STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
gt. 256 MM« mbm gmi ctratutili p«M
v Trsta« v sredo, 27. oktobra 1926«
Posamezna številka 30 stot.
Letnik LB
(list fzluj* vsak dan zfctraj razen poncdetfla. NsrtAiina: sa 1 iS mesece L 22.—, pel Ma L 3a—, celo leto L 75.—, v L f 60 vet — reeanezne RevUke 30 stot. — O^iaanisa m 1 »v ili©kosti 1 kolone (7?«m): ca trgovske in efaatne utrli;ic«, tifcvaie, poslan* vabila L 1.50, cglMt denanrib Mali oglasi: 30 stot za besed« najmanj L &
L s.
EDINOST
Uredništvo to opravniitvot Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Tu tsfon 11-57. Dopisi na) so potUtafo uklfućmo uredništvo, oglasi, raUa« maciio to danas pa npravmStvu. Rokopisi m no vra&oto* NclranlrIrana pisna se ne tpre csnsjo. — Last, založba in tisk TIskarna „Edinost" Podurcdniitvo v Oorlel: ulica Glosue Carducd gt. 7, l. n. — Telet it »7 Glavni in odgovorni uradnik: prot-PlUp Perle.
Iskanje Izhoda
Gospodarska kriza v Evropi traja dalje. Mnogi so znaki, ki ne obetajo, da se bo ta kriza zboljšala, nasprotno, pričakujejo se še hujši časi.
Neurejene gospodarske razmere na evropskem kontinentu povzročujejo nezadovoljstvo množic in razne politične kombinacije med državami, kar spravlja vprašanje vojne nevarnosti v ospredje.
Da se resnosti položaja zavedajo takozvani najrnerodajnejši činitelji javnega. in gospodarskega sveta, nam dokazujejo nekateri važni dogodki.
Politično se skuša priti v okom tem nevarnostim s sklepanjem jposebnih do-»f;overov, kakor ie bil Lo^arnski. Zbliževanje med Nemčijo in Francijo je drugi tak važen političen dogodek. Če se Francija in Nemčija resnično sporazumeta, tako govore vsi, ki bi radi ohranili svetovni mi?*, smo odpravili največjo nevarnost. Torej politika iskrenega sporazuma naj odstrani nevarnost. Istočasno s Francijo je začela tudi čcho^lovaška z drugo politiko napiam is\ojim Nemcem, tako da so danes Nemci v vladi. Še pred dobrim l2tom se je zdelo kaj takega povsem nemogoče.
Politični sporazum pa je nemogoč, če ni sporazuma na gospodarskem polju. Ni mogoče sklepati prijateljstva s človekom, o katerem se bc^im, da mi bo segel po denarnici.
Zatorej je potreben predvsem gospodarski sporazum med državami. Ta gospodarski sporazum so začeli izvajati ■industrijalci. Ustanovitev francosko-belgijsko-nemžkega trusta, kateremu se pridružijo bržkone-tudi češki industrijalci, je prvi poskus napraviti veliko industrij alno internacij onalo. Isto stremljenje se opaža pri finančnikih. Mednarodna družba- finančnikov se u-Etanavlja z namenom odstraniti nekatere gospodarske redceiatke, ki tako resno in že toliko let ogrožajo svetovni mir.
Vsi časopisi te dneve razpravljajo o pozi/u, ki so ga izdali na javnost evropski in ameriški finančniki. Ta poziv je našel različne odmeve. Nekateri vidijo v tem pozivu odločen korak naprej k boljšim časom. Drugi ta poziv omalovažujejo, odklanjajo njegove predloge In ne pričakujejo nič dobrega od pe-
industrtja redi deloma na kmetski revščini. Med svetovno vojno se je to razmerje premaknilo, toda zdaj lezemo ▼ predvojne čase t»di T tem pogledu. Precej verjetno je torej, da se bodo velein-dustrijalci in finančniki utegnili sporazumeti, kako zagotoviti svetovni industriji razmah, toda istočasno obstoja nevarnost, da bi utegnila zopet industrija zasužnjiti kmeta in proizvajalca sirovin.
Razdelitev sirovin je važno vprašanje in to bo najtežje reiiti. Pri tem vprašanju imajo veliko besedo brodolasini-ki, katere zanima samo prevažanje. To, da se eno in isto blago prevaža iz kraja v kraj ne glede na uporabo časa in energije, da le nese, je veliko zlo. Če se na nrimer pri nas prodaja blago, ki je prišla z Angleškega in velja za aiagle^ko, pa je bilo prvotno kupljeno v Italiji, kamor se vrne pod drugim imenom in podraženo, tedaj se nam pokazuje ne-zmiselnost take trgovske izmenjave.
Vzemimo drugi primer. Angleški industrijalci kupujejo premog v inozemstvu, kjer je cenejši; angleški premog pa, ki bi moral ostati doma, potuje daleč v svet, da anglečki lastniki premoga več zaslužijo. Kaj je posledica? Podražitev izdelkov popolnoma po nepotrebnem zaradi voznine.
Tretji primer. Recimo, da je v Ameriki srednji žitni pridelek. Agrarci se vesele dobrih cen, svetovni trg: je prazen. Kaj napravijo finančniki? Združijo se v trust in se prav leno domenijo: Nič žita kupovati! Svet čaka na kruh, žito plesni v shrambah, toda ne more naprej, ker ga velika fiziaaca no$e kupiti, ampak čaka, da bo producent znižal ceno. Ko se to zgodi, pokupijo ti vertfoiki na debelo sporazumno vse žito in ga zadrže toliko Časa, da skočijo cene kvišku. Svet pa čaka z odprtimi ustmi, kdaj mu bodo ti gospodje vrgli hlebec kruha.
O prav dobrih letinah, ko je bilo žita dovoli, se je celo zgodilo, da so žitni veWržci uničili del žita, samo da ga je bilo manj in se je cena zvišala. Tudi s kavo so se take lepe reči Že godile.
Iz omenjenih razlogov se ni treba čuditi, če se del javnosti ne zanima za zborovanja in sklepe denarnih mogotcev, ker sluti za tem prevaro.
Važno je dalje vprašanje nadproduk-cije. Eni pravijo, da se preveč proizvaja, da se bo trg nasitil in bo treba tvornice tičnih angleških'in amerikanskih ban- japreti. Drugi govore, da se ne proizvaja kirjev. Preveliko navdušenje kakor tu-j preveč, ampak da ljudje ne kupujejo, di pretirano črnogled je pa nasprotujeta ker ni zaslužka. Ford je celo mnenja,
-	da se premalo proizvaja, kar smo v
enem prejšnjih člankov že povedali.
Medtem ko se vrše taki važni sestanki visoke politike in plutokracije, pa traja dalje stavka rudarjev na Angleškem. Kako daleč je Anglija od nas, kako malo se zanimamo za angleške delavce in angleške premogarje. In vendar smo začeli že Čutiti na svoji koži ta štrajk. Predvsem se mora občutno podražiti premog in s tem tudi industrijski izdelki Denar je vedno bolj redek vkljub dviganju valute, zdaj pa se bo naša gospodarska kriza poostrila zaradi stavke angleških rudarjev.
Menda ne more biti bolj nazornega dokaza, kako tesno je danes zvezano celokupno evropsko gospodarstvo brez ozira na meje in države.
In dejstvo, da ne morejo ali ne marajo na Angleškem nekateri odgovorni krogi napraviti konec izjemnega stanja v važni industrijski panogi, mora dvomljivce še bolj potrditi v domnevi, da se gre bolj za interese plutokracije kakor pa za trpeče ljudstvo, kadar se gospoda vsede k zeleni mizi.
vsakemu uspešnemu delu, za katero se zatteva pred vsem nepristranost.
Glavne misli omenjenega poziva so sledeče: X. ustvariti velike gospodarske eii^te; 2. podreti carinska, obzidja; 3. sorazmerna razdelitev sirovin in ureditev trgovine.
Glede prve točke je treba ugotoviti Bledeče. Današnji časi niso za majhne države. Prometna sredstva, napredek, poraotek blagostanja, vse to je proti majhnim državam in njih političnim in gospodarskim mejam (carinsko obzidje). Danes ne more nobena država živeti sama zase.. Ako hoče uspevati, mora uvažati in izvažati. Uvoz in izvoz pa sta mogoča le, če si v salv a država poskrbi trgovinsko pogodbo. Sedaj pa je v vsaki državi dvojno stremljenje: čimveč izvažati in po visokih cenah in čim manj uvažati in to po nizkih cenah. Ker se vse države krčevito drže toga načela, potem je jasno, da se carinsko obzidje vedno višje dviguje, a posledica je draginja v notranjosti in brezposelnost doma in v inozemstvu.
Zatorej bi bilo v resnici lepo, če bi se ustvarili veliki gospodarski kompleksi, kakor je bila recimo poprej Avstro-Ogr-siva monarhija. Toda vprašanje je, kako naj se take gospodarske entke ustvarijo, da ne bo političnih stresljajev. Res je, da je v velikih gospodarskih edini-etih (Zedinjene države) življenje lepše, blagostanje večje, toda v deželah, ki živa še pod vtisom spominov na tlačenje nekdanjih takozvanih gospodujočih narodov, se rajši obdajo še z višjim csu-rinskim obzidjem, pa Če bi pri tem ljudstvo še toliko trpelo. Strah za politično neodvisnost je še prevelik.
Odprava carinskega obzidja pri obstoječih političnih mejah pa vzbuja še druge pomisleke. Imamo namreč takozvane industrijalne države (Nemčija,
Zasedanje min. sveta
RIM, 26. (Izv.) Končno je bilo določeno prihodnje zasedanje ministrskega sveta za dan 5. novembra. Kot smo Že poročali, bodo na tem zasedanju min. sveta predložena definitivna besedila zakonskih načrtov o reformi pokrajinskih svetov in o uvedbi smrtne kazni. O tem poslednjem načrtu je včeraj poročal on. Mussoliniju minister za pravosodje, ki je obenem informiral ministrskega predsednika tudi o napredovanju del za reformo zakonikov in zakona o javni varnosti, ki se bliža svojemu zaključku.
tšfn.iKMlisoiia m\m za a rtfo&ra
Spored proslave t Rimu
kapital pa sta združena. To vidimo v Nemčiji, Angliji, Franciji in Belgiji. Za-, torej obstoja nevarnost, da bi veleindu-,stri j a in velekapital diktirala ceno izdelkom in pritiskala navzdol kmetijske pridelke; iz tega razloga je razumljivo, da so baš v Italiji tako neprijazno sprejeli omenjeni poziv velikih mednarodnih finančnikov, ki predstavljajo bogastvo. In če se bo gatini vsedejo k mizi in naznanjajo še take dobrote, ki jih mislijo napraviti ljudstvu, ne najdejo zlepa lahkovernih ušes.
Bojazen o izkoriščanju je upravičena, ker imamo v resnici ne samo gospodujoče in služeče sloje, ampak tudi gospodujoče in služeče narode. V splošnem pa se more še vedno tfditi, da se
RIM, 26. (Izv.) Poslanica ministrskega predsednika, ki bo prečitana v četrtek zjutraj skoraj istočasno v vseh glavnih mestih, je že izročena v tisk. Seveda ostane jio prečitanja njena vsebina tajna. Kakor se ugiba in zatrjuje, vsebuje poslanica pregled vsega dela, ki ga je izvršil režim tekom štirih let svojega obstoja in določitev novih nalog. Poslanici ministrskega predsednika on. Mussolinija pripisujejo izredno velik pomen.
Spored rimskega praznovanja! obletnice fašistovskega pohoda na Rim je bil spremenjen v toliko, da se zbora in defiliranja v kol ose j u udeleži samo fašistovski naraščaj, medtem ko se odrasli fašisti zberejo na trgu Co-
tonna Jftiir palačo Chigi. On. Mussoiini bo potemtakem Imet dva govora, enega v kolose j u za naraščaj, drugega, pa iz palače Chigi na odra&e pristaše stranke.	'-nil3!^ ■ Oktober sveti meseo
RIM, 26. (Izv.) Današnji «L'Impero» prinaša v uvodnem članku, da se naj proglasi mesec oktober za sveti mesec v koledarju domovine.
Ravnatelj lista «Corriere della Sera* pit Kussoliaiju
RIM, 26. (Izv.) Danes zjutraj je ministrski predsednik on. Musaolini prejel med mnogimi drugimi ravnatelja milanskega «Corriere della Sera» — Uga Ojettija.	_
PT5C2S proti st&taM eibson
pzlfela bo prod rimsko poroto — Atentat jo izvr&lla sporazumno m nekim opezi-cijonalmim poslancem?
RIM, 26. (Izv.) Kasacijsko sodišče je ugodilo rekurzu državnega pravdnika, da naj se za Zanibooijev proces delegira kako porotno sodiSče izven Rima. Kakor zatrjuje navadno dobro informirani list «Giomale d'Italia», je bilo za sedež razprav določeno mesto Siena. Drugi dobro poučeni pa zopet zatrjujejo, da porota, pred katero se bo vršil proces proti Zanlboniju, še ni definitivno določena.
V	procesu proti Violetti Gibsen je generalni državni pravdnik predložil ob-tožbeni sekciji obtožbeni predlog, v katerem zahteva, da se atentatorko Kroči sodišču in sicer rimski poroti. Kakor zatrjuje «11 Tevere*, se je generalni drž. pravdnik odločil za ta korak navzlic mnenju izvedencev, ki proglašajo atentatorko Gibson za neodgovorno za svoja dejanja, ker je duševno bolna. To pa se je zgodilo radi tega, ker je Gihsoncva tekom preiskave kakih desetkrat obdolžila nekega opozicijonalnega poslanca, bivšega ministra v fašistovski vladi, da io je on zapeljal k atentatu. Po ugibanjih v tukajšnjih političnih krogih bi utegnil biti ta poslanec Sarocco. Čeprav napoveduje omenjeni list velika odkritja, je treba sprejeti to vest le z veliko rezervo. Sicer pa bo na to vprašanje odgovorila obtožbena sekcija, ki bo izdala svojo razsodbo, vendarle šele v decembru.
Ker smo že pri preiskavah radi atentatov, naj dmenimo še, da se tudi preiskava proti tretjemu atentatorju Lu-cettfju nagiba h koncu.
fsjs HM nerodna SKuptflne
Interpelacija dr. GHsogo&a — Vpraša* nje vstopa SLS v vlado — Izjave dr* Korošoa
BEOGRAD, 26. (Izv.) Pred današnjo sejo narodne skupščine se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je predvsem razpravljalo o interpelaciji dr. Grisogona, ki zahteva, da naj vlada pojasni motive, ki so povzročili minulo vladno krizo in njeno rešitev. Ker pa je za vlado to vprašanje neprijetno, je naročila ministru dr. Simonoviću, da v narodni skupščini zavrne interpelacijo poslanca dr. Grisogona z motivacijo, da je podpredsednik narodne skupščine dr. Subotić že odgovoril dvema drugima poslancema. Ker se je seja ministrskega sveta precej zavlekla, se je otvorila seja narodne skupščine šele ob 11. uri. Dr. Grisogono je predvsem zahteval odgovor na svojo interpelacijo. Odgovoril je omenjeni minister dr. Simonović kot je bilo predvidevano, in k svojemu odgovoru dostavil, da je interpelacija po svojem značaju v nasprotju s poslovnikom narodne skupščine. Nastal je oster spor, ki pa se je končal s tem, da je bil predlog ministra dr. Simonović a o zavrnitvi interpolacije sprejet Nar. skup. je nato preftla na razpravo o vprašanju, ki je tvorilo edino točko dnevnega reda današnje seje, o vprašanju glede vladnega zakonskega predloga, ki zahteva« da se dodajo plačam oficirjev in vojaških uradnikov specijelne doklade za selitvene stroške. Govoril je vojni minister general Trifunović, ki je vladni predlog podkrepil in.komentiral; nato pa je seja zakonski predlog sprejela. Današnja seja narodne skupščine je bila zaključena ob 1. uri popoldne. Prihodnja seja se vrši jutri.
V	ostalem danes ni lrilo v političnem življenju izredno markantnih dogodkov. Vse politično življenje se vrti Še vedno okoli vprašanju o vstopu Jugo-slovenskega kluba v vlado. Ugotavlja se fie vedno le, kakor smo že včeraj poročali, da ministrski predsednik Uzu-novič Se ni imel ntkaklh razgovorov z načelnikom Jugoslovenskega kluba dr. Korošcem. Jugoslovenskl klub smatra, da se bodo obvezni razgovori vršili šele tedaj, ko so pričnejo pogajanja z ministrskim predsednikom Uzunovićem ali s kako drugo oficijelno osebo v njegovem imenu. Precejšnjo pozornost vzbujajo izjave, ki jih je dr. Korošec dal novinarjem. Njegovo izjavo se tičejo vprašanja, ali priznavajo pristaši SLS ustavo. Dejal je, da so nekateri beograjski listi pisali, da SLS ne more podati nobenih sploSnlh izjav v prilog
današnje ustave. Vendar pa zagotavljat, da je Jugoslovenski klub priznaval vi-dovdansko ustavo vedno de jure in de facto, kar že dokazuje dejstvo, da je Jugoslovenskl klub že aktivno sodeloval v vladi narodnega sporazuma. Sicer pa se mu zdi čudno, da se to vprašanje sploh še vzdržuje, če sploh nameravajo radikali storiti kaj stvarnega. Ta izjava je vzbudila precejšnjo peaornost, ki so v tukajšnjih političnih krogih jako različno komentira.
Novinarji so nato počakali ministrskega predsednika Uzunovića, ki se je pojavil po končani večerni seji ministrskega sveta, ter so ga vprašali, v koliko odgovarjajo izjave dr. Korošca resnici. Ministrski predsednik jim je dejal, da o tej stvari ne želi odgovarjati.
Klisu tram IivfosloiensRstci prliisgitk
Fred predložitvi! o nettunskih konvencij
BEOGRAD, 26. (Izv.) Zvečer'je imel ministrski svet daljšo sejo, na kateri je razpravljal o različnih zadevah, predvsem o zahtevi poslanca dr. Popovića, da je treba zakon za izenačenje neposrednih davkov takoj predložiti narodni skupščini in ga izpeljati. Seja je nadalje razpravljala o delovnem programu narodne skupščine, ki bi morala predvsem rešiti vprašanja o centralni upravi, o nettunsfcih konvencijah, nošenju oroaja in o likvidaciji agrarnega zakona v Dalmaciji. Nadalje je bilo napovedano, da se bo predložil v nekaj dneh narodni skupščini zakon o rfni-veraaii, takoj nato pa zakonski načrt o sredajih in ljudskih, šokih. Na seji se je raspravljalo tudi o vprašanju volitev v oblastne skupine, ki jih bo treba izvesti čim prej, t. j. tekom januarja ali prve polevice februarja meseca prihodnjega leta. Govorilo se ie tudi, da bo v ta namen volilni zakon nekoliko iz-premenjen. Netranji minister Maksimo-vić pa je izjavil novinarjem, da se ie na današfiji seji ministrskega sveta razpravljalo le načelno o volitvah v o-blastne skupščine in da se bo volivni zakon spremenil le v slučaju potrebe, da se pa na današnji seji ni tozadevno ničesar definitivnoga sklenilo.
Zunanji minister dr. Ninčić je poročal novinarjem, da. bo v nekaj dneh predložil narodni skupščini v ratifikacijo celotno na« t unsko pogodbo. Na ministrski seji se je poudarjalo tudi to, da je treia elelo v narodni skupščini pospešiti. Ministrski predsednik upa. da se bo našlo dovoli tvarine. Poudaril je tudi, ko se je govorilo o političnih akcijah demokratske zajednice, da naj stranke posvečajo večjo pažnjo raje gospodarskim nego političnim vprašanjem.	_
Minister Perlo in državni proraoan
BEOGRAD, 26. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se je raznesla vest, da stoji finančni minister dr. Peric pred demisijo. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je namreč prišlo do ostrih sporov med njim in nekaterimi drugimi ministri, ker posamezna ministrstva nočejo snrejati načrte o redukciji svojih izdatkov, točno tako kot iih je on predložil. Dr. Perić ie odločno izjavil, da bo prisiljen podati ostavko, ako se njegovih redukcijskih načrtov v celoti ne fiprejme. Zaenkrat pa je finančni minister sistiral svojo .izjavo, ker namerava pripravljeni proračun tekom tedna do pobote ali nedelje revidirati; prepričan ie, da bo v teh dneh zamogel prepričati tudi ostale ministre, da je treba sprejeti proračun kakor ga je on predložili
Ako ne pride do sporazuma med po-samczrftrai ministri, bo seja nar. skupščine najbrže od god ena za delj Časa.
!&sister Jovaaovlć pri Fašlću
BEOGRAD, 26. (Izv.) Tekom današ-njega popoldneva je posetil prometjii minister Jovanovič predsednika radi-kalskega kluba Nikolo PaŠiča ter mu poročal o svojem resortu. Vzbudil je ta dogodek precejšnje zanimanje, ker je Jovanovič prvi minister, ki je po povratku Parića v Beograd, slednjemu poročal o svojem resortu.
Italijanski dijaki obiščejo Jugoslavijo
. BEOGRAD, 26. (Izv.) Prihodnji mesec bo prispela v jugosl. državo skupina italijanskih dijakov in profesorjev, ki nameravajo popotovati predvsem v Dalmacijo. Izletniki se bodo zadržali v ju-goslovenski državi kakih 15 dni. Prometni minister je dovolil italijanskim izletnikom polovično vožnjo na progah državnih železnic. Istotako jim je dovolila polovično vožnjo tudi * Jadranska plovidba« na svojih parnikih.
Hlinka t Pragi ~
PRAGA, 26. def slovaške ljudske stranke Hlinka se je vrnil te dni v Prago po petih mesecih bivanja v Zedinjenih državah. Izjavil je, da so ameriški Slovaki ponudili njegovi stranki moralno in materijalno pomoč pod pogojem, da stranka ne zapusti ideje o suverenosti slovaškega naroda v mejah čehoslovaške republike in da ostane
zvesta pittsburšk- uu paktu. Kar se tiče vstopa Nemcev v vlado, je Hlinka izr-javil, da je s tem preokretom v čehoslo-vaški notranji politiki zadovoljen, toda treba je dati lojalno tudi Slovakom istq pravice.
lfeileilia redarska kriza ia parlament
Baldwin o stališču vlade — Slabi izgledi za rešitev krize — Podaljšanje izjemnega stanja
LONDON, 28. Spodnja zbornica je imela sinoči sejo, na kateri je razpravljala o rudarski krizi. Začasni načelnik opozicije Clyres je vložil na notranjega ministra interpelacijo, v kateri je zahteval, naj minister pojasni ali so' mu znane odredbe policije v posameznih rudarskih okrajih. Minister je odgovoril, da ve za te odredbe. Policija je prepovedala zborovanja, ker se je bilo bati izgredov; v mnogih krajih se je namreč opažala velika napetost. Položaj se jo poslabšal, ker širijo mnogi agitatorji nezadovoljstvo med rudarji.
Danes se je seja nadaljevala. Clyrcs je spet sprožil diskusijo o rudarskem sporu. Zahteval je, naj bi vlada poskrbela, da pride do direktnih pogajanj med lastniki premogovnikov in med zastopniki rudarjev.
Ministrski predsednik Baldv/in je suho odgovoril, da je vlada že stavila svoje predloge, pa so jih rudarji zavrnili. Drugih predlogov pa kabinet nima.
Dostavil je, da so lastniki rudnikov nepremišljeno ravnali, ko se niso hoteli udeležiti konference, ki jo je hotela sklieati vlada. Vendar pa so tudi zastopniki rudarjev lahkomiselno postopali, ko ^o zavrnili vladne predloge. «Imam prsv malo upanja, ie zaključil Baldwin, da b<* mogoče rešiti in urediti rudarsko vprašanje, dokler bodo sedanji zastopniki vodili pogajanja.«
LONDON. 26. Gosposka zbornica jo d^.nes odobrila predlog glede podaljšanja izjemnega stanja za en mesec.
Srez?PselsjLOSt na Angleškem
LONDON, 26. Iz statističnih podatkov, ki jih je sedaj objavilo ministrstvo za delo, je razvidno, da je 11. oktobra znašalo število brezposelnih na Angleškem 1,536.300; v primeru s prejšnjim tednom se je število brezposelnih zmanjšalo za 36.400. Če upoštevamo podatke, ki se nanašajo na odgovarj.t-joči teden preteklega leta, vidimo, da je od tedaj število brezposelnih naraslo za 277.475.	"
Balutna refsrma u Be!f!I!
Povratak k zla U podlagi
PARIZ, 26. Včeraj je stopil v veljavo kraljevi odlok, ki določa novo vrednost belgijskemu frartku. Nova vrednost se računa na podlagi ene sedmine predvojne vrednosti iranka. Torej stane sedaj en funt šterling 175 frankov, 1 dolar pa 35 frankov.
Včeraj se je vršila seja ministrskega t sveta, kateri je predsedoval sam kralj. — | Seja je trajala do polnoči. V uradnem komunikeju, ki je bii objavljen pozneje, je vlada naznanila, da je bila v preteklem tednu sklenjena v Londonu pogodba za dolgoročno posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev.
Bankovci ,ki so sedaj v prometu, in katerih vrednost znaša eno sedmino vrednosti zlatega franka, bodo služili samo za promet v notranjosti države.
Najvažnejša točka nove reforme obstoja v dejstvu, da bo za trgovino z inozemstvonj služila nova vrsta novca: dukat, ki bo petkrat več vreden kot papirnati frank. Funt šterling bo stal torci 35 dukatov, dolar pa 7 dukatov. Belgija se je torej s stabilizacijo valute porvnila pravzaprav k zlati podlagi.
Francija sledi belgijski valutni reformi z velikanskim zanimanjem, kakor zasleduje tudi z veliko pažnjo sanacijsko akcijo, ki jo je započela italijanska vlada.
Gibanje koz&unisicv v Sangliaju
LONDON, 26. Reuterjev urad poroča iz Šanghaja:
Kakih 50 oboroženih komunistov je izvršilo napad proti policijski stražnici, ki se nahaja pri zapadnih vratih mesta. Prebivalstvo je prišlo na pomoč o-groženim policistom in je prepodilo napadalce s streljanjem iz pušk in revolverjev. Dva komunista sta bila ranjena, drugi pa so zbežali. Policija jih je zasledovala in posrečilo se ji jo ujeti štiri komuniste..
Stražnica, ki so jo komunisti napadli, je nekako skladišče municije in orožja.
Policija je izvršila v kitajskem delu mesta več hišnih preiskav. V nekem stanovanju je izsledila 400 nabojev. — Orožniki so aretirali sedem komunistov, ki so rezali žice telefonske napeljave. Ker so se pojavili še drugi izgredi, je bil v onih okrajih kitajskega dela, ki so pod nadzorstvom inozemcev, proglašen preki sod.
Bombni atentat proti španskemu kralja?
PARIZ, 26. Iz Barcelone javljajo, da je v neki ulici mesta eksplodirala bomba baš v hipu, ko bi bil moral prispeti tjakaj kraljev avtomobil.
Kralj se je namreč hotel podati v gledališče, da prisostvuje neki predstavi Emme Gramatica. Bomba je eksplodirala par minut pred prihodom kraljevega avtomobila.
J
tBoimmfi
V Trstu, one 27. oktobra 1920.
Atentat proti perzijskemu iahn
LONDON, £6. U Teherana javljajo, da Se j« te dni mudil perzijski šah Riza Khan na deželi in da je bil ob tej priliki irvrSen (roti nJemu atentat, ki se je pa ponesre&L
Ko se je šah vodi v avtomobilu po biestu. je neznan človek vrgel proii vodlu bombo, ki je tudi eksplodirala. Več oseb le bilo ranjenih, Sahu pa se ni zgodilo nič icudega.	_
Slabo vreme
Neurje v Tiranskem morju
FIRENZE, 26. Vihar, ki je predsinoč-jijim divjal po Toskanskem, je povzro-£11 ogromno Škodo. Reka Arno je grozeče narasla in v Firencah je deloma prestopila bregove. Tako tudi drugod, rla nekaterih krajih je voda poplavila železniško progo, tako da je bil promet ffiemogoč.
Najhujše pa je razsajal vihar na obalah Tirenskega morja. Mesta Vlareggio, 4>isa in Livorno so precej trpela. Močan j?eter je gnal proti obali silne valove, ki bo poplavljali obširen pa« zemlje in u-ničevali vse, kar jih je oviralo na poti.
V Viareggiu je voda udarjala do prvih hiš. Vile, palače in hoteli, ki leže na obali, so utrpeli občutno Škodo. Besneči valovi so razdejali vsa kopaliSča. Pozneje, ko je vihar še narasel, je morska voda poplavila vse nabrežje In vd*-la v pritlične prostore. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Pihal je tudi močan veter, ki je marsikaterega vrgel na tla. Pa tudi železniški promet je ta veter oviral, tako da so vsi vlaki imeli znatne zamude.
Tudi v Liv ornu ni bilo nič boljše. Valovi so butali z vso silo ob obrežje, ki je bilo kmalu vse pod vodo. Več jadrnic in čolnov je vihar občutno poškodoval.
Nekaj pamikov in jadrnic, ki so se nahajali na odprtem morju, je bilo v ▼eliki nevarnosti. Parnik «Indipendeit-te» je potom radia prosil pomoči; šele po hudem naporu se je posrečilo rešiti ladjo in posadko.
Ilove pssBide u SlieetiUI
Okolica Celja in vsa Savinjska dolina ped vodo
ZAGREB, 26. Sava precej narašča, tako da je včeraj popoldne Se dosegla višino 3Jb m. Ker lije v Sloveniji in zapadni Hrvatski neprestano dež, ima Sava tendenco, da še naprej rase ter se dviguje po i cm na uro. Mestna občina zagrebška je ukrenila vse potrebno zaščito prebivalstva.
Hkrati javljajo iz Koprivnice, da se je tam razlila Koprivnica in predrla nasip, poplavivši pri tem vse predmestje. Povodenj se je začela okrog 2. popoldne. Med prebivalstvom je zavladala panika. Dosedaj nastala škoda je Že precej velika. Nevarnost še ni minila.
CELJE, 26. Ker je narasla Savinja, ki £e vedno prehaja iz svoje struge, ae ves okoliš Celja in vsa Savinjska dolina nahajajo pod vodo. Mnogo hiš, ki so bile v bližini vode, ie poškodovanih ali uničenih. Voda dere s strašno brzino in odnaša s seboj vse, kar dobi: pohištvo, vozove, drevje s koreninami vred. Na mnogih krajih ob Savinji so se utrgali plazovi in potegnili s seboj drevje. Prebivalstvo Celja prosi pomoči. Pomožna akcija za ves okoliš je bila hitro organizirana. Savinja neprestano raste. Utegnilo bi priti do še večjih katastrof.
Viharji in poplave v državi Panama
. PARIZ, 26. Iz New-Yorka poročajo, da divjajo v državi Panama hudi viharji, ki so povzročili ogromno škodo. Vse brzojavne in telefonske zvez*? prekinjene. Več rek je prestopilo bregove in obširne ravni so poplavljene.
Vihar uničil jadrnico
SPEZIA, 26. Preteklo noč je vihar zajel jadrnico «Marietta», ko se je nahajala kake tri milje daleč od otoka Palmaria, in ji odtrgal jambore. Jadrnica se je potopila. Kapetan in štirje mornarji so se rešili. Nekega mornarja pa pogrešajo. Bil je na krovu baš v hipu, ko je vihar udaril z največjo silo.
Sneg na češkem
PRAGA, 26. Precejšen mraz je pritisnil po vsem Češkem. Včeraj je zapadel sneg. V nekaterih krajih je snežna odeja že kakih deset centimetrov debela.
DNEVNE VESTI
Zofianle luninih cen za 10 stotin*
Pod predsedstvom prefekturnega komisarja za tržaško občino comm. Peresa se je predvčerajšnjim sestala k posvetovanju občinska tržna komisija. Po Izčrpnem proučevanju sedanjih cen živ-ljenskim potrebščinam Je sklenila, da se s 27. t. m. znižajo cene kruhu za 10 stotink pri kilogramu. Od danes naprej bo stal kilogram kruha namesto L 2.90 le L 2.80. Ravnotako se znižajo cene rienemu kruhu od L 2.80 na L 2.70 pri kilogramu. _
Proslavitev fohoslova&kega narodnega praznika
V proslavo čehoslovaškega narodnega praznika bo profesor Bohuslav Čern^ imel jutri, dne 28. t. m. ob 11. dopoldne posebno predavanje v prostorih čehoslovaškega generalnega konzulata v ul Coroneo 21. K temu predavanju so vabljeni vsi ČehoslovaSki državljani, ki bivajo v Trstu. _
SV. M. MAGDALENA
Da se ne bo mislilo, da je pri nas vse v najlepšem redu, naj sledi danas ena pritožba. — Ena od številnih poti, ki nas vodijo v mesto, se Imenuje via Costalunga. Začenja se pri magdalenski bolnišnici. Tu pri svojem začetku je pot prav lepa in selo bi se motil, kdor bi si jo mislil celo tako. Saj nočem govoriti o vsej tej poti, ker je zelo dolga, ampak le o njenem na ožjem delu, ki sega do pokopališča. En del te poti ni toliko slab, a vseeno potreben poprave; od železniškega prehoda proti pokopališču pa je cesta oziroma klanec, kakor mu pravimo, v skrajno slabem stanju. Na dveh mestih, kjer so v poletju pokladali vodovodne cfvi, je na eni strani cesta močno dvignjena, da si mora človek lomiti noge, ko stopa tod. Ob vsakem dežju pa se tako drsa, da se vsak hip lahko pade. Ker jarek vzdolž zida ni otrebljen, oziroma je njegova površina višja od ceste, si voda ubira pot kar po cesti is jo s tem seveda ne izboljšuje. Vsied nenadnega obilnega dežja v preteklem mesecu se je na dvefe mestih zid vsul. Ves ta materijal z zemljo stoji še sedaj nedotaknjen na cesti, kamor je ravno padel in dela že itak ozko pot Še ožjo. Voeovom je prehod otež-kočen.
Naj bo dovolj. Prosimo poklicane, da se spomnijo enkrat tudi te ceste in ukrenejo potrebno za njeno temeljito popravo. Da ta cesta služi svojemu namenu, ni trefra dokazovati. Poslužujemo se je mi kot pešpoti in tudi izletniki ob nedeJjafe in jhpslz- ' nikih jo krenejo rajše semkaj, da se izog nejo prahu ali blatu brizganemu izpod koles avtov na Istivki cest!. Posebno v bMfnjih dneh, v Vseh svetih, ko prihaja mnogo občinstva na pokopališče, je ta cesta po navadi živa reka prihajajočega in odhajajočega občinstva. Lahko se bo torej v prihodnjih dneh kdo prepričal o umestnosti moje pritožbe. — Magd&Ienčan.
TR&AŠKI Bl*AQ0VNI TRG
26. t. m.
Danes je bilo na trgu precej blaga, ali bolje rečeno jabolk, kajti ravno jabolka so zagrnila skoro ves trg. Bilo Jih je okroglo 120 kvintalov. Navzlic tej množini pa so cene ostale neverjetno visoke, da celo dvignile so se. Krompirja je bilo 80 kvin talov. Tudi pri tem je ostala cena Ista.
Današnje cene:
Zelenjava: Krompir 55—70, pesa 120—160, zelje belo 50—80, karfijol 120—800, fižol v stročju 200—300, malancane 260—300, paprika zelena 160—200, repa sladka 40—50, repa kisla 120—150, čebula 70—100.
Sadje: jabolka 100—300, hruške 180 400, grozdje 280—400, fige 100—150, kutnje 150—200, limone 38 lir za zaboj.
protislovja, daj« povod domnevi, da boče ženska nekaj zamoitati ati prikrivati Ta domneva hi bila seveda upravičena le v slučaju, ako bi se smatralo, da je bila Plaz-zottova pri eoočbi pri polni zavesti. Tudi o-kolščine, ob katerih se j« dogodil »ločin, «o precej zagonetne. Kako se Je mogel zločinec pri belem dnevu vtihotapiti neopa-ženo v stanovanje Plaszottove? Očividno je moral dobro poznati razmere pri Plaz-zotovih ,kajti prišel je ravno v času, ko Je bila ženska sama doma. Pri izvidu na mestu zločina so policijski organi našli dva para šikarij, od katerih so bile ene okrvavljene. S temi je menda zločinec ranil Plaz-zotovo. Druge škarje so bile zlomljene in so ležale blizu glasovirja,. v katerem je imela Plazzotova skrite svoje dragocenosti. S temi škarjami je lopov vlomil oziroma dvignil pokrov pri glaeovlrju. Potemtakem je zločinec poznal vse tajnosti Plaz-zotove; če je temu tako,, pa je moral pač večkrat se muditi v stanovanju. Navedene okolščine zahtevajo pojasnil, šele potem bo mogoče pojasniti precej zamotani zločin.
Plazzottova, katere stanje se je znatno zboljšalo, je bila ponovno zaslišana, pa ni povedala nič novega. Tudi pred preiskovalnim sodnikom je ponovila isto, kar je izjavila pri prvem zasliševanju.
ArHeclJa tatinska tolp«
Po večdnevnem poizvedovanju se je tržaškim -policijskim organom posrečilo spraviti na varno sicer maloštevilno, a zelo podjetno tatinsko tolpo, ki se je že delj časa «udejstvovala» v zasebnih stanovanjih, slasti v vilah.
Pred par dnevi sta dva policijska agenta aretirala v ulici Udine 18-letnega Karla Pripez, stanujočega pri Sv. M. Magdaleni zgornji št. 247, ki je nosil pod pazduho novo vrečo. Agenta sta namreč slutila, da je mladenič, ki se je sicer obnašal precej sumljivo, vrečo ukradel. Nista se motila, Na kvesturi, kamor .je bil odveden, je Pripez pri zaslišanju kmalu priznal, da je
Tržaško sodišče
Kaljenje pifstfa ministra.
Včeraj je sedela na zatožni klopi tukajšnjega sodišča 18-letna Furlani Nertna, obtožena prestopka člena 9. kaz. zak. ker se je dne 11. septembra tekočega leta na stopnicah lastnega stanovanja izrazila o atentatu prvega ministra z besedami, ki jih obtožnica smatra za žaljive. Besed ni mogoče prestaviti, ker eo izgovorjene s nekim trlaškim Italijanskim lokalizmom in precej dvomljive. Obtožnica govori o besedah: «So streljali na Mussolinija, škoda da ga niso zadeli <&ap&t)f» 2e v začetku razprave izzove državni pravdnik Arbanaslch incident in prihaja do zaključka, da obtožnica ni pravilna. Pač pa preti Furlanijevi hujša nevarnost — apologija zločina — v tem slučaju umora in sodni dvor se čuti prisiljenega naznaniti svojo najširšo rezervo, v elučaju da naide za stvar kompetentno porotno eodišce. Branitelj odv. Kezich ne oporeka tem zaključkom in predsednik otvori obravnavo.
Zaslišana je kot prva priča Kazimira Capone iz Trani (Puglia), ki je osebno slišala besede. Po vsem pa prizna v pristni bareščfni, da ne pozna dovolj tržaškega narečja in da je možno, da Je Puri anijeva rekla, kakor se sama brani, da je škoda, da niso zajeli zločinca. Ona je stvar naznanila le na kategoričen ukaz tretje o-sebe, ki pa Ne rini ni naklonjena.
Kot druga in zadnja priča je zaslišan orožniški podbrigadir Rosei Cee are, kateremu je baje obtoženlta priznala čin v smislu obtožnice. Izjavlja, da Furlanijeva ln njeni domači goje proti državne m is h. Tu vpade odvetnik Kezich, ki pove, da obtoženka nama očeta, ker je padel v vojski, mati pa je že več let hudo bolna in ne zapušča postelje, obtoženka sama pa dela v tobačni tovarni, da preživi mater in 12-letnega brata.
Predsednik vpraša obtoženke, ako je dovršila ljudsko šolo.
Obtoženka: «Do tretjega razreda, kajti med vojno smo se klatih kot begunci po £vetut»
Državni pravdnik pripominja, da prihajajo pred sodišče ti slučaji kot izključna
zadnjo nesrečo in ni Se bila dobro upadla Vipava, ko so jo zopet napojili oblaki, da Je zopet zagospodovala stopivši črez bregove po obrežnih poljih, travnikih ln ca« stah.
«V. KRIŽ NA VIPAVSXJEM Orožna smrtna nesreča na cesti.
Na enem izmed ovinkov med AjdovSCfan* in Sv. Križem je drvel v pondeljek po periodne ob 2.40 avtomobil nekega trgov-a it? Palmanove. Nasproti mu je privozil vo« s parom volov. Ckn je voznik zasiiiaJ prihajanje avtomobila ter glas troblje, je ho*> tel »topiti z voza.. Pri tem pa je takcf c> srečno stopil, da je padel ravno prod1 mimo drveli avto. Ostrina avtoraobilsKeja blatnika mu jo s silo kar popolnoma odrezala glavo. Šofer se je i'avil orož-ikoni v AjdovSčmi Ti so zaslišali pot-iike avtomobila, pridriali šoferja ter napravili pod-nijaki pregled na licu mesta.
K:ssre*;ii voznik j« bil 69-1 etni kmet Fr. &tor.
vrečo res ukradel ,pa ne samo eno, temveč JJ, »	LZt,Z r ^
oc. i„ma1r~u ah	.posledica ženskih zlobnih jezikov ki pravi,
izmaknil jih je z nekega tovornega av- w nb*<«il>* n* h««	M
tomobila pred proste luko. Povedal Je tudi, fla ot*t°*">a	sado«en*e za
da je imel pri tem poslu tri poasagače in
Orkan v New Yorku
PARIZ, 20. Iz New Yorka poročajo, da se je sinoči sprožil nad mestom in nad o-kolico silen orkan. Vihar je trajal k sreči samo par minut, kljub temu pa je povzročil mnogo Škode.
Veter je divjal z brzino kakih 70 do 72 kilometrov na uro. Vihar je zajel čoln, v katerem sta se nahajali dve osebi, ki sta utonili. Tudi neko žensko je ubilo.
Neurje in mraz v Franciji
PARIZ, 26. Listi javljajo, da divja na obalah Rokavskega preliva in Atlanskega oceana hud vihar. Tudi v osrednji Franciji besni neurje, ki je povzročilo že mnogo škode. .V goratih krajih je zavladal hud mraz.
SPORT
S. D. ADRIA
Danes redna, toda izredno važna odhorova 8«ia v navadnih prostorih.
Naznanjam s tem vodstvu turnirja za kupo dr. D, Sardoča, da podajam z danainfhn dnem (25. 10. 1926.) svojo demisijo kot zapisnikar vodstva. Spisi so vodstvu na razpolago. — Sl&voj Rebec.
POKRAJINSKI ODBOR V GORICI
Tehnični kcmissr za kolesarstvo tov. GorkiČ Emil je vabljen, da pride v četrtek dno 28. t. m ob 3. uri pop. na Solkansko igrišče. — Dr. Gruden, preds.
Ez Sflaskega ilvSitnls
Spor na londonski konferenci
Kakor poročajo iz Londona, so angleški politični krogi z velikim nezadovoljstvom sprejeli vest, da je irski državni predsednik Cosgrave nenadoma zapustil angleško prestolico, kjer se je udeleževal konference dominionov. Trdijo, da je na konferenci prišla do spora in sicer radi tega, ker je bilo sklenjeno, da bo Kanada zastopala dominione pri Družbi narodov. Nekateri krogi pravijo, da se bo irska vlada samostojno obrnila na Družbo narodov ter jo prosila, da bi bila Irska sprejeta .v Družbo,	'
Zločin v ulici U din© zavit v tajnost. - TežaE Gherlizza je nedolžen.
Včeraj smo poročali odrznem roparskem napadu, katerega je bila žrtev 52-letna Hedviga Plazzotta, stanujoča v ulici Udine Št. 20. Kakor znano, se je neki lopov v nedeljo popoldne vtihotapil v njeno stanovanje ter jo nevarno ranil. Poročali smo tudi, da je bil kmalu po dogodku aretiran ^9-letni težak Jakob Gherlizza, ki je bil na podlagi izjav Plazzottove osumljen, da je izvršil krvavo zločinsko dejanje. Kakor znano, je Plazzottova pri soočbi z aretiran-cem izjavila, da je on istoveten z lopovom, ki jo je napadel; na ponovno tozadevno vprašanje pa je omilila pomen te važne izjave s pripombo, da se je mogoče zmotila, češ, da je Še vsa zmedena radi napada. Sicer pa je bila njena trditev v navzkrižju z izjavami, ki jih je podala pri prvem zaslišanju. Neposredno po dogodku je namreč Plazzottova izjavila, da je bil napadalec srednje postave in da je nosil črno obleko, Gherlizza pa je visoke postave in je imel tisti dan na sebi ohleko sive barve. Razen tega se je pozneje izkazalo, da mla-deničeva trditev, da se je ranil z drobci šipe, ko je v pijanosti lopnil po nekem koknu blizu svojega stanovanja, odgovarja resnici. Na podlagi teh ugotovitev so policijski organi prišli do zaključka, da je bil Gherlizza osumljen ipo krivem, zlasti ker se je tudi izkazalo, da se je mladenič v času, ko je bil izvršen zločin mudil drugje. Zato je bil Gherlizza izpuščen iz zapora.
Potemtakem je krvavi zločin zopet pogrnila tajnost ,ki bo menda delala policiji še velike preglavice. Dajstvo, da je Plazzotova pri eoočbi z Gherlizzo zabredla T
sicer: 19-letnegra Viktorja Persich, 23-let-nega Nikolaja 2xt ki 19»l«tnega Marija Kos. Naslednjega dne no bili trije ptički aretirani. Policijski organi »o pir tej priliki zaplenili pet piaht, ki ao jih trije u«-moviči ukradli v vili g. Ottona Lichtea-steiger v ulici Ginaatlca it. 58 ter spravili v neki mlekarni v starem me«tu.
Pri zaslišanju, je Kos priznal še druge tavine. Povedal J«, da je v noči od 9. na 16. t. m. v dražbi treh tovarišev vlomil v tovarno Čokolade Lejet v uHci Michelangelo Buonaretti, kjer so ukradli tri vreče sladkorja. Ukradeno blago eo skrili v neko luknjo v gozdiču pri Sv. Alojziiu, kjer so navadno spravljali plen. Tooa sladkor jim je bil kmalu potem ukraden; brez-dvomno so drugi zlikovci Izvohali skrivališče in ga v njihovi odsotnosti oplenili. V noči od 15. na Itj. t. m. je tatinska tolpa vlomila v vilo Zaban v ulici Scaglioni št. 273, pa je morala oditi prazflih rok, ker jo je lastnik, ki ga je prebudil alarmni zvonec, prepodil i revolverjem. Kljub smoli so zlikovci v isti noči obiskali vilo g. Anienoreja Mmlusei pri Sv. Alojziju -Chiadino M. 440, kjer bo ukradli nekaj perila, par Skorajev in dve rejeni kokoši. V noči od 17. na 18. t. m. so skušali ponovno obiskati tovarno čokolade Lejet, toda to pot jih je prepodil nočni čuvaj, ki je streljal za njimi z revolverjem. Od tam so jo zlikovci mahnili v vilo LIchtensteiger, kjer so razen 5 plaht ukradli razne dragocenosti. V isti noči so obiskali še vilo g. Assaro v ulici Gumasti ca it 57, kjer so pobasali 10 kokbii.
Pri preiskavi v skrivališču v gozdiču pri Sv. Alojziju, kjer je tatinska tolpa spravljala plan, so policijski organi našli pet vrčev strojnega olja, trehrno žepno uro in razno vlomilsko orodje.
Bržkoie je tatinska tolpa izvrftlla še druge tatvine, pa jih je zamolčala.
Razen imenovanih zlikovcev so policijski organi aretirali ie 19-letnega Frana Pacor, brez stalnega bivališča, in 19-letno Gior-gino Sivitz, tudi bres stalnega bivališča. Ta dva sta obdolžena, da sta se razumela z -zlikovci ter jim pomagala plen.	_
l pravo sadoičenje sa stvar. Predlaga sa Furlamjeve oprostilni© razsodim radi nasadoetoih dakasov.
Branitelj odvetnik Kezich gre ie dalje. Povdarja, da se gre tu za dvojno nespora-zumljenje, t. j. med Cap o ni je vo hi obtožen-ko in med obtožeuko in podbrigadir jem. Oriše še enkrat položaj obtožen k e in zahteva oprostilno razsodbo, ker čin ne tvori zločina.
Sodišče je nato oprostilo Purlanijevo, ker ni zagrešila zločina, oziroma ker njen čin ne znači prestopka.
Vesti z CSorHkega
Goriške mestne vesti
TRGOVSKA ŠOLA — ZAVOD V GORICI * Vsi učenci in vse učenke trgovske šole kakor trgovskega zavoda se obveščajo, da se pr&ne pouk v soboto dne S. novembra ob 8. uri predpolAae.
Gojenci trnovske izpopolnilne Šole (ve-fieral poak) naj pridejo v ponedeljek 8. novembra ob 18.30 k prcku.
Prvi sneg.
Severni veter je zmagal v nedeljo nad širokalnim vremenom. Dež se je pri svojem umiku spremenil v noči od nedelje na pondeljek v sneg, tako da so vse gore zable-stele v pondeljek zjutraj v novi snežni odeji. Prav mrzk> piha zato od gor doli po deželi. Izgleda, da bomo imeli za Vse svete one hladne, žalostne dneve, prav pristojne obhajanju spomina na ranjke.
Vesti iz Istre
DEKANI
Ko se je 30-letni Vinko GregorA iz Dekani hi£ fitev. 110 vrcčal preteklo nedeljo zvečer s svejim vozom pro^i domu, sta ga pri železniški postaji obkolila dva gosposko oblačena mladeniča iz Trsta ter sta zahtevala, da ju popelje na vozu do Zavelj, kajti njiju avtomobil se je pokvaril ter sta sa pustila na neki stranski poti v bli-..žiM dekanskoga pokopališča. Bilo je pozno zvečer in radi oddaljenosti Zavelj n» mogel Vinko Gregorič ugoditi njiju prošnji Nepoznana gospoda, ki sta bila najbrž tudi malo vinjena, sta Gregoriča zgrabila za vrat ter ga udarila s težko steklenico po glavi. Ubogi Gregorič se je ves okrvavljen podal v bližnjo gostilno pri postaji, kjer su mu za silo obvezali globoko rano na glavi. Od tu so ga odpeljali v Dekani Jo zdravniku, ki mu je nudil prvo zdravniško ^omoč. Dogodek so naznani.'i ka.aLinir-jem. Ker sta napadalca, kakor cruenjeno, pustila svoj pokvarjeni avtomobil v bližini dekanskega pokopališča, je verjetnost «elo velika, da fu bodo organi javne varnosti v najkrajfiem času izsledili ter ju iz^ ročili roki pravice.
BORZNA POROČILA
Trst, dne 26. oktobra 192«. Aaaeterdam 8&0, Belgije. 62, Francija 68, London 106, Nevv York 21.8?, Španija 3£5, Švica 420, Atene 25, Berlin 51C, Buk*re*št 11, Praga 65.75, Ogrska 0.0300, Dunaj 305, Zagreb 39. Vojnoodlkodninske obveznice 66.70.
DAROVI
Ker ni prišlo do sporazuma med gosp, fJchillerjem in gdč. Pavlico, ae je darovalo za »Dijaško kuhinjo* 16 L. Hvala lepa.
i ALI CGLmi
ĐEDIV77 fPMMI v*a paWo M- P°uk '«
ĐLliLi I lr^U^J&L prevodi v vseh Jezikih. (151£
UČENEC za trgovino mešane strok«, na dtželi »C ifiče. Naslov pri upravnistvu.	1621
UČENKA želi vstopiti v trgovino k poiteuiro in strogim. Naslov pove upravništvo.	165<1
Pc
sprejme takoj Cubr, 11. Bistrica.
in
učcnca 1657
Tramvaj podrl starca.
75-1 etni občinski revež Anton Leoni, bivajoč v mestni sirotišnici v ulici Isiituto, se je včeraj okoli 16. ure sprehajal po nabrežju 3. Novembre. Ko je starec zaglob-ljen v svoje misli hotel prekoračiti tramvajski tir, ni zapazil, da se po istem naglo bliža tramvaj. Ko se je zavedel nevarnosti, je bilo že prepozno; tramvaj ga je podrl jn ga — dasi je cavirač naglo etisnil zavore — vlekel kakih pet metrov pred seboj. Pri tem je nesrečni starec zadobil hude poškodbe na glavi, notranje poškodbe in si pretresel možgane. Navzočni so položili siromaka v neki javni avtomobil, katerim je bil prepeljan v mestno bol-
nišnico. Njegovo stanje je zek> nevarno.
NOVE POPLAVE NA VIPAVSKEM
Dornberg — Posledice povodnjl
V nedeljo je bila Vipava zopet silno na-rastla. Okrog sedme ure zvečer ee je zrušil hlev Hareja Ignacija fit. 29 pri mlinu. Že ob zadnji povodnji je bila voda precej zrahljala temelje hlevu in eosedje so prigo^ varjali Hareju, naj hlev pravočasno zavaruje, sicer se mu zna zgoditi, da pojde po Vipavi. V hlevu sta bila privezana prav pri steni, ki se je začela ružiti v Vipavi, dva konja, ki ju je voda odnesla. Enega so dobili še živega v Žaloščah, o drugem razpečevati ni dosedaj ne duha ne sluha in ni verjetno, da bi se bil rešil. S hlevom je izginilo gospodarju tudi petdeset stolov sena. — Sreča, da je bila stanovanjska hiša precej oddaljena od hleva. Vrta bo pa voda vedno več odnašala, kos za kosom pojde po Vipavi. Harej Ignacij ima precejšnjo škodo, ki gotovo presega deset tisoč lir. Zadnja poplava je bila odnesla par metrov travnika med Vipavo in omenjenim hlevom; ko je sedaj radi hudih nalivov Vipava zopet narastla, je prišel na vrsto hlev in polagoma pride vrt, dokler se voda ne dvigne do hiše. Edino regulacija Vipave bi zamo-gla uspešno ustaviti uničevalno delo vodovja, zabraniti da bi se odnašala plodna zemlja in obvarovati posestnike podobne .pogibelji. Cesto med PotoCami je preplavila Vipava med Potočarni in Rihember-kom precej na široko. Komaj smo prebili
DEKLE za Lišna in vrtnarska dela se sprejme. Via Commerciale 80.	1654
MOTORNO KOLO «Fongri»: dva horizontalna cilindra cmc 575, HP 7, korisum 4%, v dobrem stanju, i« na prodaj. Naslov pri upravništvu. 1641
FOTOGRAFIČNI aparat 9 X 12< z v«em Pc"
trebnim materjalom, prodam. Alo>z Kovšfca, počini urad, Ajdovščina,	165?
PRSNI SISUP priporočljiv proti kroničnemu ksS-Iju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovich, Trst. Via Giuliani 42. 1481
BABICA, avtorizintna, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giuha 29.. Telefon 33-11
1517
BABICA sprejema noseče. Via Chiozza 50, pritličje.	1650
Pracino protfate
K&ONE, GOLDINAR!E ZLATO in SREBRO
obiščite zlatarno
& S I^SŠff9! BinE? Via Mazsinl št. 43
kjer dobite najvišje cene. -- Kupujem listke mestne zastavljalnice.	1037
Ju 0
fcliMs. platin 20-Ms iMi k&naia
Siato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi
Albert Povli — tirarna
Vrskf Vi J Maxzi.fi 46 1013
PODLISTEK
1ULES VERNE:
(147)
Skrivnostni otok
Noč je prefila brez posebnih dogodkov m naslednje jutro so zopet nadaljevali počasno in težavno potovanje skoči gozd.
Ta dan je družba prehodila samo Sest milj, ker skoraj vedno so si morali delati pot s sekiro. Kot resnični •settlerji* (obdelovalci) so naseljenci prizanašali velikim, lepim drevesom, ki bi jih sicer -tudi •predolgo zadrževala, in »o žrtvovali samo majhna, zaradi tega nI btta pot ravno-črtna in se je podaljšala s ovinki.
V teku dneva je Harbert načel tudi nove vrste rastlin, ki jih na otoku niso Se poznali, kakor drevesni praprot, palmo žalostinko, katere povoženo listje je bilo podobno vodi, padajoči is vodometa; dalje krušno drevje, U sta ga onagi hlastno obglodavali. Tu so našli tudi krasne skupine kaurijev z valjastimi debli in s stož-častimi kronami Drevesa so bila visoka do 200 čevliev, pravi vzorci kraljevskih
dreves Nove Zelandije, ki se morejo kosati z libanonskimi cedrami.
Med gozdnimi živalmi niso našli novih vrst. Videli pa so, pa le od daleč, parček tistih velikih živali, ki Žive v Avstraliji; je to podvrsta kacuarjev, ki jih imenujejo emus. Visoke so do pet Čevljev, rjavkastega perja ter spadajo k dolgokrakarjem. Top jih je preganjal kar se je dalo, toda kazuarji so bili kmalu daleč pred njim, tako hitro so tekli.
Tupatam so v gozdu naleteli na stopinj-,ske sledove kaznjencev. Blizu nekega pred kratkim ugaslega ognja so naseljenci pozorno promatrali od tiske. Merili so stopinje po dolgosti in Sirokosti, ter prišli do zaključka, da izhajajo od petero različnih ljudi. Ni tnJo dvoma, da je pet zločincev tu počivalo, toda — in to je bil baS povod tega raziskovanja — Šestega nožnega od tiska niso našli, ta bi bil namreč od Ayrtona.
«Ayrton ni bil pri njih! je rekel Harbert.
—	Ne, je odgovoril Peneroff, in sicer zato ne, ker so ga podleži ubili. Ti nič-vredneži se niso nastani« v kaki jami, kjer bi jih mogli končati kakor tigre.
—	Ne, je dejal poročevalec; veliko ver-
jetneje je, da se potepajo okrog brez smotra, in tako bodo delali, dokler se jim ne posreči zagospodovati na otoku.
—	Zagospodovati na tokul je vzkliknil mornar. Zagospodovati na otoku!...» je ponovil še enkrat predušeno, kakor da mu tiči konica bodala v goltancu. Nato je nenadoma nadaljeval z mirnim glasom:
«Ali veste, gospod Cir, s katero kroglo sem nabasal svojo puško?
—	Ne, Peneroff.
—	S kroglo, ki je nekoč predrla Harber-tova prsa, in dam vam besedo, da ne bo zgrešila svojega smotra 1»
To popolnoma upravičeno zadoščenje ni moglo oživiti Ayrtana in po raziskovanju zemeljskih vtiskov so izgubili skoraj vse upanje, da ga bodo še kedaj videli.
Ta večer so se utaborili kakih štirinajst, milj daleč od granitne hiše in Cir Smith je cenil Se ostalo pot do predgorja največ na pet milj.
In resnično so prispeli naslednjega dne do skrajnih delov predgorja ter so tako> prehodili ves gozd po dolgosti; našli pa niso nobenega znaka, iz katerega bi ee dalo sklepati, da eo se zločinci tu nekje 'skrivali, ^avno tako niso našli niti naj-« manjšega sledu o skrivnostnem neznane u»