Zapolkt* Za Netr York celo Ido Za GLAS List slovenskih delavcev r Ameriki. TELEFON: CHelsea a—1242 Entered ai Beoond Ohm Matter September 21, 1303, at the Poet Offioe at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 1242 No. 253. — Stev. 253. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1936—SREDA, 28. OKTOBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. FASISH SO ZACELI OFENZIVO PROTI KATALONIJI Delavska internacijonala na strani spanske vlade ROOSEVELT SE JE ZAVZEL ZA ZAMORCE Predsednik ne pozna pozabljenega plemena. — Roosevelt je bil navzoč pri otvoritvi kemičnega poslopja za črnce Howard Vseučilišča. WASHINGTON, D. C., 27. okotbra.—Pred poslušalstvom, VSE GLAVNO MESTO JE OBDANO S STRELNIMI JARKI, TODA FRANCO PRAVI, DA GA BO LAHKO ZAZVETI Republikanci odbili napad pri Huesci. — Fašisti «o odrezali železnico proti morju. — Prebivalstvo v avtomobilih beži iz Madrida. — Francoski socijalisti zahtevajo, da je odpravljena blokada proti madridski vladi. BARCELONA, Španska, 27. oktobra. — L juti boji se vrse že več dni za posest vasi Tardienta, kier • _ _ •« if . v „ . ' J 0K0tDra.—rreu posiusaisLvum, je poglavitno vladno oporišče za napad v smeri pro- kL je obstojalo skoro izključno ti Huesci. Fašisti so proti Tardienti poslali močna 'iz črncev, je predsednik Roose-ojačenja, toda reublkanci so vse napade odbili velt izjavil, da med ameriškimi Fašistični glavni stan naznanja, da namerava v pavijani.ne smejo biti poza-kratkem pričeti veliko ofenzivo proti Kataloniji. _ ^ IjUdjG m ^^ ^ Predsednik Manuel Azana se nahaja v Barceloni, j Predsednik je dal to obljubo glavnem mestu katalonske province. Boji za Tardiento so trajali 52 ur in je bilo v njih udeleženih 10,000 vojakov. V prvih vrstah so se borili Marokanci, katere so republikanci pustili, da so se približali njihovim postojankam, nato pa so jih pričeli streljati s strojnicami. Fašisti so imeli I 000 ubitih in ranjenih. TALAVERA de la REINA, Španska, 26. okt. — Močan republikanski protinapad je bil odbit po celodnevni vroči bitki. Fašistični letalci poročajo, da so videli dolgo vrsto avtomobilov, ki prihajajo iz Madrida in vozijo proti Valenciji. Fašistični poveljniki trdijo, da so vsi ministri v Barceloni. V Madridu je ostal še samo ministrski predsednik Francisco Largo Caiballero. Fašistični glavni stan naznanja, da je bila vsaka železniška zveza z Madridom odrezana in da bo glavno mesto padlo v treh do desetih dneh. Fašistični letalci, ki so letali nad Madridom, pravijo, da je mesto obdano s strelnimi jarki, vendar pa je general Franco prepričan, da bo Madrid primeroma lahko zavzel. Pri tem se spominja bitke pri Navalcarnero, kjer se republikanci v svojih zako-pih niso skoro nič upirali. • LONDON, Anglija, 27. oktobra. — Vnanji minister Anthony Eden je poslal po novega španskega poslanika Pablo de Azcarate ter mu je z odločnimi besedami očital, da na posredovanje angleške vlade španska vlada ne mara zamenjati ujetnikov s fašisti. PARIZ, Francija, 26. oktobra. — Osrednji u-rad internacijonalne sindikalistične federacije in socijalistična delavska internaejonala sta imela ves dan sejo in sprejela resolucijo, ki poziva vse delavce, da zahtevajo, da je preklicana blokada proti ■madridski vladi. Konferenc^ je bila sklicana na prošnjo angleških cjelavcev in konferenci je predsedoval sir Walter Vitrine. I ^o^ji teden prepovedano toči- , i_ • • ti pijačo od šestih zjutraj pa do Vsi sdcijahsti celega sveta so zelo razburjeni za- devetih zve5er> ko ^^ radi dogodkov na Španskem ter zatrjujejo, da ima1 madridska vlada pravico dobivati orožje od koderkoli za svojo obrambo. SAINT JEAN de LUZ, Francija, 26. oktobra.— Poveljnik španskih fašistov na severu, general Emi-lio Mola, je ukazal svojim četam na fronti pri Bilbao, da odtanejo v defenzivi, dokler ne pade Madrid. Po padcu glavnega mesta se bo tudi na severu zopet pričela ofenziva. Vse vojaštvo, ki ga je mogoče pogrešati okoli Bilbao, je bilo poslano na fronto proti Madridu. pri otvoritvi novega kemičnega poslopja Howard vseučilišča za črnce. Predsednik je v svojem govoru izvajal, da je vlada dala Howard 'vseučilišču tri nova poslopja in sicer na eni strani v soglasju s svojim programom, da povsod po deželi zmanjša brezposelnost, na drugi strani pa tudi v okvirju programa, da tudi v času gospodarske krize vzdržuje šole v normalnem stanju in jih celo povečuje. Roosevelt je še dodal, da je njegova vlada skušala po vseli delih dežele preskrbeti delo brezposelnim, da se more narod veseliti javnih del. "Dokler je človeško mogoče," je nadaljeval predsednik, je 'vlada sledila načelu, da med ameriškimi državljani ni pozabljenih ljudi, niti pozabljenega plemena. To je pametna in v resnici ameriška politika — in ji bomo tudi še dalje o-stali zvesti.'' •Predsednik je imel svoj govor popoldne, medtem ko je do poldne pripravljal govore, ki jih še namerava imeti pred »volitvami. Prvi večji govor, ki ne bo političen, bo imel pri slav-nostili ob priliki 50. obletnice Boginje svobode danes na Bed-loe otoicu v newyorskem pristanišču. BELGIJSKA POLITIKA SE JE SPREMENILA i Meja proti Franciji mora biti utrjena. — "Spomnite; se Abesinije," je rekel vnanji minister Spaak. M0RRILEC NOČE ODGOVARJATI N BRUSELJ, Belgija, 27. okt. — Belgijska vlada, ki je bila doslej vedno naklonjena Franciji, bo naprosila parlament, da dovoli, da je belgijska meja proti Franciji utrjena, kot je utrjena meja proti Nemčiji. Ta namera je 'v tesni zvezi 2 nevtralnostjo, katero je kralj Leopold razglasil 15. okt. Utrditev meje proti Franciji pa pomeni, da je vlada s tem hotela vstreči Flamcem, ki so naklonjeni Nemčiji ter so zahtevali, da je utrjena tudi meja proti Franciji, ker je utrje. na meja proti Nemčiji. Parlament je bil sklican na izvanredno zasedanje, da dovoli nove izdatke za 'vojaštvo in podaljša vojaško službo od enega leta na 18 mesecev. Parlamentu pa bo tudi vnanji minister Paul T. T- Spaak razložil novo vnanjo politiko. "elgija se ne more odpovedati Svojim starim idejam," je rekel S>paak. "Ostanem pristaš kolektivne varnosti in Lige narodov. Toda kot vnanji minister se zavedam svoje odgovornosti. Za Belgijo ne morem dobiti varnosti samo s kolektivno varnostjo. Spomnite se Abesinije! Obrambo svoje zemlje je naslanjal :T>jj DRŽAVAH NOTTINGHAM, Anglija, 26. oktobra. — Angleški dramatik John Drinkwater pravi, da bo do v teku 25 let izginila vsa kino-gledališča. Televizija jih bo namreč popolnoma izpodrinila. VON PAPEN NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, Madžarska, 27. oktobra. — Nemški posla nik na Dunaju Franz «von Pa-pen je dospel "na lov" v madžarsko vas Gyulavari blizu rumunske meje. ŽRTVE POVODNJI NA POTOVANJU ČENGTU, Kitajska, 27. okt. — Nad 1000 lačnih beguncev iz krajev •velike povodnji v južnem delu prqvince Honan je na potu v provinco Sansi. »raBDTJZ«1 New York, Wednesday, October 28, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3X* "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 9L0VENI0 PUBLISHING COMPANY Frank' BtkRr, President L Benedlk, Trees. Place of CIS Wa of the corporation and address«« ot above officers: of Mentisttsn, New York Otj, N. I "8 LA 8 NARODA" (Voice ef the People). Issued Brwy Bay Except Sundays and Holidays Za celo leto velja sa Ameriko in Kanado (8.00 Za pol leta .................... $3.00 Za getrt leta .................. |L60 Za New York sa celo leto......$7jQ0 Za pol leta.................... $3.50 Za Inoeematro sa celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3jso Subscription Yearly $8.00 Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lakaja vsaki dan iivzemfii nedelj in praznikov "GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 OGORČENJE V PRIMORJU DVE NAJVEČJI ARMADI EVROPE Iz po-ročila beograjske časnikarske agenture " A g i s posnemamo sledeče: — i • — Znano je, s kakšno odločnostjo se bori globoko ver-np slovensko in hrvatsko prebivalstvo Julijske Krajine proti fašist lenim prizadevanjem, da se odpravi slovenščina iz cerkva. Italijani skuhajo popolnoma prepovedati slovenske pridige, molitve in petje. — Verniki smatrajo te napade fašističnih oblasti za nesramno in zlobno kršenje svetih pravic. — Kadarkoli je izdana kaka nova odredba, se verniki z zaupanjem obračajo k svojim dušnim pastirjem, pričakujoč od njih odločne obrambe narodnih in verskih pravic v cerkvi, ki so poleg1 vsega tega že zaščitene s konkordatom. — V največ slučajih pa dožive razočaranje, kajti največkrat so višje cerkvene oblasti v tem pogledu silno mlačne. Zadnji čas *e je pa zgodilo marsikaj, kar navdaja naše ljudi s prepričanjem, da nameni fašističnih oblasti ne zadevajo pri visokih cerkvenih dostojanstvenikih na odpor, pač jih pa sled-uji celo podpirajo. — Komaj trije tedni so minili izza dne, ko je goriška policijska oblast prepovedala uporabo slovenskega jezika v goriških mestnih cerkvah. — Na protest duhovnikov- je odgovoril goriški nadškof Carlo Margotti, da je v tem pogledu brez vsake moči, kajti pri tem gre za višjo oblast. — Isti nadškof je izdal par dni nato pastirsko pismo, pisano samo v italijanskem jeziku, dasi je večina njegovih vernikov slovenskega rodu. — V pismu poziva vernike svoje škofije, naj -se v velikem številu udeleže romanja v Rim, ki se bo vršilo ob osemdeseti obletnici rojstva papeža Pija XI. — V tem pastirskem pismu so besede, ki so napravile porazen vtis na »vernike, kateri v odločni borbi s fašističnim Rimom branijo zadnje ostanke svojih narodnih pravic. Nadškof jo namreč zaključil pastirsko pismo z besedami: — •— Mi smo prepričani, dc< se 'bodo vrnili verniki s tega romanja poboljšani, z novimi dobrimi sklepi, bolj vdani stolici sv. Petra, bolj rimski v svojih srcih in dejanjih, tako rimski kot je bil Kristus Rimljan. Zatorej v Rim, pred noge papeža Pija XI! Slovence v Julijski Krajini so te besede ogorčile, posebno pa besede, s katerimi je označil nadškof Kristusa za Rimljana. * ^ Romanje v Rim bodo našli ljudje vsledtega bojkotirali. Hitite z božičnimi Ker nastajajo zaradi nestalnosti na de-1 narnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljanju denarnih pošiljate v, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna da-. rila, namenjena za Božič. če pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo posiljatve pravočasna dospele. SlOVENIC PUBLISHING CO. Bureau) 216 WEST 18th STREET J NEW YORK, N.Y. Nemčija in Rusija se zadnja leta vedno bolj odtujujeta, ker je zavzel Hitler najodločnejše stališče proti boljševizmu. Ni jtorej (izključen oborožen spopad med obema državama kot izhod iz vedno hujše napetosti. Zato je seveda najvažnejše vprašanje, kako sta obe državi oboroženi oclnosno kako se še mislita oborožiti. Zaenkrat kaže, da sta obe državi približno enako oboroženi in da imata tudi približno enaki vojski. Nemška vojska šteje v mirnem času okrog 2,000,000 mož, ruska pa tudi približno toliko. Tudi glede oborožitve, zlasti najmodernejše, sta obe državi približno enako močni. Obe gradita močno zračno forodovje in na tisoče tankov, obe v vsej naglici zapolnjujeta vrzeli v svojem težkem topništvu. Vendar pa vidimo tudi na o-beh straneh pomanjkljivosti. Glede moralne strani ima sovjetska armada pred nemško gotovo veliko prednost. Splošna vojaška dolžnost, veljavna v obeh državah, daje tudi večjo in ostrejšo politično opozicijo nemški nego sovjetski armadi. V Rusiji je enotna politična Vzgoja ob segla že najmanj 15 letnikov, dočim lahko govorimo v Nemčiji komaj o treh ali štirih. Politično in torej tudi moralno je rdeča armada odločno močnejša od nemške. Kar se tiče izvežbanosti nižjega poveljniškega zbora, sta si obe armadi približno enaki, samo da se zdi v rdeči armadi ta zbor bolj homogen, v nemški je pa preveč pester, ker se na hitro roko dopolnjuje s podčastniki in starimi rezervnimi in aktivnimi častniki, z mladimi študenti itd. Srednji poveljniški zbor se zdi v rdeči armadi tudi boljši, ker je prišel v Nemčiji v zadnjih letih srednji poveljnik do najvišjih mest. Nemški bataljoni in polki imajo mlade poveljnike brez bogatih izkušenj. Višji poveljniški zbor je glede (taktike in vojnih operacij tudi boljši v rdeči armadi. Kar se pa tiče poveljniške tehnike, vodstva, preskrbe in prevoza, pa prevladuje nekoliko nemška armada nad sovjetsko. Nemci so že po [Zanesljiv proli-dražlji-]; [vec, ki pomiri in odstrani bolesti in bolečine. pretegnenj in izpahnenj. PAIN-EXPELLER znamka Sidro v vseh lekarnah. naravi boljši organizatorji in preeiznejši delavci, dočim so Rusi pogumnejši v koncepcijah. 'Izvežlbanobi redne vojske je na obeh straneh enako dobra. Kar se tiče oborožitve, kaže vse, da imajo Nemci kakovostno premoč, kajti njihova vojna industrija je starejša in bolj izkušena od sovjetske, pa tudi zato ker ima nemška armada glede izvežbanosti mnogo starejše {tradicije od ruske. V taktiki bi bila nemška armada konservativnejša, toda zelo precizno delujoča, sovjetska pa naprednejša, toda glede poveljnikov manj temeljita. Nemška oborožitev prednjači po mate-rijalu in bojni kakovosti, sovjetska pa po množini in temeljito rešenem vprašanju specialnih vrst orožja. Spopad oboroženih sil bi izpadel taktično v korist Rusije, operativno bi se pokazala premoč Nemčije, dokler bi si sitali nasproti enaki sili. Kar se tiče potencijalnih sil, je jasno, da so sovjetske najmanj _ dvakrat večje od nemških. Ce morejo Nemci postaviti iz enega milijona prebivalcev 4 divizije, bi imeli po splošni mobilizicaji I nekaj nad 250 divizij. Če bi hoteli Rusi iz enakega števila prebivalcev postaviti tudi 4 divizije, bi štela njihova armada 700 divizij. Najzanimivejše je pa, da ima Rusija za vso to ogromno armado dovolj oborožitvenih sirovin, živil in drugih potrebščin. Ruska industrija je dobro razmeščena in zaščitena. Naravnost ogromnega pomena !>i bil prenos prestolice Rusije iz Moskve v Omsk. To bi pomenilo, da bi bila Rusija edina država na svetu, čije prestoiica bi sploh ne bila prisitopna nobenemu sovražnemu orožju, niti zračnemu brodovju ne, ker najbrž nikoli ne bomo imeli letal s tako ogromnim akcijskim radijem. Pomisliti moramo namreč, da je od Omsk a do poljubne meje Rusije na tisoče in tisoče kilometrov. Nemčiji pa manjka mnogo strate-gičnih surovin, zlasti pa tudi hrane za daljšo vojsko. Ce bi se tore,] Rusija in Nemčija spopadli, bi bil izid vojne že vnaprej precej jasen. Nemčija bi doživela hud poraz. Sedanja Rusija namreč ni niti senca carske Rusije v vojjaš-kem pogledu in to dobro vedo vsi njeni sovražnik. Zato je razumljiva nemška politika, ki išče na vseh straneh proti Rusiji zaveznike in ki bi rada Rusijo izolirala. Če bi bila Nemčija omejena samo na lastna sredstva, bi ji ne zadostovala proti Rusiji niti japonska pomoč. E P O ri ALNI USPEH Motreč izrazito vrsto konstruktivne zakonodaje, ki jo je predlagala in udejstvila Roose-veltova administracija, da zaustavi povodenj nesreč, ki so zadele ameriški narod leta 1929. je treba smatrati postavo, s katero je bila ustvarjena Federal Deposit Insurance Corporation, za epobal-ni uspeh. S to postavo je bila vrnjena stabilnost, v vseh plasteh našega prebivalstva se je pa utrdilo zaupanje v bodočnost. Ko je začela poslovati ta kon-Ktruktivna in zaščitna agencija, je predvsem vsa dežela naenkrat občutila, da sta bila panika in strab -zadnjih let uspe.šno odstranjena ter da sta se z zavarovanjem vseh bančnih vlog za stalno vrnila zaupanje in varnost. V Hoovrovili letih "prosperitete" so se banke na levo in na desno tako naglo majale, da je ob koncu njegovega termina doseglo število propadlih bank 6,:J64. Če dodamo k temu še osem let Hard-ing-Coolidgeove administracije, se jp vs»led propada Število bank v Združenih državah zmanjšalo za polovico, na vlogah in investicijah je bilo izgubljenih $3.000,000,000. Z drugimi besedami, vsako leto je propadlo povprečno po 642 bank, vsled česar ni bilo nič čudnega, če je zaupanje v bančni sistem popolnoma izginilo. Danes si ponovitve tega strašnega poloma ni mogoče predstavljati. Danes ljudje ne žive več v paničnem strahu, kajti več kot 98 vseh vložnikov je v 14,000 zavarovanih bankah povsem zaščitenih proti vsaki mogoči izgubi. Danes je dolžnik zaščiten proti vsakovrstnim ekscesom in slabemu u-pravljanju. Tudi bankir je bolj zadovoljen, kajti Deposit Insurance ščiti vložnika, izboljšuje stališče delavca, pospešuje biznes farmerja in trgovca ter omogoči vsem deliti dobrote zaščite za vse. Bančne vloge so narasle na $24.000.000,000, število vložnikov pa znaša več kot 2,000,000. Federal Deposit Insurance Act je samo eden v celem številu zgodovinskih usjiehov, ki jih je do segla Rooseveltova administracija v namenu, da nadomesti neurav-nane razmere s trajno stalnostjo in da zavaruje blagostanje vseh elementov našega naroda. BRANILEC ŠPANSKE VLADE Za obrambo španske vlade pred fašisti se javljajo prostovoljci vseh stanov in starosti. Prostovoljec, ki ga kaže sli-ika, je star nad sedemdeset let. Adv't — Democratic Nat'l Committee SMRTNA NESREČA ROJAKA V Rock Springs, Wyo., se je pri Central Coke and Coal Co. (sedaj Colony Coal Co.), smrtno ponesrečil John Dolinar, star okrog- 50 let. Zaposlen je bil pri takozvanih conveyor strojih. Padla je nanj skala in ga pobila do smrti. Rojen je bil v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Zapustil je ženo, sina in lieer ter brata in sestro. Bil je član SNPJ. Pri rovu je zaposlenih več Slovencev. "Les-kovčev John" je že tretji, ki je izgubil življenje v tekočem letu. Naši v Ameriki Umrl je sttarosta Slovencev na Caluinetu, Jos. D. Grakek, star -.78 let. Doma je bil iz Doblič pri Črnomlju. Zapušča večje število odraslih otrok. Soproga mu je umrla pred 3 leti. Ranjki je bival na Calu-metu blizu 60 let in je zadnji ustanovitelj prvega slov. pod-društva v Ameriki, dr. sv. Jožefa, ustanovljeno 17. sept 1882 na Calumet, Mich. * Rojak Jos. Plautz, Gian oddelka nočnih mestnih čuvajev v Calumet, Mich., je dalj časa bolehal in je. po navodilih Mayo zdravnikov ozdravel in nastopil zopet svojo službo. ★ Rojak M. P. Kobe v Calumet, Mich., kateri je operacijo uspešno prestal, se nahaja na svojem domu, na poti okrevanja. * Ko je nameraval rojak Louis Lazar prekoračiti St. Qlair Ave. pri 60. cesti v Clevelandu, je pridrvel avito. ki je moža pobil na tla. Odpeljali so ga v Glenville bolnico, kjer je uro pozneje umrl. Avtomobilist se ni zmenil za svojo žrtev, dirjal je naprej in tudi nihče ni mogel dobiti njegove licenčne ištevil-ke. * V Clevelandu je preminul po daljši in mučni bolezni pionir v naselbini John Marolt. Ranjki je bil star 67 let, doma iz Bloške police, fara Lož. V A- meriko je dospel pred 33 leti. * V Clevelandu je preminul Otto Tekautz, ki je dolgo bolehal. Star je bil 50 let. Pokojni je bil doma iz Kleč. V Clevelandu je bival 33 let. ★ V Detroit, Mich., je Srčna Naročite se na "GLas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. V Evropi sta samo dye državi, ki nimata morja; Švica in Cehoslovaška. Tudi Madžarska ga spočetka ni imela, pa ji je Italija Reko skomandirala. Švica torej nima morja in Cehoslovaška ga nima. Pa je nekoč — ko je šlo Ce hom za nohte — poklical čeho-slovaŠki ministrski predsednik Švehla k sebi slovaškega narodnega voditelja Hlinko in mu ponudil mesto v ministrstvu. — Dobro, pa sprejmem, — je odvrnil Hlinka. — Katero mesto hočete prevzeti. — Če ni drugače, mi pa dajte mornariško ministrstvo. — Kaj? — se je začutili Švehla. — Pa se menda ne šalite? Saj vendar veste, da Ce-hoslovaška nima morja in ji vsledtega tudi mornariškega ministra ni treba. .— Toda, — je ugovarjal Hlinka, — to je stranska stvar. Saj Cehoslovaška tudi denarja nima, pa ima vseeno finančnega ministra. * Jugoslovanska vlada bo priznala, da je Italija po vseh pravilih zavzela Abesinijo in da je neomejena vladarica abesin-skega cesarstva. Doslej je samo Hitler odobril ta rop. Pa naj poleg Nemčije in Jugoslavije vse države priznajo, da je ravnala Italija pravilno in pravično, Abesinei ne bodo tega nikdar priznali. in nihče drugi kot samo Abesinei bi morali imeti pri tem odločilno besedo. Angleško sodišče je včeraj ločilo Američanko Shnpsonovo od njenega moža. Za vzrok lo- kap zadela Jos. Obranoviča najcitve je navedla Simpsonova ulici, ko je čakal na električni j zakonsko nezvestobo. voz in bil je (takoj mrtev. Star je bil 58 let in rojen v Novem selu pri Kočevju. Nagle smrti je umrl v Ge-nevi, O., rojak Andrej Znidar-šiČ v starosti 64 let. Doma jo bil iz vasi Pod Krko, fara Stari Trg pri Ložu na Notranjskem. 200 MOŽ DOBI DELO pri sekanju kemičnega lesa za Clawson Chemical Co. Dober les in dober prostor. Plača $1.50 od corda. Male kernpe za peč-larje. Orodje proti mesečnemu odplačilu. Vprašajte pri: Claw-son Chemical Co., Ridgewav, Pa. (12x) * DENARNE POSILJATVfe Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ža $ 2.55 .................... Din. 100 _ $ 5.00 .................... Din. 200 $ 7.20 .................... Din. 300 $11.70 .................... Din. 500 $23.00 .................... Din. 1000 $45.00 .................... Din. 2000 V ITALIJO Za $A50 ........................................Lir 100 $ 12.25 .................... Lir 200 $ 30.00 ....................?Lir 500 $ 57.00 ........................................Ur 1000 $112.50 ........................................Lir 2000 $167.50 .................... Lir 3000 j KER /SE GENE SEDAJ HIT SO MENJAJO 80 NAVEDENE OENM PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI - 1 • .. . i .. , . ; Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Še boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo & 5.— morate poslati......................„$ {L75 m- m " ......................nSw »Ur- " " ..................,.$16.— $20.— " - ....................$31.— 140.— >' - ........................$4L25 * f®®^* nil.................mi(51i50 'i*' t ti • -t* Prejemnik dobi t sttrem kraju Izplačilo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fl— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY s "QTa« Naroda" 21« WEST lfttb SnBffiT _ NEW YORK, N. T. Ne svoje nezvestobe, pač pa moževo. In v tem je ironija. Po sedmih mesecih se bo angleški kralj poročil ž njo. Mogoče se nekateri Angleži strinjajo, ž njim, prav dobro pa vem, da je ni pod božjim soln-cem Angležinje, ki bi odobrila ta njegov korak. * Sem slišal, da so nekatere rojakinje jezne, ker sem omenil v koloni ''čudodelne" lonce. No, pa vzamem besedo nazaj. "Čudodelni" lonci so oi-rajt za tiste, ki znajo tudi v navadnih loiicih kuhati. Tistim, ki kuhati ne znajo, noben lonec ne pomaga, ne tak in ne tak. V V New Yorku se je vršil pro-ces iproti osemnajstletni nezakonski materi, tki je do konca spretno prikrivala nosečnost, v usodepolni noči je pa rodil^ otroka brez zdravniške ali ba-bične pomoči, . ga odnesla na streho in ga vrgla na jard. Otrok se je ubil, ona je bila pa obtožena detomora. Porotniki so jo proglasili za krivo, toda sodniku so priporočili, naj je prehudo ne sodi. Sodnik jo je postavil za tri leta " ga je prekinila Maud Carter. "No, vam pa lahko kar resnico povem ..." Nadzornik se je sklonil nad pisalnik. "Truplo smo že izkopali," je prav razločno povedal. Njene modre oči so se ji od groze na široko razprle. Zdelo se je, da bo omedlela. "Križ božji! Potem vam je pa vse znano t Zakaj mi pa že prej ni-site tega povedali ? Zakaj ste me ves čas tako mučili?" Na ves glas je zaihtela. "A povem vam, da je on več kriv ko jaz. Jaz nisem kupila jaz ..." "Saj je že zaprt, tisti vaš; John Whitley," je rekel Dono-I van, a ni povedal, da so ga prijeli samo zaradi čudovitih odkritij v knjigovodstva tvrdke Marcham. "Torej vam je on vse izdal?" Njen glas je siknil do najvišje stopinje in se vresčaje prelomil. "O, ta pes! Pa je vsega kriv. Jaz sem bila le orodje v njegovih rokah. Rekel j«1, da bo Spencer vse odkril, vse o cie-narju in o — nama. Rekel je tudi, da Spencer nemara že vse ve in le čaka, da naju zavede v varnost in bo naju nato zgra bil. On je kupil strup. Tega vam pa brez dvoma ni povedal. V majhni, rumeni stekleničici je bil. Dal mi jo je on rekel — in je rekel . . ." Neka; trenutkov ni mogla govoriti, tako je bila razburjena. '"Rekel je, da je strup sicer grenak, a da imajo tudi pomaranče bolj trpek okus . . . Storila sem, kar mi je rekel, kar mi je venomer govoril. Nekaj strupa sem kanila v Spencerjev pomarančni sok, ki ga je zmeraj pil, preden je legel ... V rokah me ima. . . O, ti moj Bog, kaj bodo zdaj storili z menoj? Kaj se bo zgodilo z menoj?" Nadzornik Donovan je odklopil diktafon, ki je bil skrit pod ploščo pisalnika in je po telefonu sporočil svoji tajnici: "Ko boste izjavo prepisali AOv't—N. Y. Republican State Committee na čisto, mi jo koj prinesite." Nekaj časa ni bilo slišati ničesar drugega, ko krčeviti plač skrušene žene. Potem je vstopila tajnica s polo papirja. Zvonec itelefona je zabrnel. "Prosim, podpišite," je dejal Donovan in položil protokol pred njo. Nato je prijel slu-šalo v roko, a je nepremično gledal Carterjevo, ki je srepela v praznino. "Halo. Tu sodni zdravnik dr. Thompson. Obdukcija, žal, brez uspeha. Nikjer niti sledu po kakem strupu. Saj drugega tudi ni bilo pričakovati. In pa, šest mesecev je že preteklo, odkar je bil pogreb ..." Nadzornik Donovan je odložil slušalo in se neopazno smeh-1 jal, videč, kako se Carterjeva podpisuje pod čedno, s strojem natipkano besedilo. Bilo je priznanje zločina, ki ga je ne bi bili nikoli mogli obdolžiti. IZ MINNESOTE Iz Minnesote poročajo: — Blaž Gorše, star 42 let, je izvršil samomor v svojem sitano-vanja v Hibbingu. Rojak John Povše ga je našel mrtvega s kroglo v prsih na tleli sobe, ko je prišel k njemu na obisk. Gorše je pustil pismo v slovenščini, ki se gl*asi, da se je naveličal živeti. Zapustil je veliko družino, enajst otrok, toda zadnje tedne je živel sam. — Mary Baltic, ki je bila obtožena po Johnu Šterku, da mu je grozila z revolverjem v zadnjem juniju, je bila te dni oproščena pred sodiščem v Ely ju. — Pred sodiščem na Elvju se nahaja rojak Kalan, ki je obtožen krive prisege v zadevi, ko je zadnjo pomlad pričal v prid nekemu Fincu, obtoženemu lovske tatvine. Naročite se na "Glas NamJa'' največji slovenski dnevnik << Združenih drzaixiK VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do idaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročni-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopikev, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin 'OrORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. in Illinois) Juliet, Mary Bamblch La SaUe, J. Spelich Mascoutah, Frank Augnstin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: j Kitemiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlnr .MINNESOTA: Chisbolm, Frank Gcraže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GonSe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, Jobn PovBe Virgina, Frank Hrvatieh MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NBW YORK: Gowanda, Sari Ilt&t Falls, OHIO: Barber ton, Frank Trohm Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-fineer, Jacob Resni k. John Slapnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumše Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Breiovee Ooverdale in okoUca, M. Rupnik Export, Louis Sopančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, - Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh. J. PogaČar, Philip Pro gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer . West Newton, Joseph Jovan | WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei | WYOMING: Rock Springs, Louis Diamondville, Joe Rolich EFBAVA "GLAS NARODA" Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANS ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti .......................................... .30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških plauinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BKATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati ■ življenja na kmetih kiikor l»a§ Cvetko Golar- ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejčkov Jože. 92 strani. Cena .................35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga .te doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coucourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe- sedijo - ■ m m P'Si te nam za cene v ornih 11-»tov, reservacljo kabin in pojasnila za potovanja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York J|> Slika je bila posneta začara manevrov ruske armade ter kaže stotine padal, s katerimi se je 1.200 vojakov z deli topov in strojnic spustilo za "sovražniško fronto". V teku par minut so montirali strelno orožje in se pripravili na boj. PRIMORSKE NOVICE V Trstu je umrla Ivana Kraševič, rojena Saba-din, učiteljica in življenjska družica učitelja Kraševiča. Pokopali so jo na barkovljanskem pokopališču. Goriška občinska uprava je sklenila zbrati zemske ostanke vseh onih civilistov, ki so za časa svetovne vojne padli v Go rici, v skupni grobnici na goriškem pokopališču. Po dosedanjih ugotovitvah je teh žrtev 220, med njimi tri neznanega imena in porekla. Grobnica bo dograjena že konec t. m. na njej bo naslednji napis: "Goriška občina je zbrala ttu ostanke 220 meščanov, ki so pričakoval odrešenja po Italiji, a so padli v času od junija 1915 do oktobra. drski pokrajini. Za novega tajnika je bil imenovan Atos &ortolucci. V Cerknem so karabinerji aretirali 27-let-nega Ivana Makuea, ki je doma z Gorja in je bil pred nekaj meseci obsojen na 2 leti zapora zaradi ilegalnega bega čez mejo in nekih dragih prestopkov. Na Trnovski planoti je I zapadlo zadnje dni toliko snega, da je bil ponekod tudi na večjih cestah ustavljen skoraj ves avtomobilski promet. Tako so prenehali voziti avtobusi na cestah Gorica—Lokve bilo mogoče z avitom v Črni vrh in Col—Črni vrh. Iz Gorice je le preko Idrije. Predelski pre- 1918." Pod napisom bodo v .laz nad Bovcem je bil docela kamen vklesana tudi vsa nji-1 zasnežen in je še sedaj nepre- Ko gre Gita kmalu nato zopet v svoje stanovanje na kosilo in po gospodično Škrabovo, najde gospodični Vintar in Stegnar v največjem razburjenju. Z vsakovrstnimi vprašanji ste p adli nad gospodično ŠkraSba in ste hoteli natančno vedeti, kako je prišlo do Gitine zaroke. Gospodična Stegnar po svoji navadi nemirno hodi po sobi, Albertina Vintar pa vzdihuje. Kako doforo je imela gospodična Stangerjeva! Taka sreča pride zelo redko k revnemu dekletu. Moški hočejo dandanes imeti bogate žene. Gospodična Stegnar pa se pobaha. kaj.— moških bi mogla imeti na vsakem prstu po enega- Toda hočem imeti svojo samostojnost. Če ne dobim takega, ki bi mi mogel dati prijetnejše življenje, kot ga imam sedaj, potem žvižgam na ves zakon. Žena je vedno osel, na kajterega nalagajo ves tovor, to vem. Nikar se tako žalostno ne držite, gospodična Vintar. Stokrat imamo boljše kot marsikatera žena." "To je res; toda tako smo same in zapuščene." Gospodična Stegnar se zaničljivo zasmeje. "Ali si *to mislite mnogo drugače,, če ste poročeni? Prenašati morate samo sitnosti svojega strogega moža. Za veselje in za zabavo gre v gostiln^ ali kamorkoli, samo, kjer vi ne morete biti poleg." Gospodični Vitanr samo vzdihne. Ni imela tako moškim sovražnih misli kot Stegnarjeva, toda ne upa se odgovoriti. Odločna in prepirljiva gospodična je govorila vse temeljito, kar se je postavilo proti njenim naziranjem. Pri kosilu so izpraznili steklenico, ki je bila nrej odprta za oba zaročenca in gospodična Stegnar porabi priložnost za gostobesedno jiapitnico. Gospodična Julija Škraba je bila zelo ponosna in srečna, ko gre po kosilu v svoji najboljši obleki in z rdečo pentljo z Gito k FeMmanovim. Bilo je naravno, da greste obe srtari dami na izprehodu pred obema zaročencema, Gita bi mogla v svojem veselju leteti. Tako lep je bil svet. Z Džoržem se pogovarja o vsem, kar je napolnjevalo njeno srce. Tudi Džorž izgleda ves srečen. Vseeno je bilo dobro, da ga je prejšnji večer naglo in vroče kri gnala, da je Gito pritisnil na svoje prsi. hova imena. Zanimivo je, da je med njimi 143 slovenskih in 10 nemških imen. Zaradi bega čez mejo je bilo te dni prijavljenih goriškemu sodišču spet pet fantov in deklet iz goriške pokrajine in sicer 27-letni Rajmund Prinčič in 24-letna Avgusta Kumarjeva liz Zgornjega Oe-rovega, 18-letni Tugomir Ste-benič iz Solkana, 24-letni Anton Nardin iz Vrtojbe in 26-letni France Plemonti (?) iz Voglarjev pri Trnovem. Tudi v Zadru je bil podobno kakor v Trstu odstavljen dosedanji /tajnik tamkajšnje fašistične zveze, ki je šele nmlo časa deloval v za- NAJ VAM BO QUEEN MARY Najhitrejši Parnih na Svetu Vaš božični parnik za obisk Jugoslavije. Lepota, luksus in udobnost Vam bo zavedno v spominu. IZLETI SE VRŠE IZ NEW TORKA preko Cherbourga. 2. DECEMBRA s 16. DECEMBRA vodja H. Weber Preko Atlantika v 4 dneh. POZNEJŠI BOŽIČNI IZLET BERENGARIA — 9. decembra Vodja Alfred Markus Za podrobnosti se obrnite na svojega lokalnega agenta ali na CUNARD WHITE STAR 25 BROADWAY SEW YORK Na parnikih, ki so debelo tiskani, se rrše v domovino izleti pod vodstvo« izkušenega spremljevalca. hoden. Celo v Logu pod njim je zapadlo pol metra snega. V Solkanu se je smrtno ponesrečil 27-letni delavec Venceslav Pavlin. V nekem kamnolomu se je zrušila nanj plast zemlje in kamenja. Goriški reševalci so ga nemudoma prepeljali v goriško bolnico, kjer pa je dva dni pozneje podlegel poškodbam. V Colu nad Ajdovščino I je pogorela hiša kmečkega posestnika 30-letnega Franceta Makuža. Zgorela je tudi vsa oprema. Poleg liiše je ogenj uničil še hlev in v njen shranjeno poljsko orodje, nekaj sena in drugih pridelkov. Škode je 17,000 lir. zahteva salata in jagode. Priporočljivo je, da ta živila temeljito operemo in vložimo potem v solno ali sladkorno vodo, da se morebitna jajčeca nabulme-jo in počijo, vsekako pa je potrebna lažja mehanična odstranitev vsega, kar se jih drži. Dobro je tudi vedeti, da obstoji nevarnosit onesnaženja tudi pri sadju, ki ni v neposrednem dotiku z zemljo. Dobro osna-Iženje, olupljenje in prekulia-nje nas očuvajo marsikakšne bolezni. ŠILING ZA SAMOMOR. SNAGA IN ŽIVILA. pretakajoča se Džorž se je s Hermanom Ha rt man o m telefonično dogovoril za sestanek v neki restavraciji. Pozdravita se s krepkim pritiskom rok. "To me veseli, prijatelj, da te imam zopet enkrat sam za sebe. Tvoja mati hoče preveč zapovedati. Najrajši bi te povabil v svoje stanovanje, pa je še vse narobe. S časom sem si nabral veliko zbirko vsakovrstnih predmetov, ki so mi bili ravno v seč in katere je z mogel moj revni žep. To so same stvari, ki jih imam zelo rad. In ž njimi si bom sedaj uredil pravo stanovanje za samca." (Dalje prihodnjič.) PREVZELI SMO PREOSTALE LETNIKE "ČASA" ki ga je izdajal in pisal Frank Kerže VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJIGA S SKORO 300 STRANMI Čitali boste lepe povesti, razprave. nasvete za dom in zdravje in stotero drugega. Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker ni dosti zvezkov na razpolago. Cena vsakega letnika je $2.— za naročnike, za drage pa $3. — Imamo letnike od 1919 do 1927— razven letnika 1921, ki je razprodan. KN I I G A R N A "GLAS NARODA- 216 WEST 18TH ŠTREET New York I Znano je, da vsebujejo rastline in rastlinski deli, ki so v neposrednem stiku s poljsko ali ( vrtno zemljo, pogostoma jajčeca črevesnih črvov, ki pridejo ! v tla z gnojem iz živalskih odpadkov. Čeprav ti črvi po večini ne pomenijo, direktne nevarnosti za življenje in jih zdravniška veda brez večjih težav -spravi iz telesa, vendar povzročijo lahko težke bolezenske motnje. Novejša opazovanja nas tudi uče, da morejo rastline, ki jih gnojimo z odpadki, povzročiti težka kužna obolenja, kakor kolero, legar in grižo. Osebe, ki so prebile legar, imajo v sebi na primer še mnogo klic rte bolezni in jih izločujejo še dolgo časa. Takšni1 'bacilonosci *' so tem nevarnejši, ker se svojega stanja ne zavedajo in ne pazijo vedno na potrebno snago. Klice legarja in drugih kužnih bolezni ter jajčeca črevesnih črvov ^zauživamo" pogostoma z živili, posebno pa, če so ŽUPNIK S SEVERNEGA TEČAJA. Severni tečaj ima tudi svojega župnika. V resnici seveda ta dobri dušni pastir ne stanuje prav na severngpi tečaju, kjer bi itak ne imelifciftu pridigava t i, temveč v Ponds-InLetu, v zemlji Baffin, kjer stoji severnemu tečaju najbližja cerkvica . In ta župnik se je napotil oni dan v Rim, kjer ga je sprejel papež v avdijenci. Svetemu očetu je opisal svojo župnijo, ki meri 140 tisoč kvadratnih km, toda na 960 kvadr. km pride samo en prebivalec. Šesit mesecev v letu je pogreznjena njegova fara v temo, šest mesecev ima pa nepretrgoma dan. V njegovi župniji prebiva 108 katoličanov in lani je imel 6000 obhajil. Župnik s severnega tečaja je prinesel papežu v dar herbarij, poln redkih polarnih rastlin. Podobne lierbarije so pa že prej prinesli v vatikanske arhive misijonarji iz polarnih krajev v dokaz, kako naporno je daleč gori na severu misijonarsko delo. V nekem mestecu v bližini Sydneja je umrl Francis Lord, vojaški penzionist, in ostavil vse svoje imetje svoji hčeri. V oporoki je določil, naj njegovi vdovi izplačajo iz tega imetja en sam šiling, "da si vzame tramvaj in se odpelje kamor koli, da se utopi." Ko so prebrali oporoko, je vdova zajokala. Dejala je sodniku, da je moža pred nekim časom zapustila, ker je zelo grdo ravnal z njo. Ko je odhajala, je vpil za njo, naj si tilnik zlomi, preden bi -prišla nazaj. Surovo opo* roko bodo menda razveljavili. 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vuleania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Cbomplain v Havre Conte di Savoia v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Bremen v Bremen / Ll. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst £5. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Geno* 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vuleania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherb« 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre C Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem H^gjlgllSHJtHHHliBeilgHlll.Tlli^iil.UlHJlIllIlIHtlllllJnmUlitm iWolitvenik:e POZOR NAROČNIKI! Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa zajamči-te redno dostavljanje lista. Eesno Vas prosimo, da /pota v surovem stAnju in ne do-'stevate to opozorilo! volj očiščena. Posebno pažnjo Uprava "Glas Naroda" v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez.............. .90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejSe usnje trda vez 1.80 J SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............. .00 v fino usnje vez'..........L50 v najfinejSe usnje vez ....1.80 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez.......60 v usnje vez .............. .80 v fino usnje \ez..........1.— v najfinejše usnje vez ....lJSO v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel ceUulold vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez. .... 1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez.....L— Slava Bogu, a mir ljudem fina vez. .1.50 najfinejša vez.............1.60 Zvončec nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino veacano .............. .35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1J60 Angleški molitveniki: (ZA ODRAbZJE) Key of Heaven ▼ celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..130 V fino usnje vesano.......L60 Catholic Pocket Manpal: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano......L40 KNJIGARNA "GLAS NARODA"