Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI LIST Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 850 TRST, ČETRTEK 15. JULIJA 1971, GORICA LET. XX. Manjšinsko zborovanje v Tarčentu (Posebno poročilo našega dopisnika) Preteklo nedeljo je v Tarčentu zborovala italijanska sekcija MEDNARODNEGA ZDRU ŽENJA ZA OBRAMBO OGROŽENIH JEZIKOV IN KULTUR. Sestanka so se udeležili zastopniki raznih etničnih skupnosti V Italiji: Ladinci iz raznih alpskih pokrajin, Grki iz Južne Italije, Nemci iz Južnega Tirola in Trentiiia, razne manjšine iz Piemonta, Slo venci iz naš C dežele in posebno števiio Furlani. Prvi udeleženci so se začeli zbirati že v soboto popoldne, glavno zasedanje pa je bilo v nedeljo predpoldne in popoldne. Sklad• no z Že ustaljenim običajeni, da je glavni predmet razgovorov problematika tiste manjšine, na katere ozemlju se vrši vsakokratni sestanek (na nedavnih sestankih v Trstu in špetru Slovenov so obravnavali pfvenstveno položaj slovenske manjšine v Italiji), je bil to pot glavna točka dnevnega reda problem furlanskega jezika. Sestanka so se udeležili tudi trije poslan ci parlamenta: Slovenec Albin škerk, Furlan Mario Lizzero in Južnotirolec Dieti. Slovensko zastopstvo je bilo kar številno: poleg le omenjenega parlamentarcu Škerka Se je sestanka udeležil deželni poslanec Drago Štoka, pisatelj Boris Pahor, trgovec Prešeren iz Kanalske doline, Samo Pahor, Marij Maver, Ubald Vrabec in urednik »Matajurja« Tedol-di. Pri obravnavanju furlanskega vprašanja je bila diskusija ponekod zelo živahna. Govorniki so ob splošnem ogorčenju ugotavljali, kako je furlanski jezik v šoli zaničevan in so ponekod otroci celo kaznovani, če spregovorijo furlansko besedo. Mnogi so poudarjali, da politične stranke nacionalne probleme le instrumentalizirajo. Te kritike je sprejel celo komunistični parlamentarec Liz zero, ki je priznal, da je KPI v pogledu jezikovnih vprašanj marsikaj zanemarila in po grešila. Podobno obtožbo je na račun Krščan ske demokracije izrekel ladinski duhovnik... Furlanski govorniki so v svojih posegih pogo stoma imenovali tudi Slovence, posebno one iz videmske pokrajine. V splošnem pregledu so položaj svoje manjšine orisali zastopniki dotičnih manjšin; tajnik Buratti, ki je predsedoval sestanku, pa je na kratko orisal tudi položaj Hrvatov in Albancev iz Južne Italije. Trenutni položaj slovenske manjšine so obravnavali poslanec Albin škerk, deželni polsanec dr. Drago Štoka, Samo Pahor in Tedoldi. Ladinski predstavniki so po ugotovitvi, da so Ladinci razdeljeni na tri pokrajine (Bočen, Trento in Belluno) in da jim osvoboditev ni prinesla nobenega olajšanja v njihovem po- (dalie na 3. strani) 99 99 Pogosto lahko beremo ali slišimo stokanje kakega bojazljivega Slovenskega izobraženca — ali bolje: polizobraženca —■ o »majhnosti« slovenskega naroda, češ da nam ta »majhnost« onemogoča krepko samostojno narodno življenje in učinkovito reševanje naših problemov. Praksa v svetu pa dokazuje ravno obratno, da so namreč sorazmerno majhni organizmi (skoraj dvamilijonski narod dejansko namreč ni ravno »majhen« organizem), mnogo bolj gibčni, bolj prilagodljivi novim situacijam in sposobnejši hitrih reform, ki jih zahtevata čas in napredek, kakor pa številčno ogromni organizmi, V majhnih državah je boljše V Evropi imamo dokaze za to v majhnih državah Švici, Danski, Norveški, Holandiji, Belgiji, Irski, Finski, Luksemburgu itd,, ki funkcionirajo kot gospodarske in socialne, pa tudi narodne in državne skupnosti mnogo boljše kot številčni kolosi Združene države, Anglija, Nemčija, Francija, Sovjetska zveza ali Italija. Majhnih narodov ne gnjavijo niti tako hude notranjepolitične težave niti tako težki gospodarski in socialni ali nevarni zunanjepolitični in vojaški problemi kakor »velike« narode (ki so največkrat veliki samo po številu, a majhni po svojem duhu). Danes živita npr. Danec ali Luksemburžan gotovo bolj prijetno, mirno in varno kakor državljana Združenih držav ali Anglije, da niti ne omenjamo Nemčije, ki jo gnjavijo hudi zunanjepolitični in notranjepolitični problemi, ali Italije, ki se utaplja v gospodarskih, socialnih in grozno zapletenih notranjepolitičnih problemih. Velikost ni kvaliteta Isto velja tudi za mesta. V kakšnih zagatah, od prometnih do finančnih, se nahaja npr. toliko občudovani New York, kjer so ljudje danes prisiljeni živeti tudi v slabem zraku in v največji draginji na svetu, ter izpostavljeni večnemu nasilju in stavkam, v primerjavi z mirnim, prijetnim življenjem v Oslu, na Dunaju ali v Dublinu, da niti ne omenjamo manjših mest. Ni 'še daleč čas, ko smo zlasti Slovenci z vsiljenim ali privzgojenim kompleksom »majhnosti« občudovali vse »veliko« in »kolo-salno«. Mnogoštevilnošt in velikost sta nam pomenili tudi že kvaliteto, nekaj, kar more vzbujati spoštovanje in je za nas »nedosegljivo«. Toda zadnje čase lahko beremo ali slišimo po radiu (pa tudi vidimo po televiziji) pojave vedno večje paralize upravnega aparata »velikih« organizmov. V Združenih državah ohromijo napake x električnem o-mrežju na desetine mest in desetine milijonov ljudi je dolge ure obsojenih na brezdelje in temo. Stavke ohromijo promet v Now Yorku. Ljudje morajo hoditi med gorami smeti in odpadkov zaradi stavk pometačev. V Angliji ni delovala pošta nekaj tednov, da ne govorimo o smeteh. Paraliza javne uprave V Italiji sledi stavka stavki in kljub petdesetim milijonom prebivavcev, ki bi morali pomeniti po tradicionalnem slovenskem mišljenju, porojenim iz kompleksa »majhnosti«, jamstvo proti vsaki nevarnosti, se, kot kaže, postopno bližalmo nekaki paralizi vse javne uprave, od državne do mestne- Sami smo priče, da mestne uprave brezmočno dvigajo roke pred vedno večjim kaosom v prometu, nesnažnost mest je vedno hujša, kljub tolikemu govorjenju o varovanju naravnega okolja lahko vsakdo uničuje zeleno površino, kakor se mu zljubi, odmetava smeti, kjer sc mu zdi, ne da bi plačal za to kako globo, in zida hiše magari sredi »zelenega pasu«, predvidenega po urbanističnih načrtih. Proti »črnim gradnjah« smo brez moči, tožijo u-prave. Vsakdo lahko zganja po mestnih cestah hrup sredi noči in okužuje vode po mili volji. Najhuje, kar se mu lahko zgodi, je to, da bo moral ‘brati v listih nevoljne proteste v »pismih uredništvu«. Obup nad problemom stanovanj Paralizirane so tudi reforme. Cela leta govoričijo o njih v raznih komisijah, na sejah vlade in v parlamentu, nazadnje pa obtičijo. A tudi če so sprejete in objavljene, v praksi ne delujejo. Kljub temu, da obljubi jajo v Italiji številne osnovne (strukturne) reforme že mnogo let, ni bila takorekoč uresničena niti ena važna reforma. Danes slišimo največ vri-šča o reformi gradnje ljudskih stanovanj, toda stanje bolj kaže na bližnjo popolno paralizo gradnje stanovanj kot pa na bližnjo reformo in poživitev tega gospodarsko-social-nega sektorja. L. 1970 je bilo v Italiji za 43,9 odst. manj stanovanj v gradnji kot 1. 1969, v glavnih krajih občin in v mestih z nad 20.000 prebivalci, kjer je stanovanjska stiska največja, pa celo za 59,8 odst. manj. Cilj, da bi zgradili v Italiji po 450.000 stanovanj na leto, se vedno bolj odseljuje. V zadnjih petih letih so znašale zasebne investicije v nova stanovanja 9737 milijard, javne investicije pa 709 milijard. Zdaj pa ponehava zaradi skokovitega naraščanja stroškov gradenj tudi zasebna pobuda. Mnogo gradbenih podjetij je na tem, da bo prenehalo delati, okrog 200000 pomožnih zidarjev se je že lani vrnilo v poljedelstvo in v kratkem se jih bo, kot kaže, vrnilo še več. »Majhnost« je gibčnejša Moderni svet ustvarja neprestano nove probleme, in javne uprave, ki jih ne znajo ali nočejo sproti reševati, se nujno kmalu (Nadalj. na 2. strani) Raztrgan arabski svet RADIO TRSTA ♦ NEDELJA, 18. julija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 11.15 Z. Piščanc: »Ugrabili so dečka«; 11.35 Ringaraja; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glas-za iz vsega sveta. 15.30 A. Moravia: »Intervju«. 17.30 Revija zborovskega petja. 19.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.00 Šport. 20.30 Ljudske pesmi. 20.45 Ljubezenska |irika. 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.15 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 19. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 »Pomenek s poslušavkami«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Mladina v zrcalu časa - Kam po maturi. 18.15 Umetnost. 18.30 Simfonična dela. 19.10 »Odvetnik za vsakogar«. 19.40 Zbor »E. Grion«. 20.00 Športna tribuna 21.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu. 21.20 Nepozab ne melodije. 21.40 S|ovenski solisti. Ljubljanski pihalni trio. Osterc: Trio; Škerjanc: Serenada. ♦ TOREK, 20. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Prošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 C. Piermani: Kako posluje italijanski parlament. 19.20 Glasbeni best-sellerji. 19.40 Otroški zbor od Sv. Ivana pri Trstu vodi Žerja|ova. 20.00 Šport. 20.35 Weber: »Čarostrelec«, opera. ♦ SREDA, 21. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Evropske prestolnice: »Stockholm«. 13.30 Glasba po željah 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodovne znanosti - Na počitnice. 18.15 Umetnost. 18.30 Ten. Dušan Pertot. pri klavirju Pisani. Samospevi N. Rimskega - Korsakova in V. Novaka. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Jazz. 20.00 Šport. 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico. ♦ ČETRTEK, 22'. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 G. Barto|ozzi: Otrok v prvih letih svojega razvoja - »Dojenje o-troka«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem. 18.15 umetnost. 18.30 Romantične simfonije. 19.20 V. Beličič: Kraške črtice: »Ob ograjeni parceli«. 19.30 Izbrali smo za vas. 19.40 Komorni zbor iz Pamplone. 20.35 »Jelen in lepa tabirišnica« (A. Solženicin). 21.35 Glasba za oddih. 21.50 Skladbe davnih dob. ♦ PETEK, 23. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek s|ovenskih pesmi. 12.10 Izlet za konec tedna. 13.30 Glasba po željah. 17.30 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. Štuhec: 3 bagatele. Izvajata flavtist Čampa in pianist Lipovšek. Štuhec: Improvizacija za oboo solo. Igra Golob. Štuhec: Sonata a tre za klarinet, fagot in klavir. Igra trio »Pro Musiča rara«. 19.10 Zgodovina prometnih sredstev. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane. 20.00 Šport. 21.50 Folklorni plesi. ♦ SOBOTA, 24. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Poklici: »Šuolnar pod lipo sedi«. 13.30 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 16.10 Operetne melodije. 17.20 Za mlade poslušavce: Popevke dneva -Beseda o poeziji - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost. 18.30 Pianist Aleksander Vodopivec. Chopin: Sonata v b molu, op. 35. 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov. 19.40 Moški komorni zbor iz Celja, vodi Kunej. 20.00 Šport. 20.50 E. Adamič: Tekma s Bmrtjo«. 21.45 Vabilo na ples. Slikarka Zora Koren - ššerš bo od 15. t.m. do 14. avgusta razstavljala v Tržaški knjigarni. Zadnje dni se vrstijo krvavi dogodki v Maroku, kjer je skušala skupina višjih častnikov pod vodstvom generala Medbouha odstaviti in morda ubiti kralja Hasana II in vzpostaviti vojaško diktaturo, podobno tisti v Libiji, Alžiriji in v Siriji. Iz še nepo jasnjcnih razlogov — verjetno zaradi nenadne smrti generala Medbouha, ki ga je baje nehote hudo ranil neki upornik, ko je ubil dvornega častnika, ki je planil k Medbouhu in ga prosil za svoje življenje (general pa je imel tudi sladkorno bolezen in šibko srce) se je poskus vojaškega udara ponesrečil. Sledilo je krvavo maščevanje. Do hipa, ko to pišemo, so ustrelili po kratkem procesu že dve skupini visokih častnikov, med njimi štiri generale. Verjetno bodo sle dile še druge usmrtitve po hitrem postopku Vse kaže, da je tičal za zaroto ambiciozni in širokoustni libijski predsednik-polkov nilc Gedafi. Takoj po poskusu udara so maroški vojaki, ki so ostali zvesti kralju, in policisti zasedli zgradbo libijskega veleposlaništva v Rabatu in aretirali veleposlanika, ne meneč se za diplomatsko »imuniteto«. Verjetno so napravili tudi temeljito hišno preiska vo, brez ozira na ekstrateritorialnost, da bi našli dokaze za zvezo z zarotniškimi častniki V Jordaniji pa je sprožil kralj Husein novo ofenzivo proti utrdbam palestinskih gverilcev- Hoče jih onesposobiti, da bi mogli še kdaj postati nevarni njegovi vladavini. Tak med seboj sprt, in v lastni notranjosti politično ter socialno razrvan arabski svet, ujet v nazadnjaštvo in praznobesedno V Tarčentu (furlansko Tarcint) se je 11. t.m. sestal na poletnem zasedanju Zvezni odbor za etnično-jezikovne skupnosti in za de želno kulturo v Italiji, ki je sekcija Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jekov in kultur za Italijansko republiko. Po poročilu o rezultatih, ki jih je odbor dosegel ob izdelavi statutov navadnih dežel, med katerimi so Piemont, Molise, Basilicata in Kalabrija sprejeli posebne določbe za zaščito jezikovnih manjšin v smislu 6. člena ustave, se je razvila obširna razprava o problemih v zvezi s poučevanjem furlanskega jezika in z njegovo uveljavitvijo v toponoma-stiki. Sledila je izmenjava misli o izkušnjah različnih etnično-jezikovnih skupnosti in po sebno o izkušnjah dolomitskih Ladincev, Pro vansalcev, Slovencev, Nemcev in Grkov. Zasedanja se je namreč udeležilo tudi nekaj mladih študentov iz grških kolonij pri Reggio Calabria. Odbor je nadalje proučil vprašanje popisa prebivalstva, pri katerem je predvideno vprašanje o jezikovni pripadnosti samo v bocenski in tržaški pokrajini, čeprav člen ustave velja v vsej republiki, ki je ena in nedeljiva. V zvezi s popisom prebivalstva je bilo prebrano pismo z dne 5. aprila 1971 s katerim je sekretariat predsedstva republike zagotovil odboru, da je bila njegova prošnja v zvezi s popisom sporočena pristojnim vladnim organom. Kl jub temu se jc izkazalo, da ISTAT ni dobil nobenega naloga za popis vseh jezikovnih skupin v republiki brez vsake diskriminacije. . Zasedanju so prisostvovali poslanci Dieti (Tirolec), Lizzero (Furlan) in škerk (Slovenec), deželna svetovalca Pruner (Nemec iz ideologijaštvo, seveda nima nobene možnosti, da bi lahko tvegal nov spopad z notranje trdnim, kompaktnim, moderno organi ziranim in v vsakem pogledu učinkovitim Izraelom, ne glede na to, katera stran lahko navede več moralnih razlogov v svoj prid — o — POSTOPNA PARALIZA »VELIKIH« (Nadaljevanje s 1. strani) znajdejo v zagati. Ne le civilizirani svet kot celota, ampak tudi vsak narod potrebuje danes v svojem vodstvu ljudi s sposobnimi možgani, z novo mentaliteto, z velikim znanjem, pogumom in odločnostjo. In »veliki« narodi jih bolj potrebujejo kot »majhni narodi«, kajti »mnogoštevilnost« in »velikost« postajata danes breme in ovira za hiter na predek. »Kolosalnost« -si ne -more privoščiti bližnjic v napredek, saj sc mora še na veliki cesti ustavljati pred vsako oviro, medtem ko »majhnost« lahko preskakuje tudi visoke o-vire in ograde. ☆ Zunanji minister Moro je v ponedeljek končal svoj uradni obisk v Moskvi. Skupno uradno poročilo poudarja zlasti željo obeh držav, da bi prišlo do evropske konference o varnosti, ob udeležbi Združenih držav in Kanade, in pa seveda dobre odnose in sodelovanje med obema državama. V Jugoslavijo je prispel na uradni obisk egiptov ski zunanji minister Riad. Sprejet je bil tudi pri Titu Trentina) in Štoka (Slovenec iz Julijske krajine), razni pokrajinski in občinski svetovalci, predstavniki kulturnih organizacij, pisatelji in znanstveniki prizadetih jezikovnih skupnosti. Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo, tu v naši lepi in slovenski Rupi nas je nekaj vaščanov, ki mislimo, da je prav, če razkrijemo tisto, kar nas boli, vsej naši javnosti. V naš kraj se zmeraj bolj naseljujejo Italijani A to še ni vse. Našo nekdanjo »kartonažno« tovarno zdaj prenavljajo. Kupil jo je nekdo iz Vidma, ki namerava napraviti iz nje delavnico za razne naprave centralne kurjave. Pravijo, da bo s seboj pripeljal tri delovodje z družinami in enega čuvaja, tudi z družino, Vprašamo se, ali ni dolžnost naše občinske uprave, ki je slovenska, da to prepreči. Zdi se nam nemogoče, da bi na Goriškem ne bilo sposobnih Slovencev, ki bi lahko prevzeli tako delo. Vsaj za čuvaja. Preko Vašega časopisa se obračamo na občino, da se zbudi, ker želimo, da ohrani naša vas svoj slovenski značaj. Nimamo nič ne proti Italijanom ne proti Furlanom, a radi bi, da bi naša vas ostala slovenska, kakor je bila doslej. Obsojali bi tudi, če bi hoteli Slovenci z naseljevanjem spremeniti etnični značaj kake italijanske ali furlanske vasi. Nekaj Vaših zvestih bravcev v Rupi Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphls.Trst Tiskovno poročilo z zborovanja A. I. D. L. C. M. Visok jubilej prelata dr. Jakoba Ukmarja Apostolski protonotar dr. Jakob Ukmar je včeraj, 14. julija, v 93. letu starosti, obhajal izredno jubilejno slavnost: sedemdesetletnico mašniškega posvečenja. Starosti vseh slovenskih in italijanskih duhovnikov na Tržaškem m na Gori'škem 'k jubileju iskreno čestitamo in voščimo še mnogo srečnih, zdravih in plodnih let. V jubilantu proslavljamo moža, ki je posveti1! Bogu, Cerkvi in dušam vse svoje življenje. Sijajne zmožnosti, s katerimi ga je Bog obdaroval, podjetnost in nenehna ter žilava dejavnost so mu omogočili vršiti važno, če ne vodilno vlogo v cerkvenem in narodnem življenju na Tržaškem in spioh na Primorskem. Zato pa upravičeno uživa 'splošen ugled in spoštovanje. Življenjska pot in odgovorno delo Rodi1! se je 13. julija 1878 na Opčinah. Po dovršenih ljudskih šolah v domačem kralju je. obiskoval nemško državno gimnazijo v Trstu. Leta 1898 je 20-letni maturant stopil v goriško bogoslovje. Čez tri leta, dne 14. julija 1901, ga je goriški nadškof kard. Jakob Missia posvetil v duhovnika. Zatem je kot glavni semeniški prefekt dovršil v Gorici še četrti letnik bogoslovja, 'nakar se je vrnil v Trst. Škof Nagi ga je poslal za kaplana v Rojan, kjer je ostal štiri leta (1902-1906). Tu \s ustanovil slovensko dekliško Marijino družbo in in nato še za žene. Obe kongregaciji sta zelo lepo uspevali m 'še vedno živita. Poleg običajnega dušnopastirskega dela je mladi Ukmar urejal kar dva tednika: »Družinskega prijatelja« in »Zarjo«, ki ju je izdajal v letih 1904 - 1910. Preobilno in hudo odgovorno delo ga je tako izčrpalo, da je smrtno nevarno zbolel. Rojanci so kar trepetaje pričakovali, da mu zdaj zdaj zazvoni »zvonček umirajočih«. Nihče si pač ni predstavljal, da bo ta telesno tako slabotni duhovnik preživel vse svoje sovrstnike in učakal tako častitljivo starost. Medtem je izbruhnila »ricmanjska zadeva«. Da bi ne prišlo do pravcatega cerkvenega razkola na Tržaškem, je škof novembra 1906 poslal za župnega upravitelja v Ricmanje modrega in podjetnega Ukmarja, ki je z vso ponižno vdanostjo sprejel kaj kočljivo nalogo. Z nepopisnim potrpljenjem, s prizanašanjem in dobroto je uspel pomiriti duhove. Škof Nagi mu je v priznanje dosegel od svetega očeta odlikovanje »Pro Eccelsa et Pontifice«. Istočasno mu je poveril še službo kaplana pri Starem sv. Antonu v Trstu. Pastoralne zahteve sp prisilile škofa, da je zmožnemu duhovniku poveril vse bolj odgovorna mesta. Septembra 1910 ga je imenoval za ravnatelja Škofijskega zavoda, to je nekakega malega semenišča, iz katerega so gojenci obiskovali mestne šole, ter za nadomestnega kateheta na nemški državni gimnaziji v Trstu. Pozneje je postal redni katehet. Bila so to leta, ko se je mladi Ukmar docela posvetil vzgoji mladine. Zaprt na ljubljanskem gradu Avstrijske oblasti so v prvi svetovni vojni strogo pazile nad slovenskimi in italijanskimi izobraženci.. Tudi kateheta Ukmarja so prijeli kot politično sumljivega in ga zapeli na ljubljanski grad. Tam je ostal dobrih pet tednov. Medtem so ga izključili od pouka v šoli1. Da bi se umaknil neljubemu nadzorstvu, je zaprosil in dosegel »študijski dopust«. Vrgel se je na učenje, izdelal doktorsko dizertacijo in položil predpisane rigorozne izpite. Dne 24. maja 1917 je dosegel na dundjski univerzi ddktorat iz bo- goslovnih ved. Vrnil se je v Trst in spet prevzel verski pouk na državni gimnaziji vse do konca Avstrije. Tedaj je bil ponovno izrinjen iz šole. Italijanske oblasti so namreč takoj po prihodu v Trst ukinile prejšnjo državno gimnazijo, na novo pa ga niso več namestile. Dne 1. avgusta 1923 so ga dokončno upokojili. Ravnatelj tržaškega bogoslovja Prva povojna leta so bila izredno težka. Potrebna je 'bila obnova ne samo na gospodarskem in socialnem področju, pač pa tudi na verskem in spioh v vsem javnem življenju. Zelo kritičen je bil še zlasti cerkveni položaj. Tržaški škof Karlin je moral zapustiti svoje mesto, premnogi slovenski duhovniki so se morali s Primorske in Istre izseliti v Jugoslavijo. Malo in veliko semenišče v Gorici sta se zaradi ruševin, ki jih je povzročila vojna, le počasi obnavljala. Zato je tržaški škof odprl začasno bogoslovno semenišče za tržaške bogoslovce v svoji vili v Skednju in septembra 1919 imenoval dr. Ukmarja za semeniškega ravnatelja. Skupno s prijateljem dr. Ivanom Tulom sta tri leta poučevala vse bogoslovne vede. Škof Bar-tolomasi je spričo svojih visokih zvez dosegel bogoslovju državno priznanje. Pozneje so se tržaški bogoslovci vrnili v obnovljeno osrednje bgoslovje v Gorico. Naslednja leta, od 1922 do 1940, je dr. Ukmar imel važne službe na škofijskem ordinariatu v Trstu: poverjen mu je bil resor za semenišč-nike in duhovnike, vršil je službo branilca zakonskih vezi pri tržaškem škofijskem sodišču, bil je sinodalni izpraševalec, dolgoletni urednik »Škofijskega lista«. Zaslovel je 'kot sposoben pridigar. Tako je vsako leto govoril na duhovniškem evharističnem kongresu pri kapucinih na Montuzzi. Večkratno je vodil duhovne vaje za bogoslovce in duhovnike, tudi v Gorici in Mariboru. Celih 25 let je bil redni postni pridigar v župniji sv. Jakoba v Trstu. Predvsem pa se je udejstvoval v Škednju, kjer je imel vsako nedeljo sv. mašo s pridigo, nad dvajset let je vodil šmarnično pobožnost, vdiko je spovedoval. In še danes, kljub visoki starosti, presedi vsak dan, posebno med večerno pobožnostjo, precej časa v spovednici in nudi dušam duhovno vodstvo. Birmovanje v Istri Pa tudi druga svetovna vojna, in še zlasti povojna leta, so hudo prizadela dr. Ukmarja. (nadaljevanje na 7. strani) MANJŠINSKO ZBOROVANJE V TARČENTU (Nadalj. s 1. str.) ložaju, izrazili željo po združitvi v enotni avtonomni Ladinski deželi. Med sestankom je bilo izrečenih mnogo pikrih opazk na račun političnih strank in državne birokracije, posebno rimske, ki je ostala nespremenjena od fašističnih časov. Nasprotno pa je ves čas zasedanja vladala med udeleženci velika sproščenost in prijateljski odnosi Z ozirom na eminentna kulturna stremljenja »Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur« bi bilo morda umestno, da bi tudi slovenske kulturne ustanove in združenja razmislila o priključitvi k temu združenju. (Na drugem mestu prinašamo »Tiskovno poročilo«, ki je bilo izdano ob koncu manjšinskega zborovanja v Tarčentu. - Uredništvo). V Avstriji in Sloveniji so se v gozdovih zelo pomnožili klopi. Mnogi prenalšaljo nevarne Mice in če se spuste na človeka ter se mu zagrizejo v kožo, ga lahko okužijo z boleznijo, toi povzroča pojave ohromelosti, tudi trajne. Samo na avstrijskem Štajerskem 'je bilo lainli 140 talkih priw javljenih primerov encefalitisa, povročenega ipo klopih- Boj proti klopom je zelo težaven. JOŠKO ŠAVLI LJUDSKO BESEDJE NA TOLMINSKEM POLJE. Številni in značilni so izrazi za poljska orodja in opravila. Oprtnik, pleten koš za na rame, želj, priročna košara ozke podolgovate oblike; plevenica, priročna motika, sapon (kramp). Poimenovanje del in opravil na njivi se skoraj uiema z že ustaljenimi. Nekoliko drugače je najbrž pri travništvu. Pokošena trava ostane v rezeh, ki jih raztrosijo, potem seno obračajo in končno grabijo. Pri grabljenju se dela plasti, te se stavlja v kupe, ki se jih drugi dan še enkrat raztrosi, če seno ni bilo dovolj suho. Potem se jih znese v senik ali pa se iz sena napravi kope. V bolj oddaljenih gorskih senožetih (mn. senožeta), ljudje tudi .prespijo v senikih in tudi kuhajo. Kuhajo v posebni kočici, vstran od senika, imenovani komarnica. V senožetih je seno pogosto spravljeno v kope. Kopa ima duišče in stožje (osrednji drog), okrog pride nape-štano (peštati — teptati) seno ter zunaj obgrab-ljeno. Po poljih in ob hišah srečate tudi latnike največ samorodnice katanja (izabela). Trti pravijo vinika. Trta pa pomeni povito šibo, s katero vežejo »fušte«. Podolgovati brus, s katerim kosec med košnjo koso brusi, se imenuje osla; leseni tok zanjo, v katerem je nekaj vode, pa osolnik. Senožeti se ne kosi kar po celi širini, ampak po plesnah. Vzame se primerno čirino, plesno, in se jo kosi do vrha. Ko se jo pograbi in pospravi, se začne z drugo. Prav gladek in pregleden svet je planja. Vzboklini sredi senožeti, odkoder je bil pregled čez vso senožet in še nad dolino, je stari oče pravil kontovela. Skoraj samo še v tlopisnem imenu je ostal naziv laz (njiva v grivi)» in rut (travnik v grivi, verjetno od krčevine). Criva pomeni nagnjen svet, toda obstaja še beseda strmali (krajevno ime: Strmole). Prav značilna so tlopisna imena, ki so bila nekdaj tudi obča, danes pa jih kot taka še uporabijo le prav stari ljudje. Omenjam le tista, ki so ali nekaj posebnega ali pa se za njih pomen ne ve več: polje >u * J ^ S n m D. Tl e ^ c a> u rt ^ v -H, G rt o M O c rt > O +-> § Tl C rt rt i T3 (D — H rt d) C rt O rt • , d >o o X1 o >U S O rj & I E « rt s, M * rt 1! a E 42 42 •p—i ^ >y Ig 8 ^ « N o -S ^ -c D nj »O ^ c 2 .a « o "-3 >N ^ 3 rt .ph rt H > ^ . 'C >g rt * 5 * ^ ni > —h >c/i O 4” « > C £ •rt S w Q< s e M rt 73 O f> O 4-» O M rt rt rt T J rt -*-> O TJ ‘S rt* o 0 rt rt >6 jd C/] rt P* 0 •S rt rt u > rJD £ o O TJ 'bc *-t rt >o o #d> p, 5* ev rt *S N 0 O Jh p* d) C/D s O rt C/) ^5 '3 O O cn ”—1 co d) .N > ’> rt d) 0) 4—* > rt O >C/D T N p> > rt rt rt irt >č/5 V o