Priloga k stev. 21. »Slov. Gospodarja." Slavni volilci volilnih okrajev: Gomje-Radgonskega, Ljutomer- skega; Orraoškega, Sv. Lenartskega, Ptujskega; Šmarijskega, Rogaškega. Dne 2. junija nastopite volitvišče, kder si izberete državnega poslanca, čegar največa dolžnost bode moski braniti in zagovaijati praviee slovenskega naroda; odbijati krivice, katere nara delajo nasprotniki; odpi-avljati stare krivde, katere tlačijo Slovence; potegati se za boljše gospodarske razmere. — Prestolni govor od meseca oktobra 1879 je slovesno obečal, ka bode vlada jednako skrb imela za duševne in gmotne koristi vsoh narodov v eesarje vini; ka Avstrija bodi branik za pravice svojih naiodov in dežel, stalno torišče prava in prave svobode. Jegova prevzvišenost gosp. ministerski predsednik rekel je dne 15. februvarja 1882 v zboru: ^Avstrija je zjedinišče za vse narodnosti, katere jednako opravičene živijo pod avstrijskim žezlom, zjedinišee, kder morejo tudi uživati svoje pravice". Državni osnovni zakon od dne 21. decembra 1867 pravi v <ilenu XIX.: ,,Vsi narodi v državi so jednako opravičeni in vsak narod ima neurazljivo pravo na varovanje in gojitev svoje narodDosti iu jezika. Rnvnopravnost vseh deželnib jezikov v šoli, uredu in javnem življenji priznava se od države". Svitli cesar ra<iil je povedati v sklepnesn govoru državnoga zbora dne 22. aprila 1885. ,,Ka z jednako očinsko Ijubeznijo obrača svojo oesarsko skrb na blagost domovine in na blagostanje svojih narodov". K tem po zakonu jednako opraviuenim narodora v obširnem kolotači avstrijske cesaijeviue prištevajo se tudi Slovenci — živoči na južnem Štajerskem, na južaem Koroškem, na Kranjskem, v Primorji (in na Prekmurskem, sicer pod ogrskoj krono, pa itak pod istim vladarjera); po takem ido jim tudi jednake pravice, zagotovljene v postayi, kakor drugirn avstrijskim narodom, saj ludi razmerno jednako državljanska bremena nosijo, to je po jednakej meri prikrojene dače pkčujo in dajejo jednako ali še razmerno veče število hrabrih vojakov. Ali ka bi Slovenei imeli jednake pravice z drugimi avstrijskimi narodi, to se dosle še ni godilo klubici nayedeniin zagotovilom, za to bode pravih slovenskik državnih poslaneev sveta dolžnost visoko e. kr. vlado, katero so Slovenei šest let odločno podpirali, po vsej moči na to nagibati, da politienih, naiodnih in gmotnih blaginj ne bode voe kratila Sloveneem, kaleri so uže mnogokrat piosili in zahtevali po svojih zastopnikih zvršitov danih zakonov, pa do dnešnjega dne z malim in neznatnira vspehom. Štajerski Slovenei že skoro nic ne čutijo blagoslova novih ustavnih postav, starim krivieam še ni konca. nego vedno se dalje vršijo v šoli, uredu in javnem življenji. Državni zbor je sklenol za vse Slovensko v gimnazijah sloveaske vzporednice, to je za slovenske uč-ence oddelke s slovenskim poucnim jezikom v spodnjili razredih; na učiteljiščih poučevauje v naščini, pa dotično ministerstvo ničesar ni storilo, vse ide po starem kopitu, in k vsem drugim nepostavnosstim vrivaylje se še nemško šolsko društvo z nemškim poučnim jezikom raed čisto slovensko Ijudstvo, kar se sevsema križa z državuirai osnovnirai zakoni, nusprotuje detovodnim in ukoslovnim pravilorn, žali zdravi razum in mrzko v oči bije pravu-nost, kar vse meri ne na omiko in pametni ter naravni razvitek našega naroda, nego jodino na to. da bi nas ponemčili, ter potem z nami svojevoljno, kot s svojimi podvrženci gospodovali, česar nijeden Slovenec zdrave pameti in poštenega srea ne more in ne sme odobravati, uego na vse kripljo in po vseb. postavnih pomočkih terau se upirati in braniti. Takisto treba je brezobzirno pobijati o.šabni nemškutarski nazor, kateri na to ide, ka bi samo aekateri narodi v državi bili odbrani in jedmiko opravičeni, drugi pa ponižani in skoro biozpravni, to je, ko bi nekatcri narodi imeli vete, drugi pa manjšo pravice; dokler razraorno jednako plačujemo z drugimi narodi, raoia se tudi nain priznati v postavi zagotovljena jednakopravno^t. Trkali smo pri vladi. naj se ustanovi oddelek c. kr. namestništva, kateri bi uradoval za Slovence sloveaski, pa odnikod primernega zveka; c. kr. deželno šolsko s vetovalstvo, v katero je sedanja vlada imenovala same Neslovence, nikakor ne odgovarja pravienim zahtovam sluveuskega naroda v šolskib stvarob, ker oskrbeva Sloveneo z nemškimi deželnimi in neinškutai-.skirni okrajnimi nadzorniki, slovenske vloge rešuje nemški, pošilja nam nemško ravnateljo in profcsorje, slovenske pa rivlje na Nemško, nemči po viših razredih osnovne šole, na ueiteljišči v Mariboru in na gimnaziji v Ptuju ne vosči nara niti izprašanega učitelja za slovensko jezikovno stroko. Deželni zbor in odbor v Gradri ne postopata z nami Slovenei prijazno, in v tem odboru ni nijenega Slovenca, akoprera jo nas Slovencev 467.000 a Noraeov 785.000, dasi Slovenci dajajo 10.000 in Neraci 12.500 vojaških novincev, eeravno Slovenci prinašajo znatne znesko k olepšavi mesta Gradca in plačujejo za razne nemške zavode, pravice pa nam se nikakše v Gradci ne priznavajo. Kaj si hočemo v toliko nepovoljnih okolaostili druga, nego na to delati po deželnih in državnik poslancih, da se nam Slovencem pripozna popolna pravičnost, kateri je za porok državna osnovna postava ; ako pa ni v Gradci in pri vladi za nas pravice, zahtevali bodetao zjedinjenje vseh Slovencev v jedno uprayno eeloto — Sloven»ko. Glede na navedene prikazni in podatke dolžnost jo slovenskega državnega poslanea za to se truditi in skvbeti, da se naše šolske. politiške in go^podarske razmere uredijo na naslednji način : Osnovne ali Ijudske šole morajo biti na Sloyenskem slovenske, kakor so na Hrvatskem hrvatske, na Nernškem nomške, na Madjarskem madjarske; ako pa je ueenec dovoljno izurjen v propisanih predmetih, na željo rodifeljev more se v posebnih urah v viših razredih ueiti drugi deželni jezik z nnrodnim pouenim jezikom, vender nikdar na kvar postavno obveznih predmetov. Za nemščino oziroma kšeino, odločene ao po pravem srednje šole, narareč gimnaziji in realke, katere je treba tako urediti, da bode rsak učenec, dovršivši gimnazij ali realko na Slovenskeru, popolnem zmožen sloveuščine in nemščine, kar mu jako zlekša bodoče pozvanje glede na potrebnost jezikovaega znanja. — Vsi učitelji, profesorji in ravnatelji na Slovenskem dolžni so znati v besedi in pismu pravilao slovenski. Kdor pii nas in med natni ni jedrno zmožen našega lepega jezika, naj ne je od naših. krTavih žuljer Tsakdanjega kruha! Sreeen pot! Učiteljišče v Mariboru bodi za slovenski Štajer slovensko, a nemščina v njem kot obvezni predmet; vsaj je državni zbor uže v aprilu 1880. leta sklenol, da bode v tem zavodu poučni jezik slovenski, na koliker pripuščajo pomožna učila. Lani meseea niarea bilo je visoko c. kr. miuistergtro za nauk in bogočastje v državnem zboru spet na to opozorjeno, pa dosle zastonj. Za slovenske pravnike naj se osnujo na graškem vseueilišei, katero je ustanoTnik Karol. dne 1. januvarja 1585 odloeil tudi za pokrajine raznih narodov in jezikov, stolice, da se bode ondi slovenski razlagal: občni državljanski zakonik; pravdni in nepravdni postopnik; kazenski zakonik, kazenski postopnik; trgorinsko in menjiško pravo, za kar je svitli cesar s previšnjim sklepom od dne 29. julija 1870 bil ministru Hohemvartu ukazal postaviti v državni proračun 3600 fl., pa liberalna večina državnega zbora jih ni dovolik. Kako bi naj ui-adniki slovenšTčh-tH^adovali, ako se niso učili ? — Sieer razkladali so se uže od 1850—1853 pravniški pvedmeti t slovenskera jeziku, pa nepovoljae politiške razraere temu so postrigle nadaljevanje. Deželao šolsko svetovalstvov Gradci dosle prek in prek nemško in nam Slo?enc8m navpik nasprotno naj ae preinaei, ali kar šo bolje želimo, preseli za Slovence aa spodnje Štajersko kot oddelek tako, da bode Slovencem pravično. Solski nadzorniki Slovencem protivni naj se odstranijo; isto zgodi se z načelniki okrajnih šolskih svetov našeaiu napredku sovražnimi, a nemškutarstvu prijaznimi. — Vsi uradniki na Slovenskem kruh trošeii morajo znati slovenski v besedi in pismu, in z vsemi slovenskimi občinami uradovati slovenski, saj nam je minister Taaffe dne 4. februvarja lani obečal, nijednega uradnika ne več namestiti na Slovenskem, kateri ne zna popolnem našega jezika. Spodnjo Štajersko, ker Gradec je Slovencem mačoha, naj dobi poseben oddelek nainestniški na štajenskem Slovenskem, ali kar še iskrenejše želimo, naj se združijo vsi Slovenci v jedno upravno coloto — Slovensko. Slovenski državni posknci na ležejše pridobljenje svojih pravičnih zahtev naj se tesnejše združijo s slovenskimi poslanei daltnatinskimi. Treba je delati na to, da se postaya dovoljujofa družini in skrajnim ubožcem ženiti se tako spremeni, ka bode takih ljudi ženitev umno omejena. V gospo d avsl ven em obziru naj bi itak država nekaj storila, da se uredi deročaDrava na slovenskem Stajerji, kakor se urejuje na Koroškorn, ali Mura na neraškem Štajerji; da se uresni6i železnica, katera bode tekla od Eadgone nad Ljufomer v Ormož; da se eena soli znatno zniža. Mitninsko zvezo s pvuskoj nemškoj državo odbijarao, in tTurliti bodo se treba, da se visoka mitnina ali dai-a naloži na vnanja vina, posebno madjarska, vsaj inaee Spodnji Štajer prepado s svojimi vinskimi pridelki. Dače naj se na polji ne terjajo pred dovršeno mktijo ia po vinskih goricah ne pred dokonijanim branjem. Kmetske dome je troba tako urediti, da se ne bodo smeii prodajati, posestva zdržema ležeča ne kosati, niti preveč zadolževati ali zbog nekoliko dolžnih goldinarjev prodajati. Veliki kapitali naj se bolje obdačijo in borzni davek naj se uvede. Občiaskim predstojnikoin naj se odvzemo preobilno mnogopisje, in dopisi od vseh uradov naj se jim pošiljajo v slovenskej besedi. Toh toček zvršitev hočom zagovarjati po svojej zmožnosti in sposobnosti, in š e drugih, katere mi naznanijo častiti volilci ustno ali pismono. Vse za bkgost in srečo vseh Sloyencev, na korist lepe našo domovino slovenske! Priporoča se Vašej prijaznoati in naklonjenosti Božidar Bajč, župaik in deželni poalaaec.