"TS*!**" Leto LHI. iteV. 246 u uuMlonl. v sob t to 26. oktobra 1929. Ceno Din r- Iihaja đaa popoldne, ixvxemši iedelje in praznike. — Inserati do 30 petit * Din 2.—, do 100 vret Din 2.50, večji ineerati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej, ▼elja letno t Jugoslaviji 144.— Din, sa inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke »o: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. »Slovenski Narod< Nove grde italijanske klevete Nepojmljiv komunike italijanskih poslaništev v inozemstvu Česar ni dosegel italijanski poslanik s svojimi notami v Beogradu, naj dosežejo komunikeji v inozemstvu - Ponovna in od- ločr zavrnitev italijanskih izmišljotin Dunaj, 26. oki p. Italijansko poslaništvo je iadaJo v zvezi z jtisti&acioo Vtadiimirja Gortana naslednji komunike: Na podlagi sodišča za zaščito države je bil v Pulju pred dvema tednoma ob. sojen na smrt italijanski podanik Vladimir Gortan, znan tenorist, ki je bi! v službi jugoslovenske »Orjune«, njegovi tovariši pa so bili obsojeni na 30 let leče. ker so o prti tki zadnjih volitev v Italiji, preoblečeni v vojaško obleko, napadli v neki skriti ulici skupino volil-cev, od katerih le bil eden seljak, oče desetih otrok, ubit Po tej razsodbi, ki jo je sprejelo prebivalstvo Istre z velikim zadovoljstvom, so se vršile v Jugoslaviji demonstracije, a jugoslovenski tisk je objavljal o tem ostre članke ža-Igve vsebine. Posledica tega je bila, da je masa v Gružu napadla italijanske mornarje, izmed katerih sta bila dva ranjena. Italijanski poslanik v Beogradu je izročil glede na to jugoslovenske-mu zunanjemu ministru dve diplomatski noti, v katerihzahteva kaznovanje krivcev in postopanje proti odgovornim državnim organom* V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je bilo od Junija 1928 do oktobra 1929 izvršenih v provinci Julijske Benečije 46 umorov, 7 poskusenih umorov, pri čemur je bilo 17 oSeb ranjenih ter izvršena dva roparska napada s strani organizacije jugoslovenske »Orjune«. V provinci Istra vlada že mesece sem neverjeten strah zaradi teh pojavov, O katerih se lahko trdi. da so v zvezi z akcijo »Orjune«. Zlasti je treba omeniti umor kapetana Pietra Vitalia, umor policijskega stražnika v Škocijanu, razbojniški napad na orožnika Pietra Pilana In Gina Batagiia, napad na tajnika kovinskega sindikata, atentat na smod-nišnico, neuspeli atentat na orožnika Pareticia in Jakonchicha in končno umor treh vojakov fašistične milice. Beograd, 26. dkt. »Politika« objavlja naslednji komentar k okražnici rimske vlade, podani irtalija/nsikiim poslaništvom v vseh evrop&kam prestolnicah: Očividno ima okrožnica, ki jo je italijanska vlada poslala svojta poslaništvom v inozemstvu, namen, da pomiri splošni svetovni tisk zaradi justifikacije Vladimirja Gortana. Treba je bilo po tem neobičajnem potu razširiti italijansko tezo o puljskem dogodku. Odveč bj bilo pobijati njeno vsebino, ker je dejansko splošno znana povsod in vsem razen v Italiji. Ne moremo pa iti preko gotovih trditev v tej okrožnicL Prvič se sedai uradno, kolikor je znano, obtožuje Orjuna, da vrši uboje Beograd, 26. oktobra. Glede na komunike; ki so ga izdala italijanska po« slaništva v Budimpešti, Bernu in na Dunaju, je bilo s pristojnega mesta izda« no naslednje obvestilo: Jugoslovenski vladi ni znano, da so imeli obsojeni Vladimir Gorfan in njegovi tovariši kakršnekoli zveze s katerokoli organizacijo v Jugoslaviji. Če bi se bilo to dognalo in če bi bila jugoslovenska vlada o tem obveščena, bi bila takoj uvedla najstrožjo preiskavo proti morebitnim soudeležencem. Tudi vsa druga dejstva, ki se omenjajo v tem komunikeju v zvezi z jugoslo* vensko Orjuno, so vladi Jugoslavije popolnoma neznana. V ostalem pa je bila Orjuna razpuščena neposredno po 6. januarju (v Sloveniji že mnogo prej), kakor so bila razpuščena tudi vsa druga jugoslovenska politična dnu štva, ki že davno več ne obstojajo. Italijanski poslanik v Beogradu je izro= čil pred par dnevi noto, v kateri protestira proti pisanju jugoslovenskega tiska po razsodbi v Pulju in proti manifestacijam in shodom, ki so se pri tej priliki vršili v več krajih Jugoslavije Jugoslovenski tisk je bil mnenja, da je puljska razsodba preostra in nepravična. Tako mnenje so izražali tudi listi drugih držav. Ker so v Pulju obsojeni Hrvati, je naravno, da je izzvala ta sodba večje zanimanje v Jugoslaviji, kakor drugod. Jugoslovenska vlada je poduzela najstrožje mere, kar ugotavlja tudi italijanski poslanik v svoji noti, da o priliki shodov in manifestacij ne pride nikjer do kakih izgredov, zlasti tudi ne proti italjanskim oficijelnim predstavnikom in italijanskim podani* kom. To se tudi nikjer ni zgodilo. Edini slučaj, ki ga navaja italijanski poslanik v Beogradu v svoji noti (napad na italijanske mornarje) pa glasom ugotovitve uradne preiskave nima nobene zveze s kakimi demonstracijami, a proti krivcem so podvzete vse zakonske mere. Glede napada na italijanske mornarje madžarsko*italijanske trgovske mornarice, ki se je pripetil 19. t. m. v Gružu, je stroga preiskava, ki so jo izvedle naše oblasti, ugotovila, da gre za navaden pretep med mor* nar ji in pristaniškimi delavci v pijanosti. V neki kavarni v Gružu so tega večera sedeli naši in italijanski mornarji in pristaniški delavci. Okoli pol* nočiV ko soj bi/i že vsi pijani, je nastal med njimi prepir. Policijska patrulja, ki hodi po pokalih, je razgnala obe skupini in pri tem odvedla enega naših mornarjev v zapor. Italijanski mornarji so Šli na svoje ladje. Tedaj je nekdo iz skupine naših mornarjev vrgel za njimi kamen in zadel enega Italijan* skega mornarja ter ga lahko ranil. Naše oblasti so disciplinsko kaznovale pa* truljo zaradi nezadostne strogosti napram izgrednikom. kaj narod ni zadovoljen, ako se zateka k tako težkim sredstvom, kakor so uboji, ah' pa se da k njim tako lahko pregovoriti. na italijanskem ozemlju in sicer brez razlogov. Pravi se samo, da se »z mirno vestjo more to trditi«. S tako »mirno vestjo« pa se more trditi vse, ne samo sodelovanje Orjune. Čudno zveni obtožba v okrožnici, da ie bilo v Julijski Benečiji priglašenih 46 umorov in mnogo drugih zločinov ter da je zanje odgovorna Orjuna, do-čim se v isti okrožnici pravi, da je prebivalstvo Istre prejelo ustrelitev Vladimirja Gortana z velikim zadovoljstvom. Obstoje gotova notranja protislovja med tema dvema trditvama. In tako protislovje ie baš z italijanskega stališča motreno ali popolna nedolžnost Orjune ali popolno nezadovoljstvo Istranov. Eno poleg drugega ne more obstojati. Ce so bili ti mnogoštevilni uboji izvršeni, potem kaže to, da tam- Kakor znano, ne. nosi nihče zaradi dobrega, zaradi zadovoljstva glave na prodaj. Če pa obstoja nezadovoljstvo med narodom Samim, potem ni potrebno sveta in hujskanja od zunaj. Iskanje incidenta, kakor je gruški, izzvan od pijanih mornarjev, ne meče najboljše niči in ni v interesu niti Italije same. Iz odgovora zunan.^sra ministra ie najbolje razvidno k -^-mu se navaja ev-rovska javnost, ki il je namenjena rimska okrožnica, ki nas obtožuje tudi zaradi tega incidenta. Po tem odgovoru je treba gledati v povsem drugi luči tudi okrožnico samo in prave njene pobude. Daladier predsednik francoske vlade Včeraj opoldne je predsednik francoske republike poveril sestavo nove vlade voditelju rad!ikalno-socialistične stranke Da-ladieru. ki bo odgovoril danes popoldne, ali sprejme mandat Pariz, 26. oktobra. Predsednik republike Gaston Doumergue je končal konsultacije, kakor hitro je bil obveščen o sklepih kongresa radikalno socijalistične stranke v Reimsu, ki se je izjavil za to, da prevzame vlado v svoje roke. Predsednik republike je po parlamentarnem redu pozval za včeraj opoldne v avdijenco šefa radikalne socijalistične stranke Daladiera in mu izročil mandat za sestavo vlade. Daladier, ki je prispel zarana z vlakom iz Reimsa v Pariz, je odšel k predsedniku republike ob 11.40 in ostaJ pri njem 50 minut Pri odhodu iz Elizejske palače se je Daladier komaj ubranil številnih novinarjev, ki Mm je samo ponavljal besede: »Ne morem" vam ničesar izjaviti!« Kasneje je po daljšem obotavljanju izjavil: »Morem reči samo to, da mi je predsednik vlade pravkar izročil mandat za sestavo vlade. Jaz sem se zahvalil predsedniku republike za izkazano zaupanje. Sedaj odpotujem nazaj v Reims, kjer bom sporočil prijateljem, da mi je bil zaupan mandat. Naprosil sem predsednika republike, da mi da potrebni odlog zaradi posveta s prijatelji o svoji misiji Predsednik republike je ljubeznjivo ugodil moji želji ter mi je dovolil, da mu odgovorim jutri ob 4. popoldne. Danes popoldne se odpeljem v Reims z avtomobilom.« Listi ugotavljajo, da bo morala Dala-dierova misija prebroditi mnoge težkoče. »Intransigeant« smatra, da prihaja največja težkoča s. strani socijaJistov, ki imajo v poslanski zbornici 101 poslanca in ki zahtevajo zase predsedništvo vlade ter vse važnejše in glavne portfelje. »Pariš Soir« pa zatrjuje, da ostanejo socijalisti izven viade, ako ne dobe predsedništva vlade in glavnejših resorov, da pa bi v tem primeru vendarle podpirali novb vlado. V parlamentarnih krogih vlada velika živahnost. Paul Boncour, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, je izjavil, da bo podpiral Daladiera pri njegovi misijL Vsi krogi ugotavljajo, da je Daladier praktičnega duha in izvrsten delavec. Povsod naglašajo velike uspehe in sijajno politično karijero tega razmeroma mladega državnika. Njegov oče je bil pek v bližini Avignona. Daladier je preživel svojo mladost v siromaštvu in z učenjem. Učitelj mu je bil Edvard Herriot, bivši predsednik vlade, ki mu je tudi pomagal, da je tako naglo in sjajno napredoval. Kasneje pa je prišel Daladier s svojim učiteljem v na- vzkrižje in krenil na popolnoma samostojno pot Daladier velja za velikega prijatelja Jugoslavije in je skupaj s Herriotom mnogo pomagal srbskim beguncem in srbskemu narodu. Jugoslavija lahko v primeru njegovega uspeha zanesljivo računa na pomoč novega predsednika francoske vlade. imenovanje okrožnih inšpektorjev Beograd, 26. oktobra. Kralj je danes na predlog ministrskega predsednika in notranjega ministra podpisal ukaz o imenovanju okrožnih inšpektorjev. V dravski banovini je imenovan za okrožnega inšpektorja v Mariboru do* sedanji veliki župan mariborske obla* sti dr. Fran Schaubach. Bivši poslanec obtožen umorov Beograd, 26. oktobra. V Prištini je bli aretiran narodni poslanec Ramazan Čejzula, ki je obtožen, da je v času okupacije ubil nekega srbskega oficir* ja, neko žensko in tri železničarje, ki so prenočevali pri njem. V obtožbi se navaja, da jih je zvečer dobro pogostil, ponoči pa v spanju umoril. Ameriški državljani v italijanski Washington, 26. oktobra. Ameriški poslanik v Rimu je dobil nalog, naj ugotovi, v koliko so resnične vesti, da se silijo ameriški državljani italijanskega porekla k službovanju v italijanski vojski. Zaleski o zunanji politiki Poljske Podpis arbitražne pogodbe med o Madažrski in Bukarešta, 26. okot. V četrtek popoldne je bila v zunanjem ministrstvu podpisana razsodi so na in arbitražna pogodba m*«d Poljsko in Rumunijo. Pogodba jf» i&klenjena po vzorcu sličnih pogodb med drugimi državami ter določena na pet let. Po preteku prvih dveh let je obojestransko odpovedljiva na šest mesecev. Za Poljsko je podpisal zunanji minister Zaleski, kri se mudi v Bukarešti, za Rumunijo pa zunanji minister Mi-ronescu. Bukarešta, 26. oktobra. Poljski minister zunanjih poslov grof Zaleski je včeraj popoldne sprejel zastopnike časopisja. V raz govoru z njimi se je dotaknil vseh vprašanj, ki so v zvezi z najnovejšo rumunsko-potjsko zvezno pogodbo in s skorajšnjimi trgovskimi pogajanji med zastopniki obeh držav. Nato je odgovarjal na vprašanja o političnem odnošaju Poljske napram Madžarski in o reviziji mirovnih pogodb. Grof Zaleski je izjavil: Politične zveze med Poljsko in Rumunijo slone na pravi zavezniški pogodbi, do-čim obstojajo napram Madžarski samo simpatije iz starejših časov brez vsakršnih po- Poljsko in Rumunijo — Zaleski Mali antanti litičnih obvez ali pogodb. Zato je ogromna razlika med odnošajem Poljske napram Rumuniji in njenim razmerjem do Madžarske. Poljska je proti vsaki reviziji meja in proti vsaki izpremembi mirovnih pogodb. To je Poljska v ostalem ponovno poudarila. Kar se tiče odnošaja Poljske do Male antante, Poljska pač ne more stopiti v ta sestav, ker zasleduje Mala antant.t politične cilje, ki ne zanimajo Varšave, vendar obstojajo toliko sorodna pojmovanja v vseh glavnih vprašanjih, da Poljska ne bi mogla biti bližja država Male antante, čeprav bi bila njena članica. Kar se tiče razmerja Poljske do Sovjetske Rusije, ie Pač normalno. Zasluga Litvinova je, da ie v mnogem med Rusijo in Poljsko popustila svoječasna napetost O sami trgovinski pogodbi med Poljsko in Rumunijo je grof Zaleski pristavil, da je o tem razpravljal z ministrom trgovine Madgearom in da sta ugotovila glavne smernice te pogodbe. Dan sestanka obojestranskih delegacij za pogajanja še ni določen, vendar je ugoden potek teh pogajanj že zajamčen. Herriot o evropski federaciji Izvedljivost Briandovega načrta o osnovanju zveze evropskih držav Pariz, 26. oktobra Na kongresu radikalne stranke je ime! bivši ministrski predsednik Herriot važen govor o zunanjepolitičnih problemih, v katerem se je ba-vil zlasti z Briandovim načrtom glede evropske federacije. Herriot je med drugim naglas*', da se je na svojem zadnjem potovanju po Nemčiji, Čenoslovaški in Avstriji prepričal, da ie ta načrt izvedljiv. B-iand je dobil že na zadnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi za ta načrt fc-malen pristanek nemškega zunaj ega ministra Stresemanna. Povsem naravno :e, da se mora pri izvedbi evropske federacije v vsakem pogledu izločiti hegemonizem. Od nemške strani se je pojavil ugovor, da hoče Francija združiti vse male narode okoli sebe. Ta ugovor ie lahko zavrniti, ker ie splošno znano, da ne dela Franciia nikakt razlike med malimi In velikimi narodi. Francija respektira vsak narod in vsako državo Evropska federacija bo imela enako vlogo, kakor j o imaio v Ameriki Ze-dinjene države Predvsem bo učvrstili mednarodni mir tako, da bo svetovna vojna ostala zadnja katastrofa, ki ie zadela Evropo. Za doseco teea cilia ie DaČ treba žrtvovati vsako sredstvo, ki ga imamo na razpolago. Mnogoštevilne smrtne obsodbe v Rusiji Odkrite zarote proti sovjetskemu režimu — 42 justifikacij, ki jim bodo sledile še nove Moskva, 26. oktobra, s. Državna policijska uprava je izsledila v severnem Kavkazu veliko anarhistično organizacijo, ki je razvijala svoje delovanje pod krinko verske sekte, pripravljala oborožen upor proti sovjetski oblasti ter aktivno delovala proti vladnim ukrepom. Taino osrednje vodstvo organizacije »Svet dvanajstori-ce« je bivalo stalno v gorah. Voditelj ou ganizacije, neki bivši polkovnik in bivši Štabni ritmojster caristične armade, brata Grigerovič in člani *Sveta dvanaistorice« so bili obsojeni na smrt. ostali Dristaši organizacije pa na internacijo v koncentra- cijskem taboru za dobo 5—10 let. Razsodba je bila izvršena. Moskva, 26. oktobra. AA. Iz Novega Sibirska poročajo o novi akciji »kulakov« proti »hlebozagotovcem«, ki je dobila v tem okraju organiziran značaj. Teror n M" botaža sta na dnevnem redu. Razen tega so kulaki razširjali nelegalno literatur. Kot odgovorne za to akcijo k mak o v so oblastva aretirala več kmečkin voditeljev. Moskva, 26. oktobra. Čeka ie izvršila v zadnjih dnevih 42 smrtnih obsodb. Id so bile takoj izvršene. Pričakujejo na še celo vrsto novih smrtnih obsodb in iusrifikacil. Javna nesigurnost v Bolgarski Oficijelna statistika ubojev in umorov na Bolgarskem Sofija. 26. oktobra. AA. Včerai dopoldne so bili v Sevlijevu pokopani sodniki, žrtve tolovajskega napada razbojnika Uzunova in njegovih tovarišev. Pogrebu je prisostvoval minister pravde Kulev. Razbojnike zasleduje tudi oddelek vojske. Sofija, 26. oktobra. AA. Po poročilu policije je bilo na Bolgarskem v septembru i-zvršenih 71 ubojev, 61 poskusov uboja, 37 samomorov, 14 poskusov samomora. Tri trupla, ki so jih našli, niso mogli identificirati, v 14 primerih so bili otroci ukradeni. Tatvin je bilo 112 s škodo 970.836 levov. Pri 4 požarih je znašala škoda 870.050 levov. Razbojniških napadov je bilo 17. največ na južnem Bolgarskem. Podaljšanje stanovanjske zaščite Beograd, 26. oktobra. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o vprašanju podaljšanja stanovanjske zaščite. Kakor se izve od merodajne strani, bo sedanji stanovanjski zakon ukinjen, pač pa s posebnimi uredbami v gotovem obsegu podaljšana stanovanjska zaščita za posamezne kraje, kjer je dokazano, da vlada še vedno veliko pomanjkanje stanovanj. V primerih, kjer bi hišni posestniki zlorabljali stanovanjsko prostost z neprimernim povišanjem stanarine, ki ne bi odgovarjala gradbenim stroškom in amortizaciji zazidanega kapitala, bo imela vlada možnost, da naknadno uvede Primerne ukrepe v zaščito stanovanjskih najemnikov. Oboroževanje Amerike. Wahington, 26. oktobra. Vojni mini* ster je izdal nalog za dograditev 66 boj* nih bombnih letal, ki bodo veljala 1.6 milijona dolarjev. Nemška himalajska ekspedicija Kalkuta, 26. oktobra. Nemška hima* lajska ekspedicija se je morala zaradi silnega mraza in velikih snežnih zame* tov vrniti, potem ko je dospela na go* ro Kinjinjuiigo, ki ima 8.580 m višine. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes m poslovala. V prostem prometu so nctaraJa: Bertin 13.52, Budimpešta 989.32,C urih 1096.9, Duoaj 7*4-19, London 275.84, Newyonk 56.42, Pariz 222*8, Praga 167.50, Trst 296.15. INOZEMSKE BORZE C urih: Beograd 9.125, Loodon 25-1725. Ne-w-jvvrk 516.05, Pariz 20-M75, Mflan 27.0375, Madrid 73.50, Berlin 123.40, Drma] 72.50, Pra«a 152975, Bukarešta 3.08125, Durih n»ft(a 90-22, Solila 3.736, Vmrtmm 58. Važni komunalni problemi pred občinsko upravo Včeraj je razpravljal občinski svet ljubljanski o regulaciji Ljubljanice in Dunajske ceste in o stanovanjski krizi - Gortanov sklad za podporo primorskim rojakom Ljubljana, 26. oktobra. Včeraj se je nadaljevala seja občinskega sveta, ki je bila prekinjena v sredo zvečer. Razpravljalo se je najprej o regulacija Ljubljanice. Načelnik gradbenega odseka obč. svetnik prof. Jarc je podal obširno poročilo o regulaciji Ljubljanice ter je končno predlagal naj se odobri dosedanja akcija mestne občine ljubljanske, naj se prispevek ljubljanske občine za regulacijo Ljubljanice zviša od 20% na 28.5% in da naj občinski svet delegira dva člana v komisijo za regulacijo Ljubljanice. Po daljši debati so bili soglasnj eprejeti predlogi gradbenega odseka in sta bila za člana komisije za regulacijo Ljuoljanice izvoljena obč. svetnika Jarc in Turk. Regulacija Dunajske ceste Sledila je razprava o pritožbah proti novi regulaciji Dunajske ceste. Poročevalec prof. Jarc je predlagal, naj se zavrnejo vsi rekurzi in v smislu strokovnega mnenja Udruženja jugoslov. inženjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljana in naj B8 sklene /-graditi nadvoz nad železniškim lirom po načrtu prof. arh. Plečnika. Mnenje Udruženja jugoslov, inženjerjev in arhitektov Na povabilo mestne občine ljubljanske je ljubljanska sekcija Udruž-nja jugosloven-akih inženerjev in arlntikto' imenovala odsek, ki se je bavi z vprašujem regulacije Dunajs-ke ceste pri križišča z železnico Ljubljana-Tret. Ta odsek je svoje delo zaključil in podal naslednje strokovno mnenje: »Vprašanje ureditve križišča Dunajske ceste z železnico tvori danes najaktualnejši del kompleksa vprašanj, ki tangi rajo razvoj Ljubljane severno od bivše južne železnice. Pri rešitvi celotnega problema je najvažnejši in najtežji del v železniškem vprašanju, za katerega obstoje že razne varijante, tako n. pr. zvišanje ali znižanje 'železniške nivelitete v mestnem področju, dalje več varijant za preložitev železnice v širokem pasu okrog bodoče Ljubljane preko Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Slednje imenovana preložitev bi v najcenejši varijanti stala po splošni cenitvi okrog 300 milijonov dinarjev, nevštevši objekte, ka leže v področju trase in ki bi jih bilo treba odkupiti ali porušiti. Ne glede na visoko inves-tioijsko svoto opozarjamo tudi na težave pri gradnji predora v škriijevcu in pri gradnji ali rekonstrukciji železnice preko Ljubljanskega barja. Že navedeni ekonomski in tehnični momenti so take narave, da ni oportuno vezati celotnega programa ureditve severne Ljubljane z rešitvijo železniškega vprašanja. Kajti razvoj mesta proti severu stopa z elementarno silo v ospredje in ga ni mogoče še naprej ovirati z dolgotrajnimi pripravami za rešitev železniškega vprašanja. Fri urejevanju severne Ljubljane se pa ne moremo zanašati na supozicijo preložitve kolodvora in železniških prog, marveč je v danem položaju potrebno računati celo s predstavko, da v tem oziru več desetletij ne bo nikakih bistvenih izprememb sedanjega stanja. Z ozirom na to preostaja meseni občini le še samostojna pot do rešitve te»ga problema na oni točki, ki je za nje vitalne Interese kardinalnega pomena, to je na križišču Dunajske ceste z železnico, katerega končna ureditev zahteva razvoj mesta in pa pomen, ki ga ima ta, skozi dve tisočletji obstoječa državna cesta v prometnem in gospodarskem oziru kot važna prometna žila v Iržavi sami in v prometu s sosednjimi državami. Presodili smo vse možnosti, ki ao bile nasvetovane z uradne strani, kakor tudi 6 straui zasebnih interesentov ter smo prišli do končnega zaključka, da so razlogi, ki jih navaja predloženo nam poročilo mestnega gradbenega urada z dne 19. julija 1929, mag. št. 198S? s tehničnega, prometnega in ekonomskega stališča tako tehtni, da priporočamo samo ono rešiev, ki računa z obdrža-njem sedanjega cestnega pravca. Dani sta dve možnosti in sicer naprava nadvoza ali podvoza. Pri presoji t»eti dveh možnosti smo ugotovili, da ima nadvoz nekatere prednosti, ki so v glavnem: Pregledno razvijanje prometa; enostavnejše vzdrževanje cestišča; naravno odvajanje vode v obstoječe kanale; mnogostran-ska možnost izrabe spodnjega dela nadvoz-nega objekta za razna skladišča in lokale; večja neodvisnost cestnega prometa od železniškega obrata. Najprimernejša ia najracijonelnejša rešitev vprašanja križišča Dunajske ceste z železnico je torej v tehničnem, prometnem in gospodarskem oairu nadvoz v obstoječi smeri preko 6 tirne železnice, z minimalno širino cestišča 20 m, z maksimalnim vspo-nom 4% ter z minimalnim razstojera gradbenih črt 50 m in sicer ob obeh privoanih ram-pah nadvoza (torej severno in južno železnice). Nujno pa priporočamo, da se ta minimum še zviša na ono širino, ki bo dopuščala nemoteni vsestranski razmah prometa za vedno. V ostalem se v celoti pridružujemo utemeljevanju izprememb regulacijskega načrta v poročilu mestnega gradbenega urada z dne 19. julija 1929, mag. št. 19887. Končno predlagamo, da se m pridobitev najprimernejše rešitve nadvozu razpiše splošni natečaj po pravilih našega Udruženja. Obč". svetnik dr. Gregorič je izrazil mnenje, da je treba popraviti železnico in ne Dunajsko cesto. Naprava nadvoia na Du- najski cesti bi zahtevala od mestne občine ljubljanske relativno ogromne stroike in če bo preložen kolodvor, bomo morali podirati, kar smo zidali. Obč. 6vetnik Likozar: Midva ne. Dr. Gregorič je predlagal, naj ae sklep občinskega sveta z dne 6. marca 1928 o novem regulacijskem načrtu Dunajske ceate razveljavi in naj stopi v stik z železniško upravo, da se sporazumno najde pot za preložitev kolodvora. Župan dr. P u c je opozoril, da ne gre za nadvoz ali podvoz, ampak — samo za sklep, da se prepreči zazidanje terena ob Dunajski cesti pri križišču. Gre za to, da se ustvari možnost razvoja Ljubljane. Obč. svetnik inž. Dietrich je s strokovnimi podatki utemeljeval potrebo razširjenja ljubljanskega kolodvora. Njegovo poročilo priobčujemo na drugem mestu. Predlagal je resolucij, naj se pozove vlada, da prične s preddeli za ureditev ljubljanskega kolodvora ter v ta namen postopoma vnese potrebne kredite v državni proračun. Obč. svetnik dr. Jerič se je izrekel za poglobitev železniške proge in predlagal k resoluciji inž. Dietricha dodatek, naj ee v ta namen posreduje pri železniški upravi. Obč. svetnik Bahovec se je pridružil resoluciji inž. Dieitrlcha z dodatkom dr. Jeriča. Obč. svetnik Likozar je povdarjal, da gre predvsem za posest lastnikov ob Dunajski cesti, ki smatrajo, da bi bila oškodovana vrednost njihovih poslopij in parcel z novo regulačno črto. Na drugi strani gre za to, da ostane v Ljubljani odprta okoMca. Gotovo pride v kratkem na dnevni red problem in-korporacije okoliških krajev Ljubljani. Zato bi bilo nepraktično, ako bi se ne izvršili nobeni varnostni ukrepi v smeri, da bi se izvedla regulacija, ki jo nalagajo prometni interesi. Z regulacijo Ljubljane bo narasla vrednost parcel, ki se nahaja v svetokriž-kem okraju. Zahteva sedmih posestnikov ob Dunajski cesti ni takega značaja, da bi se lahko reklo brez skrbi zanamcem, da so interesi celokupnosti zavarovani, ako bi se ji ugodilo. Zato se izreka za zavrnitev rekur-zov hišnih posestnikov ob Dunajiki cesti. Obč. svetnik R u p n i k je povdarjal, da je občinski svet letos odobril nov regulačni načrt prof. Plečnika za svetokrižki okraj, ki je v ozki zvezi z novo regulacijo Dunajske ceste. Na eni strani so interesi sedmih hišnih posestnikov na Dunajski cesti, na drugi pa koristi tisoče v drugih. Izrekel se je aa zavrnitev rekurzov, da se ohrani mestni občini možnost poslušati svobodni glas prof. Plečnika, ki si je zamislil regulacijo Dunajske ceste in svetokrižkega okraja. Župan dr. P u c je glede na izvajanja dr. Jeriča naprosil inž. Dietricha, naj poda pojasnila na podlagi razprav Udruženja jugo-slovetnskih inženjerjev in arhitektov o tem vprašanju. Obč. svetnik inž. Dietrich je pojasnil, da je Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov izvolilo svoj regulacijski odbor, v katerem so sodelovali najodličnejši strokovnjaki Slovenije. Odbor je razmotri-val vse varijante o poglobitvi železniške proge, nadvozu ali podvozu na Dunajski cesti. Gospodje od železnice so izjavili, da je poglobitev proge absolutno izključena z razpoložljivimi sredstvi. Proga bi se morala poglobiti od Viča do Most Postaja potrebuje 2 km ravne proge za osebni in tovorni kolodvor. Viseti bi smela proga samo 4 do 5 pro mille, poglobitev pa bi veljala 250 milijonov Din. To je ogromna vsota, ki bi je ne zmogli. Treba bi bilo namreč poglobiti ves kolodvor in ne samo kaka dva tira, preurediti kurilnice, postajna poslopja itd. Udruženje inženjerjev se je odločno izreklo za načrt prof. Plečnika, ki predJaga nadvoz. V redakcijskem odboru sta se obravnavali predvsem dve vprašanji. Vsaka nadaemeka zgradba mora biti taka, da se vlaga najlažje odpravi, da se lahko vzdržuje suha m da se odvaja tudi deževnica kolikor mogoče hitro. Glede na to pride absolutno v poštev lte nadvoz. Treba je povdarita, da ljubijo vsi ljudje brez izjeme solnce, zrak, čistočo in luč. Co bi napravili podvoz, ki bi bil dolg 85 m, bi odvzeli luč in zrak. V podvozu bi se nabirala vlaga ne samo od deževnice, ampak tudi zato, ker bi nikdar ne posijalo vanj solnce. Pri nadvozu bi bil tudi odtok vode mogoč v že obstoječe kanale. Za vzdrževanje je velikega pomena, da je pri nadvozu ustroj suh. Gre nadalje za nemoten promet Pri podvozu bi se lahko zgodilo, ako bi železnica popravljala tire, da bi cesto morali zapreti, d očim bi preko nadvoza vedno mogli prepe-1 java ti tudi največje objekte. Nadvoz je sa-mišljen arhitektonsko zelo lepo in bi bil v okras Ljubljani. Lokali, ki bi bili na koncih pod njim, M donašah* lepe vsote za amortizacijo. Podvoz bi bflo treba umetno razsvetljevati. Iz navedenih in drugih razlogov so se izrekli vsa člani odbora soglasno za načrt prof. Plečnika. Gre pa sedaj za to, da se onemogoči možnost ureditve tega vprašanja z zazidavo sedaj še prostih parcel. Obč. svetnik M n s a r je priporočal predrlo c gradbenega odseka. Obč. svetnik dr. Jerič je glede na pojasnila inž. Dietricha izjavil, da je 250 milijonov visoka številka, toda s tem izdatkom bi bil ves problem rešen. Ta vsota bi ae lahko razdelila med vse interesente med državo, banovino in mesto. Zupan dr. Puc je izjavil, da imajo vsa izvajanja govornikov nekaj dobrega na aebi. Gradbeni odsek predlaga, naj se rekurzi zavrnejo, kot najboljšo rešitev problema pa zgraditev nadvoza. Mnenja je, da je prvi predlog treba sprejeti, drugi pa se lahko črta. Nadalje je izrazil mnenje, da se pivi del predloga dr. Gregorida, po katerem naj bi se oklep občinskega sveta z dne 6. marca lansirega leta razveljavil, odkloni, »prejme pa predlog, da se izvob' odsek 6 članov, "ki naj stopi v stik z železniško upravo zaradi preložitve kolodvora. Sprejme naj se tudi resolucija referenta Jarca in inž. Dietricha z dodatnim predlogom dr. Jeriča. Rekurzi hišnih posestnikov ob Dunajski cesti so bili soglasno zavrnjeni ter sprejeti predlogi, kolikor jih je označil župan. Nadalje je bil soglasno sprejet pravilnik za napravo hišnih kanalov. Proti novemu regulacijskemu načrtu svetokrižkega okraja se je pritožilo 11 posestnikov. Upoštevali pa sta se samo pritožbi posestnikov Vreščaka in dr. Milavca ter se je skifiTtilos da se na njunih posestvih spravi v sklad stara regulacija z novo. Odobreno je bilo načelo, da se ostali posestniki lahko odškodujejo na ta način, da se jim odstopijo druge parcele, njihove pa porabijo za namenjene regulacije. V to svrho more mestni magistrat stopiti v pogajanja za odkup sveta. Sklad Vladimir ya Gortana Župan je nato sporočil, da je obč. svetnik dr. Fetticn vložil nujni predlog, naj se osnuje sklad Vladimirja Gortana za prvo podporo in pomoč primorskih izseljencem. Obč. svetnik dr. Fettich je utemeljeval svoj predlog takole: V težkih razmerah, v katerih žive, zapušča v zadnjem času svoj dom in beži k nam na tisoče naših rojakov, da se izognejo preganjanju. Čeprav z narodnega stališča bridko obžalujemo odhod vsakega rojaka z zemlje, ki je od nekdaj jugoslovenska. čeprav se divimo heroizmu onih, ki kljub -pritisku še tamkaj vztrajajo, moramo vendar priznati s stališča človečnosti in humanitete, da je jugoslovenska emigracija človeško razumljiva m utemeljena in da tudi od naši.i rojakov prekomernih žrtev ne smemo zahtevati. Zato je umevno, da sprejemamo one, ki preganjani pribeže k nam. ki s krvavečim srcem zapuščajo zemljo svojih prade-dov, sočutno in z bratsko ljubeznijo. Ni pa to zadosti. Treba j-e, da tem žrtvam tudi dejansko pomagamo. Tu je predvsem poklicana bela Ljubljana, središče slovenskega naroda, tretja prestolica Jugoslavije, saj so bratje, ki se k nam zatekajo, kri naše krvi, čeprav odgnani in pregnani s svoje rodne grude. Doslej Ljubljana ni imela primerne možnosti pomagati našim roiakom, ki so se z zaupanjem k nam zatekli in ki bodo najbrž v bližnji bodočnosti v še večjem številu prihajali med nas in apelirali na našo pomoč. Kdor izmed beguncev ni imel v Ljubljani slučajno osebnih znancev ali prijateljev, ki so mu priskočili na pomoč, je zaman trkal na vrata mestnega magistrata, ki mu ni mogel pomagati niti preko prvih najbolj kritičnih dni, saj v okviru socialne politike mestne uprave pomožna in podporna sredstva niti za domačine niso zadoščala. Tako v bodoče ne sme več biti. Mi smo že iz človešlkih ozirov dolžni pomagati iz največje bede onim, ki pribeže k pam dostikrat goli, bosi, sestradani, bre» sredstev, človekoljubnost nam veleva, da nudimo tem mučenikom azil, da ibn damo prvo zavetišče — tudi, ako ne bi bili naši rojaki, preganjani zato, ker so jugoslo-veni. Istrska tragedija naj nas vzdrami, da damo mestni upravi na razpolago sredstva, da more podpreti z najpotrebnejšim primorske begunce vsaj v prvih dnevih sile in stiske, dokler sami ne najdejo koščka kruha in strehe med nami. Iz krvi Vladimirja Gortana naj vzraste plemenita cvetka človekoljub'a. Na dobro in plemenito srce Ljubljane ni bilo treba nikdar zaman apelirati. Zato sem prepričan, da bo ves občinski svet enodušno osvojil predlog, ki ga stavljam v imenu svojih tovarišev, da se osnuje za prvo pomoč in podporo bednim izgnancem iz našega Primorja poseben fond. Ta fond naj se za letos dotira iz proračunske rezerve s skromnim zneskom 30.000 Din, v bodoče pa naj se vstavijo letno primerne zneske v obč. proračun. Ker je pripomoč našim primorskim iz« seijencem eminentno socialna in humanitarna akcija, je umestno, da disponira a tem skladom socijalno - politični odsek v sporazumu z g. županom. Predtor dr. Fettfcha je bil soreiet soglasno. Reševanje stanovanjske krize Obč. svetnik dr. Bohinjec je vložil naslednji nujni predlog: Sedanja skromna stanovanjska zaščita trada le do 1. novembra L 1. Kakšna bo usoda stanovanjsko - zaščitne politike po 1-novembru t 1., še ni znano. Ministrstvo je sicer dobilo resolucije, v katerih organizacije stanovanjskih najemnikov poudarjajo potrebo Po daljši zaščiti stanovanj in najemnin, vendar ni znano, v koliko bo minister take resolucije uvaževal. Tndi v primeru, ako vlada stanovanjsko zaščito v eni ali drugi obliki podaljša, je gotovo, da ta zaščita ne bo boljša od sedanje, pač pa ie zelo verjetno, da bo event. podaljšani zakon storil korak naprej v likvidaciji stanovanjske zaščite. S tem seveda stanovanjsko vprašanje ne bo opravljeno s sveta. Tvorilo bo še naprej eno prvih socijalnih vprašanj komunalnih edinic Iz programa udejstvovanja komunalne politike ne bo mogla biti črtanj skrb občin, kako ta socijalni problem rediti Problem je še vedno v tem, da je premalo stanovanji, ki bi bila na razpolago v prosti konkurenci proti nizki odnosno znosljrvi najemnini. To ima za posledico, da mnogi sta novanj ne morejo dobiti in stanujejo človeško neprimerno in higijenično nezdravo ali pa v razmerah, ki v drugem oziru za prizadete temeljito Škodo. Mnogi dobe stanovanja, pa pod težo najemnine padalo v čim dalje težje niatcrijelne neprilike. Pri tem je zlasti prizadeto uradništvo in delavstvo. Na privatno gradbeno podjetnost v obsegu, ki bi zadoščal, ni misliti. Stvar je premalo rentabilna in nezanesljiva. Kapital sili v druge plodonosnejše investicije. Na gradbeni podjetnosti mora biti občina inte-resirana, ker je to edino sredstvo, da stanovanjski probem reši na način, ki je socijalno zadovoljiv. Da bi občina zidala v lastni režiji in na lasten račun, ni misliti, ker je ta način reševanja statnovanOskega vprašanja odločno odklanjati. Privatniki, ki imajo kapital, ne bodo gradili, ako se jim ne zagotovi primerna rentabilnost kapitala: oni, ki bi radi gradili, Pa nimajo kapitala. Iz teh nemožnosti mora občina najti izhod in nekaj storiti, da se bo gradilo in na ta način doseglo zadostno število stanovanj, s tem ustvarilo zdravo konkurenco in doseglo zanesljive najemnine. Stvar je pred vsem izrazito finančnega značaja. To stvar je pred vsem treba rešiti. Zato predlagam: Ustnovitev ožjega odbora za študij fi-nanisiranja stanov, gradbene delavnosti v Uubljanu V ta odbor bi delegirala finančni in socialno - politični odsek po tri člane, načeloval bi predsednik finančnega odseka. Odbor bi iz vrst prebivalstva poiskal sosvet praktičnih in teoretičnih strokovnjakov. Odbor naj bi delo pospešil, da M mogel njegove predloge uvaževati že bodoči proračun. Po kratki utemeljitvi dr. Bohinjca je bil njegov predlog soglasno sprejet. Samostojni predlogi 2upan je nato odkazal odsekom naslednje samostojne predloge: obč. svetnika Dachsa za odpravo davčnih listkov in pavšala po gostilnah in kavarnah z 31. decembrom 1929, obč. svetnika dr. Klepca o napravi tlakovanih prehodov v Streliški ulici, obč. svetnika Ukozarja za vstavitev primerne vsote v proračun za L 1930 za podaljšanje vodovoda na Barju, o podaljšanju tramvajske proge na Dolenjski cesti do Rdečega križa, za vstavitev primerne vsote v proračun za 1. 1030 za zidavo potrebnih novih šol, za vstavitev primerne vsote v proračun za L 1930 za promenadne koncerte v Zvezdi. Več samostojnih predlogov ije vložil tudi obč. svetnik Rebek. Vprašanja na župana Župan dr. Puc je odgovarjal na vprašanje obč. svetnika Olupa, v koliko je upošteval spomenico Društva hišnih posestnikov o ureditvi avtomobilskega prometa v Ljubljani in škropljenju ulic. Zupan je prvo spomenico odstopil zdravstvenemu odseku, drugo pa gradbenemu uradu. 2al cestna policija ni v rokah ljubljanskega magistrata, ki more samo prositi državno policijo, naj ljubljansko prebivalstvo ščiti pred pregorelimi avtornobilisti in motociklisri. Kar se tiče škrapljenja ulic, ie župan poudarial, da ima občina pač premalo motornih škropilnic na razpolago. Treba ie bilo škroiti 381 cest in ulic; 42 se iih je škropilo po enkrat na dan, 139 po dvakrat, 44 po trikrat in večkrat Celovška cesta se je škropila celo po šestkrat. Župan prosi Društvo hišnih posestnikov, naj občinsko upravo podpira, ko bo zopet sestavljala nov proračun, da si bo lahko nabavila še nove nujno potrebne škropilne vozove. Župan je nadalje odgovoril na interpelacijo obč. svetnikov dr. Puntarja; dr. Jeriča in Bahovca o poslovanju v mestni zastavljalnici, ter na interpelacijo obč. svetnika Jarca o mestni ženski realni gimnaziji, o čemer je že poročalo današnje »Jutro«. Na interpelacijo občin, svetnika Puntarja zaradi potnih stroškov obč. svetnikov in mestnih uradnikov je župan izjavil, da je odmerjanjje potnih stroškov natančno normirano v predpisih in da se potni stroški tudi točno odmerjajo po predpisih. Sicer se potovanja občinskih organov čim bolj omejujejo, vendar bi bilo dobro, da bi obč. svetniki in mestni uradniki čim več potovali in si s tem razširili obzorje v korist mesta. Mesto Praga je zastopana, kjerkoli mogoče, na kongresih in drugih javnih prireditvah in to je le v korist mesta, nihče pa se še ni našel, da bi taka potovanja sumničil ali grajal. Žalostno je, da se pri nas v zakotnih beznicah in kavarnah obre-kuje in sumniči v tem oziru rn da se najdejo obč. svetniki, ki dajejo tem sumniče-njem s takimi vpraianji potuho. Kmalu se ne bo našel več inteligent, ki bi hotel prevzeti kako nalogo v javno korist, ker sc takoj pojavi vprašanje, koliko se je okoristil in koliko je zaslužil. Naša dolžnost je, da nastopamo proti takim klevetam in da varujemo čast obč. svetnikov in mestnih uradnikov. Obč. svetnik Urbas se je pritožil, da vzlic določilu statuta, da se člani odsekov morajo voliti v obč. svetu, stopajo na mesta odstopivših članov samovoljno drugi cbč. svetniki in prisostvujejo sejam odsekov. Župan dr. Puc je ugotovil, da morajo biti člani odsekov voljeni v smislu statuta. Uvedlo se je iz praktičnih ozirov, da odpošlje skupina, katere zaupnik je odstopil Iz kakega odseka, novega člana v ta odsek, vendar se mora to naknadno odobriti v mestnem svetu. Sicer pa ima vsak član obč. sveta pravico prisostvovati sejam od, sekov, ne da bi imel seveda pravico glasovanja. Ob S. zvečer je župan zaključil javno in odredil tajno sejo. iL*&: ca k< >L LDAK Danea; Sol . _,. oktobra PA*». katoličani: Bpmafd, pravowbi\n;: 13. oktobra, Karp. Jutri: Nci:, .. 27, oktobra 19», katoličani: KrUt kr., pravoslavni: 14. oktobra. Sv. Petka. DANAŠNJE PRJb^DITVL. Drama: »Velika abeceda«. Opera: »Grof Lukaombozraki«, Kino Matica: »Pat in Patackon m ©d 1 ruci ozreti. Kino Ideal: SL O. & (Liane Haki). Kino Ljubljanski dvor: V službi žene — vse za žene. Šentjakobski gledališki oder: »Ženirev«. PRIREDITVE V NEDELJO Drama: Na5 gospod župnik. Opera: Ob 15. Mamzelle Nitouche, oh pol 20. Gorenjski slav ček. Kino Matica: Pat in Patachon pn Ijtkfo-ž rciti. Kino Ideal: S. O. S. Kino Ljubljanski dvor: V službi ene žene — vse za ženo. Šentjakobski gledališki oder: Zenitev«. Film ZKD: Za dnii dnevi Pompcje\, (,b 11. v Matici. Lutkovo gledališče na Taboru: Oh 17 Čarovnik Ropotar in njegova žena Ježih j h.i. Tekme za Gosposvetski pokal na igrišču Ilirije. Pričetek ob 14. Prvenstvene nogometne tekme n.i -r |ou Primorja. Pričetek ob 15 15 DC2URNS lekarni: Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodnja Šiška. Čujmo tudi drugo plat zvona V včerajšnjem >Slov. Narodu- se pev-ska društva obračajo na javnost z nekim pojasnilom, odnosno opravičilom, zakaj ne morejo peti pri nekaterih pogrebih, odnosno zakaj niso peli pri pogrebu pokojnega ffosp, Hejnica. Ne vem ravno, če g. Hejnic res ni bil član nobenega pevskega društva, ko je vendar znano, kako je vsa napredna in kulturna društva podpiral. No in recimo, d,i ni bil član, vendar mi je dobro znano, kolikim društvom je pomagal s tem, da je brezplačno z najlepšim zelenjem okrasil dvorane za razne koncerte, plese itd., kot tudi za različne prireditve in kongrese. Ne samo, da je pustil to napraviti, ampak sam je aranžiral take okrasitve na kraju prireditve. Kolikokrat sem po zimi za to ali ono društvo iz mestne drevesnice prevažal e-lenje in g. Hejnic je osebno nadzoroval, da so se rože in zelenje skrbno pokrile zaradi mraza. Morda se bo kdo zopet našel in rekel, saj to je mestna last in občinska zadeva! Jaz sem pa drugačnega mnenja. Kot šef bi lahko odločil: To ne gre, /elenie se pokvari, pozebe, Pa basta! Odkrižal bi sc mnogo odgovornosti, sitnosti »n dela. Iz tega sledi, da je blagopokojni (6*0. ravnatelj Hejnic bil velik prijatelj in podpornik vseh ljubljanskih društev in da bi v slovo krasitelju naše bele Ljubljane lahko to ali ono pevsko društvo prišlo zapet žudnjo pesmico, katero je tako ljubil. Sploh se pa zadnje čase opaža, da pri vseh društvih v Ljubljani nastaja neka |r-da nehvaležnost. Preje vsako društvo agitira za članstvo, za podporo, za sodelovanje, pobira se za razne turneje, razna brezobrestna posojila itd., a ko tak človek -dobrotnik umre, se društvo zanj prav nič ne zmeni. V tem ozira je potrebn.t tetneli-ta remedura. Škandalozna cesta iz Ljubljane do Medvod Cesta, ki vodi iz Ljubljane do Medvod, ni več cesta, to je najslabša «irihov^ka grapa. Ako se mora človek voziti po taki cesti, bodisi z vozom ali z avto, ga bole kosti bolj, kakor da bi ga kdo najhuje pie-tepel. PretreseŠ se bolj, kakor da bi te posadili na električni stol. Kakšno velikanski škodo trpi lastnik avtomobila, ki mora voziti po taki cesti, to ve samo tisti, ki i o poskuša. Na taki cesti se pokvari avtomobil v enem dnevu bolj, kakor da bi vozil po! leta po lepi gladki cesti. Kljub temu, da je cesta že vsa razdi -pana in tudi Že pozna jesen, se še \vč ac popravlja. Komaj na vsakih 10 k:n \ 'd ; po enega cestarja, ki frca gramoz po i*t h luknjah, tukaj 3, tam zopet 5. tako kakor bi se igrali otroci s frnikolami. e čas temeljito posuti, kje imate valjar, prej katerega ne bo nič. Ali ne vidite avtopr >-meta. ki je, lahko rečem, za tisočkrat 9t& ji. kakor pa pred 10 leti? Ceste pa se popravljajo ravno toliko, kakor so se takrat. Res ne vem, zaka> moramo plačevati laka visoke avtotaksc — morebiti zato, da |j preje razbiješ avto. Zelo priporočljivo bi bilo. da sc takoj prične s popravilom in posipanjem, |k r se bo res ustavil ves promet in ako se ^ ustavi, bo to za Ljubljančane precejšnja škoda, delavci bodo pa moraM ne* gaziti jesensko brozgo. Prizadeti avtomobiiM. — Zakaj se ne izplača dovolitna dvomesečna renta? Prejeli uno; Zakaj se ne izplača rentnikom že na občnem zboru v mesecu septembru t I- soglasno tprejata podelitev dvomesečne rente ob priliki desetletne ustanovitve »Pokojninskega nt P da za nameščence v Ljubljani«. Ker se blU ža zima, pričakujejo siromašni, Mrach <)-či rentnikl, kakor tudi \dove dan za dne« vom z nestrpnostjo denarnega Pismonošo v nadi, da bi jim dostavil zaželieni pri p h moček za dobavo drv in premoga, tod* farlboj; ffa nI od nrkoder. Od potoka do žarnice Za Jugoslavijo je elektrifikacija velik problem najbližje bodočnosti • Za razširjenje glavnega koiodvor Nujna potreba razširjenja ljubljanskega kolodvora zaradi naraščajočega prometa — Vlada naj vstavi potrebne vsote za modernizacijo kolodvora vsako leto v državni proračuni Pride! Divna, nepozabna, očarljiva Vilma Banky v veletflmu strastne ljubezni 4 Preboienie Pride v Elitni Kino Matica! zahtevati, e glavni kolodvor tako preuredi, da bo vsaj nekolike odgovarjal zahtevam moderne Ljubljane in ogromnemu osebnemu in tovornemu prometu, ki sc vsak dan preliva na peronu. Južna želeimica je že v 1. 1902 mislila nt razširitev in ureditev glavnega kolodvora terej pred 27 leti, ko je bil promet v primeru z današnjim še prav minimalen. Na podlagi mnogih projektov, je bil izdelan v L 1907 okvirni projekt za modernizacijo kolodvora in rudi odobren visok kredit v znesku 2,258.000 zl. Kt. Program modernizacije je obsegai: 1. Podvoz na Martinovi cesti. 2. Razširjenje tirnih naprav preko Martinove ceste. 3. Preureditev tirnih naprav pred postajnim poslopjem v s vrh o ločitve osebnega in tovornega kolodvora ter pridobitve potrebnega postora za otočne perone. 4. Zgradba teh otočnih peronov. 5. Preložitev kurilnic. 6. Razširjenje postajnega poslopja. Delo na Martinovi cesti je bilo dovršeno 1. 1910 in je bil v to svrho in še za nekatera manjša dela porabljen kredit 1,000.000 zl Kr. Šele v L 1914 je Južna železnica izdala nalog za nadaljna dela, vendar je svetovna vojna to namero preprečila. Po vojni je ravnateljstvo Južne železnice sledilo zamisli okvirnega projekta iz 1. 1907 in izdelalo proračun za preureditev tirnih naprav, otočnih peronov, razširjenje postajnega poslopja. Proračun za ta dela znaša 18,200.000 Din. Samo za razširitev postajnega poslopja je vnesena vsota 13,000.000 dinarjev. Ta projekt pa se za enkrat ne more popolnoma uresničiti. Graditi se mora v etapah. Za pno etapo je direkcija drž. železnic preliminirala vsoto 5,098.000 Din. V prvi etapi bi se 1. le deloma moderniziralo postajno poslopje, 2. tirne naprave za osebni in tovorni promet bi se strogo ločile in razširile. 3. uredili bi >e tudi tiri pri novi carinarnici, 4. Zgradila bi se dva otočna perona s potrebnimi podzemnimi dohodi m Izhodi. Z vsoto Din roOO.OOO bi se zamoglo započeti delo v okviru celokupnega projekt.i, ki se mora v načelu odobriti. Po doblien.h informacijah se pn gradbenem odeleoju direkcije drž. železnic intenzivno izdelu |C nekoliko modificiran >>voječasni projekt Južne železnic. Projekt se mora danes namreč prilagoditi novim razmeram glasnega kolodvora. Modernizacija našega kolodvora bo prinesla mnogo koristi ljubljanskemu prebivalstvu. Tujski promet se bo mogel mnogo bolj neovirano in intenzivno razvijati, osebni promet bo manj nevaren kot sedaj, ko mora potnik z vso opreznost 10 paziti, da brez nesreče dospe do svojega vlaka. Tovorni promet se bo vršil brez nepotrebnih zamud, kar bo imelo največje koristi za našo trgovino, obrt in industrijo. Nadaljna naštevanja koristi, ki bi jih imela Ljubljana in naša banovina z ureditvijo glavnega kolodvora, bi dovedla predaleč. Na podlagi tega poročila je obč. svetnik predlagale naslednjo resolucijo o razširitvi ljubljanskega kolodvora v moderno postajo, ki je bila tudi z nekaterimi dodatki soglasno sprejeta: Visoka vlada se poziva, da takoj prične s preddeli za ureditev ljubljanskega kolodvora v svrho ustvTLiitve velikemu prometu odgovarjajoče modernejše postaje ter v ta namen postopoma vnese potrebne kredite v državni budžet. Razširitev je neobhodno potrebna glede na vedno naraščajoči promet na ljubljanskem kolodvoru, na izredno važno mednarodno križišče in na to, da ta ko-kdvor, zgrajen pred 80. leti, nikakor ne odgovarja sedanjim zahtevam moderne Ljubljane in predstavlja skrajno življensko nevarnost za pomike in za vse prometno osobje. Ureditev kolodvora naj vzvrši železniška uprava v sporazumu z mestno občino ljubljansko. Ljubljana. 26. oktobra. Prorektor ljubljanske univerze g. dr. Milan Vidmar je imel v sredo v društvu »Merkur« izredno zanimivo predavanje, v/ katerega posnemamo: Ce nam v potoku z gore priteka vsako sekundo recimo 10 kubičnih metrov vode, torej desettisoč kilogramov, in če ta voda pada na pr. 100 metrov, imamo v potoku en milijon meterkilogramov v sekundi na razpolago, torej 10.000 kilovatov. Vsi naši potoki padajo po več sto metrov raz gora v morje. Prav kmalu imajo 10 kubičnih metrov v sekundi. Sava n. pr. ima pri Liubljanj tudi pri največji suši več. Oromna energija tiči torej v naših vodah, ker en kilovat je izdaten učinek. Kam pa gre vse to bogastvo, če se ne brigamo zanj. Saj smo rekli, da je mno* žina energije nedotakljiva. Nekdo jo mora potrošiti, če je ne izrabimo sami? * Voda nosi in žene kamenje, skale, gramoz. Voda razdira hribe in core. Voda dela. Vsak slap gloda skalovje na svojem dnu. Tudi brušenje trdih skal je de!o. Vsako gibanje je zvezano s tren:em. Znano je, da se pri trenju pojavi toplota. Toplota je pač ona energija, ki se pri trenju »porabi«. V strugi potoka in reke je veliko trenja. Voda se pri tem sigurno segreje. Da tega ne opazimo je naravno. Na vsak način vsak potok in vsaka reka celo svojo energijo porabi sama. Ce pa naše reke in naši potoki vso svojo energijo porabijo itak sami na svoji poti od izvira do morja, če na kratko rečeno, trenje požre vse to, kar je solnce položilo s svojimi žarki v vodo. potem vendar ne ostane za praktično izrabo nič in razočarani bi morali pravzaprav gledati na vse to brezplodno delo. vsaj za nas brezplodno delo, ki ga voda vrši Ogrožanje ljubljanskega vodovoda V resnici je stvar vseeno in k sreči drugačna. Brez težave najdemo namreč na večjih mestih kose struge, potoka ali reke, kjer voda premaguje izredno velike energije. Voda n. pr. dela nepotrebne ovinke. Če presekamo tak ovinek in vodi uredimo ravno pot, potem se mora pokazati odvisna energija. Prav posebno pa tedaj, če tako uravnano strugo še vrhu tega ugladimo, tako da postane trenje v tem delu struge izredno majhno. Se pred vojno je bila pod Šmarno goro regulirana Sava; struga je bila uravnana in izboljšana. Prav to pa se je izkazalo kot škodljivo. Odvisna energija Save na tem mestu je morala najti svojo porabo in zato je voda začela rezati v tla. zagrizla se ie za več metrov globlje in s tem zelo začela ogrožati ljubljanski vodovod. Pod prejšnjim dnom struge Save so namreč iz Kamniški.! planin pritekali vrelci pitne vode, ki jih je mestna vodarna v Klečah zajemala. Z znižanjem tal struge Save so ti vrelci seveda uhajali v Savo samo. Ce pa po vsem ugladimo pot vodi na krajšem ali dal.šem odseku in s tem pridobimo odvisno energijo, ki se je prej v stari strugi trosila s premikam"em kamenja in gramoza, skratka s trenjem, potem moramo in moremo to odvisno energijo porabiti koristno. Na takih mestih postavimo vodna kolesa, turbine, ki niso nič druze-ga kot tehnično boljša vodna kolesa in iz teh strojev jemljemo mehanično energijo. Vodna kolesa nam ženejo mline, turbine, nam ženejo transmisije tovarn, ali pa nam ženejo električne generatorje, ki proizvajajo električni tok. V tej točki zadene vsak lajik na skrivnost, ki je ne more pregledati takoj. Pridobljena energija vode preide preko turbine v električni generator, namesto nepotrebnega in neplodnega dela vode v prejš-njii strugi imamo sedaj električni stroj, ki srka v se mehanično energijo. Namesto prej vidne in za nas impozantne vodne energije stojimo nenadoma pred skrivnostnim obratom elektrarn. Predavatelj prorektor dr. Vidmar je nato obrazložil, kaj je električni tok in je zaključil svoja izvajanja z naslednjo ugotovitvijo: Tam torej, kjer postavimo na vodi turbino in poleg nje generator, tam gre pri-doblena vodna energija v za nas neviden električen svet. Tam nastane poleg vodnega toka električni tok in ta električni krogotok je čisto naš, nam služi, nam dela, nam donaša osvobojeno naravno ener«. gijo. Kako je Edison izdelal svojo žarnico Kakor vodni tok v svoji strugj troš: energijo s trenjem, tako mora tudi električni tok v svoji strugi v bakreni žici računati s čtreniem. Da ie temu res tako. kaže dejstvo, da se vsaka žica, no kateri teče električni tok, segreje. Kakšen Je mehanizem trenja električnega toka. je vprašanje, ki ga moramo prepustiti fizikom. Praktično pa se to trenje da izkoristiti na različne načine. Električno trenje v bakreni žici je sigurno tem nujše, tem izdatnejše, čim več elektrike ženemo skozi baker. Žica se bo segrela tem izdatnejše, čim jačii bo električni tok. Edison ie enostavno gnal gostoto električnega toka tako daleč, da je žica začela žareti Edisonova žarnica po vsem tem ni nič druzega kot majhen košček električnega krogotoka, ki je v njem koncentriranega toiiko upora in toliko zaprek, da se ta košček segreje na več tisoč stopinj Celzi;a in začenja žareti. Vse drugo ni bistveno. Edison ie žareči košček krogotoka zavaroval s stekleno ste- no proti kisiku. Steklena aruška. v kateri žari kovinskanitka naše žarnice, je prazna, zrak iz nje izsesamo. Le, če ni v hruški kisika, žica ne zgori. Ker pa je absolutno nemogoče izsesati ves zrak iz hruške, mora vsaka nitka žarnice počasi propadati, vsaka žarnica ima le gotovo življensko dobo, tudi žarnica ni izvzeta iz svetovnega principa, da je vse minljivo. Za eno Hafnerjevo svečo je Edisonova žarnica v svojih početkih rabila po več vatov. Še v začetku tega stoletja ie bilo 2a vsako svečo treba 3 vate. Takrat so žarnice še imele nitke iz oglMka. Pozneje so prišle kovinske nitke in sicer nitke iz redkih kovin, predvsem \Volframa. Kovinske nitke so na mah pritisnile porabo energije za luč od 3 vatov na en sam vat za svečo. Še kasneje so nastopile takozvane pol-vatne žarnice. Ta nova konstrukcija se ni zadovoljila s tem, da v hruški žarnice ni bilo zraka, temveč napolnila ie hruško s posebnimi plini, ki so seveda otežavali oksidacijo in ki so razven tega zvišali efekt žarnice. Poraba enegije je padla, kakor ime pove na pol vata za svečo. Po večini so še danes vse manjše žarnice brez plina v notranjosti hruške in 1000 6več potroši še danes 1000 vatov t j. en kilovat. Žarnica s kovinsko nitko je osvojila cel svet, odrinila petrolejke, plin in postala je vsakdanji kruh civiliziranega človeka, ki brez nje ne more več" živeti. Stremljenje po velikih organizacijah Ne samo po mestih nam sveti solnčna luč, ki je preko potoka in reke s svojo energijo prodrla v turbine, generator in električno žarnico, temveč tudi po deželi si želi dane« vsakdo električne žarnice. Velike elektrarne grade svoja omrežja preko celih pokrajin. Neznatne vasi imajo danes, če ne svoje lastne male elektrarne, pa vsaj Ljubljana, 26. oktobra. Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je obč. svetnik inž. D i t r i c h utemeljeval nujno potrebo razširjenja in modernizacije ljubljanskega kolodvora glede na naraščaijoči želzniški promet v zvezi z regulacijo mesta Ljubljane. Njegova izčrpna izvajanja, s katerimi je temeljito podprl to zah±e-' vo, prfobčujemo v celoti. Ko obravnavamo vprašanje nadvoza na Dunajski cesti, se nam nehote vrine še drugo skrajno pereče vprašanje, razširjenje ljubljanskega kolodvora. L'godna rešitev tega vprašanja je največjega pomena za celokupno ljubljansko prebivalstvo. Ljubljana se razširja z veliko naglico, zlasti se šin proti severu, kjer ima na razpolago lep somčnat gradbeni prostor. Predvojne Ljubljane ni več, v zadnjih desetih letih je dobilo naše mesto popolnoma drugo lice in ne bo več dolgo trajalo, ko se bo Ljubljana dvignila v velemesto. Ta hiter razvoj Ljubljane pa v mnogih slučajih zadržuje zastarel in za današnje čase absolutno neprimeren glavni kolodvor. Ni še dolgo od tega, ko je okolica kolodvora izgledala kakor vaška gmajna Ko so tujci izstopali na kolodvoru in zagledali neurejeno vaško lice pred Ljubljanskim glavnim ko'odvorom, so se začudeno vpraševaii, zakaj se imenuje nase mesto »bela Ljubljana«. Občina se je popolnoma dobro zavedala tega nevzdržnega stanja in zaprosila našega ženijadnega mojstra Plečnika, ki je v kratkem času napravil iz gmajne lepo velemestno avenijo. Ljubljansko postajno poslopje pa je na žalost ostalo v tej renovirani okolici, kakor je bilo pred 80. leti. Razvoj železniškega prometa Južna železnica je postopoma gradila svoje proge po Sloveniji. V L 1846. je bila otvorjena proga Št. Ilj-Celje. Dne 17. avgusta 1849, torej pred 80. leti, pa je bila otvorjena proga Celje-Ljubijana in 1. 1857 je biia dokončana proga L j ubi j ana-Trs t. V L 1860 do 1863 so biile otvor jene vzporedne proge Zidani most-Zaprešič, Pragersko-Kos toriba ter Maribor$Prevalje. Kasneje je bila zgrajena državna proga L j ubij ana- Jese* niče (otvorjena dne 14. decembra 1870) in šele L 1893 je bila dokončana dolenjska proga LjubljanarNovo mesto, ki je biia privatna. V tem času smo imeli torej dve privatni in eno državno železniško upravo. Te različne uprave so si zgradile lastna kododvor-ska poslopja, ker bi bilo le težko priti do sporazuma o skupni službi na enem kolodvoru. Takoj po otvoritvi glavne proge Južne železnice je bil osebni promet zelo šibak. V L 1857 je cirkulira 1 na pcogiTHmaj-Trst dnevo po en brzovlak in po en osebni vlak, poleg tega pa še en vlak na lokalnih progah. Tovorni promet je bil že spočetka dokaj močan, tovorni vlaki pa so brli mnogo lažji, kot danes. Vozili so po 300 do 400 ton, doČim vozijo danes do 1000 ton. Že v 1. 1871 se je izdatno dvignila gostota vlakov. Na progi Dom a j-Trst in obratno so vozili 4 brzovlaki in dva osebna vlaka. Nadalje so bile v prometu še osebni vlaki, in sicer po en v vsakem pravcu ter po en mešani vlak Maribor-Trst. Hitrost vlakov je bila v početku ca. 40 do 50 km na uro, danes po vozijo brzovlaki priključek na omrežje kake velike elektrar ne. Statistika nam kaže, da konsuni električnega toka za žarnice, za kuhnnjf'. zt likanje, za čiščenje stalno narašča. V Cuicagu na primer skoro ni več biš^. ki bi ne imela električnega toka. Evropa je radi svetovne vojne nekoliko zaostala. V zadnjih letih pa »tremi tudi kulturni svet Evrope po najiz-datnejši elektrifikaciji, po velikih elektrarnah, po električnih omrežjih, ki prepregajo cele države, po velikih organizacijah, ki naj kolikor mogoče pocenijo električno luč in električno pogonsko silo. če dandanes 25 evečna žarnica šele v 40 urah porani 1 kilovatno uro, to 66 pravi 36O0kratno delo enega kilovata in 5e danes plačamo za kilovatno uro 3 do 6 dinarjev. potem j ride luč en« ure na komaj 10 para. To lahko plača vsakdo, to jp dostopno vsakemu prebivalcu in petrolejka tudi ni cenejša. Naša država pa tudi naša ožja dr-nv>virja Sta Še zelo mnlo plektrifjcirani. V Ljubljani priG:ci Luksen-btirškš<. Nastopijo: ga. Poiščeva, ga Balo/tkeva, gna. Strniša ter gg- Drenovcc,' Petek, Prvvhe, Smoočič, Rus, Jehtjkar i. dr. Dirigent z- Nef-tat, režiser s. Povhe. Ce je mnogo gostov. Služkinja: Gospa, ali naj oderem zajca? — Odreti? Kaj pa mislite! Saj bo nas 14 pri večerji. Obrijte Ka. V novi službi. — Čestitani, da si tako hitro dobil novo službo. Gotovo poznaš šefa. sicer bi te ne bili takoj sprejeli. — Da, deloma zato, še bolj pa zato, ker on ne pozna mene. Edison in pravopis. Kakor mnogim drugim genijalnim možem, dela pravopis tudi Edisonu preglavice. Nedavno je napravil z avtomobilom izlet in ko se je hotel v hotelu vpisati v knjigo, se je naenkrat obrnil k svoji ženi in vprašal: — Cuj, draga, kako se pa piše pravilno chauffetir? K sreči ima slavni izumitelj naobra-ženo ženo, ki mu je pomagate iz zadrege. LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ Din 53 000 — na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. 92 l Dnevne vesti. — Diplomski izpiti na filozofski fakulteti. Na filozofski fakulteti v Ljubljani so v oktobrskem izpitnem terminu položili diplomski izpit ti-le kandidati in kandidat in je: Arko Ciril (nemščina in primerjalna književnost), Batušie-Draskie Ljubimka (francoščina in primerjalna romanska gramatika), Beg Dušan (fizikalna geografija in geologija 8 petrografijo), Bitenc Mirko (teoretična in uporabna matematika), Kosovel Anica (slovenska književnost in primerjalna književnost), Košir Miroslav (kemija in fizika), Ku-mer Iran (mineralogija s petrografijo in geologija e paleontologijo), Blali Albin (francoščina in primerjalna književnost), Miku.s Radivoj (francoščina in primerjalna romanska gramatika), Onie Franc (botanika in zoologija), Premru Vladimir (kemija in fizika), Šego t a Pero (6rbskohrvatska književnost in srbskohrvatski jezik), Šlebinger Ciril (geologija s paleontologijo in mineralogija 6 petrografijo), Tominšek Vlasta (francoščina in primerjalna književnost), Turina Ivan (srbskoh rva teka književnost in srbskohrvatski jezik), Urši? Milena (francoščina in primerjalna književnost) in Vogelnik Silva (francoščina in primerjalna književnost). — Promocija. Na zagrebški univerzi sta promovirali za magistra farmaciie 22. tm. gospodični Marija BreŠčakova in Marija Gračnerjeva, obe iz Ljubljane. — Ovire v razvoju našega turizma. V Splitu se je mudil te dni upravi-teli tu.isko-prometnega urada »Ilf« v Dresdenu Fidi-ger, znan propagator za našo rivijero. Ogledal si ie mnoge dalmatinske kraje \h navedel glavne ovire v razvoju našega turizma. Tujsko - prometne urade ie poriva-lil, da delujejo sporazumno s trgovinskim ministrstvom zelo marljivo. Hotelirstvo v primeri z lanskim letom ni napredovalo glede koniforta, pač pa ie občevanje s tujci mnogo boljše. Kar se tiče cen. ni mogoče trditi, da so dalmatinski hoteli v primeri s švicarskimi dragi, toda to se ni razlog, da bi hotelirji cene naviiali. Pomisliti je treba, da je Dalmacija kot tujsko-prometna pokrajina precej oddaljena od glavnih srednjeevropskih tu\sko - prometnih središč in da dalmatinski hoteli še daleč niso moderno urejeni. Tuici se tudi pritožujejo, da na naših železnicah ni potrebnega komforta. Kljub tem nedostatkom je Pa tujski promet v Dalmaciji letos v primeri z lanskim letom močno napredoval, čeprav se je sezona pozno začela. Po Fi-dingerjevem mnen:u se obetalo našemu tuiskemu prometu še večji usoe.ii, ker je opažati v srednji Evropi, posebno p.i v Nemčiji znatno zboljšanje gmotnega položaja srednjih slo.iev, ki pride'o za tujski promet v prvi vrsti v poštev. — smiri Marija umrla. Včeraj je umrla na Gasteju pri Kranju gaStejska mama ga. Marip Š m i d rojena Cadež v visoki starosti že blizu 80 let. Pokojna, mati arheologa dr. šmida in tašča ve? uglednih zetov, je bila doma v Poljanski dolini v daleč okrog znani hiši pri Anžonovcu v Srednji vasi pri Poljanah. Ljudsko šolo je pohajala v Poljanah skupno s pokojnim dr. Tavčarjem. Poleg dr. Tavčarjevega imena v Zlati knji-gic tedanje poljanske šole je zapisano tudi njeno ime Mica Čadež. Bila je učenka tedanjega učitelja Francka Breznika aii Štefan Deske, pod katerim imenom ga opisuje dr. Tavčar v svoji povesti Ivan Slavelj. Pozneje je bil dr. Tavčar z njo v svašivu, kajti njegov že tudi poko j n i brat Tine je imel za ženo od nje nekaj let mlajšo sestro Marijano, ki je pa ludi že umrla. Pokojna je prišla na GaŠtej pred kakimi 3.1 leti v kaj težkih gospodarskih razmerah. Nje pokojni mož Luka Šmid se je od pri prostega nepismenega ogljarja radi svoje vztrajnosti, pridnosti in delavnosti povzpel do velikih podjetij in nakupil večje število posestev, med drugimi tudi GaStej. Vse njegove lastnosti je imela tudi pokojna in s to vztrajnostjo in pridnostjo ter varčnostjo sta premagala vse težave. \"si nje otroci so bili deležni kot za prejšnjo dobo boljše izobrazbe. Hodi ji ohranjen blag spomin! __ Podaljšanje avtobusne proge Ljublja-na-Vrhnika-Logatee do Gorenjega Logatcu. Avtobusno podjetje, ki vzdržuje promet na progi Ljubljana-Vrhnika-Logatec ter obratno, javlja, da je podaljšalo progo do Gornjega Logatcu in da je že otvorilo promet z novim komfortnim »Fiat« avtobusom. Odhod iz Ljubljane na Vrhniko ob 9, 12.15, 16 in 10.15, v Logatec ob 11.45 W 17. W Logatca v Ljubljano pa ob 7.30 in 13. Z Vrhnike v Ljubljano ob 7.20 9.45, 14 in 18. Ob nedeljah in praznikih bo avtobus odhaja] iz Ljubljane v Logatec samo ob I7 ter prispe tja ob 19.30. Vsi drugi avtobusi obratujejo samo do Vrhnike. Podjetje opozarja, da bo zastavilo vse sile, da bodo avtobusi točni in da bo omogočen reden avtobusni promet. — Inozemske zavarovalnice v naši državi. Trgovinsko ministrstvo ie dobilo več prošenj inozemskih zavarovalnih družb. k1 b: rade razširile svoje poslovanie na našo državo. Med njimi je tudi berlinska zavarovalnica »Viktoria«. Naše zavarovalnice nameravajo baje nastopiti proti prizadevanju inozemskih zavarovalnic. ki bi ji.n rade delale konkurenco. — Gledališki abonma za posetnike izven Ljubljane. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ie razpisala za prebivalce onih kra ev bližnje in tudi daljnie ljubljanske okolice, ki imajo avtobusne zveze, nov gledališki abonma, ki ima 15 dramskih in 15 opernih m operetnih predstav, katere se bodo odigravale večinoma ob sobotah od novembra do maja. Abonma se plača v šestih mesečnin obrokih. Državni uradniki in diletanti podeželskih gledaliških odrov imajo znaten popust Abonma le izredno ugoden in uprava sprejema usrmene in pismene prijave do druge nedelje, t. j. do 3. novembra. Ta abonma se bo vpeljal le, če bo dovolj interesentov. — Izsefjeniški dom v Splitn. Splitska občina je prejela od ministrstva socijalne politike podpisano pogodbo o zgradirv! Iz-seljeniškega doma v Splitu. V ta namen je dobila občina od ministrstva socijame politike 3 milijone Din brezobrestnega posojila. jJL^LJLJDLIANIKI- ^ ADOLF MEKJOIT gentleman ljubezni žrtvuje (0se za lepe Pridite in prepričajte se! Ob 4, V4 7, »/.> 8 in 9. uri — Koalicijski odbor rudarskih strokovnih organizacij priredi jutri in v ponedb-Ijek naslednje shode v rudarskih revirjih: v Trbovljah ob 9. dopoldne v Delavskem domu, v Zagorju ob 3. popoldne v gostilni Bervar v Toplicah, v Hrastniku na v ponedeljek ob 4 popoldne v dvorani Kon-sumnega društva. Na vseh teh shodili bodo poročali zastopniki strokovnih organizacij o poteku pogajanj s TPD. — Nove legitimacije trgovskih potnikov. V naši včerajšnji notici navedene številke naj fteresenti popravijo v toliko, da je ZTOI izdala nove legitimacije od št. 903—1104. — Novi dok in dve novi ^odmorni?*. V Kotor je prispel iz Hamburga novi dok naše mornarice, nabavljen na račun nemških reparacii. Dok je moderno urejen, njegova nosnost znaša 7000 ton. Na njem bodo lahko popravljali tudi naivečje par-uke naše trgovske mornare. Naši novi podn.ornici »SmjelK in »Osvetnik«, izde-laui v francoski-1 laJijde!nxa:i. sta žt na po:. Z njima prispe v naše vodo +udi par-nik »Sitnica«, ki je bil teme irtj p*;pravi;ca in preurejen. Novi podmornici prlpiujeta v r.i> \ode prihodnh lede** — Naši filatelisti na razstavi v Zagrebu. Hrvatsko filatelistično društvo piiredi 3. novembra v Zagrebu veliko filate'istično razstavo, katere se udeleži najbrž i udi »Slovensko filatelistično društvo:. Razstava bo trajala samo en dan. — Nov parnik naše trgovske mornarice. Te dni spuste v Angliji v morie nov parnik, ki se bo imenoval »AviU« in bo last »Jugnslovenskega Lioyda^. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je b:lo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura ie znašala v Zagrebu, Splitu in Beogradu 19, v Ljubi ani, Mariboru Sarajevu in Skoplju 18 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 747.3 mm, temperatura je znašala 12.2. Plesna šola T. K. D. Atene Otroški tečaj, tečaj za naraščaj, družabni tečaj za moderne plese. Vpisovanje danes v soboto od 18. £2 20. ure. --Bela dvorana hotela »Union«-- — Teika nesreča mlinarskega vajenca. V Sv. Klari pri Zagrebu se je včeraj pripetila čudna in težka nesreča. Mlinarski vajenec Tomo Haitin je hotel namazati z oljem stroje, ki niso obratovali Nenadoma pa je vajenec zagrabil transmisijski jermen in ga potegnil s seboj skozi luknjo v zidu v mlin, kjer je nesrečnež z glavo udaril ob prečko in zletel z jermena. Haitin si je prebil lobanjo, zlomil ključnico v desni rami ter zadobit težke notranje poškodbe. TovariSi so mu takoj priskočili na pomoč. Ponesrečenca so prepeljali v zagrebško bolnico, kjer se bori s smrtjo. Kaiko je nesreča nastala, ni znano. Fant je najbrže iz gole radovednosti sam pognal stroj, bil pa je pri tem tako nepreviden, da ga je zagrabil jermen. — Strašen zločin zblaznele žene. V čibu se je v četrtek zjutraj odigrala grozna zakonska tragedija. Magdalena Piller, brivčeva žena, je svojega moža v postelji sunila z nožem v trebuh in mu ga preparata. Moža so prepeljali v bolnico, kjer je strahoviti poškodbi podlegel. Ker sta zakonca Piller zavela v najlepši sloga, je bil utemeljen sum, da je žena dejanje izvršila v hipni blaznosti. To je dognala tudi zdravniška preiskava. Ženo so oddali na opazovalnico. _ V Štirih letih štirikrat zažgal. da pride do zavarovalnine. V s»elu Ivanec pri Kri-ževoih je nedavno izbruhnil požar pri posestniku in kovaču Gabrijelu Tomijeku. Ogenj se je z naglico razširil na vse poslopje. Zgorela je vsa hiša, hlev, delavnica z vso opremo itd. Par dni po požaru je prijavil Tomijak katastrofo orožnikom. Tem se je zdela zadeva sumljiva, kajti Tomrijek je v štirih letih štirikrat pgorel. Orožnifiti narednik Macarol je šel na pogorišče m uvedel preiskavo. Na pogorišču ni našel nič sumljivega, pač pa je v nisi kovačevega oteta naletel na € vreč žita, nadel je tam tri vreče kovaškega orodja, vso kuhinjsko posodo, stensko uro, strojne jermene itd. Bilo je torej ooividno, da je kovač sam zaigal. Zato so ga orožniki aretirali. Pri Tomajeku je prvič gorelo 1. 1926. Takrat je bil zavarovan pri zavarovalnici iTriglavc, ki mu pa zavarovalnine ni hotela izplačati, ker so ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen. Kasneje se je Tomijek MWWi pri »Providnostc za 27.000 Din in ie čez leto dni je pri njem zopet gorelo. Družba mu je »plačala 12.000 Din odškodnine. Lani se je zavaroval pri banki >Slaviji< za 25.000 Din. Posestvo je gorelo tretjič, pa so rmi izplačali samo 2000 Din. Letos je najbrž hotel napraviti dobro kupčijo, kajti zavaroval se >e kar za 200.000 Din. Namesto da dobi zavarovalnino, pa je moral na ričet v zapor. — Pisarna Podpornega društva slepih v LJubljani se je preselila v Ključavničar-sko nllco št 3. n. nastropie. Vnod Mestni trg 22. ali Cankarjevo nabrežie 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce. 6-L h I inhliane —lj Nove ljubljanske palače in hiše. Palača vzajemne zavarovalnice na oglu Ma-sarvkove in Miklošičeve ceste je v grobem dograjena in pokrita. Ta teden so začeli zunanje stene ometavati in se bo z delom nadaljevalo, dokler bo vreme dopuščalo. V zimskih mesecih bo v delu naprava za centralno kurjavo, vodovod in električno razsvetljavo. Zidanje te ponosne štirinadstropne stavbe se je pričelo lani. vsa dela bodo pa končana prihodnje leto. — Palača Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici je tudi v glavnem dograjena in pod streho. Zdaj se gradi hodnik iz šolskega poslopja v palačo. Pozimi se izvršijo potrebne in* stalacije kakor: električna razsvetljava, centralna kurjava in vodovod. Reprezentančna štirinadstropna stavba bo porabna pri.iodnje poletje. Ti dve monumentalni zgradbi kakor tudi palača Poštne hranil niče na Aleksandrovi cesti in Mikličev štirinadstropni hotel na Masarvkovj cesti so vsekako v ponos našemu mestu. — Enonadstropna hiša gospe Bohinc na Rimski cesti je v glavnem dograjena in pokrita, dvonadstropna hiša gospe Lozar bo pa tudi kmalu pod streho. Zda: se zida drugo nadstropje. Tako se slovenska prestolnic* lepša in modernizira od leta do leta. Zal, da je v bližini lepih novih poslopij še nekaj skromnih, pritličnih .ilšic. starih podrtij in grdih skladišč, ki kazijo svojo okolico. Tako n. pr. je v Praž?kovi ulici skladišče cum in kosti. To skladišče bi sodilo vse kam drusam, samo nc v bližino zelo promerne Dunajske in prelepe Miklošičeve ceste. W A ii M E D I T d»o«i„ -m-'' od m dalje po istih c 1 n h kot za gotovino? ieprcicaUal losip Piaokir, Ljubljana Š.ienburgova ut. 4 Angieškt tkanine! —U Nekoliko prezgodaj so se preselili. L rudniki Poštne hrauilince s j koma i čakali, da so se preselili i. -osnih >ob \Vaid-herrjeve hiše v Beet.i~.vnt v u'ici v rov©, svetlo palačo Pošta* .iramlaice A danes je n -.'rištvu v teh ieodi ioka'ih mraz. za kaj kotli za centra.no kilavo 5« rose- postavljeni in zato so uradni lokali nezakur-jeni. Kakor se čuje, se prično ogrevati sobe prihodnji teden. —Ij Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Konzulat ČSR v Ljubljani sporoča, da se bo vršila v ponedeljek 28. t. m. do 11 v uradnih prostorih konzulata Blei-weisova cesta št. 18/1. recepcija v proslavo narodnega praznika češkoslovaške republike. Na proslavo vabi g. konzul vse pripadnike in prijatelje češkoslovaškega naroda. —lj Neutemeljene govorice. V zvezi s tragično smrtjo pokojnega trgovca Draga Schvvaba krožijo po Ljubljani fantastične vesti, češ, da ga je na lovu obstreull neki Ljubljančan, odnosno sin ugledne ljubljanske obitelji, katerega ime da se je namenoma zamolčalo. Ugotavljamo, da so te vesti brez vsake podlage in docela izmišljene. Gospod, ki je mišljen, je težko bolan, njegov sin pa sploh ni lovec in še nikoli ni bal na lovu. Kakor smo že poročali, je g. Schvvaba na lovu obstrelil neki domačin. Zato so govorice, ki imajo namen škodovati ueledni obitelji, zlobne. Dotični, ki jih šarijo, naj si pripišejo morebitne posledice. —I] Sadni sejem v Ljubljani. Na željo mnogih interesentov, ki preko tedna niso mogli obiskati sadnega sejma, da se založe z zimskim sadjem, se bo vršil sadni sejem na ljubljanskem vele sejmu tudi še jutri 27. tm. od pol 9. ure nepretrgoma do pol 17. popoldne. Prodajalo se bo prvovrstno žlahtno štajersko sadje no zelo ugodnih cenah. Vstop prost. —1) Ilirska razstava bo jutri, v nedeljo zvečer zaključena. Ta teden io je obiskalo slasti mnogo šol in znan pedagog je izjavil, da te učenci še za nobeno razstavo niso zanimali tako kakor za ilirsko, kjer je vsak učenec gotovo našel, kar ga je še posebno interesiralo. Iz Ljubljane so ta teden razstavo obiskali učenke in učenci: s I. dri. gimnazije 37 učencev pod vodstvom prof. dr. Koiariča, a H. drž. gimna* zije razredi V. a, VI. a, VI. b m VII. b, s HI. drž. gimnazije pod vodstvom orof. Kobala 37 učencev in III. b raired, a drž. realke pa pod vodstvom prof. S t. Petelina 53 dijakov, z moškega učiteljišča je prišlo le 9 dfetoc, z ženskega ps 50 bde ie pesa* mezne dijakinje, mestni licej je poslal seveda vse svoje dijakinje, posebej so pa razstavo obiskale še gojenke internata in gospodinjske šole »Mladike«, s tehn. srednje šole je bil ta teden en razred, ogledaii so si izložbo tudi gojenci Glasbene Matice in učenke L in II. dekliške ter II. deške meščanske šole, kakor tudi Šišenska meščanska šola. Druge šole so videle razstavo že minuli teden, po večini, zlasti srednje šole, ki jirn, je v prvi vrsti namenjena in prepotrebna, pa sploh ne. To je pač zadeva profesorjev in njih razumevanje svoje naloge. Ce ie lahko prišla deška šola iz Škofje Loke, meščanska iz Tržiča in tr«. zovska akademija celo iz Maribora, je odsotnost ljubljanskih šol neopravičljiva. Marsikdo sicer lahko zamudo Še danes in jutri popravi, ko bodo razstavo tudi filmali za velik film, ki bo predstavlian po vsej Franciji in naši državi. U— Promenadni koncert godbe dravske div. oblasti jutri ob 11. v >Zvezdi«: 1.) Ce-rin: *Rasti rožmarin«, marš. 2.) Flotow: »Stradella«, uvertura- 3.) Gounod: Fantazija iz op. »Faust«. 4.) Wagner: 2alna glasba iz muzikalne drame »Božii somrak«. 5.) Hruby: Potpuri iz »Leharjevih« del. 6.) Pokornv: »Iz Beograda in okolice«. 7.) Albert »Francoska kri«, marš. Dirigent: višji kapelnik dr. Josip Cerin. —lj Sk&vtska slavnost Za jutri 27. t. m. napovedano razvitje skavtske zastave I. čete ter maša in blagoslov v frančiškanski ^rkvi je preloženo na prihodnjo nedeljo 3. novembra t. 1. —lj Vpisovanje v abiturijentski točaj na državni trgovski akademiji v Ljubljani se vrši dnevno ob uradnih urah do 31. oktobra. Ako pe prijavi dovoljno število slušateljev, prično predavanja 4. novembra. —IJ Pripravljalni odbor centrale organizacije jugoslovenskib emigrantov (ORJ1 M) v Ljubljani opozarja vse krajevne organizacije, pripravljalne odbore, zaimništva hi ostalo članstvo, da bo imel dne 3. novembra t. 1. ob 10. dopoldne v dvorani Okrof-nega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor z običaj n m dnevnim redom. Za delegate In zaupnice je prisotnost strogo obvezna. —Ij K0I&0 Ljubljančanov poseti ob VM svetih grobove pri Sv. Križu in Sv, Krištofu? Letos dobimo če ne povsem toviio. pa vsaj približno število. Društvo ^rb za mladino priredi na praznik neke vrste štetje, štetje je mišljeno tako. da se uapros: vsak posetnik pokopališča, naj spusti v posebne, v ta namen pripravlene steklen* nabiralnike samo po en novec. Število novcev naj bi bilo približno število obiskovalcev. 558- n —lj Za moderne zimske suknie ku;> r najugodnejše pri Novaku. Kongresni trg 15. — Obleke barva, kemično čisti hranio Potočnik. Kranj. S96-n —U Moste. Opozarjamo na igro »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih, ki se vprizori v nedeljo 27. tm. v Sokolskem domu v Mostah. Začetek ob pol 8. zvečer. 597-M —U Lutkovo gledališče na Taboru. V nedeljo dne 27. tm. ob pol 17. uri se vprizori nova lurkova igra v 3. deianjih: »Čarovnik Ropotar in njegova žena Ježi-baba«. Med odmorom igra salonski oike-ster. Vhod iz Vrhovčeve ceste. Prostovoljni prispevki. — lj Dotični, ki je pomotoma vzel Inata dopoldne okoli desete ure v upravi .Slov. Naroda« moški dežnik, se poziva da ^a oe-mndoma vrne istotam. Razstava v Jakopičevem paviljonu Petnajsta razstava Narodne gal stara znanca Doiinar in Gojmir Ljubljana, 26. oktobra. Jutri dopoldne bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava kiparja Dolinarja in slikarja Gojmira Antona Kosa. Razstava napravi na obiskovalca prav prijeten vtis. Največ je razstavil Gojmir A. Kos, ki je ostal zvest svojemu elegantnemu, vseskoz umetniškemu stilu. Gojmir Anton Kos je našemu občinstvu že dobro znan. Razstavljal je že opetovano v Ljubljani, dalje / Zagrebu. Beogradu, Novem Sadu, Sarajevu, dvakrat v Pragi ter na Dunaju in v Berlinu. Iz nad vse laskavih poročil je bilo razvidno, da so njegove slike vzbujale največje zanimanje občinstva. — Veselje do slikarstva sem podedoval, mi je pravil ob neki priliki. Oba moja stara očeta, tako od očetove kakor od materine strani, sta bila slikarja - samouka. Od prvega visi še danes v farni cerkvi v Selcih križev pot. V isti vasi je tudi prav lepa podoba Kristusova, a jaz imam sv. Matevža, ki kaže v načinu slikanja, posebno glava, prav dobro tehniko. Torej ni čuda, da sem slikal že kot otrok Še danes hranim list z različnimi risbami, med katerimi se odlikujejo načrti za pustne maškare, posebno oni, ki predstavlja »petrolejko«. Risba spada v čas pred ljudsko šolo. — Katere sodobne slikarje najbolj ceniš? sem ga vprašal, hoteč si biti čim bolj na jasnem glede njegove umetnosti — To je težko reci. Marsikaj mi je všeč, mnogo odklanjam. Odklanjani ekspresionizem, dočim se mi surealizem zdi preveč manira. Všeč mi ie novi pariški monu-merrtalizem. — Kateri slikar predstavlja po tvojem višek umetniškega ustvarjanja? — Umetnost ima mnogovrsten obraz, zato predstavlja nje višek tudi več umetnikov. Poznate jih vsi. Radoveden sem ogledoval njegove slike in se čudil preciznosti njegovega čopiča. Gojmii Anton Kos kot eden naših najbolj inteligentnih slikarjev ve, kaj hoče. V ma-terijalnem pogledu hoče biti predvsem plastičen. Plastika ie pri njem v najožji zvezi s tem, kar hoče povedati in tako so njegove slike polne življenja — za slikarja najvišje priznanje, ki ga more biti deležen. — Kaj je cilj tvojega umetniškega ustvarjanja? sem ga vprašal. — Težko je govoriti o ciljih, je odvrnil skromno. Saj je celo slrkarjevo delo le iskanje pravega izraza. Možno je, da čez čas zavrže pot — ki mu je še danes sveta — ako mu ne ustreza več. To je slikarjev razvoj. Trenutno se zdi tudi meni, da sem bolj v razvoju kot kdaj poprej, da čutim bolj kot kdaj poprej odprto, vendar jasno pot pred seboj. Vi čuda, da bo imela tudi ta razstava videz, da še tipljem, da krenem tu desno, tam levo in da se predelujem. Nisem se hotel nasloniti na kako že obstoječo veličino. Rajši sem utiral svoje steze kot tuja pota. To vodi mogoče počasneje do cib'a, vendar pridem do tistega, ki je namenjen moji moči ali nemoči. Zavedam se, da se morda zdaj boU kot kadarkoli izoblikuje lice moje umetnosti. Takisto sem tudi prepričan, da preživlja cela naša povojna umetnost odločilne čase. Kadti že nad poldrugo leto opažamo na umetniškem področju nekako zatišje, v katerem se vrši, mislim, zorenje naše povojne mladine. Videti je. da ni več čas za ceneno maniro in dnevni efekt ki ga je vsem dovolj prinesla povojna doba. V prihodnjih letih se bo pokazalo, koliko je bilo zrna v nas in koliko plev. DoJinarjevi kipi razodevajo človeka, ki Živi ves Ca svejo umetnost. Razstavil je kipe znanih osebnosti: gdč. Thalerjeve, industrijalca Alojzija Vodnika, slikarja Gojmira Antona Kosa, rfinfca Srmyfcrrja Ud. Fxapi- erijc, na kateri sta razstavila Anton Kos 52 slik in plastik ral me je po karakteristiki obraza doprMii kip pokojnega ministra dr. Žerjava. Dela! ga ie po fotografiji, m vendar, kako se mu je posrečil! Kakor da ga gledam v njeit'>\i delovni sobi, tak se mi zdi. — Žal, da me sedanja razstava mojih del ne more prikazati takega, kakor je bila moja želja. Razstavljam precej stvari, ki ^) deloma že znane. Večje delo le Mojzes, katerega original pa je še vedno na razMa-vi v Monakovem. Imel sem v načrtu, d , i -gotovim do jutrišnje otvoritve več večjih plastik, a so ml druge stvari vsakdan iegli značaja vzele preveč časa. Mojzes je po mojem mnenju eno najboljših Dolinarievih deL Doiinar ga je namestil v srednji sobi Jakopičevega Paviljona* kjer vpliva, okoli 3 metre visok, zelo monumentalno. Ko je bil Mojzes razstavljen na internacij ona In i razstavi v Parizu, so si bial vsa pariška poročila edina v sodbi, da se je Doiinar uvrstil z Mojzesom med »najpomembnejše sodobne kiparje« in da je Mojzes »silno delo po skulpturalni plastiki, v katerem se za nas zapadnjake tudi zanimivo uveljavlja umetnikov narod«. Revija »La vie du beau et dn vral«, izhajajoča v Parizu, je poročala med druuim: To veličastno delo vzbuja tem večjo pozornost, ker je naravnost čudovito tako po slogu kakor po izdelavi. In pretekla so žc leta, ko ni bilo pod kupolo v Orand Pala is veličastne]Šega in popolnejšega kipa. Pr.iv do Rodina moramo seči, da naletimo na podoben uspeh. Zasluži ga v vseh pogledih za svoj čudovito razgibani kip. Mojzes, stopajoč s Sinaja z božjimi zapovedmi, ima dvignjeno desnico, z levico Pa kaže proti zemlji in izroča dobesedno zapovedi od zgoraj. V njegovem zadržanju vidimo izvoljenega posrednika, posvečenega in navdahnjenega nosilca zaveze. Pričujoča razstava je 15., ki jo je priredila Narodna galerija od 1. 1022 da!je. Po svoji umetniški kakovosti in zanimivosti zasluži, da si jo ogleda vsak Ljubljančan m IJubfjančanka, ki rrra ni kultura prazna beseda. — Avtskolesarski klub Ilirija, priredi jutri v nedeljo 27. oktobra motocikliAki »Lov na lisiooc Tooni razpis je bil razposlan v*em članom in astahm klubom. Start lisice točno ob 12 izpred kavarne »Europac, zashvi<>-valci startajo točno ob 13. izpred Velesejma. Predsestanek vseh tekmovalcev in kontrol, točni pregled in razlaga lovi&ča, o^led lisičjega vozila in razdelitev startnih izkaznic je jutri dopoldne točno ob 10 na dvoriču restavracije >Novi Svet<. Po končanem lovu športni sestanek in razglasitev rezultatov v gostilni >Slepi Janeze pri Št. Vidu. 'Mbor. _ A. S. K. Primorje. Lahkoatletska sekcija se že marljivo pripravlja za >b',k l>-dinjenjac, ki ga priredi A. S. K. Primorje na dan 1. decembra. Trainingi ne vjv .-e vedno na prostem _ na igrifcču Primork — dnevno od 15 do 18. Ob sredah in sobotah popoldne ter nedeljah zjutraj se vrže rr»-countrv teki. — Trainingi so združeni > telesno gimnastiko ~_ sistem >Waltzer< — sistem, ki je po obzirnih razpravah znan kot najuspešnejši in ki je osvojil Že vso Nemčijo, — Poživlja ee članatvo, da se traiiin-go polno&tevilno udeležuje, da bo »tek Ujedinjenja« jasen izraz naše športne jakosti. Novi člani se sprejemajo dnevno na igrišču. —- Dijaštvu, ki 6e zaveda, da je po dui«»vni izobrazba potrebna i telesna, toplo priporočamo, da se posveti temu plemenitemu in koristnemu sportu. — Skrbite zato, d« «i obranite telo sveže in zdrave, ker je to življenjski predpogoj. — Včlanite se v »oiilni klub lahke atletike v Sloveniji. —. A. S. K. Štev. 246 ^SLOVENSKI N A R O D«, dne 26. oktobra 1929. Stran 5. Tone Šubeli je pel v 45 mestih 14 ameriških držav Velik uspeh njegovih koncertov med Slovenci in Američani Ljubljana, 26. oktobra. O svojem potovanju v Ameriko, o svoji zmagoslavni koncertni turneji ter o ameriških Slovencih je postregel baritonist Tone ft u b e 1 j našemu uredniku z naslednjimi zanimivimi podatki. — Iz Ljubljane sem odpotoval z velikim veseljem lani meseca januarja. Tedanji upravnik Narodnega gledališča g. R. Krc-gar mi namreč ni bil posebno naklonjen. Svidenje po 21 letih Potovanje čez veliko lužo jc bilo zelo naporno zame. Imeli smo hude viharje in nisem se mogel otresti morske bolezni. Ko sem zagledal nebotičnike in dim Neuvorka, bi jo bil najrajši popihal nazaj. Kaj kmalu pa sem se privadil ameriškemu milieju in »daj mi je dolgčas po njem. Sestre in bratje v Newyorku so me bil; sevec^ nepopisno veseli. Po 21 letih smo se zopet sestali. 10.000 pevcev brez kruha V 14 dneh sem dobil prvi angažma pri luteranski katedrali v Brooklvnu (Greater Newyork). Nameščen sem bil kot solist in pel sem samo ob nedeljah dva ali tri solo-speve, kar se v Ameriki dobro plača. Dobiti službo v Newyorku je zelo težko. Ko sem begal okoli za kruhom, so mi povedali, d^ je samo v Ne\\yorku 10.000 pevcev brez posla. Da bi bil gmotno na boljšem, sem iskal še kako delo, katero bi opravljal ob delavnikih. Organizirala se je ravno neka nova družba za nastope v vaudeviliu, kakršnih je v Ameriki na stotine. Vaudeville je nekak boljši varijete. Včasih se vprizori poleg kino - predstave cela opereta ali revija. No in s to družbo bi moral nastopati. Obstojala je iz orkestra 13 mož, plesalke in plesalca, jaz Pa naj bi pel kot solist popularne ameriške popevke. Hitro smo naštu-dirali revijo in iskali angažmaja. Takoj prvi agent nas je sprejel in morali bi nastopiti v središču Newyorka na Broadwayu. S u bel j s svojo nečakinjo pianistko Ce-rarjevo. Medtem sem imel v Newyorku prvi samostojni koncert, drugega pa z gdč. E. Grayhek (v Ameriki rojeno Slovenko, članico Metropolitan opere), in še tretjega za Američane na Parku Avenue, kjer živi newyorška elita. Pel sem tudi za radio in sicer so mi dovolili samo eno pesem. Prav ta pesem pa je bila odločilnega pomena za- me. Prejel sem mnogo pisem naših ijudi iz raznih krajev Zedinjenih držav, v katerih so me vabili, naj priredim koncerte. V par dneh bi moral nastopiti na Broad\vayu E omenjeno družbo, a sem ji rajši dal slovo in odpotoval na koncertno turnejo. Na koncertni turneji Pni koncert za Newyorkom sem imel v Clevelandu. drugega v Chicagu. V obeh krajih sta bili dvorani nabito polni, publika navdušena. V Clevelandu so aranžirala koncert vsa drustva skupno. Vsaj mislim, da je bilo tako, kajti vsi listi so me podprli. V Clevelandu izhajata dva dnevnika: »Ameriška domovina* (urednik Louis Pire), in Enakopravnost^ (urednik Vatro G rili), nadalje dva tednika »Nova doba« in »Glasilo KSKT«, urednik prvega Anton T e r b o v e c , drugega Ivan Zupan. Tri dni pozneje sem priredil v Clevelandu mladinski koncert. Zopet je bla dvorana nabito polna. Samo malčkov je biio okrog 1600 in zraven še mnogo odraslih. Nato sem odpotoval v Chicago. Pr\ i koncert mi je aranžiralo pevsko društvo »Sava«, drugega cerkvena društva. Tudi tam sem imel še tretji — mladinski koncert Pozneje sem pel še trikrat V Chicagu izhajajo trije slovenski listi: dnevnika »Prosve-ta« (ured. Iv. Mole k), »Amerikanski Slo-venece (urednik John Jerič) in tednik »Proletarec*, ki ga urejuje Frank Zaje. »Prosveta« izdaja tudi mladinski list v slovenskem in angleškem jeziku, menda edini te vrste med ameriškimi Slovenci. Intrige iz domovine Pred prvim koncertom v Chicagu je prejel odbor, ki je pripravljal moj koncert, anonimno pismo iz domovine. Samo ob sebi umevno ni bilo v njem zame nič dobrega Zvedel sem pa to šele dve uri pred koncertom. Slabe volje sem stopil na oder. Kot prvo pesem sem zapel »Kje je moj mili dom?c, ki sploh ni bila na sporedu. Učinek na občinstvo je bil tako velik, da sem moral k 13 pesmim sporeda dodati še 10. »Glas Naroda« v Newyorku (urednik Trček) je bil prvi list, ki je poročal o mojih koncertih. Za njim so jeli poročati o meni vsi ostali slovenski amerišk listi in tako mi je bila odprta pot v vse slovenske naselbine. Kogar v Ameriki listi ne podpirajo, je izgubljen. Čeprav je nastopilo že poletje, sem imel še šest koncertov. Iskal sem stikov tudi z Američani, da bi tudi med njimi prirejal koncerte. Miss S tein it z, rodom Ljubljančanka, mi je preskrbela potrebne zveze. Po več člankin v ameriških listih sem prejemal povabila za koncerte od vseh strani. Uredil sem si turnejo za zimsko sezono od Newyorka do San Francisca. 70*000 km vožnje Pel sem v 45. mestih 14. držav (samo v Clevelandu sem imel 13 koncertov, od teh 6 za Slovence, ostale za Američane). Izmed večjih slovenskih naselbin me samo J o 1 i e t ni povabil. Pozabil sem omeniti, da izhaja še en slovenski tednik, in sicer v Milwaukeeju, katerega so prekrstili iz jJVestnika« v >Obzor«. Urejuje g:a Ljubljančan Rado S t a n L Vse koncerte so mi aranžirale razne organizacije in posamezniki. Šest koncertov sem absolviral skupaj z go. Lovšetovo. Prepotoval sem z vlakom in avtobusom okrog 70.00 km. Rad bi povedal o vsaki naselbini kaj zanimivega, pa bi bilo preobširno. Kakšni so ameriški Slovenci Slovenci žive večinoma na vzhodu, na zapadu jih ie malo. Vsi so enako marljivi, enako dobri. Američan jih ceni, ker pridno delalo. Delo in trde izkušnje sp Slovencem v Ameriki najboljša življenjska univerza. Amerik^ je izvrstna dežela za zdravega in pridnega človeka. V Ameriki delaj — ali pa pogini! Skoro vsak priseb'enec je imel težke boje, preden si je ustvaril eksistenco. Zato si jo tudi zna obdržati. Po obleki se delavec ne loči od milijonarja in v občevanju je gospodar vedno \ljuden s svojimi uslužbenci. Tudi ni nič čudnega, če si danes bančni uradnik in jutri delavec v rudniku. Nihče te ne gleda postrani Za naše Uudi v Ameriki so se tukajšnji listi začeli šele zadnje čase nekoliko bolj zanimati. Želeti bi bilo, da bi več poročali zlasti o gospodarskem napredku ameriških Slovencev. Obilo materijala o tem najdete V njihovih listih. 2al da se jih domovina običajno spomni takrat kadar kaj potrebuje od njih. Ameriški Slovenec je velikodušen. Dobri stvari je pripravljen vedno priskočiti na POJTOČ. Slovenska govorica v Ameriki Nad vse lepo je poslušati govorico iz ust druge in celo tretje generacije. Zanimivo je, da sem V Minnessoti naletel na zamorca, ki je govoril slovensko. V otroških letih se je igral s slovenskimi otroci in se tako priučil našega jezika. V mestu Tower v Minnessoti sem opazil mnogo žensk z rutami na glavi. Name, ki sem prišel iz starega kraja, je to zelo osvežujoče vplivalo. Pri Zali Zar ani V Hollvvvood sem dospel ravno za božič. Tam živi samo mala peščica Slovencev. Miss Zala Zarana, znana filmska igralka (Sršenova Zalka iz Kranja), ima krasno vilo in krasen avtomobil Igra le karakterne vloge in je vedno zelo zaposlena. Ker je ravno takrat napravil govoreči film veliko prekucijo v filmskem svetu, se je odločila, da napravi vaudeville turnejo. Bila je že gotova s sporedom in mislim, da potuje sedaj po Ameriki. Na sporedu ima havajske in Španske plese. {0* Zala Zarana je kot 141etno dekle prišla v San Francisco. Od tam jo je popihala v Hollywood in poskusila kot »extra« (statistima) svojo srečo. Kmalu so jo odkrili kot »tip«, nakar je v kratkem postala najbolj iskana igralka za karakterne vloge. Igrala je že skoro v vsakem studiju v Hollywoo-du. Stalno noče sprejeti nikjer angažmaja, ker ji tako bolje kaže. Cameraman List Slovenec M. J. List (prej se je pisal Znidaršič, doma je z Notranjskega), je cameraman pri filmskem podjetju United Ar-tists Studio. Z Dunaja, kjer je bil vpisan na univerzi, je odpotoval v Mehiko. Radi neprestanih revolucij v Mehiki se ie preselil v Zedinjene države, učil se de fotografiranja in je tako prišel k filmu. Bil je tako ljubeznjiv, da mi je razkazal prostore omenjenega filmskega podjetja in mi preskrbe! izvrstne zveze med filmskim svetom. Prav prijetno ga je bilo poslušati, ko je opisoval svojo življenjsko pot, še lepše Pa je bilo gledati njegova fotografska dela, ki jih je že mnogokrat razstavil in dobil zanj a velika priznanja. Pri ameriškem pisatelju Adamiču V San Pedru v Kahiorniji sem se seznanil s pisateljem Lojzom Adamičem rodom z Grosupljega. Sodeluje pri vseli večjih ameriških revijah. Zanimivo je, da je prestavil v angleščino Cankarjevega »Hlapca Jerneja« (prevod je že izšel) ter da ima prevedenih že več slovenskih del V angleščino, med njimi tudi Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem«. Tudi on je prišel v Ameriko star 14 let in je okusil \ sc bridkosti težkega dela in borbe za obstanek. Služil si je kruh kot delavec na lad.iah in tako večkrat prepotoval Tihi ocean. Žive! je delj časa na Kitajskem in Japonskem ter se je med svetovno vojno udeležil kot ameriški vojak krvavih bojev na francosko -nemški fronti. Danes zavzema odlično mesto med mladimi ameriškimi pisatelji, piše namreč večinoma angleški. Več njegovih stvari je izšlo v knjigah »blue books., nekakšnih reklamkah. Včasih tudi napiše kaj za rProsveto« -- v angleščini. Sedaj se mudi v Ne\vyorku, kjer namerava izdati večjo knjigo. V eni izmed vil Slovenke Margaret D o n 1 i n v Hollywoodu stanuje zelo priljubljeni filmski igralec za starejše vloge Alis B. F r a n c e s. Drugi Slovenci-umetniki v Ameriki Nadalje imajo ameriški Slovenci slikarja P e r uš k a , ki živi v Chicagu. Letos je obiskal Ljubljano in le škoda, da ni razstavi! svojih slik. V Ameriki je razstavil že v vseh večjih mestih. Pri Slovencih in Američanih uživa velik sloves. Na potovanju sem naletel na nekaj izvrstnih pevskih moči. Mrs. L a u s c h e -Welf in Miss Mary U d o v i c h iz Cleve-landa sta napravili že mnogo gramofonskih plošč. Pojeta v duetu naše narodne pesmi in sodelujeta tudi večkrat na raznih prireditvah. Mrs. I v a n u s h stalno sodeluje na glasbenih prireditvah. Pela je tudi naslovno vlogo v operi »Turjaška Rozamunda«, ki so jo lani vprizorili z velikm uspehom v slovenskem Narodnem domu v Clevelandu. Pri vseh glasbenih svečanostih sodeluje tudi tenorist B e 11 e, ki ima prav dober glas. V Pueblu Colorado sem se seznanil z Johnom Germom, ki ima izvrsten dramatičen tenor. Velika škoda je, da ni imel mož prilike izšolati glasu. Zelo močne so podporne organizacije. Slovenska narodna podporna Jednota v Chioagu ima 4 milijone dolarjev premoženja, KSKT v Jolietu okoli 3 milijone in zelo mlada Jugoslovenska KJT v EUy, Minnes-sota, 2 milijona. Obstoji še več podpornih organizacij, ki zelo hitro napredujejo, o katerih pa mi žal niso znani točni podatki. Slovenci v Ameriki imajo tudi več zelo močnih bančnih zavodov, ki hitro in točno poslujejo ter napredujejo z neverjetno naglico. Vse, kar imamo Slovenci v »novi domovini«, je ustvaril slovenski delavec s svojo neomajno energijo. Kako so podjetni in vztrajni, priča naslednji primer: Seznanil sem se z neko gospo, kateri je ubilo moža v premogovniku. Zapustil ji je štiri nedorasle otroke. Stara je bila takrat okrog 30 let Premogovna družba ji je izplačala odškodnino v znesku 3000 dolarjev. Mlada vdova s* ie izposodila še nekaj denarja in si zgradila — hotel. Koliko dela in skrbi je imela s stavbo, si lahko mislite. Ni se ustrašila zaprek, temveč je vztrajno delala in tako ima danes krasno uspevajoč hotel brez dolga, vreden mnogo tisoč dolarjev, poleg tega Pa vse otroke preskrbljene. Takih primerov je nešteto. Dostikrat delajo tam ljudje dnevno po 14 ali 16 ur. Če bi pri nas tako delali, bi seveda tudi doma lahko imeli Ameriko. —k. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odeJbelos/ti in protinoi, katarvu želodca in črevesa, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čtca zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uoe, da uravna »Franz Josefova« voda izborao delovanje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, d-rogerijah in špecerijskih trtgovinaJh. Vegetarijanec. — Natakar, prinesite mi veliko porcijo bifteka, toda s sočivjem in krompirjem, ker sem vegeterijanec. Nastopno predavanje vseučili-škega profesorja dr Gosarja Danes ob 11. di^poldue je imel vscučili-ški profesor dr Andrej Gosar na tehniki svoje nastopno predavanje o »Tehniki, gospodarjenju in družbi*. Zelo pregledno predavanje je bilo razdeljeno na šfri dele. V prvem je predavatelj govoril o vnanjem vplivu tehnike na gospodarsko in družabno živlienje, v drugem o pojmu in bitni sorodnosti gospodarjenja in tehnike, v tretjem o stvarni neloČ-ljivosti gospodarjenja od družbe, v četrtem pa o družabno gospodarski in socijalni vlogi tehnikov. Zelo zanimivo je bilo predavanje, ko je dr. Gosar opredeljeval po dr. Sombartu tri tipične skupine modernega cocpodarskega življenja: podjetnike - strokovnjake, trgovce bi finančnike. Podjetniku strokovnjaku je glavno to, kar proizvaja. Njegova najvarnejša skrb je, da svoje proizvode kar najbolj izpopolni ter jim tako pripomore do veljave. Zato je tudi vezan na svojo stroko. Drugače podjetni trgovec. Njega zanima v prvi vrsti, kaj se da na blagovnem trgu najbolj z uspehom prodati. Če je dovolj spreten, poskuša tudi sam vzbuditi pri odjemalcih z reklamo nove potrebe. Po teh uravnava potem svojo produkcijo. Zaradi tega ni vezan na nobeno stroko, marveč jo menjava, kakor se menjava položaj na trgu. Finančnik posveča vso pažnjo zbiranju in zlaganju kapitala. Njegovo pravo področje je snovanje, spajanje in združevanje podjetij. — Gospodarsko in socijalno zlo današnjega kapitalističnega reda izvira v veliki, če morda ne celo v največji meri odtod, ker je podjetnik - strokovnjak, ker je tehnik v njem potisnjen v ozadje, ker nima tiste soodločujoče funkcije, tiste vodilne vloge, ki bi jo po občegospodarskem in družabnem značaju in pomenu svojega poklica praviloma moral imeti. Zato je eden važnih, uprav bistvenih pogojev za zares občekoristno in socijalno pravično ureditev modernih gospodarskih in socijalnih razmer ta, da se podjetniku -strokovnjaku, da se tehniku znova odpre pot do soodločujoče, če ne že vodilne vloge v modernem gospodarskem življenju. To pa je možno samo tedaj, če se strokovnemu znanju tehnikov pridruži še primerna gospodarska izobrazba, ki jim bo dajala jasen pogled v ustroj, tok in zakone modernega gospodarskega mehanizma, ki jim bo v pravi luči predočevala aktualne gospodarsko in socijalno politične probleme ter jim kazala pot do njihove rešitve. V tem pojmovanju smisla in pomena ter gospodarsko in socijalno političnega Študija na tehniki je hkrati izražen tudi program njegovega bodočega delovanja na univerzi. Iz Celia —c Opozorilo prebivalcem Pečovnlka in okolice. Poveljstvo tukajSnjega 30. peš-polka obvešča vse prebivalce Pečovnika in okoiice, da bo icnelo vojaštvo celjske garniziie dne 29. oktobra od 8. do 12. ure dopoldne v okolici vojaškega strelišča v Pečovniku pri Celju ostro streljanje. V omenjenih urah naj se zato nihče ne mudi v tamkajšnjih okoliških gozdovih, da se Prepreči eventualna nesreča. —c Dve izgubi. V mestu je izgubila Danica Juričeva z Brega dne 21. tm. svoj siv ovratni šal, pleten na modri črtasti podlagi, vreden 25 Din. Ana Senkarjeva iz §t. Vida pri Grobelnem je izgubila 23. tm. v mestu, ko je hodila po opravkia. obrabljeno črno denarnico, v kateri ie imela okrog 200 Din. c— Pozabljen zavitek. Pred dnevi je pozabila neka stranka, ki je kupovala v trgovini Kramar & Mislej na Kralja Petra cesti, na prodajni mizi papirnat zavitek, v katerem se je nahajala nova riuha. Las*-nica naj se /glasi na celjski policiji. —c Nevaien avtomobilih. Policiji je bil ovaden lastnik osebnega avtomobila 16-158, ker je privozdl v torek popoldne z veliko brzino po Kralja Petra cesti in nenadoma zavil v Aleksandrovo ulico, pri čemur je zadnji del avtomobila zaneslo z veliko silo proti trotoarju. Malo je manjkalo, da niso bili poškodovani številni pasanti, ki so ee istočasno nahajali na trotoarju. Med prisotnimi pešci je nastalo veliko in opravičeno ogorčenje in zgražanje. Darujte za Jugoslovensko matico K. W, Aramis: Pri zdravniku V prenapolnjeni Čakalnici specijalista za notranje bolezni sta se slučajno seznanili dve lepo rojeni dami. Živahno sta kramljali in si krajšali čakanje. — Vi ste tu prvi., pravite? Ta zdravnik je baje zelo dober... Pa sem sklenila poskusiti še pri njem. — Še nikoli nisem bila pri njem. Toda hčerka našega hišnika ga je tako hvalila, da sem sklenila poskusiti še pri njem. Zakaj bi mi ne mogel dati dobrega nasveta? — Kaj vas pa boli, če smem vprašati? — Toda, draga gospa, spati ne moreni. Po večerji ležem, pa se obračam in valjam po postelji, da je joj. Pogosto mine polnoč, pa še ne zatisnem oči. — Kaj poveste! Tudi z menoj je tako. Kaj pa bode vas ne? — Seveda me, pa še kako! To je pa res čudno. Očividno imava obe isto bolezen. f — Kadar me začne trgati, mislim, da se mi bhža zadnja ura. — In nobena jed mi ne diši. A še tisto, kar bi mi dišalo, je tako drago, da mi ni mogoče kupiti. — Vidite, tudi meni ne diši jed. A to je vedno zlo, Če prinese človek na svet želodec k ne harmonira z žepom. — Da, res je. A zjutraj ko vstanem. mi šumi po glavi in srce mi včasi tako močno bije, da mislim, da mi bo počilo. Kaj vam ne bije? — Kako bi ne bilo! Zdaj pa že vidim, da Lmave res isto bolezen. — To bo zanimivo, kaj nama poreče zdravnik. Ta čas se je vrnil iz zdravnikovega kabineta bolnik in sobarica se je obrnila na naši znanki. — Katera je bila prej tu? Začeli sta si dajati prednost, končno je ena vstopila, druga je pa ostala sama. Toda takoj je dejala naslednjemu bolniku, da se ji nikamor ne mudi in da mu rade volje prepusti svoje mesto. Čez četrt ure se je vrnila prva dama od zdravnika in druga jo je sprejela z vprašanjem: — No. kaj je dejal zdravnik? — Hm... skoro nič. Meso mi je prepovedal, posebno na noč. Mnogo naj se gibljem in pijem vodo Vichv. To je vse. — In koliko ste mtu plačali? — Dvanajst zlotov je računal. — Kaj pravite! To je mnogo! Pa poj dive. Storim isto, kar je svetoval vam, pa mi odleže tudi brez zdravnika. Ta vaš zdravnik mi je predrag. O jej! K. W. Aramis Odda se stanovanje Po dolgem in temeljitem razmišlja« nju je prišla gospa Tlamušinska do za* ključka, da lahko svoje stanovanje dveh sob s lnihinjo brez skrbi odda vsaj za pol leta v najem. Pripravljala se je baš na letenje in daljše bivanje v Ciechocinku, a od tam se odpelje naravnost v Lublin k poro* ceni hčeri na počitnice. Hči je dobro omožena, zet vedno rad vidi taščo, gotovo ostane tam mesec dni, če ne dva. Iz Lublina pa lahko odpotuje narav* nost k drugi hčerki, Id jo itak vabi in pri kateri sploh 5e ni bila. To je nekje pri Radomi in če bo že tako daleč, osta* ne tam kar do Božiča ali pa vso zimo. Stanovanje torej lahko brez skrbi odda. Saj je itak hudo za stanovanja, treba je torej storiti vsaj nekaj, da se stanovanjska beda ublaži. Ljudje pa radi plačujejo, tako da bo lahko krila najemnino in da ji morda ostane še kaj za stroške v kopališču, kjer je itak vse drago. Sedla je torej za mizo in napisala na karton lepo in Čitljivo, kolikor je pač mogla: Odda se takoj stanovanje dveh sob s 'kuhinjo. Poizve se v stanovanju št. % Oznanilo je takoj lastnoročno na* bila na vezna vrata in bila je prepri* čana, da njen trud ne bo zaman. Vrnila se je v stanovanje, sedla v starinski na* slanjač in čakala na najemnike. Toda ura za uro je minila, pa se ni nihče oglasil. Gospa Tlamšinska je ča* kala potrpežljivo. Dan se je začel na* gibati proti večeru, a še vedno ni bilo nikogar. Kaj pa če je v naglici poza* bila napisati številko stanovanja ali če se je v številki zmotila? Ta misel ji ni dala miru. Napotila se je torej pred hišo, ka* kor da je namenjena proti večeru na izprehod. Pogledala je na vezna vrata in ostrmela. Njenega oznanila ni bilo nikjer. Gospa Tlamšinska je stala nepre* mično, kakor da je treščilo v njo. Kar se je prikazal na dvorišču hišnik, go* spod Filip, namenjen v hišo. — Gospod Filip, tu sem davi nabila oznanilo, da oddajam stanovanje, pa.. — Videl sem ga, videl. — Kaj se je zgodilo z njim, prosim vas? Kaj se ni nihče zanimal za stano« vanje? — Pa še kako so se zanimali! Cim ste nabili oznanilo, takoj so se začeli ljudje ustavljati pred hišo. In kako bi se ne! Saj to je v naših časih redek po* jav. V hipu se je nabrala tu gruča lju* di, tako da sem jih komaj sproti od* sanjal. — No in kaj? Se ni nihče zanimal za stanovanje? — Kako bi sc ne zanimal?l Smejali so se ljudje, da so se kar za trebuhe držali! — Kaj pravite? Kako to? — No, so dejali ljudje, to ni slaba šala, toda na takle trnek se nihče več ne ujame. In neka gospa je na vse grlo kričala, da mora biti najemnina za to stanovanje preklicano zasoljena, če je treba loviti najemnika z javnim ozna* nilom. Po tem jc prišel star možiček in se je hudo razjezil. To bo laž, nekdo da brije norce iz ubogih ljudi. In strgal je oznanilo, češ, da se nihče ne sme norčevati iz ubogih ljudi, ki iščejo sta* novanje. — In vi ste to mirno gledali, gospod Filip? Kaj ste rekli na to? — Hm... Kaj sem mogel reči? Pra* vim vam, milostiva, zdaj treba podna* jemnike loviti drugače. Za to so posre* dovalci in dobre zveze in protekcija in kaj vem kaj še. Kdo je pa še slišal v naših časih nabijati na vrata javna oznanila, da se odda stanovanje?! To se zdaj ne dela! To je prišlo že davno iz mode... In tako se milostiva ne sme ! jeziti, da je oznanilo dražilo ljudi in da so se razburjali Stran 6 .SLOVENSKI N A R O Dc, dne 26. oktobra 1929. btev. maigati premagati notranje odpore, odstraniti njegovo depresijo in očistiti njegove instinkte. Iz kuilturnih razlogov odpade baje najmtenizivnejsa represija na seksualni nagon. Trditev, da se pričenja »pri Človeku seksualno življenje šele s puberteto, po Freudovem mnenju ne drži. Nasprotno, spolno življenje doseže baje prvo krutem aerijsko točko pred 5. letom (zgodnja perioda), potem je zadržano in prekinjeno (skrita ali latentna perioda) db pubertete, ki je drugi kl:unax njegovega razvoja Vse izkušnje v prvtf periodi detstva imajo za individum največji pomen in skupno z njimi podedovana spolna konstitucija tvori podilago za razvoj značaja. Eros ni nič drugega, nego opredeljeno število oregenitalnih organizacij, ki tvorijo prirojeno dispozicijo za nadaljni razvoj človeka. Nadaljna analiza vodi Freuda k določitvi dveh osnovnih vrst instinktov. Prvi je instinkt našega jaz, usmerjen k samoobrambi in razmnoževanju, v drugi vrsti so pa objektivni instinkti, ticoči se človeških odnosajev k zunanjim predmetom, posebno ekonomskih odnošajev. Sociairrih instinktov, ki bi zahtevali posebno vrsto, Freud ne smatra za prvobi/tme. Prva naloga psihoanalize je pojasniti živčne motnje, ki nastanejo iz inhibi-cije v razvoju instinktov, iz zadrževanja gotovih duhovnih tendenc, stremečih z veliko silo naprej. Ti, z zavestjo potlačeni, impulzi, pa nikakor niso odstranjeni s sveta, marveč kažejo veliko žilavost in če jih hoče zdravnik priklicati v zavest, se pojavi velik odpor. Odtod vsi človeški konflikti, ki so samo konflikti med zavestjo in podzavestjo. Histerični simptom ni nič dlrugega nego potlačeni duhovni akt, nevrotična inhibicija Erosa. To je višek Freudove modrosti, ki misli, da je ustvarila nekaj novega in je med intelektualci vsega sveta bolj v časteh nego so previdnejše in skromnejše metode Francozov Charcota in Janeta, ki sta odikrila to stvar 10 let pred Freudom ter dokazala, da psihoanalitično lečenje ni edino. Namesto psihoanalize govorita samo o hipnozi in sugestiji in tudi Freudov prijatelj, švicarski zdravnik Jung, ki je hodil svoja pota, se ne zadovoljuje s tem dvctmljivim nazivom metode, marveč si je izbral točnejši naziv in sicer aso-ciacijski eksr^erimeut. Freudu očitajo mnogi učenjaki panseJksualizem, ki vidi v vseh željah in hrepenenjih samo spolni nagon, v vsakem drugem človeku pa psihonevrotika. Mnogi učenjaki so tudi mnenja, da je Freudov panseksualizem posledica dedne''obremenjenosti njegove rase, ki se spolno v primeri z drugimi rasami zgodaj razvije. Če pretehtamo vse prednosti in nedostatke Freudove teorije, moramo pa vendar priznati, da se je dotaknil naj-skrivnejših globin Človeškega duha in da se je začelo po njegovi zaslugi malo bolj odkrito govoriti o instinktivni strani, ki nudi psihološki analizi mnogo zan'irmiv3h problemov. Človeški duh hoče zopet enkrat spoznati samega sebe v najintimnejših pojavih, začel je iskati pot k tajnam svojega notranjega življenja in zablodi! je v labirint čudovitega snovanja sil, skritih v vsakem človeškem 'bitju, Freud preveč naglasa so-matično stran nagona in njegovo dednost (pred rojstvom), pozablja pa na probleme čistega duha. Njegovi izleti v filozofijo zgodovine in njegova razglab- - —J_____~ ■ ■ »■ ■ —__■____j__I_ Ijanja verskega vprašanja so doživela fijasko. Proslava 50 letnice električne žarnice V Deabornu v Zedinjenih državah so se v ponedeljek spominjali 501etnice električne žarnice. Na proslavi se je zbrala elita Amerike. Pred oficijelno pojedino je odšel Edison s svojim bivšim sotrudnikom in prijateljem F. Jeh-lom v skromno leseno hišico, kjer je imel nekoč laboratorij in kjer je izumil električno žarnico. To hišico je dal Ford prepeljati iz Menlo - Parka v Deaborn. V laboratoriju, kjer je svetila petrolejka, je Edison zJehlom ponovil svoj poskus, ki je privedel pred 70 leti do velikega izuma. S primitivnimi napravam sta izčrpala zrak iz steklene žarnice, potem sta jo pa zapečatila in napeljala v njo električni tok. Poskus ki je dal pred 50 leti človeštvu električno razsvetljavo, je ponovil sivolasi Edison do najmanjših podrobnosti. Navzoči so bili prežident Hoover, njegova soproga in Edisonova soproga. V hipu, ko je žarnica zažarela, so zablestela mogočna pročelja Fordovih delavnic v morju lučic. Z letališča so obsevali poslopja ogromni reflektorji. Kljub nalivu se je zbrala okrog Fordovih delavnic ogromna množica občinstva, ki je prirejala Edisonu navdušene ovacije. Nad zgodovinskim poslopjem so krožila krasno razsvetljena letala. Edisona so navdušene ovacije globoko ganile. Na svečanem banketu je p rezi dent Hoover slavil Edisona kot moža, kateremu mora biti hvaležno vse človeštvo. Njegov genij ga je dvignil iz bede n? visoko stopnjo najslavnejšega izumitelja. Owen Voung je slavil izumitelja kot apostola nove dobe. Edison se je zahvalil za čestitke in izjavil, da« bi bil v zadregi, da se ne zaveda, da so obenem z njim deležni časti in slave tisoči mislecev in delavcev v preteklosti in sedanjosti brez katerih bi njegovo delo nič ne pomenilo. Edisonovo slav-nost so oddajali po radiju tako, da jo je poslušalo nad 30 milijonov ljudi. Edisonu je čestital tudi Einstein. 4 Najboljše, naftrajnejše. zato 13 najcenejše! Pri zdravniku. — Zahajate v gledališče? — Ne. — V kino? — Ne. — Kadite? — Ne. — Pijete alkoholne piiače? — Ne. — Ste oženjeni? — Ne. — Imate ljubico? — Ne. — Za boga, kaj ste pa doslej sploh počeli na svetu? Pri brivcu. — Tole vodo za lase vam toplo priporočam. Če bi vam po nji lasje ne zrasli, vam dam še dve steklenici brezplačno. Moda Krzno Od leta do leta je krzno bolj v modi. Se ni dolgo tega, ko so nosile ko-žuihovinaste plašče samo zelo bogate dame in če so se pojavile v njih na kaki družabni prireditvi, so vsi občudovali kožuh in ugibali, koliko stane. Zdaj imajo tudi male deklice kožuhovinaste ovratnike na plaščih. Ločiti pristno in umetno krzno nima več pomena. Zdaj razliku« amo samo drago in cenejše krzno, pristno je pa vse, kajti zajčja dlaka je zrasla pod istim solncem, kakor lisičja. V naravi ni nobene dlake, ki bi ne bila v okras velikomestne mode in cene kosmatih živali vseh vrst so močno poskočne. Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos nosilo krzno povsod, kjer dovoli žep. Kostumi so bogato okrašeni s krznom in na novih modelih so se pojavili celo kožuhovinasti robi Široki rokavi plaščev imajo Široke in visoke kožuho-vinaste manšete. Ovratniki kostumov in plaščev segajo globoko na hrbet Tudi dopcfldanska obleka je lahko ozko obrobljena s krznom. Kožuhi so seveda tudi letos najlepši in najbolj praktični, •ker so najtoplejša obleka za hud mraz. Še tako toplo podložen zimski plašč ne greje tako. kakor zaaji kožušček, dta o pravem toplem kožuhu spfloh ne govorimo. Čim lepše in dražje je krzno, teim trpežnejše in bolj praktično je. Kupiti dober kožuh nikoli ne pomeni vreči denar proč, kajti kožuh nosimo več let in nadomesti nam zimski plašč, ki ga je treba vsako drugo leto obnoviti. Če seštetiemo izdatke za nekaj plaščev. dobimo že lep kožuh. Tu ni treba niti omenjati, da je kožuh boli praktičen, pa tudi lepši in trpežne jši. Letošnja moda prinaša novo modo kožuhov. Večerne obleke, ki so dolge, zvončaste in polne volanov, zahtevajo kepe, ki jih dostojno dopolnuijejo. Poleti so nosile dame svilene kepe. pozimi pa (pridejo na vrsto kožuhovinasti. Kožu-hoviroast kep je zadnja novost letošnje mode. Izdelujejo se iz vseh vrst krzna in so praktični, ker jih lahko predelamo in porabimo za kaij drugega, če pride ikeip iz mode. Dekle zopet dama Celotna slika sedanje mode priča, da so se ženske že naveličale posnemati moške, pa tudi igrati deklice in da hočejo biti zopet dame. Začelo se ie z daljšimi lasmi in zaključuje se s podaljšanjem krila. Celo mlada dekleta nosilo zdaj dolga krila vsaj zvečer in sicer ne samo dolga zadaj ali dozdevno v obliki raznih naširvov in volanov, temveč resnično dolga krila, segajoča do peta. Toda oni del, ki podaljša krilo od koien, je iz prozornega blaga ali iz č'jo-k tako, da se nožice vsaj nekoliko vidijo. Skratka, žene hočejo biti dra-žestne ne ie kot dekleta, temveč budi kot solidne in elegantne dame. Dovo1! je že bilo igre z grobostjo in z nekoliko smešno večno miladostjo. Žensko telo se ne sramuje več okroglih oblik, žena je zopet samo žena in zdi se, kakor da išče v stari modi vse, kar ie bilo tako mikavno žensko. Damske obleke so se poda-Všaie. z njimi se je pa podaljšalo tudi perilo, plašči in kožuhi. Žensko bitje se vrača k blagu, ki vpliva mirno ta*ko, da so izginili rudi preveč kričeči vzorci, kar se vidi posebno na sivi in rjavi barvi. Moda kratkih kril in piaščev je bila posebno pri starejših damah oogosto preveč neokusna, pač pa je bila pri mladih zdrava in zato jo bo tu težko izpodriniti. Zato se je moda zaenkrat lazdeTMa in lahko rečemo, da se damske obleke od jutra do večera podaJcšujejo, k popoldanskim čajankam so daljše, zvečer pa najdaljše. Za dopoldne dajejo dame prednost kratkim športnim oblekam ang eškega vzorca. t*>poldanske družabne ohJeke so D-i nekoliko daljše m finejše. Tu otisnjen na čelo in Črna maska mu je zakrivala spodnji del obraza. »Odvedite dekleta odtod« Hetpbuirn je omahnil nazaj v naslanjač. Neznanec je imel pTav, ko je dejal, da je orepozno. Stal je na pragu in zrl na močno razsvetljeni del sobe, kjer je sedel Heplbunn. Hepbum je vedel, da se ne more ganiti, ne da bi neznanec opazil njegovo kretnjo. Na teihnem ozadju se je slabo videla neznanceva senca. Pač pa je Hep-fcaim dobro videl ajecove bele prste na gubah zavese in njegove temne oči pod bledim čelom. Kdo ve, kako dolgo je bil skriit za zaveso. — No? Heribuirn se je. obrnil, stisnil je pipo med zobe, vtaknil obe roki v žep in gledal nočnemu gostu naravnost v obraz. Dolgo sta se molče gledala. Slednjič je Hepbum znova spregovoril. — čestitam, — je dejal flegmatično. — Pozdravite gosrooda Co-lensa v mo-:em imenu in povejte mu, da mu žd-im obilo sreče. Nisem mislil, da je tako velik lopov. Neznanec se ni ganM. — Prepričan sem, da bo Colenso prijetno presenečen. Hepbum je kar zazijal od začudenja, da v prijetnem neznan cevem glasu in vedenju ni bilo nič bojevitega. — Ne obljubim vam pa ne, da izpolnim vašo željo. Neznanec je stopil počasi naprej in se ustavil nekaj korakov od mize. Hep-butrn je zdaj videl, da je bil nizke, suhe postave in simpatične zunanjosti. Med klobukom in črno svileno masko so se pa videle samo srepe temne oči. — Po tem takem morda sprejimete poklon sami, — je pripomnil Hepburn. — Vaš vlom v hotel je najboljši dokaz, da ste mož na svojem mestu. Ali mi imate sporočiti ka-j posebnega? — je vprašal im se iztegnil v naslanjaču, kakor pravi Anglež, ki ga nobena nevarnost ne spravi rz ravnotežja. Skušal ie na vse načine zadržati sumljivega nočnega gosta, da bi si mogel izmisliti način, kako opozoriti Ro-sarmmdo- in hotelirja. Neznanec je naj-brž nameraval obračunati z vsakm po- sebej in potrpežljivo je čakal ugodne prilike. Nedvomno je imel za seboj pajdaše, pripravljene na napad. — Moram vam nekaj povedati, gospod Hepbum. Časa nimam mnogo. — Če ie td samo običajno svarilo. — •je dejal Hepfburn previdno, — običajno svarilo, naj pustim Rosamundo na cedilu, si lahko prihranite trud, gospod — gospod — žal ne vem, kako je vaše cenjeno ime. Hepburn se je ironično nasmehnil in stresel pepel iz piipe na krožnik. — Ne gre za moje ime. — Neznanec je govoril hitro in stopil korak naprej. — Občudujem vaš pogum, gospod. Zimožni ste vsega. — In vendar ne morem poraziti Co-lensa, _ se je zasmejal He-pburn. — Vsaj v spretnosti mu nisem kos. V tem pogledu bi Cofeos prekosil lisico. Vendar je pa bila sreča doslej na naurn in se ozrl na maski ranega neznanca. — Hočem vedeti marsikaj, posebno me pa zanima, kdo ste. — Le poglejte, — je dejal neznanec in pokazal na okno, zagrnjeno s težko zaveso. — Poglejte skozi okno in povejte mi, kao vidite. Nekaj prisrčnega in prepričevalnega v neznanoevem glasu je pregnalo Hep-burnove pomisleke. Z^gledal se je za hip na maskirauega moža. potem je pa stopil k oknu. — Stojte! — je zaklioal neznanec za ntjim. Stopil je k mizi in od vrl petrolejko, da je nastala v sobi tema. _ Zdaj pa poglejte. Hepburn je odgrnil zaveso in bil je prepričan, da ga zgrabijo krepke roke za vrat. Toda kotiček pri oknu ie bil prazen in Hepbum se ie nagnil, da pogleda na dvorišče. Pravokotno na bolel so bila zgrajena stranska poslopja, v katerih je biia garaža. Hepburn je zamolio vzkliknil in se še bolj nagnil k oknu. Blizu vrat, za katerimi je bil skrit ne-gov avtomobM, se je svetlikala luč. Ko so se oči privad:le temi, ie zagledal postavo, ki je ogledovala odtise pnevmatik v pesku. Sledila jim je do vrat garaže, potem se je pa vrnila k izhodu. Kmalu se je pridružila prvi še dragi pr>-satva. Električna svetilka je ugasnila in postajvl sta izginiti v temo. innncppDTjnnru u g „ n » r n ■ ■ ■ ■ ■ -""^ Grifzfier« Mltr n Hay»er Sioalal siroil ter kolesa so najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni pogoji. - Istotam švicarski pleti ini stroji „DUBIEO" edino pri tvrdki JOSIP PETELinC * LJUBLJRIIH OB VODI POLEG PREŠERNOVEGA SPOMENIKA Tf L.29J3 >*Ma1i og1asi< Vsaka beseda 50 par* Plača se lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne ..... oddovariamo- - Najmanjši oQla» Din E>-—— 1 m 1 11 Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofij« 15, naudi budilke (Weckeroe) po Diai 60.—. 3-il€*ao jaimstvo. 2307 Pletilje doteo icveiibajne sprejmem v stota-siužSbo, eveortraalno s hromo v hJši. Natstav v vmr. »Slov. Naroda*. 2312 Pletenje nogavic na stroi štev. 8 *ra na iteiv. 10 oddam na dom. Naslov v iiprav. >SVw. Naroda«. 23M Katera samostoi. dama želi resnega anamoa z boljšam gospodom v s vir ho skupnih feletov. Poeiiuđbe z naslovom na inprarvo »Slov. NaT.« pod »Jasen«. 2316 ILIRIJA koks Dunajska c. 46. Telefon 28-20 Gospod star 30 let, z dobro statao sliuižibo žela resnega znanja s samostojno gosipodipčno oven. z vdovo. Po-n>uđibe s potem naslovom posJaiti na upravo fcsta pod »Zime&i večeri«. 23J7 Šivalni stroj Oberlock, s sejpaTatomi motorčkom, pletiind stroj 10-60 in stroj za kr-tačenje pletenan. vsi stroji malo raiblijero, brezhibni, poceni na prodaj. Lojze Kristan, tovarnar, Za-puže, p. Lesce. Gorenjsko. 2282 ILIRIJA oremog Na obroke KUipBte po orieinatoib cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Uublđana. CigaJefiova t* l 80/L Gostilna »Krof« toSd praštao dolenjsko portogatko. 2318 Podpletam moSke vohneme nogavice na roko. Marija Jetenič, LJubljana, Stara pot 1. 2320 Proda se: črno zimsiko blago za obk&e, dalje močne nizke čevlje štev. 39, sukanja n nova obleka. Marija Je-tenaič, Stana pot l/I. 2321 Sprejemam naročila damstke^a perila in slik na platani rtd^ žamet za blazinice, — pn&deim tudi na dom. Dopisndca zadosttaoe. Marija Jelen^Č, Ljubljane. Stara pot l/I. 2332 4 čevljar, pomočnike za močne delavske čevlje, s hrano in stanovanjem v hiši spregane v rajno delo Rado Uzelac, Pla&kj. 2231 Zobotehnik perfetkten v kavčutku in zlatu, vešč operativnega dela, išče službe. — Pommdbe pod »ZobotetoiKlk 2248« na uspravo »SK>v. Naroda c. Sadno drevje vseh obfcak in vrst, vrtnice konfe re, perene, okrasno grmičevje, vt ba žalujka, clemaths. da h Me, li gušter či najlepše žive mele in drugo. Cenik brezplačno. M. Podlo-gar, drevesničar in vrtnar. Dobrna pri Celju. 2121 Otomane davane, salonske garniture, fotelj*, peresnice, modroce dobite najboljše in najceneje pri F. Sajovic, Ljub* Ijasa, Stari trg 6. 2261 Stare kovine baiker. medeaiiino, sivJoec, cinkovo pločevino, kakor tudi vse druge kovine kjupujerao v vsak j kodricjna. — Plačamo najvišjo ceno. — »JLeeu-rac, poduzeče za is!korišĆGvaii.je sirovina, Zagreb, Bačvar sika 5. 2312 Solidno učenko z dobrdim sopran-glasom, za boljšo datmsko taroburašiko kapelo sprej-meffi» taikoj. — Ponudbe na naslov: Mato Goja/k, restavraoija Sknga, SmedeTovo. 2314 Opremljena soba čista in zračna s posebnim vhodom se odda sotidnema gospodu •takoj. Naslov v opravi »Slov. Naroda«. 232^ Predelujem zimnice po 35 Din in izvršujen vsa tapetnflška dela po najnižjih conah. SlaviČ Franc, tapetništvo, Emonska c. 10, Pred Prutami 23. Pnidean de&ati tudi na dom. 2325 Železnato vino lekarnarja dr. 0. PtecolHa v LJubrrani fcrepča oslabele, malo* Icrvn«, odrasle in otroke. 87-L ILIRIJA drva Stotine tisočev utruoendn in osiabeiii so oaduhi-M svojo moč io čolosc po kursu zdraiv-Irjenda z znamenototn »KaAeftitidoan«. Brezplačno posijeano detajlno literaturo »Preporaduaj«. Piši-e na naslov: Miloš M ar kovic, Beograd, MoJerova uKca 5*. 27. — JCale-flnjd« se dobo v vseh lekarnah. 2316 mtakniatutnl paph ptodajet uptava fSCoven&tiega flatodaf (■■■■■■■■■■■■■■MMVHBMU V treh orah nničite vse podgane in miši »Uničevalec podgan« „Rattentdter" Najmanjši košček zadostuje, da u«6ijnflcmje smrtno, vendar ie neškodljiv Hudem in domačam živalim. »78 podgan in miši sem doslej našel, pa se žrtve čedaije boJd množe, pošljite md ekspresno še deset doz ca mojega soseda.c piše 2os5>. L. v T. o učinku »Unače-v«4ca podgan«. Uspeh zasiguran. Cena 12 Din. 3 doce 25 Din, 6 doz 42 Don. — 50 podgan a Id 500 maši požre tofiko kot trije močni dektvvi konji. (Po «tao»reudno sporočam, da sem svoj nedavno orvorieni brivski in frizerski salon prenovil in razširil, :cr sem uredil poseben »jddciek za daane Izvtšu-oedo se vsa v to stroko spadajoča deka, t. j., britje, striženje I iriorur, omiuliranje, uinv^-anje elave, ter izvri-uje vsa lasmCenska dela i. t. d. Za ceo], obislk ee priporoča M. GORENC, brivski "m frizerski salon za dame In gospode Tuj*iaški trg 2. I KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA | I , USTANOVLJENA LETA 1860 USTANOVLJENA ■ I ALOJZIJ VODNIK LJUBLJANA POLEG G L, KOLODVORA A Novost* Marmornate sveiilike la grobove so neprekosliive! Cerkvena umetna dela: altarji, prižnice. obhajilne mize itd. Marmornate pioSče za mobiMe. elektromonterje, stroja rje. trgovske pulte, mesnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji rodbinske grobnice, kapele, marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja. Splošna maloželezniška družba razpisuje mesto garažnega mojstra V poštev pridejo samo oni z dolgoletno prakso garažnega mojstra. Prošnje je nasloviti na naslov »Splošna maloželezniška družba d. d., Ljubljana, Zaloška cesta 25 (remiza). Krema Leodor ima štiri možnosti uporabe: PH SOlnČnih opeklinah, izvratno bladi krema Leodor vneto kožo. Pri ubodu mrčesa propreči krema Leodor, debelo namazana bolečo oteklino ter srbečico. Kot podlaga za puder Je kremt j^o, § iTOjlm nežnim vonjem izvrstno sredstvo. Rudečim rokam in nelepi koži, da tneinobeia kreme Leodor ono lepo barvo, katero ai želi vsaka odlična dama. Tuba kreme Leodor stane Din. 14.50, mala tuba Din 9.—, in pripadajoče Leodor-milo Din. 8.— komad. Dobi se Dovsod. kier Drodalalo Chlorodont-nroizvode. 7 Najini]!! brnskt blosovi Kaamčeno Člstovolnene moške ln damske MagOTC 1 a d n ) i b novosti sa jesensito in zimsko sezljo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Stefpel - I mhof — Brno Palackeho u\ 12, Češkoslovaška Največja izbira. - Mainižje tvorniške cene. ."Najsolidnejš^ izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastoni in poštn-ne prosto Stran 8 tSCOVENSK 1 NAROD., dne 26. oktobra 1929. —«———— ——«^■ S*ev. 246 REKLAMNA PRODAJA od 20. oktobra do 6. novembra 20odstotne kronske bone cujraae Pučka Štedionica, založna zavod d. d., Osijek. DesaticaM al. 27. 97^L Klavirje strokovno uglaš-uje in popravlja G. JURASEK, LJubljana, Ključavničar -ska ulica 3, Mestni trs 22. 92-L 2$ Premog in DRVA najboljše vrste dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 Zaluziie Lesenih tekstilnih rolet (dtervo-nitki) rolete Iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija TcL interurb. 32 li Fosil Dame Puškama FR. ŠEVČIK, Ljubljana Priporoča lovske puške Dame s fiksnimi cevmi. Dame ouške so dobile prve nagrade v Parizu, Londonu, Milanu, Liegu itcL, na tekmah na leteče golobe so zmagovalci rabih" izključno Ie puške Darne. Lovske pušike: Suhlske, Bavard, F. N., Borov eJjske. kakor tudi vse drugo orožje in municija za lov. šport in obrambo po najnižjih cenah. Cenik Darne pušk gratis, za cedokupni ilustrovani cenik poslati Din 6.— v postnih znam kah. Opozorilo! Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na najboljšo znamko ra to ie PFAFF! Pfaff šivalne stroje za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 ali v podružnici Novo mesto. Pouk v vezenin brezplačen! rmemnoževaiec z varstveno •Globu**, kakor tudi potrebitim* dobite edinoie pri reteton 2980 Pazite na varstveno tnamkni V m drugo potvorbai V soboto 26. oktobra izide 3. štev. zabavnega tednika sebina: 7,Nezakonsk-i mati", IJnbavni roman „Zlati demon" pustolovni roman, članki o modi, kozmetiki, gospodinjstva, zgodovinske anekdote, šale kratke povesti, križanka« razpis nagrade v gotovini Din 500*— Ltd., Ltd. — Dobite jo v trafikah. 16 strani. * Naročnina znaša za četrt leta Din 25*—. * Gena Dio 2*—. Pozor 1 // Številka prinese kratko vsebino prvib nadaljevanj obeb romanov. // Pozor 1 J Uprava „Romana", Iijabljana, Breg 10 i If'iii'i TnmnnnnnnnnnnnmnnrTTinnnnnmnnnT Dvokolesa oajboUšat svetovnih znamk v veliki izbiri žeto poceni Najnovejši nodeli otroSkib vozičkov, od preprostega do najfinejšega, io Igračo* vozički v za-iogi. Več znamk llvahnb strojev najnovejših modelov. ieB te pnevmatika Ceniki franko Pro- daja na obroke «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovsk- c. 4. JAVA" pšenična kava .e izvrstna, zelo rediina in okusna. Zahtevajte Jo pri vseh trgovcih. Razpošiljamo Jo tud: po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po po-vzetjn za 75 Din Povzetje je 5 Din dražje Pošrnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave Je ko: darilo pride jana lepa skodelica za kavo. - Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dofcr vzorec 100 graimov »Java« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika PRAZIONA KAFt „JAVA" K. D. BEOGRAD, Lotnina ul. 11 PP najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin đđ PP $Il>OL S1RAX se uporablja za čiščenje celokupnega iedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste, lesene, pločevinaste in emajlirane, kopalne kadi, stopnic Ltd. AZUROL," najboljše tekoče indigo plavilo. Dobivajo se povsod. Pazite na ime in vaamŠBOh Želodčno tinkturo preizkn&eoo, proti aaortju te drugim težkočam želodca priporoča dr. G. Picoo*. iokaraar v Ljub-ftaoL 87-L in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubljana. Stari tre 32 ,LUTZ* oefi peči Monolit in Ekonoma Velika zaloga- Ing. Liubiana Vil. Sv. Jerneja c 5. — Tel. 3252 Kreditni zavod za trgovino in industriio LJl'BLI AN A. Prešernova alf ca Štev. 5©