone pridobil velike zasluge za angleško ljudstvo. — V zgornjej zbornici je Izjavil Salisburgy, da nema več mnogo dostaviti k dopisom, katera je včeraj Gladstone v spodnjej zbornici prebral. On je razjasnil, kako se je sestavilo novo ministerstvo, in kako se je dogovarjal z liberalno stranko, o načelih vladne politike pa se pozneje izreče. Potem ste obe zbornici odložili razpravo do 6. julija.
Na Španjskem ima kolera tudi poli-tičin značaj. Ne le. da so vstali zarad nje v Madridu izgredi, trgovci mesta Madrida so kralju poslali celo deputacijo s zahtevan jem, naj se prekliče dekret, ki naznanja, da je vstala kolera, ker trgovina zarad tega trpi. Kralj je na to, res fipanjsko, zah-tevanje odgovoril, da dekreta ne more preklicati, ker je kolera res vstala v Madridu.
Tunis ima francoska vlada popolnoma v rokah. Izdala je namreč dekret, po katerem ima francoski poslanec v Tunisu vrhovno deželno oblast; njemu so podvrženi vsi vojaški poveljniki in vse administrativne gosposke.
kakor bi pevci iz blažene Italije bile bombe v Prosek prinesli. Skalaši pa smo vse enako mirno dalje šli fmČ se nismo ustavljali) po svojej poti naravnost h g. Naber-goju, ter tam zapeli najprej avstrijsko himno, potem pa še en par drugih zborov, in sicer tako, da še nikoli prej, kar ta zbor poje, ne tako srčno in živo. Mislili smo si: Će prav so oam zastavo oropali, naših unetih src za svojega poslanca in do cesarja in domovine nam niso še ohladili I Ne, ne, niste jih še in še enkrat nel ampak pomnožili ste nam sovraštvo na izdajico našega vladarja, in naš mili slo venski jezik. Da pa je bilo žendarmerij-sko početje res nepostavno, to lahko priča nad 100 prič, ako bi trebilo.
Unel bi se lahko bil hud boj, da niso naši ljudje ljudstva tolažili s tem, da se u že drugej oglasimo. Da pa je na Proseš-kej Žendarmerijskej postaji neko človeče, koje je bilo zaradi napadov na slovenski narod uže kaznovano, to nam je ule tudi bilo znano. Zatorej gorko polagamo na srce c. k. Žendarmerijskemu poveljnifitvu v Trstu, da stvar pred ko more poravna, ker drugače bi se utegnolo večkrat pri-goditi morebiti še kaj slabšega.
Kakor nam je sedaj znano, naia zastava je na magistratu; ej, kako jo ogledujejo I rad bi jih videl. Gotovo jim še skoz naočnike vid jemlje in v oči jih bode naša bela, modra, rudeČa in s črno-rumenimi trakovi odičena zastava! Kaj bodo ž njo delali, nam še ni znano; morebiti solnčnlke? No, nekaj uie bode, ali kavs ali ravs. Tudi Salobarda in Indin-ptndAnte Imata dosti opravila s tem, no, še tega jim je manjkalo, da imajo s kom svoje umazane liste črniti in nas oprav Ijati. E — le, črnite nas, ali mi smo Še vedno beli ostali; ali vi imate uže skoro vsi zelena pluča od jeze zaradi propadle dlfunkte, Leopoldove cikorje.
Vi se zvijate na vse načine od jeze. Mi pa smo Še zmeraj veseli na nalej sivej skali, mi še prepevamo z veselimi srci v čast in slavo milej nafiej domovini in svojemu vladarju, ter delamo Čast sebi in vsej našej okolici s Trstom skupaj zdru-Ženej. Da pa bode nafie mlado društvo »Skala« dobro utrjeno in da se n« spremeni v drsto, kakor Poldetova coklja, pričali smo v nedeljo 21. t. m. na občnem zboru, pri kojem se je zbralo nad 70 oseb iz Padrič In bližnje Gropade, da se zdru žimo in društvo na trdne noge postavimo in sicer »Bralno pevsko društvo Skala«. Kako potrebna so nam dandanes taka društva, dokazal nam je naš buditelj v več daljših govorih, ljudstvu pa se je na obrazu čitala obča zadovoljnost ustanovitve takega društva, koje nas bode vezalo k skupnemu delovanju.
Da pa je naš narod zvest in nau-dušen za svojega cesarja in vso Avstrijo, pokazal je uže vočkrat očitno; tako je tudi tukaj. Ko se je končalo posvetovanje, zagrmeli so glasovi zbranega ljudstva trikratni živijo na cesarja, pevci pa so zapeli cesarsko himno, kojo je ljudstvo mimo s klobuki v rokah poslušalo. Potem pa smo se vsi veseli razšli ter zagotovili, da se spet skupaj vidimo v ponedelek na sv. Petra in Pavla dan in sicer v Še večjem številu, nego Bmo bili zadnjikrat in prav tukaj.
Hej t narod; vstani 1 zbudi set odpri oči in poglej, kako ti sovražnik pasti na* stavlja, da bi te ujel m uničil. Napravi si, narod, drugo pot, po kojej se obvaruješ nesrečne izdajice, koja se ti hlini z sladkimi jeziki. Pokaži mu zobe in krepko ga •od sebe pahni, kakor je Kristus hudiča, ki ga je hotel skušati, Posebno Vi, Gro-pajci, ki ste se pognali uže večkrat za svoj* pravice ter pokizali nasprotniku, da Še uekaj vi ukazujete na vaših tleh; pokažite tudi tukaj, da ste res, kakor
neato Nabergoja. Pepi je le priložil, dm e rekel dr. Bazzonl, da bi moral kapovila gitiratl za Mauronerja kot posestnik, če toče kot kapovila; tudi nad g. učiteljem 'eliconom se je hudoval dr. B., da agitira a na tihem za Nabergoja. Tako se je edaj zlagal Pepi de Kondoti.
Sel je nek čislan in zaupen gospod »rašat g. dra Bazzonija, ali, je res, kar je »ravil in sejal g. Pepi. Župan je kar istrmel In dal nvojo častno besedo, da ne e nič o tem. Pravil je dalje: »Gospoda Jepitu sem res dal 50 fr., a ne zato, da gitira za Mauronerja, ampak, da si on caj pomore, ker je v takej revščini. Prosil ne je za veliko v^oto (una somma vistosa) l jaz mu odgovorim, da nisem bankir. Zrn istih 50 fr. mi je pa moral g. Pepi napf-iati tnenjico (kambjal). Stvar me jako žalfr tledal bom na vsak načm, da se kaznu-ejo takšni ljudje« če se g. Pepi v kratkem pe opraviči«.
j Tako je tedaj, g. Pepi, a ne kakor (te se vi ustiti.
Vse se je uie mislilo o Pepitu, aH kaj tiikšnega gotovo ne. Po mojem meneči ta človek ni se seboj na čistem. Ali e to moštvo, Pepi, da hodite beračit denar ia tak način k tržaškemu županu, potem ilepite ljudi, da vam jih je dal Mauroner. V\ sramotite vašega poštenega očeta in raŠega narodnega brata.
Zvedel sem, da ima Pepi nobile de Condoti zavetje pri nekej Pirčevki In 3artlu. Svetoval bi vsem Križanom, da 86 raruiejo takšnih ljudi, kakor je Pepi in ijegova svojat, da ne zahajajo v gostilne, cder se rad naplva mož, ki nam dela sra-noto.
KriŽki izvrstni pevci so se radi ne-iojih razmer po prijateljsko sprli. Skoro polu leta nI se slišalo pevcev milih gla-tov, kar je tudi mene žalilo, da se ni po-cazalo svetu 3. in 14. t. m. da živi tudi i Krili Slovan, ki ljubi petje in kateri je irez petja to, kar je ptica brez perut. Veleli me naznanjati svetu, da se je pevski cbor za več glasov še pomnožil in upamo dišati tuli letos o sv. Petru v cerkvi (rasno petje. Radi nekaterih dražljivcev e odpuščen Janez Košuta iz službe, dokler ie ne opraviči. Pepi de Kondoti se je pri 3artlu izrazi), da se bo maščeval nad tem, cer se ne more nad njegovim bratom (ristijanom. Mi pa pravimo, naj skrbi 5epi, kako poplati menjlco. Bravo quel 5eptnol
P. S. Ker se bliža sv. Peter in pride r sv. Križ mnogo okoličanov, bilo bi dobro, ia bi obiskovali le take gostilue, kder ne liši po »Cikoriji«.
IZ KopariČIne 22. junija. (Veselica v Svetmarji). S veseljem se opazuje^ kako je ljudstvo koperskega okraja v par 'letih v narodnej zavesti napredovalo. Ni »sile, koja bi jo več uničila. Ljudstvo se [neda več varat'. Hoče biti samo svoje I sodelovati pri odločeranju svoje osode. To so pokazale najbolje volitve deželno i dr-žavnozborske v treh letih zaporedoma. Njega zavest se pokazuje tudi v ustro-jjanju čitalnic. S druge strani so prav čitalnice, v kojlh se bere knjige i novine, v • jih se ljudje skupljajo i razgovarjajo o vojih zadevah, koje jim dajo priliko, da lišijo lepih govorov za razhistrenje uma krasnih pesni, da si oplemenijo srce, *ploh da se njim zavednost budi i krepča. /Tabor v Kubedu, drugi pozneje v Dolini bil je nekoliko probudil ljudi. Dolina se svojim »Janom kapitanom« drži se uie več let čvrsto i ima svojo čitalnico. Drugod sem ter tja se je bilo tudi kaj osnovalo. ali bilo je prehodno. Ni imelo pravih temeljev. Mej kmeti m bilo tako rekoč Izvedenih mož. (Jže dve tri leta pa se prav 'kmetje največ zauzimajo za osnovanje jčituinic, mej tem ko jih izobraženejŠi mej njimi v njih namenih podpirajo. Kraji se
skala, da vas ne razbije noben sovražni Bkoro dfUg s drugim natecajo, da pokažejo
vihar in tudi vse iredentarske strele ne I Oklenite se, kakor veriga in pridite v ponedelek v velikem Številu k skupnemu po svetovanju zaradi društva, na Padrič", in ne strašite se malega truda, ker bode vse za vašo korist in napredek. Tedaj okoličani I zbudimo se! kličem še enkrat, združimo se, in skupno terjajmo naše svete pravice! in ne bojte se ni vraga ni izdajice, ampak vsak naj gre srčno v boj! vse 1 za vero, dom in cesarja 1
DOPISI.
Iz Padrič v Tržaškej okolici 25. junija. Hej t ali se debelo magistratovci in ž njimi vsa taljanska Cikorja in Iredenta z našo belo, modro in rudečo zastavo s črno rumenimi trakovi, r kojo so hoteli naši •Skalaši« t nedeljo 13.t. m. čestitati Lpvojemu zaslužnemu in vrlemu poslancu to. I. Nabergoju, ter s tem pokazati, da so svesti podaniki svojemu cesarju in hrabri ioriteljl na Blovanskej zetnl|i in avstrijskej neji. Ali hrabra žendarmerija v Prošeku li tega vedela, ker je tako surovo napadla laše pevce, k<>ji so mirno skoz Prosek corakall z slovensko trobojnico In črno-umenimi trakovi. Ali žendarmerija ni ega zapazila, kaj je b:lo na zastavi obe-eno, ampak začela je mirno ljudstvo pe-
feati in suvati, ter zastavo ob tla cendrati,
_______
Sv. Križ V t'žaš j okolici dne 21. junija. [Kako je tržalki i />an prilel v ia-drego). Kaj se ni vseya počdo In uganjalo pred volitvami v korist Mauronerja ! Dosti se je uže napisalo, ali take nesramnosti, kakor jo hočem danes omeniti, nI se še slišalo.
Kedo ne pozna glasovitega Pepota, nobile de Kondoti, ki izvaja kder more denar in ga ne vrne več nikoh. Ta »pom-peŽ« pride neki dan pred volitvami k enemu naših prečestltih gg. duhovnov, S munlcipalno stražo čel, da sta v resnici poslana od tržaškega župana dra. Bazzonija. Pepi je silil i nagovarjal g. Župnika, naj ta pridiga v cerkvi vernim, da bi volili Mauronerja. Dalje je pravil, da je bil pri g. dr. Baszomju in da mu je dal v pričo gg. Gamhon, Lanzi. M. Luz-zatto in Slokovič 50 for., naj agitira za Mauronerja in da bi mu dal 1000 for. iz svojega lepa, ko bi kandidiral on (Pepi)
svojo narodno zavest. V par letih so se (ustrojile Čitalnico v Črnikalu, v Dekanih 1 v Kubedu. Dne 21. t. m. se je slavilo od-jpretje njih nove drugarice,	v Svet-
marji.
Svetmarja je kraj dobro uro otdaljen o i Kopra. Vanj vodi cest i, koja drži iz Trsta tik Kopra v notranjost Istre. Leži dost na visokem i je dost velik. Svetinarci so jako zauzeti za svojo narodnost. V čas volitev se težko kde bolj razumno, .bolj razborito, bolj pametno ravua, nego tam. Zdi se, da so to obćinarji i drž ivljanl, koji se uže dolgo in dol«o pečajo s javnimi zadevami. Uže več časa so si ieleli imeti čitalnico. Zategnolo se je zd <j tako zdaj onako. Želja se jim je izpolnila uŽe lansko zimo. Odprli bo čitalnico na temelju odobrenih pravil uže pred museci, pa tiho. Še le včeraj se je odprla slovesno.
Predsednik jej je TeleČestlti gospod Josip Šlakar, koji z veseljem podpira vsako dobro povzetje svojih Župljanov. Podpredsednik posestnik Ivan Prodan, o kojem niže več. Blagajnik pošten možik Martin Ulčn k. Tajnik posestnik J ikob Grdina, mož dovolj izobražen, jako bister, delaven, neutrudljiv, navdušen za vse kar je našega. Ne da bi se hotelo zmanjšati zasluge iiruglh, lahko se reče, da je on duša vsega nihanja na Svetmarji. Podpira ga v vsem svetovalec poštenjak Andrej Hrvatin kakor tudi drugih več sokrajanov, v novejšem času pa občespoštovana gospodičina K. K.
EDINOST
Vsi ti kakor tudi mnogi drugi, kojim imen neznamo, imeli so mnogo truda, troškov pa tudi težav, da dostojno odpro svojo čitalnico, v kojo uže nekoliko mesecev tako radi zahajajo i v njej se izobražujejo. Težav so imeli zavolj prostorov, V naj-pripravnejših prostorih za to, zadnji čas se njim je zabranilo držati veselico. Našli so druge prostore, najprostornejše i naj lepše, kar so mogli. Očistili so jih, okrasili se zelenjavo, se slikami Nju Veličanstev cesarja i cesarice, cesarjeviča i cesar-jevne, s ccsarskimi in slovenskimi zastavami, kakor tudi grbi. Napravili so oder. I od zunaj so okrasili ono bišo, a na vbodu v kraj napravili so dva slavoloka, z napisi i zastavami. Za vse to je bilo se ve da mnogo stroškov, a pri vsem tem mnogo truda. Pa ne troškov ne truda niso se bojali, samo da se čim bolje izkažejo.
Vreme nI bilo ugodno. Obzorje so pokrivali gosti oblaki, bliskalo se je i grmelo, jak veter je pihal, dež je lival. Gostov ni moglo veliko priti. Sosedne občine niso mogle biti zastopane, kakor bi bile gotovo, ko bi vreme bilo vsaj nekoliko ugodno. To pa Svetmarcev ne prestraši. Oni znajo, da za viharnim vremenom pride vedro I jasno nebo. Kakor da je hotelo samo nebo pokazati, v kakih časih živimo. Viharni časi so povsod pri nas v [stri, ali gotovo je, da se razjasnijo.
Veselica se je začela z godenjem cesarske pesmi. Godil so jo, kakor tudi druge kose »Jaz nisem Talijanka«, »U boj«, »Naprej«, domači godci. Prav dobro so godil. Mnogi, koji slišijo muzike v mestih, rekli so, da boljše godejo od meščanov. I to vse pri redkem pouku jednega godca veteranca iz Trsta, čast njim i njemu.
Pevskega zbora nema še Svetmarja. PriSli so pevci iz Lazareta ter so peli pod vodstvom g. J. V. tako, da so po vsakej pesmi bili živahno pozdravljani.
Pozdravni govor je imel imenovani podpredsednik Ivan Prodan. Zmisel njegovega govora je bila: Slovani, posebno isterski, so dolgo časa brezzvestno živeli, spali so, bili so podlaga ptujčevej peti. Začelo se je pa i za nje daniti, prohujajo se, hočejo biti svoji na svojem. To je izrekel govornik v daljšem govoru, prepletenem s primernimi vrsticami slovenskih pesnikov. Držal se je dostojno i naravski. Govoril je Čisto slovenščino. Gladko mu je teklo, ni malo ni zapinjal. Zniževal je l povzdigoval svoj glas kakor je to zmisel besedi zahtevala. V obče je govoril tako da ni mogel boljše, i da so se mu vsi čudili. Navzoči so odobravali mu mej govorom i posebno na koncu govora, kojega je končal s pozivom na trikratni Žlvio na našega cesarja i kralja Franja Josipa prvega.
Občinstvo je oduševljeno klicalo: živio cesar! živeli Slovenci 1
Mlad občlnar, Anton Glavina, izgovoril je lepo sestavljen govor o petju prav lepo i razumljivo, ter bil tudi on ptesrčno pozdravljen.
Gospodičina K. K. je deklamovala krasno pesem, ter bila I ona s zasluženo pohvalo pozdravljena.
Igrala se je igrica »Svojeglavneži (možkega i ženskega spola), v kojej se prikazuje; kako se soprogi v časih zarad neznatnih reči, zarad besedi: »hvala Bogu, miza je pogrnena«, do kraja posvudijo Igrale su gospodičine Katica, Antonija i Marijica ter gospodje Anton, Josip i Ivan, kojih trije, mej njimi jedna gospodičina, so po 2 uri i več od daleka prišli, da pripomorejo Svetmarcem proslaviti odpretje njihove čitalnice. Vse igralke i igralci so svoje uloge prav dobro odigrati, a ploskanje i živiokliei občinstva so najjasnejim dokazom, kako jim je zahvalno za užito veselje.
Ko se je Še izigrala tombola na dva dobitka, nastopil je počinek, koji je trajal Bkoro dve uri uz telesno pokrepljenje, uz godenje, uz petje, uz različne zdravice. Se ve da ni manjkala zdravica od pozdravljenih gostov na zavedne Svetmarce 1 njih voditelje ter bila zapečaćena z navdušenim petjem »živeli na mnoga leta!« A kdo h i njim ne klical?! Dokler je v Istri onakovih rodoljubov l rodoljubkinj, kakih se je videlo i slišalo dne 21. Junija 1885. pri veselici v Svetmarji, dotle smo gotovi ne samo svojega obstoja, nego i napredka ter konečne zmage. Tedaj: »živeli i sto krat živeli l!I
Domače in razne vesti.
Odlikovanje.Načelnik c.k, pomorske gosposks.vitez Alber je prejel veliki kril, gubernijalui tajnik pl. Ebner in ministe-rijalnl tajnik Hešetar častniški kriz, in vodja pomočnih uradov Robiczek viteški kJiz italijanske krone.
RaKphan« služb«. NabreŽini
je razpisana poštarska služba; poŠnje se Imajo vložiti v treh tednih pri c.k, poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. Letna plača znaša 400 gold., za pisarniške troške 200|gld., za služneno pomoč 4U0«l l, in 500 gld. za hlapčevska opravila. Kavcije je vložiti 400 gld.	J J
AleStnl magistrat z javnim razglasom od 21. t. m. ukazuje vsem trž iš -
ktm zavarovalnicam zoper požare, naj do 15. julija t. I. izkažejo, koliko zavarovat-nien so prejeli v letu 1884 od zavarovancev v Trstu i njegovej okolici.
V seji mestnega sveta dne 24. t. m. je svetovalec Venezlan opomnil, da 26. junija neha mandat občinskega sveta, da mora tedaj občinski svet po predpisih mestnega statuta svojo delavnost končati in razpisati se imajo nove volitve; on je vprašal župana, ali so mu znani zadižki, zarad katerih se volitve niso razpisale. Zupan je odgovoril, da o tem ne more pojasnila dati. Potem se je sprejel predlog mestnega starešinstva, naj se določi doklad k hlšnej najemščnl za leto 1886 z 27'),, letošnje leto znaša ta doklad 29°],, Nato je prišlo na vrsto poročilo komisije za preskrbovanje vode o njenej delavnosti o triletji od 1. 1882 do 1885 i □je predlog, naj se izdela načrt za krajne uredbo struge Reke, in prebrala se je tudi ponudba inženirja Friderika Comelli, ki pod določenimi pogoji ponuja vodnemu vodstvu dotične načrte. Pri sploŠnej razpravi se je mnogo govorilo o tej stvari, zanjo in proti njej, proti sta govorila posebno Živlc in Nadlišek, in kar naravnost izrekla, da so vse te študije le pesek v oči dobre vode res potrebnemu prebivalstvu, ali namuznol se jima je znani Mojzes, ki je hotel reči, da ima vodo v svojej palici, s katero udari na skalo, pa voda sama ob sebi začne teči v Trst; pri podrobnoj razpravi pa se nobeden ni oglasil za besedo i nazadnje se je sprejel predlog omenjene komisije i dovolilo 6000 gld. za potrebne troške, predlog inženirja Com-mellija pa se je izročil komisiji v preudarek. Iz vsega se vidi prejasno, da so naši mestni očetje zdaj popustili. Bistrico in da se vržejo na Reko, ali tudi s to ne bo nič, dokler ne bode v mestnem zboru gospodarila prava patrijotična večina. Nazadnje je župan še naznanil, da se je pravni odsek izrekel za to, da se zoper veto vlade glede nastavljenja mestnega nadzornika za ljudske Šole, poda priziv upravnemu ne pa državnemu sodu, in sicer zato, ker je prizivna doba kratka, in da se dotični predlog poda mestnemu svetu, da ga potrdi.
Sokol priredi dne 19. julija t. I. v prostorih Čitalnice veliku veselico s petjem, telovadbo in godbo. Obširnejši program prijavi se v kratkem.
Za starlnoslovce. Na hribu Sv. Pantaleona, ne daleč od Skednje, kder delajo kompost za gnoj, prišli so te dni delalci do starinske hiše, v katerej se nahaja marsikateri star kamen ; našli so tudi star rimski tlak, neko medaljo, nekoliko hišnega orodja In drugih starin. Najbrže je tam nekdaj stala starorimska poletna hiša, sicer pa starinoslovci zdaj stvar pre iskujejo.
Umetnost« Slavni hrvatski kipar Ivan Rendič je izložil zopet te dni v umetniškej dvorani G. Scholliana na PonteroBso svoj najnovejši umotvor »Sužnja na trlifiču*. To Vam je prav umetniški biser. Vešče dleto umetniške roke Ivana Rendiča je poznano zdaj uže daleč po svetu. Kakor čujemo, opredeljena je ta statueta za umetniško dvorano v Parizu. Radujemo se i srčno čestitamo našemu vrlemu rojaku in prijatelju!
Slldež. Iz Pliskovice nam poročajo o nekem Čudeži. — Mati božja se je nekda te dni tam prikazala dvema otrokoma pastirčkoma. Ta vest se je hitro raznesla po Krasu in posebno jo raznašajo po Trstu in vsled tega je romalo te dni na tisoče ljudi s Krasa, 6e več pa iz Trsta v Pli skovico ter so tam čakali, da bodo vileli Mater božjo; — ali videl je ni nobeden Pri vsem tem pa je vsakdo pustil tam svoj obolus in stariši onih otrok so nekda nabrali denarja na kupce. — Ć. duhovščina na Krasu stvar preiskuje in svari ljudi pred lahkoverstvom; tej vestnej duhovščini se družimo tudi mi in svarimo občinstvo pred nepotrebnim romanjem in troškom. Kraševci so jako pametni ljudje in so stvar k malu prevideli, na Krasu je stvar do denes uže skoro potihnola; ali Tržačant so se zdaj začeli ogrevati za stvar in vsak večer mnogi naši niži ljudje v močnih tropah romajo v Pliskovico. Vera je lepa reč, vero, pravo vero je treba Širiti, babjo vero pa zatirati, ker Škodi dobrej stvari. Ali v Trstu je uže tako: na eno stran babjeverstvo, češčenje «štrl-gonov», na drugo pa surovi materijalizem; le prave krščanske vere, v katerej je za-popadena najlepša svoboda, le te prave vere je premalo v tem mestu. Potem pa pravijo, da so omikani, napredujoči in Bog zna kaj še.
Kakor se sliši je sleparija uže dokazana in je dotični ptiček uže v kletki. Oče onih otrok je nek gostilničar, ki je otroke naučil, naj govore, da so videli Mater Božjo; in to vse, da je dobival denarja od romarjev, ki so pri njem dosti zapili, pa še posebe otrokom denarja darovali. — Saj srno precej rekli, da je na Krasu dosti «prefrigancev».
Italijanska kultura. V Istri in Trstu so se Lahoni zdaj spravili na voj-sko z materijalnim! sredstvi. Ako je k »k Hrvat ali Slovenec kaj dolžan kakemu Lahonu ali magistratu Tržaškemu, ali dež. odboru istrskemu kako svotico, dobil
je te dni toibo ali eksekucljo. V Kanfa-naru v Istri so vsi tamošnji kmetje, nekda 77 od njih, dobili te dni naznanilo ekse-kutivnega rubeži, ako precej ne poplačajo gruntovne odveze v znesku 7113 gld. Do-aedai ni dež. odbor istrski nikoli še n:č tirjal; ljudje so mislili, da je uže vse plačano, ali pa izbrisano, zdaj pa je kar naglo planol odbor na uboge kmete, kateri so v svojej tugi poslali 2 moža v Beč do cesarja. Mož.i v istrskej narodnej noši, jako inteligentna kmeta, bila sta v četrtek sprejeta pri cesarju, in upati je, da se omenjena eksekucja precej ustavi. — V Trstu magistrat enako zlorabi svojo moč in Lahoni toiiio, ako le imajo kaj imeti od Slovenca. Komu bo to škodovalo? Slovencem ne; amp^k tistem, ki sejejo veter, ker gotovo bodo želi vihar.
Hramba proti koleri. C. k. namestništvo je te dni razposlalo vsem okrajnim glavarstvom In mestnim magistratom okrožnico, v katerej na to opc-zarja, da po menenju najslavnejših zdrav, nikov na Spanjskem vstala kolera prej ali slej Evropo poplavi, da je toraj dolžnost vseh upravnih gosposk, z vsemi sredstvi na to delati, da občine obračajo največjo skrb in pozornost na javne zdravstvene razmere. Ker je splošna snaga ena prvih potrebščin, da se kužne bolezni, tedaj tudi Kolera ne izclml in razširi, zato so vse občine poklicane, da skrbe za snaioost na cestah, trgih, in da nadzorujejo gostil-niče, krčme itd. Ker je treznost sploh in uživanje zdravih jedli posebe sredstvo, katero se bolezui ustavlja, zato je treba vedno nadzorovati prodajo ŽiveŽa. Dalje je naloga vseh državnih in občinskih zdravstvenih organov, da odstranujejo tiste Ško dljive vplive, ki se lahko odstranijo b tem, da ljudstvopodučujejo in praktično izvršujejo zdravstvene predpise.
TržaSke novosti i Veselice jutre in poj utr anjem. Za oba praznika je naoovedanib nenavadno dosti veselic. V nedeljo ima društvo »Zora« v gostilni »pri Zori« v bošketu besedo, veteransko društvo ima tombolo v dvorišču velike vojašnice in društvo Unione ope-raja napravi izlet v Izolo. V pondelek je sopet napovedanih vse polno izletov po morji, v Križu bode cpasilo in popoludne veselica, Sokol pa napravi izlet v Sežano. Kuj hočete še več!
Previden^ podporno društvo za ubožne ljudi, bode imelo v soboto v javnem vrtu veliko veselico. To društvo ne dela po kristjanskih načelah; ono se ozira le na Lahone In njih priporočence, na Slovence in prave Tržačane malo ali nič. V starej Reni pri sv. Jakopu, kder je najveće ubož tvo niso ubožci še nikoli videli solda od Previdenze. To društvo bi moralo biti v drugih, kristjanskih rokah, ki bi delile po Kristovem nauku, po katerem smo pred Bogom vsi enaki in se moramo na svetu ljubiti kakor bratje. Tega načela ne pozua Previdenca, zato pa ni vredna podpore.
Nesreča. V petek so igrali 3 mali otroci na nekem vozu poleg hlevov tram-vaya. lOletni Miha Božič je tako nesrečno padel iz voza, da si je glavo razkrojil in kmalo potem umrl.
Cikorjaiko. Društvo Cikorija je moralo odstraniti svojo tablo na hiši Duma na trgu Gadola, in to na zahtevo hišnega gospodarja samega, kateri nekda društva noče pod svojo streho. Kakor se sliši prenese Cikorija zdaj svoj sedež v Kaprero; ali strašit bode še vedno hodila nazaj, zato je treba opreznosti. — Asesor Pim-pach je nekda poslal iz mestne službe nekega Kontoveljca samo zato, ker se je pred volitvijo ugodno izrazil za Nabertjoja. Da bi se kaj tacega na Turškem godilo, kak krik po svetu I — Nek lesni sensal, rodoma Žid, ki nosi vedno klobuk po strani, in ves dan kriči, kakor gosa, človek, ki pri Slovanih dosti služi in pogo-stoma zahaja v slovenska kraje, to člo-veče se posebno repenči zarad zadnjih volitev in kder more zasramuje okoličane in druge mestne volilce. Pred nekoliko dnevi je bilo to človeče na vrtu gostilne k »rotundi« v sv. Ivanu. Neka okoličanka prinese šopkov cvetic in ponuja te šopke pri onej mizi, k ier je sedel tudi oni Lahon, ki dobro Živi od Slovencev; ali razkačen mešetar Pandolol ubogemu dekletu odgovori: »Nesi Nabergoju, on naj kupi«. To sliši nek drug gospod pri bližnjej mizi, pokliče deklet k sebi in jo popraša, koliko bi bili kupili oni gospodje Šopkov. Dekle mu odgovori da k večemu vsak jednega. Omenjeni gospod pa kupi 8 šopkov, torej na vsakega dva in reče zadovoljnej deklici: »To je za Nabergoja!« Člfut je na to prav debelo gledal. Slovenski trgovci z lesom, zapazite si dobro tega čifutal
Policijsko. 19. letni postopač Kari Z. iz Trsta je poskusil včeraj popoludne ukrasti na hrenu Grumola 2G0 desk v vrednosti 60 gld., ali zasačili so ga in zaprl".— Ali ni to uže največa drznost ? Postopača Simona F. iz Idrije so zaprli, ker se je sem vrnol k ljubu temu, dp je bil izgnan, Idrija veseli sel Zarad enacega pregreška je policija zaprla tudi Jakopa S., 40 letnega peka brez dela iz Komna, in zarad vlačuaanja po Trstu so zaprli tudi 47 letno Marijo S. iz Črnomlja. Znani policijski kancelist, g. Titz je zopet zasačil gnjezda 4 nevarnih tatov, ki so ne-
davno pokradli v Via Nuova mnogo sukna. Ujel je tičke v gnj-zdu in Ž njimi tudi blago; zdaj sede »Furlanetto«, »Tonjavc«, »Giamba« in » ier Teufel« r peklu v ulici Tigor. Zaprla je policija Še mnogo drugih razsajalcev in postopačev.
Izpred sodnlje. Obsojen je bil te dni na dva dan zapora Jakob Godina (Čajne) iz Skednji, ker je razžalil Slovence in pa javno stražo. Tega mladenča so zapeljali Cikorjaši, posebno pa skede-njski dacar Kastelanovič. Nekoliko dni pred volitvami so ga napili, in ko je bil na pol pijan, začel je kričati: »Evviva Concordia« me. . . . peri sciavi«.Inšpektor straže, g. Lenčur ga je svaril, da molči, ali dobil je za odgovor psovko, zarad česar ga je aretiral. Šolobarda je potem pisala, da je inšpektor Godino provoclral ter zahtevala pravico.— Zdaj ima pravico ta vlaČuga in pravico imajo tudi CikorjaŠi, kateri so za slabo setev želi le osat.
Starodavni plesi ali Šagre so se letos uže pričele, o kojih smo v mi-nolem letu veliko pisali zaradi talijanske surovosti in grdih kalabreških pesmi, koje se na staroslovanskih plesih slišijo. Čas bi bilo, temu kvakanju konec storiti. V nedeljo, 28. junija bode enak ples v Padri-Čab, ker pa se je tudi tukaj petje od mi-nolega leta veliko zboljšalo, zatorej se nadejamo, da ne bode slišati laškega kva-kanja na plesišču, nad kojim bodo vihrala slovenske in avstrijske trobojnice. Tedaj pozor, mladina! neskruni svoje matere jezika, ampak povzdigni ga, kakor mati svoje dete, iz zibele. Nadejamo pa se, da nas vrli »SkalaŠi«, počeste z svojim petjem, staroslovanki ples, »Kolo«, — bomo videli II
Iz Gropade nam pišejo: Znano vam je, da je magistrat letos prepovedal po okolici kresove, ali v bližnjej Gropadl niso te prepovedi hoteli slišati, ampak napravili so na griču velikansk kres, koji sa je bliščal, nad 1. uro daleč, in skoraj po vsej okolici so kresovi goreli, kakor po navadi; samo pri nas v Bazovici imamo dosti postav, jaz ne vem od kod izvirajo, tudi tukaj na našem griču so pastirji napravili velik kup drv. da zvečer zaŽgd. Ali tuk. poljski Čuvaj in gozdni sta pastirje vse popoldne po griču lovila, da sta jim žveplenke pobrala, češ, da ne bi zvečer kresa zažgali. Proti večeru pa pride ▼ našo vas žendarm, ter pravi, da se smejo kresovi po gričih prižigati, ali samo na vasi, blizu hiš se ne smejo. Ali so smešni, vsak svojo trdć. koliko postav na dan imajo ti ljudje?
IZ Sežane nam pišejo, da je bil v pondelek pogreb obče priljubljene c. k.
Eoštarice Nabrežiuske, gospice Klotilde tohorčičeve. Pogreb je bil za Sežano velikansk, udeležili so se ga č. g. duhovni iz Sempoiaja, Opčin, Skopega, Kazelj, Storij, Repentabra, Lipice, gospe rudečega križa, njim na Čelu predsednica, gospa Moborčičeva, potem vsi uradniki glavarstva, njim na čelu gosp. glavar HBhnel s županom sežanskim, g. R. Mohorčičem, potem uradniki Bodnlje, na čelu jim gosp. sodnik, gosp Trnovec, c. k. davkarski uradniki, njim na čelu Bam viši inšpektor, gosp. Baudič iz Trsta, odvetnik g. dr. Ostertag, uradniki nabrežinske, sežanske in divaške postaje z načelniki dotičnih postaj, občinski zastop, šolski okrajni svet, g. učitelji z učečo se mladino obeh spolov, šolarice z lilijami v rokah, žandarmi, financa in na posled še več druge odlične gospode iz Trsta, Lipice in drugih krajev Krasa in skoro vse prebivalstvo bele Sežane; skratka: pogreb je bil nenavadan.
Žalujoči sorodniki in prijatelji so položili na grob 17 krasnih vencev, mej katerimi je posebno omeniti onega uradnikov Nabrežinske postaje In druzega, katerega so darovale Nabrežinske cospe, potem onega gospa od rudečega križa, obitelji Pelnelt, Scaramanga, Reyer, R. Mohorčlč, Paximadi, Supančič, Delena in prekrasni venec od sester rajnce. — Na groblju so zapeli sežanski pevci premilo »tiho jamico«, ki je skoro vsem izvabila solze iz oči. Pogreb ta je dokazal, kako priljubljena je bila rajnka v vseh krogih zarad njene uzorne poštenosti, pravega požrtovalnega prijateljstva in iskrene pobožnostl. — Bodi jej lehka zemljica!
Kolera na Španjskem se širi in raste; 23. t. m. je zbolelo 815 ljudi, in umrlo 315.
Nesreče. V Sta/.zemu na Italijanskem je fabrika za strelni prah v zrak zletela, devet osob je bilo usmrtenlh in nad dvajset hudo poškodovanih.
Riunione Adriatica di Sicurla. Včeraj je bil občni zbor delničarjev društva Riunione Adriatica di Slcurtš, v katerem se je predložil račun od vseh oddelkov zavarovanja ta leto 1884, namreč o zavarovanju iia življenje, proti požaru, proti toči. in proti poškodovanju na poti in pokazalo se je, da je društvo lansko leto jako izvrstno poslovalo. Glavni tajnik, gosp. Adolf Frigye8si je prečita! poročilo ravnateljstva ter razjasnil bilance, aktive, pasive in stanje vrednostnih listin v zalogu.— »Osservatore Triestino« prinesel je obširnejše poročilo o računu; mi pa iz tega le glavne točke posnemamo. Rinnione Adriatica je prejela lansko leto za razna zavarovania nad 9 milijonov gold.; plačala pa je v oddelku za življenje f. 674,000, v
edinost
oddelku proti požarom nad 3,500,000, po loči f. 1.700000 In rsled poškodovanja na potu f. 100,000. Oi kar pa društvo obstoji, Izplačalo j* škode v raznih oddelkih okoli 123 milijonov gold.— Dobiček na vseh oddelkih je znašal nad f. 636,000, od katerih se je vpisalo na reservo oddelka proti toči f. 250,000, kateri oddelek ima zdaj svojega zaloga za 400,000 gld. in 127,000 za pokritje razločkov pri vrednostnih papirjih, kiteri zalog znaša zdaj uie f. 288.000 in po odbitih nagradah itd. razdelila se je ruei delničarje dividenda od 50 na vsako akcijo, kar odgovarja 12°r na uplač.ini kapital od f. 400.— Na premij ne reserve se je v obče prepisalo 800,000 gld., te reserve znašajo zdaj uže okolo 9 milijonov gld.
Zalog za podporo uradnikov društva pridobil je lansko leto 11,080 gld., tako da je znašal koucem leta 1884. okolo f. 230,000. V ravnateljstvo so bili sopet izvoljeni gospodje baroni Lutteroth in za Tevizorja dr. baron Emllio Morpurgo, oba enoglasno.
Zadosti je to kratko pojasnilo v dokaz, da to druStvo vedno previdno postopa, dobro in uspeSno dela in zasluži v resnici ono zaupanje, ki uže od nekdaj uživa po širokem svetu.
Postava od 8. sept. 1884,
s katero se vpeljujejo okrajne gospodarske zadruge iti deželni kulturni svet v mejnej grofiji Istri.
(Dalje. Gledaj Št. 49.)
II. Deželni kulturni svet. % 13. Deželni kulturni svet »e ustanovi na podlagi te postave, in ima nalogo spoznavati, pospeševati in zastopati koristi kmetijstva v Istri.
V njegovo področje spada posebno:
1.	poročati svoje menenje o zadevah deželne kulture, če vlada ali deželni odbor zahteva, kakor tudi o kmetijskih oddelkih iz javnih pripomočkov podpiranih, o podvzetjih ali ustanovah in o načinu teh podpor;
2.	staviti samostojne predloge v agrarnih zadevah vladi ali po predmetu in pristojnosti deželnemu odboru;
3.	podpirati delalnost okrajnih kmetijskih zadrug in drugih društev v deželi, ki imajo po svojih pravilih nalogo gojiti In pospeševati deželno kulturo sploh ali posamezne njene oddelke ali obrtnlie; dalje
4.	ta le opravila, katera oskrbuje stalni odbor (§ 16):
a)	sodelovanje pri Izvršitvi naredeb v pospeševanje deželne kulture, kakor v tem obziru vlada ali deželni odbor v vsakem slučaji poživlja, ali po sploh dogovorjenem ravnanji, tedaj posebno tuai dejanski nakaz deželnemu svetu iz javnih pripomočkov vsakokrat dovoljenih podpornih svotdotičuim osebam ali zavodom, in zaznavanja s tem doseženih vspehov;
b)	gojitev agrarne statistike po načelih v porazumu z vlado;
c)	gojitev dotičnega občevanja z okrajno gospodarsko zadrugo in z drugimi pod št. 3 zaznamovanimi društvi.
g 14 Deželni kulturni svet ima svoj sedež v Poreču in je sestavljen iz teh le udov :
a)	iz presednika;
b)	iz deželnega odbornika, ki je ob enem namestnik presednikov;
c)\z	dotičnega referenta o zadevah deželne kulture pri namestništvu. katerega slučajno lahko drug uradnik politične uprave zastopa;
d)	iz dveh od ministra poljedeljstva poklicanih udov;
e)	iz dveh od deželnega odbora poklicanih udov;
fi iz vsakokratnih predsednikov v deželi obstoječih okrajnih gospodarskih zadrug; slednjič g) iz udov eventualno od drugih društev po 5 18 v deželni kulturni svet odposlanih.
§ 15. Predsednika deželnega kulturnega sveta imenuje cesar za vsako dobo Zastopstva in sicer; najprej za čas do konca 1890, potem 1891 do konca 1896 in tako dalje za vsakih Šest let.
Za enako dobo pokliče minister poljedelstva, oziroma deželni odbor v g 14 črki d \n e Imenovane ude iz zvedeucev v kmetijstvu in gozdnarstvu ali njih obrt-nij, ki v deželi stanujejo, v deželni kulturni svet.
Če izstopi predsednik ali kedo drug prej imenovanih udov pred koncem dobe, podeli se zopet lzpraznena služb i za ostali čas.
Prisednik deželnega odbora od njega samega odposlan opravlja svojo službo, dokler je ud deželnega odbora, in ta druzega ne veleva.
§ 16. Deželni kulturni svet ima stalni odbor, ki je sestavljen:
a)	iz ulov deželnega kulturnega sveta, kateri so v S 14 pod črkami a do e zaznamovani;
b)	iz predsednikov okrajnih gospodarskih zadrug, ki se po § 17 v stalni odbor volijo; slednjič
e) iz udov poslanih eventualno v stalni
odbor od drugih društev po S 18.
S 17. Gleie volitve v stalni odbor se stavijo predsedniki okrajnih kmetijskih zadrug ;
I. v okrajnem glavarstvu Poreč in Koper; II. v okrajnem glavarstvu Pulj, Lošinj in mesto Rovinj; III. v okrajnem glavarstvu Pazin in Volosko v posebne skupine.
Vsaka teh treh skupin voli enega predsednika iz svoje srede v stalni odbor deželnega kulturnega sveta in sicer zmerom za dobo izvoljenega kot presednika okrajue zadruge v S 6 št. I zaznamovano.
Obširneje o teh volitvah se sestavi v volilnem redu, kateri napravi deželni kulturni svet.
§ 18. Društva, ki nameravajo po svojih pravilih pospeševati deželno kulturo sploh v zdatnem delu dežele, ali posamezne posebne njene oddelke, ali obrtnije v določenih krajih, in v enem ali drugem slu-čiji vstrajno in vspešno delujejo, utegnejo dobiti od ministra poljedelstva po dogovoru z dotičnim odborom deželnega kulturnega sveta pravico, odposlati zastopnika v deželni kulturni svet in eventualno ob enem v njegov stalni odbor.
§ 19. Deželni kulturni svet mora imeti vsako leto redni zbor, in se shaja vrh tega k izvanrednemu posvetovanju, če predsednik spozna, da je potrebno, ali najmanj polovica udov sklic k obravnavi določenih zadev zahteva.
Stalni odbor se shaja k svojemu posvetovanju po navadi vsako četrt leta, zraven tega, kedar je potreba, če ga skliče predsednik, ali če to najmanj polovica njegovih udov zahteva.
Dnevni red za vsik teh zborov določi predsednik in ga naznani namestniku najmanj osem dni pred dnevom za zborovanje odločenem.
(Konec prih.)
Tržno porodilo.
Kava — slaba kupčija, pri vsem tem pa cene trdne. Prodalo se je 1500 vreč kave Rio po for. 47.50 do 59, 800 vr č Santos po f. 45,50 do 58, Java Mal stane f. 56 do 60, Portorico f. 90 do 100, Cevlon plan t. f. 86 do 120.	J
Sladkor — kupčija jako ralahova, in ker so došla tuni od drugod poročila o nilahovosti, so šle tukaj cene nazaj za 50 kr, do 1 gld. Prodalo se je te dni 4000 metr.stot. sladkorja v kosih po f. 24 50 do 27.25.
Sadje — ker manjkajo naročbe so cene postale jako nizke. Pomeranče, limoni f. 3 do 7, za kupčijo dobri limoni se dobe po f. 5, mandlji f. 75 do 77, fige v vencih f. 14 do 15, opaša f. 12 do 14, cvebe f. 10 do 13, Eleme f. 16 do 28, Sul-tanina f. 18 do 32.
Olje — slaba kupčija; cene se pomikajo nazaj, denes stane jedilno olje for. 41 do 46, namizno f.61 do 86.
Petrolje — mlahova kupčija, cena je denes uže na f. 9.25 do 9.35.
DomaČi pridelki — fižol rudeči f. 9.75 do 10, bohinec f. 11, koks f.U50 do 12, maslo dobro štajersko f. 86 do 94.
Žito — slaba kupčija, tendenca za niže cene. Prodalo se je te dni nekoliko levantinske koruze po f. 6.55.
Les — v dobrem obrajtu, cene trdne.
Seno — novo dobro f. 1.30, staro dobro volovsko f. 1.70.
Svilodni melitki (galeta) — v Gorici se je te dni galeta prodajala rumena po f. 1.14 do f. 1.39, japonska 80 soldov do f. 1.20; v Kopru se je plačevala domača rumena po f. 1.13 do f. 1.35, japonska 70 do 9i soldov; v drugih krajih Istre še ceneji.— Galete dohaja še precej na razne primorske trge.
Borano poročilo.
Borsa bolj mlahova in nekoliko vznemirjena zarad bolezni nemškega cesarja.
ilnnajMka Borsa
dne 26. junija Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 • 15 »
Zlata renta......108 » 10 ■
5°/0 avst. re"fa .... 99 . — ■ Delnice narodne banke . . 858 » — ■ Kreditne de'«^e .... 286 » 60 » London 10 lir sterlin , . 124 • 20 »
Napoleon.......— » — w
G. kr. cekini...... 9 . 85l/, .
100 državnih mark ... 5 » 87 »
Prodaja se
blttfoa oprava, zaradi preselitve podpisana prodajam vse svoje pohišje In gostilniško opravo, kakor : mize, Btolice, klopi, ormare, posteljnjake, steklenice, kozarce plošČke itd. Kedor želi č»sa kupiti, naj se do 20. avgusta t. 1. oglasi pri meni. Na OpČinab, 25. junija 1885.
Marija udova Florljan.
€o«podJe »Sokoli, se
vljudno vabijo k popoludan-skem izletu, kateri bode na paznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija v Sežano.
Zheremo se v druStvenej opravi v telovadnici, Via Oro-"Le"fi, od koder odidem o točno ,	. ob ,2 /. »rl in se vrnemo po
deseti uri zvečer. Na zdravje
^___Odbor •Sokola u.
Javna zahvala.
V svojim in v imenu svojih obeh sester Genove^ m Evdoks je se zahvaljujem z ganjenim srcem vs*j čestitaj Kospoui, ki je spremila mojo rajnko sestro Klotlldo Adelu, Moborčldevo, c. k. poštarico NabreŽini,
k zadnjemu počitku, posebno pa čestitaj •duhovščini, velecenjenim gospem rude cega križi, velecenjenim gospodom uradnikom c. k. uradov in železnice, potem vsem onim, ki so na rakev rajnke položili prekrasne vence in velecenjenim gospodom pevcem.
Bog jim plati za toliko sočutj-I
Evfemija Mahorčič
c. k. postarica v Sežani.
FIIAKC	odprl je novo
pekarno
v ulici Corsia Stadion, v hiši, kder je bila poprej «-o4ilna Cervo d* oro. — Njega priporoči t u .i i odbor delalskega podpornega drultva v namen, da se posebno Slovenci pri njem poslužujejo, ker je mož podpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primerne) ceni.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravi in jo prava dobrodejna pomoč in nt treba mnogih besedi, da se dokaže njihova . ... , . , čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko d"! olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnlše želodtne bolesti. Kav izvrstno vatrezajo zoper homorojde, proti bolem ni m na jetrih n na vranic t, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnost i h, zoper beli tok, božjast, zoper seropok tor Cisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(10)
Prodajno se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnicl CnstofoleUi v Gorici, v Trstu v lekarni k. Za?ielti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in Jti.liavastni, Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvanenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
•52SZSZSZS2525Z5Z5Z52ISB5Z5S525Z5BSZ5Z«
Agencija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče, po najugodnijimi pogodbami. Piazza Ponteroaso br. 2. I. kat. g •£52525252525a5Z5E5ia525252525Z5Z52525S
Tovarna v Požunu
C. k. prir. torama
L Teflesko & G.
DUNAJ.
____; V Trstu Corso 709-2.
VF.LIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih ohlclc za gospode in spalnih Miikenj, obleke za dečke in Majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejži modi uprav ia to Izdelana Iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 16—24 stalne] tovariiki oenl
Filiala pri
AL
v TRSTU Corso št. 709-2.
(Tovarna v Prosnloah
ŽELODČNE BOLEZNI
je mogoče HIT/10 in POPOLNOMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
,	sl človek izvoli pravi lek proti že-
lodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi Čudeži priporočajo, niso nič družega, nego Škodljiva smes.
Edini Jeruzalemski bal-zam si je zagotovil vsled svoje priprosta sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne moči pravloo prednosti nad vsemi dosedai v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljene ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporocujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v Črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.
GLAVNA ZALOGA v LEKARNI
6. B. PONTONI
v GORICI.
Zaloge s v Trstu v lekarni G. B. Roris, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zori, v Tom in u v lekarni E Paliscs.
ija Treves
izreže kurje očesa brez vse bolečine.
Stanuje ulica delle Becchcne št. 10. Odprto je od 3 do G ure nopoludne. Piazza Rosario Št. 3, I. nadstr.
Na leto, ako se abonira plača le 2 for.

K
Komoditeta in ekonomija
zadnja novost.
Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivi zarad natuujčnosti in hitrosti, t, katero se more tiskati / njimi in -„arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečali na roko so bolj tkonomlčni, ali trebajo preveč postranskih priprav.
Elegantni automatični pečat -Merkur..
kakor je tukaj naslikan na ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zarad pripre ste konstrukcije in lahkote stane le fr :*.&0.
Novi pečet MERKUR z automatlčnem barvilom dobi se le v	01—20
odlikovanem grafičnem zavodu
H. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4
Y TRSTU.
Lastnik drufttvo .KDINOSIV — ladateU 'd odgovorDiurednin • VIKTOR DOLENC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu