St. 88. V Gorici, v soboto dne 3. uovembra 1906. lietnik VIII, Izhaja vsak torek iiiHobutoob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dežolo. Ako padena ta dnova praznik izide dan prnj ob G. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici 11:1 dom pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in öetrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L v,- b a n na Verdijevein tekaliäöu po 8 vin. ---------^f--------------------------------------------------------- fiORICA (Zjutranje izilanje). ITreduiätvo in upraviiiStvo ae nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je iiaaloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in aicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Stiri rszstaue peje živine v pölitiincm ohraju tolminshem. Deželni odbor je priredil štiri raz- ßtave za govejo živino v tolminskem okraju in sicer v Tolminn, Cerknem, Ko- baridu in Bovcu, katerim bodo sledile droge v Rouansu, Kanala, na Cesti, v Gorici, Sežani in Komnu. Namen tern razstavam je jasno načrtan: pospeševati in dvigniti živinorejo ter vzbajati za- nimanje in veselje med Ijndstvom do nje. Skrajni čas je bil, da se je začelo v tem oziru todi pri nas racijonalno po- stopanje, ki je privedlo droge avstrijske kronovine in druge dežele do neverjetnih vspehov. Na ta način je n. pr. Srica prišla do nečuvenih vspehov; tam je znašal denarni promet leta 1900 za mlekarstvo na 20.886 km- ogromni zne- sek 3192 railijonov frankov. Če ne do jednakih, vendar pa do jako lepih vspe- hov je dospela tudi štajerska dežela, ki se intenzivno bavi s živinorejo in z dru- gimi vprašanji, ki so ž njo v zvezi. Celo Italija, ko e napredku na tem polju se današnji svet navadno posmehaje, izka- zuje jako lepe vspehe, kakor sta to jasno pokazale zadevne razstave v Vidmu in Milann. Tu in lam so — seveda — ugod- nosti, katerih naši kraji nemajo; a iz- ˇestno je, da imajo naši okraji ugodnosti za živinorejo, katerih nemajo druge do- ž©le. Pri nas je premalo samozavesti, Premalo zaupanja v lastne inoči. Manj- kalo nam je v tem oziru pravega vod- 8^va, manjkalo pregleda o zadevnem ma- terijaln in danih razmerah, manjkala nam je centralna moč, ki bi pomagala, kjer je pomoči potreba, navduäevala Jjudstvo za napredek, svetovala ter z dejanskimi ugledi kazala pot, katero je hoditi v dosego tozadevnega smotra. Priznamo, da so se kmetijska in druga drustva in posamezni rodoljubi zelo prizadevali, povspešiti živinorejo z iivo besedo po shodih, po časopisih in predavanjih ; a nikdo ne more utajiti deJBtva, da naš kmet in posestnik — in to velja tudi za kmetsko ljudstvo drngod — ne mara doeti za knjižno modrost, marveč nanj vplivajo le vidni vspehi. Kako potrebno je osrednje vodstvo, ki ima pregled o vseh tozadevnih po- trebsh in razmerah v deželi, kaže dej- ötvo, da hodijo leto za letom — in to večkrat na leto — kupci iz Tirola, Ko- roäkega, Bavarskega, Italije in drugod v naše gore, kjer nakupujejo najlepše krave, bike in junice ter jih odvedejo domov — za pleme, dočim pošilja vJada in c. kr. kmetijsko društvo komisije na Tirolsko in drnge dežele v svrho, da tam nakupi živino za naše krajo in za — pleme. Z racijonalno govedorejo bi doma lahko izredili živino v ta namen in ne bi bilo potreba nositi nam svojih novcev v drnge dežele za blago, katero lahko izredimo, kar je protivno glavnim načelom racijonalne deželne ekonomije. S tem, da je dal prirediti deželni odbor označene razstave goveje živine, storil je prvi korak v zboljšanje toza- devnih razmer. Prve štiri razstave v tol- minskem političnem okraju so prav dobro vspele, kar mora priznati vsak objek- tiven človek, kateri se jih je ogledal na lien mesta. Ni dvoma, da je govedoreja na Tolminskem vkljub različnim oviram in neprilikam dobro napredovala, a isto tako ni dvoma, da je treba tam še mnogo dela, da pride ista na višek po- polnosti. Mnogo je storiti tam äe za zboljšanje živinskih hlevov, za zboljšanje travnikov in planinskih pašnikov, za vpeljavo kraju primerne pasme in po- vzdigo iste do vrhunca plemenskega raz- voja. Ni dvomno, da je deželni odbor doBegel s prvim korakom vsaj jeden vspeh, namreč živo zanimanje med ljudstvom za živinorejo. Kamor si stopil povHod se je govorilo o tem predmetu toliko med omikanci kamor med prostim ljudstvom; a povsod se je tudi odobra- val ta prvi korak ter se je dodajala želja, naj bi temu v kratkera sledili äe drugi. Nadjamo se, da koristimo stvari sami ako objavlmo v našem listu po- ! drobnosti o posameznih razstavah. a) Razstava v Tolminu. Ta razstava vršila se je v četrtek 25. oktobra na prostoru, ki je namenjen za živinske sejme in dela Cast ne le Tolminu, marveč bi bil v ponos marsi- kateremu mesta. Navedenega dne pri- gnalo se je tja 110 glav goveje živine, (oglašenih je bilo 122 glav), katere si je ogledavalo tam zbrano domače ljudstvo, Zapazili smo na sejmišču tudi gospodo iz Gorice, iz Furlanije in od drugod. Ži- vino je precenjevala posebna v to Bvrho ustanovljena komisija, kateri je načeloval državni poslanec^ in žopan tolminski Oskar Gabršček. Člani komisije so bili deželni živino - nadzornik Zuttioni iz Trsta, okrajni živinozdravnik Martelanc, deželni poslanec Lapanja, kot zattopnik deželnega odbora, veleposestnik Fonzari kot zastopnik c. kr. kmetijske družbo ter izvedeuca župana Leban in Luznik. Krav je bilo v razstavi 57, junic 36 in bikov 17. Obče je bilo mnenje, da so krhve in junice lepe in delajo cast okraju, dočim ni bila sodba o bikih tako ngodna. Kmalu po pe poludne je komisija izvršila svoje delo ter je prizna'a glede bikov sledeča darila : Franc Šorli — Kneža, prvo darilo v znebku 80 K, Anton Klemenčič — Slap, drugo darilo v znesku 60 K, Ivan Dubanc — Dolje, tretje» darilo v znesku 40 K, Ivan Rejcc — Slap, četrto darilo v znesku[20 K, Ivan Kragelj — Zatomin, peto darilo v znesku 10 K. Vsi ti obdarovanci dobijo äe pose- bej od deželnega odbora častne diplome. Samo diplome sta dobila posestnika Andrej Kenda iz Poljubina in Anton Klemenčič s Slapa. Nagrado do 10 K so dobili sledeči posestniki: Ivan Golja iz Podmelca, Jernej Bo- žič s Ponikev, Ivan Rutar iz Zatomina in Miha Čofar iz Podbrda. Za krave je dobil prvo darilo v znesku 80 K Jožef Leban iz Zatomina, drugo v znesku 60 K Blaž Leban iz Po- ljubina, tretje (30 K) Jožes Lazar izVolč, četrto (20 K) Anton Pitamic iz Volč in peto (10 K) Miha Gabrščik iz Zatomina, Diplome sta dobila posestnika To- maž Fon iz Kozaršč in Ivan Koäuta iz Zatomina. Nagrade po 10 K so dobili: Stefan Bukovec iz Volč, Andrej Tuta iz Zato- mina, Franc Podreka iz Volč, Anton Biz- jak iz Podmelca, Franc Rutar iz Tolmina in Janpz Bravničer iz Tolmina. Za junice prve vrste (dva zoba) so dobili: Prvo darilo (50 K) Jožef Cimprič iz Vole; drugo (40 K) Miha Škodnik iz Kozaršč; tretje (20 K) Marija Bravničer iz Tolmina ; četrto (10 K) Ivan Fortunat iz Zalomina in peto (10 K) Ivan Soldat iz Žabč. Diplom je dobil Franc Hrast iz Čigina. Za junice druge vrste so bili obda- rovani: Andrej Ipavec iz Volč (80 K); Stefan Bnkovec iz Volč (50 K); Miha Čufar iz Podbrda (40 K); Anton Marinič iz Volö (30 K) in Miha Kragelj iz Pod- melca (10 K). Nagrade po 10 K so dobili: Jožef Fon iz Tolmina, Jožef Eortunat iz Vole" in Andrej Gabršček od Volarjev. b) Razstava v Cerknem. Tudi v Cerknem se je vršila raz- stava na prostoru, namenjenem za živin- ske sejme. Živine je bilo oglašeneza raz- stavo okoln 80 glav. Vse priprave za razstavo so se točno izvršile po navodi- lih deželnega odbora. Ko je doäla komi- sija, je našla vse pripravljeno in vse v redu, kar kaže spretnost župana in je v cast njemu in občini. Cerkno se je po- sebno odlikovalo po šte/ilu in vrsti lepih bikov, došlo jih je 25; tudi krave so bile zelo lepe in v lepem številu zastopane, bilo jih ie 33. Junic obeh vrst je bilo 22, a bile so prav lepe. Prvo darilo za razstavljene bike je dobil Andrej Jöran z Vrha (70 K), drugo Jakob Lapanja iz Šebrelj (50 K), tretje Ivan Kobal iz Šebrelj (30 K), četrto Ivan Hvala iz Šebrelj (20 K). Diplom so dobili: Jakob Močnik z Gorji, Anton Pirih iz Mlake in Valentin Močnik iz Ravne. Nagrada po 10 K je bila priznana Blažu Jež iz Cerkna in Jakobu Močnik iz Poč. Darila za krave: Jakob Hadolin iz Zakriža (prvo da- rilo 80 K); Janez Mlakar iz Št. Viäkegore (drugo darilo 60 K; Mih* Peternei s Plu- ženj (tretje darilo 40 K); Jožef Mavri iz Orehka (četrto darilo 20 K). Diplom sta dobila Jakob Hadolin iz Zakriža in Andrej Zajec s Pluženj. Nagrape po 10 K so pa dobili: Ivan Obit iz Žakriža; Valentin Bevk s Poč in Štefen Rink iz Zakriža. Ker je bilo junic malo, razdelila so so se darila za obe vrsti junic skupno in sicer je dobil prvo darilo (50 K) An- drej Zajec iz Pluženj, drugo (30 K) Jakob Klemenčič iz Šebrelj, tretje (30 K) Matevž Tuškon iz Cerkna, čerto (20 K) Stefan Lapanja z Laz, peto (20 K) Filip Peter- nei iz Gerkna, šesto (10 K) Andrej Močnik z Bukovega, sedmo (10 K) Peter Zajec z Laac in osmo (tudi 10 K) Andrej Zlato- per iz Cerkna. Diplom je bil priznan Andreju Zajec iz Pluženj. Nagrade po 10 K so dobili: Franc Prebil iz Nlake, Ivan Eržen iz Cerkna in Peter Klavžar iz Zakriža. Nekateri člani komisije in zastopnik deželnega odbora so si ogledali tudi gos- podarski dom, ki je prav lepo urejen in dela cast občini in Cerkljanom. — Pre- pričali smo se, da Cerkljansko dobro na- preduje tudi v mlekarstvu in sadjereji. Popoludne po končani razstavi ogle- dali so si nekateri gospodje tudi lepo in praktično urejen svinjak in hlev za konje pri posestniku Antonu Pirih iz Mlake, ki kažeta ne le izredno razumnost, ampak tudi veliko navduäenje za napredek na tem polju. Posestvo Pirihovo leži ob ce- sti v Idrijo, in priporoöamo vsera posest- nikom, ki imajo priliko v to, da si ogle- dajo hleve tega marljivega in uzornega LISTEK. Vseh mrtvih dan! Ko misli ysakedo na svoje, kogä, kogä pa sree moje spominja se tačas? (G r e g o r č i č). Čarobno lep vcčer, srce liapajajoč 2 najslajšim razpoloženjem. S pogorja tam zadej za logom zahajajoče solnce z zlatimi prsti trese zadnje poljube črez mesto. Eden izmed onih prelestnih ve- ^erov v poslavljajočern se poletju, ki nani zgovornih ust dušo uvajajo v jesen, ki kmalu kmalu potrka na vrata, oprtiv n°seč polno košaro bogatih darov. „Kako Te je nebo ljubilo, da Te tako je obdarilo!" Obilico cvetja na mrtvaški oder in zlato solnce na zadnjo pot, to so bile po- slednje želje, ki so prikipele iz srea, ki se je bilo vdalo v trpko usodo. — Skozi mestne ulice se vije pogrebni sprevod. Mrtvaški voz, ki so predenj vpreženi štirje vranci, je čez in čez ob- sut s svežimi venci. Zvonovi pojö otožno ttelodjjo, pretresljivo zveni „Miserere!". Se en ovinek. — A sedaj, zlata ^ai"ica, se pripravi! Skozi večerni mrak Se beli zidovje centralnega pokopališča in njega prebivalci Ti že z bronastim glasom pojo dobrodošlico. v Mrtvaški voz se vstavi. Se trenutek! — Prag do njive božje je prekoračen, pretrgane so slednje vezi, ki so te spa- jale s tem svetom. Bližaš se novemu domovanju. Na cilju. Sveta- tišina. Veličastno, kakor na perutih krilatcev božjih, se po strojilu rakev spušča v globino---------- Še svečenikov blagoslov — in vse je končano. S solznimi očmi in sreem kr- vavečim Ti spremljevalci za zadnji po- zdrav vržejo peščico zemlje v grob. Tudi jaz sem se z nepopisno bo- lestjo sklonil čez rob Tvojega novega domovanja. In ko sem le s težavo zazrl Tvojo hišico gioboko doli v grobni tmini, mi je srce malodane omagalo. Duša mi ni mogla umeti, kako se naj dete božje, ki se je kakor Ti veselilo življenja in ga v svojem cvetu moralo pustiti, kako se naj tako dete božje za- dovolji z ozko; temno celico, kjer ni zlatega solnca. Še le refleksija, ki rada sledi skrajni bolesti, je v srce vlila kap- ljico hladila: Le Tvoje lepo telo je za- padlo silam temnega groba, a Tvoja zlata duša se je vrnila v dostojnejšo, večno domovino človeškega duha. Povest iz doline. Pastuškin. (Dalje). Zdaj äe-le je Joža verjel za trdn^ in to ga je radostno peesnetilo, da se je zaleskotal v njegovem očesu svetel biser kakor zvezda sreče, ki plava na jasnem obzorju življenja svojega Benjamina. Čez nekaj časa je že zapuščal radostnih ko- rakov ječo in mesto ter se vračal proti milemu domu in onim, kateri stanujejo v njem, o katerih je razmišljal v ječi ne- štetokrat in se razgovarjal z njimi v duhu. Čutil se je popolnoma prerojenega, kakor da prihaja iz bolniänice, kjer so ma izpustili iz žil ono mrz)o, mrtvo, leno in vodeno kri, ki je krožila prej po njih, in mu vbrizgnili žive, sveže, vroče krvi, ki mu polje burno po vsem telesu in mu vliva blagodejne moči v odrevenelo, premrzle ude. Bil jo lep po- mladni dan in toplo solnce je ßipalo svoje zlato kakor bogata kraljica na polje, travnike, loke in livade. Povsodi je vse zelenelo, klilo in brstelo kakor za stavo. Ljudje so delali po polju, izro- čajoč materi zemlji svoj up, švoje nade, svoje vse. Pot ga je vodila prav nad Sočo, bistro hčerko naših planin. Njeni valovi so se zaganjali živo in razposajeno drug v drugega in se valili veselo vriskaje dalje in dalje mimo furlanskih naselbin v mehko naročje mokre Adrije. Vse se je zdelo, da se hočejo naigrati in na- živeti v tem kratkem času, za katerim jih čaka žalostna smrtna ura v slanih adrijanskih globodinah. Jožin pogled je letal prosto po vsem tem božjem stvarstvu, smejočem se v tem bisernem morju blagodejne solnčne toplote, ki se je razlivala v de- belih curkih na zemljo in jo budila, dra- mila, oživljala z navdušenim klicem : wHej, hčerka božja 1 Ali äe snivaš? Na noge, nanogel Pomencaj si zaspane oči in ozri se tje na vshod ! Ali ne vstaja tam jasen dan, dan dela in veselja, ali se ne bliža vedno bolj, kakor bi se bližal svetel voz, pred katerega so vpre- ženi čili iskri konjiči z bingljajočimi zvončki, obešenimi na beli vihrajoči grivi? Na noge toraj, hčerka božja!" In ta radost, to navdušenje, ki je vladalo v prebujajoči se prirodi, je od- mevalo tudi v duži Poljskovega Jože. In ta radost je prihajala od trenatka do trenutka večja in silnejäa, naraäöala je kakor nevihta, zakaj JoŽa se je bližal že gospodarja s priporočilom, da ga tudi oni posnemajo. i Pohvaliti moramo obe županstvi, toliko tolminsko kakor tadi cerkljansko, ( da sta priredili vse potrebno za razstavo [ ozorno in brezplačno. j c) Razstava r Kobarida. j Tadi Kobarid napredaje stalno, po- jj 8ebno je napredoaal kobariški ok raj v [ živinoreji. Po izreku merodajnih činite- > ljev gre prvenstvo v živinoreji v tolmin- ' skem glavarstvu tema okraja. Posebno se ( je odlikoval v tern oziru Livek. Nekatere | občine kakor Logje, Breginj, Robidišče, j ki so zelo oddaljene od trga, niso bile ! zastopane na razstavi, kar je lahko am- i Ijivo. Ljadje, ki poznajo te kraje, so nam ; pa zatrjevali, da se dobi tadi tam — po- sebno v Robediaču — lepa živina in je i tudi tam streuiljenje po napredku veliko. f Videli smo tadi nekatere žapane iz Kota, ki so se živo zanimali za to zadevo. Oglašene živine je bilo ta 105 glav. Razstava je bila na primernem prosloru g. Juretiča, ki je bil za ta namen prav lepo arejen. Na razstavo je bilo prigna- nih 10 bikov, 64 krav in 31 janic obeh vrst. Darila za bike so dobili: 1. Ivan Matelič z Ravni (60 K), 2. Franc Soldat z Idrskega (40 K), 3. Franc Štarm z Livka (30 K) in 4. Andrej Štih sStarega Sela (20 K). Diplom je bil priznan Antonu Ma- sera z Livka, Franca Pontar iz Kobarida in Ivanu Gruntar tadi iz Kobarida, dočim je dobii nagrado 10 K Anton Mašera iz Avs (Livek). Daril za krave in junice prve vrste je bilo osera in sicer so biliobdarovani: 1. Marija Soldat z Idrskega (60 K), 2. Ma- rija Matelič s Peratov (Livek) (50 K), 3. Anton Kranjec s Sužida (40 K-, Andrej Volarič s Starega Sela (30 K), 5. Franc Monfreda z Idrskega (20 K), 6. Franc Pontar iz Kobarida (20 K), 7. Andrej Modrijančič iz Starega Sela (10 K) in 8. Andrej Kranjec s Svina (10 K). Nagrade po 10 K so dobili: Alojzij Ivančič s Kamneg», Ivan Čebokli iz Sedla, Anton Berginec z Idrskega, Anton Vola- rič z Miinskega in Anton Bajt iz SpIc. Za juni druge vrste (pod dvemi leti) 80 dobili darila: 1. Miha Perat od Pera- tov (Livek) (50 K) 2. Ivan Sturm z Livka (30 K), 2. Jožef Faletič z Livka (20 K) in Andrej Četokli od Potocev (10 K). Diplom je bil pripoznan Antona Jaretič iz Kobarida. Nagrade po 10 so bile pa priznane: Antonu Zenčič od Robičev, Andreja Be- nedetič z Idrskega, Tereziji Gruntar iz Kobarida in Antonu Uräiö iz Kobarida. č) Razstava v Bovcu. Bovec je priredil za to razstavo prav primerdn prostor sredi trga Ogla- šene živine je bilo okoli 80 glav, a na razstavo bi bilo priälo stalno mnogo več, da ni to oviralo skrajno neagodno vreme. Deževalo je vse jutro prav močno, rad tega je pa živina iz oddaljenih občin izostala, kar je zeio lahko razurneti, kajti še pri lepem vremenu ni prijetno goniti živino tako daleč, pri deževnem je to skoro nemogoče. Posebno je pa križ z biki, ki so vedno nekoliko trmasti in ne- ubogljivi, vsled tega sta prišla pa na raz- stavo le dva, dasi je bilo šest oglašenih. Krav je doälo 47 in junic 31. Za bike se je priznal diplom Franca Kenda Kenda iz üvora. in mendaäejed- nemu Bovčanu. Za krave je dobil prvi dar (40 K) Andrej Haznar iz Bovca, drugi (40 K) Franc Komac iz Čez-Soče, tretji (30 K) , Jožes Kenda iz Čez-Soče in četrti (20 K) j Anton Kavs iz Pluženj. ; Diplom je dobil za dve lepi kravi \ Izidor Ostan iz Bovca in Alojzij Žagar [ iz Žage. ! Nagrade po 10 K so dobili: Ivan | Gaspačič iz Bovca, Katarina Kravanja iz i Dvora, Matija Mlekoä iz Bovca, Feliks I Kavs iz Čez-Soče, Ivan Kravanja iz Cez- Soče in Terezija Bizjak taei iz Čez-Soče. 1 Za janice je sktenila komisija, da se premirali obe vrsti skupno in je priz- nala darilo (25 K) Ivanu Kavs iz Bovca, drngo (25 K) Francu Kenda iz Dvora pri Bovcu, tretje (10 K) Francetu Mišic tudi iz Dvora in Četrto (10 K) pa Andreju Šuler iz Bovca. Nagrade po 10 K so dobili: Jožef Zorč iz Soče, Marija Kfavanja iz Bovca, Jožef Zornik iz Čez-Soče in Franc Zornik tadi iz Čez-Soče. Namenjene so bile še 4 nagrade, a konečno so se opustile iz posebnih ozirov. Zlopnje in zaohrožcuonjc zemljisč. (Dalje.) Kmečki stan je za državo davčni objekt par excellence. Sicer se država danes ne more več postaviti na stališče cesarice Marije Terezije, „da je treba ohraniti kmečki stan, ki je najvitalnejäi razred državljanov in ki tvori temelj, torej največjo moč države, v takem po- ložaju, da more hraniti sebe in družino svojo, poleg tega pa plačevati ludi splošne davščine, bodisi v mirnern ali vojnem času." Vendar pa mora država danes skrbeli, da ohrani kmečki stan in pospe- šuje njegov razvoj s pravilnimi agrarnimi resormami, in sicer ne več iz ünanöno- političnih ozirov, nego socialno-ekono- mičnih motivov, zakaj „ako propade pri nns poljedelstvo, propadlo je tadi na- rodno gospodarstvo," pravi Fran Milobar („Narodno gospodarstvo, II., str. 30). Naloga države je torej, da teži za tem, da pomaga agrarstvu. Za njo govo- rijo ekonomični, pred vsem pa socialni razlogi. „Moderna država mora izpolnje- | vati dolžnosti, na katere se svoječasno ni bilo treba ozirati. Napredek civilizacije, razäirjenje nazjrov pravičnosti, člove- čanstva in solidaritete nalagajo državi nove dolžnosti v interesa varstva delav- skih razredov . . . Ona mora pospešcvati, da se dvignejo delavski razredi na viäji niveaa civilizacije in blagostanja," je re- kel francoski grof de Roquigny v svojem referatu glede državne pomoči pri za- družniatva VI. kongre°u mednarodne za- družne alijance. V&žnost kmeekega stanu nočemo nikakor pretiravati, vendar paje treba priznati, da je vrelo, iz katerega zajemajo svoje ßzicne in moraine sile vsi drugi stanovi v državi. Med delavskimi stanovi je najvaž- nejši kmečki stan, ker neposredno iz zemtje pridelaje atvari, ki se nekaj takoj použivajo, nekaj pa po drugih stanovih pretvarjajo in izpreminjajo. Ker imajo pa vse stvari svoj izvor v zemlji, ki jo ne- posredno obdeluje kmet, zato je kmečki star temelj vsem drugim proizvajajočim stanovom, najvažnejši med njimi, kakor smo rekli," pravi dr, Krek („Načelo gos- podarskega liberalizma v razpadu". „Ka- toliäki Obzornik" 1898). „S socialnega stališča ne stoji vrednost poljedelskega prebivalstva v številnosti, nego tudi v tem, da je kmečki narod neizcrpno vrelo, ki obnavlja vse druätvene razrede. S po- litičnega stališča je kmečki element ono svoji vasici. Videl jo je pred seboj: kup nizkih a čednih hiš, na sredi pa cerkev z zvonikom, čuvajoča uad ostalimi ko- čami zvesto in ljubeznivo kakor koklja aad piščeti. Že je hodil po domačem, dobre znanem polja, kar zagleda neaaleč od ceste prav nad visokim Sočinem bregom osamljen klobuk. Bil je poveznjen, a človeka nikjer v bližini nobenega. Slopi bliže in si ogleda čodno prikazeo. Da ga je nekdo pustil tukaj, je bilo jasno, ampak kdo, kdo ? — Kar ma sine v glavo grozna misel. Nagne se nad rob in pogleda v globočino — in res : na dnu je \idel ležati na buhem produ nekaj črnega. Ker mu je zadevalo vid grmičevje, ni mogel popolnoma razločiti, je li to res človeško telo, kakor je on mislil, ali samo kaka cunja, ali kaj. Da bi se čim prej prepričal, ali jo ujegova misel utemeljena, se spu^ti koj po naj- bližnji fitezi loveč se z rokami za grmi- čevje urno doli in tečo naravnost tja. j In ni se varal — bil je človek. Glavo je imel razbit , lice vse krvavo, obleko strgano in povaljano, roke razpraskane in razmesarjene. Obnpen vsklik se izvije Joži iz prsi pri tem pogledu. Urno obrne mrliča, po- gleda ga nekoliko nutančneje naravnost v lice in hipoma Bpozna —• očeta Go- ščak». V treh letih svoje bolezni se je ta sicer mnogo sprenienil in zelo shujšftl, vrhutega je bil njegov obraz vea spačen radi krvi in ran, vendar Joža ga je spoznal takoj. In v tem hipu mu je biio vse jasno. Vedel je, da se je umoril Goščak v blaznosti, kajti slišal je od matere, da se je hotel že enkrat, pa da mu je spodletelo. Spustil je mrliöa in stekel urno spet gori po skalah naravnost v vas h Go- ščakovim, kajti njih hiäa je bila prva v vasi, oznanit grozno novico. Naletel je na dvorišču ravno na Mariöko in mater Tinco, ki sta nesli v velikem škafu jed praäicem vsaka na svoji strani. ! (Dalje pride.) silno, zdravo narodno jedr"», ki čuva na- rodni individualizem, in je zato tudi naj- ' bolj žilav element za ohranitev države," pravi Fr. Milobar („Izabrana poglavja iz narodnega gospodarstva", Zagreb 1903, str. 5). (Dalje pride.) Dopisi. Iz Št. Andreža. — Dovolite da na- i pišem zu Vaš cenj. list par zrstic. V ne- | deljo 28. oktobra se je vršila pri nas veselica s petjem, tamburanjem, dekla- macijo in äaljivim prizorom. Vsi ude- Iežniki veselice so se zelo pohvalno izra- zili posebno o tamburanju, 8 katerim se najbolj peča naše društvo poleg petja. Le nekdo je dejal, da se igra bolje na male „orgeljce", kakor na tamb. zbor. Omenjeni mož velja za največjega na- sprotnika proti naäema draštva v celi vasi. Poleg njega pa je še več drugih mož in mladeničev, ki jim je naše dru- štvo trn v peti, in ki bi ga radi udušili. Pred več stoletji že so naäi pradedje (tu govorim posebno o naših bratih Hrvatih) izdelovali priproste tamburice ter so igrali na njih. Lepa zabava jim je bila tambu- rica v urah veselja in žalosti. Niti turäki navali je niso mogli uničiti. Pred 50 leti so se naäli pogamni možje, ki so tam- burico mnogo izboljäali. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se je prijeli posebno gg. akademiki pl. Farkaš, Katkič, Šviglin, Koščica in äe mnogo drugih. Odlični glasbeniki skladajo partiture za tamb. zbore in jib tudi sami podučujejo n. pr. Farkaä, Hruza, Bozzotti, Brož, Ma- chač, in cela vrsta drugih glasbenikov. Vsi ti možje so in še povspešujejo naäo slovanBko tamburico, kl smo jo prijeli kot lep spomin na naše pradede. Ali če- ravno je tamburica tako priprosto glas- bilo in jo tako napadajo, da ni „salon- fähig", si je vendar pridobila velikih sira- patij med vsemi Slovani. Danes negujejo tamburico v Evropi pri vsih slov. naro- dih v Ameriki, v Afriki in celo v Av- straliji. Tambarica ima če mnogo sov- ražnikov. Ni še tri leta, ko je pisala „Neue Freie Presse", da tamburica ni slovansko glasbilo ampak madjarsko. To- rej äe to, kar smo dobili od svojih pra- dedov nam odrekajo ! Nas sicer ne briga mnogo nemški židovski list, ali to nas boli, da ima tamburica mnogo mnogo ne- prijateljüv tudi med nami Slovenci radi sovraštva in nevoäljivosti. Ko so odäli hrvatski akademiki tambaraäi pred ka- kimi 20 leti v Prago, so jih Čshi vspre- jeli z navduäenjem po celi Ceäki. Tadi v Brnu so se vstavili in prirejali kon- certe. Nemci ao prirejali protikoncerte in delali veliko agitacijo. S cvetjem ob- sipani, vsak z zlatim prstanom, katerega so dobili od Čehov in na katerem je bil napisan dan in leto koncerta, so se vra- čali tambaraäi v Zagreb domov. Ravno isti tamburaäi so äli tudi na avetovno razstavo v Pariz, kjer so si pridobili ve- liko hvalo. — Iz tega je razvidno, da naäi tambarici gre od ično mesto med dragimi glasbili. Morebili so igrali št. andrežki tamburaäi tako slabo, da je izustil omenjeni mož besede, da igrajo bolje male orgeljce, ki jih kupiš na Sv. Gori ? Na veselici je bilo tadi djkaj ljudi, ki se razumajo na godbo in vsi so pri- trdili, da so udarjali tamburaäi zelo po- hvaino ! Tadi v Podgori so enkrat igrali in vsa odlična gospoda izGoricetjim je plo- skala in hotela, da bi ponavljali. lgra „Prtd sodnikom" je tako ugajala, da je bilo občiustvo prav navduäeno. Pevski zbor je pa dobro pel pesem „Soči". Kar se tiče deklamacije, jo je gdčna. Brajni- kova dobro rešila. Glöna je kmečkega rodu in je na veselici prvikrat naatopila kot deklamovalka; a vendar z lepim uspehom. Posluäalci so gospodični burno ploskali. Našim tamburašem pa, ki se zelo zanimajo za tamburanje in je tako pridno gojijo, svetujemo naj bodo edini med seboj, naj 86 ne ustraäijo napaiov od nasprotnikov. Naj Varn bo tamburica tudi prijateljica v urah sreče in žalosti ! Na svidenje ! Št. Andrež, dne 29. okt. 1906. Društvenik. Politiöni pregled. Nadvojvoda Oton — umrl. Bolezen nadvojvode Otona se je vlekla že dolgo; zadnje dni se je zelo poslabšalo njegovo stanje. V noči na 1. novembra se je pojavilo težko supenje. V četrtek popoldne se mu je položaj še poslabšal, da ga je äkof Marse hal moral prevideti in ob 6. zvečer je nad- vojvoda Oton izdihnil. Bil je do zadnjega pri zavesti. Cesar in sorodniki so bili takoj obvesöeni. Nadvojvoda Oton je bil rojen 21. aprila 1. 1867. kot drugi sin cesarjevega brata nadvojvode Karola Ludovika. Bil je konjeniški častnik. A vsled bolehnosti zadnji čas ni opravljal svojega opravila. Pravijo, da se je nad- vojvoda zaduäil vsled gnoja, ki se mu je nabiral v vrata. Volilna reforma. Volilna reforma pride pred zbor- nico že v ponedeljek 5. t. m., 'kakor je dr. Gessmann nujno predlagal. Med tem bo odsek prekinil svoje seje in sklepalo volilni svobodi pozneje. Delegacije. Delegacije se snidejo v Budimpesti dne 27. t. m. Vojni minister fzm. Schö- naich je včcraj odäel v Budimpeäto, da pripravi sknpno z ogrsko vlado vse potrebno za to zasedanje. Avsirija in Italija. Neki francoski list poroča, da je v poluletju 1. 1905 Avstrija že hotela prekoračiti s svoji m i četami italijansko mejo. Tema so se baje uprli Madjari. Demonstracije proti Italijanom v Šibeniku. Dne 31. m. m. je bila pri koncertu laäke godbe v Šibeniku na Plokati taka demonstraeija, da je godba morala s svi- ranjem prenehati. Ko so prvaki Italijanov prišli iz „Casina", so bile demonstraeije ponovljene. To je odgovor na zadrske izgrede. Črnagora in Turölja. Črnogorski poslanlk je pri turäki vl&di v Carigradu resno ugovarjaj proti tema, ker je Turčija zopet začela gra- diti nove utrdbe ob turško-črnogorski meji. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" ie došlo naše- mu upravništvu : Janez Vaga, vikar v Kozani 10 K. Novo mašo je daroval dne 1. no- vembra v Rima naä rojak biväi predsed- nik „Danice" — biväi prjsesor na gori- ški gimnaziji dr. Jožef Srebrniö. V nedeljo je bil posvečen v maänika. Ide- alnemu novomaäniku želimo vse najboljäe! Smrtna kosa. — Ravnatelj kranj- ske gimnazije g. Jožef II a b a d je umrl včeraj na L)šinju, kjer se je zdravil. Bil je skozinskozi mož strogj verskega pre- pričanja — vzgleden pedagog. Oilikoval se je po obairnem znanstvu. Priljablieu je bil povsod. Žtlujoči rodbini naše naj- iskrenejše sožalje. Blagema pokojniku pa svetila večna luč l Profesorsk.i izpit je napravil z dobrim uapehom na dunajski univerzi g. dr. Karol G a p u d e r, profesorski kandidat v Gorici. hkreno čestitamo I Veselica društva „Skalnica" ,bo dne 11. nov. v proatorih ,,Slovenske Ci- talnice'1 v Gorici. Vspored bo raznovr- sten. Čistega dobička polovica bo za ,Šolski Dom". Vež sporočimo prihodnjič. Razmere na c. kr. realki v Go- rici poslajajo vedno bolj zuloslne. Prosesorji in suplenti na Lern zavodu so skoraj sami Nemci, ki ne razu- mejo jezikov svojih učencev. P r i- siljeni bomo jasno govo- rili, ako se ne izboljšajo t e razmere. Pritožbe od strani Italijanov in Slovencev se čujejo vedno bolj pogostoma. Gospodleue in nedolžui Gabr- šfok. — Gabršček je velik rodoljub, on je pravi Slovenec, ki je sei v svoji po- žrtvovalnosti za narodno delo tako daleč, da je žrtvoval v blagor naroda vse svoje, poprej taho veliko imetje in da je ^edaj že ves — slečen. A hudobni klerikalci nimajo smisla za tako narodno delo. Zato je tega nesebičnega narodnjaka pač v dno njegove idealne duäe lahko speklo očitanje, ceä da je „izdajalec naroda". V zadnji Soči" si je dal duška v nekoliko oatrejäi notici, ki slove: Gabršček — Jizdajalec naroda. — Kdor ve, kakošno je bilo stanje goriških Slovencev pred 1. 1889., ko sem pričel pometati brez pardona z tveliko metlo, in kdor ni prav po faräko hadoben, ka- kor so zbesnnli derviäi okoli „Slovenca", ta mora debelo gledati, ako sliši in celo čita T lista samega presvetlega ako fa Ijan8kega o Gabrščka — izdajal- cu naroda, Moža, ki je zaslužil, da se ma po- stavi spomenik: ker je tako nesebično vihtel narodno metlo, pa tako napadajo. In kaj je zakrivii ? On prav nič. Le po- polnoma Blučajno je bilo na mizi 4000 nemških vožnih redov. A ena gospodičen je 8eveda čisto pomotoma tapatam kak nemški vozni red vtaknila v „Sočo". In grdo je, da se mu to očita, ker on piše: Ako izven za kakoršnokoli narod- nost ali nepaznost svojih uslužbencev me to samega najbolj jezi, — in da mi ni ijuba ta nepaznost, to mi bodo čita- telji gotovo verjeli. Torej te nerodne gospodične gospo- da Gabrščka večkrat jeze. Mi to radi ve- rojemo. „Oj, teženske !" On paje bil ved- no nedolžen! Slovenska trobojnlca. — Poročali »mo, da se je v ponedeljek dopoldne vršil na Fran Josipovem tekališču med niirenskimi fanti in goriško fakinažo boj za alovensko trobojnico. Od drnge strani se nam pa zatrjuje, da se ni vršil nikak boj, ampak, da je le stražnik pozval fante, naj zastavo spravijo, ker razvite voziti okrog nesmejo, dokler ni- niajo dovoljenja. Ker fantje niso ubogali, je stražnik zastavo konfidkoval brez vsega hrapa. Tako zatrdilo od te strani. Zatrdilo se nam je od kompetentne ob- laati, da bi se to ne zgodilo, ko bi fantje imeli dovoljenje. Brez dovoljenja pa ne sine na ulico nobena zasta - v a. — Slovenska trobojnica je sedaj na policiji. Vo.jaška vest. — Poveljnik tukaj- Snjega 47. peh. polka Enanuel Piwetz je posal gener-ilni major. Častniki so mu pn'redili v coboto v hotelu „Süclbahn" slav- nostoi ve^er ob 7. nri; pred hotelom je pa igrala vojaška godba. Glas iz občinstva. — Prejeli^ smo aledeči dopis : Slavno uredništvo I Čitala sem v današnji (t. j. v soboto) „Soči" dopis „Z dežele". Ta dopis je gotovo Gabršček sam pisal proti „Krojaški za- drugi" in g. Hribariu. Želeti bi bilo, da hi se temn gospoda enkrat prav smo nsta zamaäilh, ker napada vse poštene in častivredne osebe. kakor je n. pr. tadi g. Hribar. On je vseskozi pošten in od- kritosrčen trgovec, zato tudi cela naša drožina in vse druge gospe, ki jih poznam, kupnjemo v „Zadrugi". Poznamo ga tadi že nad 15 let, in do danes z gotovostjo rečem, da on ni äe nobenega nas raz- žalil, posebno nas Slovencev ne. Onaeniti naoram äe to. Kakor je obče znano, je on edini pripomogel, da tiste zlate erke, ki so nad trgovino, äe niso padle na tla. In zakaj vse to? Najbrže, ker se Gabr- ačeka ni posrečilo osramotiti nas Slo- vencev. Ako bi bil g. Hribar reg sovraž- nik Slovencem, ne bi bil prevzel tiste težke butare na svoj hrbet, Jcakor je bila »Krojaška zndraga" pred tremi leti. Opro8tite, da sem Vas zadržala s temi vrsticami. A vse resnici v cast ! S 8Poštovanjem Deležnica „Kroj. zadrnge". Opomba nredništva. K temu Pistna imamo ie toliko pripomniti, da Ln'h napadov ni pisal nihče drugi, ka- k0r b 1 i ž n j-i konkarent „Krojaške zadrage". Zdravi ! Društvo za ohranitev bazilikc v Ogleju prosi one gospode, ki žele pri- stopiti k tenm drustva, naj se n e m u - doma prijavijo pri preblag. g. Jjp. pi. rabris—Freyenthal-u c. k. dvorn. avel- nika, stanujocem v Gorici, via Orzoni 21. Dne 6. novembra se bo namreč vže vrsil ob 3 popoldne v tak. nadškof. Palači prvi občni zbor. Shod. — Prihodnjo nedeljo 4 t. rn. priredi „Slov. kat. politično in gospodar- sko društvo za kobariški okraj'4 po bla- goslova hhod v občinskem doma. Na shod ! Obisk grobov je bil v četrtek ˇkljub silnemu naliva še dosti živahen. Ko pa se je včeraj popoldne prikazalo solnce, ie bilo življenje na grobiščih äe živahnejš^. Predavauje v Gorici. — „Goriška zveza" bo v teka tega meseca priredila vsak četrtek od 9—12 dopoldne več pre- davanj iz zadrazne in kmetijske tvarine. Predavanja se vräe v lastnih prostorih alica Vettarini 9 I. Vsak, ki se želi ude- ležiti, naj se najkasneje ob pričetku pre- davanja oglasi v zvezini pisarni. Prihod- nji četrtek, predava g. Svitoslav Premroa „o namenu zadražništva sploh in rajfai- znovih posojilnic posebej. Poslovanje raifaiznovk". — Ves program priobčimo prihodnjic". Oncmoglegajenašel ležati pod gra- dom včernj stražnik nekega delavca 18-letnega Levakoviča iz Postojne. Priäel je iz Trsta iskat si sem dela, a je ta brez sredstev onemogel. Prepeljali so ga v bolnico. Nasledki [žcnske nezvestobe. — V četrtek popoludne se je vršil v Ka- pncinski alici ät. 9 žalosten prizor. V tej hiäi stanuje skapaj z nekim 231etnim Jožefom^Komelom iz Gorice omožena Urania Čuferin, ki je ločena od svo- jega moža, s katerim pa ima že 21 let starega zakonskega sina. Njen pravi mož je težak v Trsta, sin pa je v Gorici, a ne stanuj« pri svoji razazdani materi. V četrtek je priäel oče iz Trsta v Gorico ter šel v dražbi slna Eivarda in äe ne- kega Pericona v Kapucinsko ulico, kjer živi žena. Gospodar in gospodinja Bizjak jih nista pastila noter ter sta zaprla vrata. Sin Elvard pa je udaril r pestjo po vratih in jih odprl s silo. Zsna in njen ljubimec sta se skrila pred raz- jarjenim možem in sinom in ja niso mogli najti. Vsled tega so se Iotili za- konskih Bizjak. Edvard je udaril njo zadaj po glavi, njega pa je ranil na obrazu. ühili so äipe. Doäla straža je vse tri aretirala, ko jih je zasliäala na 8tražnici, ho bili izpuščeni. Pretep, strcl in lov. — V četrtek je imela policija nemiren večer. Po mesta je bilo vse polno manjäih pretepov. Najzaulmivejäi je pretep, ki se je vršil v öetrtek po noči na Goriščeku. Nihče ne ve, zakaj se je začel. Dva Goričana, dva TržaČana in 6 železničarjev jo älo iz Solkana proti domu. Nd Goriäöeka so se stepli. Goričan T r e v i s a n je bil precej ranjen. Nastal je velik hrnp in čulo se je tadi več etrelov iz revolverja. Kdo je Btreljal ni äe dognano. Nekaj pretepačev je ašlo. Policija je prije'a 3 ze'eznicarje: Rudolfa Eiselta, kljačavničarja, Petra Skartacina in Jakoba Janežiča iz Ljubljane. Drugi trije železničarji so aäli, kakor tudi ostali Goričani razun Trevisana, ki ima na glavi 3 poškodbe. Ko je peljala straža tri železničarje in Trevisana na stražnico, se je na Trav- niku pri kavarni „Csntral" Ljabljanöan Jakob Janežič izmaznil straži in zbe- žal. Straža seveda za njim. Tekel je po ulici sv. Klare proti mostu čez Korenj. Tam je zavil proti mestnemu vrtu, skočil čez žico in zdrčal po pobočju 6 m glo- boko Jproti potoku Korenj. Ta ga je straža dobila in odpeljala na stražnico. Na stražnici je tožil o silnih bolečinah v hrbta, ki se jih je povzročil najbrže pri padca po pobočja. Na nosilnici so ga takoj prenesli v bolnišnico. Prijeli so v nedeljo posestnikaAv- gasla Sena, doma od sv. Križa na Vi- pavskem, ker ga imajo na sumu, da je on zažgal v ajdovski sudniji. Ker stoji njegovo posestvo pred javno prisilno dražbo, je prišel gledat, koliko so ce- nili njegovo premoženje. Ker je bilo po njegovem mnenju prenizko cenjeno, je bil ves razjarjen, kar je vzbadilo sam, da bi bil ntegnil zažgati on iz maäöe- valnosti. Levo roko ima ožgano, kar sum še utrjaje. Sen je vdovec s 3 otroci. Oddan je bil okrožnema sodišča v Go- rici. Suroveža. — Včeraj so prtpeljali v tukajänjo bolnico 03 let starega beraöa Franceta Miheliča iz Bovca. Ko se je vračal zvečer domov sta ga napadla dva neznana suroveža in ga tako pretepla s koli, da so ga nevarno ranjenega prepe- Ijuli v bolnico. Poskušau samoumor. — Dne 28. t. m. je v Solkanu skočil v Sočo neki Ernst Kos iz Solkana. Domačim se je posrečilo, da so ga potegnili iz vode z drogom, ki ga navadno rabijo pri pote- govanja drv iz Soöe. Ali pri tern so ma prizadejali težko rano na vrata. Mož je okoli 40 let, pa je priäel ob svoje imetje» kar utegne biti vzrok nearečnemu čina njegovema. 0 razpustu puljskega obč. sveta se zopet äirijo poročila iz Palja. „Zora14, glasilo katoliäko narodnega dijaätva, je izäla. Urejaje jo stud. phil. Mirko B o ž i Č. „Zora* izhaja vsakega 20. dne v mesecu in stane 3 K na leto za dijake 2 K. Ta ätevilka je prva X1II. letnika in ima krasno vaebino. List vsem naäim Bomiäljenikom prav toplo pripo- ročamo, posebno dijakom. Slovenski katoliski akademiki. — Slov. kat. akad. društvo „Danica" si je na svojem rednem obönem zbora 23. vinotoka izvolilo za 25. tečaj sledeči odbor : Predsednik: Modic Izidor, stud, phil. — Podpredsednik: Razbergar An- ton, stud. med. — Tajnik : Merala Ferko, cand. iur. — Blagajnik : Mai Josip, stud. phil. — Knjižničar : Polajnar Janko, stad. med. — Gospodar : Javan Alojz, [ stud. iur. — Na prvem obč. zboru, dne 26. t. m. sije izvolilo slovensko katoliäko aka- demično draštvo „Zarja" v Gradcu sledeči odbor : Predsednik: stad. pihl. Davorin Gorjanec. — Podpredsednik : stud. iur. Ivo Česnik. — Tajnik: stud. iur. Fran Kovač. — Blagajnik: stad. iar. Fran Logar. — Knjižničar: stud. iur. Jernej Erman. Radodarno Veličanstvo Peter I. in in pan Ilribar. — Listi poročajo, da je Njegovo VeliČanstvo kralj Peter I. popravilo svojo zmoto, ter podarilo lju- bljanskema žapana red sv. Save II. vrste. Kakor znano, je g. župan vrnil tretji red, ker je bil premalo vreden. Obenem z odlikovanjem g. župana, bojevnika za jugoslovansko idejo, je Njegovo radodano Veličanstvo odlikovalo z redom sv. Save V. vrste biväega kapelnika kranjske godbe g. Wlassaka. Ker se ta goap. doslej ni aktivno udeleževal jagoslovanske politike, vse evropsko časopisje tema odlikovanja pripisaje veliko važnost. Zaslage tega gospoda ategnejo biti sicer tajne, a fenomenalne. Uinor. — Pri Žbandatih v pore- škem okraju je 16 letni kmeöki sin Fa- bas iz 8amokresa streljal na 30 letnega kmeta Rajka ter ga zadel v trebuh. Rajko je umrl v Poreča, koso ga hoteli s parnikom prepeljati v puljsko bolni- änico. Fabas je streljal na Rajka, ker ma je ta očital, da ma je Fabas v družbi dveh drugih ukradel dvoje voznih koles. Zemljski usad se je zraäil v sredo zvečer na zelezniäki tir med Fažinami in Likom blizu Reke v hrvaäkem Primor- ju. Tir je posut več sto metrov na dolgo. To se je zgodilo ravno ko je prihajal osebni vlak, da je zasalo celo polovico stroja. Nesreča se draga ni zgodila. Pot- niki so morali pol are peš čez hrib, kjer so na oni strani zopet stopil na vlak, ki je priäel po nje od bližnje postaje. Proti našemu prestolanasledniku se bo v Rimu v kratkem obravnavala Skrb vtake geipo- dlnje je posvefena druiinski blaginji! Kathrelnerjeva Knelppova sladna kava ]e po Kathreln«rjevem naCInu ivo- jega proirv»jinj» okuma, rdravju v prospeh in poceni, Ima torej neprecen- [jive prednostlzi vsako fospodinjstvol Poudarjajte pri nakupovanju izrečno Ime Kathreiner in zahte- vajte le izvlrnt xavoj« z varst- ^ } veno znamko 2upnik Kneipp. Oj Blago najboljse vrste. Zaloga velika. „Kroj. zadruga" v Gorici, Via Signori štev. 7 Za josenski-zimski oas so ravnokar došle razne v velikanski izberi tasie noYOSti mosinep tila^a, kakor modne volne, flanele, forstajne, sukno za nioske in dijaške obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivaiie ku- verte (Steppdecken), žime, volne in perje za postelje itd. @ Perilo za opremenevesti kakor tudi za hotele, restavraci- je, za zavode itd. Rumberško, belgijsko in švi- carsko platno, bombaževine, chiffon, creton, iiamizni prti, serviette, brisalke, žepni robci po tovarniških cenah. Cene stalne. Postrežba postena. g) >v ® i ?. n. Dovoljujem sc "Vas prositi, da nas o potrebi počastite z Yasirn eeuj. obiskom in si ogledate vse naše novosti, ali pa blagovolite naročiti vzof- ec katercgakoli blaga, kojc Yanzposljcmo ra- dovolino franko na dom, da se prepričate o naši ^ares bogati ^alogi in iz~ beri, ki se Iahko meri z vsako, tudi najmoder- nejšo trgovino te stroke. JVadejaje se bago- hotnega upostevanja naše pposnje, bije^imo s spo- stovanjem g, 7eod- J^pibar. Blago sveže. Konkurenca izključena. tožba p\ Gnatava Nobili proti avstrij- skema prestolonapledniku Franca Ferdi- nandu. Nobili je dedič kardinala Hohen- lohe, ki je dal v vili Tivoli v Rimu iz- vršlti poprave za 320.000 Jir. Ilohenlohe, pa je dobil vilo v najem od vojvode Mo- denskega, ki je za avojega dediča posta- vil našega preftolouaslednika. S^daj je NcbiJi us-, peril proti prebtolonabledniku tožbo zarndi Wh 320 000 tieoč lir. Slmäno reurje j* divjalo v Opa- tiji die 1. novfmbra. Vsled izredno sil- npga äirckega je morje prestopilo bre- govb in cblak Fe je ntrgal. Polovica mala je razbita. Žkoda velikan^ka. — Vihar je bil tndi po dalmaciji velikanski. — V Gorici je bil tudi veter. Zdravjc Lncgerjevo se je obr- nilo na lolje. V f-redo popoldne je bil že toliko pri moč), da jc z dvema pri- jateljema v postelji igral tarok. V če- trtek zjnlraj je Vbtal k zajtrka, nakar je | zopet Jfgel in bral liste. Investicljski program južnc že- leznlce. — Invrslicijtki program misli južna žeifznica izvc-sti v trth letih. Južna železnica m bo mornla nabaviti 200—300 osebnih aozov ter 250 do 300 strojev. Tržne cene. (Zabilježene cenc veljajo le za prodajo na debelo!) Sladhcr \elike kcroade . .K 7050 „ niale ,.....„ 7150 TCglat ...... 72.50 Riž Rangon.......„ 28.-32 „ Jpponski.......„ 40.— „ ltaljanski ......„ 42 —44 Petrolej v scdh kg.....„ 40.50 „ n zabojih.....„ 14.— Kava Santos.......„ 196.—204 „ Domingo......„ 220.— „ Java........„ • 216.— „ Portorico II......„ 240.— I......» 272.-Amerikan8ko olje.....„ 96—100 Istrsko „......„ 84.— Moka št. 0.......„ 27.50 „ 1........ 26.50 * 2.......„ 25.50 „3.......„ 24.-« » 4.......» 23~ . 5.......„ 22.-Ječmen „ 10 (domač) . . . „ 22.— » n 8.......„ 27,— Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št 2. Prodajaj stroje tud f na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornjušt. 11. Na prodflj je pod vipavskim Sv. Križern lepa, z vsem preskrb- Ijena kmetija, obsežna za veleposestvo. Natančneje se izve pri g. Iv. 3[akaroviču na Sv. Gori pri Gorici. r— —^ Med. uniu. Dr Äit BrecBlj 1 ppakt. zdpovnih in špecijolist za otrošhe bolezni u Gorici stanujB in ordinuje od 1. nauem- I bPQ naprej u Gosposki ulici Št. 4. (tik Monta). ^O mizar in v lesni trgovec v PoflEori, na ogln novep železDišiep mosta (na cesti, ki prfjeproti GradiSki) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstuega Irde- ga iu mekhega lesa domačega in tiijega, veliko zalogo pohišt- va, Tinskihposod, wtiskaluic itd. flntan Ivanou Pečenho Gorica ; priporoča svojo veliko zalogo pristnih : belih in črnih vin iz lastnih in drugih : priznanih vinogradov; plzeryskega piva : »prazdroj« u slovečo češke »Moščanske pi- : vovarne«, in domačega žganja I. vrste v ; steklenicah, kojcga pristnost se jamči. 1 Zaloga ledu katerega se oddaja le na i debelo po 50 kg naproj i Vino dostavlja na dom in razpošilja | po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske • države v sodih od 66 I napn-j. | Cene zmerne. Postrežba poš- ; tena in točna. /a /a /a /h m n< I. Primožie, slovenski optikar v Gorici, ulicfl Oettupini 3, priporoča čč. duhovščini in si. ob- činstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov »n sicer vsake vrste očal, baro- mctrc, toplomcrje, zdravniške to- plomorjo, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Syrejema naročila iu po- prave ter pošilja na dom. i C. ki*. rcotap Dr. Feliks pl. Fabris v Tolminu otvori pisarno 3. novembra 1.1. RnirllfiT Spomnyajte se o vsak* I lUjai\l. prjliki wšolskcsa doma". Anton Kustrm, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvn v inestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Mokošt. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vcč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Va kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčjč. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Najnovejsa iznajstlja iveia stoletja. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna urazznamko System-Roskopf Pat, ki teče 36 ur, z minutnim kazalom, bliščeča, lepa in natančno idoča s3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakilov se zastonj pridene). Ako ura in> ugnja, so denar vrne in jo vsak ri/.ik izključon. Pošilja se lc proti povzetju, ali naproj poslanemu donarju: M. J. Holzer'sWwe Marie llolzer I'll re n mill (¦iilihvarcii-l'iiliriKs-Mcilcrliiirc en KroKS, Krakaii Ocst. DictcNff. 7!t, St. Si'lias)iniigiissc '_'(>. | Zalagatclj r. kr. državnili uradiiikov. Ilustroviinl cenlk ur in /liiininc uratin. Zasto[)niki se iž<5ojo. Slične anoceno so ponarcjene. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Rojflhi! hupujtB napodni Siolch „Šolshega Doma". „NARODNA TISKhRNh" ::: U Gorici, ulica Uetturini št. 9::: \, je preskrbljena z povsem novimi j y&l\\ črkami, okraski in finim papirjem, j0\ ^r.&Mh. ter more prevzeti vsa v ti- ,$$?'$ čfnčf/ftši.. skarsko stroko spa- dfi-f/'&'A- ^$ß0%;, dajoča dela sŠ§0M TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice % Plakate ooo .j itd. itd. 5 oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe . Jedilne liste ^. ooo Etikete L itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega liskn po tako nizkili cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... ,CcntFaIua posojilniea6 registrovana ^adruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBčna adplncila u petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim'članomod 1. aprila 1905 na meiiicc po \\\ na vhnjizbo pa S°|o z ^s^o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ' ^a^ w w%#mihibbiV^*m smodicni papir in ovitki se samo sebe hvali in ne potrebuje nikake reklame.