le
Pliniïikacija Trzina se lahko začne
domu ostarelih so premajhne
POSLOVALNICA LJUBLJANA
POSLOVALNICA DOMŽALE
Slovenska 54a, lOOO Ljubljana Tel.: 01/433 71 73 Fax: 01/433 62 05
E-poSta: inlo@goltlurist.sl
Vaš sveiovalec za poi
Utrinki s pustovanja v Trzinu
N ovolelnih zabav še nismo povsem pozabili, pustne norči-je in valentinovo je prav tako že za nami in tudi zimske po-čitnice bodo kmalu le še zgo-dovina. Takšno življenje res ni slabo, še zlasti čc pomislimo, da bo tudi v prihodnje kmalu vsaj kakšen izgovor za zabavo in veselje.
Tudi letošnji pust v Trzinu je bil norčav in živahen. Kdorje želei, je lahko našel zabavo. Manj veseli so bili smučarji, še zlasti, će so pomislili, da pust odganja zimo. Ja, kakšno zimo neki, saj je še okusili nismo dobro!
Res bi privoščili otrokom, da bi spoznali pravo snežno zimo, kakršne so bile pred desetletji, koje bilo samoumevno, da so pri vsaki hiši na podstrešju sani, smuči in drsalke in so se tr-
zinski otročaji razposajeno spuščali po zasneženih hribč-kih v bližini svojih domov. Današnjim otrokom pa ne ostaja drugega, kot da se zabubijo pred računalniki in igrajo raču-nalniške igrice. Saj uživajo, vendar niti ne vedo, kako je bilo včasih lepo priti domov ves upehan, že malo premra-žen, poln veselih dogodivščin in si v roke dobil toplo skodc-lico dišečega čaja, in hitro smo spet prekipevali od življenja. Zdaj pa se mladi, ki ure in ure pritiskajo na dve ali tri tipke na tipkovnici pred računalniškim zaslonom, po tem, ko računal-nik le ugasnejo, vsi medii od-vlcčejo do televizorja ali postelje in se v mislih naslajajo nad lem, koliko pošasti na ekranih so uničili. Zabave na ekranih so slab nadomestek za tisto, kar se človcku dogaja v
ODS EV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miroštebc Namestnik odgovornega urednika: jozeštih Tehnični urednik: Emil ivvec Urednik fotografije: lože Seljak Trženje: Jožica Valeniak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Mateja Erćulj. Tone Ipavec, UrSa Mandeljc, NuSa
Matan, Petra MuSie, Viktorija Peinikar - Oblak. Tanja I'relovSek Marolt, Kalja
Rebec. Mojca TrCek, I'eter Zalokar
Tisk : Marko Ravnikar s.p., Domžale
Naklada: 1600i?.vodov
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečna In ga dobije brezpiačno vsa gospodlnistva In podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. marca 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. marca na naslov: Odsev, Merigeška 9,1236 Train ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
»: (01)564 45 67 fi: (01)564 45 68
Slika na naslovnici:
pust učinkovito odgnol zimo.
ISSN 1408-4902
(loto: Jože Seljak)
resničnem življenju. V življenju, kjer ti sam igraš glavno vlogo in se tebi dogajajo lepe pa tudi manj lepe, vendar resnične in ne tako brezčustvene in krute stvari, kot se običajno na računalniku dogajajo figuricam, ki jim ti daješ ukaze.
Kdo bi vedel, kje vse so pravi vzroki za ogrevanjc našega planeta, kar vpliva na vse bolj zelene zime. Verjetno imamo pri tem precej zaslug Ijudje sami oziroma naš razvoj.
Prav v času, odkar ste přejeli prvo letošnjo številko Odseva, se je v Trzinu zgodilo kar nekaj stvari, ki bodo v prid razvoju našega kraja. Vsaj za podpis koncesijske pogodbe za plinifikacijo Trzina lahko rečemo, da bo v prid naravi in da bomo s tem zmanjšali naš prispevek k toplotni gredi, v katero se zaradi onesnaženega ozračja spreminja naša stara mati Zemlja. Kako bodo na stvar gledali posamezni Trzinci, ko bodo gradbeni stroji spet razkopavali trzinske ulice, je druga pesem. Vseeno pa bo ravno to prekopavanje priložnost, da hkrati pop-ravijo nekatere komunalne vode. Tako bodo na primer tam, kjer se da, zamenjali tudi odslužene in nevarne salonitne (beri azbestne) vodovodne cevi. Če bi dosegli soglasje, bi lahko hkrati popravili tudi Jemčevo in mogoče še kakšno cesto. Žal paje to kar težko verjeti, saj smo Trzinci trmast narod, ki svojih stališe ne menja iz dneva v dan. »Če ne dovolim, da bi kaj izboljševali, ne dovolim! Pa če se svet podre! Moje je moje in tu sem jaz gospodar!« Kot kaže, pa sc zdaj razpleta tudi gordijski vozel kabelske televizije, in bomo le dobili tako dolgo pričakovano kakovostno izbiro televizijskih signalov. Nekaj se premika tudi v zvezi s prizidkom k osnovni šoli in z začasnimi dodatnimi prostori vrtca v stari osnovni šoli. Vendar pri teh stva-reli očitno ne kaže preveč hiteti, saj je začetek novega šolskega leta še daleč, da o devetletki ne govorimo.
Tudi pri povezovalki med industrijsko cono in ostalim delom Trzina bi sc od hitrosti lahko komu zavrtělo v glavi. Prav vpraš-ljivo je, če tišti Ijudje, ki naj bi jih zdaj iskali po vseh koncih sveta, sploh vedo, da so lastniki
majhnih krpic zemlje na drugi strani zemeljske oble, od koder izvirajo njihovi pradedje in prababice. Gre za prave »fliki-ce« zemlje, za katere se jim mogoče ne da kupiti niti znamk. kaj šele, da bi se pravdali žanje. Ampak osebna lastnina je zdaj svela stvar in kradli je pa i cs ne bomo.
Marsikdo od naših bralcev seje verjetno razveselil, ko je si i -šal, daje sodišče na prvi stop-nji Trzincem priznalo lastnišl-vo objekta, v katerem je kulturni dom in občinska uprava. Ampak ka j, ko se je Športna unija priložila in pravi, da Trzinci do tega objekta nimamo pravice, saj je na papirju zapisano, daje ona lastnica stavbě. Ne zanima je, koliko je prispe-vala za to in kako bi lahko pos-lopje koristno izrabila. Želijo samo, da jim sodišče prizna lastninsko pravico, potem pa se bodo po znani in v zadnjem času v Sloveniji uveljavljeni metodi olastlinili in vrli funkci-onarji Unije bodo dom dobili v lastne, zasebne roke in spet bomo pri sveti zasebni lastnini. No, to so samo čmi strahovi, in upamo, da se ne bodo uresničili. Včasih se mi zdi. da bi bilo kdaj dobro spěl vsaj malo priznati veljavo tudi skupnemu interesu. Mogoče bi tako kakšen problem hitreje rešili. Ampak to so pravzaprav bogokletne misli, verjetno še iz časov hladnega realsocializma in komunizma, in bog ne daj, da bi o tem glasno razmišljali. Bolje je, če malo počakamo, saj bodo kmalu spet volilve. Ali ni krasno, da bodo imeli bodoči kandidati za najvišje občinske in tudi druge funkcije možnosti deliti lepe obljube? Ali ne bi bilo nerodno, če bi tik pred volitvami dokončali povezo-valko, posodobili Jemčevo cesto in rešili še kaj, kar sc lepo vleče in se ne da kar na hitro resiti brez birokratskih igric? Kakor koli že, tudi če delamo, je lahko zabavno, in če že nimamo mask, lahko ludi kar tako drug drugega vlečemo za nosove. Je čas za delo in je čas za zabavo.
Urednik
iMU
Í.V
4
o osev
<
: k 1
1 V aj lokral začnem z vsaj zame dobro novico, da smo končno sklenili dogovor s Telekomom Slovenije v zvezi z izgradnjo kabelske TV. Bisivo dogovora je, da bo sistem zgradil Telekom Slovenije in da bo občanom nudil priključke, pri čemer je pomembno to, dajih bo nudil po enaki ceni in v enaki zagotovljeni kakovosti, kot jih je bil pripravljen nuditi Telemach. Naročnina pa bo celo nekoliko nižja. In za to je ves čas šio, da zagotovimo občanom Trzina kabelsko TV po najnižji možni ceni, ki joje mogoče doseči. Upam, da smo se zdaj res približali uspešnemu koncu te dolge zgodbe.
Povezovalka OIC - Mlake
Bliža se pomlad in spet se pogosto zgodi, da me občani in občanke kjerkoli že spra-šujete, kdaj bo končno zgrajena ulica med Mlakami in OIC Trzin. Naj pri tem ponovim, da imamo v Trzinu dva res težko rešljiva problema, to sta Jemčeva ulica in povezovalka. Oba sta povezana z zemljiš-či in s predpisi, ki od sredine leta 2000 predpisujejo, daje mogoče graditi izključ-
Telefonske številke Občine Trzin so:
564	45	44,
564	45	43,
564	45	50 in
564	45	49
	17	72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Dornača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
no, če ima investitor in nosilec gradbenega dovoljenja res pravico graditi na določenem zemljišču. Pravica graditi pomeni, daje lastnik zemljišča oziroma da ima v zemljiš-ko knjigo vpisano služnostno pravico. In tu je ključni problem povezovalne ulice, ki naj bi tekla po zemljiščih, od katerih je v lasti Občine Trzin morda vsega 5 % teh zemljišč.
V	večjem delu ostalih potrebnih zemljišč pa potekajo postopki, povezani z dedovanjem, ki po podatkih, ki jih imamo, niso bili izva-jani tričetrt stoletja, kar pomeni veliko šte-vilo možnih dedičev. Eno od trzinskih pod-jetij sicer odkupuje možne deleže vseh teh solastnikov in zagotavlja, da bo potem tudi v lastnem interesu omogočilo Občini Trzin gradnjo ulice in kolesarske steže (prodaja ali zamenjava zemljišča), vendar je, kot kaže, do tega še daleč. To je dějstvo, ki ga seveda ni mogoče obiti. Občina gotovo ne more graditi na črno in proti volji lastnikov zemljišč. Razlaščanje bi v danih razmerah pomenilo postopek, ki bi trajal leta in leta. Mi pa smo upali, da bo po poti, na kateri naj bi nam pomagalo omenjeno podjetje, mogoče najhitreje doseči cilj. Seveda so podjetniki in delavci iz Mlak, ki imajo de-lovna města v OIC Trzin, upravičeno nezadovoljni, a žal so razmere takšne, kakršne so. Ob razumevanju lastnikov, ki se ga na-dejamo, bomo v kratkem uredili vsaj spo-dobno pot za kolesarje in pešce med Mlakami in OIC, kaj več pa trenutno res ni mogoče.
Taubi center
V	januarski številki Odseva ste, spoštovani občani in občanke, lahko res veliko in mar-sikaj prebrali o domnevnem sporu med Ob-čino in gospodom Golobom, ki ima v naje-mu občinska zemljišča za teniški center. V zvezi s pojasnili podpisanega seje odzvalo vodstvo OS Trzin, češ da so nekatere trdit-ve netočne ali krivične. Pomislek vodstva šole je zadeval trditev, daje OŠ dobivala za izvajanje svoje dejavnosti sredstva od pris-tojnega ministrstva in občine (za materialne stroške), hkrati pa seje del tega programa izvajal brezplačno na osnovi pogodbe s Taubi centrom, pri čemer pa se delež občine
ni na račun tega nič zmanjšal (pomembna je občina, ker gre za občinsko zemljišče). Naj poudarim dvoje: Nikakor ne gre za očitek, daje šola v tedanjih razmerah sklenila pogodbo, kakršno je sklenila, čeprav je ta pogodba z današnjega vidika sporna. Res paje, da g. Golob, denimo, neizpodbitno trdi vsaj za del sodelovanja v preteklosti naslednje: »V prvih dveh letih smo za vse oddelke omogočili po 10 ur tenisa na zunanjih igriščih z mojimi učitelji, loparji in žogicami.« Za te ure so se torej stroški šole nesporno zmanjšali, če je seveda to, kar trdi g. Golob, res. In za to gre v moji trditvi; za ugotovitev in ne za kakršenkoli očitek. Zaradi tega in drugih razlogov pač vodstvo občine in še posebej kolegij občinskega sveta sodi, da je potrebno pogodbo spremeniti, pravzaprav uskladiti z današnjimi razmerami. Nihče pa ne želi odgnati g. Goloba in njegove dejavnosti.
Primestni in mestni promet
Za konec naj Vas obvestim, spoštovani občani in občanke, da so stekli pogovori o tem, da bi Kambus s posebno linijo omo-gočil veliko bolj tekoče in redne avtobus-ne postaje v krogu skupine občin znotraj t.i. Podjetne regije (območje nekdanjih občin Domžale in Kamnik). Po drugi strani je izdelan elaborat, po katerem bi v příhodnosti po progi Kamnik - Ljubljana vozil tramvaj, pri čemer bi v Črnučah »pre-stopil« na Dunajsko cesto in nato vozil po Dunajski, Slovenski, Aškerčevi in Tržaški cesti do Viča (skozi središče Ljubljane). To je seveda dolgoročni načrt, vendar gotovo zelo pomemben. Pred nekaj dnevi pa sem se pogovarjal tudi z direktorjem Ljub-ljanskega potniškega prometa, ki me je obvestil, da so na podlagi naših vlog v vodstvu podjetja začeli razpravljati o po-daljšanju ene od prog mestnega prometa ne le do Trzina, temveč do Domžal, vendar je hkrati poudaril, da vse kalkulacije še vedno izkazujejo zelo veliko izgubo, ki bi jo seveda morali prevzeti obe občini.
Tone Peršak
Vsem občankam Trzina ln bralkam Odseva čestitamo ob njihovem prazniku, cíC-n 8. marcu, dnevu žena.
' Uu'---> Uredništvo Odseva

NA KRATKO IZ SOSEDNJIH OBČIN
REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM LJUBLJANSKE URBANE REGIJE
^ upani oz. predstavniki 23 občin t.i. Ljubljanske urbane regije, kamor spada tudi naša občina, so v torek, 5. februarja, na Ljubljanskem gradu podpisali slavnostno pogodbo o izdelavi regionalnega razvojnega programa. Pogodba bo izhodišče za izdelavo skupnega razvojnega programa, ki bo del državnega razvojnega programa, služi I pa bo tudi kot podlaga za prijavo projektov iz programa pri evropskih denarnih skladih. Pogodba določa, da bo Regionalna razvojna agencija LUR izdelala regionalni razvojni program za obdobje od I, 2002 do I. 2006. V priložnostnem nagovoru ob podpisuje ljubljanska Županja Viktorija Potočnik poudarila, da imata Ljubljana in Ljubljanska urbana regija v primerjavi z ostalo Slovenijo dobro izhodišče za uspešno vključevanje v evropske integracijske procese. Omenila je številne skupne naloge na področju komunalne infrastrukture, od ravnanja z odpadki, čišćenja od-padnih voda do učinkovitega varovanja naravnih dobrin, ki zahtevajo sodelovanje
med občinami. S sodelovanjem na teh in drugih področjih, kot je po njenem tudi področje regionalnega tirnega prometa, lahko regija doseže nižje stroške in s tem manjše obremenitve prebivalstva, hkrati paje mogoče na tak način zagotoviti pogoje, ki so v skladu z vse ostřejšími zahtevami Evropske unije.
V imenu Trzina je pogodbo podpisal trzinski župan g. Anton Peršak. Ob tem paje treba še povedati, da bodo v okviru omenjenega programa Ljubljanske urbane regije upoštevali tudi skupni razvojni program, ki ga pripravljajo občine iz t.i. Podjetje regije, kamor sodi tudi Trzin,
M.Š.
spet možnost nakupa cenejših letnih vstopnic za arboretum
bčina Trzin in Arboretum Volčji Potok sta tudi letos podpisala sporazum, po katerem so prebi válcem Trzina omogočili nakup cenejših let-nih kart za obisk arboretuma. Omenjene letne karte veljajo za vse prireditve v Volčjem Potoku, na njih pa so točni podatki in fotografije lastnikov. Karte niso prenosljive, imetni-ki pa morajo uslužbencem Ar-ooretuma omogočiti vpogled v letno karto in osebno izkaznico ali kak drug dokument, s atenm lahko dokažejo identiteto. Sporazum tudi določa, da Arboretum omogoča organiziranim skupinám učencev trzinske osnovne šole prost vstop. Za nakup letnih kart se jubiteljem cvetja in narave izplača odločiti zdaj, ko se sezona cvetja začenja in ko se v volčjem Potoku že pripravljajo na prve večje prireditve
V	DOMŽALAH ODPRLI CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO
S VETOVAN JE
torek, 12. februarja, so v prostorih Urada za delo Domžale, na Ljubljanski 80, odprli sedmi center za informiranje in poklicno svetovanje v Sloveniji in drugi na območju ljubljanske regije. V njem bodo nezaposleni dobili podatke o prostih delovnih mestih, hkrati pa so v centru na razpolago tudi podatki o mož-nostih za izobraževanje, Stipendiranje, o vajeniških učnih mestih in podobno. Center je lahko še zlasti korišten za mlade, saj imajo v njem zbraně opise več kot 300 poklicev, mladi pa v njem lahko dobijo tudi podatke o možnostih za poklicno usposabljanje in študij doma in v tujini, na voljo pa so tudi podatki o finančni pomoči za izobraževanje, o Studentskih domovih, kdor želi, pa se lahko poskusi tudi v računalniških programih za načrtovanje poklicne poti.
V	Center lahko pridejo napovedano ali nenapovedano vsi, ki potrebujejo podatke s področja zaposlovanja, predvsem pa je namenjen brezposelnim osebam. presežnim delavcem, osnovnošolcem in srednješolcem, staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem, zaposlenim na zavodu za zaposlovanje in delodajal-cem, v centru pa nudijo individualno pa tudi skupinsko svetovanje. Center nudí svoje usluge prebivalcem občin, ki so nastale na območju nekdanje občine Domžale.
Ob odprtju Centra pa so tudi povedali, da je bilo decembra lani na območju upravne enote Domžale prijavljenih I 566 brezposelnih, od tega v Trzinu 110. Brezposelnost sicer v zadnjem obdobju upada, neugodna paje struktura brezposelnih oseb. Dobra polovica brezposelnih je žensk, več kot polovica brezposelnih je starejših od 40 let, kar 30 % pa je starejših od 50 let. Vse večje tudi trajno brezposelnih in takih, ki nimajo izobrazbe.
M.Š.
Kdor nosi vrečo oglja, čuti njegovo težo; kdor gleda, ne čuti niti teže vreče.
Ruski

POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM POTREBE PO DOMU OSTARELIH PREMAJHNE
Odkar je izsla zadnja stevilka Odseva, se je v Trzinu zgodilo kar nekaj pomembnih stvari, zato je bil tokratni pogovor z županom nekoliko daljši kot običajno. Najprej nas je zanimalo, kaj se je zgodilo novega na področju načrtovanja gradnje doma za ostarele v Trzinu.
V zvezi s potřebami po domu za starejše občane smo dali delati študijo. Opravilo jo je eno od podjetij, ki se s tem ukvarja, njeni rezultati pa so pokazali tisto, kar smo pravzaprav že ves čas vedeli. Zdaj imamo tudi strokovno podkrepljene dom-neve, da so potrebe po domu za starejše v Trzinu tako nizke, da ne upravičujejo gradnje doma. Izkušnje kažejo, da se le manjši del prebivalcev, starejših od 70 ali morda tudi od 60 let odloča za življenje v domu za ostarele. Praviloma so to predvsem tisti, ki potrebujejo pogoje, ki so praktično podobni oskrbi v bolnici, drugi pa v glavnem vse do zadnjega, dokler še zmorejo, vztrajajo v svojem domačem okolju, torej tam, kjer so v zadnjih letih živeli. Studija je pokazala, da bi v Trzinu letno potřebovali dom le za 5 do 6 oskr-bovancev. Hkrati paje študija potrdila tudi to, kar smo že tudi vedeli, daje gradnja takšnega doma ekonomsko upravičljiva, se pravi, da se dom pri kolikor toliko normalnih cenah lahko vzdržuje sam takrat, koje v njem 150 ali 160 oskrbovancev. To pa pomeni čez milijardo tolarjev vredno naložbo. Takšne investicije pa naša občina sama ne zmore, še zlasti, ker država na območju ljubljanske regije v tovrst-ne domove ne namerava vlagati vsaj nekaj let. Potrebe po takšnih domovih so namreč precej velike tudi v drugih delih države, kjer je pokritost s tovrstnimi domovi dosti manjša, kot je na našem območju.
Zaključek je torej samo eden. Če želimo v Trzinu ustreči željam po takšnem domu in če ob tem upoštevamo rezultate študije, je edina možnost, da zgradimo oddelek takšnega doma. To pomeni oddelek za dosti manjše število oskrbovancev, hkrati pa tak oddelek ne potřebuje vse infrastrukture, kakršno potřebuje samostojen dom, hkrati paje tudi bolj sprejemljiv za okolje, saj navsezadnje pomeni tudi manjše breme za okolje.
V skladu s tem smo se začeli pogovarjati z Domom počitka v Mengšu. Dogovorili smo se, da bi v Trzinu zgradili oddelek mengeškega doma, v katerem bi bilo prostora za do 45 oskrbovancev, hkrati pa naj bi zgradili še kakih 10 varovanih stanovanj. Moram reči, daje to zdaj osnovna zamisel, naročiti pa bomo študijo, ki naj
bi pokazala, kaj naj bi to pomenilo za Trzin. Dogovarjali se bomo hkrati z mengeškim domom počitka in z Ministrstvom za delo, družino in sociálně zadeve, da nam dovoli, da se mengeški dom na ta način razširi. Pričakujemo, da bo ministrstvo to dovolilo, saj naložba države ne bi obremenjevala, obstajajo pa potrebe po gradnji takega oddelka.
Slišali smo, da se je nekaj premaknilo tudi v zvezi z lastništvom objekta, v katerem je trzinski kulturni dom in v katerem ima sedež občina. Da. Občina Trzin je na prvostopenjskem sodišču sodbo dobila. Oba delà zgradbe, se pravi tisti, v katerem je kulturni dom, in tisti, ki je bil včasih zadružni dom, naj bi zdaj, skupaj s pripadajočim zemljiščem, připadla občini Trzin. Osnova za to je tudi sklep o teh objektih, ki gaje Občinski svet sprejel že leta 1999, vendar pa se je Športna unija na sklep prvostopenjskega sodišča pritožila. Izpodbija samo sodbo in tudi pristojnost sodišča v Domžalah in zahteva, da naj bi za-devo vrnili nazaj na prvo stopnjo, vendar na sodišče v Ljubljani. Pristojnost sodišča izpodbija zaradi velike vrednosti teh nepre-mičnin, čepravje bilo naše stališče, in tudi stališče samega sodišča, da vrednost ni sporna, sporno je lastništvo oziroma načelo, ali to po običajnih pravnih normah pripada Trzinu inje Občina upravljavka tega ali pa to pripada Športni uniji, ki za vse to, kot vemo, nikoli ni mignila niti s prstom. Moram reči, daje dokazovanje upravičenosti te pritožbe napisano na tak način, da vsaj pri meni vzbuja veliko nezadovoljstvo. Odnos, ki ga ta pritožba izraža do ljudi, ki so ta dom gradili in ki so zanj darovali gradbeni material, svoj čas in energijo, je skrajno ci-ničen, da ne rečem poniževalen. V obraz-ložitvi te pritožbe je zapisano, kot daje bilo to delo, ves ta trud ljudi, nekaj smešnega, nekaj takega, kar absolutno ne bi bilo treba
upoštevati. Računam, da bo sodišče pritožbo sorazmerno hitro obravnavalo. Če jo bo zavrnilo, bo vse v redu, če pa ne, pa se bo cela zgodba začela znova in lahko traja še kar nekaj časa.
Konec januarja ste končno dosegli dogovor o kabelski televiziji. Kaj ste se dogovorili?
Za pojasnilo naj najprej rečem, daje Občini, ki seje sprva dogovarjala z Megli-čem, nato pa s Telemachom in Telekomom, načeloma vseeno, kdo zgradi kabelsko omrežje za televizijo v Trzinu. Za nas je bilo inje pomembno le, da tisti, ki to delà, delà pod takšnimi pogoji in s takšno kakovostjo, kot smo jo imeli zagotovljeno na podlagi izbora med različnimi ponud-bami v času prvega izbora najugodnejše-ga ponudnika. Ko seje stvar zapletla s Telekomom, smo želeli dvoje. Po eni strani se nam je zdelo pošteno, da pride do nekega dogovora med Telekomom in Telemachom, po drugi strani pa smo želeli, da bo tisti, ki bo délai, délai pod takimi pogoji, kot smo želeli na začetku. Ker s Telekomom ni bilo mogoče takoj doseči takšnega dogovora, smo ukrepali in tudi ustavili Telekomovo delo, ki je zadevalo kabelsko TV. 31. januarja pa smo ta sporazum s Telekomom tudi dosegli in ga podpisali. V skladu s tem sporazumom naj bi Telekom v najkrajšem času pod enakimi pogoji, kot je bil to pripravljen narediti Telemach, v Trzinu uredil kabelsko televizijo. Pogoji naj bi bili enaki, kar zadeva ceno, kakovost in ostalo. Telekom mora zdaj pridobiti gradbeno dovoljenje za to in ker mu je doslej manjkalo le soglasje občine, menim, da bodo to dobili v najkrajšem času. Najvišja cena priključka naj bi bila za individualno hišo 75.000 SIT.
Velik dosežek je bil tudi podpis sporazuma s koncesionarjem za uvedbo zemeljskega plina v Trzinu, ki ste ga podpisali 6. februarja.
S tem podpisom smo zaključili zelo dolg postopek, odločitev paje dokončna. Za-muda je nastala ravno zato, ker sedanja zakonodaja omogoča najrazličnejše interpretacije in s tem pritožbe na izbor konce-sionarja. V Sloveniji v zadnjem času praktično noben izbor koncesionarja ni minil brez pritožbe. No, zdaj je to mimo Sodiščeje zavrnilo pritožbe in odločitev je dokončna. Koncesijska pogodba je podpisana, Občinski svet je že tudi sprejel uradni pravilnik o distribuciji plina in mo-
ram reči, daje Petrol zdaj precej optimis-tičen. Pravijo, da bo do prihodnje kurilne sezone zemeljski plin že v Trzinu in na Občini samo želimo, da bi šio res vse tako hitro in po načrtih. Petrol mora zdaj na osnovi že obstoječega, vendar že malo zastaranega, lokacijskega načrta pripraviti projekte in začeti z delom. Osebno menim, daje bolj realno pričakovati, da se bomo z zemeljskim plinom v Trzinu greli v kurilni sezoni 2003/2004. Ampak pustimo se presenetiti! S Petrolom smo se že pogovarjali, da bi večina vodov potěkala po občinski zemlji, vendar se zasebnim parcelam ludi pri glavnih vodih ne bo dalo vedno izogniti, še zlasti tam, kjer bo treba izkopati bližnjice. Na Občini upamo, da bomo ponekod lahko izkoristili kopanje jarkov tudi za položitev napeljav za druge komunalne vode. Na primer na Jemčevi cesti. Če nam bo tam uspelo doseči dogovor z lastniki, bomo hkrati zamen-jali tudi druge vode in posodobili cesto, če pa tega dogovora ne bo, pa bomo položili plinovod pod cesto samo na občinski zemlji, cesta pa bo ostala neurejena.
Kako pa se razvijajo zadeve v zvezi s prizidkom k osnovni šoli?
Na tem področju stvari žal ne tečejo v takšnem ritmu, kot bi morale teči. Gre za zapletene zadeve in zato smo vezani na zunanje naročnike. Po inženirski strani imamo izbrano eno podjetje, po projektantski pa drugo. Prav zato usklajevanje glede sklenitve pogodbe za nadaljnji inže-niring traja že kar predolgo. Težko je pre-
kiniti sodelovanje s podjetjem, ki je velik del delà že opravilo. Idejni osnutki, idejni projekti, usklajevanje z ministrstvom, vse to je namreč že opravljeno. Ministrstvo za šolstvo je potrdilo idejni projekt v tistem delu, ki zadeva standardni program. Če se nam bo sploh posrećilo, bo Ministrstvo z 10 % sofinanciralo tisti del gradnje, ki zadeva standardni program. Te-žavaje v tem, daje bilo vsaj v prvem obdobju s strani šole kar precej zahtev po nad-standardnih rešitvah. Tega je zdaj že precej manj, treba paje reči, da ministrstvo nad-standardnih zadev v nobenem primeru ne bo financiralo. Problem pa ni samo v tem, daje treba neko stvar zgraditi, kasneje bo to treba tudi vzdrževati, ogrevati in vse drugo, kar bo seveda strošek občine.
Kaj pa se dogaja z dodatnimi prostori vrtca v prostorih stare šole?
Zdaj je končno zbrana vsa potrebna dokumentacija, ki je potrebna za prošnjo za tehnični pregled. Vse skupaj je trajalo malo
PRODNIK
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Spoštovani !
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 03.04.2002 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne
odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevami odpadki, kot so; embalaža Skropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako med kosovne odpadke iz gospodinjstva ne sodijo avtomobilski deli,
mulatorji, Sume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega material a, vej drevja in živih meja.
Z razumevanjem!
Vodja sektoija javna higiena: Simon Urankar Direktor: Marko Fatur
dalj, saj je zdaj treba za tehnični pregled v tovrstnem objektu predložiti tudi vse t.i. PID-e, to je projekte izvedenih del. Gre za vsa opravljena delà, od električnih do vodnih napeljav, gradbenih del itn. Te PID-e je treba predložiti, četudi se prvotni projekt ni nič spremenil. Ta zahteva je novost in če ti zdaj zahtevaš od nekega za-sebnika, ki je že pred časom opravil delo, da naj naredi še P1D, ga postaviš pred zelo težko nalogo, saj jih večina raje delà, kot pa izdeluje takšne PID-e, še zlasti če gre za delo, ki so ga že opravili. Ni čudno, da seje vse skupaj precej zavleklo. Priča-kujemo, da bodo tehnični pregled opravili v marcu, potem pa bo vse odvisno od tega, ali nam bodo postavili še kakšne zahteve. Treba se je zavedati, da objekta, kot je vrtec, ne bomo dali v uporabo brez ustreznega uporabnega dovoljenja.
Kaj pa športni park?
Kot je znano, smo ureditveni načrt sprejeli. Zdaj smo že pripravili vso potrebno dokumentacijo za izdelavo projekta in v kratkem bomo izbrali projektanta. Pri tem bi rad poudaril, da sem pravzaprav vesel, da smo imeli pred tem tudi sestanek s kra-jani, ki živijo v soseščini načrtovanega parka. Sestanek je bil sicer težak. Ljudje so prišli predvsem z željo, da bi športne objekte v parku kolikor je mogoče odmak-nili od naselja, vmesno tamponsko zeleno območje pa naj bi bilo čim širše. Treba pa je reči, da so udeleženci sestanka ob tem vseeno poudarjali, da sicer niso proti takš-nemu športnemu parku. Čeprav je bilo, kot je na takšnih sestankih običajno, tudi nekaj hudih besed, smo vendarle na koncu prišli do ugotovitve, da Trzin tak šport-norekreacijski park potřebuje in da smo pripravljeni pomakniti park kar najbolj stran od naselja, da pa nas omejujejo meje območja, ki je v lasti občine. Park in športne objekte v njem smo odmaknili od meje naselja, kolikor je bilo pač mogoče, ponekod tudi za 12 m, in tudi vmesno zeleno območje bo širše, kot je bilo sprva načrtovano. Strinjali smo se tudi, da bi v prvem obdobju poskrbeii predvsem za tište objekte, ki jih Trzin najbolj potřebuje. To je predvsem otroško igrišče, bali-nišče za starejše in nekatera osnovna športna igrišča, kot je igrišče za košarko in rokomet.
Miro Štebe
Če ne pomagaš staršem, dokler živijo, ne bo pomagalo, če jim boš žrtvoval, ko umrejo.
Japonskl
8
©osev ODSEV
9
PLODNA FEBRUARSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
F.
ebruarska seja občinskega sveta je trajala kar pet ur, občinske svetnice in svetniki pa so na njej obravnavali 11 točk dnevnega reda.
Ob prvi točki so sprejeli spremembe in dopolnitve prostorskih načrtov naše občine. Sloje predvsem za uskladitev planskih dokumentov z novo občinsko mejo ter za možnost preselitve dveh kmetij na jugovzhodni rob naselja, za razširitev ene kmetije znotraj naselja ter za zagotovitev lokacije za bodoče trzinsko pokopališče.
Kmetiji Ložar in Tavčar naj bi preselili južno od železniške proge ob mejo z Depalo vasjo. Franc Mušič pa naj bi razširil svojo kmetijo na kmetijskih zemljiščih v bližini že obstoječe kmetije. V odloku so ob tem zapisali, da širitev kmetije ne sme poslabše-vati pogojev za bivanje in zdravo življenje že obstoječim stanovalcem v neposrednem okolju. Kot smo v Odsevu že obširno pisali, pa naj bi Trzin svoje pokopališče v prihodnosti dobil v gozdu med naseljem Mlake in industrijsko cono. Spremembe sta pojasnili predstavnica Regijske razvojne družbe ga.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-2000, DOPOLNJENEGA 1988 IN PROSTORSKIH SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-1990, OBOJE DOPOLN1TEV 1999 ZA OBMOČJE OBČINE TRZIN
POKOPALIŠČE TRZIN izsek iz - Ureditvena območja drugih naselij merilčo 1:5000
tajo od prostorov, ki naj bi jih dobili v bo-dočem centru T-3, saj so zdaj prav neus-J trezni prostori dostikrat ovira za izvedbo akcij, ki jih želijo pripraviti. V preteklem obdobjuje klub obiskovalo različno šte-vilo mladih. Evidentiranih imajo okoli 40 mladih, ki tako ali drugače sodelujejo s klubom, v določenem obdobju pa jih je na sestanke kluba prihajalo po deset. Pripravili so več svojih akcij, sodelovali pa so tudi z drugimi trzinskimi društvi. Proti koncu lanskega leta so bili še zlasti zavze-ti pri oblikovanju videosekcije. Za njeno delovanje so dobili že tudi nekaj opreme. V razpravi je g. župan med drugim povedal, da prostorov mladinskega kluba verjetno še vedno ne bo tako hitro, kot bi si
Vera Rutar in direktorica občinske uprave ga. Polona Prusnik. Ko so svetniki že sprejeli predlagane spremembe, je svetnik g. Tone Ipavec kolegom ponudil v raz-mislek idejo o možni ureditvi pokopališča na Ongru, pri tem pa naj bi izrabili različne sodobne tehnološke prijeme. Občinski svet je ob obravnavi druge točke potrdil spremembo odloka o preoblikovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah. Ker je Centralna čistilna naprava v lasti več občin s porečja Kamniške Bistrice, je želeli, čeprav se vsi strinjajo, da bi prav bilo potrjevanje sprememb s strani trzin- ustrezni prostori lahko krepko pomagali skega občinskega sveta zgolj formalno, pri organiziranem delovanju mladih. Čla-čeprav seje ob tem razvila kar obscžna ni občinskega sveta pa so se po končani razprava o tržni dejavnosti čistilne napra- razpravi strinjali, daje z delom svetoval-ve in zasebnem kapitalu pri tem.	nice potrebno nadaljevali, v primeru pot-
Ker so se seje občinskega sveta udeležili rebe pa naj bi delovala tudi v juliju in predstavniki družbe Petrol, so člani občin- avgustu. skega sveta pristali na to, da so pohiteli s
sprejemanjem pravilnika o dobavi in od-jemu zemeljskega plina iz plinovodnega omrežja, ki bo v lasti koncesionarja za oskrbo Trzina s plinom, to je podjetja Petrol. Direktor podjetja Petrol Plin g. Stefan-Mitja Lebar je članom občinskega sveta pojasnil nekatere nejasnosti v zvezi z načrtovano oskrbo Trzina s plinom in s koncesijsko pogodbo, ki sojo podpisali 6. februarja. Pravilnik, ki gaje Svet nato potrdil, pa podrobneje opredeljuje tehnične in druge podrobnosti oskrbe s plinom. Zapisane so naloge koncesionarja in od-jemalcev, še posebej pa so podrobno op-redeljeni varnostni ukrepi, ki se jih morajo odjemalci pri tem držati. G. Lebar je ob tem poudaril, daje oskrba s plinom izbir-na, se pravi, da se vsak sam odloči, ali se bo priključil na plinovodno omrežje ali ne. Pri tem ne gre za obvezen način pri-klapljanja, kot je na primer pri priklap-Ijanju na kanalizacijo, vodovod in druge komunalne vode. Med dokaj obsežno obravnavo so podrobneje pretresli nekatere člene pravilnika, govorili o primarnih in sekundarnih omrežjih, pozanimali so se o tem, kdaj bi omrežje lahko bilo zgrajeno, kolikšne spremembe bodo potrebne v zasebnih hišah in kakšne obveznosti bodo imeli uporabniki.
G. Lebar je med drugim povedal, da bo Petrol poskrbel za dodatno obveščanje potencialnih porabnikov, da bodo odprli energetsko pisarno, da bodo ljudi o vsem podrobno obveščali, izdali pa bodo tudi posebne brošure o tej problematik!. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo o delovanju Mladinske svetoval-nice oziroma mladinskega kluba v Trzinu Dr. Mrgole je povedal, da klub uspešno deluje in da si mladi še zlasti veliko obe-
Ko so sprejemali odlok o pogojih, postop-kih in merilih za podeljevanje koncesij s področja upravljanja gospodarske javne službe »Javna razsvetljava«, ni bilo posebnih dilem, saj bo koncesijska pogodba z dosedanjim koncesionarjem, ki je bil izbran še za Časa skupne občine Domžale, junija prenehala veljati. Ocenili so, daje domžalski odlok, ki ureja to področje, dovolj natančen in da ga je treba le malen-kostno dopolniti, da bi Občina lahko imela večji pregled nad delovanjem te službe. Prav tako so člani občinskega sveta dokaj hitro sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobražcvalnega zavoda Osnovna šola Trzin. Sprejem omenjenega odloka je nujen, ker tudi po dveh letih, odkar je bil ustanovljen javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Trzin, še niso uspeli zadostiti pogojem za delovanje takšnega zavoda. Imeti bi namreč morali deset oddelkov vrtca. S prenehanjem veljavnosti odločb Zakona o varstvu in vzgoji predšolskih otrok, ki se nanašajo na priprave malčkov na osnovno šolo, oddelek popoldanske priprave otrok na šolo ne šteje več za od-delke, zato Vrtec Trzin tudi po odprtju treh dodatnih oddelkov ne bo izpolnjeval Pogojev, da bi lahko postal samostojni javni zavod. Ker je Ministrstvo za šolstvo Občino Trzin že opozorilo, da mora do-končno urediti status zavoda ali pa združiti Osnovno šolo in Vrtec Trzin, so se na Občini odločili, da bodo to tudi storili. Ko bodo predlog odloka potrdili še v drugem branju, bo Vrtec Trzin postal enota, vklju-cena v Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Trzin,
Sledile so tri točke, ki so se nanašale na
° Nadzornega odbora Občine Trzin. V vseh treh primerih je bil poroćevalec pred-Nadzornega odbora g. Andrej Se-
nica. Najprej je poročal o delu Nadzornega odbora v lánském letu, v drugi točki je poročal o delnem nadzoru nad gospodarenjem s sredstvi občinskega proračuna v letu 2000 in prvem polletju leta 2001, nato paje představil še letni program Nadzornega odbora za letošnje leto. Po poročilih je bilo videti, daje Nadzorni odbor skrbno oprav-Ijal svoje delo, vendar večjih nepravilnosti, razen manjših napak pri knjiženju, ni odkril. Med razpravo je svetnico Dubravko Porento zanimalo, kako na Občini tečejo izbori izvajalcev za posamezna delà in kako izbirajo ponudbe, pri obravnavi letnega de-lovnega programa Nadzornega odbora pa so na predlog Odbora občinskega sveta za fi-
nance sprejeli še dodaten sklep, da mora župan do naslednje seje občinskega sveta v marcu pridobiti poročilo župnišča o po-rabljenih sredstvih iz občinskega proračuna, ki so bila namenjena za izgradnjo prizidka k župnišču. Predloga Finančnega odbora, da naj bi Nadzorni odbor opravil tudi pregled poslovanja pri vseh društvih v občini, v katerih je letna dotacija iz občinskega proračuna višja od 500.000 SIT, pa drugi svetniki niso podprli. Pred koncem seje je podžupan g. Valentin Kolene poročal o poteku priprav za odpr-tje dodatnih prostorov vrtca, g. župan pa je poročal o tem, kako potekajo nekatere naložbe v občini. Kot pri vseh sejah so
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-2000 DOPOLNJENEGA 1988 IN PROSTORSKIH SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA
OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-1990, OBOJE DOPOLNITEV 1999 __ZA OBMOČJE OBČINE TRZIN
PRESELITEV KMETIJE LOŽAR - TAVČAR
izsek iz - Ureditvena območja drugih naselij ___merilčo 1:5000
merilčo 1:5000

Prostor kamor se širi kmetija Mušič

Mar ni čudovita dežela? je rekel dolžnik, ko je slišal, da traja v polarnih krajih noč sto štirideset dni. Tam lahko mirno rečeš: plaćam ti pojutrišnjem.
Nemški
PROMETNI ZNAK
PREŠERNOVA UUCA
D a smo v Trzinu kulturni, se vidi, saj imamo tudi ulico pojmenováno po našem največjem pesniku. Prešeren nas je s svojimi pesmimi dal na visoko stopnico v svetu umetnosti in kulture. Prav te dni smo imeli državne, občinske proslave. Žal paje to le ena bahavost.
Pesnikova rojstna hiša se ruši, država pa, kot smo slišali na občinski proslavi, namenja malo denarja za kulturo. Tudi občina Trzin ni bolj kulturno osveščena in tudi v njeni blagajni je le malo denarja, namenjenega kulturi. Kultura so tudi nosilci imen ulic. Izgleda, da ni naključje, da ima France Prešeren najbolj zanemarjenega in rjavega, kar kaže tudi naša fotografija. Kaj ne bi bilo lepše dařilo našemu pesniku, če bi njegovo ime viselo na lepo prebarvanem nosilcu. Morda bi to celo odtehtalo proslavo. Za lep izgled tistega »kandelabra« bi en delavec porabil toliko časa, kot je potěkala proslava, cenovno pa bi to veljalo nekaj kilogramov sadežev trte, ki obrodile so vince nam sladko.
PS.: Pomislimo, morda tudi o taki proslavi. Saj se še spomnim. Koje imel maršal rojstni dan, so njegovo ulico oprali od Gradiš-ča do Črnuč.
J.S.
oosev odsev
GOZDOVIV NASLEDN JEM DESETLETJU
J1^ sredo, 6.3. 2002, ob 10. uri, bo na Zavodu za gozdove Slovenije, Območja enota Ljubljana, na Tržaški 2 v Ljubljani, javna obravnava gozdnogospodarskega načrta za območje Ljubljana za obdobje 2001-2010.
Najavni obravnavi bo Območna enota Ljubljana, Zavoda za gozdove Slovenije, predstavila desetletni načrt za gospodar-jcnje z gozdovi ljubljanskega gozdnogospodarskega območja. To območje, kamor spadajo tudi gozdovi z območja Trzina, je največje gozdnogospodarsko območje v Sloveniji. Zajcma področje kar 28 občin, od teh 21 v celoti, 7 pa delno. V območju je 140.344 ha gozdov, kar predstavlja 56 % skupne površine območja. V območnem gozdnogospodarskem náčrtu so na podlagi analize razvoja in stanja gozdov določeni cilji in
usmeritve za gospodarjenje z gozdovi v naslednjih desetih letih. Po predstavitvi gozdnogospodarskega načrta naj bi udeleženci, tišti, ki jih zanima stanje in razvoj gozdov ljubljanskega območja, izmenjali mnenja. Najavno obravnavo so vabljeni lastniki gozdov, predstavniki občin, pristojna ministrstva, Kmetijsko-gozdarska zbornica. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo v Držav-nem zboru, mediji, lovci in drugi uporabniki gozda in gozdnega prostora.
V dneh od petka, 21.2 2002, do vključno četrtka, 7.3.2002, bo prav tako na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška 2, v Ljubljani (1. nadstropje), javna razgrnitev gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko območje Ljubljana za obdobje 2001 - 2002. Najavni razgrnitvi sije mogoče načrt podrobneje ogledati. __
___ 0SEIK0M__
S
^ lovenski pregovor pravi, da kjer se osel valja, tam dlako pusti. Tako je Telekom po približno letu delovanja brez gradbe-nega dovoljenja puščal dlako po Trzinu. Za finale, ko so inšpek-'orji ustavili delà, je pobegnil, na Prešernovi paje pustil kar ne-J kat,lov, cevi, omaric in nosilcev omaric. Kot se vidi na fotografiji, gre za kar nekaj premoženja. Dragi občani, to je tista "ova cena telefonske naročnine in impulza, ki nam ga državni monopolist zdaj zaračunava. Saj veste, koliko približno stane meter žice in navadna kovinska omarica. Nekaj svinjarije paje pustil tudi v gmajni, kot sem že pisal nekaj številk nazaj. Ker miamo v tem prispevku kar nekaj živali, pa naj omenim še med-e a, ki si preko zime vzame par mesecev spanja. Spanje pa so i pnvoščili tudi naši polovični inšpektorji. Niso napisali nobene pritožbe in grožnje Telekomu, da naj pospravi za seboj. Če bi P'sali račun za ležarino teh predmetov po Trzinu in za neestet-
O, Trzin, kraj rjavega nosilca
ski izgled, bi se v občinsko blagajno nateklo kar nekaj denarja. Občani, da ne boste pozabili prijaviti dohodnine za prejšnje leto! Rok je zadnji dan mescca marca. Država in občina rabita denar!
J.S.
Trgovina z elektromalerialom na Prešernovi
7
Zj daj teče že tretji mesec, odkar sem pisal o prometnem znaku, ki ga ni več na ulici Rašiške čete. Županova občina pa še vedno ni naredila nič, da bi postavila novega. Ali mora priti do nesreče ali kaj? Razmišljam, ali na Občini sploh berejo Odsev, da bi odpravili napake, na katere naš časopis opozarja. Saj se spomnite: kontejnerji, slabe označbe, osvetljenost, slabo vzdrže-vanje otroških igrišč, klopce, televizijski stolp in še in še.
PS.: Pravkar mi je šinilo v glavo, da so to dobre teme za obljube ob občinskih volitvah, ki se bližajo.
J.S.
Ulica Rašiške čete brez znaka.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVBV DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-2000, DOPOLNJENEGA 1988 IN PROSTORSKIH SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1986-1990, OBOJE DOPOLNITEV 1999 ZA OBMOČJE OBČINE TRZIN
tudi za zadnjo točko februarskega zase-danja prihranili vprašanja in pobude občinskih svctnikov. Naj povemo, daje g. Podlogarja zanimalo, če bo urednik Odseva dobil honorar za v januarski številki Odseva objavljen pogovor z Marjanom Golobom - Taubijem. Za vse, ki jih to v praš an je zanima, naj napišem, da sem honorar prejel, saj je bil članek napisan korektno. Čeprav nekaterim mogoče ni bil všeč, so bili vsi trije članki o problemu Taubi objavljeni v januarski številki nujni za objektivno seznanjanje z različnimi pogledi in dejstvi v zvezi z omenjenim problemom. Delo urednika je bilo profesionalno in korektno opravljeno, zato je bilo vprašanje povsem neumestno, prav tako kot bi bilo, če bi kdo zastavil vprašanje, ali dobi g. Podlogar plaćane sejnine za sestanke, na katerih govori neumnosti.
Miro Štebe
Neumnost mora enkrat ven iz člověka, pa naj bo na sprednja ali zadnja vrata.
Nizozemski
Nevednost poraja zmote, zmote lažna upanja,lažna upanja in beda pa sta eno in isto.
Nemški
PLINIFIKACIJI TRZINA SE LAHKO ZAČNE
sredo, 6. februarja, sta župan naše občine g. Anton Peršak in predsednik uprave Petrola Janez Lotrič v Trzinu javno podpisala koncesijsko pogodbo, po kateri bo Petrol na območju Trzina zgradil plinsko omrežje, nato pa še 30 let Trzin oskr-boval z zeineljskim plinom. Za ureditev plinskega omrežja v Trzinu naj bi Petrol v prihodnjih dveh letih vložil dobrih 500 milijonov tolarjev.
Kot je ob podpisu poudaril trzinski župan, sije občina vse od osamosvojitve prizade-vala, da bi svojim občanom zagotovila kar najkakovostnejše servise za zagotav-Ijanje njihovih potreb. Prav uvedba plina naj bi bila eden od dejavnikov, ki naj bi precej olajšal življenje v občini. Ne samo daje plin najcenejši energent, z njegovo nemoteno dostavo bodo odpadle številne skrbi in tudi stroški, hkrati paje plin tudi ekološko za zdaj najsprejemljivejša energija. Ko bomo Trzinci prešli na ogrevanje z zemcljskim plinom, bo onesnaževanje ozračja na območju Trzina precej manjše, kot je zdaj. Trzinski Županje tudi poudaril, daje bila pri izbiri konccsionarja naj-pomembnejša cena. Ker je dal Petrol naj-ugodnejšo ponudbo, so pač izbrali Petrol. Po izboru koncesionarja sta se dva od kandidatov za koncesijo sicer pritožila, vendar je sodišče ugotovilo, da pri izboru ni bilo napak, zato je bilo zdaj mogoče pod-pisati koncesijsko pogodbo s Petrolom.
Ugodno je tudi dějstvo, da so Petrol izbrali za koncesionarja tudi v Mengšu, tako da si bo Petrol prizadeval, da bi kar najhitreje pripeljal plinski cevovod iz Mengša tudi do meje trzinske občine. Ker je v Trzinu kar precej plinovodnega omrežja že zgrajenega, bo plinifikacija lahko potěkala hitreje, še zlasti v naselju Mlake in v industrijski coni.
V	kratkem bodo tako začeli pridobivati enotno gradbeno dovoljenje za izgradnjo povezovalnega plinovoda od mengeške me-rilno-regulacijske postaje do plinovodnega omrežja v Trzinu.
V	Petrolu optimistično napovedujejo, da bodo že do letošnjega oktobra zgradili nekaj manj kot sedem kilometrov napajalnega plinovoda, novo merilno regulacijsko postajo v Trzinu in se priključili na obstoječe omrežje v Trzinu. Sedanji odjemalci uteko-činjenega plina, ki ga dostavljata Interina in družba Butanplin - zdaj jih je približno 670 - bodo tako do prihodnje ogrevalne sezone že priključeni na plinsko omrežje z zemeljskim plinom. Siritev obstoječega omrežja in priključevanje novih odjemalcev pa bodo izpeljali v prihodnjem obdobju. Petrol predvideva, da se bo po dokončni izgradnji omrežja na območju Trzina z zemeljskim plinom oskrbovalo okrog 300 komercialnih porabnikov, prav toliko stano-vanjskih objektov in dobrih 600 individualnih hiš. Letna poraba zemeljskega plina naj bi po predvidevanjih v Trzinu dosegla približno 5 milijonov kubičnih metrov plina,
skupaj z občino Mengeš pa to pomeni več kot 2.000 potencialnih odjemalcev oziroma blizu 9 milijonov kubičnih metrov Ictne porabe. Celotno plinovodno omrežje v obeh občinah bo takrat dolgo skoraj 67 kilometrov, celotna naložba pa bo vredna 980 milijonov tolarjev. Na trzinski občini pravijo, da bodo večino glavnih vodov po Trzinu speljali po ozem-ljih, ki so v lasti občine. To pomeni, da bodo razkopali precej trzinskih cest in ulic, za priklapljanje zasebnih naročnikov pa bodo morali razkopavati tudi zasebna zemljišča. Upamo, da pri tem ne bo prišlo do večjih nesoglasij in težav. Cena priključka za individualne stavbě znaša 60 tisoč tolarjev, v večstanovanjskih objektih pa bo treba za priključek na plinovodno omrežje odšteti po 30 tisoč tolarjev. Te cene so bile doloćene že z razpisno dokumentacijo. Seveda pa bodo morali odjemalci potem poskrbeti tudi za ureditev ustreznih kurišč in plinskih omrežij v svojih hišah in stanovanjih. Okvirna vrednost celotne preureditve centralnega ogrevanja na zemeljski plin se giblje, kot so pověda- J li ob podpisu podobne koncesije z Meng-šem, v razponu od 350 do 700 tisoč tolarjev. Ker paje v Trzinu že precej zasebnih hiš in tudi stanovanj v blokih že priključenih na plinovodno omrežje, te naložbe žanje ne bodo potrebne. Da bi ljudem olajšali odločanje za prehod na plinsko ogrevanje in urejanje hišnih napeljav, bo Petrol v kratkem odprl t.i. informativno energetsko pisarno, ki bo uporabnikom nudila strokovno pomoč tako pri reševanju tehničnih vprašanj pri načrtovanju izgradnje notranjih instalacij in plinskega priključka, kot tudi pri prido-. bivanju ugodnih virov financiranja nalož- s be. Petrol bo namreč prosilccm pomagal do posojil Ekološko razvojnega sklada RS ali do ugodnejših kreditnih pogojev pri komercialnih bankah, za kar je z Ljubljansko banko Domžale že podpisal pismo o ; nameri.
Ker bo gradnja plinskega omrežja v Trzi- ■'• nu lahko potěkala sočasno z izgradnjo oziroma posodabljanjem drugih komunalnih vodov, bo od plinifikacije Trzina ob- | čina imela še druge koristi. Ob podpisu pogodbe so tudi omenili, da je precejšnjo ponudbeno prednost Petrola predstavljala tudi organizacija sodobnega dežurno dispečerskega centra, ki bo zago-tavljal stalen nadzor nad delovanjem plinovodnega sistema, od daljinskega odči-tavanja porabljenega plina, preko načrto-vanega in rednega vzdrževanega sistema ter takojšnje intervencije v primeru nepri-čakovanih dogodkov. Dispečerski center
SP0MLADANSK0 0BREZ0VANJE DREVJA
Spoštovam občani in občanke.
Obveščam vas, da občina tudi letos organizira spomladansko akcijo zbiranja in odvažanja obre/.anega vejevja sadnih in okrasnih dreves ter grmičevja.
I.OK ACU H /.biranja veievia:
1.	pri spodnjem zaklonišču na Kidričevi ulici,
2.	na začetku Mlakarjeve (ob transformatoru),
3.	na Ul. Rašiške čete (pri objektu PD Onger),
4.	v OIC - ob križišču cest Špruha in Motnica,
5.	pri zbiralnici mleka na Habatovi ulici (na zelenici),
6.	na začetku odcepa Jemčcve ul., ki poteka po opuščeni strugi Pšate (pri hrastih),
7.	za objektom občine na Mengeški c. 9 (na zelenici ob platoju za kontejnerje).
Navedene lokacije bodo primerno označene, namenjene pa so zbiranju zgolj in samo vejevja.
Akcija zbiranja vejevja bo trajala od ponedeljka, 4. marca do nedelje, 31. marca 2002.
Lepo pozdravljeni. Župan
Tone PERŠAK, 1. r.
omogoča daljinsko upravljanje in vođenje celotne energetike, z njim pa bo prek us-
toemega informacijskega sistema v?P0-
slavljena povczava z vscml porabniki in
celotnim sistemom za dovod plina. Ker so se tudi v Domžalah odločili, da koncesijo za oskrbo s plinom zaupajo Pe-trolu, se bo ta največja slovenska naftna družba krepko zasidrala na oskrbi z energijo na našem območju. Sicer paje občina Trzin že 14. slovenska občina, s katero je Petrol v zadnjih dveh letih sklenil koncesijsko pogodbo za dobavo plina, v prihod-njih letih pa nameravajo postati vodilni posredovalec plina za potrebe slovenskih občin.
Miro Štebe
NE POZABITE
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Sreda, 3. aprila 2002
AKCIJA ZBIRANJA IN
ODVAŽANJAOBREZANEGA
VEJEVJA
Od ponedeljka, 4. marca do nedelje, 31. marca 2002.
TRZIN
Trzin - naj lepši kraj si ti, tebi enakega res ni. Planine v ozadju tvoj okras -travnate poljane ti lepšajo obraz.
Tam, kjer močvirje je bilo, žerjavčki se bohotijo. Tako smo jih prav vsi veseli, da v svoj grb smo jih sprejeli.
Onger je park,da lepšega ni, izpod Dobena pa »Gvajšek« prižubori. Vedno pripravljen je gostiti, če le hočeš se pri njem napiti.
Zato »Trzin« te imamo radi vsi; tisti, ki so se tu rodili -in mi, ki smo se priselili.
Anka Jurše
-sas«
DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA (1)

KRONIKA DOGODKOV IZ LETA 2001 IN NEKAJ FARNĚ STATISTIKE
upnijski pastoralni svet (ŽPS)je ime! redna mesečna srečanja s teološkimi preda-vanji. V februarju smo nekajkrat imeli molitveno uro za nove duhovne poklice. Nabir-ka, namenjena za kuijavo in svečavo, seje porabila večinoma za obnovo šklepetajočih
r*!
KAKO SE JEVTRZINU VČASIH ŽIVELO...
Iz kronike duhovnije Trzin
T
JL okrat bomo zvěděli nekaj več o de-javnosti prvega stalnega duhovnika v Trzinu - loje bil upokojeni župnik Jožef Preša ( 1835-1915), doma iz Šcntvida nad Ljubljano. V Trzinu je preživel zadnja leta življenja (1902-1915). Na dan svoje smrti (5. 9. 1915) - bila je nedelja -je zjutraj še maševal in pridigal, popold-nc pa imel pete litanije Srca Jezusovega z blagoslovom. Proti večeru gaje zadela kap. Pokopan je v Mengšu.
V	cerkvi sv. Florijana je najprej dal postaviti novo spovednico v kapeli (1902). Za veliko noč leta 1903 je cerkev dobila tudi nove klopi: 31 klopi s 174 sedeži. Napravil jih je mizar Miroslav Narobe.
V	naslednjih letih so jih dodali še nekaj (pod korom 1er prvo klop), tako daje število sedežev naraslo na 189. V tistih časih so verniki sedeže v cerkvi plačeva-li; kdoi je hotel imeti sedeždo smrti, je plačal 10 kron (5 goldinarjev), če je hotel, da sc po njegovi smrti prepiše na sina ali ličer, je plačal 16 kron. Vsako leto je moral plačati za sedež 1 krono (50 krajcarjev).
Leta 1907 jc župnik blagoslovil nov ga-silni dom. Na Florijanovo nedeljo tega leta so imeli trzinski gasilci prvič lastno sveto mašo.
oken. V marcu sta bili postni srečanji na kam-niški Kalvariji in pri Sveti Trojici. Največji obisk med velikonočními prazniki je bil ob blagoslovu jedil na veliko soboto. 3. maja smo blagoslovili obnovljeno znamenje sv. Florijana ob Mengeški cesti. Praznik našega za-vetnika (4.5.) nas je povabil k celodnevnemu češčenju. Ob sklepu so Homčani kar dobro napolnili cerkev. V nedeljo (6.5.) so se gasilci v procesiji skupaj z mengeško godbo udeležili maše, ki je bila namenjena posebej njim. K prvemu sv. obhajilu (13. maja) je pristopilo 24 otrok. Iz cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani so prek valov 1. programa in radia Ognjišče prenašaii sv. mašo, ki stajo z združenimi moč-mi oskrbela naš župnik in pevski zbor. Sledile so šmamice na Kureščku. Junija (9.6.) je tu-ristično društvo priredilo obisk Košutne, kjer je bila edinstveno lepa sv. maša. Následuji dan
Tretja pomembna novost, ki jo je trzinska cerkev dobila po prizadevanju g. Preše, so bile cerkvene orgle. Darove so začeli zbi-rati I. 1906. Posebno prošnjo so poslali roja-kom v Ameriko, kjer je domačin Anton Mušič (po domače Fajdiga) nabral 118 do-larjev, kar je pomenilo šestino vseh stroš-kov. Orgle je v letu 1908 izdelal mojster Ivan Milavec iz Ljubljane (1874-1915) za 3470 kron. Blagoslovljene so bile 11. oktobra 1908. Dispozicijo (razvrstitev registrov) je odobrila škofija. Da ne bi nepoklicani prihajali na pevski kor, so pred stopnicami dali napraviti železná vrata. Prva svetovna vojna tudi trzinskim orglam ni prizanesla. Aprila 1. 1918 so pobrali piščali. Nove piš-čali so orgle dobile šele 1924. Istega leta (1908) so blagoslovili kapelo svetih treh kraljev in nabavili ter blagoslovili kip lurške Marije (o tem smo že pisali). Oktobra istega leta je župnik Preša blagoslovil razširjeno šolsko poslopje v Trzinu. Enorazredno šolo so tu odprli 1887. Ker je število otrok naraščalo, sojo 1908 razširili v dvorazrednico.
Ker je Trzin imel lastnega dušnega pastirja, je mogla biti leta 1905 pri cerkvi sv. Florijana prvič sveta birma. Biřmoval je knezo-škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Sloves-no so ga sprejeli ob križišču poli, ki drži v Groblje. S procesijo in banderom so ga pospremili v cerkev. Spraševanje otrok je bilo v šoli. Naslednjc jutro je škof od pol petih naprej neprenehoma spovedoval do sv. maše ob devetih. Birmanih je bilo 31 otrok. Pri naslednji birmi (1910) je škof spo-
je župnijski pevski zbor prepeval pri maši v Portorožu. Krištofova nedelja (22.6.) je zbrala voznike in vozila in jih pospremila na pot z blagoslovom. Oktobra (20.10.) je bilo dekanijsko romanje na Svete gore ob Sotli; Iranskih romaijev je bilo cn avtobus. Novembra (7.11.) so se dekanijski duhovniki zbrali na pastoralni konferenci v Trzinu. Razšli so se obogateni z medsebojnim pogovorom in hvaležni za gostoljubnost Trzin-cev. Decembra (16.12.)je operna pevka Ana Pusar-Jerič v naši cerkvi izvedla bogat in odmeven koncert nabožnih pesmi. Iz statistike: v letu 2001 je bilo krščenih 27 otrok, prvoobhajancev je bilo 24. Porok je bilo 11, pogrebov pa 10. V tem šolskem letu obiskuje verouk 13 predšolskih otrok, 22 prvoobhajancev ter 38 birmancev.
dr. Bogdan Dolenc
vedoval skoraj vso noč, le dobro uro je çocival.
Župnik Preša je v Trzinu dočakal zlato mašo (1911). V tem letu so začeli pri nas izvajati naročilo papeža Pija X. o zgodnjem svetem obhajilu otrok; lo leto je bilo v naši cerkvi 62 prvoobhajancev.
Jožef Preša je bil tudi goreč pospeševa-telj češčenja presvetega Rešnjega Tele-sa (evharistije). Leta 1905 je bilo v ljubljanski škofiji vpeljano celodnevno češ-čcnje po župnijah. Za Trzin je bil dolo-čen 30. September. Sicer pa so bile zlasti ob nedeljah, na veliki četrtek, veliki petek in na sveti večer molitvene ure pred Najsvetejšim. Vabil je tudi k vsto-pu v bratovščino presvetega Rešnjega Telesa. Ta bralovščina je priskrbela cerkvi več potrebščin, zlasti cerkvenih oblačil. Župnik je skrbel ludi za to, da so Ijudje naročali dobro časopisje, zlasti Bogoljub in Domoljub. Za cerkev je na-bavil novo mašno knjigo (misal), nekaj mašnih plaščev in svečnikov iid. V adventu je uvedel zornice (ob 6.h zjutraj), ; oskrbel je polnočnico, na pepelnico pe-pelenje, na cvetno nedeljo leta 1910 prvikrat blagoslov oljk, šmarnice paje opravljal le ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Največja slovesnosl v času njegovega pastirovanja je bila že omen-jena nova maša domaćina Aniona Kre-ča, 2. avgusta 1903.
dr. Bogdan Dolenc
J^) ržavni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel Zakon o osnovni šoli, katerega osrednja novost je uvedba devet-letne osnovne šole. Devetletka, v katero bodo otroci vstopili, naj bi postala obvezna za vse osnovne šole že leta 2002, vendar je država ta datum přestavila na September 2003. To paje datum, ko bo imela tudi trzinska osnovna šola zagotovljene osnovne pogoje za začetek postopnega uvajanja programa devetletnega šolanja. Pod osnovne pogoje mislim predvsem prostorske pogoje, ki bodo zagotovljeni, če bo načrtovani prizidek k šoli pravočas-no zgrajen, medtem ko so kadrovski po-goji praktično že zagotovljeni.
Katere novosti prinaša devetletna šola, katere so njene prednosti in slabosti, kako se nanjo pripravljamo v Trzinu, so vpra-šanja, ki si jih zastavlja marsikatera bral-ka in bralec Odseva. Staršem bomo novost predstavili tudi v šoli in vrtcu, nova šola pa bo zajela tudi otroke, ki danes še ne obiskujejo šole ali vrtca, zato ne bo odveć nekaj bislvenih posebnosti nove šole predstaviti tudi v občinskem glasilu.
Naj takoj omenim, da seje začetno uva-janje programa devetletne šole začelo že v šolskem letu 1999/2000. Vanj seje vklju-ćilo 42 šol, ki so imele zagotovljene zah-tevane pogoje, rezultate uvajanja pa po-
zorno spremljajo strokovnjaki Zavoda za šolstvo.
Prva pomembna novost je vstop otrok v šolo s šestim letom starosti. (Začetek šolanja s šestim letom za naš prostor ni novost. Razumljivo, daje najpogostejše vprašanje, kako bo žanje poskrbljeno in kako bo potěkalo delo v "novi devetletki".
Predzadnja generacija malošolarjev
Zakaj naj gre otrok v šolo že s šestim letom?
Sedanja osnovna šola traja osem let, otroci vstopajo vanjo s sedmim letom, leto dni prej pa obiskujejo obvezno pripravo na šolo - »malo šolo«.
So,
Prvi korak k vsto-pu vseh šestletni-kov v šolo je bil storjen v začetku šestde-setih let, koje bila uvedena obvezna priprava na šolo. Priprava na šolo je sicer obvezna, njen obseg paje zelo različen in zato tudi pripravljenost otrok na šolo. Spoznanja strok kažejo, daje za otrokov razvoj pomembno sistematično in stro-kovno ukvarjanje z njim že v obdobju od tretjega leta starosti. Ta cilj je težko ures-ničljiv, če ni vsem otrokom dostopno organizirano in sistematično vzgojno delo v vrtcu. Dějstvo je, da smo med tistimi državami v Evropi, ki imamo v vrtce vključen manjši delež starejših predšolskih otrok (starih 4 in 5 let). Zato je že priprava na šolo - z otroki, pravi loma starimi od 5 let in 6 mesecev do 6 let in 6 mesecev - poskušala vsaj deloma nado-mestiti primanjkljaj, ki ga otroci lahko resno občutijo po vstopu v šolo.
Enak namen kot s pripravo na šolo je lahko še bolj kakovostno dosežen, če otrok s šestimi leti vstopi v osnovno šolo. Šolski program in pogoji za njegovo izvajanje pa morajo otroku omogočiti na ustrezen način - glede na njegovo starost - celovit razvoj, pridobivanje izkušenj, spretnosti in znanja.
V prid zgodnejšemu vstopu govorijo tudi izkušnje većine evropskih držav, saj pri-merjalne analize kažejo, da v većini evropski držav vstopajo otroci v šolo s šestimi ali celo s petimi leti.
O tem, kako bo pouk v prvém razredu prilagojen leto dni mlajšim otrokom, pa prihodnjič.
Franc Brečko, ravnatelj OŠ Trzin
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UČENCEV OŠ TRZIN
V Slovanski knjižnici za Bežigradom v Ljubljani je do 4.3. na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Trzin /. motivi kulturnih spomenikov Radovljice in okoliš-
kih krajev z naslovom Dežela - Radov-ljiška dolina. Ob tem je v knjižnici na ogled tudi knjižna razstava starih tiskov avtorjev te pokrajine, ki jih hrani Slovan-ska knjižnica. Gre za besedila izpod pcrc-sa Franceta Prešerna, Janeza Jalna, Frana Saleškega Finžgarja, Antona Tomaža Linharta, Matija Čopa in Antona Jalna.
RAZSTAVA
UXC-WNTKOfl UttNCmr OÍTKJJN 7 ™ ÍUUUtKJ, ".TOMQflKOV KAOOVUIO-; WOUOUSKIH KRAJEV
«^KlftQV^OGLO,
vabilo na ogled sivih celic
Učenci šestih razredov OŠ Trzin, va-bijo občane na ogled druge televizijske oddaje "MALE SIVE CELÍCE", v kateri se bodo šestošolci, potem ko so v prejšnji oddaji v znanju premagali vrstnike iz Murske Sobote, poměřili z vrstniki iz OŠ Majde Vrhovnik iz Ljubljane. Pred ekrane TV sprejem-nikov vas vabijo v četrtek, 28.2.2002 ob 9.10 uri ali v nedeljo, 3. 3. 2002, ko bo ponovitev oddaje. Držite pesti!
Ravnatelj
Kaj paje zaznamovalo leto 1912, ko seje rodila Balontova mama?
•	15. aprila se je potopila "nepotopljiva« čezoceanka Titanik.
•	Oktobra se je začela Balkanska vojna (nekam znano kajne?).
•	Rodil se je znani ustvarjalec animiranih filmov Chuck Jones (umri ta mesec), ki je ustvaril nepozabne like kot so npr. Zajček Dolgouhec, Road Runner.
•	New Mexico in Arizona sta postali 47. in 48. zvezna ameriška država.
•	V ZDA je predsednik postal Woodrow Wilson.
•	V Stockholmu so potekale Olimpijske igre.
daje še pred kratkim zložila 4 kubične metre drv, ki jih je razža-gal sin. Se vedno dobro sliši in vidi. Časopise bere brez očal, na daleč pa sploh dobro vidi. Vseeno pravi, daji zdaj najbolj ugaja, ko se malo greje ob štedilniku. Sicer pa ima pri sosednji hiši dobro prijateljico, Bendetovo mamo, ki je s 93-timi leti najstarejša Trzinka. Obe se prav dobro pobereta in tako družno krepko klju-bujeta letom.
Veliko veselja ima s sinovoma in tremi vnuki. Večkrat gre čez cesto na obisk k svojim, saj sta si sinova zgradila hiši na drugi strani ceste. Pravi, da seje promet v zadnjem času na Mengeški cesti res zelo zgostil, vendar ima vedno čas, zato lahko počaka na trenutek, ko se cesta sprazni.
Čeprav je bilo včasih težko, ima Balontova mama rada življenje. Vsi želimo, da bi ga lahko še dolgo uživala. »Samo da bi bilo zdravje!« kot pravi Julijana Narobe.
M Š.
POČITNIŠKE DELAVNICE ZA SOLARJE	j
potřebami možnost lažjega dostopa do različnih dejavnosti in prireditev, predlagamo uredništvu TV postaj, naj ponudijo kvalitetnejši izbor oddaj -in filmov, predvsem z manj nasilja. Filme, ki niso primerni za nas otroke, -naj premaknejo na kasnejši čas, predlagamo, ker se odpiramo Evropi, -da so tudi otroci vključeni v medna-rodno sodelovanje in izmenjavanje
vrstnikov,
predlagamo občini, da v svojem časopisu odpre OTROŠKI KOTIČEK o
dejavnostih in prireditvah za otroke; se-znanjal bi nas o tem, kam se lahko vključimo,
predlagamo več koncertov, glasbenih prireditev,
predlagamo, da starši organizirajo svoj prosti čas skupaj z nami, predlagamo, da se ustanovi skupina parlamentarcev, ki bo spremljala uresni-čevanje sklepov otroškega parlamenta ter nas seznanjala z odzivom odraslih na naše predloge.
Seveda so bili prisotni tudi štirje (malce starejši) člani, ki so imeli uvodno in končno besedo in so vodili ves program. Tudi oni so v imenu nas vseh in na podlagi ugotovitev postavljali vprašanja že prej omenjenima gostoma. Proti koncu smo v sosednjih sobah še pomalicali in kmalu zatem končali letošnji regijski otroški parlament.
Eva Mioč
Dušan Gorenec
Nekako tako je vse to potěkalo.
Julijana Narobe je bila rojena v družini s šestimi otroki v Spod-njih Gameljnah. Imela je še dva brata in tri mlajše sestre, ki so še vse žive. Že navsezgodaj seje bila prisiljena spopasti z vso zah-tevnostjo življenja. Z dvanajstimi leti je morala služit na eno do kmetij v Gameljnah. Na gospodarja Julijana nima prav dobrih spominov, saj je bil, kot pravi, precej len, bolj pridna in sposobna Pa je bila njegova žena, ki je pravzaprav vodila kmetijo. Julijano je imela rada skoraj tako kot lastno hčer, vendar s tem Julijani ni bilo nič prihanjenega. Čeprav je bila dekle, sprva pravzaprav še dekletce, je morala poprijeti za vsako delo. Glas o njeni pridnosti je šel daleč naokrog inje segel tudi do njenega bodočega moža v
ran. Bilje mizar in ko seje želel poročiti,je vprašal enega od Prijateljev, če ve za kakšno pridno in »šparovno« (varčno) dekle, "jatelj je rekel, da res ve za eno tako in pri tem je mislil na Juli-Jano. Kmalu so se pogovorili in kot nevesta je prišla v Trzin. Ta-_ojje zagrabila za gospodinjska opravila, zraven paje hodila «lat tudi na kmetijsko posestvo Jable.
J?VI' dKa mora človek v življenju vedno »po malem« delati, mi-roďlH1" zmeren, pa lahko doseže 90 let. Balontova mama, ki je sinova, je še vedno pri močeh in zdrava, Povedala je,
K er tudi přetekle zimske šolske počitnice niso bile skoraj nič zimske, so si starši, predvsem pa seveda otroci, ko so delali náčrte, kako preživeli prosti čas, pomagali na najrazličnejše načine. Nekaj jih je sicer šlo na smučanje tja, kjer je sneg še bil, večina pa te sreče ni imela. Pomagati si je bilo treba na druge načine. Kot že prejšnja lela, je bila za marsikoga nadvse dobrodošla ponudba Društva prijateljev mladine Trzin, ki je v sodelovanju z Osnovno šolo Trzin tudi Ietos oirokom ponudilo več možnosti za prijetno in koristilo preživljanje počitniških dopold-nevov.
je bila dobro obiskana. Otroke so seveda najbolj zanimale računal-niške igrice, vendar so računalniš-ki svet spoznavali tudi s spoznavanjem različnih računalniških programov, kot sta Slikar in Word, posebno doživetje paje bilo tudi obdelovanje lastnih fotografij s posebnimi računalniškimi prijemi. Izredno zanimiva paje bila tudi likovna delavnica. V njej so učenci pod vodstvom Brede Podbevšek , spoznavali ustvarjanje s pomočjo gline in kolaž papirja, pod vodst- ; vom šolske psihologinje Ksenije : Rojs Visković pa so izdelovali origame. S ! to japonsko umetnosijo zgibanja papirja so se spoznavali tudi z izražanjem čustev ■ in psihičnim doživljanjem svela.
90 LET JULIANE NAROBE - BAL0NT0VE MAME
teh dneh praznuje 90-letnico še ena Trzinka. Častitljivi jubilej je doživela Julijana Narobe, po domače Balontova mama. Slavljenko je obiskal tudi trzinski župan g. Tone Peršak in ji ob tako lepi obletnici prisrčno čestital ter ji zaželel še veliko zdravja in zadovoljstva. Jubilantka gaje veselo sprejela in pogostila in se z njim spustila v prijeten pogovor, med katerim se ni bilo mogoče izogniti spominom na mlajša leta.
REGIJSKI (ljubljanski) OTROŠKI
N a šoli Venclja Perka v Domžalah je potěkal regijski otroški parlament. Na njem se nasje zbralo 50 mladih parlamentarcev iz 13 občin (od 20).
řVoSn O*
■ .• 0>
i
Parlamentarci smo predstavili svoje težave, ki nas ovirajo pri izvedbi »prostega časa«. Nekateri predstavniki so pripravili anketo in predstavili rezultate, drugi so opisali svoje misli, poglede na to in predloge, nekateri pa smo zaigrali temi primerno kratko igrico. Sašo in jaz sva z Uršino pomočjo pripravila prijeten skeč in požeia buren aplavz. Vsaj tako pravi učitelj Dušan, mentor šolske skupnosti in hkrati naš šofer. Poleg predstavnikov šol sta bila tam tudi predstavnik ljubljanskih kinematografov in domžalski namestnik Županje, ki sta prijazno odgovarjala na vsa naša vprašanja in predloge.
Mladi parlamentarci so zapisali sledeče predloge, ki naj bi jih podali na državnem otroškem parlamentu:
Tokrat so osmošolci lahko izbirali med tre-
mi počitniškimi delavnicami: likovno, raču-nalniško in telovadno, ponudili pa so tudi gledališko, vendar je bilo zanjo premalo zanimanja, ker so se mladi gledališčniki že prej odločili, da bodo imeli pravi počilek. Deiavnice je obiskovalo kakih 50 otrok, največ, predvsem fantov, pa se jih je odločilo za telovadbo oziroma igranje košarke in nogometa v šolski telovadnici. Ljubitelje žoge je vodil Matjaž Erčulj. Fantje so se pod koši in pred goli dobro zabavali.
Tudi računalniška delavnica, ki jo je vodila Vanja Vogrin,
predlagamo osnovnošolske izkaznice za popust pri vstopnicah za kino, dališke in športne predstave, predlagamo, da nadarjeni učenci iz sociálno ogroženih družin dobijo možnost obiskovanja krožkov, klu-bov, prireditev... po nižji ceni, predlagamo varuha otrokovih v vsaki šoli, ki bi nam znal in bi bil naš zagovornik, predlagamo za slepe, slabovidne, gluhe, naglušne in otroke s
-	predlagamo več centrov za mlade, športnih objektov, ki naj bodo ustrezno varovani pred starejšimi mladostniki,
-	predlagamo ponovno odprtje kinodvo-rane v Domžalah, vsaj ob koncih tedna,
PARLAMENT
POSTAJA TRZIN NASEUE SADISTŮV??
OOSIV OPS£V
muckov - saj so cestne grbine nekoliko zmanjšale hitrost tistih šoferjev, ki preradi pozabijo na prometne předpise, ki v naselju omejujejo hitrost na 40 ali 50 km/h. Toda našim hišnim Ijubljeneem preti v zadnjem času še ena nevarnost, ki seje ne zavedajo ne živali ne Ijudje. Gre za brezsrčnega junaka - strelca s šibrovko, ki je 26. ali 27. januarja 2002 v samem naselju streljal na našega mućka Maca in ga težko poškodoval. Le operacija, ki je trajala več kot dve uri, je našemu mućku rešila življenje (zlom zgornjega delà stegnenice in spodnjega delà tačke) - in morda bo ostal prizadet za vse življenje (veterinar mu je moral v stcgncni-co vsaditi posebno iglo). Tudi če bo okre-val, mu bo za vedno ostal strah pred člove-kom in zelo previdno se bo podrgnil ob nogo le še najbližjim družinskim članom. Ob tem brezsrčnem, krutem dejanju smo bili zelo prizadeti in nehote smo se ob tem
vprašali, kakšen je člověk, ki je lahko sto-ril, kaj tako nizkotnega? Se bo tudi v prihodnje še igral s tem nevarnim orožjem in streljal na mućke, morda naslednjič na psa, OTROKA?? Sem ter tja se v kroniki v časopisu pojavi tudi kakšna novica o zablodeli krogli - tudi kak smrtni primer je zraven. Bomo krajani Trzina na vsako nasilno dejanje reagirali takoj in pravo-časno ali bomo čakali križem rok, da se bo naselje spremenilo v strelski poligon. Prepričana sem, daje v naselju Trzin le nekaj lastnikov šibrovk, ki morajo biti registrirane na notranji upravi, in upam, da bo policija našla brezvestnega lastnika tega orožja in ga primerno kaznovala. Predvsem pa naj to pismo izzveni kot poziv k strpnosti in Ijubezni med vsemi živi-mi bitji, ki si delimo skupni bivanjski prostor.
Rozina Švent, Trzin
Darinka: Z delom sem zadovoljna. Vprašali ste me, če bi zamenjala službo. INCE ne, bi pa včasih računovodstvo za delo z varovanci.
Vsem skupaj se zahvaljujem za pogovor in vam želim, da bi tudi v bodoče tako složno delali.
INCE MENGEŠ,CENTER ZA USPOSABUANJE IN VARSTVO INVALIDNIH 0SEB
Društvo organizira preživljanje prostega časa za varovance v popoldanskem času. V Domžalah imajo vsak teden telovadbo na OŠ Domžale pod vodstvom mentorice Ele Košir, ki je poučevala telovadbo. Po-zimi smučajo v Planici, hodijo na plavanje v Železnike. V poletnem času obiskuje-io jahalne urice na Krumperku. Skozi vse leto poteka več interesnih dejavnosti: ta-borniki, imamo svojo glasbeno skupino, dramski krožek ... Veliko je krosov, izletov, vsako leto priredimo piknik, na katerem pripravimo bogat srečelov. Financiramo se s simbolično letno članarino, ki jo plačujemo zaposleni in starši varovan-cev, pridobimo sponzorje in vsako leto nekaj prispeva tudi zveza Sožitje iz Ljubljane. Letos so kupili nov avto Peugeot za prevoze varovancev. Društvo Sožitje pripravi obdaritev za dedka Mraza in za rojstne dneve.
Kako sedaj ocenjujete svoje delo, ste zadovoljni, bi zamenjali službo?
Za konec bi dodala anekdoto, ki zadeva duševno ali telesno prizadete osebe. Profesor v šoli nam je pri-povedoval, da seje nekoč njegov znanec odpravil na izlet na Švedsko. Ko seje vrnil v Slovenijo, je ponosno izjavljal, kako vesel je, daje Slovenec, saj je na švedskih ulicah videl polno invalidov in drugih »čudnih« ljudi. Sklepal je, da smo Slovenci »izbran narod«. Glede na to bi lahko trdili, da se
povprečen Slovenec ne zaveda dejanske-ga stanja. Pa tudi zameriti mu ne moremo, saj vse te »čudne« ljudi, ki so veliko bolj naravni kot ostali »normalni«, dosledno zapiramo in jih odmikamo daleč od oči. K sreči se časi spreminjajo na bolje.
V.P.O.
J^ našem naselju, ki je šele kratek čas samostojna občina, živijo skupaj z nami, ljudmi, tudi hišni Ijubljenčki, ki nam na svoj poseben način izkazujejo ljubezen. Otrokom s svojo igrivostjo in vedoželj-nostjo prinašajo veselje, odraslim polep-šajo trenutke osamljenosti. V mislih imam predvsem pse, ki jih videvamo na spreho-dih s svojimi gospodarji, in mućke, ki ob-časno radovedno pokukajo tudi v bližnjo
okolico svojega doma. Prav zaradi dějstva, ker ob psu običajno stopa gospodar, *> ti neprimerno bolje zaščiteni kot mački - ali pa bomo lastniki mačkov v Trzinu morali »spremeniti« mačjo naravo in jih priklenjene na vrvice sprehajati po nase-■ju- zaradi njihove varnosti, seveda! Očitno so prav mučki v našem naselju najbolj izpostavljena živalska vrsta. Morda seje malo zmanjšalo število povoženih
O življenju v INCE smo se pogovarjali z družino Šegatin. Šegatinovi so štiričlanska družina iz lllice Pod gozdom. Gospa Darinka je v INCE zaposlena že od leta 1991, kasneje pa se ji je pridružila še hči Maja. Center za usposabljanje in varstvo inva-lidnih oseb je javni zavod socialnega varstva.
Leta 1978 sta tedanji občini Domžale in Kamnik zagotovili sredstva za nakup objektov v Mengšu, kjer so ustanovili Delavnice pod posebnimi pogoji za domžalsko -kamniško področje. V delo so vključene odrasle osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
Koliko stika imate z varovanci, če delate v računovodstvu?
Darinka: Z njimi sem v času dežurstva, med odmori, pa tudi sicer me obiščejo v pisarni, vsak s svojimi problemi, ki jih skušamo skupaj rešiti.
Toni (sin), tudi ti kaj pomagaš? Toni: Trenutno nimam dovolj časa. Zak- . ljučujem 4. letnik gimnazije v Bežigradu Grem pa včasih z očetom kot spremljeva-lec pri převozu varovancev.
Kdaj je začela delati hči Maja?
Darinka: Bilo je pred dvema letoma, ko je iskala prvo zaposlitev in seje pri nas ravno odprlo novo delovno mesto. Je va-ruhinja v varstvenem oddelku.
Svoje usluge ponujate na tržišču. Kupcem dajete ugodne ponudbe, imate konkurenčne cene ...
Darinka: Da. Predvsem je pomembno, da je delo primerno sposobnostim naših varovancev. Kar ustvarijo, namenimo za nagrade varovancem in za kolektivni izlet s kosilom po Sloveniji.
Tone, tudi vi sodelujete z INCE. Je to le občasno?
Tone: Ne. Vsak delovni dan opravim prevoz varovancev. Sicer sem zaposlen v Avtoservisu. Jeseni leta 1999 so v INCE potřebovali nov prevoz iz Moravč in Lukovice. Takrat sem ravno kupil kombi in meje direktor VDC-a vprašal, če sem pripravljen sprejeti to delo, saj sem že od prej poznal varovance. Razvozim jih zjut-raj, pred službo, saj se v zavodu začnejo zbirati že ob 6:00, tako da so ob 7:30 vsi zbrani. Okrog druge ure popoldan jih peljemo nazaj domov.
Na kombiju sem viděla nálepko za invalide. Kaj vse ste še morali urediti, da lahko opravljate te prevoze?
Tone: Morali smo odpreti s.p. Za te prevoze obstajajo stroga pravila. Peljem lahko samo in izključno ljudi iz seznama. Vozim jih iz Doba, Moravč in Lukovice
Povezani ste z društvom Sožitje. Kdo sa člani?
Darinka: Člani smo zaposleni, varovanci in njihovi starši ter ostale osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju in njihovi starši, skrbniki ter vsi, ki si to želijo.
Zakaj ste se odločili za delo v Centru? Tam ste se zaposlili kot administratorka.
Darinka: Preden sem nastopila sedanjo službo, sem bila zaposlena v Gozdnem gospodarstvu Trzin. Po stečaju sem imela na voljo dve službi. Izbrala sem INCE, čeprav sploh nisem vedela, kam grem. Sedaj sem vodja računovodstva.
Darinka: V NAŠI HIŠI bo našlo svoj dom 32 oseb. Živeli bodo kot velika družina. Sobe bodo eno ali dvoposteljne. Ta hiša je namenjena predvsem varovancem iz občin Domžale, Kamnik, Moravče, Trzin, Mengeš, Lukovica in Komenda. Te občine tudi pomagajo pri sofinanciranju izgradnje. Prispevek so določili glede na število prebivalcev posamezne občine. Rada bi poudarila, da ima naš trzinski župan posluh tudi za »drugačne«. Občina Trzin je med prvimi plačala svoj delež.
Z zbiranjem kovancev, ki niso več v ve-Ijavi, vam finančno pomaga tudi BTC City. Koliko denarja ste zbrali z akcijo?
Darinka: Mislim, daje že čez 2 milijona tolarjev. Akcija bo tekla še do konca marca 2002.
Kakšni pa so oskrbovanci v zavodu? Darinka: Imamo 95 varovancev. Varovanci so vsi starejši od 18 let. Večinoma imajo motnjo že od rojstva. Veliko je mongoloi-dov in epileptikov, nekaj shizofrenikov. Dva sta na vozičku, sicer pa niso gibalno ovirani oz. telesno prizadeti. So vodljivi in prijazni. Včasih malo "pogodrnjajo", kot mi vsi. 16 varovancev trenutno živi v Domu počitka v Mengšu. Ti imajo starejše starše ali so jih že izgubili. Tisti, ki imajo koga, občasno hodijo domov. Nekateri so v reji.
Kako ste se počutili v službi prve dni zaradi varovancev, ki so drugačni?
Darinka: Poznala sem svoje delo, nisem pa poznala svojih sodelav-ccv, zato sem potřebovala kakšna dva me-seca, da sem se privadila. O varovancih in njihovih navadah sem veliko pripovedo-vala doma, ker so se mi vsi po vrsti smilili, a meje gospod Kocbek hitro postavil na realna tla. Ko pa sem jih spoznala, kako preprosti so in iskreni, ne poznajo za-hrbtnosti, povejo naravnost, kar mislijo in kot mislijo, ni bilo več težko. Tone: Ko vidiš, daje srečen...
Mislim, da si Ijudje sami ustvarimo podobo o njihovi šibkosti. Njim veliko pomeni že nasmeh, prijazna beseda.
Tone: Razveselijo se drobnili pozornosti, na primer če mu podaš roko.
Zato ker te ljudi premalo poznamo, predvsem prikrajšamo sebe, saj so pravi sonćki, ki so prežeti s pozitivno energijo.
Darinka: Zato si v INCE prizadevamo, da se vsi, ki so sposobni sami prihajati na delo, vozijo z avtobusom in da so med ljudmi. Prevoz s kombiji organiziramo samo za tište, ki ne zmorejo prevozov z avtobusom.
Tudi INCE Mengeš sledi duhu normalizacije in socializacije uporabnikov raznih institucij, saj gradite hišo za nekatere vaše varovance.

OPS6V	21
življenje in načenjajo živce. Prva prikolica seje norčevala iz zapletov s kabelsko televizijo v Trzinu. Kot so povedali tišti, ki so prikolico okrásili, so si za sporočilo prikolice izbrali: »V sporu med Teiemachom in Telekomom smo Trzinci lahko zadovoljni, da imamo vsaj občinski kanal!« Kaj so želeli s tem povedati, naj si razloži vsak sam. Na vozu so bile pritrjene slike številnih televizijskih ekranov, ki naj bi predvajali televizijske programe najrazličnejših svetov-nih televizijskih družb, z vseh pa seje smehljal naš župan.
Drugi voz je bil okrášen v znamenju pričakovanja olimpiade. Nad vozom seje dvigala celo plamenica za olimpijski ogenj, kije nekajkrat tudi gorel. Voz paje ponujal celo idejo o možni kandidaturi Trzina za prizorišče olimpiade: »Z razpolož-Ijivimi kapacitetami športnega parka, teniških igrišč Taubi centra, nogometnim igriščem, smučiščem in uli-cami, primernimi za kolesarjenje, ima naš kraj vse pogoje, da kvalifikacije naredimo doma in kandidiramo za olimpijske igre leta ...« Tišti, ki so voz pripravili, pa pravijo, da se je za parolo, kije krasila voz in ki smo jo zapisali v naslovu tega članka, skrivala misel, daje v Trzinu treba med prebivalci doseči pameten dogovor o trzinskih šport-nih zmogljivostih in potrebah. Na vozu pa je še pisalo: Trzinska sanjska nada v novem športnem parku Skercijada. Na tretjem vozu je nekaj brhkih mladenk ponujalo razmislek o Kebrovem zakonu o prepovedi alkohola in legalizaciji prostitucije, ker paje bilo v sprevodu veliko otrok, je bilo sporočilo te prikolice bolj sramežljivo nepoudarjeno, četrti voz paje nosil naslov Trzinski ferari inje prevažal različne maškare.
Sploh paje v sprevodu tokrat sodelovalo kar kakih 90 našemljenih otrok in odraslih.
le da vsi niso vzdržali cele poti sprevo Tudi tokrat so bile najbolj prisrčne maškare otroci. Letos so bile še zlasti dobro zastopane čarovnice, vmes paje bilo tu nekaj Harryev Potterjev, več paje bilo tudi klovnov, različnih vitezov, vojakov princesk, črnk. Dobro so bile zastopane Pike Nogavičke pa tudi telebajskov ni manjkalo. Pozornost sta posebej pritego vali deklici, ki sta predstavljali kravico Milko, zelo prikupna je bila mišja druži pa tudi druge male maškarce so bile ljubkc, zanimive in sploh vredne ogleda Koje pustni sprevod pod budnim nadzorom trzinskih gasilcev krenil po Trzinu, so ljudje radovedno hiteli k cesti, kjer je trobljenje in oglašanje siren naznanjalo, da se po Trzinu razkazujejo vesele maši» re. Red v koloni sta vzdrževala tudi simpatična policaja Brigita in Franci Cotman člana KUD Franca Kotarja, ki sta bila tud nekakšna povezovalca programa in napo vedovalca karnevala. Veseli sprevod je krenil s ploščadi pred kulturnim domom po Mengeški cesti in se je najprej ustavil na dvorišču gostilne Pri Matičku, kije letos prvič sprejela in pogostila našemljene udeležence.
dobili
toliko bonbonov, da so se iz objest-nosti začeli kar obnietavati z njimi. K sreći sta posredovala pustna policaja. Kolona seje nato podala na najdaljšo etapo. Pod hribom so prikolice zapeljale v novo naselje in tam razkazovale svoje našemljene potnike vsem, ki se jim je ljubilo priti k cesti ali pa so vsaj na stekla svojih oken pritisnili nosove. Vodilni pri-količar pa seje na koncu Kidričeve ulice nepričakovano odločil, da bi vsaj za pusta povezal trzinsko obrtno cono s preostalim
postaja je bila že takoj pri sosednji gosti!' ni. Kot je že kar običaj, so gostinci pri Narobetu pustne šeme nadvse gostoljubn in dobro postregli, a časa za predolg pos-tanek ni bilo, saj so otroci hoteli naprej p tudi v drugih delih Trzina so sprevod že nestrpno pričakovali. Pustna kolona je zato romanje nadaljeval-po Mengeški in Jemčevi cesti do gostiln« Pr Jakov Met. Spet je bila postrežba na ravni, zadovoljne so bile tako male maš karee kot starejši. Janez je zadovoljno raztegoval meh svoje harmonike in nabtë lo seje kar veliko publike, otroci pa so
Trzina tako, kot se spodobi. Ker
ni in ker količki prepreču-vožnjo med obema deloma naselja
......•««•um, jc prva prikolica zapeljala
«ostavno v gozd in se začela prebijati Skozi goščavje proti coni. Za Pusta ni pre-prek! Tudi naslednja dva traktorja stajo Pogumno urezala za prvim, zadnji paje »mel SirSo prikolico in ni mogel kar tako enostavno za drugimi. Po kar razburlji-blodenju skozi goščavo paje tudi , nJ' P»kolici uspelo priti do cone. Neveri starši so bili zaskrbljeni, ko pa so nasmejane otroke, ki so se dobro «Mvali, ko jih je na prikolici premetava-sem ter tja in so se izogibali švrkanju J k sreči so bili med maSkarami tudi
NI VSE ŠPORT, NI VSE SMUKA, SKUPNI JEZIK-TO JE MUKA
erjetno se sprašujete, kakšen naslov je to. Če ste se udeležili pustnega sprevo-da po Trzinu ali ste si ga na pustno soboto dopoldne vsaj ogledali, potem uganka verjetno ni pretežka. To je bil slogan, iz-pisan na eni od traktorskih prikolic, s ka-terimi seje prevažal pustni sprevod po Trzinu. Že na začetku je treba poudariti, da so letos v sprevodu trzinskega karnevala sodelovale že štiri prikolice, se pravi
ena več kot lani. Turistični delavci, ki so tudi letos, kot v prejšnjih letih, pripravili pustni sprevod, so bili zadovoljni: »Napredujemo! Vsako leto nas je več!« Več paje bilo tudi trzinskih gostiln in lokalov, pri katerih seje sprevod na svoji poti za krajši čas ustavil.
Kot prejšnja leta, so se tudi letos organizatorji sprevoda poskusili pošaliti iz trzinskih in drugih problemov, ki nam pestrijo
Miro Štebc
Nagrade, ki so jih razdelili med maškare v sprevodu, so darovali: Turistična agencija Globtour - 2 darilna bona v vrednosti po 7.500 SIT za potovan-je, AS Domžale - 2 bona za tehnični pregled, Damjan Jemc - voz gnoja, Podjetje Kimi - 3 nagradne kolekcije čistil. Fa Leone - ena fen frizura za nagrajenca, Okrepčevalnica Trzin - dvakrat malica, Ivan Mušič - pet litrov vina, Mesarija Arvaj - ena suha krača.
čakale klobáse in hrenovke, seveda pa ni manjkalo tudi piškotov, bonbonov in pija-če. Biloje veselo in prijetno in nekateri bi se kar zasede-li. Nekaj jih je sicer ocenilo, da jim je sprevoda za ta dan dosti, tišti, ki menijo, daje treba vsako stvar pošteno zaključiti, pa so se podali še na zadnjo etapo do okrepče-valnice Barca, kjer je udeležence sprevoda poleg krofov in najrazličnejših napitkov čakal še izbor najlepših in najbolj duhovitih mask. Stroga žirija je imela res
vitezi, ki so imeli ščite, s katerimi so se zaš-čitili, pa so se vsi skupaj nasmejali in začeli poudarjati, da bi bil že čas, da cono dostojno povežemo s preostalim Trzinom. Razpo-loženje so dvignili tudi veseli zvoki harmonike in gostoljubni sprejem v okrepčevalni-ci Trzin. Lani se je tja prebil le del pustnih šem, letos paje ves pustni sprevod dokazal, da cona sodi v Trzin.
Pot nazaj je minila brez hujših zapletov, ne-katerim pa seje že mudilo k okrepčevalnici Bor pri trgovini Merkator, kjer so maškare
težko delo, saj bi pravzaprav vse maske zaslužile nagrade, nazadnje pa so se le odločili in podělili eno nagrado za najiz-virnejšo masko ter po tri posamične nagrade za naj lepše maske in tri skupinske nagrade za skupine mask. Tišti, ki nagrad niso dobili, lahko računajo nanje prihod-nje leto, lahko pa so se udeležili tudi ve-černega pustovanja v dvorani doma kul-turnega društva, kjer je bilo najprej pus-tovanje za mlajše maškare, v poznih noćnih urah pa za vse ostale. Kot nagrado za vse mlade maškare pa so v Barci pripravili tudi veliko torto, ki sojo lahko poskusili prav vsi sladkosnedneži. Tudi za letošnji pust v Trzinu lahko napišemo, daje bil živahen in vesel.
PA KDO JE V BISTVU TA PREŠEREN?
ter učenje besedila na pamet je verjetno Bri-giti pojedlo kar dosti živcev. Vse skupaj smo popestrili še z glasbo. Sprva so bili v náčrtu violinisti, paje zaradi zapletov prišlo do spremembe. Zamenjaljih je pianist Igor Razpotnik ml. In přišel je dan, ko smo lahko svojo mojstrovino o tem, kaj ve pov-prečni Slovenec o našem največjem slovenskem pesniku, romantiku, ki je izdal eno samo pesniško zbirko Poezije, Francetu Prešernu, predstavili občinstvu. Kaj pravzaprav ve? Le to, kar sem naštela v prejšn-jem stavku. Morda bi vedel povedati še naslov kakšne pesmi ter morda zrecitirati pesem ali dve, ki se ju je moral pod prisilo naučiti v osnovni šoli. Morda se sliši nekam temačno, tako kot je bila po predstavi izrečena neka opazka, vendar če čisto natančno pomislimo - to je resnica. Se pravi, 8. februar ob osmih zvečer; tako kot je po pravi-lih: najprej Zdravljica, pa slavnostní govornik župan Trzina gospod Tone Peršak, nato pa ostali program in za konec glasba. Glas dramske igralke in pevke Alenke Vid-rih je resnično lep. Lahko bi rekla, daje ta večer vsa presenečenja in ostalo, kar je bilo v programu pred njo, zavila v lep zlat papir.
Prva skladba, ki smo jo slišali, je bila pesem Pevcu, ki jo je uglasbil Igor Razpotnik ml. Sledila sta dva šansona. Po burnetii aplavzu je gostja večera zapela še enega. Čisto na koncu smo večer poživili s pogostitvijo vseh, ki so se udeležili pri-reditve. In tokrat moram pohvaliti Trzinke in Trzince, ker so na proslavo prišli v tako velikem številu. Veste, to je tudi priznanje za nas. Kot sem rekla, sledil je družabni večer, ki je za nekatere trajal manj časa, za nekatere pa seje zavlekel v noč do drugega dne.
In tako kot ponavadi - zahvala: vsem nas-topajočim, še posebej Alenki Vidrih in Igorju ter Juretu Lajovicu, ki je poskrbel za osvetljavo ter ozvočenje.
Urša Mandeljc
PUST V TRZINU
2/adnje čase se nam zdi, da dnevi in meseci vse hitreje tečejo. In tudi leto je kar naenkrat mimo. In zopet seje pisalo 8. februar, ko se spominjamo smrti naj-večjega slovenskega pesnika Franceta Prešema. Verjetno se boste zopet zgrozili: spomin nasmrt... Pač tako je. In kljub lemu se spodobi in je prav, da ga počastimo, tako koi se spodobi inje v navadi. Tokrat je bila občinska proslava nekoliko drugačna, kot smo vajeni. Pa najprej nekaj o pripravah. Tokral je vse, priprave in režijo, prevzela Brigita Dane Cotman. Enkrat za spremembo so bile vaje kar pogosto, tudi po dvakrat na leden. Scenarij je bil narejen kot pogovor med gospo Eriko Johnson Debeljakovo, ki joje odigrala Simona Šaver, ter med povezovalcem oziroma povprečnim Slovencem, ki ga je odigral Robert Moravec - Zip. Ostali člani kulturno-umetniš-kega društva Franc Kotar Trzin pa smo bili nekakšne celice. In naj naštejem še vsa imena celic: Ana Cimperman, Andrej Župane, Ruško, Tanja Bivic, Franci Cotman, Janžovc in jaz. Z največ poguma pa se nam je pridružil še najmlajši med nami, kdo drug kot Sašo Štih. Na prvi vaji je moral vsak zrecitirati le tisto pesem, ki jo je že znal na pamet. Moram reči, daje bila ta začetna naloga že kar težka. Še najlažje seje spomniti Urške in povodne-ga moža ter Vrbe, potem pa se že začne premišljevanje in globoko "tuhtanje". Pa vendar seje vsak spomnil vsaj ene vrsticc iz kakšne pesmi. Na koncu smo ugotovili, da pravzaprav pa le ni tako slabo, saj smo vendar kulturniki. Postavljanje sem ter tja
^F tbruar je najkrajši mesec v letu, pa vendar zaradi nekaj raz-logov najbolj optimističen, pozitiven in navsezadnje - vesel. Za pusta se našemimo v najbolj čudna, nenavadna ali priljubljena bitja, kot si jih je le mogoče zamisliti. Ideje, kaj bo kdo za pusta, se kar rojevajo v glavi, do tište prave pa se še velikokrat spremenijo.
Bistvcnega pomena je seveda otroško veselje, vendar pa se ludi odrasli radi sprostimo za masko in pokažemo svoje skrite, neizživete želje oz. sanje. Vsepovsod se vrstijo plesi, maškerade in pustni sprevodi. To je čas noren-ja in veselja. Ljudje prestopijo v drugo življenje v svoje veselje in veselje ter zabavo drugim. Maškare morajo biti čim bolj norčave, nagaji-ve in glasne, saj s tem preganjajo zimo. Letos sicer s tem niso imele pretiranih težav, ker zime niti ni bilo. Da pa bi maškare tudi v domaćem kraju lahko pokazale vse, kar znajo, smo pri Društvu prijateljev mladine že tretje leto zapored, več kot uspešno, s pomočjo gasilcev organizirali pustovanje v kulturnem domu. Zabava seje pričela ob 19.00, ko so bile v ospredju naše najmlajše maškare. Veselo so rajale in zabavale vse navzoče. Ker so bile vse maškare zelo simpatične in lepe, seje ocenjevalna komisija odločila, da ob 21.00 nagradi prav vse (krof, sadje in sladkarije). Že kaj kmalu pa seje dvorana pričela polniti z »večjimi« maškarami, ki tudi letos niso
razočarale. Zelo dobro so odigrale svoje vloge in s tem navdušile tudi tište, ki so prišli v »civilu«. Predstavile so se nasled-nje maškare: indijanci, faraoni, črnci, čebelice, čarovnice, planinci, jam-ski ljudje, nogometaš ... Za veselo razpoloženje je poskrbel glasbeni animator Mitja Osolnik, za lačné in žejne pa Gorazd. Posebna zahvala gre sponzorjem, ki so nam omogočili, da smo najlep-še in najbolj izvirne maske tudi nagradili. Za nagrade so prispevali: Berlič Mira, Buon Piatto - Men-geš, gostilna Pavovec -Mengeš, gostilna Zlata kaplja - Radomlje, frizerji : pri Martinez Trzin, Jana Lukan - Loka, Primož in Petra - Trzin, Vida Filipič -Domžale, Meta - Loka, Sešek An ton - Loka, pedikira - Polona Mesar, gostilna Pr Matičku, Jan bar, La Famme, bar Jurček - Depala vas, Slaščičarna Oger, Gostilna Narobe, Medex- ga.Prah, Milan Smolnikar - športna oprema, Sadni vrt Franci Ravnikar - Mengeš, trgovina Unitap (Pr Jurju) - Trzin, mesarstvo Arvaj, Cvetličarna Ciklama, Vele Domžale ter Žito. Vsi, ki so bili v maškarah, si lahko privoščijo dolg dopust, na katerem pa naj že razmišljajo o novih pustnih kostumih, ki jih bodo pokazali drugo leto, seveda na maškeradi v Trzinu, kjer se zopet vidimo.
Za
DELAVNA PEPELKA
V,
OPRAVICILO
V decembrski številki Odseva je pri omenjanju organizatorja miklavževanja in predvsem miklavževega sprevoda po Trzinu prišlo do napake. Miklavževanje je, tako kot že vrsto let doslej, pripravilo Kulturno društvo Franc Kotar Trzin in ne Društvo prijateljev mladine. Članom KUD-a Franca Kotarja in bralcem se za napako opravičujemo.
Urednik
SPODBUDNE NOVICE IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Rezbarski tečaj
V tehnični učilnici OS Trzin seje začel rezbarski tečaj, ki ga vodi član Združenja rezbarjev lesa Slovenije Marjan Vodnik. Na tečaju sodeluje 9 zagnanih bodočih rezbarjev, ki napovedujejo, da bodo mogoče svoja delà postavili na ogled že na Florjanovem sejmu v Trzinu.
Folklorna skupina
Pod vodstvom Rada Zupanca je na OS Trzin začela z vajami trzinska folklorna skupina.
Turistični podmladek letos o trzinskem bajerju
Turistični podmladek OŠ Trzin je za tekmovanje osnovnih šol v Sloveniji na temo Turizmu pomaga lastna glava pod mentorstvom učiteljice ge. Nuše Slatner pripravil raziskovalno nalogo z naslovom Trzinski bajer- turistični izziv. Do tekmovanja, ki bo v marcu, morajo pripraviti še primerno razstavo, dramska skupina, ki deluje v sklopu OŠ in KUD-a Trzin, pa bo pod mentorstvom Urše Mandeljc pripravilo igrico, katere vsebina se bo navezovala na izbrano tekmovalno temo. Napovedujejo, da bodo več o tem povedali že za marčevsko številko Odseva.
AVDICIJA
erjetno se še vsi dobro spomnitc pravljice Pepelka, ki so vam jo pripovedovali starši, ko ste bili še majhni. Ker smo ugotovili, da ljudi v gledališče privabijo znani naslovi, smo se mladi trzinski kulturniki odločili, da letos pripravimo prav to zgodbo. Ko sem izbirala scenarij, sem morala paziti, da bo ravno toliko nastopajočih oseb, kot je članov dramskega krožka; in uspelo mi je. Pa ne le to. Ko smo imeli prvo bralno vajo, sem ugotovila, da sem zadela z vlogami. Razdeljene so tako, da nastopajočim sploh ne bo potrebno igrati, temveč bodo to, kar so (no, je tudi kakšna izjema). Vaje sedaj potekajo tako, kot morajo. Tudi pogovori o sceni in kostumografiji bodo kmalu stekli. Glasba ... ideje so že v glavi in nekatere tudi že zapisane. In tako je zopet skupaj stara dobra ekipa in pridno delà.
In kdaj si boste lahko ogledali premiero? Skoraj stoodstotno lahko rečem, da konec mcseca maja. Se nadaljuje ...
Urša
Z e kakšen mesec nazaj sem pisala o muziklu, ki ga bomo začeli pripravljati prav v dvořani Franca Kotarja Trzin. Stvar se vse bolj přibližuje začetku. Naj še enkrat obnovim, za kaj gre: vse doga-janje ter predstava bo potěkala v okviru "Glasbenega gledališča Alenke Vidrih" (spoznali ste jo lani na trzinski pomladi s predstavo Mimi pozitivka ter nekaj dni nazaj na Prešernovi proslaví). Sprva je potrebno izbrati nastopajoče. Zato bo 17. marca celo popoldne v trzinski dvorani potěkala avdicija. Ker verjamem, da ste Trzinke in Trzinci preveč plašni, da bi se odzvali vabilu, bomo letake, ki bodo vabili na avdicijo, raznosili po ljubljanskih plesnih šolah ...
Pa vendar, če se najde v tem Trzinu kakšen junak, ki se nam upa pridružiti ob delu in zabavi (in ne le govoriti: "Blagor tebi, ker lahko delaš v kulturi "), naj se nam brez sramu pridruži. Komisija ne bo nobenega pojedla in ne bo preveč stroga. Pa še to: k sodelovanju vabimo pevee in plesalce ter glasbenike. Želimo ustvariti glasbeno skupino, ki bi na predstavah spremljala nastopajoče.
O nadaljnjih postopkih vas bomo sproti obveščali. V naslednji številki Odseva pa vam bom tudi predstavila sodelavce: koreo-grafinjo, ustvaijalce glasbc ter ostale.
Vabljeni!!!
Info: 041/287-662 (Urša)
IZŠLA JE NOVA KNJIŽICA MLADINSKEGA ODSEKA B. N. all BREZMEJNA NAVKKEBERLAZENJA
E.
vo ga! Pardon. Evo jih! B. N. so tu. ja, Brezmejna Navkreberlazenja. To je tista knjižica, v kateri boste našli popisane in s fotografijami zabeležene vse lanske izlete in ostale akcije Mladinskega odseka PD Onger Trzin, pa taborni časopis Glas Kmice in program izletov 2002. Za nastanek knjižice so krivi vsi, ki so prostovoljno ali pod prisilo pisali za taborni časopis, Tomaž Kocman, ki je skoraj izrabil tipkovnico ob pretipkavanju tabornih zgodb, Irena Mučibabić, ki je (kot ponavadi) prav po-ča-si oblikovala
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
•	čišćenje stekla
*	talnih oblog
•	oblazinjenega pohištva ( sedežne garniture, stou. jogiji ..) » globinsko Čišćenje notranjosti osebnih in tovornih vozil
■	strojno čišćenje, impregnacija in kristalizacija marmorja
*	strojno čišćenje in impregnacija vinasa, parketa...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
■	lam zaves in žaluzij
•	rolojev
*	zatemnitvene termoreflektivne in protivlomne folije
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!
knjižico in pisala vse, kar še ni bilo napisano ter Emil Pevec, znani oblikovalski per-fckcionist, ki je vse skupaj dodělal, da nas ni sram končnega izdelka. Daje knjižica bolj berljiva oz. gledljiva,jo letos krasi cela gora fotografij. Bi si upali reči, da ste lahko kar malo nevoščljivi tištim, ki so na njih, ker so doživeli marsikaj zanimivega. Zato ste vabljeni, da se jim letos pridružite in skupaj z njimi doživljate gričke, hribe, gore in zanimivosti. Kje in kdaj se jim lahko pridružite, pa piše v Brez-mejnih Navkreberlazenjih. Če vas B. N. zanimajo, jih lahko dobite pri Emilu (031 570-533).
Přetekli mesec pa smo bili na Ijubljanskem gradu in v Hiši eksperimentov. Bilo nas je več kot dvajset in odlično smo se imeli. Predvsem smo uživali ob ležanju na žebljih, ustvarjanju ogromnih milnih mehurčkov, poskusih kraje diamantov in še marsičem, kar ponuja Hiša eksperimentov.
Prvi dan počitnic. Napovedano sneženje. Si lahko člověk želi še kaj 'boljšega', koje napovedan izlet na Rašico? Ze zjutraj se začne - prva odpoved. Vodja Tomaž in pomocníka Emil in Irena smo v dvomih - se sploh splača? Saj ne bo niko-gar. Pa se vseeno odpeljemo pred Mercator. Ena pogumna nas že čaka. Potem iz avtomobila přileze še eden. In na koncu pred vhodom v trgovino zagledamo še dve. Volja in energija se povrne. Seveda gremo, kaj nam pa more sneg, nam - sedmim palč-kom (pardon, planincem). Že na trim stezi uganjamo prve norčije,
kasneje odigramo prizor s polomljeno nogo in se ob prihodu na vrh Rašice zabava-mo z guganjem na vrvi in spuščanjem na-hrbtnikov s 'škripcem' z vrha stolpa. Rah-lo zmrznjeni se potem v koči odtajamo s čajem, nato pa so na vrsti igrice. Ko ura že kaže čas za odhod, je snega kar precej. To se izkaže kot silno priročna zadeva za snežno bitko pri kozolčku. Iz bitke vsi razen enih razpočenih hlač odidemo celi. Vrnemo se še pred temo in smo si edini, daje bil to prav super izlet in daje lahko žal tištim, ki so se ustrašili sneženja in ostali doma.
Irena Mučibabić
SLOVENIJA IN MEDNAR0DN0 LETO GORA

clean beat d.o.o. Pod gozdom 17,1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 16 82, gsm: 041 / 630 - 67 e-mail: samo music@siol.net
léWáoňk
Ko' -e vesle, je letošnje lelo Orga-nizacija združenih narodov razglasila za Mednarodno leto gora. Slovenci pa kljub lemu. da se ima-'"" :a narodplanincev, marsikdaj v svojih dejanjih v krhkih gorskih ekostslemih delamo velike napake ...
uredništvu Odseva smo se od-
da objavimo (s privoljenjem avtorja) članek geografa Boruta f'me, predsednika PD Domžale in nasploh na mnogih področjih JfTeSa P>aninca Članek na splošen način odkriva mnoge prohledán ' Se p°iav'ja,° v sorah in se tičejo prav vsega človeštva - ne le '««flífcT ekje hU "bjavljen v decembrski šlevilki Planinskega
(Op. uredništva) fotografije: Emil Pevec
O:
rganizacija združenih narodov je na predlog Kirgizistana razglasila leto 2002 za Mednarodno leto gora, usklajevanje vseh aktivnosti pa je zaupala Organizaciji za prehrano in kmetijstvo (FAO). Glavni cilji Mednarodnega leta gora so oblikovanje zavesti in posredovanje znanja o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju, spoznavanje in ohranjanje bogate kulturne in naravne dediš-čine gorskih območij, opredelitev pomena gorskih naravnih virov za kakovostno življenje svetovnega prebivalstva danes in v prihodnje ter vzpodbujanje njihovega aktivnega varovanja in zaščite. Splet vseh teh ciljev bi lahko označili kot program trajnostnega razvoja gorskih območij. Gre za razvoj, ki zadovoljuje potrebe ljudi, ne da bi pri tem ogrožal vire, od katerih je odvisen razvoj prihodnjih ro-dov. Več informacij o Mednarodnem letu gora najdete na spletni strani www.mountains2002.org.
Gorska območja so pomemben vir pitne vode, obnovljivih virov
energije, rudnin, gozda in kmetijskih pridelkov. So del občutljivega planetarnega ekosislema, območje neprecenljive biološke razno-vrstnosti in osupljivih prilagoditev na zahtevne razmere ter življen-jski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Gorska območja so bila skozi zgodovino zaznamovana s slabo prometno prehodnost-jo in obmejnostjo, saj po gorah pogosto potekajo jezikovne, kulturne, národnostně in državne meje. Ta območja so se ohranila kot starodavna žarišča bogate kulturne dediščine domaćega prebivalstva. V zadnjih desetletjih so gorske pokrajine postale turistično in rekreacijsko območje, ki ga vsako leto obiščejo milijoni ljudi.
Če v Sloveniji primerjamo gorska območja z ostalimi pokrajinskimi tipi, izstopajo gore zaradi izoblikovanosti površja oziroma razčlen-jenosti. Na kratke razdaljc se menjavajo globoko vrezane široke le-deniške doline, utesnjene soteske in povirne grape, gozdnata strma pobočja, uravnane kraške pianote in kraški podi, goli priostreni vrhovi s prepadnimi stěnami, ledeniške krnice in slapovi, žive planine in zaraščajoče se košenice. Gorska območja označujejo tudi posebne podnebne, vodne in rastne razmere.
Gorsko podnebje je odvisno od nadmorske višine, ekspozicije, sle-menitve, prevladujočih vetrov in oddaljenosti od morja. Temperature se z nadmorsko višino znižujejo (v povprecju 0,65° C na 100 m), prav tako zračni tlak, značilna so tudi velika dnevna temperaturna nihanja. Čist in redkejši zrak lahko vpije manj sončnega se-vanja, velik del sevanja se tudi odbije od svetle, zasnežene ali skalnaté podlage. V gorah prevladujejo orografske padavine, količina padavin narašča z nadmorsko višino in se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, bolj namočene so privetrne strani. Stalni spremljeval-ci gorskoga vremena so povećana oblačnost, pogosti in moćni větroví, megla ter sneženje. Tipični so pobočni vetrovi in fen. Gorski vodotoki imajo hudourniški značaj (nestálen vodni tok, ki ima izrazit strmec) in svojo erozijsko moč pokažejo ob obilnih pa-davinah. Zaradi kraškega pronicanja imajo vode, ki se pojavljajo v vznožju apnenčastih masivov kot izdatni kraški izviri, manjšo sa-močistilno sposobnost, kot jo imajo tekoče površinske vode. Le-deniška jezera pričajo o nekdanji prisotnosti ledenikov, pri nekaterih visokogorskih jezerih pa se že pojavljajo zaskrbljujoči znaki onesnaženosti.
Prsti so razen v dnu dolin in kotlin slabo razvile, skeletne, vsebujejo malo organskih snovi, zato so slabo rodovitne. Skupek naravnih danosti in prilagoditev nanje se najbolje odrazi v izrazitih višinskih rastlinskih pasovih in gozdni meji. Rastlinske pasove od vznožja pobočij proti vrhovom sestavljajo gozdne, grmovne in zeliščne rastlinske združbe. Na njihovo sestavo je močno vplival člověk. Gozd-na meja zaradi delovanja naravnih in človeških dejavnikov poteka med 1200 in 1800 m visoko, drevesna meja pa sega tudi do višine 1950 m.
Izrazit proces razvoja gorskega površja je preperevanje oziroma razpadanje kamnine. V ospredju so zmrzalno (zmrzovanje vode v razpokah), temperaturno (raztezanje in krčenje kamnine zaradi temperaturnih razlik) in korozijsko preperevanje (raztapljanje kamnine). Na intenzivnost preperevanja poleg kamninske zgradbe vpliva-
■'SBIKSSKai
jo predvsem količina in razporeditev padavin, povprečna letna temperatura in letno število prehodov temperature nad in pod ledišče Zaradi intenzivnih naravnih procesov so v gorskem svetu možne številne naravne nesreće: potresi, zemeljski plazovi, usadi, podori, snežni plazovi, poplave, obilno sneženje, suša, žled, veter ter erozija. Med civilizacijskimi nesrečami izstopajo gozdni požari, ki so sreči redki, ter nesreće, povezane z dejavnostmi ljudi v gorah (gorske nesreće).
Od gorskih območij je odvisna polovica človeštva, saj v njih živi približno 10 % svetovnega prebivalstva, okrog 40 % pa jih živi v nižje ležečih porečjih. Prebivalstvo gorskih pokrajin je večinoma revno, slabo izobraženo, živi v slabih higienskih razmerah ob po-manjkljivi zdravstveni oskrbi, preživlja se s samooskrbnim polje-delstvom in gozdom. Zaradi velikih prebivalstvenih in gospodarskih pritiskov prihaja na velikih površinah, od Andov do Himalaje 1er od Urala do Jczerskega višavja, do zaskrbljujočih sprememb gorskih pokrajin in njihovih sestavin. Uničevanje gozda, prekome na paša in erozija, ki jo sproža obdelovanje za poljedelstvo manj primernih površin, zemeljski plazovi, globalno onesnaževanje (na primer onesnaževanje zraka iz več sto kilometrov oddaljenih indu trijskih območij) ter nagle izgube habitatov in genske raznovrstno so degradacijski procesi, ki ogrožajo nosilno sposobnost gorskih območij. Tudi turizem in rekreacija s svojim nepremišljenim razvo jem marsikje po svetu ogrožata prav tište danosti, ki jima omogoč jo obstoj. Čeprav so bila gorska območja v preteklosti prva deležn zakonskih zaščit (narodni parki), pa to za njihov nadaljnji obstoj n zadošča več.
Alpski svet, ki ga v Sloveniji členimo na alpska.visokogorja, alpski hribovja in alpske ravnine, obsega 42 % površine Slovenije (8541 km2). Nad 500 m leži 35 % slovenskega površja (na Zemlji je takš nega 48 % površja), nad 1000 m pa 11 % površin (na Zemlji je takšnega 27 % površja, 11 % nad 2000 m, 5 % nad 3000 m, 2 % nad 4000 m). Na tem območju živi v 2218 naseljih (37 % vseh naselij v Sloveniji) kar 924.174 prebivalcev (47 % vsega prebivalstva Slovenije). Zelo visok je delež gozda - 64,8 %.
Alpska visokogorja so Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Zahodne Karavanke in Vzhodne Karavanke. Prvi dve gorski skupi ni sta mogočni in razčlenjeni z globokimi ledeniško preoblikovani-mi dolinami. Na obrobjih ležijo izrazite zakrasele in gozdnate pianote Pokljuka, Mežakla, Jelovica, Velika planina, Dleskovška pianota, Golte, Menina in Dobrovlje, bolj v osrčju pa so nad gozdno mejo tudi zakrasele uravnave, navadno imenovane podi. Karavanfo so izrazito podolgovato gorovje, visokogorsko le v skrajnem vršnom delu, ki se proti vzhodu nadaljuje v sredogorje.
Alpska hribovja so Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko in Ro^ tarsko hribovje v zahodnem delu alpskega sveta, obsežno Posavski hribovje v osrednjem in vzhodncm delu ter Velenjsko in Konjiško hribovje s Paškim Kozjakom, Stenico in Konjiško goro na severo-vzhodu. Še bolj na severovzhodu so Pohorje, Strojna ili Kozjak, južni odrastki Centralnih Alp, kamor so zarezane globoke Dravska Mislinjska in Mežiška dolina. Bolj gričevnato je Ložniško in Hu-dinjsko gričevje.
Alpski ravnini sta Savinjska ravan, dno Celjske kotline, razčlenjcno i řečními terasami, in bolj pestrá Savska ravan na dnu Ljubljanske
kotline, ki jo sesiavljajo gričevja (Dobrave, Tunjiško griCevje) in
hribovja (šmarnogorsko-raSiSki osamclci, Blcjski kot), predvsem pa
ravnine z rečnimi nanosi, oblikovanim! v terase (Dežela, Kranjsko, Sorško in Ljubljansko polje, Kamniškobistriška ravan). Manjše kotline so razpršene tudi drugod po visokogorju (Bovška kotlina, Bohinj) m sredogorju (Velenjska, Slovenjgraška, Mozirska, Litij-jifca, Žirovska in Tolminska kotlina).
V Sloveniji so v povezavi s podnebmmi prvinami odločilm omejit-veni dejavniki razmestitve poselitve in gospodarjenja z gorskim prostorom nadmorska višina, naklon (povprečni naklon alpskega sveta je 18,4°, v alpskih visokogorjih pa celo 24,6°) in ekspozicija površja. Najstarejše sledi člověka v paleolitskih postojankah (Divje babe, Potočka zijalka), ki segajo več kot 80.000 let nazaj, dokazu-jejo, da so bile gore že od nekdaj bivališče ljudi. Člověk seje na ležavne naravne razmere dobro prilagodil: poselil je ravna dna šir-ših dolin in kotlin ter prisojne pobočne police. Ob starih naselitve-nih jedrih na ravninah je višinska kolonizacija med 13. in 15. stolet-jemomogočila razvoj samotnih kmetij in zaselkov. Število naselij je v tem času doseglo, ponekod pa celo preseglo število današnjih naselij. Danes je poselitev znotraj gorskih območij zgoščena predvsem na ravninah in v večjih naseljih po dolinah, kjer število prebivalstva stalno narašča, višje ležeča in prometno odmaknjena območja samotnih kmetij in zaselkov pa se praznijo. V leh območjih
se prebivalstvo stara, spreminja pa se tudi kulturna pokrajina, ki se lahko ohranja le s stalno kmetijsko rabo, ki upošteva krajevne geografske značilnosti in nosilno sposobnost okolja.
Gospodarska funkcija slovenskega visokogor-skega prostora seje močno spremenila: sprva je bil člověk odvisen predvsem od kmetovanja (obdržala seje živinoreja, ki je bila nekdaj v planšarski različi nepogrešljiv del kratkih poletij). Sele v srednjem veku je postalo pomembno tudi iz-koriščanjc gozda, pos-topoma je naraščala vloga trgovine in obrti. Srednjeveško fužinarstvo je ponekod omo-gočilo razvoj industrije. V zadnjih desetletjih je kmetijska raba tal močno upadla, izrazita sta procesa propadanja kulturne pokrajine in 'araščanja
Svetovna turistična organizacija se je Mednarodnemu letu gora pridružila tako, daje leto 2002 razglasila za Mednarodno leto ekološkoga turizma. Gre za turizem, ki temelji na naravnih vrednotah in ne po sega agresivno v naravo, hkrati pa zagotavlja dohodek predam domaćemu prebivalstvu. Rekreacija, ki jo tak turizem vklju-vuje, ohranja naravne vire in člověka duhovno povezuje z naravo. Slovenija s svojo pokrajino ponuja možnost za najrazličnejša doži-«ja v naravi, zato so naravne danosti Slovenije eden glavnih de-•"nikov kvalitete v turizmu in tudi njegov omejitveni dejavnik.
Tudi v planinskih organizacijah je pobuda Organizacije združenih - "dov naletela na ugoden odmev. Mednarodna zveza planinskih -i-amzacij (UIAA) je akcijo sprejela za svojo, saj se zaveda, da , >h° r dVa P0' mil'j°na članov Planinskih organizacij z Phn " pomembno Pr'speva k uresničevanju zastavljenih ciljev. • - uistvo, ki vključuje alpinizem, turno smučanje, športno plezan-
je, koče in pota, gorsko vodništvo, odprave in gorsko reševanje, je opredeljeno kot splet rekreacijskih, športnih, kulturnih, znanstvenih in gospodarskih dejavnosti, povezanih s spoznavanjem, raziskovan-jem in doživljanjem gorske narave. Planinstvo kot športna in rekreacijska dejavnost, ki temelji na doživljanju narave kot posebne vrednote, ima neprecenljiv pomen za ohranjanje kulturnega in etič-nega odnosa ljudi do narave in je marsikje v svetu eden od temeljev okoljevarstvenega gibanja. Poleg tega krepi zdravje in izboljšuje počutje ljudi ter vzposlavlja občutek odgovornosti za družbo. Planinstvo lahko bistveno prispeva k trajnostnemu razvoju gorskih območij, saj je za prebivalcc gora pomemben dejavnik gospodar-skega razvoja. Osnovna zamisel vsega delovanja planinskih zvez v okviru Mednarodnega leta gora naj bi bila vsebovana v geslu: planinstvo v gorah ne predstavlja težav, pač pa njihovo rešitev.
Planinska zveza Slovenije je z več kot 74.000 člani in 231 planin-skimi društvi ena najmnožičnejših in najstarejših civilnodružbcnih organizacij v Sloveniji. Z razvejanim sistemom usposabljanj vseh starostnih skupin članstva in ob pozitivni dediščini preteklega delovanja, ki ga povzema Častni kodeks slovenskih planincev, ima Planinska zveza Slovenije veliko možnosti za okoljsko vzgojo. V povezavi s planinstvom so se v gorah začeli pojavljati nekateri ekološki problemi, na primer onesnaževanje voda, ravnanje z odpadki, hrup, promet v alpskih dolinah in na prelazih ... Zato že dobro de-setletje izvajamo ukrepe za izboljšanje stanja, kot so zmanjšanje porabe vode (odprava pranja posteljnine v planinskih kočah), uporaba razgradljivih čistilnih sredstev, uvajanje suhih stranišč in gradnja bioloških čistilnih naprav, raba obnovljive energije sonca in vetra, razvrščanje odpadkov in njihov prenos v dolino ter vzpodbu-janje prevoza z železnico. Rezultati so vzpodbudni, z nadaljnjim načrtovanjem in izvajanjem takšne planinske politike, ki naj bi skrbela za čim manjše in čim bolj uravnotežene posege v gore 1er hkraii za čim bolj korektno sodelovanje s prebivalci gora, se tudi Planinska zveza Slovenije pridružuje uresničevanju ciljev Mednarodnega leta gora.
Špikova skupina
00«X OBSíV
OBČNI ZBOR, Kl JE BIL NEKAJ VEČ
SKOZI VAS PRIHAJA PUST
ših poudarkov iz življenja in delà naši upokoj encev.
Društvo je v preteklem obdobju zelo veliko investiralo, saj smo nabavili kompletno glasbeno opremo in omare za shranje-vanje le-te, prelep društveni prapor in nekaj opreme za vzdrževanje in hrambo vrednejših predmetov. Najpomembnejša dejavnost so bili vseka-kor dobro organizirani izleti, saj smo se med drugim podali na ogled naše, za Avs-
polovica), udeležili tudi gostje: g. Tone Peršak, župan, ga. Metka Zupanek, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ga. Adi Lovše, tajnica ZB, ga. Helena Ogorelec, zastopnica društva lz-vir, g. Slavko Pišek, predsednik DU Mengeš, g. Franček Brečko kot predstavnik SD in ravnatelj OŠ ter ga. Joži Valenčak-predsednica TD in tudi naša članica. Najprej je pevski zbor DU Žerjavčki zelo doživeto izvedel kulturni program s pev-skimi in recitacijskimi točkami in požel zaslužen aplavz, nakar so sledila poročila, iz katerih bi navedel le nekaj pomembnej-
trijce tako sporne, nuklearke, ogledali smo si tudi muzej v Brestanici, kjer je izletnike najbolj zanimala razstava slik iz druge svetovne vojne, predmeti in naprave za izdelovanje znamenite čokolade Imperial, ki so zapuš-čina selezijanskih menihov. Omenil bi še izlet v kartuzijo Pleterje, ogled njihove kleti in kmečkega naselja, poseben vtis paje na mnoge pustil ogled umetniške galerije v Kostanjevici, kjer razstavlja-jo delà znamenitih umetnikov, kot so: oba Kralja, Batič, Grohar, Gaspari, Kalin, Boljka, Jakac in še številni drugi, najbolj drago-cen in impozanten paje vsekakor originalni Meštrovićev kip Mati z otrokom. Poleg izletov je bilo najbolj številčno po-hodništvo, kjer smo se v sodelovanju s Planinskim društvom učili pravilnega dihanja med hojo, nekaj najbolj pogumnih članov seje udeležilo pohoda po mejah občine in svete maše na planini Košutna, kjer sta v idilični kapelici v osrčju Kamniških planin maševala trzinska župnika dr. Dolenc in g. Pavle Krt.
Naši člani so se množično udeleževali tudi vseh občinskih in društvenih prireditev. Priredili smo kar nekaj predavanj, sami ali v sodelovanju s TD; obisk je bil med dvaj-set in petdeset člani. Omenim naj le najbolj odmevne: o osteroporozi, zdravi prehrani, zdravi pridelavi vrtnin, deset članov pa seje udeležilo tudi računalniškega tečaja. Da se da združiti prijetno s koristnim in poučnim, smo se prepričali ob nabiranju gob pod strokovnim vodstvom našega člana g. Janeza Bratovža. Nekateri naši člani pa se ukvarjajo z nabiranjem zdravilnih rastlin za prepotrebne čajčke za naša leta; to dejavnost moramo v prihodnje organizirati pod strokovnim vodstvom. Najpomembnejša naloga, ki čaka društvo v tem mandatnem obdobju, je vsekakor priprava in izdaja knjige pesmi in proze. Šest-najst Ijubiteljskih piscev je že najavilo svoja delà, pozivamo pa še vse, ki želijo sodelovati, naj to pri-javijo na društvo, in to do mesecajulija, kajti izid knjige načr-tujemo še v letošnjem letu.
Po uradnem delu nam je za ples in razvedrilo igral kulturni animator Mitja, kije s svojim igranjem in
L
petjem res ustvaril vzdušje, daje bilo mnogim žal, ker je bilo prekmalu konec. Upam, da mi bralci ne bodo zaměřili, če to priložnost izkoristim, da se zahvalim prav vsem na občinski upravi, še posebe pa Občinskemu svetu in g. Tonetu Perša ku - županu naše občine, ki nam s svoji! razumevanjem omogočajo tako bogato delo društva. Brez njihove pomoči bi tuđ društvo ne imelo takih rezultatov.
etošnji pustni torek smo učenci, ^čenke in učiteljice razredne stopnje pri-;akovali z vznemirjenjem. Že več dni prej >mo učiteljice učence in učenke spodbu-jale k ustvarjanju lastne pustne maske, ki bi jo predstavili tudi v šoli. Seveda smo preko otrok vzpodbujale tudi starše, ki so nepogrešljive sodelavci pri takih dejav-nostih. Same smo v pouk integrirale vse-bine na temo: Šege in navade v pustnem .■asu. Pri slovenskem jeziku smo brali zgodbe, pesmi, opise. Učenci so pisno in ustno ustvarjali. Pri likovni vzgoji smo izdelovali osnutke ali celo končne izdelke mask. Uporabili smo različne tehnike in materiale. Nastali so res zanimivi izdelki. Id smo jih razstavili v učilnicah. Tudi glasbeno področje nismo zanemarili. Saj nam tako ljudska kot umetna glasba ponu-jata raznovrstni izbor pesmi in izštevank pri katerih smo uporabljali instrumente za ritmično in melodično spremljavo. Končno je napočil pričakovani dan -pustni torek. Naš cilj je bil, da čas, ki ga bodo otroci preživeli v šoli napolnimo s takimi vsebinami, ob katerih se bodo vzgajali in izobraževali na zabaven in sproščen način.
Učenci so že zgodaj prihajali v šolo sproš-čeni, preoblečeni v pustne maske, se ogle-dovali in se neskončno zabavali. Pridružile so se jim tudi nekatere učiteljice, ki jih učenci niso prepoznali vse do prve šolske ure. Že prvo šolsko pa seje začelo zares. V vsakem oddelku smo izžrebali naj masko, kije oddelek predstavljala na izboru treh naj mask razredne stopnje v jedilnici šole. Takoj po malici, s slastjo smo pojedli pustne krofe, so maske začele prihajati v jedil-nico. Začelo seje. Voditeljica, učenka četr-tega razreda Patricija Mušič, kije suvereno vodila prireditev, je povabila na oder naj
maske posameznega oddelka. Vsako masko posebej so ostale maske bučno pozdravile. Naj maske so se predstavile in bile povabljene na ples. Med plesom paje komisija, ki sojo sestavljali po en učenec iz vsakega oddelka in dve učiteljici, ocenili vsako masko posebej. Končni rezultat je bil, da so vse maske naj maske, ker pa je potrebno le izbrati prvo, drugo in tretjo masko na razredni stopnji seje komisija odločila, daje prvo mesto dosegla maska dama, drugo maska mehanik in tretje maska klovn.Na ples so se za kratek čas odpravile vse maske. Kmalu pa smo odšli še v pustni sprevod po ulicah Trzina. Maske so se z veseljem pokazale naključnim mimoidočim in starejšim prebivalcem kraja, ki so jih navdušeno pozdravljali. V šolo smo se vrnili prijetno utrujeni.
Tako je minilo dopoldne pustnega torka v šoli. V veselje otrok in zadovoljstvo učiteljic, da smo uresničile zastavljene cilje.
Anica Mušič in Božena Opara
Predsednik društva je na koncu poročil izrazil zahvalo vsem članom društva, še posebej pa UO in posameznim nosilcem dolžnosti, ki jih opravljajo z veseljem in korist celotnega društva. Naj članek zaključim z željo, da bi delali še naprej v korist in zabavo sebi in dru gim, da nam bo prijetna jesen življenja il topla zima.
STRELSKA TEKMOVANJA PRED ZAKUUCKOM
TfíZlN
ekmovanja v strelskih ligah potekajo s polno paro in se počasi približujejo zaključku. Še dva kroga nas ločita do zaključka, rezultati pa so zaenkrat zelo vzpodbudni. Predvsem smo zelo neučakani \ disciplini s puško, saj je naša ekipa trenutno na prvém městu v ^ugi ligi, in soji vrata za vstop v drugo ligo na široko odprta. Ob i/polnitvi tega cilja bi Strelsko društvo Trzin v prihodnji sezoni sodelovalo med najboljšimi v oběh disciplinah (puška in pištola) in hi bili ob Olimpiji in Kamniku tretje društvo, ki mu je uspel ta podvig. Vsekakor je to rezultat rednih treningov, ki jih opravlja preko -5 strelcev vsaj dvakrát tedcnsko, potřebovali pa bi še kakšen trening več, vendar se na petmestnem strelišču le tega ne da izvajati.
Prln>erjavo: Olimpija ima strelišče s 40 strelskimi mesti, oď tega a^"inge uporabljan 20 mest, Kamnik 10 strelskih mest, vsa so •Jmenjena treningom. Po naših ocenah bo na Državnem prvenstvu ■ ^sl0Jn' in Leskovcu skupaj nastopilo okrog 15 strelcev iz Trzina, " homo prav gotovo med najštevilčnejšimi udeleženci teh tekmo->anj.
^»Pehi so nedvomno rezultat vlaganj Občine Trzin v športno opre-
•	>"■ vsekakor pa bi Občina morala imeli nekoliko več posluha pri ->"u prostorske stiske Strelskega društva Trzin. Strelski šport res
. a,rakl'ven za gledalce, tudi mediji ga razen Rajmonda De-- ca ne omenjajo preveč, vendar pa smo edino društvo v Trzinu, -mujena uradnih tekmovanjih pod okriljem nacionalnih panož-^ih if' modruSlv°. kadrih tekmovalce spremlja panožna zveza irelo aleg0rlzira' 'mamo dva reprezentanta, tri kategorizirane
•	MLC m vse skupaj dosegamo na petmestnem strelišču, ki ne us-nii*.,.L terijem 23 verifikacijo strelišča inje za strelca eno
-> »-abš.h strelišč v Sloveniji.
Žal so bile prošnje Strelskega društva Trzin za prostor v objektu T3 zavrnjene, zavrnjena je bila prošnja po prostoru v objektu ŠRC, zdaj razmišljamo o »bunkerju« Osnovne šole Trzin, v katerem, ko bo šola dobila prizidek za devetletko, ne bo več garderob, pa ven-darle so to zaenkrat le obljube. Skratka- še vedno nič konkretnega.
ln zakaj se je članek o odličnih rezultatih končal pri kritikah? Zadnje dni sem pregledoval Statut in pravilnike našega društva, predvsem zaradi spremembe Zakona o orožju, ki nam nalaga nove obveznosti. V arhivu sem iskal pogodbo med KS Trzin in Strelskim društvom in na koncu našel dokumentacijo z načrtom strelišča v trzinski jami. Nešteto prošenj in sklepov, potrjen načrt strelišča, postavljeni organizacijski odbori, začeli so celo z urejanjem okolice, ograjevanjem trzinske jame, pa vendar so kasneje vse ustavili. Ob prebiranju člankov v zadnjem Odsevu, predvsem člankov o odnosih Občina Trzin - Taubi center - Osnovna šola Trzin, sem se vprašal tudi o pogodbi Strelskega društva Trzin. Pisne pogodbe sicer nisem naScl, izvedel pa sem, daje nekoč obstajal dogovor med KS Trzin in Strelskim društvom. Ob očitkih, da rezultati društva sicer so, premalo paje aktivnosti za boljše strelišče, se sprašujem, ali res nismo naredili ničesar v tej smeri. In če nimamo niti pogodbe za uporabo obstoječega prostora, potem mora to držati. Samo nekaj nas ve, da to ni res. Veliko energije smo vložili v prazno in sam je ne mislim več dolgo. Ker sem v strelstvu že 20 let in v tem športu uživam, sem nenazadnje lahko tudi sam le tekmovalec v Strelskem društvu Trzin ali celo v drugem društvu, denimo v Ljubljani, kjer živim zadnjih 6 let.
Damijan Klopčič
V ponedeljek, 18. 2. 2002, smo imeli upokojenci, združeni v DU Žerjavčki, svoj redni letni občni zbor. Tudi tokrat nam je prijazno gostoljubje nudila OŠ Trzin, ki nam jc dala na razpolago svojo jedilnico, za kar se zahvaljujem ravnatelju g. Franciju Brečku, gospe Zinki Kralj pa za strežbo, ki nam jo nudi vsakokrat, ko jo za to prosimo.
Občnega zbora so se poleg številnih članov (bilo nas jc preko sto, torej več kot
POSLOVALNICA BANKE DOMŽALE ŽE 15 LET VTRZINU
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
20. februarja 1987 je v Trzinu na Mlakarjevi cesti, koi ena izmen enot takratne Ljubljanske banke, Banke Domžale, odprla svoja vrata stránkám novoustanovljena posloval-nica Trzin. Naselje Trzin seje v tistih letih hitro širilo. Vanj seje vseljevalo vse več novih priseljencev in potřebám novim kra-janov po bančnih uslugah je bilo treba za-dostiti. Banka Domžale je znala prisluhniti željam in potřebám Trzina, čeprav so nekateri takrat ocenjevali, daje v naselju še premalo prebivalcev za odpiranje bančne pos-lovalnice.
V prvih letih je bila enota usmerjena bolj v pasivne posle, kot so pridobivanje varčeval-cev skozi odpiranje hranilnih knjižic in te-kočih računov, prenosi osebnih dohodkov in pokojnin na račune v banki, zbiranje deviznih sredstev preko deviznih računov, hranilnih knjižic in depozitov Servisirali smo samostojne podjetnike in skrbeli za njihovo poslovanje na žiro računih. Že v tistih časih smo se ves čas trudili, da bi vsakega varče-valca obravnavali čimbolj osebno in da bi bili prijazna banka.
Vzpostavili smo pristen stik s takratno kra-jevno skupnostjo in trzinskimi organizacija-mi ter društvi, skušali pa smo se tudi na druge načine vključiti v življenje kraja. Med drugim smo kot pokrovitelji podprli marsi-katero akcijo trzinskih društev, še zlasti dobro pa smo sodelovali z osnovno šolo, kjer je z našim mentorstvom delovala šolska hranilnica. V njej so učenci in razredne skupnosli varčevali za različne namene, predvsem za končne izlete. Otroci iz vrtca pa so hodili vsaj enkrat na leto v mesecu oktobru na obisk v banko, kjer smo jim pokazali delo v banki in jih obdarili z reklamními darilci.
Politične in gospodarske prclomnice, ki so vplivale na poslovanje banke:
Ko zdaj gledamo nazaj, vidimo, daje bilo preteklo petnajstletno obdobje na finančnem področju zelo pestro, pravzaprav zgodovin-sko, in da je vse skupaj terjalo od nas pre-cejšnjo sposobnost prilagajanja razmeram na irgu in v družbi ter tudi precej energije. Še vedno so nam v spominu visoki inflacijski pritiski v letih 1989, 1990 in npr. »Mar-kovičev dinar«, koje bilo treba zjutraj pris-luženi denar do večera že zapraviti, ker je
bil drugi dan za nekaj % manj vreden. Takrat pri naših strankah varčevanje ni bilo v ospredju, ljudje so se precej bolj hiteli za-dolževati.
31.12.1989 smo pri dinarjih črtali štiri ničle, 1. januarja leto 1990 pa smo začeli z denominiranim dinar-jem.
V	času bivše Jugoslavije smo vsa navodila za poslovanje preje-
mali preko Narodne banke Slovenije od Narodne banke Jugoslavije. Med zanimivimi in za tište čase pomembnimi spremembami zakonodaje je bil tudi předpis, ki je v določe-nem obdobju omejeval dvigoz. razpolaganje z devizami.
Po osamosvojitvi Slovenije smo 08.10.1991 z veseljem pozdravili uvedbo vrednostnih bo-nov, čeprav je bilo treba zamenjavo valute takrat izvesti v dveh dneh in smo imeli poslo-valnico odprto do lOh zvečer, da smo to lahko izvedli.
V	letu 1992 so bili v obtok izročeni slovenski tolarji, ki so postopoma zamenjali vrednostne bone.
Zadnjo spremembo doživljamo zdaj, koje združena Evropa z letošnjim januarjem prešla na skupno valuto evro. Vse te spremembe so pomeni le »izredne raz-mere« v organizaciji bančnega poslovanja in z zadovoljstvom lahko rečemo, da smo se z njimi v trzinski poslovalnici dobro odrezali.
V	omenjenem obdobju pa smo bili priče tudi drugim spremembani na področju bančnega poslovanja. V letih 1992 do 1998 smo v Sloveniji pričeli aktivno uvajati kartični sistem poslovanja kot novo obliko »plastičnega denarja«. Hkrati pa smo začeli spodbujati tudi druge oblike brezgotovinskega poslovanja, npr. brezgotovinsko plačcvanje mesečnih obveznosti iz tekočega računa s pomočjo t.i. trajnih nalogov. To je za banko med drugim pomenilo intenzivno pridobivanje trgovcev oz. prodajnih sistemov za sprejem plačilnih in kreditnih kartic kot plačilno sredstvo.
Za dvig tolarske gotovine smo slovenske banke v tem času vzpostavile mrežo bankomatov.
______Vse to naj bi razbremenilo
bančna okenca in nam zagoto-vilo več časa za bolj celovito in osebno posvečanje stránkám v banki. Lahko se pohvalimo, da smo individualni obravnavi strank v naši poslovalnici vedno dajali največji poudarek.
S prenosom plačilnega prometa iz APP v banke, ki poteka od leta 2000 in se bo končalo letos poleti in nadaljevalo z uvajan-jem transakcijskih računov tudi za fizične osebe, nam delà prav gotovo ne bo zmanjkalo.
Poskušali se bomo organizirati tako, da bo poslovanje za stranke čim bolj prijazno in predvsem brez vrst.
V	ta namen tudi v zadnjem času aktivno tržimo elektronsko bančništvo tako imeno vane sodobne tržne poti, kot so Klik, Pro klik. To so programi, ki olajšajo in poceniji poslovanje komitentu in banki. Predvsem pri poslovanju podjetij je izbira takega nači na poslovanja zelo priporočljiva.
Razvoj Trzina in naše poslovalnice
V	preteklem I5-letnem obdobju paje tudi Trzin doživljal silovit razvoj in številne spremembe. V naši poslovalnici smo se vei čas trudili, da bi kar najbolj sledili temu razvoju in potřebám naših strank, ki jih je tak razvoj narekoval. Nagla širitev t.i. IOC Trzin je tako narekovala odprtje še ene enote v Piramidi. Odprli smo jo v decemb 1997, namenili pa smo jo predvsem za po krivanje potreb poslovanja podjetij in drug pravnih oseb v coni. Ker je lOC-i in sploh občini Trzin vse več podjetij, dokaj veliko* pa imamo tudi individualnih komitentov, smo se kmalu morali odločiti za razširitev svojih zmogljivosti. Da smo podjetnikom omogočili diskretnejšo obravnavo in tudi zaradi pretesnih prostorov, smo preselili t.i poslovno skrbništvo pravnih oseb v drugo nadstropje v Piramidi.
V	spodnjih prostorih paje ostalo poslova» s fízičnimi osebami, kreditiranje občanov t.i. operativno skrbništvo podjetij.
Tako imamo zdaj v Trzinu organizacijsko gledano: Poslovalnico Trzin, Banke Domž le d.d., skupina NLB z Oddclkom za pošlo vanje s pravnimi osebami v Piramidi in v Enoto Mlake preimenovano »staro poslova nico« na Mlakarjevi ulici. Ko bo zraslaso seská T3 oz. center Trzina, pa bomo po potrebi odprli poslovalnico, ki bo delovala po načelu t.i. bančne trgovine. V njej bo bankomat in informacijsko delovno mesto! izkušenim delavcem, ki bo skrbel za infor miranje strank. Prav gotovo pa bomo v tr zinski poslovalnici, tako kot v celotni Bafl Domžale, še naprej pozorno sledili potřebám in željam naših strank in občanov Trzina.
Jožica Rib
09.01. 2002 - VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL
VN storilec je v popoldanskem času na parkimem prostoru v Prevalah vlomil v ,?sebni avto znamke R Tvvingo. Premamii .taje avtoradio. Na prednjih desnih vratih Je poškodoval ključavnico in iz avta vzel ploščico avtoradia. Le kaj mu bo?
II. 01. 2002 - VLOM V PODJETJE, V STANOVANJSKO HIŠO IN TATVINA IZ STANOVANJSKE HIŠE Vamostniki podjetja G7 so opazili, da so vlomili v eno izmed podjetij v 1C Trzin. Vlomilcu je uspelo iz skladišča odnesti šest kartonskih škatel, v katerih so bili pakirani sesalniki Kirby. A se vam sploh sanja, koliko denarja je to? En sesalec brezpriključkov stane okoli 300.000,00 SIT! Ker seje sprožil alarm, je s kraja po-begnil Policisti so z zbiranjem obvestil in z ogledom že ugotovili pomembne okoliš-ćine, ki bodo pripomogle k odkritju storil-
V ulici Pod gozdom je neznanec ponoči vlomil v stanovanjsko hišo in přemetal vse prostore. Ogled so opravili kriminalisti iz uprave kriminalistične službe Ljubljana.
Istega dne v dopoldanskem času je neznani storilec iz odklenjene stanovanjske hiše na Prešernovi ulici ukrade moško torbico z denarjem in dokumenti. Nekaj ulic stran je pregledal vsebino, iz torbice vzel denar, ostalo paodvrgel.
Slaba vest res hitro deluje. Tatovi se vro-te robe, ki jih povezuje s krajo, nemudo-maznebijo. Le denar, sveta vladar, je zdaj tvoj, zdaj moj.
14.01. 2002 - UGRIZNIL GA JE PES Na PPje pokiical občan S.J. iz Trzina in prijavit, da gaje v bližini avtopralnice ugriznil pes pasme Rotweiler. Zoper last-"ika psa bo podan predlog za uvedbo pos-
topka pri sodniku za prekrške, ker ni us-trezno zavaroval nevarne živali. Auč! Ne bi bila rada niti v koži ugriznjenega niti v koži lastnika popadljivega psa.
18. 01. 2002 - TATVINE DENARNIC
Veliko smo že poročali o tatvinah ženskih torbic ipd., ki jih zaposleni v podjetjih puščajo na nezavarovanem městu. Zgod-ba seje ponovila v enem izmed podjetij v IC Trzin. NN storilec je ukrade tri denar-nice in tako oškodoval tri tam zaposlene. Neovirano je přišel v podjetje, vstopil v nezaklenjene prostore in si napolnil žepe.
20. 01. 2002 - POŠKODOVANJE VOZILA
V nočnem času so neznanci prevrnili na bok vozilo, last natakarja v gostinskem lokalu La Femme. Objestnost res ni lepa čednost!
25. 01. 2002 - VLOM V HIŠO IN TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA
Ponoči so vlomili v stanovanjsko hišo na Kidričevi ulici. Storilec je našel ključ osebnega avtomobila znamke Audi A8 in ga ukradel. Kmalu po tem so ga policisti ustavili v Trzinu. Koje policist pristopil do vozila, da bi opravil kontrolo vozila in voznika, je ta s pospešeno hitrostjo odpel-jal v smeri proti Mengšu. Policisti so se odpeljali za njim in po nekaj minutah divje vožnje je voznik ukradenega vozila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v gospodarsko poslopje v Preserjah pri Radom-ljah. Iz vozila mu je sicer uspelo pobegni-ti, vendar so ga kasneje ujeli. Tole paje zgodba iz filma!
lsti dan so prijavili še tri vlome v stanovanjske hiše v okolici Trzina. V vseh treh primerih je neznanec pregledal notranjost in odnesel nakit in manjše vrednejše predmete.
V.P.O.
pridružite se nam
Zakorakall smo v novo leto in čas Je za nove izzlvel Če ste plsoči, če vas zanima življenje v našem kraju In če bi želeli tudi drugim kaj sporočlte, pridružite se nam. Uredništvu Odseva vabi v svoje vrste vse, kl jim Trzin kaj pomeni In bi radl po svoje Pnspevall k njegovi podobí.
V naših vrsta h je dovolj prostora skoraj za vse, kl bi radi urednikova», komentirali, oh«68'- sprem,Ja" kulturna, športna, društvena In družabna dogajanja v naši îi h Se posebeJ vab'mo mlade, kl bl želeli, dati svoj prlspevek pri spremljanju «vijenja mladih in predstavljanja njihovih problemov drugim, neki vab,mo tudl starejše, še zlasti tlste, kl se kdaj dolgočasljo In Imajo »Kaj več časa kot tišti, kl se še borljo za stoičke In dober položaj na soncu. 0Zto*tnlte'da hl lahko sodelovali pri pisanju in sploh ustvarjanju našega glasila, toL. - S8 V našem uredništvu (v 1. nadstropju stare trzlnske osnovne šole, ■nengeska c. 22) ob sredah med 17. in 19. uro.
Vabljeni
TABRH
Mama, nikoli ne bom pozabila, kako za nas si se trudila. Rudarja plača majhna je bila -in ti z otroki si bila doma.
Zato v tabrh si hodila, da kaj malega si zaslužila. Tvoj kruhek bil najslajši je, za Ion dobila si še sočne jabolke.
Celo njivico si v najem dobila-in prašička si zředila. Solata z domačega vrtaje bila, kokoške poklonile so nam jajčeca.
Poskrbela za nedeljsko si kosilo -in ob praznikih bilo je vsega kar obilo. Vse to si, mama, zaslužila, ko si po njivah se znojila.
Mama, vem, zakaj dlani si imela hrapave, zakaj so prehitro osivěli ti lasje, zakaj pričele so ti pešati moči, zakaj tvoj srček oboli.
O, mama, hvala ti za vse, za tvojo skrb, tvoj trud in pesmice. Hvala za ljubezen in tvoj smeh, ki nas bodril je v težkih dneh.
Mama - to tvoja dota je bila, ki nas je plemenitila. Vse, kar dobrega v nas je vzklilo, to mama - tvoje je darilo.
Anka Jurše
ZVONCEK
Bele poljane oddale so čar, snežna narava se krči vsak dan, zvonček pozvanja nam lepi bim bam, vigred prihaja veselo na plan.
Mimo prišla je deklica zala, na prsi bi rada cvetko si dala, zvonček pověsil je glav'co ljubo, oh, ne utrgaj me dekle mlado.
Pridi še, pridi v gaj razeveteni, zvonček jo vabi, samoto preženi, v duši donelo bo ave naglas, hvaležnost naravi za dar vsaki čas.
Emilijan Pevec
32
SE V
33
V spomin predsedniku,tovarišu in prijatelju Kosti
Člověkovo največje bogastvo je, če se lahko ozre na svojo prehojeno pot in ugotovi, daje ves čas živel za velike ideale, ki se jim je v celoti razdajal, da je vedno premagoval vse ovire in razdalje in ni nikoli klonil, daje dosledno in učinkovito izpolnjcval vse naloge in da je neštetokrat lahko z dejanj i iz-pričeval vse tište vrednote, ki plemenitijo člověka. In to si bil ti, Kosta.
Bil si člověk z veliko začetnico. Nikoli nisi vsiljeval svoje volje. Poznal si različnost, jo spreje-mal in spoštoval. Skromen kot si bil, nisi nikoli omenjal, da si nosilec najvišjih odlikovanj. Seveda paje bila krona vseh
partizanska spomenica 1941. Spoštovani Kosta - na čelu ve-solja sta življenje in smrt zapisana z enako velikimi črkami -kakor je napisal naš pisatelj Tone Svetina v Ukani. Tokrat se usoda ni dala ukaniti. Le čas bo povedal vsakemu od nas, kdo bo pozabíjen v tej množici in kdo izbran. Prva resnicaje rojstvo in zadnja je smrt. Vse drugo vmes paje življenje, prepleteno z željami, radostjo, uspehom, razočaranji, veseljem in žalostjo. Radosti in plemeniti nas bivanje drug z drugim. To je tisto, kar življenje naredi lepo in prijazno, zato je izguba še toliko hujša. Vendar, kdo pozna skrivnost življenja?
Zdi se, da močan ostane le tisti, ki se potrjuje z izkušnjami. Tudi bolečina in trpljenje ob teh žalostnih trenutkih nas povezuje-jo in nam dajejo občutek, da člověk v bolečini ni sam! Spoštovani Kosta. Ponosni smo, da si bil naš predsednik s tako bogatimi izkušnjami. Z veseljem smo delali ob tebi in uresničevali ideje in naloge, katere so bile tvoje delo za našo 00 ZB Trzin. Oblj ubijamo, da bomo srečanja borcev ob občinskem prazniku Trzina, ki so bili tvoja zamisel, negovali naprej, da bodo taka, kot si si jih ti zamislil - tradicionalna.
Tako bomo gojili spomin na tebe. Kajti člověk ni mrtev, če živi v
spominih. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. Pozdravljen dragi prijatelj, po zdravljen člověk poln zanese-nosti, vedrosti, želje po ustvar jalnosti, ljubezni do domovini Tudi velik del tvojega življenj je vtkán v našem Trzinu - bil vedno in v vsakem trenutku pravičen in razumevajoč-hvalati.
Miren počitek, Kosta. Tvojim najdražjim, ki si jih imel tako rad, na katere si bil vedno taki ponosen, pa v imenu 00 ZB Trzin in v svojem imenu izre-kam iskreno in globoko sožal
Trzin, 11.2.2002 00 ZZB NOV Trzin
GENERAL KOSTA BIZJAK JE BIL VELIK BOREC IN CLOVEN
11. februarja se je množica Trzincev in drugih na mengeškem pokopališču ob izkazovanju vojaških časti in skrbno priprav -ljeni pogrebni svečanosti poslovila od generala Koste Bizjaka.
Čeprav je general Bizjak, odkar seje s svojo družino priselil v Trzin, aktivno sodeloval v življenju našega kraja, med drugim je bil vrsto let predsednik ZZB NOV Trzin, so številni šele ob njegovem slovesu slišali in spoznali, ob kakšnem člověku smo živeli. Razlog, da mnogi niso vedeli, kako pomemben člověk je bil, je v njegovi skromnosti in zmemosti. Čeprav je bil izjemno delaven, zanesljiv in prizadeven, se ni silil v ospredje, zato je prav, da ob njegovem slovesu zapišemo vsaj nekaj skopih podatkov o njegovem življenju in delu. V slovensko zgodovino je skupaj s člani svoje družine vstopil ob začetku druge svetovne vojne. Ko seje začela sovražna okupacija, je družina Bizjakovih takoj v edela, kaj jim je storiti. S še nekaterimi aktivisti iz Črnuč in Ježice so že leta 1941 zelo dobro organizirali delovanje osvobo dilne fronte na čmuško-ježiškem območju. Kostaje imel še zlasti veliko zaslug pri prepričevanju mladih, da so odšli v partizan e, pa tudi sam je s svojimi tremi starejšimi brati že poleti 1941 stopil v partizan -ske vrste. Njegov brat Janko je še istega leta pádel kot koman -dir čete in narodni heroj. Kosta paje kot borec svojo pot začel v Rašiški četi, nato pa seje bojeval v različnih enotah na Ko -čevskem, Notranjskem in Dolenjskem. Izkazal seje na različ -nih poveljniških funkcijah in v času vojne je postal politični komisar 9. brigade, kasneje pa politični komisar 18. divizije 7. korpusa NOV in POJ.
Po končani vojni je postal častnik JLA. Dobil je čin majorja. Koje končal višjo vojaško akademijo, paje opravljal številne odgovorne štabne dolžnosti v visokih poveljstvih enot JLA. Pred upokojitvijo je opravljal funkcijo načelnika štaba Vojaš -kega okrožja, ki je pokriva! celotno ozemlje Slovenije. Leta 1973, ko seje upokojil, je dobil čin generalmajorja. S tem pa se njegova vojaška dolžnost še ni končala. Ker je v
času NOV in kasneje v aktivni vojaški službi pridobil in poki zal veliko strokovnega znanja in ker je izpolnjeval še druge zahteve, je bil kot general v rezervni sestavi postavljen na dolžnost komandanta ene od partizanskih divizij pod poveljst vom JLA.
Za svoje delo in zasluge je prejel številna odlikovanja in priz nanja, med najpomembnejše pa sodi Kipec ilegalca - najvišj priznanje, ki ga podeljuje Republiški odbor ZZB -NOB Slove nije za najvidnejše prispevke in zasluge v času NOB. To viso ko priznanje je dobila družina Bizjakovih kot celota, hkrati pa še vsak član družine posebej. Poleg generala Koste je borčev ska organizacija priznanje tako podělila še njegovemu očetu Ivanu in materi Jožefi kot ilegalcema in aktivistoma OF, nje govi sestri Mici kot aktivistki ter bratom Janku (posmrtno), Stanetu in Dominiku, ki so vsi tudi nosilci partizanske sporne nice 1941.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega moža, očeta, dedka, brata
KOSTA BIZJAKA
nosilca partizanske spomenice 1941, upokojenega generalmajorja,
se vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, izrazili številna sožalja - iskreno zahvaljujem.
Posebna zahvala Franciju in Adi Mušič za lepo organiziran pogreb, Slovenski vojski za veličastno spremstvo, vsem članom ZZB NOB Trzin in Območni enoti ZB Domžale, VVI Trzin in Domžale, praporščakom, trzinskim gasilcem in pěvcem ter g. Slávku Pišku za vođenje pogrebnih svečanosti, Adi Lovše Mušič za prelepe poslovilne besede, soborcema Edu Bohincu in Tinetu Zaletelu, g. Savu Strmoletu iz Strelske zveze in govorniku ob grobu Rajku Hafnerju, dobrim sosedom, prijateljem in vsem ostalim za tolažilne besede. Na žalni seji sta se od njega poslovila g. Tone Peršak in g. Maks Cerar.
Prav vsem HVALA. Vse to nam lajša bolečino.
Žena Tinca, sinova Kosta in Bojan z družinama
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi moćnejše,
brez pomena žanje so razdalje. kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
JURIJA KOBETIČA
čevljarskega mojstra v pokoju,
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani. Hvala sosedom iz Mlakarjeve in Prešemove ulice za darovano cvetje in sveče, dr. Marti Rižnar - Bregarjevi za nesebično pomoč in gospodu župniku Pavlu Krtu za pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in izrekli sožalje.
Vsi njegovi
URADNE URE UREDNIŠTVA ODSEVA
^ si. ki želite prinesti svoje članke, slike, reklame, ali pa dati predloge za članke in ••-me. ki bi jih bilo potrebno obdelati, se lahko zglasite v času uradnih ur v našem •'redništvu (vsako sredo od 17. do 19. ure v prvem nadstropju stare osnovne šole » Trzinu, Mengeška c. 22/1). V času uradnih ur je mogoče oddati tudi vabila za pri-Kditve, obvestila in seveda ludi osmrtnice in zahvale, času uradnih ur vam bomo prisluhnili in skušali na nek način ustreči vašim željam. efonski številki Odseva v prostorih uredništva na Mengeški c. 22/1 sla:
Z žalne seje v spomin generala Koste Bizjaka, ki je bila v sej' sobi Občine Trzin
(01)564 45 67 &: (01)564 45 68
Uredništvo
TJASIV SLOVO
Odšla si tiho, mnogo pretiho za tište, ki smo te imeli radije bilo prvo, kar meje prešinilo, ko sem izvedela za tvoj odhod. Zdaj pa vem, da v resnici nisi odšla, da si ostala v mojem srcu, kjer si bila vedno.
Prvič sva se srečali, ko si nakupovala material za izdelovanje nakita in potem sva se srečevali vedno znova pri različnih ustvarjalnostih. Tudi tebe je pritegnila glina. Nikoli ne bi tega dělala, če bi ne bilo v tebi toliko ljubezni do tega prvo-bitnega materiala - gline in toliko ustvarjalnosti. Pripravljena si bila priskočiti na pomoč, kadar je bilo potrebno. Tako si tudi sodelovala, ko smo v Trzinu s turističnim društvom organizirali zastonjsko ustvarjalno delavnico. Pogosto te je bilo videti po ulicah Trzina, ko si se sprehajala z malčki, ki si jih pazila, z nasmehom do ušes. Tako sem te videvala. Tudi nanje si prenašaia svojo ustvarjal-nost.
Vedno pa sem občudovala vse te uhane, prstane in zapestnicc, ki so ti pristajali kot nikomur drugemu in so me vedno spomnili na kakšno poglavarko starodavnega plemena.
Mehkoba modrine tvojih oči, širok nasmeh ... Hvaležna sem za vsa najina srečanja.
ln vem, da si dobro spravljena v mojem srcu in v srcih vseh, ki so te imeli radi.
Tatjana Hlačer V Trzinu, 12. februar 2002
Zdravje prihaja z dnevi, odhaja z urami.
fiVTOlîîBRSTVO VIDMfiR
:oni rRZIN?
HUBAT PETER s.p. HP COMMERCE d.o.o.
[igjpav/i • ií('i;i;ui;!:i;l-i;i- c-i ur KUIULICIíCí/4 OLJ/i
tóiLo 'iui'1 \ikm-m
Diilxim 75. I2.'4 Mi-iijii'š
Telefon : 01 / 723 09 00, Fax : 01/ 723 09 01
NAPOVEDUJEMO: TD Trzin
predavanje ge. Ruth Podgornik - Reš, univ. ing. arg.: Uredimo si cvetoče balkone, okna in še kaj
Občina Trzin pripravlja v sodelovanju z G1Z Podjetnost in Zavodom za razvoj družinskega in ženskega podjelništva »META«, poldnevno delavnico »Kako koristno uporabiti informacije v svojem poslovnem okolju«
Delavnica bo potěkala 21.marca 2002, od 16. do I9.urc do v sejni sobi občinskega sveta Občine Trzin, Mengeška 22, Trzin.
Na brezplačni delavnici boste slišali, kako koristno informacijo najti in jo tudi učinkovito uporabiti pri vsakdanjem delu, ali iskanju novih priložnost. Izvedeli boste o tem, kaj zanimivega in koristnega počne občina, kaj ponuja e-uprava, za liste pod-ietne in samozaposlene pa smo pripravili tudi predstavitev učinkovitih progra-mov za vođenje knjig, ki jih boste lahko preskusili kar na licu mesta.
PROGRAM DELAVNICE:
»KAKO KORISTNO UPORABITI INFORMACIJE V SVOJEM POSLOVNEM OKOUU«
Naše poslovno okolje: lokalno, regionalno, državno Praktični prikaz on-line povezave z različnimi poslovnimi bazami:
-	osnovne informacije o vladi, državi, zakonih, predpisih, gospodarstvu, obrti
-	boniterne informacije in zakaj so potrebne
-	poslovne aplikacije za domačo rabo (samozaposlitve, male obrti, mala podjetja)
Uporaba informacijske tehnologije za povečanje konkurenčnosti
-	računalniško elektronsko poslovanje
-	informacijska tehnologija in konkurenčnost
-	vpliv uporabe informacijske tehnologije na vsakdanje življenje
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na naši brezplačni številki 080 11 50.
ZAMETNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAN
Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vike idih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h.
V Trzinu, žal, zaradi premajhne dvorane, še ne moremo gostiti veli prireditev z množico nastopajočih in obiskovalcev. Zelo radi pa si T zinci ogledamo katero od prireditev v naši bližini. Tudi na mengeš-kem Novoletnem videomehu si lahko srečal mnogo znanih trzinskih obrazov. Res je sicer, da se pogosto zgodi, daje člověk za nakup vstopnice prepozen, saj so navadno - če je prireditev dobra - vstopni ce razprodane že nekaj dni vnaprej. Vsem, ki neradi zamudite kakšn lepo in zanimivo prireditev, pa se ponuja nova priložnost.
Svojo mamo, babico ali pa kar svojo najdražjo lahko povabite na ogled prireditve "Zametne vrlnice za materinski dan", ki bo tokrat na predvečer malerinskega dne - v nedeljo, 24. marca, ob 19. uri - v Kamniku, v tamkajšnji športni dvorani.
Boris Kopitar, ki bo tudi tokrat scenarist in voditelj prireditve, si ie rekel: "Mame so nam dale največ - živl jenje. Prav je, da se jim vsaj malo oddolžimo in jim ob njihovem dnevu pripravimo lep koncert.'
K sodelovanju je povabil svoje glasbene prijatelje, zato bodo v Kamniku mamam voščili znani in priljubljeni izvajalci: SLAPOVI, BE- J NEŠKI FANTJE, ALFI NIPIC, ANS. BRATOV POLJANŠEK, MARJAN ZGONC, VESELE ŠTAJERKE, ANS. SVĚTLIN. GAM SI, PTUJSKIH 5, MLADI DOLENJCI, NACE JUNKAR, ANS. BOHPOMAGEJj VIKTORIJA, TONE IN ROMAN HABJANIČ, HUMORISTA ICA IN MATEVŽ, pevka ANJA ter ANS. FRANC POTOČARJA S PODLIPŠKIM1 F ANTI.
Da ne boste tudi letos ostali brez vstopnic, bo najbolje, da si jih zagi tovite, dokler so še, saj je zanimanje za koncert že zdaj veliko. Re: virate jih lahko po telefonu - 031-222-444 ali 01 723 72 40, dobijo se tudi v Mengšu - menjalnica Hram Rožice in v Domžalah pri turistu.
Vsem obiskovalcem prireditve "Zametne vrtnice za materinski dan" - predvsem pa vsem mamam - bo zapel ludi Marjan ZGONC.
L
Čistilni servis Zorec.
takaj
ehnični pregledi f obrtni
bližina brez čakanja prijazno osebje
Blatnica 3a, IOC Trzir telefon 01 562 18 13
pregledo
=i>k
postrežete
osvežiln
napilk
Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske storitve
Habatovo 7b, 1236 fan, Tel.: 01/564-20-27

pri íož Zorec s.p.
Dep a vas 5, Domžale
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivoHggt prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 7213-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
9.03.	Smučarsko društvo	Občinsko prvenstvo v veleslalomu
11.03.	Vrtec Trzin, TD Trzin	Gregorjcvo - spuščanje ladjic po Pšati (ob OŠ Trzin)
22.03.	18.00 TD Trzin	predavanje doc. dr. Mihaelc Cerne o gojenju vrtnin
marec	PD Onger Trzin - Mladinski odsek	Hrastnik - Kum
Čis tio: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrsto preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor
( BAHNĚ')

Čistilni servis
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
RTV SERVIS
GORENCs.p.	telefon: 01 564- 17 -91
Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644-121
Popravila:
i nm
TV sprejemnikov, PC monitorjev, audio naprav.