GLAS
LETO XXIV. ŠT. 21 (1131) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 30. MAJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Vse novo, nič
novega!
  riznamo, da smo si v nedeljo zvečer oddah-
nili, saj je bilo konec letošnjih volitev. Od-
dahnili smo si, ker nas je kričava volilna
kampanja utrudila, siti smo bili vsakodnevnega
bombardiranja s strani medijev o tem, kaj ta vla-
da namerava narediti, kaj obljublja, česa ne bo
naredila. Eno samo blebetanje in eno samo
kričanje; izvedenci so nas opozorili, da je bila to
najdaljša volilna kampanja, leto dni je trajala.
Ponovno se je pokazalo, da politika ni za vsako-
gar, da je politika predvsem obrt, umetnost
možnega, da je v politiki uspešen tisti, ki to obrt
obvlada. In zato so nevarni čvekači iz vrst Gi-
banja petih zvezd dobili po nosu, na cedilu jih
je pustil tudi tisti Jug, na katerem so sicer zgradili
svojo opotečo srečo. Da je politika resna stvar, je
pokazal na državni ravni tajnik Demokratske
stranke Nicola Zingaretti, ki je v miru postavil
stranko spet na noge in ji vrnil mesto v vsedržav-
ni politiki, mesto, ki stranki pripada. Matteo Sal-
vini je s svojo Ligo požel tak uspeh, ki ga ni sko-
rajda nihče pričakoval, z nevarno politično igro
je to storil; spogledovanje s skrajno desnico in
sovražnost do prišlekov sta mu dala uspeh, kate-
rega posledice bomo občutili vsi, najprej seveda
partner v vladi.
Evropske volitve so pokazale, da si prebivalci
Evropske unije želimo sprememb, a vseeno ni-
smo pripravljeni prepustiti EU nevarnim popu-
listom in nacionalistom, sedanja nova sestava je
pravi mozaik različnih glasov, nobena stran ni-
ma večine, potrebna bodo politična dogovarjan-
ja za sestavo organov novega evropskega parla-
menta.
Skrb vzbujajoča je izjemno nizka volilna ude-
ležba na evropskih volitvah v Sloveniji, kar kaže
na to, da se tamkajšnji prebivalci premalo zave-
dajo pomena evropskih povezav in prepuščajo
drugim, da odločajo o njihovi usodi.
V naši deželi smo imeli tudi upravne volitve, ki
se še kako tičejo naše narodne skupnosti, volilni
izidi so pokazali predvsem to, da smo še vedno
tradicionalisti, in pa to, da se ne znamo pogo-
varjati in še manj dogovarjati, ko gre za skupno
dobro. Ne nazadnje pa smo lahko tudi do-
končno ugotovili, da se Liga vse bolj uveljavlja
tudi v naši sredini in v naših občinskih upravah,
da so tudi med nami ligaši, ki se požvižgajo na
tradicionalne stranke in na vse pozive krovnih
organizacij. In še nekaj smo lahko ugotovili, če
že doslej tega nismo vedeli, namreč to, da nas je
vse manj.
V ponedeljek, 27. maja, na dan, ko se je v Italiji
in po Evropi govorilo samo o volilnih izidih, je
sveti oče v Vatikanu predstavil svojo poslanico
za 105. svetovni dan migrantov in beguncev, v
kateri velikokrat zatrdi, da “ne gre samo za mi-
grante”. V tisku in medijih je imela malo odme-
va, a se vseh nas in še posebno volitev še kako
tiče.
“Ne gre le za migrante: – kar sedemkrat zapiše v
poslanici sveti oče – gre tudi za naše strahove.
Zaradi hudobij in grdobij našega časa se po-
večuje naš strah pred “drugimi”, pred neznanci,
potisnjenimi na rob, tujci … To je posebej očitno
danes, ob prihodu migrantov in beguncev, ki
trkajo na naša vrata in iščejo zaščito, varnost in
boljšo prihodnost. Res je, strah je upravičen, tudi
zato, ker manjka priprava na to srečanje. Težava
ni v tem, da imamo dvome in strahove, ampak
ti postanejo problem, kadar pogojujejo naš
način razmišljanja in delovanja do te mere, da
postanemo nestrpni, zaprti, morda celo rasisti...
Ne gre le za migrante: gre za našo človečnost”!
P
Pomemben življenjski jubilej
Borec za pravice
Slovencev v
Italiji, zgodovinar
in publicist prof.
Samo Pahor je
22. maja obhajal
80. rojstni dan 2
Tržaško knjižno središče
Dr. Valentin Inzko
je poudaril, da
imamo evropski
državljani
odgovornost, da v
Evropi ustvarimo
red in mir 11
Foto MČ 
  Marijin dom
Slovesno odkritje
plošče
TRST 
  sgr. Stanko Zorko, Marijina družba in
slovenska rojanska skupnost so leta
1961 postavili ta dom za versko in kul-
turno delovanje. Tako se glasi napis na plošči, ki
jo je v nedeljo, 26. maja 2019, slovesno postavilo
Društvo Rojanski Marijin dom na pročelje Mari-
jinega doma ob 58. obletnici odprtja. Prisotne,
ki so se zbrali na dvorišču Rojanskega Marijinega
doma, je pozdravila in nagovorila predsednica
društva Dorica Žagar. V šestdesetih letih prejšnje-
ga stoletja je bilo v Rojanu vse drugače, kot je da-
nes. Versko in kulturno življenje je bilo živahno
in Slovencev v tem predelu mesta veliko več. Bila
je šola s številnimi učenci in v domu so se poleg
verskih sestankov in vaj za cerkveno petje vrstile
prireditve za odrasle in mlajše. Šolski otroci so
imeli ob raznih priložnostih prireditve in zabave,
sestajali so se slovenski skavtje, delovale so dram-
ska, športna in glasbena skupina, ki so jih sesta-
vljali mladi sami in tukaj odraščali.
/ str. 10
MČ
M
www.noviglas.eu
Spominska plošča pomnik 
slovenskega delovanja v Rojanu
Po nedeljskih volitvah
Med kladivom 
in nakovalom
  okončni izidi nedeljske volilne tekme
so žal potrdili napovedi in težnje, ki
so značilne za ta čas. Zmagala je
politična opcija, ki očitno najbolj
neposredno, preprosto in zato tudi
učinkovito nagovarja velik del volilnega
bazena. Salvinijeva Liga je uspešno
nadaljevala svoj pohod in krepko presegla
rezultate, ki jih je zabeležila še pred enim
letom. V tem obdobju je na vsedržavni ravni
posrkala pomemben del konsenza tudi
svojemu vladnemu partnerju, Gibanju petih
zvezd, in pomožnemu partnerju, se pravi
Berlusconiju. Obe stranki sta sicer preživeli,
vendar hudo ohromljeni. Na levem bregu
plava edinole Demokratska stranka, ki je
razpolovila Renzijev konsenz na evropskih
volitvah izpred petih let, vendar se je kar se
da stabilno zasidrala na dvajset odstotni
volilni bazi.
/ str. 3
Igor Gabrovec, deželni tajnik SSk
D   b okrogli,osemdesetlet-nici rojstva
prof. dr. Branka Ma-
rušiča, ki ga dobro poz-
namo kot nenehnega,
natančnega raziskovalca
zgodovine goriških Slo-
vencev oz. Primorske, so
se mu njegovi tesnejši
sodelavci želeli pokloniti
z zbornikom. Temu so
dali zelo zgovoren na-
slov Zgodovinopisec za-
hodnega roba. Naslovnico krasi Marušičev portret, ki
ga je izdelal Boris Blaško iz Goriškega muzeja. Vsa pa
je “prepredena” z Marušičevim rokopisom. Zajetno,
589 strani obsegajočo knjigo, so uredili dr. Petra Ko-
lenc, zaposlena na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa
ZRC SAZU, dr. Petra Svoljšak, predstojnica Zgodovin-
skega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, dr. Danila Zuljan
Kumar iz novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU,
in dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Prav omenjeni
so sestavljali omizje, ki je v petek, 24. maja 2019, na
Gradu Kromberk predstavilo javnosti novo, zelo zani-
mivo publikacijo, posvečeno dr. Marušiču. Grajsko
dvorano je napolnilo občinstvo različne starosti. Med
navzočinimi so bili novogoriški župan Klemen Mikla-
vič, sooblikovalci zbornika in osebnosti iz kulturno-
literarnih ter raziskovalnih krogov, z zamejske strani
tudi Saša Quinzi iz Pokrajinskih muzejev v Gorici, prof.
Sergio Tavano in prof. Marija Češčut, ki sta tudi sama
prispevala zapis v zbornik, in goriška občinska svetnica
iz vrst SSk Marilka Koršič.
/ str. 16
Iva Koršič
O
  Predstavitev monografije
Marušičev
zbornik
GRAD KROMBERK 
Svet okrog nas30. maja 20192
Povejmo na glas
Ko se politika poslužuje vere
Srečanje z vrhom Italijanske pošte
Reševanje težav z
dostavo časnikov
  ponedeljek, 20. maja, se
je tudi delegacija našega
tednika Novi glas ude-
ležila srečanja z vrhom Italijan-
ske pošte (Poste Italiane) v Me-
strah, kjer je glavna izpostava Ita-
lijanske pošte za Severovzhod
države. Srečanje je priredil v ime-
V nu Državnega združenja kato-liških tednikov FISC kolega Ste-fano Sonego z namenom, da se z
najvišjimi predstavniki Italijan-
ske pošte pogovorimo o zamu-
dah pri raznašanju vseh tednikov
v Trivenetu. Poleg odgovornega
urednika Jurija Paljka sta se
srečanja udeležili iz naše uprave
Tiziana Zavadlav in Nataša Gre-
gori, ki sta pristojnim razložili
težave in zamude pri dostavi No-
vega glasa. Nedostojne zamude,
ki uničujejo naše tednike, se do-
gajajo povsod, a to ne more biti
izgovor za Italijanske pošte. Pri-
sotni visoki predstavniki Italijan-
ske pošte so v Mestrah na srečan-
ju povedali, da skušajo zamude
pri raznašanju tednikov odpravi-
ti, povečali pa bodo tudi nadzor
v prihodnje, predvsem pa bodo
skušali našim naročnikom dosta-
vljati naš časnik v rednem času.
  ežko se je spomniti podobe, da bi vodil-
ni politik naše sodobne civilizacije na-
stopil na predvolilnem shodu z rožnim
vencem v rokah. Salvini je to storil z vsem pre-
pričanjem in zatrjevanjem, da je kristjan in
katolik in da ga te pripadnosti ni sram, kot je
sram vse tiste, ki so dovolili odstranjevanje
križa iz šol in javnih prostorov. Njegovemu
prepričanju ni mogoče oporekati, zadeve pa
se spremenijo, kadar so versko obarvani poli-
tični pozivi, kljub temu da vsi vemo, kako si
vsaka politična stran prizadeva pridobiti kar
največ svojih privržencev, in to z vsemi
možnimi sredstvi. Toliko bolj je težko doka-
zati, da je v trkanju na verska čustva kaj slabe-
ga ali spornega, ne nazadnje je eden od temel-
jev identitete našega razvitega sveta prav vera,
točneje krščanstvo in v naših krajih katolištvo,
pri čemer ne gre le za identiteto na povsem
zasebni, ampak vsekakor tudi na kolektivni
ravni. In vendar je rožni venec vodilnega po-
litika na javnem političnem shodu vprašljiv,
v vsakem primeru zelo drzen, saj že kar vpa-
dljivo razkriva željo pritegniti ljudi in jih kar
najbolj potopiti v svoj politični program. Toda
vera je eno, politični program pa nekaj dru-
gega, Cerkev nosi v sebi eno sporočilo, poli-
tični programi pa imajo druge nagibe in ni
nujno, kot priča izkušnja, da bi se zares vedno
zavzemali za vrednote, o katerih govorijo. V
tej luči so znana Salvinijeva spotikanja ob sta-
lišča papeža Frančiška, in to predvsem kar se
tiče migrantov in odnosa do njih, kjer pač pa-
pež nepopustljivo opozarja, naj ima kristjan
human odnos do vsakogar ne glede na njegov
izvor, narodnost, barvo kože, izobrazbo ter ne
nazadnje vero. Če bo naša civilizacija human
odnos do prišlekov zatajila, ga odrinila v kot,
zatrla v sebi vsakršno sočutje, bo to slednjič
usodno škodovalo prav naši civilizaciji, se pra-
vi vsem nam. Ta civilizacija bo družba brez
vrednot, zaradi tega bo prenehala biti kažipot
vsemu svetu in bo kot takšna mučno zamirala
- brez humanosti civilizacija nima več smisla.
Salvini pa je z Ligo v enem letu podvojil svojo
moč, in to prav zaradi migrantov oziroma od-
klonilnega odnosa do njih s strani milijonskih
množic, z zaporo pristanišč pa je postal tako
rekoč narodni junak. Z drugimi besedami: mi-
granti imajo v tem času daleč najbolj odločil-
no in središčno vlogo, vse se vrti okrog njih,
spreminjajo politični zemljevid in pogojujejo
obnašanje ljudi, ne nazadnje tudi vernih, med
katerimi o migrantih mnogi ne mislijo tako,
kot misli papež. Cerkev je zato v težavah,
čeprav so se cerkve praznile že prej in množice
odhajajo nekam drugam, kjer bodo lahko po-
mirile svojo ogroženost in jo sprostile z obra-
tom v nestrpnost do vsega tujega. In zakaj se
potem Salvini sploh ponaša s svojo vernostjo?
Ne zaradi verskih vrednot, ampak zaradi po-
večanja že tako velikanskega vpliva. Ljudje ga
očitno na tej njegovi poti zelo, ampak res zelo
podpirajo, kot da ne morejo videti drugačne
poti v prihodnost.
Janez Povše
T
Neomajen borec za pravice Slovencev v Italiji
Samo Pahor 80-letnik
  orec za jezikovne in
manjšinske pravice Slo-
vencev v Italiji, a tudi osta-
lih narodnih skupnosti v Italiji in
Evropi, zgodovinar in publicist
prof. Samo Pahor je 22. maja
obhajal 80. rojstni dan.
Rodil se je v Trbovljah v učiteljski
družini primorskih emigrantov,
in sicer narodnemu in kulturne-
mu delavcu Dragu iz Škednja in
kulturni delavki Minki Lavrenčič
iz Podrage na Vipavskem. Njegov
brat Miloš je flavtist in glasbeni
pedagog. Po vojni se je družina
naselila v Trstu in se zelo tehtno
vključila v narodno, kulturno in
politično delo.
Prof. Samo Pahor je najbolj znan
po svojem doslednem in
odločnem zavzemanju za ustav-
no in mednarodnopravno za-
jamčene, a nespoštovane pravice
slovenščine v javni rabi. Zaradi
tega je bil neštetokrat vpleten v
sodne in upravne postopke, leta
1988 je bil celo deset dni v koro-
nejskem zaporu, dosegel pa je, da
se je moralo z njegovimi ugovori
proti različnim pravnim predpi-
som kar šestkrat med letoma
1982 in 1996, pod štirimi ra-
zličnimi predsedniki in s štirimi
različnimi sodniki – poročevalci,
ukvarjati ustavno sodišče v Ri-
mu. Če je sodišče tri zadeve na
hitro zavrglo, se je pa v treh pri-
B merih, ki so zadevali rabo jezikav italijanskih zakonih o kazen-skem in civilnem postopku (raz-
sodbe št. 28/82, 62/92 in 15/96),
poglobilo v problematiko varstva
narodnih in jezikovnih manjšin
v Italiji, “najnižje stopnje
zaščite”, ki jo moramo uživati
Slovenci na podlagi ustavnih
načel, veljavnosti Posebnega sta-
tuta, priloženega Londonskemu
memorandumu, in Osimskih
sporazumov, ter v druga vprašan-
ja. Pri tem je napisalo nekaj zelo
pomembnih načel, ki so vsaj del-
no vplivala na pravno prakso in
tudi na zakonodajo.
Za pravice Slovencev se je zavze-
mal z neštetimi pobudami
društva Edinost, s predavanji in
publikacijami, z dolgoletnim de-
lom v okviru Mednarodnega
združenja za obrambo ogroženih
jezikov in kultur (AIDLCM) in
njegovega odseka za Italijo, v za-
mejskih organizacijah in ustano-
vah, a tudi v občinskem svetu v
Trstu, kamor je bil junija 1992 iz-
voljen na listi Slovenske skupno-
sti, vendar je bil njegov mandat
kratek, saj so bile že novembra
1993 nove, predčasne volitve.
Prof. Samo Pahor je svoje poklic-
no delo namenil poučevanju slo-
venščine in drugih predmetov na
različnih naših srednjih in višjih
srednjih šolah, nazadnje na
učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu.
Dolgo je bil v tržaškem vodstvu
Sindikata slovenske šole, v komi-
siji za slovenske šole in pa kot slo-
venski zastopnik v Državnem
svetu za javno šolstvo v Rimu.
Prva Pahorjeva ljubezen, če od-
mislimo njegovo drago Jadranko
in hčerki, pa je zgodovina. Mar-
sikaj je objavil, še veliko več pa
zbral v svojih arhivih in v svojem
izjemnem spominu, zaželeli pa
bi mu, da bi zmogel še kako te-
meljno delo o zgodovini Sloven-
cev v Trstu.
Foto damj@n
Predstavniki vseh katoliških tednikov iz Veneta, Tridentinskega in Furlanije Julijske krajine smo se v
petek, 24. maja, srečali v Chioggi, da bi počastili 75-letnico obstoja tamkajšnjega katoliškega tednika
Nuova Scintilla, ki ga že vrsto let vodi predsednik delegacije FISC Triveneta g. Vincenzo Tosello, predv-
sem pa zato, da bi se srečali s predsednikom Državnega združenja katoliških tednikov FISC g. Adrianom
Bianchijem. V Chioggi poteka tudi Festival medijev, v sklopu katerega smo imeli tudi razširjeno sejo
uredniki katoliških tednikov in večer o temi “Krajevni tisk kot graditelj v času svetovnega spleta”.
UCSI, Unione Cattolica della Stampa Italiana - Katoliška
zveza italijanskega tiska, ki združuje katoliške časnikarje
tudi v Furlaniji Julijski krajini, letos praznuje 60 let. Pred-
sednica UCSI v naši pokrajini je Luisa Pozzar, ki je na-
sledila našega urednika Jurija Paljka, zelo pa si prizadeva,
da bi to združenje dobilo vidljivost v celotni deželi. Pred
časom so pri UCSI-ju priredili v Čedadu posvet, ki spada
v okvir obveznega izobraževanja za časnikarje, tokrat
pa se bo UCSI v okviru obeleževanja 60-letnice pred-
stavil v Gorici v prostorih Fundacije Goriške hranilnice,
tik zraven goriške nadškofije, v četrtek, 6. junija letos.
Na večeru, ki spada tudi v okvir izobraževanja za časni-
karje, bodo spregovorili goriški nadškof msgr. Carlo Ma-
ria Redaelli, kolega Guido Baggi ter kolegica Fabiana
Martini. Večer, pri organizaciji katerega sodeluje tudi
naš Novi glas, bo namenjen temi skupnosti danes v času
vseprisotnega svetovnega spleta, zato naslov Dalla com-
munity alla communita' - Od skupnosti na spletu do
skupnosti. Med posegi bosta navzoča še Alberto lazza-
rini in Luisa Pozzar; oba bosta spregovorila o povezo-
vanju katoliških časnikarjev, ki lahko tudi v današnjem
času kaj povedo. UCSI sicer deluje na prostovoljni ravni,
pomembno pa je, da smo tudi slovenski časnikarji
včlanjeni v to zvezo.
Foto JMP
Aktualno 30. maja 2019 3
Občinske volitve 2019 v naših vaseh
Monica Hrovatin, Tanja Kosmina, Franca Padovan, 
Fabio Vizintin, Sandy Klun in Luka Pisk so župani
  a občinski ravni so bile
volitve v šestih
slovenskih občinah.
Na Goriškem v občinah
Števerjan, Sovodnje in
Doberdob, na Tržaškem v
občinah Zgonik, Repentabor
in Dolina.
V Števerjanu je že tretjič slavila
zmago Franca Padovan s solid-
nim rezultatom 77,1 % glasov
in tako premagala kandidata
Občinske enotnosti Joška Ter-
pina, ki je zbral 22,8 %.
Občinski svet v števerjanski
občini bodo poleg županje se-
stavljali še svetniki stranke Slo-
venska skupnost Marjan Dru-
fovka (72 preferenc), Katrin
Komjanc (46), Martina Valen-
tincic (43), Milko Di Battista
(30), Donatella Serafino (30),
Mihael Corsi (29), Fabijan Mu-
zic (29) in trije svetniki Občin-
ske enotnosti, in sicer poražen
kandidat za župana Joško Ter-
pin, Maja Humar (17) in Janja
Korsic (13).
Tudi v Doberdobu je ponovno
zmagal Fabio Vizintin (72,6
%), protikandidat Liste za Do-
berdob Aldo Jarc je prejel 27,4
% glasov. V Doberdobu bodo
v občinskem svetu poleg dveh
kandidatov sedeli še osem
svetnikov Občinske enotnosti
Vlasta Jarc (56), Romina Fer-
folja (47), Marko Vizintin (46),
Robert Bastiani (32), Martin
Faidiga (31), Zora Černic (30),
Lamberto Soranzio (30), An-
drej Ferfolja (28) in trije svet-
niki Liste za Doberdob Dario
Bertinazzi (44), Tamara Pod-
versic (39) in Marco Jarc (35).
V Občini Sovodnje ob Soči je
zabeležil zmago kandidat
Občinske enotnosti Luka Pisk
(61,6 %), ostali svetniki liste v
občinskem svetu bodo nek-
danja županja Alenka Florenin
(151), Erik Petejan (84), Erik
Figelj (73), Alida Passon (59),
Dolores Cernic (44), Ljubica
Butkovic (35), Marko Zotti
(31) in Edi Sambo (27). Kandi-
dat liste Korenine in bo-
dočnost Julijan Čavdek je pre-
jel 38,4 % glasov in bo v
občinskem svetu sedel s kolegi
Kristianom Tommasijem (63),
Tatjano Devetak (62) in Marti-
no Šolc (43).
Na Tržaškem so v Občini Doli-
na potrdili prejšnjega župana
Sandyja Kluna na listi Skupaj,
ki je prejela
46,9 % glasov. Z
njim bo v
občinskem sve-
tu še deset svet-
nikov liste Sku-
paj ter SKP, in
sicer Antonio
Ghersinich
(127), Franca
Žerjal (94), Da-
vide Štokovac
(91), Elisabetta
Sormani (90),
Roberto Potoc-
co (79), Alessan-
dro Coretti (70),
Alenka Vazzi
(70), Goran Čuk
(81 - SKP), Paolo Paoletti (49 -
SKP) in Tanja Mauri (45 - SKP).
V opoziciji so trije predstavni-
ki Lige Roberto Massi, Fabio
Perini Giovanelli, Manuela
Cunial, predstavnik Liste
Gombač Boris Gombač, Ro-
berto Drozina za STO in pred-
stavnik Zelenih Alen Kemac.
V Zgoniku je bila ponovno iz-
voljena kandidatka liste Sku-
paj Monica Hrovatin z 64,7 %
glasov. Na listi so bili izvoljeni
še svetniki Igor Černjava (115),
Martina Budin (105), Mirko
Sardoč (92), David Pupulin
(57), Vesna Skrlj (54), Aleš Mi-
lič (41), Jan Sossi (32) in Boris
Rebec (25). V opoziciji bodo
sedeli Dimitri Žbogar (SSk),
Marco Vascotto (FS) in Giorgio
Wittreich, Daniela Pantaleo
(Liga).
Na Repentabru je bil boj zelo
oster in se je končal z mini-
malno razliko glasov poražen-
ke Martine Skabar (43,9 %), ki
je morala prepustiti mesto
županje kandidatki Napredne
liste Tanji Kosmina (45,4 %). V
ekipi Napredne liste so bili iz-
voljeni še Omar Marucelli
(74), Casimiro Cibi (46), Vesna
Guštin (45), Silvana Petaros
(38), Lorena Ravbar (25), Mar-
co Gregoretti (17) in Jan Ska-
bar (17). Predstavniki liste
Skupaj za Repentabor v občin-
skem svetu bodo Martina Ska-
bar, Marko Pisani (42) in Ro-
berta Skabar (39).
S 1. strani
Med kladivom ...
  stalo je politični
drobiž. Politični drobiž
je v dani situaciji tudi
slovenska zbirna stranka SSk, ki
na izrazito polarizirani politični
sceni zlahka in pogosto
potegne krajši konec. Zelo
različno je z Južnotirolsko
ljudsko stranko, ki je solidna in
vztraja na območju, ki ga
zgodovinsko obvladuje in kjer
je politična stranka tesno
prepletena z realno družbo. Za
slovensko stranko je tako stanje
primerljivo le v Števerjanu.
Kot Slovenska skupnost smo
zadovoljni, da je bil v evropski
parlament potrjen Herbert
Dorfmann, ki bo še naprej tudi
za nas pozoren, prijazen, resen
in učinkovit zastopnik in
sogovornik. Prav tako je lep
O rezultat dosegla našakandidatka na listi SVP MartinaValentincic. Sobivanje
kandidatov SSk in članov Lige v
občanski listi v Sovodnjah pa še
zdaleč ni privedlo do
pričakovanega preboja. Prej
nasprotno. Ta povezava in
dejstvo, da je SVP za evropske
volitve sklenila volilno
povezavo z Berlusconijevo
stranko, sta velikemu delu
naših volivcev še zlasti na
Tržaškem vcepila kar nekaj
nejevolje. Slovenska
komponenta Demokratske
stranke ni zamudila priložnosti,
da se je zadnje dni volilne
kampanje s težkim topništvom
spustila na našo stranko in
volivce. Več tednov korektne
volilne kampanje, ki smo jo mi
razvijali s konkretnimi
argumenti, pobudami in
programskimi izzivi, je bilo
izničenih z nekaj tiskovnimi
sporočili in napadi v dneh, ko
je naposled že obveljal volilni
molk in z njim onemogočena
vsaka možna replika. Tisti, ki so
bili do včeraj in ponekod še
danes naši zavezniki v javnih
upravah, so nas čez noč sesuli z
obtožbami, da smo kolaboranti
Lige in podporniki Tajanija,
skratka prodani neki
protislovenski nacionalistični
desnici in torej izrodki
narodnega ponosa. Tak pristop
spominja na čase blokovske
delitve in ponovno potrjuje
tezo, da se je politika nevarno
polarizirala in v istem zamahu
briše tudi mostove vzajemnega
spoštovanja, strpnosti in
dialoga z različno mislečim.
V prihodnjih dneh bo
potrebno podrobno in
strokovno preučiti volile izbire
in premike. Že zdaj pa je na
dlani, da se mora stranka,
kakršna je Slovenska skupnost,
samoizpraševati o lastni
strategiji. Ker goli obstanek ni
dovolj. V politiki je potreben
tudi volilni uspeh, brez
katerega ostanejo ideje in
programi le jalove sanje, ki se
potem nikdar ne uresničijo.
Hiter tempo sodobne družbe
ne čaka na zamudnike. Poiskati
moramo zaveznike, ki naj še
najprej delijo naše vrednote in
cilje. Proporčni volilni sistem,
ki je spodbujal sodelovanje in
dialog številnih tudi manjših in
raznolikih subjektov, nam je bil
pisan na kožo. Večinski sistem,
ki polarizira politični boj, pa
zbirno in neideološko stranko
stiska v kot in marginalizira. Če
mežikamo desni, nas zapustijo
levi volivci; ko se naslanjamo
na levo, pa ropota na naši
desni.
Vloga in smisel zbirne narodne
stranke, posodobitev in
okrepitev vrednot in ciljev, pa
tudi politična strategija ob
upoštevanju pravil volilne
kompeticije in značilnosti
ostalih playerjev: to so glavni
argumenti, s katerimi gre SSk
jeseni na kongres. Obenem
moramo ponovno vzpostaviti
mrežo aktivnih sekcij in
strankinih skupin v vseh naših
občinah. Danes so vitalne
sekcije prej bele muhe in
slonijo na redkih požrtvovalnih
članih. Kjer pa je sekcija
vitalna, beri Števerjan, je uspeh
zagotovljen. Ker aktivna sekcija
pomeni prepletanje politike in
družbe, pomeni stalen stik med
izvoljenimi in volivci, pomeni
razvijanje idej in predlogov, ki
izhajajo iz potreb in
pričakovanj na terenu. Brez
vsega tega se bomo ponovno
znašli tik pred novimi
volitvami, ko bomo pogrešali
ne samo volivce, temveč še prej
tudi kandidate za župane in
občinske svetnike. Brez jasnih
odgovorov na ta vprašanja ne
bo vizije. In brez vizije ne bo
politične ponudbe, ne bo
uspešnih kandidatov, ker ne bo
prepričanih volivcev.
Na Videmskem, kjer se v
desetih občinah tudi iz-
vaja zaščitni zakon za Slo-
vence, so bili izidi na lo-
kalnih volitvah v bistvu
pričakovani, velikih pre-
senečenj ni bilo, če odmi-
slimo občini Rezija in
Bardo, ki sta dobili nova
župana.
V občini Ahten je zmagal
dosedanji župan Sandro
Rocco, to je njegov tretji
mandat.
V občini Bardo v Terski
dolini je župan postal Lu-
ca Paoloni, njega so pod-
prli tudi tisti, ki trdijo, da
tersko narečje ni sloven-
sko. Dosedanjega župana
Flavia Cerna je premagal
za 57 glasov.
V občini Grmek je zma-
gala Eliana Fabello, to je
njen tretji mandat.
Občino Naborjet - Ovčja
vas bo imela tudi v pri-
hodnje istega župana, saj
je bil Boris Preschern po-
trjen.
Občinsko upravo Podbo-
nesec bo vodil tudi v pri-
hodnje Camillo Melissa.
V občini Podutana - Sveti
Lenart bo še naprej
župan Antonio Comu-
gnaro.
Praprotno bo tudi v pri-
hodnje vodila dosedanja
županja Mariaclara Forti.
Občino Srednje bo še na-
prej vodil župan Luca Po-
stregna.
Prav tako bo prihodnjih
pet let še župan Mariano
Zufferli v občini Špeter.
V občini Rezija je prišlo
do korenitih sprememb,
nova županja je postala
Anna Micelli.
Videmska 
pokrajina
Na evropskih volitvah v Ita-
liji je, kot pričakovano, pre-
vladala Liga, ki je prejela
34,3 % glasov, dober rezul-
tat je zabeležila Demokrat-
ska stranka, ki je zbrala 22,7
%. Prejela je več kot Gibanje
petih zvezd (17,1 %), kar
pomeni precejšen poraz za
gibanje. Sledijo stranke For-
za Italia (8,8 %), Fratelli
d’Italia (6,5 %), +Europa
(3,1 %), Europa Verde (2,3
%), Sinistra (1,7 %).
Stranka Südtiroler Vol-
kspartei, s katero je nastopala tudi kandidatka stranke Slo-
venska skupnost Martina Valentinčič (1.301 preferenc),
je dosegla 0,5 % glasov in tako zagotovila ponovno izvo-
litev poslanca Herberta Dorfmanna (100.057 preferenc).
V Italiji je volilo 56 % državljanov, kar je 2,6 % manj kot
na volitvah leta 2014. Prav tako kot na državni tudi na
deželni ravni je zbrala Liga največ glasov (42,6 %), na dru-
gem mestu Demokratska stranka (22,2 %) in na tretjem
Gibanje petih zvezd (9,6 %). Poleg kandidatke SSk sta bila
na listah še dva slovenska kandidata, Iztok Furlanič na li-
sti Levica (1.220 preferenc) in Giuseppe Prašel za Zeleno
Evropo (269).
Evropske volitve
Tanja Kosmina
Franca Padovan Fabio Vizintin Monica Hrovatin Sandy Klun
Luka Pisk Martina Valentincic
Igor Gabrovec
Kristjani in družba30. maja 20194
Za vsakogar izmed nas vera ostaja milost
Verujem, ker vem, 
da je Bog!
  orda ste tudi vi slišali,
da nekateri neverujoči,
zlasti kakšni študenti,
ki nekoliko več berejo, radi nava-
jajo latinski pregovor: “Credo,
quia absurdum”. - Verujem, ker
je nesmiselno. Najprej to: “Ta rek
radi pripisujejo sv. Avguštinu, v
resnici pa ga je pred
njim uporabljal pravnik
Tertulijan, ki je utiral
pot latinski teologiji. V
ospredju verovanja je
beseda Bog. Na pretre-
sljiv način se je o tej Be-
sedi izrazil judovski filo-
zof religije Martin Bu-
ber. Takole piše: “Beseda
Bog je od vseh človeških
besed najbolj obremen-
jena. Nobena se ni tako
umazala, tako razcafra-
la, prav zato se ji ne
smemo odpovedati. Človeški ro-
dovi so breme svojega tesnobne-
ga življenja zvalili na to besedo
in jo vrgli na tla; zdaj leži v prahu
in nosi breme njih vseh. Človeški
rodovi so s svojimi verskimi
ločinami raztrgali besedo Bog. V
njenem imenu so ubijali in zanjo
umirali, zato nosi sled njihovih
rok in njihove krvi. A, kje bi našel
besedo tej enako, da bi označeval
Najvišjega”?  (M. Buber, Božji
mrk)
Ali ni zanimivo, prav prva
M prošnja v molitvi Oče naš se gla-si: “Posvečeno bodi tvoje ime”.(Mt 6,9) Ta prošnja pomeni: “Ne
onečaščuj Božjega imena, drži se
Njegove zapovedi…” Judje za po-
jem Bog rabijo besedo Jahve, mi
kristjani pa tudi pogosto rabimo
besedo Abba – Oče”.
V zgodovini človeštva so ljudje
besedo Bog zlorabljali v osvajal-
ske in politične namene, lahko
rečemo, da besedo Bog so tako
izrabljali za neverske dejavnosti.
Kristjan naj bi o Bogu govoril po-
nižno, preprosto in s spoštovan-
jem.
Velikokrat me je kdo vprašal: “Ste
kdaj dvomili o Bogu”? Mirno
sem mu odgovoril: “Ne o Bogu,
dvomil pa sem o dokazih za nje-
govo bivanje”! Spomin mi poro-
ma k nekemu “šolskemu bese-
dičenju”, ko mi je nekdo citiral
Emanuela Kanta. V miru sem mu
pojasnil, da je pravilno povedal,
da ima “čist ali teoretični razum”
svoje meje, kar pomeni, da znan-
stveni dokazi za Boga niso
možni. Zakaj? Ker Bog ne biva
kot neki objekt v prostoru in
času. Razum ne more z
močjo mišljenja prese-
gati obzorja našega iz-
kustva onkraj prostora
in časa, da bi prodrl do
Boga. Mi ne moremo
zgraditi stolpov do ne-
ba, gradimo samo biva-
lišča, za naše zemeljske
potrebe …
Prav tako, kar je zopet
zanimivo, ker ni nobe-
nega neovrgljivega do-
kaza za obstoj Boga, ni
tudi nobenega dokaza
proti! Ste se vprašali zakaj? Eno-
stavno: “Negativna sodba bi prav
tako prestopila prostorsko časov-
no izkustvo. Izjave fizikov se na-
našajo na fizikalni prostor, to je
na čas-prostor”. Nobena znanost
ne more dojeti celote stvarnosti,
kot tudi ne naš razum. Zato pri
obstoju Boga gre za osebno vero,
ki jo kdo ima, jo išče, se ji pri-
bližuje ali pa se od nje oddaljuje.
Vera, za vsakega od nas, ostaja
milost!
Ambrož Kodelja
Jezusovo rojstvo
Dogajanje Jezusovega rojstva opisuje zlasti
evangelist Luka. V ospredju njegove pripovedi
sta zlasti dve dejstvi: da se je v tistem času odvi-
jalo popisovanje, ki ga je ukazal cesar Avgust, in
da se je Jezus rodil v Betlehemu, kamor sta mo-
rala potovati z nosečo ženo.
Ni povsem jasno, kako in kdaj se je odvijalo to
popisovaje. Vsekakor ga je treba postaviti dve
leti pred smrtjo Heroda Velikega, ki je umrl 4
pr. Kr. Stoger pravi, da je to ljudsko štetje pote-
kalo počasi in se je odvijalo v dveh stopnjah.
Najprej so popisovali zemljo in nepremičnine,
nato pa ugotavljali zneske, ki jih je bilo treba
plačati. Verjetno je imel Jožef v Betlehemu ne-
kaj posesti in je moral iti tja zaradi davka.
Pomembno dejstvo tistega zgodovinskega tre-
nutka je tako imenovani Avgustov mir (pax Au-
gusti), ki je pomenil skupnost prava in dobrin
ter skupni jezik in gospodarsko menjavo po
vsem tedanjem znanem svetu. Zato so Avgusta
pojmovali kot rešitelja, ki je prinesel mir. Papež
Ratzinger poudarja, da se je ob božanski ve-
ličini cesarja Avgusta v nepomembnem kraju
rodil otrok, resnični kralj, ki je izpolnil dolgo
pričakovanje narodov in prinesel polnost časov.
Evangelista Matej in Luka postavljata njegovo
rojstvo v Betlehem. O Betlehemu je prerok Mi-
hej zapisal, da bo iz njega izšel tisti, ki bo vladal
Izraelu.  (Mih 5,1) Da bo Mesija rojen v Betlehe-
mu, so vedeli tudi pismouki, ko so jih modri z
Vzhoda spraševali, kje se je rodil novorojeni
kralj.  (Mt…)
Kljub številnim znancem in sorodnikom Jožef
ni našel prostora, kjer bi mogla Marija roditi.
Tako se je zatekel v pastirsko jamo na Betlehem-
skih poljanah. Justin in Origen poročata, da se
je Jezus rodil v podzemski jami, ki so jo potem
kazali kristjani v Palestini. Luka pravi, da je Ma-
rija po rojstvu zavila otroka v plenice in ga po-
ložila v jasli. Sporočilo ikon vidi v plenice povi-
tem otroku napoved njegove umrljivosti, da bo
ob koncu zavit v mrtvaški prt. Prav tako imajo
teološki pomen jasli, Jezus je resnični kruh,
hrana, ki daje človeku moč za rast v človeškosti.
Evangelist Luka ne govori o živalih v pastirski
jami, toda izročilo pravi, da sta bili tam prisotni
dve živali: vol in osliček. Pri tem se morda na-
naša na grški prevod preroka Habakuka, ki pra-
vi: “Sredi dveh živih bitij boš spoznan.  (…) Ko
bo prišel čas, se boš prikazal”.  (Hab 3,2 gr.) Ti
dve živi bitji sta lahko dva keruba, ki sta bila
postavljena nad skrinjo zaveze.  (2 Mz 25,18-20)
Z Jezusovim rojstvom so postale jasli skrinja za-
veze, nov način Božje navzočnosti med ljudmi.
Dve živali, vol in osliček, predstavljata člo-
veštvo, ki pride ob tem otroku do spoznanja Bo-
ga.
Razlagalci se radi ustavijo ob besedi 'prvoroje-
nec'. (Lk 2,7) Jezus je prvorojeni otrok v
družini in kot tak posebna Božja lastnina.  (2
Mz 13,13) Lukov namig se povezuje s predhod-
nim razmišljanjem svetega Pavla, ki je označil
Jezusa za prvorojenca med mnogimi brati.
(Rim 9,29) V betlehemskem hlevu tako sije Je-
zusov vesoljni značaj.
Prve priče tega dogodka so bili betlehemski pa-
stirji. (Lk 2,8) Čeprav so bili po postavi obred-
no nečisti, so bili notranje najbolj blizu dogod-
ku Božjega rojstva. Knjiga modrosti pravi, da je
sredi molčeče tišine noči mogočna Božja bese-
da prišla iz nebes.  (Mdr 18,14-15) Evangelist
govori o angelu, ki je stopil k pastirjem in jim
oznanil veselo novico, da se je tam rodil
Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.  (Lk 2,10-11)
Potem se je zaslišal zbor angelov, ki so peli: Sla-
va Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki
so Bogu po volji. (Lk 2,14) Cerkev je iz tega spe-
va oblikovala liturgično hvalnico. Novorojeni
Mesija prinaša resnični mir, trajni mir srca, ki
ga svet ne more dati.  (Jn 14,27)
Pastirji so našli Marijo in Jožefa ter dete, ki je
ležalo v jaslih.  (Lk 2,15) Rojstvo Božjega otroka
je postalo izvir veselja in vere.
Češčenje Je-
zusovega
Srca je med-
tem doživlja-
lo vedno
večji razmah.
Iz Francije se
je razširilo v
Španijo, za-
tem v Belgi-
jo, na Nizo-
zemsko, v
Švico in dru-
ge države.
Leta 1765 je
papež Klemen XIII.  (1758-1769) potrdil praz-
nik prezv. Jezusovega Srca, vendar se takrat ta
praznik še ni obhajal v vsej Cerkvi, ampak sa-
mo na Poljskem, kjer so škofje zanj zaprosili.
Leta 1856 je Pij IX.  (1846-1878) ta praznik
uvedel za vso Cerkev, leta 1899 pa je sv. oče
Leon XIII.  (1878-1901) presvetemu Srcu Jezu-
sovemu posvetil človeški rod. Pij XII.  (1939-
1958) je leta 1956, ob stoletnici uvedbe praz-
nika za vso Cerkev, izdal encikliko o češčenju
presv. Srca Jezusovega, pa tudi poznejši papeži
so vernikom to pobožnost toplo priporočali.
Češčenje Jezusovega Srca pri Slovencih
Tudi pri Slovencih je bilo češčenje Jezusovega
Srca zelo občuteno, o čemer priča tudi to, da
je po slovenskih domovih podoba Srca Jezu-
sovega skupaj s podobo Marijinega brezma-
dežnega Srca vedno stala na častnem mestu.
Velik pobudnik češčenja Jezusovega Srca med
Slovenci je bil že Irenej Friderik Baraga (1797-
1868), poznejši misijonar in škof med Indi-
janci na severu Združenih držav. Že kot kaplan
v Šmartinu pri Kranju ter pozneje v Metliki je
med svojimi verniki širil to pobožnost. Leta
1830 je izšel njegov znani molitvenik Dušna
paša, ki se je ljudstvu tako prikupil, da je
doživel kar deset ponatisov. Zelo
je ta molitvenik cenil tudi dr. Ivan
Tavčar. Ko je bil ljubljanski župan
in je hodil k maši v Trnovo, je zase
zahteval “najlepše bukve Dušno
Pašo”, ki jo je bral pri službi božji,
kot piše dr. Franc Jaklič.
Naslovna stran molitvenika prika-
zuje Dobrega pastirja, kar nazorno
nakazuje vsebino molitvenika. V
njem Baraga govori o Jezusovem
usmiljenju do grešnikov, kar je bi-
lo v popolnem nasprotju z janze-
nistično-jožefinsko miselnostjo
večine njegovih sobratov. Še po-
sebno nasprotovanje pa je Baraga
doživel, ko je v Šmartinu ustanovil
bratovščino presv. Srca Jezusove-
ga.
Češčenje Božjega Srca med Sloven-
ci je zelo pospeševala tudi revija, ki so jo leta
1902 začeli izdajati jezuiti v Ljubljani z naslo-
vom Glasnik Najsvetejših Src. Pozneje je revija
prevzela ime Glasnik presv. Srca Jezusovega.
Izhajala je do leta 1944, ko je bila nasilno
ukinjena.
/ dalje
Irenej Friderik Baraga
Naslovna stran molitvenika “Dušna paša”
Papež Klemen XIII.
Papež Pij IX.
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (78) Mariza Perat
V nedeljo, 26. maja, je bilo na Sveti Gori v popoldanskem času tradicionalno romanje vernikov iz
koprske škofije in goriške nadškofije, ki sta ga vodila goriški nadškof msgr. Carlo Maria Redaelli in
koprski škof msgr. Jurij Bizjak. Med bogoslužjem v baziliki je imel goriški nadškof msgr. Redaelli
pozdravni nagovor, medtem ko je koprski škof msgr. Bizjak imel pridigo, somaševalo je več du-
hovnikov z obeh strani državne meje. Bogoslužje je bilo v obeh jezikih, med somaševalci pa je bil
tudi vikar za Slovence v goriški nadškofiji g. Karel Bolčina. Po sveti maši so se nadškof msgr.
Redaelli, škof msgr. Bizjak in duhovniki podali pred obeležje Concordia et Pax, ki je na zunanji
strani bazilike vzidano v zid, in se tam zadržali v molitvi.
Foto S. Marini
Koncert na Sveti Gori
Ob 20. obletnici smrti
mojstra Berganta
  baziliki na Sveti Gori je
bil v soboto, 18. maja,
odličen glasbeni dogo-
dek, orgelski koncert ob 20.
obletnici smrti velike-
ga mojstra kraljice gla-
sbil, Huberta Bergan-
ta. V organizaciji Pri-
morsko-orgelskega
društva v sodelovanju
z Združenjem cerkve-
nih pevskih zborov
Gorica so se v Mariji-
nem svetišču srečali
nekdanji študentje
prof. Berganta in - žal
maloštevilni - publiki
v prostrani cerkvi po-
nudili domiseln izbor
V zelo različnih skladb od 16.stoletja do današnjih dni. Izva-jalci (Veronika Kohout, Barba-
ra Pibernik in Renata Bauer) so
na večeru predstavili po eno
skladbo razlkičnih avtorjev:
lihtenštajnskega skladatelja
Rheinbergerja, finskega Meri-
canta, nizozemskega Sweelin-
cka, velikega J. S. Bacha, Igorja
Dekleve, francoskega Messiae-
na, angleškega Parryja in ho-
landskega sodobnika Wam-
mesa.
Večer je z osebnim spominom
na koncert za orgle (H. Ber-
gant) in orkester Slo-
venske filharmonije
(dir. Anton Nanut) uve-
del Andrej Budin, ki je
slovitega organista zelo
dobro poznal. G. Mirko
Butkovič pa je v imenu
Primorsko-orgelskega
društva povedal, da so
bili prostovoljni pri-
spevki namenjeni po-
stavitvi novih ve-
ličastnih Kleukerjevih
orgel v koprski stolni
cerkvi.
Foto dd
ZAKAJ PRAV JEZUS? (70) PRIMOŽ KREČIČ
Martin Buber
Kristjani in družba 30. maja 2019 5
CEI / Nepričakovana izvolitev 
Msgr. Redaelli novi
predsednik italijanske Karitas
  četrtek, 23. maja, je
Generalna skupščina
Italijanske škofovske
konference (CEI) izvolila
goriškega nadškofa Carla
Roberta Mario Redaellija za
novega predsednika
Škofovske komisije za službo
karitas in zdravje
in posledično
predsednika
Cerkvene konzulte
družbeno-
skrbstvenih
ustanov in
italijanske Karitas.
Msgr. Redaelli
prevzema danes
položaj, ki ga je do
decembra 2018
imel msgr.
Francesco
Montenegro in, po
njegovem odstopu,
škof Vittoria
Veneta Corrado
Pizziolo.
Predstavnikom medijev je v
petek, 24. maja, priznal, da
vlogo italijanske Karitas že
dobro pozna, saj že štiri leta
spremlja delo dobrodelne
organizacije v petnajstih
škofijah na področju
Triveneta, obenem pa se je
soočal tudi z prepotrebnim
delom zaporniških kaplanov
Triveneta in dežele
Lombardije.
Goriški nadškof je na srečanju
poudaril pomen, ki ga od
ustanovitve organizacije ima
prostovoljno delo. V deželi
Furlaniji Julijski krajini je
imela Karitas izredno
pomembno vlogo še posebno
po potresu leta 1976, danes pa
se ne ukvarja samo z
naravnimi katastrofami,
glavne težave naših ljudi so
ekonomske narave, saj jih
veliko živi na pragu revščine
in nujno potrebuje
najosnovnejše materialne
dobrine. Namen Karitas ni
samo finančna pomoč
potrebnim, ki jo udejanja npr.
s širitvijo vloge emporija
solidarnosti, ampak tudi
psihološka in duševna
podpora ljudem, ki so izgubili
službo, doživljajo bolezen ali
težave v zakonu, pri tem pa je
sodelovanje z zadrugami,
združenji in javnimi
ustanovami
bistvenega
pomena.
Pomembna je tudi
vloga italijanske
Karitas v drugih
državah, v katerih
se je od
sedemdesetih let
dalje razvilo plodno
sodelovanje s
krajevnimi
župnijami in z
dobrodelnimi
organizacijami.
Msgr. Redaelli je na
koncu še povedal,
da bo v kratkem
odprtje novega
sedeža Karitas v Gradišču,
njegova nova vloga v
organizaciji pa nikakor ne bo
vplivala na delo v goriški
nadškofiji. Omenil je tudi, da
se prav v teh dneh pogovarja s
predstavniki patrov minoritov
na Barbani, saj se nikakor ne
sme opustiti pomembnega
svetišča na otoku.
Kat
V
  e vem, kolikokrat se dogaja našim bral-
cem, a meni se dogaja pogosto, da do-
bivam za zgled državo Alfreda Nobela,
Švedsko. Tam naj bi bilo vse tako, kakor je tre-
ba, zlasti če govorimo o “sociali”. Švedska ra-
ziskovalna novinarka Kajsa Norman se sicer
navadno ne ukvarja s svojo deželo izvora, iz
katere je šla ravno zato, ker jo je imela za “pre-
cej dolgočasno”. Ukvarjala se je s primeri prei-
skav z vsega sveta, nikdar pa si ni predstavljala,
da se bo morala uk-
varjati s švedskim pri-
merom. Leta 2015 se
je namreč zgodilo to,
da je bil neki festival
v parku v Stockhol-
mu, kjer je bilo kar
200 tisoč ljudi, med
njimi tudi precej naj-
stnic. Zgodilo pa se je,
da so se skupine mla-
dih priseljencev spra-
vile na te najstnice in
jih posilile. Ves dan so
se najstnice obračale
na varnostnike in jim
tožile, da so bile ravnokar posiljene v množici,
pa nič. Znanec omenjene reporterke, ki je
spremljal svojo najstniško hčer, je le nemočno
opazoval dogajanje, ki je popolnoma ušlo iz
nadzora. Ko se je vrnil domov, je brž poslal
elektronsko pošto najpomembnejšemu šved-
skemu časniku, kjer je popisal dogajanje in se
ponudil kot priča dogodkov. Takoj ga je redak-
cija poklicala nazaj, zelo zainteresirana novi-
narka pa se je takoj ohladila, ko je možakar na-
kazal na bližnjevzhodni izvor napadalcev mla-
dostnic. Še več, na hitro ga je prekinila in
odložila slušalko, izšel pa ni noben članek.
Zgroženi oče mladostnice je tako dobil idejo,
da bi se obrnil na neki spletni dnevnik, ki nudi
alternativne informaci-
je, sicer pa je blizu po-
pulistični stranki Šved-
skih Demokratov. Takoj
je sledila spletna objava
dogodkov, ki je takoj
postala, kakor se reče,
“viralna”, v komentarjih pa so se znašla še
mnoga druga pričevanja o festivalu. Šele tedaj
so se oblasti in mediji pričeli ukvarjati z zade-
vo, a ne zato, da bi vsemu prišli do dna, temveč
zato, da bi vse minimizirali, napravili zmedo
in da bi zadušili polemike. Oblastem, glavnim
medijem in mnogim Švedom je namreč ne-
mogoče priznati, da bi imele migrantske poli-
tike njihove dežele kakšne pomanjkljivosti, in
sicer zelo resne. Vsak pogled, ki bi lahko skalil
vode te idilične vizi-
je, ki, prav neverjet-
no, velja tudi za pa-
triotsko, takoj zatrejo,
zanikajo, obravnava-
jo kot “proti-šved-
ski”. Pravilen je nam-
reč: “Švedska, ki spre-
jema”; “Švedska, ki
ni kakor druge egoi-
stične države”. Zani-
mivo pa je, da je od
tistega poletja naprej
socialdemokratska in
protipopulistična
švedska vlada čisto
potiho poostrila ukrepe glede bodočih vsto-
pov, pa tudi glede tistih migrantov, ki so že v
državi. Normanova izhaja iz tega dogodka in
dogajanja okoli njega, da bi podala širši pogled,
ki odžene vse iluzije o “švedski utopiji” (če ko-
ga zanima, je knjiga Sweden's Dark Soul na
voljo v angleščini). Onkraj tako oglaševane
“socialne države” in ekonomskih uspehov
namreč v državi vlada prava konformistična
kultura, ki ima tendenco, da pomete pod pre-
progo vsako neprijetno resnico in spodbuja
moralno šibkost. Normanova gre vse od dni 2.
svetovne vojne in sodelovanja s Hitlerjevim
režimom pa do današnjih dni.
Andrej Vončina
N
200-letnica rojstva Ignacija Knobleharja
Slovenski svetovni
raziskovalec
  etos praznujemo 200-let-
nico rojstva misijonarja
Ignacija Knobleharja, ki je
iskal izvir reke Nil in odkrival
mnoge dežele v Afriki. Bil je pa-
pežev predstavnik za osrednjo
Afriko. Njegova “škofija” je bila
večja od celotne Evrope. Le-
tošnje leto je zato Knobleharje-
vo, posvetili pa so mu tudi šmar-
nice, ki jih je napisala Berta Go-
lob.
Med Slovenci v zgodovini najde-
mo tudi svetovno znane razisko-
valce. Pretežno gre za misijonar-
je. Mnogi Slovenci so tako odkri-
vali nove dežele in dajali imena
mestom in goram. Ignacij Kno-
blehar je o poteh, kamor člo-
L veška noga še ni stopila, pisal po-drobne študije. V času, ko sočrnci veljali za manjvredna bitja,
pa je v Evropo pripeljal mlade
Afričane, da bi s študijem doka-
zali enakovrednost ras.
Knoblehar je bil prvi Evropejec,
ki se je odpravil tako daleč po Ni-
lu navzgor. Prvi je ugotovil, da
Nil pravega izvira, ki so ga evrop-
ski raziskovalci desetletja iskali,
pravzaprav niti nima, saj priteka
iz jezera. Misijonarjevi dnevniški
zapiski pa so še le-
ta po njegovi
zgodnji smrti
služili kot vodnik
kasnejšim evrop-
skim raziskoval-
cem zaradi boga-
tih geografskih,
etnografskih in
vremenoslovnih
opisov Nila in Su-
dana. V romanu
Pet tednov v balo-
nu ga omenja tudi
priljubljeni pisa-
telj Jules Verne
skupaj z Livingsto-
nom, saj je “prišel
najgloblje v osrčje
Afrike ob Nilu
navzgor”.
V Sloveniji Ignacij
Knoblehar (1819-
1858) kot misijo-
nar in svetovni ra-
ziskovalec ni nez-
nanka. Njegova
zbirka vzhodnoafriških predme-
tov je razstavljena v etnograf-
skem muzeju v Ljubljani. Lju-
bljana pa se ponaša tudi s Kno-
bleharjevo ulico. V Novem me-
stu pa se duhovniki in verniki
trudijo, da bi začeli postopek za
njegovo beatifikacijo.
Slovenca nam odkriva Italijan
Pred leti je bil v Kopru italijanski
zgodovinar, ki je s predavanjem
presenetil vse. Profesor iz Padove
Romanato je v osrednji knjižnici
predaval o Knobleharju, a o tem
mediji niso kaj dosti poročali.
Preučeval je namreč življenje ita-
lijanskega misijonarja v Sudanu
Danieleja Combonija (1831-
1881). O njem je napisal knjigo,
a v njej je kar polovico prostora
namenil Knobleharju. Comboni
je bil v bistvu učenec in nasled-
nik slovenskega misijonarja.
Pred šestimi leti je postal svetnik,
kar daje še večji pomen Knoble-
harju. “Če so za svetnika razgla-
sili Combonija, bi lahko tudi
Knobleharja”, je prepričan Ro-
manato. A uradnega postopka
Slovenci še danes, deset let ka-
sneje, nismo začeli.
V Škocjanu na Dolenjskem roje-
ni raziskovalec se je za širjenje
krščanstva v neodkritih deželah
navdušil pri Frideriku Baragi, do-
lenjskem rojaku, raziskovalcu,
ustanovitelju več mest v Kanadi,
škofu in neutrudnem borcu za
pravice Indijancev. Nekoč ga je
celo srečal: poslušal je njegovo
pridigo v Novem mestu. Po vrsti
let šolanja v Rimu se mu je izpol-
nila želja in odšel je v Sudan. V
naslednjih letih se mu je pri-
družilo 29 duhovnikov iz takrat-
nih avstrijskih dežel.
Knoblehar je govoril vrsto jezi-
kov in se kot za šalo sporazume-
val z domorodci ob Nilu. Ti so
ga imenovali oče Salomon, Abu-
na Soliman. Takrat je v Evropi
prevladovalo prepričanje o
večvrednosti bele rase, sužen-
jstvo po svetu, posebej v Su-
danu, pa je cvetelo. Knoblehar
pa je trdil, da bi vsak Afričan
postal enako omikan in inte-
ligenten kot Evropejec, če bi
ga le postavili v drugo okolje.
In to je skušal tudi dokazati,
ko je nekaj črnskih otrok pri-
peljal v Evropo. Knoblehar je
na tržnici s sužnji v Kartumu
s finančno pomočjo sloven-
skih vernikov odkupil večje
število sužnjev. Poleg svobode
jim je omogočil tudi šolanje.
Abuna Soliman je tudi na svo-
jem lastnem zdravju odkril,
kako se lahko Evropejec priva-
di na kruto afriško podnebje,
ki je v prvih stoletjih odkritij
terjalo številne smrti. Predla-
gal je postopno prilagajanje na
nove klimatske razmere: vsak
misijonar naj prve mesece prebi-
je v Aleksandriji in se šele kasne-
je počasi spušča proti jugu.
Da gre za pomembnega človeka
v takratni Evropi, kaže tudi dej-
stvo, da je Knoblehar osebno
prepričal avstrijskega cesarja
Franca Jožefa in papeža Pija IX.,
da je treba ob Belem Nilu usta-
noviti katoliško misijonsko po-
dročje.
Ignacij Knoblehar je umrl leta
1858, ko je bil na obisku v samo-
stanu bosonogih avguštincev v
Neaplju. Njegov grob so že nekaj
let po smrti (1871) obiskali du-
hovniki iz Kranjske in ga označili
s slovensko zastavo in trajnim
umetnim cvetjem. A že kmalu
zatem so grobnico pod samosta-
nom razdejali garibaldinci v bo-
jih za zedinjenje Italije. Zaradi
razdejanih grobov in premeta-
nih kosti so patri nato grobnico
napol zasuli z zemljo. Nekdanji
župnik iz Škocjana Damjan Štih
pripoveduje, da bi bilo iskanje
posmrtnih ostankov dolgotraj-
no, a povsem možno. “Leta 1996
so ponovno odprli grobnico v
spremstvu predstavnikov župni-
je in občine Škocjan ter neapel-
jskega župana. Iz groba so vzeli
nekaj zemlje in jo v žari prenesli
v Škocjan, kjer so jo vzidali pod
spominsko ploščo”, je opisal
Štih. Kot zanimivost omenja, da
so takrat ob spominski plošči
prižgali večno lučko v obliki ma-
le žarnice, ki je potem neprekin-
jeno gorela več kot 15 let.
Primorci in Knoblehar
Knoblehar je bil večkrat v Trstu,
od koder je potoval v Aleksandri-
jo. Pot je njemu in drugim du-
hovnikom vedno plačal avstrij-
ski Lloyd. Že ob prvem prihodu
v Afriko se je v Aleksandriji srečal
s tamkajšnjim avstrijskim konzu-
lom Antonom Lavrinom (1789-
1869), po rodu Vipavcem. Lavrin
mu je posredoval svoje izkušnje
in mu pomagal priskrbeti doku-
mente za plovbo po Nilu na jug.
Oba sta bila navdušena nad no-
vimi kulturami in oba sta do-
mov pošiljala dragocene pred-
mete, ki še danes krasijo več
zbirk v Sloveniji in na Dunaju.
Knoblehar je predmete pridobil
med ljudstvi južnega Sudana
(Bari, Šiluk, Čir) in ustvaril eno
od najstarejših afriških zbirk v
Evropi. O konzulu, “našem
vrlem rojaku”, je Knoblehar za-
pisal: “Pošten je in iskren; pri
podkralju Mohamedu Aliju mar-
sikaj doseže s svojim prikupnim
nastopom. Zelo je veren, kar se
višjemu uradniku dandanes še
tem bolj poda, ker vernost v tej
vrsti mož le redkokdaj zasledi-
mo”. Spoštovanje je bilo oboje-
stransko. Lavrin mu je tako dejal:
“Zavidam Vas, moj dragi rojak,
zaradi Vašega poklica”.
V Sudanu se je Knobleharju pri-
družil tudi primorski duhovnik
Matevž Milharčič (1812-1853),
rojen v Slavini, ki je kaplanoval
v Vipavi. Preprost in molčeč Sla-
vinec je od prihoda (1851) do
zgodnje smrti zaradi malarije
poučeval otroke kot učitelj in ka-
tehet.
Tino Mamić
Po Nilu, nad katerim stalno pihlja, je Knoblehar potoval z jadrnico. Na fotografiji sodobna
jadrnica v bližini Asuana, kamor je misijonar leta 1849 prijadral po 18 dneh plovbe.
Abuna Soliman v vzhodnjaški opravi
Kip Knobleharja pred cerkvijo v Škocjanu. Misijonar
gleda na svojo rojstno hišo.
Skozi drugačno prizmo (11)
(Zg)led s severa
Kajsa Norman
Goriška30. maja 20196
V četrtek, 23. maja, je v dvorani Trgovskega doma v Gorici, potekala
tiskovna konferenca, na kateri sta predsednica SKPD Sedej Ilaria
Bergnach in vinar Fabijan Muzic predstavila bogat program
letošnjega Likofa. Enogastronomski dogodek organizirajo Vinoteka
Colli di San Floriano - Števerjanski griči, v sodelovanju z društvi
SKPD F. B. Sedej, KD Briški grič, združenjem ONAV, Združenjem
proizvajalcev rebule z Oslavja in Vinoteko iz Krmina ter s
pokroviteljstvom konzorcija Collio in Občine Števerjan.
Uradno odprtje Likofa 2019 bo v petek, 31. maja, ob 18.30, ob
fontani vina na Trgu Svobode v Števerjanu, kjer bosta delovali
vinoteka z bogato selekcijo vin števerjanskih proizvajalcev, svoja
vina pa bodo ponujali tudi proizvajalci iz Krmina in z Oslavja, odprta
bo restavracija z domačimi gostinci. Rdeča nit Likofa 2019 bo
vinska sorta Collio bianco. Na to temo se bodo povezovale vse
degustacije, ki bodo obogatile tako izkušene poznavalce vinskih
sort kot druge obiskovalce, ki si želijo spoznati to vrsto vina. V petek
ob 19.45 bo na sporedu strokovna pokušnja sorte Collio bianco na
območju Brd, degustacija v čudovitih vinogradih ob sončnem zatonu
pa bo potekala v soboto ob 19.45; namenjena bo arhivskim letinam
vin vrste Collio bianco in bo nedvomno nudila vsem obiskovalcem
enkratno doživetje. V nedeljo, 2. junija, ob 19.45 bo na vrsti še
strokovna pokušnja, ki jo bodo vodili someljeji združenja ONAV.
Po izrednem uspehu minulih izvedb bodo organizatorji tudi letos
priredili večerji v vinogradu, med vrstami trt, sredi najlepših briških
gričev, z vini Vinoteke Števerjanski griči in šefom kuhinje, in sicer v
petek in soboto ob 19.30, v nedeljo pa bodo gostje lahko večerjali
v parku gradu Formentini. Z originalno kulinarično ponudbo se bodo
predstavili trije kuharski mojstri iz Italije in Slovenije: Damjan Miklus,
Dejan Matjašec, Massimo De Belli in Daniele Zennaro. Članice
društva Vinoteka Colli di San Floriano - Števerjanski griči, ki se bodo
udeležile letošnjega Likofa, so kmetije: Simon Komjanc, Muzic,
Mania', Korsič, Vogrič, Gradis'ciutta, Humar in Skok.
Enogastronomski dogodek Likof je namenjen vsem ljubiteljem
dobrega vina in vrhunske kulinarike, kljub temu pa organizatorji
niso pozabili na goste, ki imajo raje pivo, saj bo pozornost vse tri
dni namenjena tudi varjenju butičnih piv goriškega podjetja Antica
contea. Organizatorji svetujejo, da se gostje predhodno prijavijo na
večerje in pokušnje. To lahko storijo na spletni strani www. vinoteka.
org ali pa po telefonu: Ilaria Bergnach (+39 3454566365). Če bo
slabo vreme, bosta restavracija in vinoteka v dvorani doma SKPD
F. B. Sedej na števerjanskem trgu, v mali dvorani istega doma pa
pokušnja, ki bi sicer potekala v vinogradu. Večerje v vinogradu bodo
postregli v prostorih kleti enega izmed proizvajalcev Vinoteke,
nedeljska večerja pa bo v sobanah gradu Formentini.
Kat
Rdeča nit Likofa 2019 bo 
vinska sorta Collio bianco
Srečanja pod lipami / Občinske volitve - glas slovenskih kandidatov
Občinske uprave morajo gojiti
občutek narodne pripadnosti
  polnem volilnem vrvežu
je prejšnji teden, v četrtek,
23. maja 2019, potekalo
politično soočanje goriških
županskih kandidatov, doberdob-
skega župana Fabia Vizintina,
predstavnika Občinske enotnosti,
Alda Jarca za Listo za Doberdob,
sovodenjskega županskega kandi-
data liste Korenine in bodočnost
Julijana Čavdka in števerjanske
kandidatke, županje France Pado-
van z liste stranke Slovenska skup-
nost. Več kot očitna je bila odsot-
nost predstavnikov liste Občinske
enotnosti Luce Piska, kandidata za
župansko mesto v Sovodnjah ob
Soči, in Joška Terpina iz Števerja-
na, ki se iz različnih razlogov nista
odzvala vabilu.
Večer, “srečanje pod lipami”, je v
Kulturnem centru Lojze Bratuž vo-
dil časnikar Andrej Černic, mode-
rator sicer dolge, a vnete debate o
deželnih reformah, ki neposredno
V vplivajo na delovanje posameznihobčinskih uprav, o sodelovanjumed posameznimi političnimi ak-
terji in o konkretnih predlogih
kandidatov. Prvi na vrsti sta bili te-
mi o deželni reformi glede
možnosti tretjega županskega
mandata za manjše občine (pod
tisoč prebivalcev) in zmanjšanja
števila svetnikov z dvanajst na de-
set v novem mandatu. Vsi gostje
večera so pozitivno sprejeli
možnost tretjega mandata, Franca
Padovan je, kljub nezadovoljstvu
z zmanjšanjem števila občinskih
svetnikov, z veseljem in ponosom
tretjič sprejela kandidaturo; pove-
dala je namreč, da se župan v
prvem mandatu uči, kakšen je
ustroj občine, v drugih petih letih
se mu pričakovanja in načrti ude-
janjijo, razočaranja in zadoščenja
ga formirajo, potrebno pa je še ne-
kaj časa, da konča utečene projek-
te. Julijan Čavdek je prepričan, da
je možnost tretjega mandata pozi-
tivna pridobitev, še posebno v
času, ko je odnos do politike spre-
menjen in zanimanje za politično
udejstvovanje nižje, osebno pa je
mnenja, da je deset let županovan-
ja dovolj - takega prepričanja je bil
tudi Aldo Jarc.
V naših krogih je v prejšnjem
mandatu precej prahu dvignila re-
forma sistema krajevnih uprav, h
kateri števerjanska občina ni pri-
stopila, ker se je bala, da bo izgu-
bila svojo avtonomijo: težave so
nastale predvsem ob sestavljanju
medobčinskih teritorialnih unij in
določanju trojezičnega naziva v
statutu. Kljub temu da se s teh-
ničnega vidika reforma sistema
krajevnih uprav ni popolnoma iz-
peljala, je Fabio Vizintin povsem
zadovoljen, da je Občina Dober-
dob članica tržiške unije Kras-
Soča-Jadran, saj je s tem pridobila
veliko finančnih prispevkov
(1.550.000 evrov). V tej uniji vsaka
občina ima svoj glas in problema
večjezičnega statuta ni bilo, žal pa
še obstaja ovira precejšnega ka-
drovskega primanjkljaja. Zadovol-
jstvo z odločitvijo Vizintinove
uprave je izrazil tudi kandidat Aldo
Jarc. Čavdek je z veseljem sprejel
odločitev, da sovodenjska občina
ni pristopila k medobčinski terito-
rialni uniji, poleg tega je mnenja,
da je bila ukinitev pokrajin velika
napaka, saj bi morale le-te celo
imeti večjo koordinacijsko moč,
da bi lahko pomagale občinam pri
vzdrževanju določenih služb, kajti
največja težava manjših občin je
pomanjkanje usposobljenega
osebja.
Zimzelena tema predvolilnega
časa je bila tudi v slovenskih
občinah povezovanje v koalicije in
iskanje zavezniških razmerij. Gle-
de na to, in še posebno po kritični
izjavi slovenske senatorke Tatjane
Rojc, ki se ne strinja s slovenskim
sodelovanjem z Ligo, se je debata
na četrtkovem večeru zaostrila. Ju-
lijan Čavdek je izrazil razočaranje
in popolno nezadovoljstvo s sena-
torkino izjavo, poleg tega je pou-
daril pomen pozitivnih odnosov,
V galeriji Ars razstava mladih risarjev 
Poklon Leonardu ob
500-letnici rojstva
  torek, 20. maja, so v ga-
leriji Ars nad Katoliško
knjigarno v Gorici od-V prli likovno razstavo, ki želi bitipoklon velikemu renesančne-mu umetniku Leonardu da
Vinciju ob 500-let-
nici rojstva. Razsta-
vo pod vodstvom
umetnika, profe-
sorja Juan Ariasa
Gonana, je pripra-
vilo kulturno
društvo Lapis in se
vključuje v projekt,
ki ga je podprla
Dežela Furlanija
Juljiska krajina.
Na razstavi, ki jo je
predstavil prof. Go-
nano, so na ogled
številna dela, ki so
nastala v likovni in risarski šoli
Lapis in Murales in so jih izde-
lali v petem razredu šole Unga-
retti v Gorici, pa še druga.
Pri pripravi razstave je sodelo-
vala tudi gospa Ana Lahajnar.
Na odprtju, ki se ga je udeležilo
izredno veliko prijateljev umet-
nosti, je bil prisoten tudi od-
bornik za kulturo pri goriški
občini Fabrizio Oreti, ki je poz-
dravil in pohvalil upravitelje
galerije Ars za gostoljubnost in
vse umetnike za delo, s katerim
plemenitijo naše mesto.
Razstava bo na ogled do konca
meseca maja po urniku knji-
garne.
Abonmajska sezona SSG v Gorici
Hitchcock za konec
letošnjega sporeda
  predstavo Hitchcock se je v
ponedeljek, 15. aprila 2019,
končala letošnja sezona Slo-
venskega stalnega gledališča v Go-
rici, ki se je kot v Trstu, a mnogo
bolj okrnjeno, vila pod naslovom
Kulturni dvom. Goriškim ljubitel-
jem gledališča je ponudila pet gle-
daliških predstav in dva koncerta
v organizaciji goriškega Kulturne-
ga doma in Kulturnega centra
Lojze Bratuž, ki je s svojimi do-
mačimi ustvarjalci pripravil
doživet koncert pred božičnimi
prazniki.
Izbor predstav naj bi zadovoljil
okuse goriških gledalcev, ki se še
vedno čutijo zapostavljene v pri-
merjavi s tržaškimi. V tržaškem
Kulturnem domu je bila v sklopu
abonmajskega programa SSG cela
vrsta raznolikih dogodkov. Ena iz-
S med najbolj zanimivih predstav vletošnji sezoni, ShakespearovHamlet v režiji Matjaža Fariča, ni
prišla v goste v Gorico, verjetno
tudi zaradi scenografske zasnove.
Tako so bili goriški abonenti pri-
krajšani za zelo dobro, veliko
uprizoritev angleškega dramatika.
V goriškem Kulturnem domu so
sicer doživeli premiero krasne
predstave Videz vara Thomasa
Bernharda v natančni režiji
Dušana Mlakarja in pronicljivi in-
terpretaciji Iva Bana, upokojenega
igralca ljubljanske Drame, in Vla-
dimirja Jurca, prvaka SSG, dveh
imenitnih, markantnih gleda-
liških umetnikov.
S predstavo Hitchcock je Gorico
obiskalo Slovensko mladinsko
gledališče, bolj redek gost na
naših koncih. Delo, ki ga je napi-
sala Agnieszka Jakimiak in režira-
la Weronika Szczawinska, se
sprašuje, kaj gledalec sploh vidi,
ko gleda filme legendarnega an-
gleškega filmskega režiserja Alfre-
da Hitchcocka (1899-1980), ki je
imel zelo rad kriminalke. Če po-
bliže analiziramo njihove vsebi-
ne, lahko opazimo marsikatero
podrobnost, ki nam v filmu mor-
da uhaja ali nanjo nismo bili do-
volj pozorni. Morda so nekateri
detajli v resnici bolj zabavni ali pa
morda protagonisti še bolj
čudaški in atipični, kot se nam
prikazujejo v filmih. Predstava
pač skuša osvetliti, tudi na humo-
ren način, česar v filmih ne vidi-
mo. Hitchcockova dela so večkrat
polna “neprepoznanih in proti-
slovnih čustev”. So tudi “prostor,
v katerem določene identitete po-
kažejo neskladja”. Po svoje nena-
vadna predstava, ki nas v nekate-
rih trenutkih spominja na Vaje v
slogu, najbolj znano delo Ray-
monda Queneauja (1903–1976),
ni priklicala v goriški Kulturni
dom več gledalcev kot po navadi.
Resnici na ljubo, moramo prizna-
ti, da se je tudi v letošnji sezoni
občinstvo nekoliko povečalo le,
ko so si večerne predstave ogleda-
li tudi slovenski goriški višješolci,
sicer pa je bil pogled na prazne se-
deže kar klavrn. To se žal dogaja
že nekaj let. Sezona SSG za Go-
riško ni še dočakala svojega pre-
poroda. Zlati časi, ko so abonenti
SSG polnili celo gledališče Verdi,
se zmeraj bolj oddaljujejo.
Tudi v letošnji sezoni so bile vse
predstave opremljene z italijan-
skimi nadnapisi, a italijanskih gle-
dalcev je bilo verjetno le za vzo-
rec.
IK
Foto Niko Klanjšček
Foto Niko Klanjšček
ki jih morajo občinske uprave go-
jiti z Deželo FJK, s predsednikom
Fedrigo, ne glede na njegovo poli-
tično pripadnost, člani liste Kore-
nine in bodočnost pa so bili tudi
pozitivno naklonjeni sodelovanju
z nasprotno listo. Fabio Vizintin,
edini zastopnik Občinske enotno-
sti, je odločno izključil možnost
sklenitve zavezništev s političnimi
silami, ki imajo popolnoma dru-
gačna prepričanja in ideale in so
po njegovem mnenju povsem ne-
naklonjena slovenski narodni
skupnosti v Italiji - z njim se je
strinjal tudi Aldo Jarc. Števerjanska
županja je opozorila na dejstvo, da
politika ljudi ne privlačuje več,
prevladuje nezaupanje, tudi slo-
venski volivci so postali podobni
italijanskim in so se približali Ligi
in Gibanju petih zvezd, kdorkoli
upravlja občine pa mora nujno
iskati sogovornika v deželni upra-
vi.
Vsi kandidati so bili mnenja, da za
ohranjanje narodne identitete je
bistvenega pomena delovanje slo-
venskih šol in vrtcev, kulturnih in
športnih društev ter organizacij na
občinskem ozemlju. Občinske
uprave se morajo truditi, da ustva-
rijo pogoje za gojitev občutka na-
rodne pripadnosti, še posebno
med mladimi, in za razvoj celotne
skupnosti, žal pa imajo pri tem
omejena finančna sredstva. Po-
memben cilj mora biti izvrševanje
potrebnih javnih del, še posebno
pa gospodarska rast naših občin,
do katere bo prišlo z ustanavljan-
jem novih podjetniških realnosti,
ki lahko mladim nudijo delovna
mesta in jih tako zadržijo na
občinskem ozemlju, z oživitvijo
kmetijstva, valorizacijo naravnega
bogastva in razvojem turizma.
Katja Ferletič
Foto DD
Goriška 30. maja 2019 7
  Mladinska skupina M+
Na vsak način biti uspešni,
tudi na račun sočloveka!
SKPD F. B. SEDEJ, ŠTEVERJAN 
   l fine giustifica i mez-
zi”, fraza, ki jo vselej,
baje napačno, pripisu-
jejo Machiavelliju, se imenitno
prilega vsebini “mladinske gla-
sbene grozljivke” Cvetličarna,
predstave, ki so jo, v nedeljo, 19.
maja 2019, v veliki dvorani žup-
nijskega doma F. B. Sedej v Šte-
verjanu pod disciplinirano
roko režiserke Patrizie Ju-
rinčič Finžgar, mlade, tem-
peramentne igralke, članice
igralskega ansambla SNG
Nova Gorica, premierno
uprizorili vzneseni mladi
igralci Mladinske skupine
M+. Z gledališko umetno-
stjo se navdušeno spogledu-
jejo pod okriljem Slovenske-
ga katoliškega prosvetnega
društva F. B. Sedej iz Štever-
jana. To je že njihova tretja
odrska postavitev na pred
tremi leti začeti, a že uspešni gle-
dališki poti. Tokrat so se pogum-
no spoprijeli z zahtevnim gleda-
liško glasbenim žanrom, muzi-
kalom, in učinkovito “prebili”
led, pa čeprav so bili med osmi-
mi nastopajočimi kar štirje debi-
tanti. Imenitno so se izkazali v
igralski in pevski preobleki. Mo-
rali so pač obvladati tudi pevski
del predstave, kar je še dodatno
breme. To pa so očitno z vesel-
“I jem prenašali. Tekst po literarnipredlogi Mala prodajalna grozeH. Ashmana in A. Menkena in v
slovenskem prevodu Dese Muck
je sočno prosto priredila Ju-
rinčičeva in mu dala naslov Cve-
tličarna. Igralci so pod njeno
taktirko nazorno, dosledno in
sproščeno, tudi z marsikaterimi
duhovitimi utrinki, ki so razbre-
menjevali sicer mestoma kar
“srhljive” trenutke, razvijali vse-
bino predstave. Ta opozarja gle-
dalca, naj razmisli, katero pot bo
izbral pod pritiskom sle po
uspešnosti in obogatitvi: pot do-
brega ali zla. Vmesnega ni! Glav-
ni protagonist Simon Rozanc, ki
ga je kot mladega nerodnega,
raztresenega botanika, zaposle-
nega v propadajoči cvetličarni
Pušeljci Pušeljc šefa gospoda
Pušeljca, poosebil Peter Soban
(na prvi večji odrski preizkušnji),
si kaj dosti ne pomišlja ubrati
krajše in lažje “peklenske” poti.
Ta ga “povzpetniško” vodi do
uspeha, a tudi strmo v prepad.
Ko šef Pušeljc, ki ga je s svojim
globokim, prodornim glasom v
strogi, a zato včasih prav smešni
drži prepričljivo upodobil Miha
Kovic, “veteran” M+, že raz-
mišlja o zaprtju cvetličarne, Si-
mon Rozanc kupi v kitajski trgo-
vini mesojedo rastlino, in to rav-
no ob sončnem mrku. Ta rastli-
na, ki jo Simon še posebno
skrbno neguje in jo postavi na
ogled v izložbo, postane pri-
vlačni magnet za cvetličarno.
Prav zaradi nje vanjo zahaja
zmeraj več ljudi in posli zacveti-
jo. A ta Rozi Dva – tako jo je Si-
mon poimenoval, ker na skrivaj
ljubi sodelavko Rozi - postane
zmeraj bolj krvoločna: ne zado-
volji se z malo Simonove krvi,
zahteva vedno več in prisili Si-
mona v ubijanje. Nazadnje se ra-
stlina loti še Rozi, ki je ne more
rešiti niti nadvse zaljubljeni Si-
mon. Rozi, ki večkrat zamuja, je
v odločnih potezah dekleta, pov-
sem podrejenega svojemu gro-
bemu fantu dr. Frenku Grozni-
ku, orisala Nika Devetak. S svojo
igro je pri gledalcih vzbujala
sočutje, še posebno, ko je v son-
gu nežno izpovedala svoje skrite
želje. Z njo je kruto ravnal njen
fant, dr. Frenk Grozni, ki ga
je kot vase zagledanega, sa-
movšečnega objestneža
učinkovito podal Emil Sa-
badini. Tri ulične umetni-
ce, stalno prisotne na
odrskem prizorišču, Romi-
no, Jasmino in Kristino, ki
kot nekakšne opazovalke,
komentatorke spremljajo
odrsko doganje, so prijetno
in razgibano prikazale de-
bitantke Mojca Srebrnič,
Valentina Terpin in Vanes-
sa Humar. Izkazale so se kot
ubran trio z lepimi glasovi in
svežo interpretacijo povednih
songov in podarile tudi nekaj
komičnih prebliskov. Na klavir
je v živo odrsko dogajanje suve-
reno spremljal Matej Hlede, ki se
je izvrstno znašel tudi v vlogi
neizprosne Rozi Dva, mesojede
govoreče rastline, Simonove bo-
tanične iznajdbe.
/ str. 14
IK
Obvestila
SCGV Emil Komel obvešča, da zaradi
bolezni odpade koncert Snovanj z
naslovom Cecilia Seghizzi, v
poklon znani goriški glasbenici ob
njeni 110-letnici rojstva,
napovedan za petek, 31. maja
2019, v palači Lanthieri.
Odprta vrata v Mladinskem domu,
kjer poteka vpis k pošolskemu
pouku 2019/20. Predvpis s
popusti do 11. junija oz. do
izčrpanja razpoložljivih mest.
Informacije na tel. 0481-280857
ali 366-6861441 oz. 331-
6936603; e-pošta
mladinskidom@libero.it, 
www.mladinskidom.it
Od 3. do 7. junija, od 15.00 do
18.00, bo v Mladinskem domu
potekala PRIPRAVA NA MALO
MATURO. Tretješolci bodo
ponavljali snov glavnih predmetov,
utrjevali matematiko ob testih
INVALSIja prejšnjih let, obiskali
posebno delavnico (potek izpitov,
drža pred komisijo, premagovanje
treme, ohranjanje koncentracije,
ravnanje v stiski). Vpis in
podrobnejše informacije na
sedežu MD, tel. 0481-280857 ali
366-6861441 oz. 331-6936603;
e-pošta mladinskidom@libero.it,
www.mladinskidom.it
Mladinski dom Gorica prireja
“Poletnosti 2019”, poletne
počitnice za otroke od 6. do 14.
leta: 17. - 21. 6. AVANTURE –
večdnevno letovanje v koči sv.
Jožefa (6-11 let); 24. - 28. 6.
ZELENIZZIV – večdnevno letovanje
v koči (11-14 let); 14. - 28. 6.
DOŽIVETJA – dnevno središče (6-
12 let); 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA
ŠALO – igriva priprava na začetek
pouka (6-13 let); 2. – 6. 9. 1, 2, 3:
SREDNJA! – uvod v srednjo šolo
(11-12 let). Vpisi do 16. maja.
Popusti za gojence pošolskega
pouka ter za brate/sestre.
Informacije na tel. 0481-280857
ali 366-6861441 oz. 331-
6936603; e-pošta
mladinskidom@libero.it, 
www.mladinskidom.it
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Za Novi glas: v spomin na Slavkota
Bednarika darujeta hčerki Irena in
Kristina 50 evrov.
Za SCGV Emil Komel: ob izgubi
dragega dr. Jožeta Vr tovca
darujeta Irene in Marko Vrtovec
200 evrov.
Za mlade družine v stiski: ob smrti
dragega očeta Tončeta Walter
Mikluz 200, družina Edija Reje
100, A. B. 100 evrov; v spomin na
Lauro Bensa družina 200, Mirka
in Boris 400 evrov.
Za cerkev v Števerjanu: namesto
cvetja na grob Slavkota Klanjščka
družina Škorjanc 100, N. N. 50
evrov; v spomin na Tončeta
Koršiča, družina 120, Hadrijan
Koršič 100 in za števerjanski
pevski zbor 50, v spomin na
Slavkota Bednarich Ivan Maraž,
Ivanka z družino, družina Terpin
50, Mirka in Boris 100 evrov.
- Mirka in Boris: za lačne 50, za
Števerjanski vestnik 100, za
cerkev sv. Ivana 100, za pevski
zbor sv. Ivana 100 evrov.
Od izkupička srečelova sv. Florijana:
za otroški pevski zbor, Števerjanski
vestnik in Sedejev dom po 155
evrov (skupaj 465 evrov).
Za cerkev sv. Ivana: v spomin na
Jožeta Vrtovca družina 400 evrov.
Za misijon Pedra Opeka: N. N. 300,
v spomin na Lojzko Bratuž N. N.
300, v spomin na Lauro Bensa-
Kovic družina Srebrnič 80 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 31. 5. 2019 do 6. 6. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 31. maja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 1. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 2. junija ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 3. junija (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za
lahko noč.
Torek, 4. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 5. junija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Kiti kličejo
na pomoč 2. del. - Izbor melodij.
Četrtek, 6. junija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
“Pravni aspekti srenj 
in jusov in pomen razsodbe
v korist Jusa Opčine”
kot priložnost za celovit razvoj ozemlja
in utrditev identitete prostora
Sodelujejo
odv. Peter Močnik, odv. Roberto Mazza, 
odv. Mitja Ozbič
videoposnetek govora bivšega predsednika
ustavnega sodišča Paolo Grossi
Četrtek, 30. maja 2019, ob 20. uri
Kulturni center Danica, 
Devetaki, 26
Vrh-Sovodnje ob Soči
Projekt “Zastavimo skupne moči za skupne cilje” 
finančno podpira Avtonomna Dežela FJK (DZ 26/2007)
Deželna koordinacija
skupne lastnine v
Furlaniji Julijski krajini
Sodelujejo:
Jusarji goriške pokrajine
Agrarna skupnost Jusov Srenj 
v Tržaški pokrajini
DRUŠTVO ARS 
Vljudno vabi na odprtje razstave likovnih del
PATRICIJE SIMONIČ
V SVETLOBI IN TEMI
Razstavljena dela bo predstavil Jurij Paljk
Galerija Ars na Travniku, Gorica
Četrtek, 6. junija 2019, ob 18. uri
Zborovski koncert
PESEM V 
DVOJE
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice
dirigent David Bandelj
Mešani pevski zbor Prosavus iz Trbovelj
dirigent Aljaž Bastič
sobota, 1. junija 2019, ob 20. uri
v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Gorici
Štandrež - 6. junija 2019
Zborovski koncert
ZCPZ – Gorica
  oncert cerkvenih pesmi, ki ga Združenje cer-
kvenih pevskih zborov – Gorica, v sodelovan-
ju z Župnijo sv. Andreja ap. in Zvezo slovenske
katoliške prosvete prireja že vrsto let v v štandreški
cerkvi, bo letos potekal v četrtek, 6. junija, ob 20.30.
Koncert spada v okvir krepitve dejavnosti zborov
ZCPZ in prikaza njihovih dosežkov na področju cer-
kvenega petja. Ne pozabimo namreč, kako globoko
je cerkveno petje zasidrano v naših ljudeh, s
kakšnim veseljem med mašnimi obredi prisluhne-
mo ubranemu petju, kakšno praznino občutimo, ko
ga ni.
Letošnji koncert bodo oblikovali Cerkveni pevski
Jazbine – Pevma pod vodstvom Zdravka Klanjščka,
domači MePZ Štandrež pod vodstvom Zulejke De-
vetak, MePZ Mirko Špacapan iz Podgore pod vod-
stvom Petra Piriha, MoPZ Mirko Filej iz Gorice (zbo-
rovodja Zdravko Klanjšček), MePZ Ciril Silič iz Vrtoj-
be (zborovodja Silvan Zavadlav), MePZ Lojze Bratuž
iz Gorice (zborovodja David Bandelj) in MePZ F. B.
Sedej iz Števerjana (zborovodja Patrick Quaggiato).
Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev zadnje izdane
notne zbirke Nova cerkvena pesmarica – darovanjske
pesmi. Zbirka, ki je nastala s finančno podporo Jav-
nega sklada RS za kulturne dejavnosti, vsebuje pet
novih darovanjskih pesmi avtorja Primoža Krečiča,
ki so prirejene za različne zborovske sestave. Ugla-
sbila sta jih Patrick Quaggiato in Silvan Zavadlav.
Pred koncertom, ob 20. uri, se bomo pri sv. maši
spomnili pokojne vsestranske kulturne delavke in
častne predsednice ZCPZ prof. Lojzke Bratuž.
K   rimorska in Koroška sta kulturnozelo povezani, in to dokazujejotudi razna srečanja kulturnih sku-
pin, ki nastopajo na Koroškem in Pri-
morskem.
Najpomem-
bnejši in ce-
loviti pa so
prav gotovo
kulturni
dnevi, ki vsa-
ko leto pote-
kajo v drugi
polovici me-
seca oktobra,
in sicer izmenično na Koroškem in Pri-
morskem. Letos so skupno že 37. po
vrsti in 19. na Koroškem. Da bi okvirno
uskladili termine in programe, so se 20.
maja srečali predstavniki krovnih kul-
turnih zvez, Krščanske kulturne zveze
iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta
in Zveze sloven-
ske katoliške
prosvete iz Gori-
ce. Srečanje je
bilo na sedežu
društva Černet v
Ovčji vasi; na
njem so bili tudi
predstavniki domačega društva. Za pri-
morska kulturna srečanja so bili predla-
gani razni nastopi in dogodki na Ko-
roškem, od gledaliških skupin, pevskih
zborov, glasbenih šol, razstav fotograf-
skih posnetkov, predstavitve publikacij
in še marsikaj drugega. Skratka, obeta
se bogat kulturni razpon, ki bo prikazal
primorsko ustvarjalnost in utrdil naš
slovenski kulturni prostor izven ma-
tične domovine. / DP
P
Srečanje v Ovčji vasi 
Kulturno sodelovanje
s Koroško
Kultura30. maja 20198
  onec aprila je izšla tretja številka tržaške
revije Mladika. Uvodno velikonočno mi-
sel Preko smrti v Vstajenje je podpisal sa-
lezijanski duhovnik Jože Bajzek. Tokratni Fokus
z naslovom Trst bi lahko bil novi Singapur pa se
posveča nedavnemu podpisu sodelovanja med
Kitajsko in tržaškim pristaniščem in zajema in-
tervju z Zenom D'Agostinom, kateremu je na
čelu tržaškega pristanišča uspelo sprostiti pro-
stocarinsko območje in vključiti Trst v sistem
nove svilne poti, ki predvideva številne novosti,
tudi širitev pristaniških zmogljivosti z izgradnjo
Tržaške logistične platforme.
Pogovoru sledi članek, v ka-
terem je prikazan zgodovin-
ski razvoj tržaškega prista-
nišča, njegovi rezulati v zad-
njih letih in glavne točke do-
govora s Kitajci, točneje s
podjetjem China Communi-
cation Construction compa-
ny. Publicist Milan Gregorič
v svojem zapisu predoči razli-
ke med tržaškim in koprskim
pristaniščem in navede napa-
ke, ki so bile storjene na slo-
venski strani, da se Koper ni
mogel vključil v projekt svil-
ne poti.
Sledi posebna rubrika, na-
menjena bližajočim se evrop-
skim volitvam. Bojan Brezigar v svojem zapisu
izpostavi šibke točke delovanja Evropske unije
in izzive, s katerimi se bo moral novoizvoljeni
parlament nujno soočiti in drugače ukrepati
(predvsem na področju gospodarstva, obrambe,
evropske identitete in okolja). Sledi pogovor s
kandidatko stranke Slovenska skupnost, goriško
odvetnico Martino Valentinčič, na 9. evropskih
volitvah.
V rubriki Ekologija je govor o nastopu in delo-
vanju 16-letne švedske dijakinje Grete Thunberg,
ki je s “petkovimi podnebnimi štrajki” opozori-
la, da se je treba nujno zamisliti nad klimatskimi
spremembami.
V rubriki Literatura je objavljena novela Barbare
Zlobec Poslednji humanist, ki je prejela drugo
nagrado za pro-
zo na 47. literar-
nem natečaju
revije Mladika.
V Pričevanjih je
objavljen pogo-
vor, ki ga je pripravila Erika Jazbar, s profesorjem
Martinom Krannerjem, šolnikom, družbenim
in športnim delavcem, ki je deloval v Gorici, ze-
lo navezan pa je ostal na rodno Kanalsko dolino.
Sledi pričevanje Majde Sfiligoj o meji z nazor-
nim prikazom različnih življenjskih usod, ki sta
jih meja in boj za domovino za večno zaznamo-
vala.
V rubriki Kultura Mojca Polona Vaupotič piše o
slikovitem ustvarjalnem opusu tržaške umetni-
ce, slikarke in grafičarke Elde Piščanec, katere
delo je bilo dolgo let spregledano.
Renato Podbersič ml. piše o
avstrijskem romarskem hospi-
cu v središču starega Jeruzale-
ma, ki so ga pred nekaj leti
prenovili in je namenjen ro-
manjem iz nemško govorečih
dežel.
V rubriki Prosti čas Mitja Pe-
taros piše o novih evrskih
bankovcih serije “Evropa”.
V Anteni so objavljene novice
iz zamejstva in zdomstva, sle-
di krajši članek o 30-letnici
Društva katoliških pedagogov
Slovenije. Pod črto je obja-
vljen članek o usodi Cirilme-
todove šole pri Sv. Jakobu v
Trstu, ki je nepojasnjeno prišla
v roke nepremičninske družbe
Dom, katera bo najstarejšo slovensko šolo v
Trstu spremenila v dom za ostarele.
V mladinski prilogi RAST Mojca Petaros piše o
prednostih in pasteh naraščajočega vsem do-
stopnega turizma, Martina Sosič piše o dijaški
izmenjavi med tržaškim klasičnim licejem Fran-
ceta Prešerna in celjsko gimnazijo, Urška Petaros
poroča o izobraževanju za prihodnje kadre kul-
turnih in športnih društev iz zamejstva, ki ga je
organiziral Krožek A. Gregorčič iz Gorice. Obja-
vljeni sta tudi dve nagrajeni deli na literarnem
natečaju Rasti, in sicer kratka zgodba Jakoba
Grudna ter pesmi Katerine Polojaz. Denise Fran-
dolič piše o glasbeno-gledališki produkciji Le-
gende, nato sledijo pričevanja mladih ustvarjal-
cev te predstave.
K
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (65)
Slap in rodbina Lanthieri (5)
Drugi člani rodbine Lanthieri so postali znani
gospodarstveniki, arhitekti, kulturniki, mece-
ni. V 17. stoletju so ob Hublju imeli kovačijo,
papirnico (eno prvih na Vipavskem), suknar-
no in predilnico lanu. V svojih rezidencah v
Gorici in Vipavi so večkrat imeli v gosteh zna-
menite umetnike - kot na primer Goetheja,
Schillerja, Goldonija, Casanovo - ali cesarje in
papeže, na primer Karla VI.  (očeta Marije Te-
rezije) in Pija VI.  (na svoji poti na Dunaj, ka-
mor se je odpravljal, da bi omilil krivično po-
litiko cesarja Jožefa II. glede načrtovanega
ukinjanja samostanov (tudi Svete Gore), se je
leta 1782 ustavil v goriški Lanthierijevi palači,
v kateri še obstajata tozadevna spominska
plošča in tako imenovana “papeška dvorana”).
Nekateri viri trdijo, da je bil slavni slovenski
baročni pridigar in pisec Janez Svetokriški
(Sveti Križ, 1647 - Gorica, 1714) nezakonski sin
grofa Janeza Antona Lanthierija (Gorica, 1631-
Vipava, 1701), ki naj bi v zelo mladih letih lju-
bil prav tako mlado Katarino Hrobat (rojeno
leta 1632). Janez Anton Lanthieri je kasneje
postal duhovnik z imenom Friderik Hieronim, dekan ljubljanskega kapitlja in
novomeški prošt. Zelo je podpiral
delo Janeza Svetokriškega, ki mu
je leta 1691 posvetil prvi zvezek
svoje zbirke slovenskih pridig
Sveti priročnik. Posvetilo se
končuje z besedami, ki postanejo
še bolj ganljive, če pomislimo, da jih je Sveto-
kriški morda pisal svojemu očetu: “Toda glej, v
tem ko razglašam, da si Ti po rodu, pobožnosti,
vernosti, ljubezni, in vsakršni kreposti praepo-
situs et magnus, obsojam samega sebe; zakaj če
se velikim možem spodobijo velike stvari, in
sem si jaz kjub temu drznil to svoje neznatno
delce, ki ne kaže niti najmanjše umetniške
skladnosti, posvetiti Tvoji milosti, mi obeta Tvo-
ja dobrotljivost, prejasni grof, vendarle od-
puščanje, in moje spoštovanje do Tebe, ki je kar
moči veliko, bo dobilo pravico do zavetništva.
Kakor namreč zakrije orel v prostoru po Plini-
jevih besedah sence z visokim poletom, tako
bo, se nadejam, tudi
vse sence mojega ne-
dognanega dela
razpršila Tvoja člo-
večnost; zato pa, če je
v njem kaj takega, kar
bi bilo treba opustiti, naj bo, prosim, senca Tvo-
jih peroti tisto, s čimer blagovoli temu mojemu
delcu do časti pomagati, ga podpreti in poživiti.
Naj bom večno pod Tvojim varstvom, da boš
sam živel med nebeščani večnega spomina vre-
den in se ko zvezda svetil med njimi na vseh
vekov veke, prav kakor se sedaj bleščiš med živi-
mi, zakaj pisano je: Pravičnih pot pa se vije ka-
kor svetla luč in raste do konca dni. Tako mo-
lim, prosim in želim. Naj si torej tamkaj nebesa
usvoji, nam pa zdrav in čil živi. Prejasnemu in
prečastitemu gospostvu Tvojemu globoko vda-
ni in najponižnejši sluga, brat Ivan Krstnik od
Sv. Križa” (prevod izvirnika v latinščini, ur. Mir-
ko Rupel).
V nadaljevanju je knjiga Janeza Svetokriškega
napisana v slovenščini ali, kakor je poudaril
sam avtor, v “vipavskem jeziku”. Zelo zanimiv
je uvod, v katerem razloži bralcem pomen svo-
jega opusa. Odlomek izvirnika v bohoričici se
glasi: “Jest vejm de veliku njih se bodo zhudili,
de jest sim se podstopil moje pridige drukat stu-
riti v slovenskim jesiku, dokler dosehmal obe-
den nej tiga sturil, de si lih veliku lepshi sloven-
ski jesik so imeli, kakor je moj Vippauski, jest
pak negledam na letu. /…/ Kir hozhe rezhi de
je nuznu, inu potrebnu pissat, inu drukat v sled-
nem jesiku, de vsim bo pomaganu, katero po-
muzh vezhkrat tij Mashniki so sheleli, inu pros-
sili, de bi ijm moje slovenske pridige possodil,
inu prepissat perpustil, ali pak de bi ijh drukat
pustil, satoraj jest hozhem lete moje dobre pria-
tele pohleunu bugat, inu tulikain ijm pomagat
kulikain premorem”.
V goriški palači Šenaus hranijo izredno dragocene listine
družine Lanthieri s podpisi raznih cesarjev. Na sliki:
diploma, s katero je leta 1642 cesar Ferdinand III. podelil
Lanthierijem naslov “grofje Svetega rimskega cesarstva,
baroni Šenausa, gospodje Rihemberka, Vipave in
Paumkirchenturma”.
Janez Svetokriški je prvi zvezek Svetega
priročnika posvetil svojemu mecenu, grofu
Frideriku Hieronimu Lanthieriju, dekanu
ljubljanskega kapitlja in novomeškemu proštu. V
knjigi najdemo tudi Lanthierijev grb.
V goriški palači Šenausu na Starem placu
(na današnjem Trgu sv. Antona, po imenu
svetnika, ki naj bi tukaj imel svojo celico)
so še ohranjena vzhodna mestna vrata.
Zgradba s stolpom (“turnom”) in dvižnim
mostom (so še vidne luknje za verige) je
bila prvič omenjena v 14. stoletju in še
danes daje vtis utrdbe. Ravno “turn” z
mestnimi vrati je dal ime naselju sv.
Roka: Podturn. Obrambno zidovje je bilo
nekoč obkroženo z jarkom, v katerega
naj bi bila speljana voda Vrtojbice.
Lanthieri so se uveljavili tudi kot vojaški
poveljniki v bojih proti Benečanom in
Turkom (obstajal je celo kirasirski polk,
imenovan “Lanthieri”, katerega poveljnik je
bil Friderik III. Lanthieri (Vipava, 1670),
prapraded grofa Karla Friderika,
dobrotnika slapenske šole). Na sliki član
rodbine Lanthieri kot pripadnik oz.
poveljnik kirasirskega polka (iz zbirke
palače Šenaus).
Nekateri viri trdijo, da je bil slavni slovenski
baročni pridigar in pisec Janez Svetokriški (Sveti
Križ, 1647 - Gorica, 1714) nezakonski sin grofa
Janeza Antona Lanthierija (Gorica, 1631- Vipava,
1701) in Katarine Hrobat (rojene leta 1632).
Janez Anton Lanthieri je kasneje postal duhovnik
z imenom Friderik Hieronim, dekan ljubljanskega
kapitlja in novomeški prošt. Njemu je Janez
Svetokriški leta 1691 posvetil prvi zvezek svoje
zbirke slovenskih pridig Sveti priročnik.
Dimitri Tabaj
  ovo publikacijo s področja
toponomastike v Brdih
Med Biršo, Vrbačno in Pre-
valo, ki je izšla pri Goriški Mohor-
jevi družbi, sta avtor Vlado Klemše
in urednica dr. Danila Zuljan Ku-
mar z Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU, Razisko-
valne postaje v Novi Gorici, prvič
predstavila na začetku mese-
ca v Gornjem Cerovem, v
sredo, 22. maja, pa je prišla
na vrsto predstavitev v pro-
storih galerije Ars na go-
riškem Travniku.
Že sam naslov knjige opre-
deljuje prostor, ki ga Klemše
že več let raziskuje, osredo-
točil se je namreč na Gornje
in Dolnje Cerovo ter Štever-
jan, zlasti tisti del, ki se geo-
grafsko razteza proti dolini
Vrbačne, na območje, kate-
rega stoletja povezuje skup-
na usoda tako na političnou-
pravnem in cerkvenem področju.
Prof. Peter Černic, ki je v imenu
GMD pozdravil prisotne, je sprego-
voril o pomenu toponomastike, ki
odraža dimenzijo človeka, ki poi-
menuje prostor, v katerem živi in je
sposoben označevati in urejevati
ozemlje: “V knjigi je zbrana bogata
kulturna dediščina, ki je izjemen vir
podatkov za zemljepisce in zgodo-
vinarje”. Dr. Danila Zuljan Kumar
je predstavila strukturo knjige, po-
vedala je, da imenoslovje, topono-
mastika sploh ni obrobna veda, saj
veliko pove o življenju v preteklosti,
o tem, kaj je na določenem ozemlju
raslo, kaj so ljudje gojili, katera so
bila razmerja med njimi. Klemšeto-
vo delo se je začelo pri raziskovanju
arhivskih virov, predvsem kata-
strskih listin in topografskih kart iz
novejšega obdobja, nato pa je izve-
del terensko raziskavo, primerjal
imena in zapise in sodeloval z do-
mačini - nad trideset Cerovcev in
Števerjancev mu je pomagalo, da je
ustvaril bogat seznam slovarskih ge-
sel, okrog 380 krajevnih imen. Naj-
več imen zaznamuje lastnino, dru-
ga relief, položaj, kjer določeno
zemljišče leži, skupina imen zazna-
muje obdelan svet, nekatera pa, ka-
tere rastline so na določeni zemlji
rasle, imena so torej lahko krajevna,
ledinska, vodna, hišna in gorska. Z
jezikoslovnega stališča so za dr. Zul-
jan Kumarjevo najbolj zanimiva
imena, ki so nastala iz dveh jezikov,
npr. tista z romanskim korenom in
slovensko pripono. Po njenem
mnenju delo presega seznam imen,
saj ga lahko pojmujemo že kot pravi
slovar, ki vsebuje vse kategorije slo-
varskega članka: vsa gesla imajo do-
ločene jezikoslovne kategorije (spol,
drugi sklon, oz-
načevanje naglasa),
geselske iztočnice so
poknjižene, to se pra-
vi, da so jih iz narečne
oblike prestavili v naj-
bližjo knjižno obliko,
v oklepaju pa je nave-
dena tudi narečna ra-
zličica. Dr. Danila Zul-
jan Kumar je v knjigi tudi avtorica
prispevka o cerovskem govoru. Do-
dana vrednost publikaciji je topo-
nomastična karta v merilu 1: 7500,
delo avtorjevega sina Matjaža; na
njej so vrisana vsa imena, in to
omogoča bralcu vizualno podobo
o tem, kako so imena razporejena
na ozemlju. Zemljevid sicer zajema
širše območje, kajti, kot
je sam avtor obrazložil,
nobenega ozemlja ali
skupnosti ni mogoče
obravnavati ločeno od
drugih. Vlado Klemše je
na srečanju povedal, da
se je pri svojem razisko-
vanju osredotočil predv-
sem na Brda, področje,
ki je s toponomastične-
ga vidika izredno zani-
mivo. Že samo besedo
“brda” bi lahko zamen-
jali z besedo “gorice” -
“smiselno, vsebinsko,
pomensko sta popolnoma enaki be-
sedi”. Tudi z geomorfološkega vidi-
ka je to področje izjemno razčlen-
jeno, razčlenjenost pokrajine pa je
vplivala na število, bogastvo imen,
“saj je bil človek v prejšnjih genera-
cijah veliko bolj povezan z ozem-
ljem in naravo”. Klemše je obsežno
govoril o katastrih, arhivih, a osre-
dotočil se je še posebno na naravo,
gore, globje pa še na imena vodnih
virov - “brez vode ni življenja”, strug
potokov, ki so jih ljudje v preteklosti
s posebnim pristopom poimenova-
li, dodal je še, da “kot se jezik spre-
minja, se tudi imena spreminjajo,
so odraz tega, kar človek doživlja”.
Kat
N
Galerija Ars / Predstavitev nove publikacije GMD
Med Biršo, Vrbačno
in Prevalo
Tretja številka Mladike v letu 2019
Branje za vse okuse
Kultura 30. maja 2019 9
JEZIKOVNICA
Notre-Dame in notredamski
Letošnjo pomlad je medijsko poročanje o žalostnih dogodkih
žal zaznamoval tudi požar v najbolj znani pariški cerkvi, imeno-
vani Notre-Dame, zato sem v zvezi z njo zastrigla z ušesi med
poslušanjem radia in bila bolj pozorna med branjem časopisov.
Kar nekaj jezikovnih tem se namreč ponuja ob njenem imenu.
Da je v zavesti slovenskega uporabnika jezika bila močno prisot-
na že pred nesrečnim dogodkom, o tem priča njena uvrstitev v
Slovenski pravopis 2001. Če smo namreč v dvomu, kako jo pra-
vilno zapisovati ali izgovarjati, nam slovarski del pravopisa po-
streže s takojšnjimi informacijami o njenem zapisu in izgovoru:
zapiše se Notre-Dame, izgovori [notre-dam], pri čemer je mesto
naglasa na a, je samostalnik žen-
skega spola, pri sklanjanju se
ohranja ničta končnica (po do-
mače: v vseh sklonih je beseda
enaka), sodi med zemljepisna
imena (natančneje: med poslop-
ja in druge samostojne objekte,
kot so med dvobesednimi poi-
menovanji še npr. Stari pisker,
Slavolok zmage ali Stara trta), po-
menska razlaga pravi, da je to pa-
riška katedrala, ponudi pa nam
še pridevnik, tvorjen iz nje, ki je
notredamski. Do sem vse jasno?
Pa se potrudimo navedena dej-
stva pojasniti še nekoliko natančneje, in to ob primerih napačne
rabe v medijih.
Najprej razjasnimo, ali gre za eno ali dve besedi. Čeprav Notre-
Dame slovenimo kot Naša/naša Gospa, kot je pravilno pripom-
nil urednik Jurij Paljk v enem od uvodnikov Novega glasu, ima-
mo v zvezi naša Gospa dve besedi, v besedi Notre-Dame pa zara-
di vezaja mislimo, da sta besedi dve. Ne, samo ena beseda je,
enako kot beseda Avstro-Ogrska. Da gre za en samostalnik, vidi-
mo po tem, da se pri sklanjanju spreminja končnica samo dru-
gega dela: Avstro-Ogrska, Avstro-Ogrske, Avstro-Ogrski, ne pa Av-
stre-Ogrske, Avstri-Ogrski itd. Ker gre pri samostalniku Notre-
Dame za samostalnik ženskega spola, ki ga uvrščamo v 3. sklan-
jatev, ki pri sklanjanju ne dobi različnih končnic (podobno še:
mami je, mami ni, mami podarim ali Ines je, Ines ni, Ines poda-
rim itd.), verjetno izgubimo občutek, da se dejansko pregiba sa-
mo drugi del besede Notre-Dame. Res pa je tudi, da je Avstro-
Ogrska podomačeno ime, Notre-Dame pa ne. Mogoče je tudi to
dejstvo vplivalo na radijsko rabo, ki sem jo slišala in je izkazova-
la moški spol, torej brez Notre-Dama in v Notre-Damu, kar je
neustrezno. Navajam primere pravilne rabe, kjer je razvidno, da
je Notre-Dame samostalnik ženskega spola, rabljen v različnih
sklonih: Notre-Dame se ni povsem zrušila, požar v Notre-Dame,
vsi so poročali o Notre-Dame.
Zagatam v zvezi s sklanjanem se izognemo, če Notre-Dame pri-
taknemo besede cerkev, katedrala, svetišče, znamenitost itd. V
takih primerih se namreč v zvezi cerkev Notre-Dame sklanja
zgolj prva beseda: cerkev Notre-Dame se ni povsem zrušila,
požar v cerkvi Notre-Dame, vsi so poročali o cerkvi Notre-Dame.
Drugo vprašanje zadeva izgovorjavo. Ko namreč besedo Notre-
Dame, za katero se je sicer v slo-
venskem jeziku ohranil izviren
francoski zapis, izgovorimo, je ne
izgovorimo po francosko, saj v slo-
venščini t. i. francoski, pogrkava-
joči r ni knjižen. Kako jo izgovoriti
knjižno slovensko, se poučimo v
pravopisu:  [notre-dam] ali po do-
mače:  [notredam], saj je tisti na-
robe obrnjeni e znak za polgla-
snik. Spomnimo se, da marsikate-
rega imena tujega mesta v slo-
venščini ne izgovorimo, kot ga iz-
govarjajo domačini, npr. imena
Marburg slovensko ne izgovori-
mo z “nemškim” r, v imenu München pa slovenski neknjižni
glas ü, ki je sicer prisoten v slovenskih narečjih, v izgovoru podo-
mačimo v i, kar se sliši kot 
[minhen] – o vsem tem se lahko poučimo v pravopisu.
Pa se ustavimo še pri zapisu. V tiskanih medijih se je pojavil tudi
podomačeni zapis brez vezaja (Notre Dame), pri čemer so naj-
bolj žebljico na glavico podomačevanja zadeli tisti, ki so zapiso-
vali Notredamska ali notredamska cerkev oz. katedrala/stolnica.
Pridevnik notredamski je namreč že dolgo rabljen podomačeni
pridevnik, ki nam je še najbolj znan iz naslova prevoda zname-
nitega romana Victorja Hugoja iz leta 1831, Notredamski zvonar.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko 
Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem 
(Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja,
o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov:
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 62
Ob njenem odhodu v večnost
V blag spomin na 
prof. Lojzko Bratuž
  a tej strani objavljamo še
nekatere misli, ki so jih
podpisane ugledne ose-
be iz kulturnih, cerkvenih in po-
litičnih krogov namenile dragi in
cenjeni profesorici Lojzki Bratuž
ob njenem odhodu v večnost, na
žalni seji v sredo, 8. maja 2019, v
Kulturnem centru Lojze Bratuž v
Gorici.
Tvoj korak in Tvoja beseda 
odzvanjata v vsakem izmed nas
Spoštovani!
Zelo obžalujem, ker ne morem
biti nocoj z Vami v poslednjem
objemu prof. Lojzki Bratuž v hiši,
ki nosi ime po njenem očetu in
ki je bila dejansko za Bratuževe
nekakšen drugi dom. Njenim
najdražjim ter vsem pri Centru
Lojzeta Bratuža moje iskreno in
občuteno sožalje.
Misli in besede so okorne, ker s
prof. Lojzko Bratuž odhaja en del
naše zgodovine, naše zavesti, zve-
stobe in pripadnosti. In temu se
ne moremo upreti. Njena preda-
nost slovenski besedi je predsta-
vljala njen DNK, prav tako njena
zavezanost Gorici in goriški zem-
lji.
Bila je, bili so vsi Bratuževi po-
gumni ljudje: zaznamovani od
bolečine, vendar vztrajni, uporni,
ker nikoli niso “klonili vihar-
jem”, kot je zapisala Ljubka Šorli.
Zavezanost slovenstvu kot abso-
lutni vrednoti pa za Lojzko nikoli
ni pomenila zapiranja. Nasprot-
no! Skozi vse življenje je gradila
mostove znotraj naše skupnosti
ter z našimi italijanskimi
sodržavljani. Občudovala sem
njeno milino, njeno trdnost,
predvsem pa njeno veliko evan-
geljsko ljubezen do bližnjega. Ni-
koli ni bilo slišati od nje ene same
besede sovraštva proti tistim, ki
so njeni družini prizadeli toliko
gorja in jo zaznamovali za vedno.
Družilo naju je prijateljstvo, ki je
bilo posebne vrste: neločljivo za-
vezano njeni življenjski zgodbi,
pa tudi njenemu poklicu in skup-
nim spominom na prof. Nevo
Godnič, ki sva jo obe nosili v
srcu.
Za njo ostaja pomembna de-
diščina njenega dragocenega de-
la, ostajajo študije, knjige, zapisi.
Ostaja neprecenljivo znanje, ki ga
je nesebično razdajala svojim štu-
dentom in vsem nam. Njena
skromnost in njena ljubezen do
glasbe, s katero je rasla in ki je bi-
la zvesta spremljevalka njene bi-
ti.
Draga Lojzka, vsi, ki smo te poz-
nali in te cenili, te ne bomo mo-
gli pozabiti. Utihnil je Tvoj glas,
prenehalo je bďti Tvoje žlahtno
srce, vendar Tvoj korak in Tvoja
beseda odzvanjata v vsakem iz-
med nas in v vsej naši slovenski
in človeški skupnosti. Zato bo-
lečino slovesa in praznine blaži
neskončni občutek hvaležnosti.
Počivaj v miru, draga Lojzka, v za-
služeni neznani Domovini!
senatorka Tatjana Rojc
Prof. Lozka Bratuž je bila živ 
spomenik družine Bratuž - Šorli
Preteklo sredo (8. maja 2019) se
je z občuteno žalno sejo v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž in v so-
boto, 11. maja, z veličastno vsta-
jenjsko izzvenelo pogrebno mašo
v cerkvi sv. Ignacija na Travniku
v Gorici od prof. Lojzke Bratuž
dostojanstveno poslovila domala
vsa Goriška z obeh strani meje in
z njo širša Primorska.
N Prof. Lojzka Bratuž, univerzitetnapredavateljica, literarna zgodovi-narka, organistka in zborovod-
kinja, znanstvena raziskovalka,
publicistka, izjemna ustvarjalka
in kulturna delavka je
4. maja 2019, na Florja-
novo, v 85. letu, po vzo-
ru sv. Pavla, svoj
življenjski boj zgledno
dobojevala, tek
uspešno dokončala,
močno vero ohranila
in spokojno odšla po
zasluženo krono pravi-
ce.
Prof. Lojzka je bila živi
spomenik Bratuž – Šor-
lijeve družine, ki jo je
20. stoletje usodno zaz-
namovalo z vso kruto-
stjo fašističnega
načrtnega iztrebljanja
slovenske besede in
omike v času med sve-
tovnima vojnama in v
nadaljevanju z grozota-
mi druge svetovne voj-
ne, po njej pa s pretan-
jenim preziranjem vse-
ga, kar je bilo sloven-
sko, in kar se je v bolj
ali manj vidni obliki vse do ne-
davna nadaljevalo med Slovenci,
živečimi v Furlaniji Julijski krajni,
kot na drugi strani, prav tako bo-
leče, s strani takratnih jugoslo-
vanskih oblasti, povojno zatiran-
je verskemu izročilu zvestih roja-
kov.
Skupaj z bratom Andrejem je
Lojzka po očetu Lojzetu – prilju-
bljenem skladatelju in zborovodji
podedovala glasbeno nadarje-
nost, čut za leposlovno in stro-
kovno ustvarjalnost po mami
Ljubki Šorli – priznani pesnici
upora, upanja in ljubezni; po
obeh starših pa neomajno zvesto-
bo in predanost slovenstvu in
živetemu krščanskemu izročilu.
Kot komaj dobri dve leti staro de-
kletce je doživela očetovo
mučeniško smrt zaradi zastrupit-
ve s strojnim oljem, s katerim so
ga fašisti zastrupili v Podgori po
božični polnočnici leta 1936;
nežno otroštvo sta med vojno po-
novno hudo zaznamovala mami-
na aretacija in zverinsko mučenje
'Collottijeve bande' v tržaških za-
porih.
Zelo značilen in za Bratuž – Šorli-
jeve iz ulice Foscolo 16 v Gorici
poveden je ganljiv prizor iz po-
vojnih časov, ko je pred prvim
obhajilom svoje hčerke na vrata
potrkal eden izmed 'rabljev' iz
tržaških zaporov in nekdanjo za-
pornico skrušen prišel prosit od-
puščanje za prizadejano trpljenje,
rekoč, da sicer ne bo nikoli zmo-
gel svoji hčerki pogledati v oči; na
to mu je Ljubka dostojanstveno
odgovorila: “Če Vam je Bog od-
pustil, zakaj naj ne bi jaz”! Še bolj
pretresljivi so zgodovinski opisi,
ki jih je Ljubka med zaslišanji in
mučenjem do nezavesti, zvezana
in kot lok napeta čez 'kišto', pre-
stajala v zaporu na ulici Coroneo
v Trstu, in vsakič, ko so jo s poli-
vanjem z mrzlo vodo zbudili, se
je na njenih ustnicah pojavila
molitev za njene mučitelje.
Lojzka je bila skupaj z bratom An-
drejem po eni strani dedič usod-
nega časa težkih zgodovinskih
preizkušenj, ki so močno zazna-
movali vso Bratuž – Šorlijevo
družino, kot je bila tudi dedič
mnogih ustvarjalnih darov, s ka-
terimi je v svetopisemskem po-
menu do zadnjega neumorno
'trgovala, ' in za zaupanih deset
talentov pridobila vsaj še toliko
mnogokratno število drugih.
Prav s temi darovi je prof. Lojzka
znala na dostojen, nevsiljiv in
strokovno izpiljen način večin-
skemu italijanskemu prebivalstvu
približati slovensko leposlovje,
zgodovino in kulturo, matični
domovini pa bogato in žal pre-
malo poznano in cenjeno bogato
zamejsko ustvarjalnost in izposta-
vljeno vsakdanjo resničnost. S
svojim ustvarjanjem in delovan-
jem je prof. Lojzka Bratuž vidno
bogatila, utrjevala, širila in pove-
zovala skupen Slovenski kulturni
prostor, hkrati pa tudi vzposta-
vljala in negovala pristne osebne
in strokovno ustvarjalne medna-
cionalne odnose z italijanskim in
furlanskim kulturnim prosto-
rom. S svojim zgledom v vsak-
danjem življenju udejanjenega
krščanstva, pokončno držo in
zvestobo materinemu jeziku in
doslednemu spoštovanju drugih
kultur in drugačnih nazorov je
bila prepoznaven in ostaja vsem
nam cenjen zgled prizadevanja za
ustvarjalno sodelovanje in pri-
stno sožitje znotraj manjšinskega,
meddržavnega kot širšega med-
narodnega prostora znotraj EU
povezave in širše.
Za svoje obsežno delo na stro-
kovnem, leposlovnem, glasbe-
nem, vzgojnem, verskem po-
dročju je dobila mnogo priz-
nanj, med katerimi nekatera še
posebej izstopajo: častno član-
stvo Slavističnega društva Slo-
venije leta 1998, s strani Svete-
ga sedeža Pro Ecclesia et Pon-
tifice, predsednik Drnovšek ji
je leta 2004 podelil Red zaslu-
ge pri uveljavljanju, razvijanju
in širjenju slovenske kulture in
jezika v Italiji in s strani Italije
ji je bil leta 2007 podeljen vi-
sok naziv Commendatore.
Silvester Gabršček
Trajno je obogatila kulturo
slovenske narodne manjšine
Žalost me je prevela ob bran-
ju novice o smrti gospe Lojz-
ke Bratuž. Tragična in obe-
nem pogumna življenjska
zgodba njenih dragih, očeta
in mame, ter nesebično, preda-
no in ljubezni polno delo, s ka-
terim je trajno obogatila kultu-
ro slovenske narodne manjšine
in širšega slovenskega prostora,
ostajajo dediščina, za katero ji
bomo vedno hvaležni.
Imela sem priložnost osebno
jo spoznati med svojim delo-
vanjem na GK v Trstu in spo-
min nanjo bo posebna drago-
cenost.
Ingrid Sergaš
Bila je svetovalka in prijetna 
sogovornica
Lojzka Bratuž je vedno spremljala
dogajanje na kulturnem ob-
močju Goriške, kljub meji, ki nas
je v preteklosti ločevala. Bila je
svetovalka in prijetna sogovorni-
ca tako strokovnjakom kot ustvar-
jalcem. O tem pričajo mnogi do-
kumenti in drobni spomini.
Med bolj odmevnimi dogodki je
bila izdaja zbornika Pogovori
srca, ki ga je izdalo Slavistično
društvo Nova Gorica na pobudo
Marije Mercine in je posvečen pe-
sniškemu ustvarjanju njene ma-
tere Ljubke Šorli. Lojzka Bratuž je
leta 2002 prisostvovala vsem
predstavitvam tega zbornika, in
sicer v Kromberku, Gorici, Tolmi-
nu, Štanjelu, Trstu, Idriji in Aj-
dovščini.
Rada se je odzvala vsem našim
povabilom, še posebno zavzeto
pa je sodelovala na Primorskih
slovenističnih dnevih, ki že 29 let
potekajo po različnih krajih Pri-
morske. Tako je na 16. PSD pred-
stavila prispevek Martina Jevni-
karja O poznavanju zamejske in
zdomske literature in na 19. PSD
v Brdih 2008 briškega pesnika
Ludvika Zorzuta, ki je še posebej
priljubljen med rojaki zaradi pe-
smi v briškem narečju. Na enem
od simpozijev pa je dr. Marija Pir-
jevec predstavila Lojzko Bratuž
kot literarno zgodovinarko.
Ob 20-letnici smrti Ljubke Šorli
je leta 2013 ves čas spremljala do-
gajanje ob postavitvi doprsnega
kipa na Erjavčevi ulici ob že po-
stavljenem spomeniku Lojzetu
Bratužu. 26. 4. istega leta je na
osrednji slovesnosti ob dnevu
upora proti okupatorju odkrila
njen doprsni kip. Odkritju je sle-
dil ogled razstave z naslovom
Uporno sem viharjem kljubovala
v Galeriji Frnaža. Na razstavi so se
prebivalci Nove Gorice lahko sez-
nanili z življenjem in delom
družine Bratuž.
Leta 2013 je Lojzki Bratuž Mestna
občina Nova Gorica podelila na-
ziv častna občanka mestne
občine in s tem pokazala, da ceni
njene zasluge pri povezovanju
obeh mest, obeh društev ter ne-
nazadnje preteklosti in prihod-
nosti nas vseh.
Člani Slavističnega društva Nova
Gorica se s hvaležnostjo spomin-
jamo njene plemenite naklonje-
nosti.
Ernesta Dejak Furlan, 
predsednica Slavističnega društva
Nova Gorica
Veliko je delala v korist Cerkvi
Novico, da je prejšnje dni umrla
prof. Lojzka Bratuž, sem sprejel z
iskrenim obžalovanjem. Pred leti
sem jo srečal v Podgori na slove-
snosti, ki jo je hvalevredno
združenje Concordia et Pax pri-
pravilo v očetov spomin.
Gospa Lojzka je skupaj z bratom
desetletja ohranjala živ spomin
na očeta, ki so ga barbarsko umo-
rili fašisti; do dogodka je gojila
vedno diskreten odnos ter ni
doživljala svojega trpljenja v želji
po maščevanju ali hujskanju, pač
pa v luči krščanskega odpuščanja
in prizadevanja za spravo. Vse to
z veliko ljubeznijo do svojega me-
sta Gorice, ki mu je nudila, po-
sebno vernikom slovenskega je-
zika pri sv. Ignaciju in v stolnici,
tisti glasbeni talent, ki ga je po-
dedovala po očetu. Papeško odli-
kovanje Pro Ecclesia et Pontifice,
ki ga je prejela pred dvajsetimi le-
ti, je bilo več kot zasluženo zna-
menje priznanja in pohvale za
njeno delo v korist Cerkvi.
Naj jo na njeni zadnji poti sprem-
lja molitev vse nadškofije in še
zlasti krščanske skupnosti v me-
stu Gorica. Vsi pa si bomo priza-
devali, tudi nekrščeni ali neverni,
da bo naše mesto, ki je bilo v pre-
teklem stoletju priča težkih preiz-
kušenj trpljenja in razdorov, ved-
no bolj znamenje upanja, sprave
in miru.
Nadškof 
msgr. Carlo Maria Redaelli
/ str. 14
Foto dd
e
e
e
Tržaška30. maja 201910
Srečanje z Alenko Puhar v Trstu
Prihodnji ponedeljek, 3. junija, bo gostja Društva slovenskih
izobražencev v Trstu vidna slovenska časnikarka, publicistka,
prevajalka in borka za človekove ter narodne pravice Alenka Puhar
iz Ljubljane. Pogovorni večer bo namenjen njenim večjim
raziskovalnim in publicističnim podvigom lanskega in tekočega leta.
Za zbirko Album je namreč pri Mladinski knjigi souredila zbornik
Rudolf Maister – sto let severne meje. Za Cankarjevo založbo je na
novo prevedla nekoč cenzurirane spomine Lindsayja Rogersa
Partizanski kirurg in jih opremila s kritično študijo. Za Kulturno društvo
Tabor v Podbrezjah je oskrbela zbornik ob stoletnici rojstva pisateljice
Mimi Malenšek V vročem soncu vonj pelina. Za posvet in zbornik
Temna stran meseca II je napisala temeljit esej o totalitarnih časih.
V dnevniku Delo je objavila vrsto odmevnih kolumn. In še bi lahko
naštevali. Če se ob tem spomnimo še na njen zgodnji prevod in
komentiranje romana Georga Orwella 1984, na knjigo o zgodovini
otroštva na Slovenskem Prvotno besedilo življenja, na izdajo
spominov večkratne politične zapornice Angele Vode, na eseje o
številnih besednih in likovnih ustvarjalcih, na delovanje v času
slovenske pomladi in na kritično spremljanje težavne tranzicije, je
naslov večera prihodnji ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v
Trstu povsem upravičen: Z ustvarjalnim pisanjem za boljše stanje
duha. Slovenskega, namreč...
Vrtnice, knjige in vino 2019
Tretje srečanje uspešne, letos že 9. izvedbe, prireditve Vrtnice, knjige
in vino 2019, ki ga organizirata zadruga Agricola Monte San
Pantaleone in Univerza Trst, je potekalo v petek, 17. maja. Dan se je
začel v nekdanjem sanatoriju Santorio, v katerem je zdaj sedež
prestižne višje šole SISSA; tu je prisotne nagovoril ravnatelj Stefano
Ruffo. Sledila je univerzitetna lekcija pri Sv. Ivanu, ki jo je vodil
profesor upravnega prava Andrea Crismani o temi Vino, državno
kulturno bogastvo. Zakon 238/2016 o obdelavi trt ter pridelavi in
trgu vina.
Popoldne so se prisotni sprehodili po poti Monte Valerio in spremljali
zanimive naravoslovne in botanične razlage izvedenca prof. Pierluigija
Nimisa. Tudi tokrat so organizirali popoldanske delavnice za otroke.
Glavno predavanje pa je bilo na sporedu proti večeru med vrtnicami
na vrtu pri Sv. Ivanu. Prof. politične filozofije na univerzi v Rimu
Gianfranco Pellegrino je provokativno predaval o temi Etika in politika
rastlin.
SSG / Danijel Malalan novi direktor gledališča
za triletni mandat
Kot so sporočili iz Slovenskega stalnega gledališča, je upravni svet
SSG na seji, ki je bila v petek, 24. maja 2019, imenoval za direktorja
s triletnim mandatom Danijela Malalana, ki bo tako odslej vodil
tržaško gledališče. Glasovanja na seji se nista udeležila predstavnica
Sveta slovenskih organizacij (SSO), ki se je
vzdržala, in predstavnik Društva Slovensko
gledališče (DSG), ki je bil upravičeno odsoten.
Danijel Malalan, gledališki, radijski in filmski
igralec, pevec in voditelj, se je rodil v Trstu.
Šolal se je na Tržaškem, diplomiral je na AGRFT
v Ljubljani. Na svoji igralski poti sodeluje z
vsemi primorskimi in nekaterimi
osrednjeslovenskimi gledališči. Vodi in oblikuje
različne dogodke in prireditve. Redno sodeluje
z raznimi televizijskimi in radijskimi postajami.
Odigral je tudi več filmskih vlog. Pred nekaj leti
je diplomiral na Fakulteti za management
Univerze na Primorskem v Kopru. Končal je tudi krajši magisterij -Art
management na ESE-European School of Economics v Londonu.
Poleg tega, da je igral – nastopil je tudi v muzikalu Zadnjih pet let s
Patrizio Jurinčič Finžgar -, je bil v letošnji gledališki sezoni umetniški
koordinator v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Podpisuje se
tudi pod programom naslednje sezone SSG, ki jo bodo kmalu
predstavili javnosti. / IK
KoloBus za odkrivanje Krasa in morja
Med letošnjo kolesarsko sezono bosta ob koncih tedna vozili dve
brezplačni avtobusni povezavi za kolesarje med slovensko Istro,
Krasom in Gradežem. Avtobus s prikolico (KoloBus) za kolesa je
začel voziti med Koprom in Krasom 19. maja, drugi, čezmejni, med
Koprom in Gradežem, pa 8. junija. Urnika obeh linij bosta objavljena
na plakatih na avtobusnih postajah in v TIC-ih. Brezplačni storitvi
bosta zaživeli v okviru dveh evropskih projektov Medcycletour in Inter
Bike II iz programov Interreg Mediteran in Programa sodelovanja
Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020. Obe brezplačni storitvi sta
sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Končana obnovitvena dela gasilskega doma
Občina Dolina je pred kratkim končala obnovo gasilskega doma in
sedeža občinske civilne zaščite, poimenovanega po zaslužnem članu
Mauriziu Sigoniju. Investicija je bila vredna skupnih 95.000 evrov,
od katerih je 72.000 evrov namenila Dežela FJK, za razliko pa je
poskrbela občinska uprava z lastnimi finančnimi sredstvi proračuna.
Pred začetkom del je občinska uprava poskrbela za rušenje
dotrajanega prizidka občinskega skladišča, slonečega na gasilskem
poslopju. Občina je nato izdelala načrt za obnovo, funkcionalno
ureditev notranjih prostorov. Prostovoljci civilne zaščite in gasilci so
namreč pred štirimi leti pridobili prostore v prvem nadstropju. Prvo
nadstropje je bilo opremljeno s centralno kurjavo in novim
tlakovanjem, električnimi in sanitarnimi napeljavami, stene so bile
na novo prepleskane. Zunaj je poverjeni izvajalec betoniral dodaten
del dvorišča, ki bo po novem lahko sprejel gaslilska vozila in opremo.
Povsem je obnovil fasade in zamenjal stara dotrajana okna in vrata
prvega nadstropja. V pritličju je bila obnovljena sanitarna oprema.
Projektant in nadzornik del je bil domačin inženir Ilario Tul, izvajalec
del pa tržaško gradbeno podjetje Build.it.
Kratke
Ponedeljkov večer DSI
“V tišini je vse, a le v
besedi se vse razpre”
  Društvu slovenskih izo-
bražencev je ob obisku
pesnice, prevajalke, lite-
rarne kritičarke in urednice Sta-
nislave Chrobákove Repar, go-
stje večera, potekal zanimiv po-
govor o umetnosti ali, bolje, o
pesniški umetnosti s
posebnim poudarkom
predvsem na sloven-
skih ženskih avtoricah.
Gostjo in njeno novo
knjigo Iniciacije ali
književnost onkraj vid-
nega sta v ponedeljek
predstavili dr. Bogomi-
la Kravos ter pesnica
Meta Kušar. Dr. Kravo-
sova je na začetku po-
vedala, kako so se vsi
člani žirije strinjali, da
Stanislava oz. Stanka
Chrobákova Repar, Slo-
vakinja po rodu, a obe-
nem Slovenka po srčni izbiri, za
to knjigo prejme literarno na-
grado Mira za leto 2018. Nagra-
do je prejela ne samo za omen-
jeno knjigo, pač pa tudi za bo-
gato in vsestransko kulturno de-
lovanje. Z Meto Kušarjevo sta se
strinjali, da je avtorica s svojim
prihodom leta 2001 prinesla v
slovensko kulturo in v Slovenijo
obogatitev in nov pristop k slo-
venski literaturi. Ta izhaja po eni
strani iz trdne in široke izobraz-
be in strokovnosti (magistrirala
je iz filozofije in estetike, dokto-
rirala je na področju literarnih
ved), po drugi strani pa iz njene
neobremenjenosti in sposobno-
V sti, da na slovensko literaturogleda neodvisno od “slovenskeuveljavljene literarno- vedske
elite, ki odločilno vpliva na iz-
bore v slovenski literaturi vse do
najvišjih nagrad”.
Stanka Chrobákova Repar se je
v slovenske razmere popolno-
ma vživela in se želela naučiti
jezika do take mere, da ga lahko
popolnoma obvlada. Tako je v
slovenščini objavila zbirko slo-
venske poezije, že več strokov-
nih knjig, na predavanjih pa se
izraža v brezhibni strokovni slo-
venščini (kar so udeleženci po-
nedeljkovega srečanja lahko
slišali na lastna ušesa). V Slove-
nijo, v njeno naravo in kulturo
se je zaljubila in se noče več od
nje ločiti. Pesnica je izredno plo-
dovita in vsestranska, saj piše v
slovaščini in slovenščini, je pi-
sateljica, znanstvenica, prevajal-
ka, urednica in založnica. Uk-
varja se s feministično literarno
teorijo, s komparativistiko, s pe-
sniško hermenevtiko, filozofijo
jezika in semiotiko kulture.
Skupaj s Primožem Reparjem je
bila soustanoviteljica medna-
rodnega projekta Revija v reviji;
bila je sourednica revije Apoka-
lipsa oz. priloge Gender; poleg
tega je soustanoviteljica ženske-
ga odbora PEN kluba in njegove
nagrade Mira. Je avtorica dela
Slovenka na kvadrat (naslov se
šaljivo nanaša na dejstvo, da so
tudi pripadnice slovaške narod-
nosti “Sloven-
ke) in istoimen-
ske gledališke
igre.
Njena zadnja
knjiga vsebuje
strokovne eseje
o performativ-
nih jezikih poe-
zije, literarno
kritiko del ne-
katerih vidnih
pesnic, kot so
Meta Kušar,
Barbara Korun
(njeni so verzi v
naslovu), Erika
Vouk, Maja Vidmar, Svetlana
Makarovič, pa še analize do-
sežkov feministične teorije v od-
nosu do književnosti ter v po-
sebni prilogi prereze odgovorov
anket raznih slovenskih pesnic,
ki jih je izbrala iz revije Apoka-
lipsa.
Stanka Chrobákova Repar je po-
vedala, da je v svojih esejih opra-
vila analizo poezije različnih
slovenskih pesnic in preko pri-
merjave ugotovila, da so te mo-
rale v svoji poeziji iskati novo,
sebi primerno izrazje, v katerem
so lahko spregovorile. Dotedanji
pesniški jezik je namreč odgo-
varjal le moškemu umetiškemu
svetu, v katerem so bile ženske
dolgo emarginirane in v katere-
ga jim je bil dostop prepovedan.
Ker svojega pojmovnega in
čustvenega sveta ne morejo izra-
ziti z jezikom, ki ga imajo na raz-
polago, morajo svoje izrazje
iskati na novo. “Spregovoriti so
morale iz špranj izrazja”. To je
Stanka Chrobákova Repar ugo-
tovila npr. po tem, da pesnice
veliko eksperimentirajo na žan-
rskem in jezikovnem področju.
V esejih se avtorica sprašuje,
“kam je izginil neizrazljiv, naj-
bolj ustvarjalen del nas samih”
in kako naj si ga povrnemo gle-
de na to, da živimo “v času pro-
dukcije produkcije”, in kje naj
ga poiščemo, “če nam hrup,
šum, entropija in redundan-
tnost informacijske družbe one-
magočajo pristen odnos celo do
nas samih”?
V pogovoru s publiko se je raz-
vila zanimiva razprava o tem, v
čem obstaja “pesniškost”, prava
umetnost poezije. Zanimiv je
bil odgovor avtorice, da namreč
umetnost obstaja v “ponujanju
neznanega”, v tem, da umetnik
stopi na področje neznanega, da
zapusti uveljavljen diskurz in
izrazi to, kar ga/jo definira (kar
je bilo morda skrito, npr. ker je
del kolektivnega nezavednega,
del skrivnosti...); ko pesniku
uspe, da realnost preseže. Umet-
niki se lahko pri tem poslužijo
nekaterih jezikovnih sredstev:
slikovite metaforike, besednih
iger, vnašanja novih besed za
izražanje pojmov, ki jih z vsak-
danjimi izrazi ne morejo. Po
mnenju nekaterih poslušalcev
je pesništvo zmožnost ustvar-
janja na jezikovni ravni, je naša
rešitev pred šablonami, ki jih
ponavljamo v vsakdanjosti.
P. in
S 1. strani
Slovesno ...
  asi pa so se počasi spre-
minjali, slovenska rojan-
ska skupnost se je krčila.
Leta 2000 so zaprli rojansko šolo
zaradi pomanjkanja učencev, kar
so močno občutili tudi v Mariji-
nem domu. Vedno bolj so po-
grešali otroke in mlade in danes
lahko rečemo, da so zelo redki
tisti, ki prihajajo k sveti maši in
na prireditve. Tudi v odboru
društva so samo starejši in prav
zaradi tega pomanjkanja so se
začeli v društvu spraševati, kaj
bo, ko jih ne bo več. Marijin
dom je namreč last župnije, zato
bo župnik, ki je pravno lastnik,
Č lahko razpolagal s temi prostori,če jih ne bodo Slovenci ne upo-rabljali. Dom je zrastel ne le po
zaslugi gospoda Stanka Zorka, ki
je bil pobudnik, ampak tudi ro-
janskih družin, ki so mesečno
pomagale s svojimi prispevki.
Brez njih Marijinega doma ne bi
bilo, saj župnija finančno ni pri-
spevala ničesar. Prav zato so na
seji sklenili, da postavijo tablo,
ki bo ljudi opozarjala, da so ta
dom zgradili Slovenci. “Še ved-
no ostaja up, da se bo še kaj ure-
dilo in da bo skupnost zopet
zaživela ter da bodo mlajše ge-
neracije nadaljevale naše delo.
Še se bomo trudili, vendar želi-
mo, da dosedanje delo ostane za-
beleženo, in to bo lahko vsakdo
prebral na dvojezični tabli na
pročelju našega doma”!, je skle-
nila Dorica Žagar. Po govoru
predsednice je Mešani pevski
zbor F. B. Sedej iz Števerjana za-
pel pesem Marija mati ljubljena.
Ganljivemu trenutku so se s pet-
jem pridružili tudi prisotni. Sle-
dilo je razmišljanje msgr. Franca
Vončine, ki je povedal, kako so
stavbe nekaj mrtvega, saj če ni
življenja in delovanja, se poruši
tudi največja in najlepša katedra-
la. Zato si moramo najprej priza-
devati, da bi se življenje naše
skupnosti, tako v veri kot v kul-
turi in jeziku, nadaljevalo, je de-
jal g. Vončina, ki je blagoslovil
tablo.
Občinstvo se je nato premaknilo
v dvorano Marijinega doma, kjer
so prisluhnili pevcem in pevkam
MePZ F. B. Sedej, ki so pod vod-
stvom dirigenta Patricka Quag-
giata zapeli Večerni zvon (Ignacij
Hladnik), Ave Marija (Danilo Fai-
gelj), Kaj naj dam ti na oltar (Sil-
van Zavadlav), Radi bi ti dali vse
(Patrick Quaggiato, na klavirju
Zulejka Devetak), Angelček va-
ruh moj (prir. Patrick Quaggia-
to) in Že pada mrak v dolino (Pe-
ter Jereb). Na koncu je bil na
vrsti še kratek dokumentarni
film Iz preteklosti v sedanjost o
utrinkih življenja ter delovanja
Stanka Zorka in vernikov rojan-
ske skupnosti; pred leti ga je pri-
pravila Matejka Peterlin, ki na
posnetku, skupaj s Frankom Žer-
jalom in nekaterimi učenci nek-
danje rojanske osnovne šole, be-
re tudi vezni tekst.
  d sobote, 18. maja, do
petka, 31. maja 2019,
razstavlja v središču
Trsta slikar Livio Možina, kot
običajno v cenjeni galeriji Retto-
ri Tribbio 2, ki stoji ob starem
mestnem jedru, na Trgu Piazza
Vecchia 6. S svojimi slikami se je
tudi tokrat umetniku posrečilo,
da je prijetno presenetil občin-
stvo. V več kot petdesetih letih
slikanja in razstavljanja je moj-
stru uspelo, da je izredno prefin-
jeno izpopolnil svoje znanje in
tehniko slikanja, tako da so res
vse poslikave (v stilu hiperrealiz-
ma) ne le podobne fotografijam,
a vedno bolj izražajo tridimen-
zionalnost, da se zdi, da živali ali
O
razstline silijo s
ploskve, na kateri
so upodobljene.
Že bežen sprehod
po razstavi je prava
paša za oči in člo-
veka umirja; kdor
se želi dalj časa po-
svetiti posamezni sliki, pa bo
občutil pravo poezijo, ki preveva
naslikano. Možina je tokrat na-
slovil razstavo Le poetiche real-
ta'', kar bi lahko poslovenili
“poetične resničnosti”, saj so na
najrazličnejših slikah res pred-
stavljeni izseki iz narave ali do-
ločenih trenutkov vsakdanjega
življenja, s čisto posebnim umet-
nikovim poudarkom, ki spomin-
ja na poezijo življenja. Mucke, ki
želijo iz ograjenega okna na pro-
sto; starejši možakar, ki ljubkuje
svoja osla; mačji mladiči, ki so se
nekoliko opijanili v kleti ob sodu
terana; šopki raznobarvnih pol-
jskih cvetlic … Vsaka slika je po-
sebej uglašena na optimistično
razpoloženje in nas preveva z
mirom in milino. S težavo naj-
demo primerne besede, ki bi
lahko dosledno opisale razsta-
vljene umetnine, zato so bralci
vabljeni, da si ogledajo razstavo,
ki bo odprta do konca meseca
maja vsak dan od 10.00 do 12.30
in popoldne od 17.00 do 19.30
(razen ob ponedeljkih in petkih
popoldne, ko je galerija zaprta),
možnost ogleda pa je tudi ob ne-
deljah, a samo v jutranjem ter-
minu od 10.00 do 12.00.
Livio Možina, tržaški rojak, ki od
letošnjega leta dalje tudi upravlja
galerijo Rettori Tribbio 2, na raz-
stavi predstavlja svoja najnovejša
dela, ki so zanimiva tudi zaradi
nekaterih nenavadnih dodatkov.
Večinoma umetnik slika z oljna-
timi barvami na leseno podlago,
ki jo je predhodno primerno pri-
pravil. Na razstavi pa sta tudi dve
sliki, ki prikazujeta okni; te je
opremil tudi s polkni (ki jih je
seveda sam pobarval v najra-
zličnejše odtenke lesa), tako da
jih lahko odpiramo ali zapira-
mo. Ko polkna pripremo, se pri-
kažejo tri male mucke, ki so tako
naravno naslikane, da se nam,
če jih dalj časa opazujemo, doz-
deva, da smo zaslišali pritajeno
mijavkanje. V drugem oknu pa
se skriva zamišljena sova. Umet-
nik se izredno učinkovito po-
sveča tudi čim bolj pozornemu
risanju izrazov na obrazih ljudi,
ki kvartajo ob kozarčku. Nekaj je
kraških kotičkov v vseh letnih
časih, odseki kraških dvorišč ali
borjačev, šopki sveže zraslih be-
lih zvončkov ali modrih vijolic
ob kraškem kamenju … Vsako
sliko preveva prava poezija bar-
vnih odtenkov in magija, ki jo
dajejo senčni utrinki ob to-
plejših svetlih sončnih niansah.
Razstava je res vredna ogleda in
nikoli ne pušča obiskovalcev rav-
nodušnih, ampak jim vliva neko
pozitivno energijo.
Mitja Petaros
V galeriji Rettori Tribbio 2
Nova razstava
del Livia Možine
Foto damj@n
Tržaška 30. maja 2019 11
Obvestila
V Društvu slovenskih izobražencev v
ul. Donizetti 3 v Trstu bo v
ponedeljek, 3. junija, srečanje s
časnikarko in publicistko Alenko
Puhar iz Ljubljane Z ustvarjalnim
pisanjem za boljše stanje duha.
Začetek ob 20.30.
Področni svet Slovenskega
pastoralnega središča vabi na
predavanje dr. Primoža Krečiča,
stolnega župnika v Kopru, o temi
Prijateljstvo kot osnova življenja
in vere; predavanje bo v četrtek,
6. junija, ob 20. uri v Domu
Jakoba Ukmarja v Škednju.
Vpisovanje otrok v Malo gledališko
šolo Matejke Peterlin je
telematsko na spletni strani
www. slovenskaprosveta. org od
6. maja do zapolnitve mest.
Klub prijateljstva – Vincencijeva
konferenca vabi na izlet v
Vipavsko dolino z ogledom
Ajdovščine s Pilonovo galerijo,
Vipavskega Križa, romarske
cerkve v Logu, Vipave in Vrhpolja
v sredo, 19. junija; odhod ob 8.
uri s trga Oberdan, s hitrim
postankom ob 8.15 na Opčinah
na trgu Škavenca nasproti
tramvajske postaje - info in
prijave na tel. 339 182 0227
(Dobrina) in 371 179 9646
(Sonja).
Darovi
Ob stoletnici rojstva msgr. Stanka
Zorka daruje NN 50 evrov za
Društvo Rojanski Marijin dom.
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Irma in Savino Piščanc
20 evrov; A. M. 20 evrov.
Ob zlati poroki Franca in Alojzije
Mozetič daruje družina Jazbec-
Ridolfi 50 evrov za Slovensko
zamejsko skavtsko organizacijo.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za slovenske misijonarje: N. N.
20 evrov, A. M. 50 evrov.
Za sestro Anko Burger –
Rwanda: A. T. 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Tržaško knjižno središče / Gost dr. Valentin Inzko
V Evropi moramo 
ohranjati red in mir
  isoki predstavnik Zdru -
ženih narodov in posebni
predstavnik Evropske
unije za Bosno in Hercegovino
dr. Valentin Inzko je bil v petek,
24. maja, gost na srečanju, ki ga
je priredil Center za Evropske
študije v Tržaškem knjižnem
središču. Niz dogodkov, ki
želijo pobliže predstaviti Slo-
vence, ki so se na poseben
način uveljavili tako v Slove-
niji kot na svetovnem prizo-
rišču, se je kot navadno začel s
priložnostnim posnetkom, v
katerem predstavijo gosta oz.
njegov rojstni kraj, izo-
braževanje in delovno pot. Va-
lentin Inzko je človek bogatih
izkušenj; rodil se je leta 1949
v slovenski družini v Celovcu.
Je potomec znamenitega prof.
Andreja Einspielerja, očeta ko-
roških Slovencev. Obiskoval je
dvojezično šolo v Svečah. Po
končani srednji šoli v Celovcu
se je vpisal na univerzo v
Gradcu, kjer je študiral pravo
in filologijo. Med letoma 1972
in 1974 je obiskoval diplomat-
sko akademijo na Dunaju. Od
leta 2005 do 2009 je bil avstrijski
veleposlanik v Sloveniji, potem
pa je v Sarajevu prevzel funkcijo
visokega predstavnika Evropske
unije za Bosno in Hercegovino.
Urad visokega predstavnika je
najvišji civilni organ v državi.
Odgovoren je za naloge nadzora
V in uresničevanja sklepov, ki so bi-li sprejeti v okviru Daytonskegasporazuma, po katerem naj bi
BIH postala demokratična država
in članica Evropske unije. Pozna-
vanje razmer v jugovzhodnem
delu Evrope, znanje jezikov na-
rodov tega območja ter značajsko
sproščeno delovanje v zahtev-
nem diplomatskem okolju so bili
nedvomno razlogi za njegovo
imenovanje na ta visoki položaj,
na katerem uspešno vztraja že
enajsto leto in je visoki predstav-
nik Združenih narodov z naj-
daljšim mandatom.
Gost, ki se je na srečanju pogo-
varjal s predsednico Centra za
Evropske študije Nevo Zaghet, je
prisotnim najprej povedal, zakaj
ne smemo pozabiti in zane-
marjati taka delikatna ob-
močja v Evropi, kot je npr.
BIH. Poudaril je, da imamo
evropski državljani in
države odgovornost, da v
Evropi ustvarimo red in mir.
In ta mir mora biti trajen,
ne samo na papirju, ampak
v življenju. Delati na tako
kočljivem območju ni eno-
stavno, pravi diplomat, a
Daytonski sporazum je bil
res uspešen. V državi je mir
in ni maščevanj, ki bi lahko
bile naravna posledica take-
ga početja, ko je bilo med
vojno ubitih na sto tisoče
ljudi. Navedel je res pozitiv-
ne in spodbujajoče primere
skupnih dejavnosti, kot npr.
ustanovitev glasbene šole v
Srebrenici, v kateri so mu-
slimani in pravoslavci in
kjer se ni nikoli pojavila no-
bena težava. Ljudje lahko zato
dobro sodelujejo tudi po tako
hudi vojni. Problemi nastanejo
višje, med politiki, kjer je manj
skupnega in prevladujejo razlike.
Zato je bilo v vseh teh letih veli-
ko politikov (med katerimi tudi
župani in državni predsedniki)
odstranjenih s položaja, ker so
delali proti ustavi in miru v
državi. To se je zgodilo približno
dvestokrat. Visoki predstavnik
ima tudi pooblastila, da predlaga
zakone ali da jih ukine. Eden naj-
težjih posegov, je povedal Inzko,
je bila spojitev dveh ministrstev
za obrambo. Spraviti tri armade
pod isto streho je bilo zelo težko,
in ko so vse stranke volile za eno
skupno ministrstvo, je bil velik
uspeh, se je spominjal gost. Tako
je bilo narejenih veliko pomem-
bnih skupnih posegov in skup-
nih ustanov. Zadnja leta pa so se
procesi modernizacije nekako
zaustavili, kar predstavnik
obžaluje. Ukrepi pa seveda niso
vedno vsem všeč, saj je politik
dobil več smrtnih groženj in ima
zato tudi sedem varnostnikov in
blindiran avtomobil. V nadalje-
vanju je povedal, kako velik pro-
blem je pravna država. Ta bi zah-
tevala še dosti izboljšav. V državi
je veliko umorov in v glavnem
ostajajo vsi nerešeni. Prav zato
mladi zapuščajo državo, ker se ne
čutijo varne in ker opažajo, da ni
pravice. To je treba preprečiti, saj
so sposobni mladi upanje za
spremembe in svetlo prihodnost
te države. Valentin Inzko opazu-
je, da je na svetu res preveč kon-
fliktov in teh ne rešujemo. Pro-
blematike, velike problematike,
se množijo in vprašanje Bosne in
Hercegovine gre v ozadje, čeprav
je velik problem, a so drugi sve-
tovni še večji, nobenega pa ne
rešujejo. Odgovornost naše gene-
racije je, da v Evropi ohranimo
red in mir, in kjer ga še ni, ga mo-
ramo v celoti ustvariti.
MČ
  Priljubljena revija moških zborov
Fantje so zapeli na vasi
BAZOVICA 
  oški pevski zbori so v
slovenskem prostoru
zelo razširjeni. Tudi v
našem. To dokazuje tudi revija
Fantje pojejo na vasi, ki jo je v
Športnem centru Zarja v Bazo-
vici 18. maja že petnajstič po
vrsti organizirala Moška vokal-
na skupina Lipa v sodelovanju
s Slovenskim kulturnim
društvom Lipa iz Bazovice.
Na letošnji reviji so poleg do-
mače skupine Lipa nastopili še
Fantovska skupina Devin-Na-
brežina, Vokalna skupina Cho-
M rus’97 in Moški pevski zborIzola. Vsi skupaj so pripraviliprav prijeten večer.
Na koncertu smo lahko slišali
veliko znanih ljudskih in
umetnih pesmi, nekatere pa so
bile tudi bolj neznane.
Navzoče je na začetku priredit-
ve pozdravila predsednica
društva Lipa Magda Rebula, za
njo je spregovoril povezovalec
večera Matija Kralj, ki se je naj-
prej zahvalil cvetličarni
Zvonček, ki je poskrbela za
okrašenost dvorane.
Matija Kralj je nato napove-
dal domači pevski zbor, ki
je pod vodstom Anastazije
Purič zapel pesmi Sinoči
sem na vasi bil, Majolčica,
Klopotci, Planinska roža,
Vasovalec in Cielito lindo. 
Večer je nadaljevala Fan-
tovska skupina Devin-Na-
brežina, ki se je publiki
predstavila s pesmimi Jutro
na Krasu, Na trgu, Stu-
denček, Canzona, Nos in
Vive l'amour. Skupina poje
pod vodstvom Mirka Ferla-
na.
Moški pevski zbor Izola, ki po-
je pod vodstom Antona Balo-
ha, je publiki zapel Drevi grem
na vas, Spomin na zimski čas,
Ko dan zazori nad Dolino, Ze-
lenica, Pjet meljonov, Imam
tri ljubice in Odpiraj dekle
kamrco.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in MeCPZ SV. JERNEJ 
s sodelovanjem ZCPZ-TRST
vabita na tradicionalni
KONCERT MARIJINIH PESMI
v župnijski cerkvi na Opčinah 
v petek, 31. maja 2019
Šmarnična sv. maša bo ob 19.30, sledi koncert
Sodelovali bodo: solisti, orgle, trobenta, 
MlVS Vesela pomlad - vodi Andreja Štucin Cergol, 
MoVS Stane Malič in MeCPZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban
Priložnostno misel bo podal Pavel Vidau
Zadnji so se v dvorani ob špor-
tnem igrišču Zarja v Bazovici
predstavili pevci Vokalne sku-
pine Chorus’97, ki jih vodi
Vladimir Čadež. Zapeli
so Tam za laškim gričem,
Pub'č, Dečva to m' po-
vej, Dekle moje prinesi
mi vode, Zmerom moja
in Solinar. 
Ob koncu večera so vsi
štirje zbori skupaj zapeli
še Vrabčevo Zdravljico. 
Večer pa se z uradnim
koncem programa še
zdaleč ni končal. Med za-
kusko so zbori skoraj tek-
movali med sabo, kdo bo
intoniral naslednjo pe-
sem, ker pa so moške
zborovske pesmi kar precej
znane, so jih veliko odpeli tudi
vsi skupaj.
Urška Petaros
Ob častitljivem jubileju dr. Vinka Miliča
Še mnogo pevskih dni!
  retekli četrtek, točneje 16.
maja zvečer, se je pred do-
mom Miličevih na
Opčinah zbrala pisana pevska
zasedba moških pevcev - sesta-
vljali smo jo člani moškega zbo-
ra Stane Malič ter pevci Tržaške-
ga okteta, ki smo slavljencu g.
Vinku Miliču, ob njegovem
praznovanju “okroglega” roj-
stnega dneva, pripravili prijetno
presenečenje. V združeni zased-
bi je tako zadonela pesem Poz-
drav (v Ferjančičevi priredbi za
moški zbor), ko slavljenca poz-
dravi iz src napev krepak. Bese-
dilo te priljubljene pesmi pa se
nadalje glasi: o slavljenec da-
našnji, pozdravljen tisočkrat.
Prav ta doživeto zapeta uvodna
pesem je še najbolje ponazarjala
potek tega prazničnega in
družabnega večera, na katerem
ni manjkalo dobre volje in petja
v pristnem domačem okolju sla-
vljenca, med njegovimi naj-
P dražjimi in zvestimi pevskimiprijatelji.S pevskim kolegom Vinkom
prepevamo skupaj že kar precej
let. Druži nas pač veselje do pet-
ja, pa naj bo to v domačem cer-
kvenem zboru kot tudi v
moškem sestavu ter še ob raznih
priložnostnih pevskih projektih,
ki jih nikoli ne zmanjka.
Občasno se tudi odpravimo na
posamezne koncerte v bližnjo in
daljno okolico v vlogi pazljivih
in kritičnih poslušalcev, saj mo-
ra biti pevec stalno seznanjen s
kulturno pevsko ponudbo, ki jo
naš slovenski prostor premore.
Tu pride do izraza Vinkova kri-
tična presoja, ki je včasih neko-
liko direktna in objektivna, a
vedno v mejah tako imenovane-
ga dovoljenega pevskega bonto-
na.
Vinko pa ni samo izrazit pevski
navdušenec, saj goji še druge
konjičke. Med drugim tudi ko-
lesarstvo in pohodništvo. Tako
se je pred leti sam odpravil na
pešpot Santiago di Compostela
in nam pozneje navdušeno pri-
povedal o pozitivnih občutkih,
ki ti jih ta hoja pusti globoko v
notranjosti duše v trajnem spo-
minu.
Štejem si v čast, da sem z Vin-
kom osvojil kar nekaj julijskih
dvatisočakov. Družbo nama je
delal še Walter. Skupaj smo se-
stavljali “pevsko-plezalno nave-
zo” in uspešno osvajali vrhove
Montaža, Viša, Mangarta, Pon-
ce, Nabojsa ter Crete di Aip in
Zermule. Vsakič je bilo to en-
kratno in nepozabno doživetje.
Imenitno se mi je zdelo zahajati
v hribe v taki dobri družbi. Vin-
kova hoja ni zaletava, saj se poti
loti s počasnim korakom. Posto-
poma ga pospešuje in v skalah
le še nadgrajuje plezarijo z mla-
dostno vitalnostjo in trmasto
odločnostjo.
Še najbolj mi bo ostal v trajnem
spominu vzpon na Špik, ko naju
je na vrhu presenetila bližajoča
se nevihta. Kar naenkrat se je ne-
bo potemnilo in prijazen
sončen panoramski razgled je
zamenjala siva koprenasta
oblačnost, ki ni obetala nič do-
brega. V daljavi so že švigale
prve strele in priznati moram,
da me je bilo kar strah. Vinko pa
je ohranil mirno kri, kot se za iz-
kušenega zdravnika spodobi, ter
hitro odločil, da morava sesto-
piti. S pametnimi nasveti mi je
svetoval, kje naj se držim in kam
Foto Zvonko Vidau
naj stopim, da bo korak varen na
drsajočih in spolzkih skalah. Ves
čas pa mi je vneto govoril o pet-
ju in o vsem, kar je s tem pove-
zano; s tem miselnim opravilom
sem imel glavo zaposleno in ni-
sem razmišljal o ničemer dru-
gem..., kaj šele o nevihti in stre-
lah. Imela sva srečo. Kot se je ne-
vihta nenadoma prikladla, tako
je tudi hitro izginila. Nebo se je
čez čas zbistrilo in najin sestop
sva srečno izpeljala do konca.
Ja, še in še bi lahko našteval
anekdote in dogodke iz življen-
jskega mozaika, pri katerih smo
bili skupaj soudeleženi. Naj bo
pa ta zadnji osebni zapis kratek
prikaz Vinkove preudarnosti in
resnosti, ki ga je od nekdaj kra-
sila in ga tudi še vedno odlikuje,
tudi ko gre za take majhne in ne-
pomembne zadeve. Čeprav že
upokojeni zdravnik, pa vendar
še vedno mladosten in vita-
len......... Vse najboljše, Vinko
Milič, in še na mnogaja ljeta!
Marjan Skerlavaj
Foto MČ
Aktualno30. maja 201912
  petek, 24. maja, je ob 12. uri
na odru pod Herodotovim
šotorom v sklopu goriškega
zgodovinskega festivala eStoria na-
stopil Boris Pahor. Družine skozi
zgodovino so bile letošnja tema
prireditve, ki je potekala
prejšnji teden in je ponudila
množico zanimivih predavanj
in srečanj in priklicala v Gorico
veliko poslušalcev. Vsako leto
pa festival ohranja nekatera
predavanja, ki so namenjena
zgodovini kot taki. Zato je 105-
letni tržaški profesor in pisatelj
pred razmeroma mlado publi-
ko spregovoril o Edvardu Koc-
beku, o med in povojnih doga-
janjih v slovenski kulturi, o
poeziji, jeziku ter o veri.
Pisatelja Borisa Pahorja je v
uvodu predstavil novinar in pi-
satelj Alessandro Mezzena Lo-
na, Pahor pa je z velikim vesel-
jem obrazložil svoj odnos in
prijateljstvo s pesnikom, pisateljem
in politikom Edvardom Kocbe-
kom. Izpostavil je predvsem Koc-
bekova trdna stališča glede narod-
noosvobodilnega boja. Bil je nam-
reč med prvotnimi borci za svobo-
do slovenskega ozemlja in prvi, ki
je trdil, da bo samo enotna borba
premagala nacifašistične okupator-
je. Zaradi njegovih idealističnih po-
litičnih izbir pa so Kocbeka slabo
gledali tako krščanski socialisti in
katoličani kot komunisti. Leta 1951
ga je zaradi zbirke novel Strah in
pogum jugoslovanska komuni-
stična partija odstranila iz poli-
tičnega in kulturnega dogajanja.
Nato je pisatelj Pahor obrazložil
svoj panteistični pogled na vero in
življenje ter Kocbekov krščanski
pogled na Boga. Temu je sledil raz-
mislek o jeziku in njegovem pome-
nu. “Varovati je treba vsako jezi-
kovno manjšino”, je rekel pisatelj,
potem ko je izrazil svojo misel gle-
de jezika. Rekel je, da jezik izvira iz
državne pripadnosti in narodne za-
vesti, ki pa je danes primanjkuje pri
mlajših generacijah. Ob koncu mo-
nologa je Pahor odgovoril na
vprašanje, kaj mu pomeni poezija,
in se spet vrnil na temo kulture in
jezika.
Dolgi razpravi je sledil bučen
aplavz poslušalcev.
Luka Paljk
V
  Zgodovinski festival
Boris Pahor gost na
festivalu eStoria
GORICA 
  a tretjem koncertu 14. sezone
glasbenega niza Snovanja, ki ga
prireja Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v sodelovanju
z društvom Arsatelier, sta se predstavila
dva perspektivna pianista iz razreda pro-
fesorja Sijavuša Gadžijeva. 17-letna Mi-
chela Sbuelz iz Števerjana in 19-letni Lo-
renzo Tomada iz Gorice sta študenta pre-
dakademskega tečaja; Michela na Kon-
servatoriju v Trstu, Lorenzo pa v Vidmu.
Na koncertu v elegantnem salonu palače
Lanthieri v Gorici sta predstavila bogat
program klavirske glasbe z najpomem-
bnejšimi skladatelji 18. in 19. stoletja.
Klavirski razred nadarjenih profesorja Si-
javuša Gadžijeva je tako kot že toliko krat
do zdaj navdušil z zahtevno klavirsko li-
teraturo, ki jo ugleden profesor ruske
šole vrsto desetletij spretno približuje
mladim talentom. Ti pa jo podajajo zre-
lo, na visoki poustvarjalni stopnji, kar
poslušalce znova in znova navdaja z ve-
likim občudovanjem.
Michela Sbuelz je s svojim izborom
skladb trdno stala na temeljih romanti-
ke. Začela je z zanimivo in redko slišano
skladbo Faschingschwank aus Wien, op.
26, Roberta Schumanna. Petstavčno de-
lo je nekakšen preplet
suite in sonatne oblike,
ki zlasti v zadnjem stav-
ku dosega visoko bravu-
roznost. Michela Sbuelz
je z izvedbo te skladbe
pokala za svoja leta za-
vidljivo tehniko igranja
pa tudi smisel za li-
ričnost ter intenzivno
čustveno barvanje
spevnejših fraz. V
Schumannovem
delu je nastopila
suvereno in zbra-
no. To razpoloženje pa se je nadal-
jevalo tudi pri obeh Preludijih iz
opusa 23 Sergeja Rahmaninova,
enega najsijajnejših ruskih roman-
tikov, ki je v svoje mojstrovine po-
ložil izjemno interpretativno zah-
tevnost, tako tehnično kot čustve-
no. Pianistka je k njegovim sklad-
bam pristopila z veliko stopnjo red-
nosti in bila pri izvedbah prodor-
na, spretno se je izogibala klišejem,
pa vendarle je izrazila vehementnost ru-
skega značaja. Izvedba obeh Preludijev
je bila pohvalno dobra.
Lorenzo Tomada je imel slogovno širše
zasnovan program, ki je obsegal dela ita-
lijanskega poznega baroka oziroma kla-
sicizma ter klasiciz-
ma in romantike.
Njegov izbor je vse-
boval Sonati Dome-
nica Scarlattija, Varia-
cije na temo Salve tu
Domine Wolfganga
Amadeusa Mozarta
ter Nokturno, op.
27/1, in Balado, op.
23/1, Frederica Chopina. Igra Lorenza
Tomade je bila uravnotežena. Pri vseh
skladbah je bilo zaznati njegovo mirnost
in samozaupanje. Njegov nastop je bil
vseskozi koherenten. Iz skladbe v sklad-
bo se je dopolnjeval in nadgrajeval. Ve-
liko stopnjo poetičnosti je izrazil v delih
Scarlattija in Mozarta, medtem ko je pri
Chopinu pokazal več strastnosti. Vedno
pa je ohranjal zbranost pri izvedbah, ki
jim je vlival tudi veliko mero lastnega
razumevanja, ne da bi prešel meje slo-
govnih zahtev. Njegova igra je bila veliko
bolj introspektivna in zato poglobljena.
Program sta v slovenščini in italijanščini
s strokovnimi komentarji o posameznih
delih predstavila Silvia de Savorgnani in
Manuel Persoglia. Tako sta poslušalcem
odkrila ozadje skladb in podala vsebin-
ske usmeritve pri spremljanju izbranih
klavirskih mojstrovin.
SM
N
Foto Arhiv SCGV Emil Komel
Foto Arhiv SCGV Emil Komel
Snovanja 2019 / Palača Lanthieri v Gorici: klavirski koncert
Zrela igra pianistov Michele
Sbuelz in Lorenza Tomade
Foto MČ
Slovenija 30. maja 2019 13
Rezultati evropskih volitev na Slovenskem
Skupna lista SDS in SLS zmagovalka
evropskih volitev!
  godilo se je, kar sta napo-
vedovala in pričakovala
velik del slovenske javno-
sti in politike. Na volitvah po-
slancev v evropski parlament je
po številu glasov zmagala skup-
na lista Slovenske demokratske
stranke in Slovenske ljudske
stranke, ki je prejela okoli 27 od-
stotkov glasov od
skupnega števila vo-
lilnih upravičencev.
Sledi ji stranka So-
cialni demokrati z 19
odstotki glasov, po-
tem Lista Marjana
Šarca, ki je prejela
okoli 16 odstotkov
podpore, in še Nova
Slovenija, krščanskih
demokratov. Veliki
poraženci volitev so
stranke Desus, Levi-
ca, Slovenska nacio-
nalna stranka in
stranka Alenke Bra-
tušek. Stranka mo-
dernega centra, ki jo
vodi nekdanji pre-
mier in sedanji zu-
nanji minister dr. Miro Cerar, je
na volitvah prejela zgolj 1.58 %
glasov podpore.
Volilna udeležba je bila sicer ne-
koliko višja kot na prejšnjih vo-
litvah, toda kljub temu je
znašala samo okoli 28 odstotkov
od skupnega števila volilnih
upravičencev, kar je ponovno
najmanj od vseh držav članic
povezave. Največ volivcev je gla-
sovalo v volilni enoti Ljubljana,
Center, najmanj pa v volilni
enoti Maribor.
Skupna lista SDS in SLS je dobila
tri poslanske sedeže, sledijo So-
cialni demokrati, ki so dobili
dva sedeža, nadalje Lista Marja-
Z na Šarca z dvema, pa Nova Slo-venija, krščanskih demokratoven sedež. V novi sestavi evrop-
skega parlamenta bodo nasled-
nji poslanci iz Slovenije: dr. Mi-
lan Zver, Romana Tomc, Franc
Bogovič, Tanja Fajon, Milan
Brglez, Irena Jojeva, dr. Klemen
Grošelj in Ljudmila Novak.
Volitve v evropski parlament so
zagotovo nov dokaz, da smo Slo-
venci po kulturi, zgodovini,
zemljepisni legi in po vredno-
tah, ki nas zaznamujejo, evrop-
ski narod in država in da
hočemo to tudi ostati. Nobena
politična stranka in nobeno ci-
vilno-družbeno gibanje se nista
izrekla zoper članstvo v evropski
povezavi. Obstajajo pa seveda
razni pomisleki in predlogi o
njenem delovanju, denimo tudi
o tem, kaj Evropska zveza sploh
je in kako naj bi najbolje upošte-
vala in delovala v korist Sloveni-
ji. Očitno je bila pretirana in ne-
potrebna trditev, zapisana v ted-
niku Demokracija, “da bi na-
pačna odločitev na sedanjih vo-
litvah lahko pomenila konec
evropske civilizacije”. Nasprot-
no pa je bilo tehtno in utemel-
jeno sporočilo predsednika Ko-
misije Pravičnost in mir pri Slo-
venski škofovski konferenci,
nadškofa dr. Antona Stresa, “da
se slovenski škofje zavzemajo za
takšno Evropo, ki bo spoštovala
krščanske korenine in vredno-
te”.
Slovenci sprejemajo in podpira-
jo EU tudi zato, ker lahko nepo-
sredno občutijo, da ohranja bi-
stvene točke svoje vloge in delo-
vanja, namreč svoboščine, prost
pretok ljudi prek mej v državah
članicah povezave, pa prosto
kroženje blaga, kapitala in stori-
tev. Novoizvoljena evropska po-
slanka Ljudmila Novak, iz stran-
ke Nova Slovenija, krščanskih
demokratov, zatrjuje, “da name-
ravani izstop (Brexit) Združene-
ga kraljestva iz EU dokazuje, da
nacionalisti in sebičneži nimajo
načrtov za evropsko prihodnost,
ampak želijo le razdirati”. Glede
razmerja med Evropsko zvezo
(Unijo) je Jean-Claude Juncker,
odhajajoči predsednik evropske
komisije (vlade) v časniku Dnev-
nik navedel, “da v Sloveniji 56
odstotkov vprašanih v neki an-
keti meni, da je članstvo v
EU dobra stvar. Če bi v
Sloveniji zdaj imeli refe-
rendum o članstvu v po-
vezavi, bi 71 odstotkov vo-
livcev glasovalo, da želijo
ostati v njej”.
Razplet volitev v evropski
parlament bo zagotovo
vplival tudi na razmerja
moči strank in na odnose
v slovenski politiki. Prvi
primer je že na voljo. Po-
slanec Socialnih demo-
kratov Matjaž Nemec je
vložil v parlamentarni po-
stopek, v svojem imenu in
v imenu skupine poslan-
cev iz strank koalicije in
stranke Levica, predlog za
Ob 25-letnici Radia Robin 
Dežela prijateljev
  Novo Gorico prihaja
hud festival, ki od
hudega ima samo ime.
Za vhod v deželo prijateljev ne
boste izropani nobenih dajatev
in ne potrebujete meča, da
boste izsekali trnova stebla
vrtnic, ki so obdala Trnuljčico.
Pripravite le dobro voljo: v
Borovem
gozdičku, mestni
hiši in na
travniku pred
občino vas bodo
pričakali številne
živalice in
pravljični junaki!
Mesto bo zaživelo
pod skupno
streho
prijateljstva.
Cilju, da se
Borovemu
gozdičku,
dragulju ob
kulturnih hramih
Goriške knjižnice
Franceta Bevka in
Slovenskega
narodnega
gledališča, je
vdahnila življenje 25-letnica
novogoriškega radijskega
lokalnega mikrofona,
prepoznavnega po značilni
oranžni barvi.
Barvito bo tudi dogajanje 2. ju-
nija med 10. in 20. uro, ko se
bodo pod čarobno palico idej-
V nih vodij projekta MartineArčon in Klemna Mozetiča izRadia Robin ter Anje Ščuka s Fe-
stivala za ljubitelje živali splet-
nega portala Žurnal24. si prika-
zali pravljični junaki za vse ge-
neracije. Čarobni napoj dogo-
divščin bo prevzel vse čute in
prikazal, kaj je pravo prijatel-
jstvo. Pri tem bodo sodelovale
tudi osnovne šole in otroci Go-
riškega vrtca, ki že pridno
ustvarjajo izdelke o temi prija-
teljstva, saj bo na dogodku tudi
slikovit atelje na prostem.
Na glavnem odru bo pet pred-
stav: od Supernone do mačka
Murija, Tačk, Glumačev in Eraz-
ma Predjamskega. Za glasbeno
animacijo bodo poskrbeli An-
dreja Zupančič, najstniški Black
Star rock band ter učenci
osnovnih šol in vrtcev. Glavna
posebnost Robin Hood festivala
je sedem pravljičnih dežel, ki
bodo razporejene po celotnem
prizorišču: dežela mačka Muri-
ja, čarovnic, Kekca in Rožleta,
indijancev, vilinskih bitij, 3P -
pravljic, pesmic in plesa ter
srednjeveških glumačev.
Družine se bodo lahko
skupaj igrale v deželi
iger nekoč in danes, na
voljo pa bo tudi brez-
plačna izposoja igrač in
piknik odejic. Otroci
bodo pobliže spoznali
številne živali: konje,
ovce, pse, službene pse,
ptice, žuželke, kače,
kuščarje, dihurje, mačke
in druge. Zabavali se bo-
do pri lovu na zaklad,
videli pravo tekmo v
agilityju in se udeležili
številnih brezplačnih
delavnic. Pomembno
glasbeno noto bodo fe-
stivalu dali tudi učenci
in otroci iz vrtcev, ki bo-
do prisotne s pesmijo
združili v prijateljstvu.
Za starše bo delavnico pripravi-
la naturopatinja Erika Brajnik,
in sicer ob 10. uri o temi tkiv-
nih soli za otroke, ob 15. uri pa
za krepitev imunskega sistema.
Poskrbela bo tudi za praktični
prikaz moxanja.
Radio Robin
spremembo dneva 15. septem-
ber, državnega praznika vrnitve
Primorske k matični domovini.
Ta naj bi bil preimenovan v
državni praznik priključitve Pri-
morske k matični domovini. To-
da Državni zbor je po zaplete-
nem predhodnem postopku
predlog spremembe omenjene-
ga zakona zavrnil. Tako imamo
še naprej nespremenjen praznik
Na obmejnem prehodu Pristava pri Novi Gorici
Odslej na ogled Muzej
tihotapstva
  prostorih nekdanjega
maloobmejnega preho-
da na Pristavi pri Novi
Gorici so v soboto, 18. maja
2019, odprli Muzej tihotapstva.
Ljubiteljem avantur so poleg
ogleda zanimive, a majhne mu-
zejske zbirke namenili tudi sobo
pobega, ki bo prve obiskovalce
sprejela konec meseca. Muzej ti-
hotapstva je tako postal četrti
manjši muzej na meji med Slo-
venijo in Italijo.
Razstava o tihotapstvu v času so-
cialistične Jugoslavije poskuša
obiskovalcem čim bolj približati
čas tihotapljenja na goriški meji,
ki je starejšim generacijam še ze-
lo dobro znan iz lastnih iz-
kušenj. Čez mejo s (m) o v Italijo
nosili to, česar je bilo v Jugosla-
viji v izobilju, kot so jajca, meso,
maslo, žganje, v Slovenijo pa s
(m) o “švercali” predvsem kavo,
ki je je primanjkovalo oziroma
je bila veliko slabše kakovosti, pa
tudi poper, riž, pralni prašek in
drugo, če že o nakupih tekstila,
predvsem kajbojk, ne rečemo
nobene.
“Veseli smo in tudi osebno sem
ponosen, da smo to zgodbo pri-
peljali do konca”, je na predsta-
vitvi muzeja povedal direktor
Goriškega muzeja Vladimir Pe-
runičič.
Razstava Na šverc! Tihotapstvo
na Goriškem po drugi svetovni
V vojni je posvečena dejavnosti, kije bila ob mejah vedno prisotna.Govori o času po drugi svetovni
vojni, ko so si ljudje na ta način
skušali nekoliko izboljšati
življenjski standard. Obmejni
prebivalci so tihotapili blago ta-
ko iz Italije v Slovenijo oziroma
v Jugoslavijo kot tudi obratno.
Blago so največkrat skrivali pod
obleko ali v obleki, v avtomobi-
lih ali na kolesih, skratka pov-
sod, kjer so predvidevali, da ca-
rinik morda ne bo preveril.
Zamisel za ta muzej je že pred le-
ti dal pokojni nekdanji direktor
Goriškega muzeja Andrej Mal-
nič. Avtor razstave je kustos Go-
riškega muzeja Rok Bavčarm,
mlad raziskovalec, ki seveda ti-
hotapljenja čez mejo ni sam
doživel, kar mu je dalo pri delu
tisto svobodo, ki je potrebna za
znanstveni pristop. Projekt Mu-
zej na meji se začenja na novo-
goriški železniški postaji ter na-
daljuje v vojaškem stolpiču na
Vrtojbenskem polju in stalni
muzejski zbirki Spomni se name
na mirenskem pokopališču; tem
trem se zdaj pridružuje še Muzej
tihotapstva na Pristavi. V pri-
hodnosti želijo štiri muzeje na
slovensko-italijanski meji pove-
zati s kolesarsko in peš potjo.
Pred šestimi leti umrli takratni
direktor Goriškega muzeja in
naš prijatelj Andrej Malnič si je
zamislil te male muzeje, ki bi so-
dobniku prikazali čase, za katere
danes nekateri pravijo, da sploh
niso bili hudi, drugi se jih spo-
minjajo z nostalgijo, spet tretji
pa jih popolnoma nič ne po-
grešajo. Državno mejo so takrat
varovali obmejni vojaki, ki smo
jih poznali pod imenom “gra-
ničarji”, na državni meji se je tu-
di streljalo, predvsem pa se je
“švercalo” vse tisto, česar se v ta-
kratni socialistični Jugoslaviji ni
moglo kupiti, od kave do banan,
pomaranč, riža, parmezana,
pralnih praškov in seveda tek-
stila, konfekcije, če o strojih in
kosilnicah niti ne govorimo.
Andrej Malnič je bil človek
obeh Goric, zato je imel po-
sluh za te zadeve, zato je bil
naš tesni sodelavec in prijatelj,
in to vseh, ki se v Italiji trudi-
mo, da bi ohranili slovensko
kulturo, jezik, nesnovno in
snovno kulturno dediščino.
Predvsem pa je ta muzej pri-
poved o času, ki je bil dru-
gačen, govori o malem člove-
ku, o vseh nas, veliki tihotapci
so bili takrat in so danes izven
dosega tega muzeja, kot je
vedno bilo in je tako tudi da-
nes ostalo. Ta muzej pa je tudi
pomnik o tem, o čemer ne
pripoveduje, namreč o tistih
ljudeh, ki jih tu ni, o tistih, ki so
mejo izkoristili za bogatenje. In
teh ni bilo malo. Kot je tudi pri-
poved o “švercanju” knjig, pre-
povedanih revij, od našega pred-
nika Katoliškega glasa do Zaliva,
a tudi ameriških in pornograf-
skih revij, o čemer se še danes s
sramežljivostjo govori.
Jurij Paljk
Foto Marilka K.
Župana Nove Gorice in Gorice, Klemen Miklavič in Rodolfo Ziber-
na, sta v soboto, 25. maja 2019, na Trgu Evrope podpisala sporazum
o sodelovanju za kandidaturo za evropsko prestolnico kulture leta
2025. To ni samo sporazum, s katerim sta se mesti obvezali, da si
bosta skupaj prizadevali za uspešno kandidaturo in v ta namen tudi
prispevali vsebine in sredstva. Sporazum pričuje predvsem o pri-
pravljenosti, da mesti oblikujeta skupno čezmejno strategijo za
skupno načrtovanje dejavnosti na področju kulture do leta 2030.
vrnitve Primorske k matični do-
movini. Za ohranitev veljavnega
imena se je odločno zavzel tudi
pisatelj, domoljub, narodni de-
lavec, Boris Pahor iz Trsta.
Odločno je poudaril, “da Slo-
venci Primorske nismo pridobili
ali priključili, saj nam je bilo sa-
mo vrnjeno, kar so nam odvze-
li”.
Marijan DrobežMed slovenskimi evroposlanci ni niti enega Primorca.
Aktualno30. maja 201914
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 28. maja 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (245)Erika Brajnik
Na jetra mi greš!  (3)
Živila, ki šibijo jetra, so: kava, čokolada,
oreščki, razhudniki, kislo zelje, začimbe,
mlečni izdelki, losos, pomaranča, češnja in
višnja.
Odsvetujem tudi kurkumo in janež, saj sta
premočna za šibka jetra, ko energije ni, ko se
oseba počuti utruje-
no.
Pri vsem omenjenem
svetujem pitje čaja iz
koprive, najbolje je,
da jo naberemo
svežo. Zelišče nabira-
mo vedno, ko je vre-
me jasno in ko je son-
ce na najvišji energet-
ski točki, tj. okoli pol-
dne.
Emocije, vezane na
deficit jeter, so jeza,
vzkipljivost, raz-
dražljivost, nepotrpežljivost, nervoza, ki jih
lahko izražamo ali pa ne, v telesu pa dejansko
vzrojijo. Zakaj? Ker so jetra v deficitu.
Bachove cvetne esence, ki uravnavajo omenje-
ne emocije, so:
nepotrpežljivost: Impatiens
vzkipljivost: Cherry plum
nevoščljivost: Willom
ljubosumje: Holly
jeza: Vine
vzvišenost: Water Violet
Bachove cvetne esence uravnajo emocijo tako,
da okrepijo nasprotno emocijo, na primer pri
nepotrpežljivosti okre-
pijo notranji mir in ta-
ko postane oseba bolj
strpna in potrpežljiva.
So zelo učinkovite in
hitre, res pa je, da
manj kot ima telo tok-
sinov, hitreje delujejo.
Tako svetujem najprej
en mesec brez živil, ki
šibijo jetra, in potem
lahko šele začnemo
Bachovo cvetno terapi-
jo. Tako bo delovanje
optimalno. Osebno iz-
vajam cvetno terapijo že 10 let, vendar nikdar
kot monoterapijo, ampak vedno v celostni na-
turopatski obravnavi.
Iščimo zdravje!
/ konec
www. saeka. si
“Boš že vidu,
ko boš vojak, se
boš naučil
živet!... Ko boš
šel k vojaken, te
bodo djenli na
mjesto”!
Vojaška služba
je v Italiji posta-
la obvezna leta 1861, z nastankom Kraljevine
Italije. Določena je bila v 52. členu državne usta-
ve, od 1. januarja 2005 pa ni bila več v veljavi.
Ljudje so bili prepričani (in verjetno so imeli
prav!), da je bila obvezna vojaška služba za fante
nekaj zelo pozitivnega, saj so dobili določen
nauk, določeno izobrazbo, ki jim je bila kasneje
v korist pri premagovanju marsikaterih življen-
jskih težav, celo posebna vozniška dovoljenja so
lahko dobili med vo-
jaščino, starši pa so
bili veseli, ker so fan-
tje dobili nove oble-
ke, čevlje, nogavice -
“dobro robo”. Med
vojaščino so se
naučili tudi preklinja-
ti, si zašiti gumb, a tu-
di spoštovati avtorite-
to in pravila. Fant pri
vojakih je bil za
družino ponos, saj
“tisti, ki ni za kraljicu,
ni niti z samicu”! , ta-
ko so govorili starejši.
Vojaščina je bila za mlade, ki so “imeli poklic”
ali strokovno šolo, lažja, saj jim ni bilo treba to-
liko “marširati”, med drugim je bila tudi po-
membna priložnost za osebni in socialni razvoj,
saj so se naučili si med seboj deliti vse, od hrane
in bivalnih prostorov do občutkov, strahov in
najglobjih misli. Med njimi so se ustvarile
močne vezi, medsebojna podpora in od tod od-
krita prijateljstva, ki so potem trajala tudi izven
vojaškega življenja. Zagotovo jim ni bilo prijet-
no, ko so na dom dobili “kartolino”, saj so se
morali v kratkem odpraviti “na višto”, nabor, ki
je zanje pomenil pomemben korak v življenju,
postali so možje, zaradi tega pa se je bilo treba
na ta dogodek še posebej pripraviti. V nekaterih
slovenskih vaseh je bila lepa tradicija okraševan-
ja vozov in slavnostnega sprevoda mladih voja-
kov po vasi. Gospa Ortenzija se spominja, kako
velik praznik so priredili v Gabrjah ob koncu
petdesetih let prejšnjega stoletja: fantje so na
vozu izdelali zelo veliko ogrodje v obliki tanka,
nato so ga okrasili z bršljanom in drugim zelen-
jem, gabrske “pupe” pa so pripravile zakusko,
okrasile dvorano in ob glasbi “rimonike” veselo
zaplesale z mladimi naborniki - veselo druženje
s prijatelji in znanci se je začelo že zgodaj zjutraj
in nadaljevalo pozno v noč. Po vaških zidovih
so z apnom pisali letnik rojstva vojakov, ti pa so
od deklet dobili šopke, ki so jih zataknili za klo-
buk ali gumbnico - kdor ni bil sprejet med vo-
jake, je bil v njihovih očeh zaničevan in man-
jvreden. Po prazniku so fantje po navadi odpo-
tovali z vlakom in v raznih kasarnah po Italiji
bili podvrženi uradnemu postopku za ugotovi-
tev fizičnih, umskih in duševnih sposobnosti
za vojaško službo: v primeru, da je bil mladenič
“zavržen”, je bila to za družino velika sramota,
za vse v vasi je postal “škrtuoc”.
Po “višti” so se vojaški obvezniki vrnili domov
in čakali na “kjamato”, ko je prišel ta čas, je bilo
v navadi, da so šli pozdravit vse sorodnike, ti pa
so jim radi dali kak denarec za pot. Morali so
zapustiti vse, svoje družine, prijatelje, ljubljene
in včasih celo službo, kar jih je poklicno večkrat
zelo oškodovalo. Dekleta in mame so jokale za
njimi, v skrbeh so bile, spraševale so se, ali bo
fant imel dovolj hrane, ali mu bo mraz, ali se
bo morda zaljubil v kakšno “tuje” dekle. Mladi
vojaki so od časa do časa domov pošiljali lepo,
z drobnimi rožicami okrašeno pismo ali razgled-
nico s “pozdravi iz vojaščine”, njihove zaročen-
ke pa so jih zbirale in skrbno hranile, nestrpno
so pričakovale obisk ljubljenega, med tem
časom pa niso šle v družbo ali na plese, saj se
kaj takega ne bi spodobilo resnemu dekletu.
Ko je šel k vojakom v Arezzu, je naš sosed Slavko
prvič videl oljke in velike bele vole z dolgimi ro-
govi. Mala deklica z
Vasi je bila zelo
žalostna, ko je Slav-
ko, njen “Čuk na
palci”, šel k voja-
kom, ta pa ji je
obljubil, da ji bo pi-
sal, in res je deklica
dobila prvo razgled-
nico; na njej je pisa-
lo: “Pozdrave ti
pošilja tvoj Čuk na
palci”! – bila je pre-
srečna! Tudi Slavko-
vi mami Olgi se je
tožilo po sinu, zato,
ko je včasih prišel domov na obisk, mu je rada
pripravila sladek sovodenjski, “vsrajski štrukilj
s špinažu”.
SLADKI ŠTRUKLJI S ŠPINAČO
Sestavine: 
Za testo: 300 g moke, ščepec soli, 40 g masla, 1
jajce, 40 g sladkorja, 1 dl mleka, 20 g kvasa, 1
žlička sladkorja. Za nadev: 1 kg surove špinače
(500 g kuhane), 50 g masla, 50 g sladkorja, 100
g rozin, kruhove drobtinice, malo mleka.
Priprava:
V lonček damo mlačno mleko, žličko sladkorja
in nadrobljen kvas in pustimo 10-15 minut na
toplem. V večjo skledo damo moko in sol. V
manjši posodi penasto umešamo maslo, sladkor
in jajce. Ko kvas naraste, ga damo v moko in ga
na grobo premešamo, nato dodamo še penasto
zmes. Zmešamo gladko testo in ga pustimo po-
kritega na toplem približno eno uro.
Posebej skuhamo špinačo, lepo jo sesekljamo
in damo “tenfati”- dušiti v kozico z maslom in
drobtinicami, nato dodamo malo mleka ali
smetane, in ko je narejeno, dodamo špinači še
oprane in posušene rozine in sladkor. Pustimo,
da se ohladi. Vzhajano testo razvaljamo v pra-
vokotnik in nanj razmažemo nadev. Rob testa
na koncu pustimo brez nadeva, da ne bo ta med
kuhanjem uhajal. Zvijemo v štrukelj in damo v
čist prtiček, pri tem pa moramo paziti, da ne bo
pretesno zavito. Na koncih blago zavežemo ali
zašijemo in pustimo, da še malo vzhaja. Kuha-
mo ga v slanem kropu, na zmernem ognju pri-
bližno 20 minut na eni strani, nato ga obrnemo
in kuhamo še drugih 20 minut. Ko je štrukelj
kuhan, ga vzamemo iz vode, pustimo, da se ne-
koliko ohladi, odvijemo ga, zrežemo na rezine
in polijemo z maslom in prepraženimi drobti-
nami, potresemo še s sladkorjem in cimetom.
Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (39)
S 7. strani
Na vsak način ...
   rozljivo” vsebino
Cvetličarne kar
precej omilijo
režijske komične domislice, ki
so jih mladi nastopajoči na
spodbudo režiserke znali dobro
izkoristiti. K njeni radoživi
zunanji podobi prispevajo
barviti, cvetlično živahni ko-
stumi - cvetlice so na klobu-
kih, v laseh, na zapestnicah,
celo na čevljih! -, ki jih je iz-
delala nad čarobnim ko-
stumskim ustvarjanjem zme-
raj navdušena Snežica Černic
(v desetih dneh je izdelala
kostume za dve predstavi!).
Scenografijo z več izvirno za-
mišljenimi elementi – velike
cvetlične vaze s tablicami, na
katerih se pojavljajo napisi
rož, pa tudi “nerazumljivo
hitro” minevajoče ure, radij-
ske frekvence... – po želji Pa-
trizie Jurinčič Finžgar je izde-
lal Niko Di Battista. Pravo
vzdušje v predstavi ustvarja
tudi osvetlitev odra, za kar je
natančno poskrbel Daniel
Peteani, ki je pozorno opravil
tudi nalogo tonskega moj-
stra. Tehnični asistenti so bili
Karin Maligoj in Ferdinand
Frandolic. K dodelanosti pred-
stave so pripomogli trije stro-
kovni svetovalci: za glasbo
vsem znana pevovodkinja Ma-
teja Černic, za gib Monika
Zajšek, ki je že velikokrat sode-
lovala s števerjanskimi igralci,
“G in Jan Leopoli, ki je tudi tokraturil z mladimi govor, da bi bilodrski jezik čim bolj pravilen in
jasen. Za kulisami je bila šepe-
talka Katja Dorni, ki pa ni imela
kaj dosti dela. Mladi igralci so
odlično obvladali tekst, saj so si
replike sledile kot po olju, s smi-
selnimi poudarki. Sproščeno so
zapeli tudi songe v raznolikih
glasbenih ritmih.
Ob koncu predstave, ki so jo
gledalci obsuli s prisrčnim plo-
skanjem, je spregovoril Jan Leo-
poli. Poudaril je, kako se je v
tem zadnjem desetletju na šte-
verjanskem odru zvrstilo kar
nekaj lepih, kakovostnih do-
godkov, ki so nastali tudi iz ne-
ke skupne potrebe po izkazo-
vanju slovenstva, pripadnosti
narodni manjšini in seveda po
iskanju lepega. “Kar dela te do-
godke dobre, je garanje”, je ja-
sno naglasil. “Patrizia Jurinčič
je velika garačka, tudi zaradi te-
ga je izredna igralka in izred-
na režiserka”, je pristavil in
pri tem omenil tudi drugo
garačko, Jasmin Kovic. Vsi, ki
so do zdaj umetniško usmer-
jali Dramsko družino, so radi
zahajali v Števerjan, ker tu
gojijo strast za lepo, dobro.
Opozoril je, da kakovost na-
staja in dozoreva ob trdem
delu. “Mladim je treba dati
priložnost, da se izkažejo, da
dajo vse od sebe, saj publika
ne mara povprečnosti”.
Zahvalil se je vsem nastopa-
jočim, šepetalki, zakulisnim
mojstrom in mladim tehni-
kom, ki skrbno opravljajo
svoje delo. Toplo zahvalo je
namenil župniku Marijanu
Markežiču, ker je poskrbel za
tako lepo, sodobno oprem-
ljeno dvorano, v kateri se
mora vselej kaj dogajati. V
zahvali se je spomnil tudi
vseh, ki se v društveni kuhinji
ukvarjajo z zakuskami in ocvrti-
mi poslasticami po predstavah
abonmajskega niza Gledališče
na ocvrtem.
Druga predstava te letošnje gle-
dališke ponudbe je bila prav
Cvetličarna v izvedbi M+ v po-
nedeljek, 20. maja 2019.
Z 9. strani
V blag spomin ....
Stranka Slovenska skupnost se
hvaležno klanja spominu na
prof. Lojzko Bratuž
“Slovenska kulturna srenja se
danes hvaležno klanja prof.
Lojzki Bratuž, ki sodi v sam vrh
najžlahtnejših predstavnic slo-
venske narodne skupnosti na
Goriškem in v zamejstvu, kate-
rima je posvetila vse svoje
življenje s preučevanjem,
poučevanjem in poveličevan-
jem slovenske besede, slovenske
kulture in glasbe. Nasilje in ne-
strpnost do osnovnih človeških
vrednot je doživela na lastni
koži, nestrpnost in nasilje sta
grobo posegla v njeno družino
in jo globoko zaznamovala.
Mučeniška smrt njenega očeta
Lojzeta in klena ter ponosna
drža njene mame Ljubke Šorli
sta ji bili za zgled vse življenje in
v tem zgledu je tudi Lojzka raz-
vijala in utrjevala osnovna
krščanska načela ljubezni, od-
puščanja, odklanjanja sovraštva
in odklanjanja maščevanja. Zato
se je želimo spomniti tudi kot
pričevalke ljubezni za lepo slo-
vensko besedo in hkrati za sožit-
je, saj si je veliko prizadevala, da
slovensko književnost spoznajo
in vzljubijo naši sosedje, pripad-
niki italijanskega naroda. Zaradi
tega je bila cenjena ter deležna
številnih priznanj v Italiji in Slo-
veniji.
Skupaj z bratom Andrejem je bi-
la prof. Lojzka Bratuž vedno bli-
zu samostojni zbirni stranki Slo-
vencev v Italiji. Delila je vredno-
te slovenstva ter prizadevanja za
skupni in samostojni nastop
Slovencev v Italiji. Odkrito in
javno je zato podpirala stranko
Slovenska skupnost, za kar smo
ponosni in izredno hvaležni.
Bolečino ob njenem slovesu naj
blaži hvaležnost Bogu za vse ta-
ke ljudi, kakršna je bila prof.
Lojzka Bratuž, zaradi katerih se
lahko imamo za ponosno skup-
nost omikanih, samozavestnih,
solidarnih, strpnih, kulturnih –
z eno besedo 'evropskih' ljudi”.
Igor Gabrovec,
deželni poslanec FJk
in politični tajnik stranke SSk
Aktualno 30. maja 2019 15
Počutiti se tujca v domačem kraju 
Občutki ...
  adnje čase so moji delav-
niki vse bolj natrpani. Pi-
sanje, vrt, aktivnosti na
področju prosvete … A vendar mi
ni težko, četudi se včasih spravim
v posteljo, potem ko že odbije
polnoč. Rada delam, pa srečo
imam, da mi je vse, s čimer se uk-
varjam, tudi všeč. Najhuje pa mi
je seveda, prijatelj Jurij bo spet re-
kel, da sem nergač, ko moram po
uradih.
Nekaj sploh ni v redu v tej naši
ubogi, vse bolj zmedeni Italiji.
Glede brezposelnosti smo med
prvimi v Evropi … Pravijo, da ve-
liko sposobne mladine išče
službo v tujini, v javnih ustano-
vah in uradih pa so okenca praz-
na in osebja je malo, še to pa je
nepodkovano.
Ko se peljem skozi Novo Gorico
in pri Šempetru prečkam mejo,
se me že loti otožnost. Bevkov trg
je v soncu delil hrup in nasme-
he, pred bifeji veliko mladih, uli-
ce polne otrok, vzdušje tako, da
težko verjameš, da smo sredi de-
lovnega tedna. Nova Gorica s
svojimi širokimi, zelenimi ulica-
mi, številnimi šolami in
živžavom je mesto, v katerem bi
vsak rad živel. Njena starejša se-
stra Gorica, na italijanski strani
meje, pa je mesto, ki me že od
mladih let navdaja z otožnostjo.
Mesto, ki razpada zaradi poman-
jkanja življenja, mesto, ki plesni
v nedorečeni preteklosti, tiho
mesto brez nasmehov, kjer se
omet kruši, bari pa samevajo v
senci starih drevoredov. Menda
bi živela povsod. V Gorici nikoli.
Od meje je do sedeža krajevne
Z zdravstvene enote ASL le minutavožnje. Široko parkirišče, stavba,ki je že zdavnaj dotrajana, pa še
zdravstvena ustanova ima sedež
v njej. Zunaj sije sonce, po dol-
gem času je nebo jasno, a pred-
stavljam si, kako bo notri zato-
hlo, neprijeten vonj po nepre-
zračenih, zanemarjenih prosto-
rih bo pregnal spomine na
sončna Brda.
Nekaj informacij potrebujem
glede zdravstvene izkaznice.
Poiščem pravo sobo, manjša
vrsta pred okencema, ošte-
vilčenih listkov nikjer. Ozrem se
naokoli, da bi vprašala, kdo je
zadnji, pa vidim same tujce.
Med njimi je dekle, ki je po vi-
dezu domačinka, vprašam jo,
kdo je zadnji v vrsti, pa pokaže
na tri moške iz Pakistana ali Af-
ganistana, ki stojijo v bližini, in
pove: mi štirje. Moški me seveda
gledajo tako nekako, kot gleda
bik v nova vrata. Topo, ne da bi
bilo videti, da so razumeli
vprašanje ali da jih sploh zani-
ma, za kaj gre. Zanje skrbi dekle
v črnem. Ne delajo si problemov,
v rokah imajo telefone in brskajo
po ekranu, po vsej verjetnosti po
internetu. Pomislim, ali sem
sploh kdaj srečala katerega iz-
med teh prišlekov, ki bi ne imel
v rokah telefona in strmel v
ekran. No, pardon, dobrega tele-
fona, kajti sama sem do pred
kratkim imela star telefon brez
internetne povezave, ki sem ga
pred mesecem, na prigovarjanje
prijateljev, zamenjala za 200
evrov vrednega Huaweia …
Postavim se nekam v ozadje in
gledam angleške napise po ste-
nah, pri okencu stoji neki drug
tuj moški, Afganistanec menda,
ki se nikakor ne more sporazu-
meti z uslužbenko. Še pozdraviti
namreč ne zna ali noče v itali-
janščini, čeprav si predstavljam,
da ni prišel včeraj čez morje. To-
po, skoraj jezno gleda v uradni-
co, ki ga ne razume, priskoči na
pomoč dekle, ki spremlja skupi-
no priseljencev. Končno pogovor
steče. Videti je, da je mlada
spremljevalka sila ponosna na
svojo vlogo. Ko me pogleda, ji
kar žarijo oči, jaz ničesar ne pri-
pomnim, samo čakam in upam,
da bo tujec odšel in mesto pre-
pustil meni.
Še pred menoj je prileten
možakar, Goričan, ki ga skoraj ne
opazim, ker sedi sključen v kotu.
Pri okencu samo vpraša, ali mu
italijansko zdravstvo krije opera-
cijo v sosednji Sloveniji, v Šem-
petru. Povedo mu, da je spora-
zum sklenjen samo za porodni-
ce. Gospa pri oknu smeje doda,
da verjetno ni to njegov primer.
Ni, žalostno pripomni možakar,
ki sključen in utrujen deluje, kot
bi imel že vsega dovolj. Pa bi se
vseeno rad zdravil v Šempetru,
doda. Da je tam veliko bolj do-
mače in prijetno. Poslušam.
Spomnim se na prijatelja, ki je bil
pred kratkim v bolnišnici v Vid-
mu, ostati je moral tudi čez noč.
Rekel je, da je bila najbolj grozna
izkušnja osamljenost, ki jo je tam
doživel po operaciji. Vajeni smo
bili namreč, da z bolniki, ki so z
nami v isti sobi, navezujemo sti-
ke. Nasploh, ko čakaš na zdra-
vljenje, operacijo ali samo na
zdravniški pregled, si napet in
potrebuješ sogovornika. Ljudje si
radi povedo o svojih težavah, bo-
lečinah, strahovih in upanju na
ozdravitev. Lažje je, če se v takih
trenutkih izpoveš. Prijatelj pa se
je v videmski bolnišnici znašel
med samimi tujci. Med samimi
Arabci in Afričani. Nihče ni znal
niti besede italijanščine. Bolniki
so se pogovarjali v arabščini, pa-
kistanščini, nekaj jih je bilo iz
Bangladeša. Počutil se je tujca v
lastnem mestu. In zdravljenje je
bilo še bolj moreče. Zastrašujoča
osamljenost mu je dala misliti.
Pisana družba, ki jo je ustvarila
globalizacija. Spominjam se pri-
jatelja, ki je šel, mislim, da je bi-
lo pred tridesetimi leti, v
Združene države, da bi tam
živel. Pa se je vrnil po nekaj me-
secih, ker je spoznal, da mu je
nemogoče živeti brez tradicije,
zgodovine, svojega jezika in kul-
ture, ki ga spremljata od zibelke
…
Tujo se počutim tudi jaz, ko sto-
jim med razpadajočimi stenami,
pa se mi sploh ne zdi, da sem v
Gorici. In zaman iščem koga, da
bi izmenjala nekaj vsakdanjih
besed. Končno sem na vrsti. Tu-
di jaz imam nekaj vprašanj v
zvezi z zdravljenjem in zavaro-
vanjem v Sloveniji. Ko stopim
pred pult, me ima, da bi vprašala,
ali tu sploh še govorijo italijan-
sko. Ali pa bi se morala na
uslužbenca obrniti v slovenščini.
Vsaj zato, da ga spomnim, da
smo pravzaprav mi tisti, ki bi, kot
avtohtona narodnostna skup-
nost, imeli pravico da v javnih
uradih govorimo v materinščini.
A vsi vemo, kakšni smo mi Slo-
venci … Nikoli se nikomur ne
vsiljujemo, prilagajamo se itali-
janski večini, ponižni smo in vse
preveč pozabljamo, da smo tu
doma.
Povem, po kaj sem prišla, da sem
Slovenka, fant za okencem pa
me takoj vpraša, ali sem sploh
italijanski državljan. Vprašanje
me razjezi. Seveda Slovenci smo
največji tujci, in sicer tam, kjer
smo pravzaprav doma. Ima me,
da bi mu odgovorila, da sem
menda tu v vrsti EDINI italijan-
ski državljan, a vem, kako je s
tem in s kakšno lahkoto te oz-
načijo za rasista. Zato molčim.
Ko dobim potrebne informacije,
odidem. V mesto, ki je vse bolj
osamljeno in tiho, ki diši po ple-
sni in razpadajočih blokih. Nekje
na ulici spet srečam skupino tuj-
cev. Mladih moških. Menda so
Afganistanci. Kot bi jih okolica
sploh ne zanimala, gredo svojo
pot z mobilniki v rokah. Bari in
klopi na ulicah samevajo, še son-
ce se zadržuje v sosednji Novi
Gorici in noče segreti teh ulic, ki
so vse bolj otožne in brezobraz-
ne. Ulice, na katerih je tujcev vse
več... mladine pa vse manj. Ve-
selja, sproščenosti in prijatelje-
vanja tudi. Ulice, kjer smo bili
nekoč doma.
Suzi Pertot
  Komigo
Eksplozivne Dinamitke
KULTURNI DOM GORICA 
  aman si niso nadele imena
Dinamitke! Alenka Godec,
Simona Vodopivec Franko
in Damjana Golavšek, čeprav so
se vse tri že pred časom srečale z
Abrahamom, imajo v sebi never-
jetno energijo in privlačno moč,
ki se z odra živahno in nepretrga-
no pretaka v dvorano, tako da se
je zlahka naleze tudi publika. Go-
tovo bi marsikdo zaplesal, če ne
bi bil spodobno “priklenjen” na
sedež v veliki dvorani Kulturnega
doma v Gorici.
Prav na tem odru
so namreč v pone-
deljek, 8. aprila
2019, popestrile
večer abonentom
Komigo in pri-
ložnostnim gledal-
cem tega edinstve-
nega trijezičnega
festivala komične-
ga gledališča, ki
večkrat postreže
tudi z glasbenimi
večeri. Že šestnaj-
sto leto namreč Ko-
migo v organizaciji
Kulturnega doma
in kulturne zadruge Maja iz Gori-
ce, ob sodelovanju vrste drugih
slovenskih in italijanskih ustanov,
ponuja pester program. Tokrat je
bil večer prijetno pevski, saj so ga
izoblikovale tri imenitne, uvelja-
vljene slovenske pevke zabavne
glasbe, ki so se združile v trio in
razveseljujejo mlado in manj mla-
do publiko, ko seveda ne nastopa-
jo v slovenski različici znanega
muzikala Mamma mia! . Prav
znane hite iz tega izjemno
uspešnega muzikala, ki še zmeraj
polni dvorane na Slovenskem, so
v drugem delu ponedeljkovega
navdušujočega koncerta zapele,
kot le one znajo. Vse tri namreč
sooblikujejo ta muzikal v glavnih
vlogah Rosie, Tanye in Donne.
Med njihovim izvrstnim petjem
se nam je zdelo, da spet spremlja-
mo dogodke znane zgodbe, saj so
se vse tri na odru predstavile z iz-
virnimi belimi kostumi z bleščica-
mi in najbolj znane pesmi (vse so
Z bile v slovenščini, le ena v an-gleščini) iz muzikala Mammamia! (skupine Abba) zapele in za-
plesale v koreografskih slikah.
Odveč je povedati, da jih je občin-
stvo vsakič obsulo z aplavzi, pa tu-
di ritmično ploskanje se je
oglašalo. Res, muzikal Mamma
mia! ima v sebi nekaj magičnega
in tako privlačnega, da se po-
slušalec kar prepusti glasbenemu
toku in uživa v poslušanju, kot da
bi ga zibali nežni morski valovi.
Res lepo doživetje ob božajočih,
žametnih pa tudi čvrstih glasovih
tria prijateljic, plavolaske Alenke,
rdečelaske Simone in temnolaske
Damjane, ki jo pri nas še posebno
dobro poznamo, saj že od l. 2008
uspešno vodi pevske delavnice v
Dijaškem domu Simon Gregorčič
v Gorici. Z najstniki je razigrano
postavila na oder kar nekaj
otroških muzikalov. Zadnji je bil
Peter Pan, ki je premierno zaživel
v lanskem maju. Vse tri imajo iz-
brušene, svetle glasove toplih to-
nov, ki se zlahka “prikupijo” pu-
bliki. V prvem delu večera so se
predstavile z izborom raznih pri-
redb znanih pesmi iz slovenske
ljudske skrinjice, pa tudi z dobro
poznanimi slovenskimi popevka-
mi. Med njimi ni manjkala niti
njihova izvirna pesem V mojem
filmu. S šegavo privlačnostjo so
zapele ljudsko pesem o dekletu, ki
noče iti na ples z nobenim razen
z... vrtnarjem, ker “ta po rožicah
diši”. Program so kot izkušene
profesionalke povezovale zelo pri-
vlačno in kratkočasno. Simona
Vodopivec je predstavila Alenko
Godec in se pri tem prisrčno na-
vezala na njen priimek, ki je na-
ravnost idealen za pevca! Alenka
Godec je pa hudomušno opisala
Simono Vodopivec, ki so ji včasih
rekli kar H2O! Damjana Golavšek
je kar sama o sebi povedala, da je
tehtnica in ima rada uravno-
težene stvari: v vsaki roki na pri-
mer rada drži tortico! S tem je
zaupala, da je skladkosnedna. A to
se pri njeni vitki in gibki postavi
prav nikjer ne pozna.
Vse tri se zdijo kot mlade “frklji-
ce”, želne petja, glasbe, plesa, v ve-
liko veselje
poslušalcev.
Večer je bil res
čaroben in
očarljiv še naj-
bolj za malce
starejše po-
slušalce, ki so
jih melodije
ponesle nazaj
v mladostna
leta.
Uradni pove-
zovalec večera
je bil mladi
“humorist”
Nejc Šmit, ko-
mik, doma iz
Radovljice, ki je na zabaven način
predstavil tudi svoj domači kraj in
tamkajšnje ljudi, ki se radi
zadržujejo tudi po domačih go-
stilnah...
Zelo prijetno sproščujoče snidenje
z zabavno glasbo so pevke skleni-
le z dodatkom, vedno lepo in san-
javo popevko Dan ljubezni, ki jo
je daljnega leta 1975 pel ansambel
Pepel in kri. Dolgotrajen aplavz je
zvabil Dinamitke kar nekajkrat na
oder in jih pospremil tudi v zao-
drje. Poslušalci pa smo se z na-
jlepšimi občutki odpravili domov,
čeprav bi se še radi zadržali v
družbi iskrivih Dinamitk, ki jih je
v Gorico pospremil tudi Jure Fran-
ko (doma iz Solkana), nekdanji
uspešni športnik - smučar zdaj pa
producent (muzikalov Mamma
mia! in Briljantina v sodelovanju
s podjetjem Prospot d. o. o. in Fe-
stivala Ljubljana), sicer tudi mož
Simone Vodopivec.
IK
V Ajdovščini so odprli Center Bogdana Žorža
Redna učna pomoč in
razvedrilo za otroke
  Centru karitas v
Ajdovščini so v
ponedeljek, 20. maja,
odprli Center Bogdana
Žorža, ki bo deloval v
okviru preventivnega
programa za otroke in
mladostnike Popoldan na
Cesti. Center so
poimenovali po pokojnem
psihologu Bogdanu Žoržu,
ki je od leta 1997 pa vse do
smrti leta 2014 vodil
seminarje za
neprofesionalno svetovanje
ljudem v stiski.
Omenjenih seminarjev se
je udeležilo več kot 150
prostovoljnih sodelavcev
V Karitas in večina jih ševedno uporabljapridobljeno znanje v
karitativni dejavnosti. Žorž
je pomagal tudi pri
ustanavljanju materinskega
doma, pri pripravi
programov v Domu karitas
v Soči, bil pa je tudi idejni
oče programa Popoldan na
Cesti.
Zametki Centra Bogdana
Žorža so se rodili že ob
njegovem pogrebu, saj je
družina ves finančni dar
namenila Karitas. Sprva so
vzpostavitev centra
načrtovali v Domu karitas
na Cesti, a jim tega zaradi
lastništva stavbe ni uspelo
realizirati.
Tedaj jim je priskočila na
pomoč Občina Ajdovščina,
ki je del sredstev, ki jih je v
proračunu sicer namenila
za popravilo Doma karitas
na Cesti, tako namenila za
obnovo Centra karitas v
Ajdovščini.
“To je lahko vzorčni primer
dobrega sodelovanja
lokalne skupnosti in
Karitas za pomoč ljudem”,
je za STA povedala
ravnateljica Škofijske
karitas Koper Jožica
Ličen.
V Centru karitas v
Ajdovščini izvajajo
svetovalno, finančno in
materialno pomoč
družinam in
posameznikom v stiski.
Koordinirajo številne
akcije in projekte, med
katere spadata tudi
programa Popoldan na
Cesti in Umetniki za
karitas. Vsi prostori so na
novo urejeni.
Prostore centra je
blagoslovil generalni
vikar koprske škofije
Slavko Rabec, navzoče je
nagovoril župan občine
Ajdovščina Tadej
Beočanin, center pa je
odprla Žorževa vdova
Zdenka Žorž.
Program Popoldan na Cesti
so leta 2001 začeli izvajati
v Domu karitas na Cesti,
danes pa ga izvajajo na
desetih lokacijah. Vključuje
110 prostovoljcev,
večinoma dijakov srednjih
šol in študentov, redno
učno pomoč in prijateljsko
preživljanje prostega časa
pa nudi več kot 250
osnovnošolskim otrokom.
Aktualno30. maja 201916
  brane je najprej pozdravil
direktor Goriškega muze-
ja, Vladimir Peruničič, na-
to pa je spregovoril dr. Oto Lu-
thar. Med drugim je opozoril, da
to ni navaden zbornik zapisov o
delu in življenju slavljenca, am-
pak klasični izbor, liber amico-
rum, katerega tradicija sega v se-
demnajsto stoletje. V akadem-
skih krogih so ga deležni zelo
redki raziskovalci, “ki ne puščajo
za saboj le znanstvenega opusa,
temveč so s svojim mentorstvom
in delom usmerjali cele genera-
cije mlajših kolegic in kolegov”.
Med slovenskimi zgodovinarji je
taka čast doletela le osem oseb-
nosti, kot so Grafenauer, Zwitter,
Pleterski... Med ta imena se zdaj
uvršča še dr. Marušič. Besedila v
zborniku se nanašajo na teme, ki
jih je obravnaval dr. Marušič, kot
je navada pri sestavljanju to-
vrstnih zbornikov. Dr. Luthar je
poudaril, da se nihče med znan-
stveniki, ki jih je do zdaj srečal,
ne more meriti z dr. Marušičem,
in sicer z njegovim “pedagoško
nepedagoškim pristopom”. Tudi
mlade raziskovalce je imel nam-
reč zmeraj za kolege.
Dr. Petra Svoljšak je poskrbela za
prisrčen trenutek, ko je prebrala
zapis, nastal iz korespondence
stare mame in mame dr. Ma-
rušiča. Franja Mejač je pisala iz
Komende svoji hčerki Vidi Ma-
rušič v Gorico l. 1938. Biografski
utrinek Kako sem preživel prvo
leto življenja je poslušalce popel-
jal nazaj za 81 let, v sam čas tik
pred rojstvom Branka Marušiča
Z in v njegove prve mesece življen-ja.Svoljšakova se je seveda tudi zau-
stavila pri Marušičevem opusu,
ki je ogromen, šteje kar
2.490 bibliografskih enot,
30 uredniških del, 656 gesel
v biografskih leksikonih in
številnih del s področja
preučevanja zahodne na-
rodnostne meje in primor-
ske biografike.
Dr. Danila Zuljan Kumar je
citirala vse naslove prispev-
kov slovenskih in tujih zgo-
dovinarjev, zapisanih v mo-
nografiji, in povzela vsebi-
ne. Avtorjev prispevkov je
26 in pripadajo različnim
generacijam zgodovinarjev,
ki so tako dali svoj doprinos
k znanstvenim spoznanjem
o zgodovini primorskega
prostora. Razprave se tičejo
najrazličnejših tem, segajo
od prazgodovine do današnjih
dni. Vse se nanašajo na primor-
ski prostor. Uvodnih prispevkov
je pet. Slavljencu so jih poklonili
z osebnimi spomini Petra
Svoljšak (Ob jubileju - v tretje gre
rado), Salvator Žitko (Prof. Dr.
Branko Marušič – osemdesetlet-
nik), Janez Suhadolc (Od prija-
teljstva do ustvarjalnosti in na-
zaj) , Marija Češčut (Sodelovanje
Branka Marušiča z Goriško Mo-
horjevo družbo), in Petra Kolenc
(Gradivo za bibliografijo Branka
Marušiča med letoma 1956 in
2018). Bibliografijo dr. Branka
Marušiča, ki je izredno bogata,
so morali med samim nastan-
kom zbornika dopolnjevati, kajti
jubilant je še zmeraj zelo dejaven
raziskovalec naše zgodovine.
Prof. Češčutova v svojem pri-
spevku poudarja tesno, izjemno
dragoceno sodelovanje dr. Ma-
rušiča z Goriško Mohorjevo
družbo pri sestavi Primorskega
biografskega leksikona in to, da
je dr. Marušič zvest sodelavec Ko-
ledarja GMD od l. 1995. “Branko
Marušič ima tudi izredne zasluge
pri utiranju poti naših znanstve-
nih publikacij v Slovenijo in pri
pridobivanju strokovnjakov v
matični domovini, da so se
vključili v knjižno delo GMD. Za
vso strokovno pomoč in prijatel-
jsko povezanost z Goriško Mo-
horjevo družbo smo mu iz srca
haležni! ” je ob koncu zapisala
prof. Marija Češčut.
Razpravi sta prispevala tudi Ser-
gio Tavano (Giuseppe Ungaretti.
Due volte cinquant’anni dopo)
in Renato Podbersič (Moša Pija-
de in judovsko pokopališče v
Rožni Dolini).
Dr. Petra Kolenc se je dr. Branku
Marušiču zahvalila za več kot 50
let skupnih spominov. Povedala
je, da je Marušič “utrl pot, sprem-
ljal, motril, ocenjeval, prisluhnil,
spodbujal, da smo primorski pre-
tekli čas opisali, zapisali, tudi v
slavljenčev zbornik. Morda bi
lahko dejali, da je knjiga izpeto
darilo, brez domišljije, a kako
drugače bi se lahko zahvalili ne-
komu, ki je knjigo, zapisano be-
sedo, postavil kot vodnik svoje
ustvarjalnosti, kot edini in edin-
stveni cilj znanstvenega dela ter
utemeljuje preteklost, jo pre-
mošča v sedanjost, nas navaja h
kritičnemu razmisleku o sebi, o
nas in tistih drugih, ki so sobli-
kovali prostor in čas, ki vas in nas
opredeljujejo včeraj, danes in ju-
tri”.
Nazadnje je spregovoril še dr.
Marušič. Dejal je, da ga ta
počastitev napolnjuje z re-
sničnim zadovoljstvom, hkrati
pa se sprašuje, ali jo je res za-
služil. Zahvalil se je urednikom
zbornika in sploh novogoriški
postaji RCZ SAZU, ker so ga s
knjigo uvrstili v skupino ble-
stečih imen. Omenil je, da ga na
Grad Kromberk vežeta dve dese-
tletji življenja. Na kratko je ob-
novil svojo poklicno pot iz Lju-
bljane v Novo Gori-
co, ki je takrat začela
pisati svojo zgodovi-
no, in omenil spre-
membe, ki so se do-
gajale tedaj, tudi v
kulturi. Veseli ga, da
je zdaj raziskovalno
delo zelo živahno in
se bogato nadaljuje.
Povečalo se je nam-
reč število razisko-
valcev zgodovine, ki
marljivo opravljajo
svoje naloge.
“Zgodovina ni prete-
klost, ampak sedanji
pogled nanjo, zato je
izmuzljiva muza in
ne daje enoznačnih
odgovorov. Posebej
jo moramo čuvati pred politiko
in ideologijo”, je bilo povedano
na večeru.
Dr. Branko Marušič se je rodil v
Gorici 4. februarja 1938. Družina
se je nato preselila v Solkan, kjer
je obiskoval osnovno šolo ter na-
to gimnazijo v Šempetru pri Go-
rici, Solkanu in v Novi Gorici,
kjer je leta 1955 maturiral. Na
ljubljanski univerzi se je najprej
vpisal na študij medicine, nato
pa na zgodovino, kjer je leta
1962 diplomiral z diplomsko na-
logo Goriški Slovenci od prodora
pri Kobaridu do konca leta 1918.
Na Inštitutu za narodnostna
vprašanja v Ljubljani je bil v ob-
dobju 1963-1965 asistent, nato
pa od leta 1965 do 1987 kustos
za zgodovino in ravnatelj v Go-
riškem muzeju v Novi Gorici.
Pod njegovim vodstvom je mu-
zej prerasel tudi v raziskovalno
ustanovo. Kot muzejski delavec
je pridobil naslova višji kustos in
muzejski svetovalec. Leta 1983 je
za delo na muzejskem področju
prejel Valvasorjevo nagrado in
priznanje Zveze muzejskih
društev Jugoslavije. Za neutrud-
no dejavnost na področju kultu-
re je leta 1985 prejel Bevkovo na-
grado, ki jo je podeljevala občina
Nova Gorica. Leta 1987 je bil pro-
moviran za doktorja zgodovin-
skih ved in se istega leta zaposlil
na Zgodovinskem inštitutu Mil-
ka Kosa ZRC SAZU, v Raziskoval-
ni enoti v Novi Gorici, sprva kot
višji znanstveni sodelavec in po-
tem znanstveni svetnik. Leta
2003 je postal častni član ZRC
SAZU. Formalno se je upokojil le-
ta 2004, a je ostal aktiven član
ZRC SAZU. Nazadnje je bil znan-
stveni svetnik na Zgodovinskem
inštitutu Milka Kosa pri ZRCZ
SAZU v Raziskovalni enoti v Novi
Gorici, ki se je tudi z njegovo po-
budo l. 2004 nadgradila v Razi-
skovalno postajo Nova Gorica,
na kateri deluje šest raziskoval-
nih inštitutov. Bil je tudi član
mešano italijansko slovenske
kulturnozgodovinske komisije. S
svojo akademsko širino in
privrženostjo je sodeloval pri
snovanju obeh primorskih uni-
verz, koprske in novogoriške, ta
mu je podelila naziv zasluženi
profesor, Mestna Občina Nova
Gorica ga je ob 70-letnici gradnje
mesta nagradila z nazivom
častni občan.
S 1. strani
Marušičev zbornik
Slavljenec Branko Marušič sedi ob novogoriškem županu Miklaviču