O d e DR V sredo večer j.© predsednik Združenih držav ‘Truman imel uvodni rover ob začetku zasedanja Organizacije Združenih narodov v da je zdaj prišel čas, ko pred novo vojsko,hkrati ■ i samo s pomočjo Organiza- : 1 ei a New Yorlcu. V svojem govoru-je naglasil, je treba narode sveta osvoboditi strahu pa je naglasil, da je mogoče mir ohranil cije Združenih narodov. Med .drugim je dc _ ; "To zborovanje je znamenje, da Z-dru-ene države nehajo vo¬ diti politiko osamljenosti. Ameriško ljudstvo je odločeno, vse sile zastaviti, da se med narodi, ustvari in ohrani pravičen in trajen mir. Združeni narodi pa svoje nal®ge' ne morejo dovršiti-vse do-tlej, dokler ne bodo sklenjene mirovne pogodbe, katere naj bodo trdna da bi rdere- podlaga -H trajnega miru. Pred utegnila prestrm,' ,n. izbruhniti Toda ta trak kratkim smo s11,s ali movoriti, nova svetovna vojska.-Ves svet se je tega ni upravičen, dasi"nekateri krogi če poslu¬ šajo in verjamejo takim govoricam, čili, bo to škodovalo obnovi,sveta, vseh ljudi ter bi docela da mi bodo vsi delegati v V takih govoric ne bomo prepre- Nova svetovna vojska.bi uničila UL El našo civilizacijo. Prep razne‘i; tej dvorani pritrdili. m •e-odločno aa- Noben narod ne mara vojske, vsak pade sem, vrnem vse govoričenje o vojski narod pa potrebuje -miru. Narodi naj v miru ne gledajo le svojega ideala, marveč mo¬ rajo tudi iskati sredstva, da poravnajo spore med državami v soglasju s temeljnimi načeli pravičnosti in pravice. V svojih mednarodnih odno¬ sih se mora vsak narod, ki je član Organizacije Združenih narodov, odpovedati vsaki grožnji in vsakemu nasilju ali politični nepopustlji¬ vosti. Dalje, bi rad- opozoril, da so člani Združenih narodov-s Čharto mirno Grškega! sodi šč a '-Sprejeli načelo, da je. zločin zoper človeštvo . že, če kdo napadalno vojsko namerava ali jo začne ali pa vanjo koga drugega sili, za kar -bo mon-oee prav tako posameznike kakor tudi dr¬ žave, po staviti pred mednarodno sodišče. .~ : Sprejeta temeljna načela segajo daleč, vendar, ne dovolj daleč, da bi svet oprostile strahu pred vojsko. Zato se. moramo spo- io skupno krenili, dosegli-. Narodi vsega sveta vedo, da pravega miru ne- bo -vse do tlej dokler narodi •narodi go kje spori. razumeti,; po kateri poti bomo skupno krenili, da bomo ta »svoj namen . vsega sveta vedo, da pravega miru ne bo--vse do se ne ustvari za vse pravičen mir. Prepričan, sem,j da Združeni po ustvarjenem miru morejo in hočejo preprečiti' vojske med in da bodo odstranili tudi strah pred vojsko--. Vojska je eno- po Da, da j i-ou bi ko svetu ustvarila zmet o bi nam koristilo t o go spc darskih mir« "*e bodo Slani Združenih pred vojsko, se bodo lahko lotili ane razmere’ bi to dejstvo tajili ed zavezniki so nastali vendar, ni tre- spore pretiravali.. Ne smemo., pa dovoliti, da bi razlike in družabnih sistemih zdaj-ali v prihodnje ogrožale narodov složno odstranjal-i strah prve naloge, ki je v tem, da se sporazumejo o mirovnih pogojih. Trajnega sporazuma med zavezniki ra ne more en narod vsiliti drugim, niti °- a ni mogoče doseči na stroške varnosti ali neodvisnosti kakega naroda, pač pa se morajo-vsi zavezni¬ ki prilagoditi drug drugemu ter medsebojne nižje narodne interese ipodzediti višjim splošnim, interesom...miru, varnosti, in pravice. ftey*£24 «* *»«**(*»*-• »la so vi 25«X # 1$46~ -*~**- : *-»— Str, 2. Združene države so teh misli„ da sprejeto načelo soglasno¬ sti med petimi stalnimi eMni varnostnega sveta tem Slanom nalaga prav posebno dolžnost, la dolžnost pa je v tem, da skušajo doseči sporazum, da bodo mogle same in Varnostni svet izvršiti vse dolžno¬ sti, katere so prevzele na temelju Charte do drugih članov Združe¬ nih narodov za vzdrževanje miru.Hkrati si bomo prizadevali, da se ustvari sporazum, kako naj Varnostni svet dobi na razpolago oboro¬ žene sile, da prepreči napadalno vojsko. Združeni narodi ne bodo moo-li pregnati s' sveta strahu pred vojsko, če v bližnjih letih ne b» uresničena svoboda pred bedo,, s čemer bi bil dosežen bistveni napredek. Charta obvezuje Združene narode, da za ta cilj složno sodelujejo. Združene države so v tem pogledu že pokazale svoje veliko zanimanje za gospodarsko obnovo, ki naj odstrani po vojski priza¬ dejano škodo. Aktivno smo se udeležili vsakega ukrepa, ki so ga v ta namen započeli Združeni narodi. Mimo tega .smo še sami od sebe započeli akcije ter dovoljevali velika posojila in kredite ter podpirali naš trgovski promet. Združene države žele, da se razdejane dežele ne le naglej obnove, marveč tudi da se manj razvite debele sveta industrijsko 9 in poljedelsko razvijejo. Vse dr y -ave naj imajo možnost zdravega gospodarskega življenja. Vsem narodm naj bi bilo omogočeno, sadove svojega dela in svoje zemlje uživati. V velikih delih sveta so če velikanske možnosti industrijskega razvoja in poljedelskega napredka. Te možnosti moremo uresničiti le, Če bodo vsi člani Združenih na¬ rodov sodelovali na temelju enakopravnosti. Zgodovina nas je napravila za eno najmogočnejših držav na svetu, zato nam je pa tudi naložila posebno odgovornost, da svojo silo ohranimo in jo v svetu pravilno porabimo. Amerikansko “ . ljudstvo pozna to svojo posebno odgovornost. Storili bomo vse, da ji zadostimo bodisi pri ustvarjanju miru kakor tmidi pri izvrševanju nalog Združenih narodov. Vsi moramo biti odločne volje in si priza¬ devati, da bodo Združeni narodi v duhu in srcih vseh narodov sveta živeli in rastli." KAKDCLJ Ih VATIKAN Belgrad,23. oktobra (Reuter). Jugoslovanski zastopnik ™ ministrskega predssednika dr. Kardelj je danes napadel Vatikan za¬ radi izobčenja vseh sodnikov, ki so obsodili nadškofa-dr. Stepinca. Kardelj je svojim slovenskim poslušalcem govoril te-le besede: " "Ali še spominjate, da bi bil izebčen iz Cerkve samo en gestapovski agent ali rabeljski pomočnik Adolfa Hitlerja? Ne spo¬ minjate se>ker kaj takega se ni zgodilo. n - Vatikan, 24. okt. (Radio Vatikan). V svojem tovoru, lei ga je imel v Mariboru podpredsednik jugoslovanske vlade Kardelj, jev zvezi z obsodbo zagrebškega nadškofa dr. Stepinca znova, potr¬ dil uradno obtožbo vlade zoper nadškofa. Nase ljudstvo dobro ve - je dejal Kardelj -, da v vsej deželi vlada popolna svoboda vere, da ljudstva v izvrševanju verskih dolžnosti in v izpolnjevanju vere nihče ne ovira. Nasi sovražniki - je naglasil Kardelj - gredo v svojem slepem besu tako daleč, da so začeli delati neumnosti. Zadnja taka neumno st je bila, ko je Vatikan razglasil, da so iz ka¬ toliške Cerkve izobčeni vsi sodniki, ki so sodelovali pri Stepinčevi obsodbi. "Vprašam vas, ali. je Vatikan izobčil iz kat ali Ške Cerkve samo- enega samega gestapovca, ki so po naši zemlji uganjali zločine, in enega samega Hitler janca, ki so po vsej Evropi ..izvrševali teror in uničevali ter preganjali ,vero ter duhovnike? Štev. 224 -- Domači, rlr.sovi, 25.X. 1946. -- •—- bi -.5. Na drugi strani pa je včeraj Churchill v britanski spodnji zbornici povedal, da j e"katoliška Cerkev in katoliška duhovščina na Hrvaškem najhuje preganjana po policijskih in drugih oblasteh. Obsodba nad zagrebškim nadškofom St spine en* - je rekel Churchill - je pc vsem svetu izzvala največje ogorčenje. kar se pa tiče tako imenovanih :i neumne s ti % ki jih omenja minister Kardelj v svojem govoru, opozarjano samo na svoje prejšnje V je bilo ~ec ?no ds 30 so omiki ci so sodili nadškofa izobčeni iz katoliške'Cerkve "ipso f aeto-% da pa je ' bil oj tokrat javno razglašeno zato, ker so vsi sodniki ob j « StsuAhca,- bil to izobčenje Izjavili, da so katoličani, kar pa drugi 'druge- škofe, niso bili. Toda kazen izobčenja po cerkvenem pravo, "ipso factoi - to se pravi avtomatično zadene vsakogar, ki se tako pregreši zoper katoliškega škofa. " , , ■ sodniki. n so o Dsooiii FRANCIJA S€ PRIPRAVLJA Dne 10. novembra pojdejo Francozi spet na volišče, da bodo po novi- ustavi, izvolili pr v: s§. Toda tudi opozicijske stranke da je med opozicijo bil ' ; e poprej irlament 4. francoske republike. Vse tri velike strankes kr š.č ansko - d am o krat Ačno ljudsko republikansko zibanje, komuni stična -stranka in socialisti, ki so zdaj" zvezani v vladi bodo pri teh volitvah druga proti dragi postavile svoje kand: te ter skušale dobiti večino za se skrbno pripravljajo. Zdi se, dosežen tih sporazum, kri postavljanju kandidatov se je namreč pokazalo, da se opozicijske stranke skrbno ogibljejo vsema, .kar bi moglo opozicijske glasove razcepiti ter jim tako vzeti moč in velja¬ vo. Radikalna stranka se je za te volitve združila z demokratsko socialistično odporniško stranko. Ta skupina je postavila skupne liste približno v dveh tretjinah volivnih okrožij. Njihova obupna lista se imenuje "lista združene 1 republikanske levice". Zmerne stranke so se združile na skupni listi, ki se imenuje republikanska stranka svobode. Te skupine so postavile svojo skupno listo le v 25 volivnih okrožjih, drugod pa bodo glasovale za druge opozicijske liste, da se talce prepreči cepljenje opozicijskih klasov. Docela nanovo pa se bo teh volitev udeležila tako imenovana Gaullistična zveza, ki hoče v politiki uveljaviti državniška načela generala De .Ganila. Ta bo svoje kandidate postavila samo v 10 okrožjih, ven¬ dar bodo njeni kandidati zastopani tudi na listah republikanske le¬ vice in tudi na listah republikanske stranke svobode. Tako ss utegne zgoditi, da bo ta’opozicijska volivna taktika povzročila v volivnih izidih veliko presenečenje. ,B€RUN -NAV!i KOMUNISTOM " Pod tem naslovom prinaša celovški socialistični dnevnik "Die 1'Teue Zait" od 25. oktobra dol^o poročilo o presenetljivih izi¬ dih občinskih volitev v Berlinu, pri katerih je od komunistov podpi¬ rana ."socialistična enotna stranka" dobila le 19?° ml asov, Od so v j et- h ocial-demokratična stranka 48$ znova obnovljena, roda z nečednimi spletkami v ruski .coni prisilje¬ na, da se je stopila s komunisti. Pri tem so so cial-demokratom ,gro Štev, 224 Domači »1 asovi* 25.X. 1946. Str. 4 žili tudi s silo ruske zasedbene oblasti. Kdor se ni pokoraval, kakor so komunisti velevali, je bil sklevetan kot "sovražnik delavske ra razreda" ali pa kot "zakrinkan fašist„"Vsako vzporedno delovanje socialdemokratov in komunistov je bilo prepovedano. Ni bilo doveljer no niti v Berlinu niti v vsej ruski coni. V Berlinu pa se jim na*- črt ni posrečil. Pač pa so poskusili vsa sredstva, da bi onemogočili agitacijo za socialdemokrate. Predsednik soeialdemokratične stranke v v Nemčiji, berlinskim volivcem sploh rovcriti ni smel. No, zdaj.so pa Berlinčani odločili, in sicer zoper komu¬ niste. Ampak kako čudo! Zdaj, ko so v .Berlinu potisnjeni v brez¬ upno manjšino, kar naenkrat prav tem socialdemokratom, katere so poprej - prepričani v svojo šetviličn® premoč - psovali za "sovraž¬ nike delavskega razreda" in za " ponujajo in predlagajo naj bi se Komunisti to imenujejo CHURCHILL, ki je v sredo 25.t,m. kot rovornik opozicije rovoril v londonski Spodnji zbornici, je med drugim dejal s "Razmere v Jugoslaviji, v deželi ki je kolikor mogoče spremenjena v komunistično, so - temne in Ža¬ lostne. Nezadovoljnost je v Srbi-, ji, ke . kmetje ne marajo komu¬ nističnih naukov." 250,000 BEGUNCEV bo spreje¬ la Argentina v teku 5'let, ako' bo parlament dosolil 200 milijo¬ nov pezosov za naseljevanje in kolonizacijo. Zlasti ' - eli ar°-en~ tiska vlada tehnikov in izuče¬ nih delavcev* ITALIJANSKA KRŠČANSKA DEMO¬ KRACIJA, kateri pripada kot naj¬ močnejši stranki tudi min. preds. De Gaspari, je na seji stranki¬ nega izvršnega odbora sklenila, da naj bi italijanska vlada mi¬ rovne pogodbe ne podpisala češ, da so poro ji pretrdi. De Gaspeari;, se je upiral takemu sklepu in do¬ kazoval, da so "trdi poboji" v mirovni porodbi posledica fa¬ šističnega napada na Francijo in dfurera delovanja Mussolini¬ jevega režima. Izrekel pa je upanje, da bodo te poro j e v New- Y©rlcu zdaj omilili. ZOPER KARDINALA HLONDA, pripravljajo poljske sovjetske oblasti, kakor poroča iz Varšave zakrinkane fašiste", kar naenkrat •be stranki spojili. " demokracija". arencija "United Press", ostre ukrepe. Kardinal je namreč v ne¬ deljo dal prebrati v vseh kato¬ liških cerkvah na poljskem svoje pastirsko pismo, v katerem med drurim pravi s "Glasovanje pri vo¬ litvah je za vse katoličane dr¬ žavljanska in verska dolžnost. Vsi morajo glasovati, toda.le za take liste in take kandidate, ki niso v oprelci s krščansko koralo." PRAVOSLAVNEGA ŠKOFA V SAlIGAJU VIKTORJA so zaprle kitajske vojaške Oblasti. Vzrok aretacije ni znan. Pravoslavni škof Viktor je bil uradni zastopnik pravoslavnega moskovskega patriarha na Kitajskem* • NACISTI - KOMUNISTI. Ameriška vojaška vlada v Stupar tu je razpu¬ stila največjo mladinsko nemško organizacijo v Stuttgartu, ker je politično delovala. Iz uradnega poročila am-erd, Ških oblasti j s raz¬ vidno, da se je ta mladinska orga¬ nizacija udejstvovala kot komu¬ nistična mladinska skupina, ki pa je pol er vsera tera sprejela v^ svoje vrste tudi več višjih "Fuhre- jev" bivše nacistične Hitlerjeve mladine. NEMŠKI NACISTI so se zopet za¬ čeli ribati. V ameriški coni so Američani začeli strožje postopa¬ ti,, V herhtesradenu in okolici je mladini ped 18 letom prepoveda¬ no biti na cesti od 10 ure zvečer, do 5 ure zjutraj.