Poitnlna platana w gotovini
Leto XXV., št. 4,
V organizaciji Je mo(, kolikor moil — toliko pravice
Dopisi morajo biti frankl-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
STROKOVNI ČASOPIS
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Delegatom v pozdrav in premislek!
Prihodnjo nedeljo, dne 22. maja 1.1. se bodo zbrali zastopniki vseh naših strokovnih zvez, ki poslujejo na teritoriju Slovenije, na kongres naše vrhovne instance strokovnega pokreta: »Strokovne komisije za Slovenijo«.
Zapoved današnje dobe je vse drugačna, kakor je bila še pred malo leti. Strokovni kongresi so služili včasih za merjenje sil raznih struj v notranjosti pokreta, včasih živahnim govorniškim dvobojem, na žalost včasih tudi osebnim razračunavanjem.
Od vsega tega ni ostalo nič, razen nekaj romantičnih spominov. Današnja doba ne išče več sijajnih govor-nikov-retorikov, temveč kliče po organizatorjih, ki ne bodo pretehtavali notranjih struj temveč organizatorjev, ki bodo zbrali vse tvorne sile pokreta neglede, kateri struji je kdo pripadal, jih povezali med seboj v čvrsto, a obenem elastično celoto, ter ustvarili s tem fundament, na katerem se bo konstituiral celoten, delavski razred. Pa tudi to ne delavski razred v ozkem pomenu besede, sami fabriški delavci, temveč vse, kar spada pod prole-tarijat, vse kar je po nujnih zakonih življenja zvezano med seboj, vse kar služi svoj kruh z delom svojega uma in rok.
Včasih se je pojem duševnega in ročnega delavca strogo ločil. Če si pa ogledate n. pr. današnjega modernega profesijonista, pa v resnici ne boste vedeli ali je njegovo delo bolj duševno ali bolj ročno. To, kar je moralo prej opraviti ročno delo, napravi sedaj stroj, profesijonistova skrb pa je, da navaja stroj k pravilnemu delu. Znati mora čitati slike in rizbe, poznati težino in lastnosti materijala, ki je za obdelati, zračunati njegovo raztegljivost pri temperaturnih razlikah, poznati prednosti zlitin itd. Kje so časi, ko je bila umetnost domena samo nekaterih izbrancev. Oglejte si n. pr. pohištvo, ki je razstavljeno na raznih razstavah ali velesejmu. Mogoče je arhitektova roka zarisala elegantne linije, mogoče je pravi umetnik udihnil rizbi stare narodne ornamente, toda ali je treba mnogo manj duševnosti, da se vse te fantazije pretvorijo iz papirja v naravno velikost in da se z obličem, dletom in rašplo plastično ustvarijo vse te lepe umetnine.
V svetu zmaguje zavest, da je največje veličastvo življenja — delo! Vse dobrine, vsa civilizacija, vsa kultura je plod njegovega veličastva — dela!
Po vidiku tega spoznanja se mora reorganizirati tudi človeška družba. Zato je tudi jasno, da je treba temeljitih sprememb. Čas je, da se umakne vse, ki ocenjuje vrednote sveta po drugih merilih. Kaj naj počnemo danes s tistim duhom srednjega veka, ki ga s tako skrbjo negujejo zlasti naše klasične gimnazije, ko je bilo delo nečedna dolžnost sužnjev, za »boljše« ljudi je bilo pa odmerjeno brezdelje, včasih sicer koristno filozofiranje, največkrat pa prazno poli' tikarstvo in frazarstvo, pa mogoče nekaj upravne službe.
*
Ta spoznanja so prodrla že v mnoge velike narode. Tem bolj bi bilo potrebno, da zmaga to spoznanje čim prej in čim temeljitejše v našem malem in v resnici proletarskem narodu, ki mu usoda ni dala ne naravnih zakladov, ne prostranih polj bogate črne zemlje, temveč nas postavila sicer med romantične gore, na
katerih pa ne raste ne žito niti krompir, s katerim bi se preživljal ta ubogi milijon prebivalcev.
Vse, kar je usoda podarila našemu ljudstvu, so pridne roke in bistra pamet in ta dva zaklada moramo razviti do skrajnosti, če nočemo podleči v veliki tekmi, ki jo tekmujejo z nami naši mogočni sosedje.
Nekdo mora biti prvi, ki bo nakazal razvoju našega ljudstva, ta edini uspešni oravec. Nekdo mora prevzeti nase odij, da bo presekal brezplodno debato v našem javnem življenju ali živimo v Jugoslaviji tri plemena istega naroda, ali trije narodi istega plemena. Nekdo mora glasno izpovedati, da so socialna vprašanja na dnevnem redu, da so le ona edino zdrava podlaga dobre nacionalne politike, državne hrambe in narodne in državne neodvisnosti.
Poglejmo Čehe! Posnemajmo njih! ♦
Organizirano delavstvo Slovenije je v marsičem ?e dosedaj dokazalo, da zna praktično misliti, da se je o-treslo ozkosrčnosti, ki je velika oznaka slovenskega javnega življenja in dokazalo, da ima smisel tudi za velika organizatorična vprašanja, kadar gre za dobrobit vsega našega ljudstva.
> Naj pokažemo na delovanje Delavske zbornice, v kateri je imelo, kljub mnogim tujim vplivom, vendarle organizirano delavstvo prvo besedo, — Tu se sestajajo pod enim krovom organizacije, ki imajo svetovno nazorno sicer različne pravce, toda na čast stanu, ki ga predstavljajo, je treba vendar ugotoviti, da so našle vse velike odločitve vedno združeno vse, kar delavsko čuti in kar delavsko misli. Naj omenimo le nekatere prilike.
Ko je bila 6. januarja 1929 ukinjena stara ustava in so nastopile povsem nove razmere, je bil v Sloveniji edini delavski razred, ki je s svojo impozantno disciplino, s svojim hladnim mirom in bojno pripravljenostjo dokazal zrelost, da brani človeška dostojanstva vsega ljudstva proti vsakomur in da se ne umakne niti za ped s svojih pozicij. Ali se spominjate, kako so romale takrat v Beograd razne delodajalske deputacije z zahtevo, da se ukinejo delavstvu te in one svoboščine in te ali one socialno politične pridobitve. In iz cele Slovenije, od vsega delavstva se je čul v mogočnem zboru en sam glas: Ne. ne, in ne!
Prav nad tem enodušnim odporom se je razbilo takih in sličnih teženj, ki bi bile sicer prav lahko mogoče uslišane.
Ko je lansko leto Socialno ekonomski institut prišel s svojim delovanjem, je objasnil vsej naši javnosti, da ima namen zbrati podatke in gradivo, da se gospodarska in socialna hotenja usmerijo v pravilni pravec in se ustvarijo močne podlage za udejstvovanje in eksistenco našega ljudstva. Inštitut je apeliral pri tej priliki tudi za materijelno podporo, brez ka-+ere je tako delovanje pač nemogoče. Ne vemo, kako so se njegovemu apelu odzvale druge javne ustanove, vemo le. da na celi plenarni seji Delavske zbornice ni bilo niti enega delavskega ali nameščenskega delegata, ki. bi ne pdobraval, da se pre-odkaže tej ustanovi podpora, ki je bila čisto primerna finančni moči Delavske zbornice.
Ta dva slučaja kažeta, da je naše delavstvo na dovoljni duhovni višini
in zna združiti svoje sile v trenotkih potrebe in da zna to svojo silo porabiti tudi za višje cilje, katere znajo oceniti le ljudje širšega obzorja.
*
Ne rečemo, da imajo same Svobodne strokovne organizacije edino zaslugo, da je šel razvoj delavskega razreda v Sloveniji v pravcu, ki smo ga zgoraj opisali. Toda resnica pa je, da so bile naše organizacije najmočnejše zastopane v tej ustanovi in da so baš one morale pokazati največ samopremagovanja, da so ustvarile ozračje, v katerem je bilo vse to mogoče.
Danes pa nastaja neodložljiva uo-treba, da se ta duh skupnosti in discipline zanese v čim širše mase vsega ljudstva. Zadnjič smo slišali, kako je hotel nekdo prikazati funkcionarje našega pokreta za ljudi, ki z razmr-šenimi lasmi in rdečo pentljo pod vratom ustvarjajo gnojišča, na kate- i rih naj zrastejo ideje razdora, mržnje , in propasti.
Takih razlag našega programa smo v preteklosti že mnogo slišali in jih bomo še morali. Toda to nas ne sme motiti. Če pogledamo naše delo v preteklosti, vidimo, da je pognalo dovolj korenin, celo toliko, da se morajo z njimi pečati celo ljudje, ki jim je sicer štetje denarja najljubši posel.
Ko s hladnim prezirom zavračamo vse take in slične insinuacije, je potrebno, da se lotimo svojega dela še na širši osnovi, kakor smo: ga vršili do sedaj. Kongres naših strokovnih organizacij je najboljša prilika, da ta hotenja razmotri, razširi in poglobi.
Mi smo že v enem prejšnjih člankov, ki smo jih pisali k splošnem strokovnem kongresu, ki se je vršil na velikonočne praznike v Zagrebu, povedali svoje mnenje glede delovnega programa strokovnih organizacij. Vsedržavni strokovni kongres je, kakor smo pričakovali, rešil vprašanja, ki se tičejo vsedržavnih nalog strokovnih organizacij.
Naš kongres ima pa obravnavati predvsem vprašanja, ki se tičejo strokovnega pokreta v Sloveniji. Rekli smo že zadnjič, da so ta vprašanja najmanj tako važna, kakor ona druga
in to tem bolj, ker zadevajo ne samo hotenje po boljši bodočnosti, temveč prav eksistenčno možnost delavstva in z njim vsega delovnega ljudstva Slovenije.
Naš položaj v Sloveniji ni zavidljiv. Dežela je agrarno pasivna, mora u-važati vsako leto cele tisoče vagonov živil, zanje bi pa morala dati odgovarjajoče količine industrijskih in o-brtnih produktov. Vzdrževati se mora torej z umetnim gospodarstvom.
Za tako gospodarstvo so pa dovolj slabi pogoji in po zadnjih spremembah pri velikih sosedih še težji. Če pomislimo pri tem, da je še ta industrija, ki v Sloveniji deluje, kar je pomembnejše, še do 90 odst. v rokah inozemskega kapitala, potem šele vidimo, da stojimo pred orjaškimi nalogami prav golih rok in da smo s polno zavestjo zapisali, da smo tipični proletarski narod.
Vprašanja, ki jih postavljajo na nas sila življenja ni mogoče niti odlašati, ker so vsako leto s prirastkom okoli 8000 želodcev, še trša, niti odgovoriti nanj s kakšnimi meglenimi teorijami, ki obetajo, da bo črez 1000 let na zemlji pravi raj, ko bodo ljudje, sve kar rabijo za življenje, pridobivali kemičnim potom kar iz zraka.
Do tedaj je pa treba živeti in to že danes, jutri, pojutrišnjem.
Ne moremo tu razglabljati, kje in kako naj se dobe sredstva za nadaljnje življenjske pogoje. To je stvar mirnega študija, stvar raziskovanja, znanstvenega dognanja. To ne spada v delokrog strokovnih organizacij, temveč za to ustanovljenih ustanov, kakor je socialno ekonomski inštitut, delavske in kmetske zbornice, univerze itd.
Strokovne organizacije imajo samo zbrati sile, da izsilijo življenju ta novi pravec, da izvojujejo smisel za načrtno gospodarstvo in da postavijo vse naravne dobrine v službo vsega ljudstva.
Za enkrat je važno, da izpeljemo koncentracijo naših šil v ta pravec, da ustvarimo dinamične sile in poiščemo vodstvo, ki se bo zavedalo velikih nalog, pred katerimi stojimo in za katere bo moral polagati naš pokret račun pred zgodovino.
Obrov.
Kongres strokovne komisije za Slovenijo
(Oblastni odbor URSSJ)
Na podlagi 26. redne odborove seje z dne 14. marca 1938 in na podlagi Statuta Ursa in njegovega pravilnika za oblastne odbore sklicuje Strokovna komisija za Slovenijo kot oblastni odbor Ursa dne 22. maja 1938
V. REDNI KONGRES
s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev kongresa:
al konstituiranje kongresa, bj volitev verifikacijske komisije, c) volitev komisije za poedine točke dnevnega reda.
2. Poročila:
a) predsednika,
b) tajnika,
c) blagajnika,
d) finančne kontrole.
3. Gospodarska in strokovna politika in položaj delavstva. (Referent
s. Sedej).
4. Socialna zakonodaja. (Referent s. Stanko.)
5. Delavski tisk in delavsko sindikalno gibanje. (Referent s. Svetek.)
6. Volitev novega odbora in finančne kontrole.
7. Razno.
Kongres se bo vršil v nedeljo, dne 22, maja 1938 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
STROKOVNA KOMISIJA ZA SLOVENIJO
Sedej Lojze, predsednik, 1. r.
Bricelj Vilko, tajnik, 1. r.
Knjige »Cankarjeve družbe« v vsako delavsko in kmečko družino!
Kongres URSSJ v Zagrebu
O podpornem skladu za stare
In onemogle delavce
O velikonočnih praznikih se je vršil kongres URSSJ v Zagrebu, na katerem je bila ogromna udeležba delegatov iz vseh krajev države, kakor tudi izven meja naše države. Kongres je bil velika manifestacija edin-stva in solidarnosti delavskega razreda.
Kongres so posetili internacionalni predstavniki in sicer: Sindikalno internacionalo in Čehoslovaški sindikalni pokret je zastopal sodrug Tay-erle iz Prage, švedski sindikalni pokret sta zastopala Arnold Solvin in Axel Strand iz Stockholma, danske strokovne organizacije je zastopal sodrug A. Jensen iz Kopenhagena, holandske sindikate je zastopal sodrug Van der Lende iz Amsterdama, madžarsko sindikalno centralo je zastopal sodrug Beno Gal iz Budimpešte.
Vse ostale zveze, kakor tudi delavske zbornice in ostale socialne ustanove so poslale svoje predstavnike, Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja pa je zastopal načelnik g. Dušan Jeremič.
Nasprotniki našega sindikalnega gibanja so pač bili razočarani pred toliko udeležbo. Poskušali so na vse načine, da bi temu kongresu dali drugo obiležje kakor ga je imel. Tudi letak, ki ga je izdal HRS, ni imel tistega odziva, kakor so ga pričakovali gospodje, ki stoje na čelu tej organizaciji hrvatskih delavcev in ki se tudi sami ne strinjajo z njihovim vodstvom. Kongres je vodil stari preizkušeni borec sodrug Luka Pavičevič, kateri je v delavskem gibanju že preko 40 let in se je udejstvoval že v stari Srbiji pod najtežjimi prilikami delavskega socialističnega gibanja.
V dobro zasnovanem govoru, ki ga je imel pri otvoritvi, je navedel vse težkoče, ki so bile stavljene vodstvu kongresa s strani politične oblasti. Vendar je bil kongres kljub vsem o-viram mogočna manifestacija enotnosti sindikalnega gibanja v naši državi. Sodrug Tayerle iz Prage je zastopal istočasno Internacionalo, ter je v svojem referatu navajal, da so se prošlo leto prijavile v internacionalni sindikalni savez še nevčlanjene organizacije, tako Ameriška federacija dela s 3,500.000 članov, isto so pokazali tudi ruski sindikati, kateri so dosedaj stali ob strani, tako da sedaj šteje Internacionala 20,000.000 organiziranega delavstva. (Govor s. Tay-erla bomo po možnosti objavili v prihodnji številki »Delavca«).
Delegat skandinavskih dežel je poročal, da je pri njih v svobodnih sindikatih organiziranega 90 odst. delavstva, zato so tudi brezposelne podpore večje, kakor pa so plače naših najboljše plačanih delavcev. Bili so isto zanimivi podatki o tem, kako njihovi sindikati delujejo pri sklepanju vseh mednarodnih trgovskih pogodb.
Madžarski delegat s. Beno Gal, ki je že stari poznavalec na naših kongresih in ki je sijajen govornik, je napravil najboljši vtis na delegate, ki so bili navzoči na kongresu. Navajal je vse težkoče, ki jih zadaja madžarski kapitalizem delavstvu, in ki tudi ne dopušča svobodnega razvoja.
Kongresu je prisostvovalo 229 delegatov iz vseh krajev države. Vsi referati, ki so jih podali posamezni referenti, so napravili najboljši vtis na vse delegate, kakor tudi na predstavnike drugih držav. Prav posebno pa referat s. Krekiča, v katerem je
OMIIo Moljem!
Podružnica S. M. R. J. v Slavonskem Brodu sporoča, da se nahajajo v mezdnem gibanju ter naprošajo vse slovenske varilce, da ne potujejo v Slavonski Brod, kakor tudi naj ne nasedajo časopisnim vestem, ker tvornica išče varilce. Ko se konča borba, bomo pravočasno obvestili v strokovnih listih, ako se bodo potrebovali varilci za to tvornico.
Podružnica SMRJ, Slav. Brod.
opisano celotno delo URSSJa ter njega razvoj.
Ursov pokret zaznamuje stalni napredek, tako tudi v mednarodnem sindikalnem gibanju, kar dokazujejo te naslednje številke plačujočih članov:
leto	1928	1929	1930	1931	1932
članov	25.921	22.114	31.150	28.4%	29.293
leto	1933	1934	1935	1936	1937
članov	30.421	30.755	37.572	54.707	56.222
to so člani, za katere je plačana kvota. Po izkazih poedinih savezov, število neuposlenih članov, kateri ne plačajo članarine in niso izkazani po plačani kvoti, znaša okrog 40.000. — Tako, da Ursove organizacije štejejo okrog 100.000 članov, brez, da računamo še pripadnike, ki so mnogoštevilni, in ki so pokazali pripadnost razrednemu delavskemu pokretu pri volitvah delavskih zaupnikov.
To so dejstva, ki govore, da nasprotniki ne morejo zrušiti tega po-kreta. Na kongresu so bile sprejete k posameznim točkam dnevnega reda tudi važne resolucije, predvsem o redu in disciplini ter cilju in nalogah pokreta Ursa. O redu in disciplini v Dokretu se naglaša v resoluciji, da je Ursov pokret samostojen in neodvisen od vseh političnih strank. Vsa sporna vprašanja, ki nastajajo v posameznih zvezah, se imajo v najkrajšem času v smislu statutarnih predpisov objektivno in konstruktivno rešiti čimpreje v prilog enotnosti sindikalnega pokreta Ursa.
O karakterju in nalogah pokreta Ursa se poziva vse delavce in nameščence, da se brez ozira na razna politična in verska čuvstva grupirajo v svobodnih sindikatih, ki so v sestavu Ursa za izboljšanje ekonomskega položaja delavskega razreda.
Obsoja vsako akcijo in gre za tem, najsibo iz kateregakoli razloga, razbijati edinstvo in celino delavskega sindikalnega pokreta, ter apelira na vse dobronamerne, da vzamejo sindikalni pokret iz vseh političnih in strankarskih kombinacij.
Poziva vse delavce in nameščence, da se zavedajo svojih dolžnosti na-pram delavskemu razredu, ter da lojalno sodelujejo na grupiranju svobodnih sindikatov in da čuvajo enotnost sindikalnega pokreta.
Potrjujejo se sklepi Sarajevskega kongresa o redu in disciplini in sklepe Izvršnega odbora Ursa. Sodelovanje s sindikati, ki stoje še izven celine pokreta Ursa radi skupnih interesov. Apelira na vodstvo posameznih zvez, da v slučaju stavk neorganiziranega delavstva stopijo z njimi v stike, ter prevzamejo vodstva in privedejo neorganizirano delavstvo v organizacijo.
Kongres potrjuje sklepe Sarajevskega kongresa radi delavskega časopisja ter stavlja Izvršnemu odboru nalogo, da opozori vse one organizacije, ki izdajajo svoje liste, da v kolikor niso nujno potrebni, da se ustavijo. Pokrajinski listi, ki jih centrala Ursa prizna kot svoje, pa so obvezni za vse članstvo na njih teritoriju.
Kongres Ursa je pokazal tudi na zunaj in pred vso javnostjo, da so delavci, v Ursovih organizacijah mogočni faktor.
Kongres je zaključil svoje delo ob veliki manifestaciji odločnosti in edin-stva delavskega razreda. Izvolil je iz vseh avtonomnih zvez, ki so v sklopu IJrsa, Izvršni odbor, ki je naslednji: Pavičevič Luka, Krekič Bogdan, Petek Branko, Belič Milorad, Guzvič Steoan, Pfeifer Vladimir, Pintar Miroslav, Jakomin Lovro, Toman Franc, Jakšič Jovo, Medič Peter, Ivšič Mato, Mrduljaš Duško. Rozmajer Anton, Mašič Božidar. Nadzorni odbor pa: Rosner Josip, Parte Franjo, Jevtovič Života.
Naloga vsem zvezam in članom je, da vse sklepe, ki so bili na tem kongresu napravljeni, prenesejo v življenje delavskega razreda ter utrdijo akcijsko in organizacijsko edinstvo delavskega razreda kot predpogoj za usposobljenje delavskega razreda o zaščiti njega osnovnih interesov.
Minilo bo še precej časa, preden bo osrednji urad za zavarovanje delavcev pričel nakazovati dajatve na račun zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Saj znaša najnižja karenčna doba 100 tednov, to je 2 leti.
Ker pa je bilo starostno zavarovanje uvedeno šele dvanajst let kasneje kakor pa bi se to moralo zgoditi po zakonu o zavarovanju delavcev, zato so težko in krivično prizadeti vsi oni delavci, ki so ali še bodo ostali brez vsake pokojnine zato, ker se zakonita določila niso1 izvedla in se starostno zavarovanje ni pričelo ob času, ki ga zakon določa.
Da bi to krivico vsaj deloma popravili, je minister za socialno politiko in narodno zdravje osnoval s posebnim pravilnikom poseben sklad za podpiranje ostarelih in onemoglih delavcev. — Ta pravilnik je objavljen v »Službenih Novinah« od 9. 4. 1938, upajmo, da bo skoro tudi slovenski »Službeni list« prinesel prevod tega pravilnika.
Omejili se bomo na glavna določila. .
Iz sredstev tega sklada bodo dobivali mesečne rente delavci in (delavke), ki so:
a) onemogli, so brez vsakršnega premoženja, so na to rento navezani, pa so bili pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev po 1. juliju 1925 vsaj 250 tednov prijavljeni v zavarovanje in
b) dopolnili 70 let, so brez vsakršnega premoženja, so na to rento navezani, pa so bili pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev po
1.	juliju 1925 vsaj' 500 tednov prijavljeni v zavarovanje.
Takoj je treba povedati, da izdani pravilnik ne ustvarja za nikogar nobene pravice do rente. Podpore iz tega sklada bo izplačeval osrednji urad za zavarovanje delavcev le po razpoložljivih sredstvih in sc nihče ne bo mogel pritožiti, če bi mu osrednji urad rento odklonil, čeravno ima vse zahtevane pogoje za rento.
K zahtevanim pogojem pa je pripomniti posebej:
Delavec bo moral dokazati, da ima vse pogoje. Onemoglost bo ugotovil zdravnik okrožnega urada. Zato bo poklican na zdraviliško preiskavo vsak. ki bo vložil prijavo za podporo in zatrjeval, da je onemogel. S potrdilom pristojnega občinskega urada pa bo moral vsak. ki vloži prijavo, dokazati, da je brez takega premoženja, ki bi mu omogočalo preživljanje. Toda, dokazati ne bo moral samo tega. Dokazati bo moral tudi, da nima nobenega sorodnika, ki bi bil po zakonu dolžan, da onemoglega ali ostarelega delavca vzdržuje.
Vse te dokaze pa bo kazalo zbirati le. če ima delavec dovolj članstva, to je, če ima 250 oziroma 500 tednov. Brez tega članstva je vsaka prijava zastonj, ker bodo skromna sredstva zadoščala komaj za one, ki bodo mogli dokazati zahtevano članstvo.
KROJAČI
MEZDNO GIBANJE LJUBLJANSKIH KROJAČEV KONČANO!
Mezdno gibanje ljubljanskih krojačev is končano s sklenitvijo kolektivne pogodbe za vse krojaške pomočnike na teritoriju mesta Ljubljane. Pogodba ni v celoti taka, kot so jo predložili pomočniki, temveč je sklenjena potom sporazuma med pomočniki in udru-ženjem. Od leta 1932. niso imeli krojači ni-kake pogodbe, temveč je vsak mojster plačeval po svoji volji. Sedaj je temelj tu- — Mojstri so razdeljeni v razrede, po kvalifikaciji in po obsegu obrata, Nekateri mojstri se ne strinjajo z razdelitvijo, pa tudi pomočniki so mnenja, da spadajo njihovi mojstri v višji razred, kot pa so dodeljeni. Ta pogodba je veljavna do 1. II. 1939. Do tega časa se bodo pokazale dobre in slabe strani te pogodbe in krojaški pomočniki bodo imeli priložnost, da potom svoje strokovne organizacije predlagajo izprememlbe, kar bodo smatrali za potrebno. Rezultat te kolektivne
Vsi pa, ki izpolnijo te sicer zelo stroge pogoje, naj pri pristojnih ekspoziturah okrožnega urada za zavarovanje delavcev zahtevajo posebne tiskovine. Te tiskovine naj vestno izpolnijo, prilože vsa dokazila in tako izpolnjene prijave pošljejo okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev.
Zadnji rok za te prijave je prvi julij.
Če ponovimo, tedaj moramo reči, da naj prosilec priloži prijavi sledeče priloge:
1. Krstni ali poročni list, domovnico1, delavsko knjižico:
2. potrdilo občinskega urada o premoženjskih in družinskih razmerah;
3. dokazila o zaposlitvah.
Končno pa je treba tudi povedati,
koliko bodo znašale podpore iz tega sklada.
Višina te podpore se bo ravnala po zavarovani mezdi dotičnega prosilca v poslednjih treh koledarskih letih, preden je bila vložena prijava za podporo. Ako pa dotična oseba v tem času ni bila zavarovana za bolezen niti 40 tednov, tedaj sc vzame v poštev zavarovana mezda v onih zadnjih treh koledarskih letih, v katerih je bil dotični zavarovan vsaj 40 tednov.
Mesečni znesek podpore znaša:
Ako je triletna zavarovana mezda
nad Din 36.000 = Din 200.— nad Din 27.000 = Din 160. nad Din 18.000 = Din 120.— nad Din 12.000 = Din 80.— pod Din 12.000 = Din 60.—
Osebam pa, ki so bile po 1. juliju 1925 zavarovane več kot 500 tednov, se povečajo gornji zneski za 50%. Najvišja renta bo' znašala torej Din 300 mesečno.
Radi jasnosti podčrtamo še, da se bodo dajale te podpore le delavcem in delavkam, ne pa tudi njihovim družinam. S smrtjo delavca, ki bo prejemal tako podporo, bo prestala tudi ta podpora. Vdova take podpore ne bo mogla dobiti.
Ker so sredstva za ta podporni sklad omejena, vsaj bodo plačevali v ta sklad prvih pet let 6%, drugih pet let 4% in tretjih pet let pa le po 2% letno od predpisanih prispevkov za onemoglost, starost in smrt, zato je po pravilniku že tudi naprej določena najvišja vsota, ki se bo lahko v območju ljubljanskega okrožnega urada porabila v ta namen.
Po približnih računih smemo računati, da bo lahko znesla vsota vseh mesečnih rent sedaj približno Din 65.000 ali letno 780.000 dinarjev. Število rentnikov pa se bo ravnalo po višini ugotovljene zavarovane mezde. Čim višja bo zavarovana mezda pri posameznemu prosilcu, tem višja bo zato mesečna renta in tem nižje število rentnikov.
Zdi se, da ne trdimo preveč, če izrečemo trditev, da bo za ta znesek v Sloveniji preveč prosilcev in zato ne bodo vsi, ki imajo pogoje, dobili teh rent.
pogodbe se bo pokazal šele čez nekaj časa. ko bo ta v veljavi. V prvem razredu, razen par izjem, niso pomočniki ničesar pridobili, ter so stopili v stavko bolj iz solidarnosti, kot pa za povišanje plač. Tudi v drugern in tretjem razredu več pomočnikov ni pridobilo ničesar, ter nekateri prejemajo še manjše plače kot preje, dasiravno kolektivna pogodba to zabranjuje. Uspeh je pač ta, da so posamezni mojstri izenačeni in s tem onemogočena umazana konkurenca med njimi. Udruženje stremi sedaj za tem, da bi se sklenila kolektivna pogodba tudi za vse one krojaške mojstre, kateri so včlanjeni pri njih in so izven teritorija mesta Ljtibljane. Stvar je ležeča sedaj na pomočnikih samih, kateri so zaposleni v ljubljanski .okolici in spadajo pod to udruženje.
Nekateri mojstri se sklepov kolektivne pogodbe ne držijo in jo kršijo, drugi se ne morejo uživeti v nove razmere in odpuščajo pomočnike z motivacijo, da nimajo dela. Sodrugi! Ako mojstri kršijo pogodbo, jih opomnite na to. Vsak mojster je dolžan, da se kolektivne pogodbe točno drži in kdor
STROKOVNI VESTNIK
misli, da je oškodovan, naj si vse in za vsak dan sproti zabeleži, ker vse to ie za tri leta tožljivo potom obrtnega isodišča. Apelirali bi na vse gg. mojstre, da se držijo te pogodbe posebno pa podpisniki.
Za časa stavke je objavilo udruženje, da je več manj sposobnih pomočnikov, kot pa sposobnih. Mi moramp ta očitek energično odkloniti. Sicer je to slaba reklama za gg. mojstre, ako sporočajo javnosti, da zaposlujejo več manj sposobnih pomočnikov kot pa sposobnih.
Udruženje je svojim članom izdelalo nov cenik za njihove naročnike, kateri je nekoliko višji in enoten za vse mojstre v istem razredu. Tako bodo nekateri mojstri računali več, kljub temu, da svojim pomočnikom plač niso povišali.
Sodrugi! Z Vašo solidarnostjo in enotnim nastopom ste pokazali, da se zavedate Svojih pravic, zato ste si tudi izvojevali kolektivno pogodbo. Toda to ni dovolj! Sedaj morate gledati, da se bo ta kolektivna pogodba tudi izvajala in da ste jo tudi pripravljeni braniti pred vsemi kršitelji. V združenju int solidarnosti je moč. Zato vsi krojaški pomočniki, kateri še niste organizirani, priključite se organizacji Oblačilnih delavcev na slovenskem ozemlju!
MONOPOL«
ZADNJE ČASE SE ŠOPIRIJO
nekakšni zeleni pokretaši v tobačni tovarni v Ljubljani z najgršimi metodami proti naši podružnici, odnosno proti Savezu monopol-skih delavcev v Jugoslaviji. To kar oni delajo. je vse obsodbe vredno. Najbolje se med njimi odlikuje tako zvana mavrica, ki je bila baje že pri vseh društvih, kar jih v Jugoslaviji obstoja. '	.	~	i..
" žal pa tudi tam niso preveč zadovoljni z njim. Ker se ga hočejo tudi tam otresti, se na podlagi tega hoče prikupiti s tem, da blati našo organizacijo in posamezne člane. Razumljivo je, da to v današnjih časih deloma lahko vrši, ker baje dobiva od nekaterih gospodov in nadglednikov inštruk-cije za to razdiralno delo. Pripominjamo, da članstvo Saveza monopolskih delavcev Jugoslavije tako laži-demagoško delo najgrše nbsoia. kaiti to ni več v korist delavstva. — Tako razdiralno delo je za delavstvo pogubno. Ravno sedaj, ko bi bilo treba delavstvu pomagati in zboljšati delavsko eksistenco, se tovariši poslužujejo tako umazane agitacije.
Govorite in bahate se že tri leta, kaj da ste že dosegli za delavstvo in kaj še boste, mi delavci pa dobro vemo, da niste do danes napravili za delavstvo prav ničesar drugega kakor to, da imate na svoji vesti en ducat brezposelnih delavcev, na podlagi vaše agitacije.
Sedaj se bahate o plačilnem pravilnik«, kaj da delate na tem, ali mi Vam povemo samo eno, da osnutek plačilnega pravilnika in predlog niefSa imamo že dolgo časa v svojem arhivu. Ko je Savez monopolskih delavcev napravil predlog na svoji anketi za pravilnik o kategorijah in plačilnem sistemu, se vam še sanjalo ni o zelenem plašču, kajti vaše članstvo je bilo takrat včlanjeno v organizaciji, katera se je res borila ,za delavske pravice. Ni se pa borila za razbitje Saveza monopolskih delavcev, kakor delate to danes vi po navodilu vaše gliharske politike. Smatramo, da to ni več strokovna delavska organizacija, temveč organizacija toržuazije, ki v vašem pokretu tudi načeljiuje. ” *•
Zapomnili si bomo tudi to, kaj se je neki vaš funkcionar izrazil na zadnjem vašem sestanku v Zadružni kleti, kajti takih izrazov ne bi pričakovali od krščanskih kulturnih delavcev, ako bi se količkaj zavedali. Mi vemo, da Kristus ni nobeneimu svojemu nasprotniku pljunil v obraz, kar pa vi ne u-poštevate.
Vse članstvo podružnice SMD pa poziv-Ijemo, da ne ukloni, držite se svoje strokovne organizacije. Le ta orgnizacija je pravilna branilka delavskih interesov, ne verujte tega, kar mavrica prikazuje. Povdarjamo, da je Savez MD močan, saj ima 35 podružnic v marcu mesecu so se ustanovvile 3 nove podružnice, čeravno je delal zaipreke ' • Dalje obveščamo vse članstvo, da savezna uprava stoji na tališču, da NU izda pravilnik o plačah, kakršnega je zahtevala anketa MD v Beogradu **1	» }t>h
Delavci! Delavke! Ne uklonite, ne pustite se begati od klerikalnih fašističnih plačancev, kajti to je njih interes, da nas zasužnijo.
Naprej za svobodo, pravico in kruh!
Družnost!
RUDARJI
Važna konferenca rudarjev
V torek, dne 19. aprila t. 1. se je vršila v sejni dvorani Delavske zbornice v Zagrebli konferenca delegatov Zveze rudarjev Jugoslavije in Saveza rudarskih radnika v Zenici iz cele države. Na konferenci so bili navzoči poleg delegatov še oblastni tajniki s. J. Arh iz Zagorja, s. S. Ko-merički iz Zagreba in s. V. Veličko-vič iz Beograda.
Namen konference je bil: 1. proučiti delovni in socijalni položaj rudarjev v državi; 2. socijalno zavarovanje rudarjev po novih pravilih o bratovskih skladnicah; 3. rudarji in novi rudarski zakon; 4. akcija za popolno ali vsaj federativno ujedi-njenje obeh rudarskih zvezi
Po daljši debati, v katero so po- . segli vsi navzoči delegati iz posa- j meznih rudnikov in pokrajin, se je k r točki 1. ugotovilo sledeče;
Da so delovne in mezdne prilike rudarjev v večini rudnikov v državi absolutno neodgovarjajoče, če ne naravnost obupne. So rudniki, ki ne samo da neredno izplačujejo svoje rudarje, temveč jih plačujejo pod določbe o višini mezd zakona o minimalnih mezdah. O pravilni urejenosti delovnih in varnostnih razmer v jami pri delu sploh ni govora. So še celo rudniki, ki imajo takozvano rudniško policijo (arnavte). ki so v strah in trepet rudarjev. Določbe zakona o zaščiti delavcev o 8-urnem delovniku in prekočasnem delu se ne upoštevajo. Zakonita zaščita zaupnikov je samo na papirju. Predvsem pa trpe rudarji južnovzhodnih delov države na pomanjkanju svobode združevanja v svoji razredni strokovni organizacij i, kar^ jim onemogoča vsako odločnejšo borbo proti krivicam, ki se jim gode dan-nadan. Topogledno se je napravilo že mnogo1 pritožb na merodajna mesta, ali žal do danes brezuspešno.
K drugi točki se je ugotovilo, da so nova pravila o bratovskih skladnicah z veljavnostjo od 1. jan. 1938, v čl. 50 in 82 prinesla poslabšanje napram prejšnjim pravilom. Osobito čl. 50, ki naravno'st ogroža pridobljene pravice rudarjev in plavžarjev je nad vse krivičen. Rudarski savezi morajo vse storiti, da se ta člen spremeni prej, predivo bi prišle njegove posledice do izraza. Sploh je delati na tem, da bo v bodoče vse delo za spremembo še ostalih nejasnih določb pravil, izraz soglasja vseh rudarjev v državi.
K tretji točki o' novem rudarskem zakonu je soglasna zahteva rudarjev, da se ta zakon čimprej izda. Zakaj, krivično in osobito za rudarje je kvarno to, da imamo pri nas še 5 različnih rudarskih zakonov in s tem 5 različnih postopkov v odnoša-jih med podjetniki in delavstvom. V novi rudarski zakon se naj vnese vse obstoječe zaščitne mere za delavstvo, pri čemer pa mora biti zaščita zaupnikov in svoboda združevanja strogo zajamčena. Rudarsko-policijski predpisi se naj urede za vso državo skupno, ob upoštevanju sedanjih prilik dela in odkopnih metod.
K četrti točki o akciji za popolno ujedinjenje se je sklenilo, da se ima v mesecu avgustu v Slav. Brodu vršiti tozadevna konferenca zastopnikov obeh zvez, katera bo končnove-ljavno napravila sklepe, ki bodo šli za tem, da se razredno strokovno organizirani rudarji čimbolj združijo.
ZAGORJE OB SAVI LEP NAPREDEK
Da je zagorsko delavstvo že od nekdaj organizacijsko najbolj dostopno, je znana stvar. Tu je imela razredna strokovna organizacija rudarjev vedno močno postojanko. To so videli tudi naši nasprotniki in so zato zastavili vse svoje sile, da se med tukajšnjim delavstvom uveljavijo in oslalbijo udarno moč rdečkarjev. To se jim je do gotove mere tudi posrečilo. Vendar ves njihov trud bi bil zaman, če ne bi bila prišla kriza, ki je povzročila težke redukcije, vsled katerih se je zmanjšal stalež delavstva od prejšnjih 1760 na 600, vsled česar je ZRJ na izgubi članstva največ utrpela.
Vendar agilnemu delu požrtvovalnih so-drugov in pa pravilnem zastopstvu rudarskih interesov po Zvezi rudarjev, 'Se je posrečilo, poglobiti organizacijsko zavest med rudarji in ostalim delavstvom tako, da je zagorska podružnica ZRJ v teku enega meseca pridobila 57 novih članov in oglašajo se vedno novi. To znači, da bo zagorska podružnica ZRJ prva, ki bo imela v kratkem organiziranih nad 50 odst. vseh pri rudniku in apnenicah zaposlenih delavcev. To sicer še daleč ni dovolj, ali je dokaz priznanja delavstva za naše delo in v tem je naš ponos. Sodrugi rudarji iz ostalih rudnikov, mi vam kličemo:
za nami, naprej!
STAVBINCI
ZBOROVANJE STAVBNIH DELAVCEV V
LJUBLJANI
V soboto, dne 7. maja smo stavbni delavci iz Ljubljane in okolice zopet napolnili dvorano »Delavske zbornice«. Pogajanja za kolektivno pogodbo so končana. Sledilo je pomirjenje po določbah »Uredbe o minimalnih mezdah«. Naša delegacija je potrebovala novih pooblastil, ki smo jih po zaslišanju referatov tudi dali.
S. Stanko, referent Delavske zbornice nam je nazorno poročal 'o poteku pogajanj I in o zaprekah, ki obstojajo dandanes v vseh ' mezdnih gibanjih, posebno pri sklepanju kolektivne pogodbe za vso pokrajino. Navedel je, da so zastopniki delodajalcev pristali da se plače pomožnih delavcev dvignejo v 1. mezdnem razredu na din 3.75 na uro kot najnižjo plačo, plače zidarjev in tesarjev Vi na din 5.75, druga Vi din 6 kot najnižjo plačo. Po 31. decembru 1937 se pa avtomatično dvignejo za pomožne delavce na din 3.85, za profesioniste na din 6, kot najnižja plača.
S. Valjin, tajnik zagrebške podružnice SGRJ je poročal o uspelih in neuspelih mezdnih gibanjih širom Jugoslavije. Mojstrsko nam je prikazoval, da so mnogokrat uspehi mezdnih gibanj odvisni od pravilne taktike, ki jo zavzemajo delavci. Casi so takšni, da moramo večkrat delati z glavo ilego s srcem. Mnogokrat izgubi delavstvo vsled napačne taktike še to, kar si je tekom več let z muko pridobilo.
S. Tratar, tajnik podsaveza za Slovenijo, nam je orisal vse vrednosti kolektivne pogodbe, ki velja za vso pokrajino. Med drugim je povdaril, da se naša borba šele začenja, ker kolektivno pogodbo bomo morali še vedno braniti. Zato mora delavstvo budno paziti na razne manevre podjetnikov, ki bodo na vsak način skušali omejiti naše težko priborjene pravice. Obramba bo uspešna le, če bomo stavbni delavci složni.
Zborovalci so budno sledili govornikom in dajali duška svoji boleči notranjosti. Po kratki debati smo dali naši delegaciji polnomočje, da lahko podpiše v skrajnem slučaju tudi takšno pogodbo in to iz taktičnih razlogov, čeprav so naše plače globoko pod eksistenčnim' minimumom.
Zborovanje je bilo rekordno obiskano kljub temu, da je bilo sklicano v soboto ob 3. uri popoldne. Delavci pri podjetjih, ki še niso imeli tako zvane angleške sobote, so ostavili delo in šli na zborovanje, kar dokazuje, da smo stavbni delavci v Ljubljani zavedni in složni. Sloga stavbnega delavstva mora še v nadalje ostati na tej višini, ker le složni bomo v stanu boriti se za naše pravice.
Stavbni delavec.
OBČNI ZBOR KRANJSKE PODRUŽNICE
SGRJ
je izpadel, kot je bilo pričakovati, sijajno. Navzoči so bili skoraj vsi redni člani. Semenova dvorana je bila polna. S zanimanjem so navzoči sledili izvajanjem govornikov, posebno sta bila nagrajena z aplavzom ss. Kerč in Tratar.
Občni zbor je otvoril podpredsednik s. Nartnik. Za častnega predsednika je bil izvoljen s. Toplikar, ki je vodil potem občni zbor in dal besedo s. Kerču, ki je pozdravil občni zbor v imenu Splošne delavske strokovne zveze, za »Vzajemnost« je govoril s. Bajd, za podzvezo in centralo pa s. Tratar, ki je referiral tudi o stanju naše borbe za kolektivno pogodbo. Odobreno je bilo dosedanje postopanje organizacije in manifestirala se je trdna volja, da se morajo vsaj naši zadnji predlogi uveljaviti.
Nato so sledila poročila funkcijonarjev, ki so bila vzeta na znanje in se je dala staremu odboru razrešnica. Preide se k vo-litvi novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Predsednik Nartnik Anton, podpredsednik Dolenc Filip,, tajnik Škerbinc Danilo, blagajnik Maček Andrej, odborniki:	Rogelj Franc, Toplikar
Alojzij, Novak Lojze. Nadzorstvo: Trebu-šak Ivan, Trampuš Karlo, Jevševar Julij.
Oglasilo se je še več sodrugov k besedi. Vsi so bili za enoten nastop delavstva. Po-vdarjala se je tudi ozka povezanost raznih strok med seboj in z zadoščenjem se je vzelo na znanje, da se končno vendarle spravi v življenje tudi v Kranju Krajevni inedstrokovni odbor.
Prava sodružnost in enotnost, ki vlada med nami, med člani, med člani in odborom in med odborniki samimi je porok, da ni še konec našega napredovanja. Sigurno se bodo izvajali sklepi našega zborovanja, vsakdo bo doprinesel svoj del k njih oživotvo-renju.
S. Nartnik je zaključil občni zbor z apelom na navzoče, da gredo srčno na delo za naš svoboden, razredni sindikat in uspeli ne more izostati.
OBLAKOV POLIR — 2RTEV ORGANIZACIJE
Rekli boste, dragi sodrugi, da je to bela vrana. Pa vendar, po lastni izjavi onega gospoda bi se on vozil v avtomobilu, če bi ne bilo organizacije... Tako je pravil tudi svojim delavcem. Pričakovati bi bilo, da se vsi Oblakovi delavci vozijo z avtom na delo, ker niso organizirani. Toda na žalost so še malo bolj izkoriščani kot drugi zavedni stavbinci.
Za onega gospoda, ki je za organizacijo žrtvoval avtomobil, bomo pa ustanovili kako posebno šaržo po vzgledu meščanskih društev. Red zlatega koštruna po starem avstrijskem vzorcu bi morda tudi odgovarjal?
Kranjski jastreb.
V CELJU SO STAVBINSKl DELAVCI
v nedeljo, dne 8. t. m. na zborovanju sklenili obnoviti podružnico SGRJ. Po podanih poročilih so uvideli, kako ogromno škodo so imeli lansko leto od tega, ker so bili popolnoma pasivni in neorganizirani. Saj so celjski stavbni podjetniki plačevali pomožne delavce 25 do 50 par in zidarje, tesarje pa celo 1 dinar do din 1.50 nižje od pogodbene tarife. Tako so delavci izgubili tekom leta težke tisočake, ki so jih mesto njih spravili v svoje žepe podjetniki sami.
Sklep je bil ta, da delavstvo takoj obnovi članstvo in v najkrajšem času skliče redni občni zbor podružnic, ki si bo vzela
nalogo izterjati od podjetnikov doplačilo, kar so premalo plačevali in pa za v bodoče poskrbeti, da se bo nova kolektivna pogodba res izvajala.
ZELO RAZVESELJIVO
se razvija naša kranjska podružnica. Apatija, ki je po neuspeli tekstilni stavki zajela delavstvo v obče, tako tudi stavbno, je popustila. Sestanki in zborovanja so vedno bolj številno obiskana. Gotovo je, da razvijajo funkcijonarji podružnice vse svoje sile in sposobnosti, da vstvarijo med stavbinskim delavstvom zopet ono organizacijsko živahnost, ki je vladala od začetka. Tem sodrugom gre vse priznanje.
V KAMNOLOMIH V RIBNICI NA POH.
je naša podružnica pričela pojačano delovati. Vsled skoraj nevzdržnih razmer, ki vladajo v teh kamnolomih, se delavstvo pripravlja na tarifno gibanje. Delavska zbornica je nedolgo tega povabila lastnike teh kamnolomov na razgovore za sklenitev kolektivne pogodbe, a ti so pogajanja odbili, češi da bi potem morali zapreti kamnolome, ker bi jih južna konkurenca ubila.
Vsaj deloma razsoden človek bi pričakoval, da bo podjetnik, in najsibo še tako reakcijonaren, vendarle priznal, da pri tej draginji delavec ne more živeti s plačo od 15 do 20 dinarjev dnevno. A zastonj je pričakovati tega. Zato je delavstvo končno uvidelo, da ni druge rešitve, kakor lastna organizirana moč in se je odločilo povesti borbo za, čeprav skromno, izboljšanje svojega bednega položaja.
V VELIKI KIKINDI
je 5. t. m. stopilo nad 1000 opekarniških delavcev v stavko. Delavci, ki bi ev. nameravali potovati tja radi dela, naj to namero opuste, dofkler traja stavka.
V SARAJEVU
so stavbinci osnovali svoje delavsko prosvetno - kulturno društvo »Gradjevi-nar«. Sodrugi posnemajmo. Pišite po informacije na 1. O. podsaveza v Ljubljano.
LESNI DELAVCI
ŠT. VIDSKI MIZARJI
včlanjeni v Zvezi lesnih delavcev, so imeli članski sestanek dne 24. aprila v gostilni pri Kratkyju.
,Na tem sestanku se je razpravljalo o vseih težnjah, ki vladajo radi kolektivne pogodbe v Št. Vidlu in bližnji okolici.
Na tem članskem zborovanju sta poročala s. Dermastija ter s. Gregorič iz Ljubljane s strani centralne uprave. Vendar pa kljub temu, da stoji mizarsko delavstvo pred obnovitvijo kolektivne pogodbe, ni takšnega odziva s strani delavstva, kot bi pravzaprav moralo biti. Razmere, ki vladajo po raznih delavnicah, so takšne, da jih ni za opisati, ne da je samo mizarski pomočnik, temveč mora biti tudi še hlapec in dekla, večkrat pa tudi pestunja. Da o vajencih sploh ne govorimo. Inšpekcija dela kot nadzorna oblast, ki je v neposredni ibližini Št. Vida, zelo redko kedaj pogleda v te naše delavnice. Zaradi tega pa tudi gg. delajo tako, kakor se jim zljubi. V nekem podjetju imajo pomočniki stanovanje kar v delavnici, gotovo smatra mojster, da je to najbolje, ker je najbližje do svojega »Hobelbanka«. To so po največ one delavnice, kjer imia glavno besedo ga. mojstrica. Najdejo se še delavnice, v katerih pomočniki ne dosegajo plače po uredbi o minimalnih mezdah, ki je itak zelo nizka.
Sedaj se dela po delavnicah s polno paro, da bodo gg. te izdelke, katere delavci izdelujejo po teh delavnicah, pokazali razni gospodi, katera obišče ljubljanski velesejmi. To gre iz leta v leto, iz dneva v dan, mi pa ostanemo živi okostnjaki in tuberkuloza ima široko polje med mizarji v Št. Vidu.
S. Dermastija je podal poročilo o sklepih kongresa Ursa, ki se je vršil meseca aprila v Zagrebu. Predvsem pa o poročilih, ki so jih podali internacionalni zastopniki iz raznih zunanjih držav. Navajal je, da je treba več solidarnosti, več borbenosti, ako ‘bomo hoteli, da dosežemo zopet kolektivno po-gdfeo, s katero naj se uredijo mezdne in plačilne razmere mizarskega delavstva v Št. Vidu.
Razpravljalo se je tudi o vseh drugih težavah, ki nastajajo v organizaciji sami radi mlačnosti in nezavednosti posameznih članov. Treba bo več predavanj in izobrazbe, da bomo postavili popolne može na mesta v strokovnih organizacijah, ne pa samo, da je polovičarstvo. Odbor se trudi po svojih močeh, da nudi članstvu čim več, vendar pa ne more delati čudežev. Dalje se je sklenilo, da priredi podružnica dne 29. maja 1.1. vrtno veselico v gostilni pri Kratkyju ter že danes vabimo vse sodruge naših sorodnih organizacij, da ta dan pohite v Št. Vid, da si podamo roke, ter ra. par uric pozabimo vse naše gorje. Da pa ’bodo vsi oni sodrugi in sodružice, ki bodo prišli na našo veselico, zadovoljni, zato jamči odbor podružnice v Št. Vidu. Na veselo svidenje Vam kličemo »Družnost!«
Janko.
SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA
ENOTNOST MED TEKSTILNIM DELAVSTVOM UPOST A VLJEN A
Spor radi prganiziranja tekstilnih delavcev, ki je nastal ob stavki v letu 1936., ko je nekaj tekstilnih delavcev odšlo v Savez tekstilno odečnih radnika, je likvidiran in so se ti člani vrnili v Sploino delavsko strokovno zvezo Jugolavije.
Centrala SDSZJ je te dni dobila sledeč dopis:
»Na podlagi sklepa konference, ki se je vršila med predstavniki Ursa iz Beograda, Saveza tekstilno odečnih radnika iz Zagreba, Splošne del. strok, zveze in Strok, komisije iz Ljubljane glede pripadnosti in organiziranja tekstilnih delavcev v Sloveniji, je pod-savez STORa na svoji seji dne 3. maja sklenil, likvidirati svoje podružnice in delovanje v Sloveniji ter upotiti svoje članstvo v SDSZ.
Podsavezna uprava STORa želi, da se u-redijo razmere med SDSZ in STORom tako, kakor je bil napravljen sporazum med temi organizacijami.
1. Da se čimprej osnuje tekstilna podzveza in da se določi delokrog in razmere do centralnega odbora SDSZ.
2. Da SDSZ prizna tekstilnim delavcem vse pravice in čas članstva v ŠTOR.
3. Da se izvrši sestanek predstavnikov SDSZ in podsaveza STOR in se uredijo vse tekoče organizacijske stvari in porazgovori
0 bodočem delu:
a) da se takoj prične s široko akcijo za organiziranje tekstilnega delavstva v SDSZ;
b) da se takoj prične in ukrene vse potrebno, da se bo v tovarnah uveljavila kolektivna pogodba. Napravijo naj se na merodajnih mestih potrebne intervencije.
Želimo tudi, da se zopet sprejmejo v organizacijo SDSZ vsi oni člani, ki so bili zaradi taktičnih razlik izključeni iz SDSZ.
Mislimo, da je v interesu SDSZ in vsega tekstilnega delavstva, da se to izvrši, ker bi s tem bile odstranjene mnoge ovire, da se vse tekstilno delavstvo zbere v SDSZ. Mi bomo vplivali z vso silo na vse članstvo našega podsaveza, da z vsemi močmi dela za ukrepitev SDSZ.
Le tako, če se ti pogoji izpolnijo, bo mogoče pridobiti tekstilno delavstvo, da se organizira v SDSZ,
S sodružnim pozdravom Za:
Ujedinjeni Savez tekstilno odečnih radnika
1 radnica Jugoslavije, podsavez Ljubljana.
Ljubljana, maja 1938,
Leskošek Franc, 1, r. Sluga Franc, 1. r.
Dne 10. maja je bil napravljen zapisnik v sporazumu, ki se glasi:
ZAPISNIK.
Sestali so se:
Leskošek Franc in Šlujga Franc za Savez tekstilno odečnih radnika in centralni tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije Lovro Jakomin in se z ozirom na sklepe konference z dne 15. marca 1938 o sodelovanju med Savez tekstilno odečnih radnika in Splošno del. strok, zvezo za izvedbo sklepov navedene konference sporazumeli se o sledečem:
1. Da se čimpreje osnuje v smislu zvezinih pravil SDSZJ podzveza za tekstilno delavstvo in tekstilne sekcije po podružnicah, s posebnim v pravilih perdvidenim pravilnikom se določi delokrog in potrebna navodila za poslovanje podzvez. Tak pravilnik bo po zaslišanju prizadetih izdal Centralni upravni odbor zveze.
2. Splošna delavska strokovna zveza prizna vsem onim tekstilnim delavcem, ki so bili v Sloveniji člani Saveza tekstilno odečnih radnika, vse tam pridobljene članske pravice. Tem članom se bodo brezplačno zamenjale članske izkaznice z izkaznicami SDKJ, v katere se bo vneslo vse prejšnje vplačane prispevke o članarini.
3. Sprejem onih tekstilnih članov, ki so bili radi stavke izključeni, bo obravnavni centralni odbor, če se za sprejem prijavijo.
4. Iz saveza Tekstilno odečnih radnika pri-stopivši člani jemljejo pravila in pravilnik SDSZ na znanje in ravnanje.
5. Končno je sporazumljeno, da se takoj prične s široko akcijo za organiziranje tekstilnega delavstva v SDSZ in prične s potrebnimi ukrepi, da se bo obstoječa kolektivna pogodba striktno izvajala.
V Ljubljani, dne 10. maja 1938.
Za S. T. O. R.:
Sluga Franc, 1. r. Leskošek Franc, 1. r.
Za S. D. S. Z. J.:
Svetek Franc, 1. r., predsednik Jakomin Lovro, 1. r., tajnik.
Vse tekstilno delavstvo pozivamo, da se kompaktno organizira, da bo mogoče izvesti točke, ki so navedene v sporazumu.
ŽIVILCI
LJUBLJANA
Mesečni sestanek pekovskih in mesarskih pomočnikov se je vršil 8. maja pri Lloydu. Poročal je s. Tome o anketi, katero je sklical minister za soc. politiko in narodno zdravje v Beograd. Anketa je bila sklicana na željo pekovskih mojstrov, ki so imeli namen, da bi se Uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah poslabšala in da bi se s skupnim delom (pri tabli) pričelo že ob 24. uri (sedaj ob 3. uriX pripravljalna dela pa naj bi bila popolnoma prosta. Pekovsko delavstvo so zastopali ss. Gru-bauer, centr. tajnik S. Ž. R. J., Tome Ivan za dravsko banovino, ter ostali iz Hrvat-ske, Dalmacije, Bosne in Srbije, Pekovski mojstri so bili zastopani z okoli 100 delegati. Njihov glavni govornik je bil g. Milan Bašič, tajnik pekovskih poslodavskih organizacij v Jugoslaviji, kateremu pa so srbski pekovski mojstri zelo nasprotovali. Slovenske pekovske mojstre sta zastopala gg. Vidmar K. iz Ljubljane in Koren J. iz Maribora. Zastopane so bile tudi vse Delavske zbornice in Inšpekcije dela. Anketo je otvoril minister za soc. politiko in narodno zdravje g. D. Cvetkovič. Vodil pa je anketo načelnik ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje g. D. Jeremič, ki je uvodoma prečital zanimivo poročilo Centralnega higijenskega urada v Beogradu,
kar je silno porazno delovalo na mojstre, ker je obelodanilo vse nedostatke v pekovski obrti, pa tudi take — o zdravstvenem stanju pekovskega delavstva — kar sicer ne pride v javnost. Nadvse važno pa je bilo poročilo Inšpektorja dela za Savsko banovino iz Zagreba, kar je napravilo pravi hrušč med pekovskimi mojstri. Povedal je med drugim, da je morala kontrola Inšpekcije dela pri pregledovanju pekarn nekajkrat celo s silo vdreti v pekarne, da jih je mogla pregledati in ugotoviti dejanski stan. Naša Inšpekcija dela je molčala —■ menda ... odslej ne bo več zaostajala za ostalimi Inšpekcijami dela? Na ožji anketi se je konstatiralo: I. Delavski predstavniki stoje na stališču, da je treba sedanjo Uredbo o omejitvi nočnega dela v pekarnah izvesti v življenje kot predhodno etapo, s katero se bo omogočilo ratificiranje mednarodne konvencije o popolni prepovedi nočnega dela v pekarnah. 2. Poslodavski predstavniki stoje na stališču, da je sedanjo Uredbo nemogoče sprovesti in zahtevajo, da naj se delo pri tabli prične ob 24. uri pa do 2. ure, preddela pa naj bi bila popolnoma prosta. Zahtevajo, da naj se omogoči reguliranje nočnega dela v pekarnah in ostalih delavskih odnošajev potoni kolektivnih pogodb.
Črtice in
Papirniški kartel
V sredi meseca februarja t. 1. se je vpisala v trgovski register nova delniška družba pod firmo Centro papir, z delokrogom za celo državo. Po informacijah, ki smo jih prejeli, ni ta družba tako nedolžna kakor je nedolžno njeno ime, kajti s to družbo je ustanovljen kartel papirne industrije za celo državo, kjer bodo imele glavno besedo Združene papirnice d. d. Vevče, saj znaša njihov delež pri tej družbi 58 odst., kar jim je očividno dodeljeno po njihovi kapa-citetni moči.
Spričo te vesti stopa pred nas vprašanje o namenu takšne družbe? Ce se je ta družba ustanovila z namenom, da se urede gospodarske razmere na papirnem trgu in da vzpostavi tudi socialni red med producentom in konzumentom, tako, da bo dana možnost, pošteno se preživljati tudi delavstvu, ki je zaposleno v papirni industriji, potem je stvar v redu. Vendar pa se na take stvari ne smemo preveč zanašati, kajti prav dobro vemo, da se je zadnja leta u-stanovilo širom države precejšnjo število novih delniških družb s skoro istim namenom, pa vendar se gospodarske razmere zato niso nič zboljšale in tudi na socialnem polju se ni napravilo nobenega reda. Saj se dan za dnem pojavljajo številni brezposelni, iščoč sredstev in proseč miloščine pri raznih ustanovah, kakor tudi pri privatnikih, da si ohranijo golo življenje.
Med tem pa se na drugi strani kopičijo zaloge vsakovrstnih najnujnejših življenjskih potrebščin, ki pa so privatna last velikih delniških družb, ali pa posameznih kapitalistov ter so za veliko število praznih želodcev zaklenjene z devetimi ključi.
Kmalu za to vestjo pa smo čitali v slovenskih dnevnikih, ki pa so tiskani na inozemskem papirju, nekako pritožbo »Društva tiskarnarjev« ter so se nam ob tej priliki porajale če-sto nove misli.
Ljudje, ki vsaj delno poznajo gospodarske razmere in odnošaje med tiskarnami in domačo papirno industrijo, so začudeni stali pred vprašanjem,, kako more priti Društvo tiskarnarjev prvo, ki nastopa proti Centro papirju, ko poznavalci razmer ugotavljajo, da komaj 1 odst. domače produkcije papirja porabijo domače tiskarne, ki se smatrajo za največjega potrošnika papirja: kar v resnici tudi so, samo s to razliko, da one ne rabijo domačega papirja, kar bi morala biti sveta dolžnost vsem krščanskim, in nekrščanskim rodoljubom in nacionalistom, pa vendar tega ne smatrajo za svojo dolžnost, pač pa naročajo papir v inozemstvu ter na njega tiskajo reklamo: Kupuj domače blago! Saj reklama rodi tudi dobre sadove, pa naj bo tiskana na domačem ali inozemskem papirju, samo da je profit.
Statistike pa nam povedo, da se letno uvaža v našo državo približno
3.	Predstavniki obeh strani zahtevajo, da naj se zaprosi ministra za trgovino,, obrt in industrijo, da pristane čim preje na Pravilnik o higijenski in tehnični ureditvi, katero je izdelano s strani min. za soc. pol. in nar. zdravja, itd. 4. Delavski predstavniki zahtevajo, da se § 155. o. z. izpopolni v tem smislu, da ne velja sedanji predpis tega §-a za pekarne. 5. Predstavniki obeh strani zahtevajo, da so omogoči sklepanje kolektivnih pogdb tudi morebitnim pekovskim poslodavskim strokovnim organizacijam. — To je bil sedanji rezultat te ankete, kaj pa bo ukrenil minister za soc. politiko in narodno zdravje, pa bo pokazala prihodnjost. — Na sestanku se je razpravljalo tudi o banovinski kolektivni pogodbi za pekovsko delavstvo in o nedeljskem počitku za mesarsko delavstvo. Pekovski in mesarski delavci! Vaše zahteve se bodo izpolnile le tedaj, če bodete strnili vaše vrste v strokovni organizaciji, sicer pa boste delali ponoči in podnevi in brez rednega nedeljskega počitka ter'pri najmizer-nejšem zaslužku. Prva Vaša naloga pa mora biti: Enotni in združeni v boj za odpravo hrane in stanovanja pri delodajalcih!
T.
beležke
za ca. 90 milj. din raznega papirja, med tem, pa je za ca. 30 milj. din samo tiskarskega papirja, ki ga izključno rabijo le tiskarne. Med vsem tem uvoznim papirjem pa je le malenkosten odstolek specijalnega papirja in bi bil ‘ta uvoz upravičen.
Spričo vseh teh dejstev pa ne moremo kar molče naprej, pač pa bomo primorani, budno slediti razvoju vseh dogodkov, ki bodo v zvezi z ustanovitvijo delniške družbe Centro papir. Temu primerno se bodo morali tudi del. pap. industrije povezati v svojih organizacijah in si ustvariti takšen kartel za celo državo, ki bo tudi znal ščititi in braniti interese delavstva papirne industrije.
V Jugoslaviji je vloženega okrog šest in pol milijard inozemskega kapitala, večinoma v rudnike in industrije. Od tega je največ francoskega, namreč 17 odst. — Angleškega je 14 odst., čehoslovaškega 12 odst., švicarskega 11 odst., italijanskega 8 odst., ostale dežele pa ga imajo le par odstotkov, najmanj med njimi Nemčija, ki pa v investiranju v Jugoslaviji gre zopet naglo navzgor. Njen kapital po vojni je bil v Jugoslaviji zaplenjen, * bo dolgo, ko bo spet na vrhuncu n t *.=>.—■»• ..........
*’ ; - Italijanski kapital v Jugoslaviji znaša 250 milijonov dinarjev. Zastopan je največ v dvajsetih velikih podjetjih cementa, tekstilne in premogovniške industrije.
Jugoslavija se zanima tudi za fizično vzgojo. Predviden je izdatek 6 milijonov Din za Sokola, 600.000 Din za Gasilce in 600.000 za sokolski izlet v Prago.
V Beogradu je bilo lani zgrajenih 118 pritličnih, 87 enonadstropnih in 115 večnadstropnih hiš. Po drugih mestih Jugoslavije jih grade veliko manj, dasi bi jih prav tako potrebovali. Vzrok je, ker imaijo v Beogradu na razpolago za graditev več sredstev kot pa drugod v državi.
Tekstilna industrija v Jugoslaviji zaposluje zdaj kakih 63.000 delavcev, ali okrog 30.000 več kakor pred petimi leti.
Znak solidarnosti. Malo je dežel, v kateri bi delavci za lojalistično Španijo toliko storili, kakor store v Franciji. Prispevali so že milijone frankov, prevzeli v oskrbo tisoče sirot iz Španije in poslali v njo na stotine vagonov živil in obleke. Ker so v te namene potrebni redni dohodki, so francoski delavci že pred meseci sklenili, prispevati eno uro zaslužka vsak dan v pomoč lojalistični Španiji.
Vojna sila Čehoslovaške. Čehoslo-vaška je po obsegu majhna dežela, a ima tehnično eno izmed najboljše opremljenih armad, kar jih je na svetu. Šteije 14 divizij in nad 163.000 vojakov stalno pod orožjem. — Vojnih aeroplanov najboljše vrste ima kakih 600 in 134.000 avtomobilov, ki jih v slučaju vojne lahko zaseže v obrambne namene.
Nova važnost Donave
Donava je ena najvažnejših plovb-nih rek v Evropi, oziroma najvažnejša. ' Nemčija bo kmalu imela na nji floto močnih topničark, s kakršnimi je Avstrija zelo uspešno operirala v zadnji svetovni vojni. Zase zahteva Nemčija privilegij popolne nadvlade nad Donavo do Bratislave. Donava je bila po sklenjenem miru pod upravo mednarodne komisije, ki ije regulirala plovbo po nji. Ako Nemčija vzame tako velik del Donave docela pod svoje področje, bo to njena prednost, kakršne se boje vse druge dežele v podunavju, posebno Rumunija. Druge podonavske dežele so Ogrska, Jugoslavija in Bolgarija. Če se zedinijo, lahko Nemčiji nagajajo, da njene ladje po Donavi ne bi mogle v Črno morje. Na tem vprašanju je posebno zainteresirana tudi sovjetska Rusija, ki je ob Črnem morju najvažnejša sila.
Izdatki za žandarmerijo so v Jugoslaviji zvišani 42 milijonov dinarjev več kakor so bili lani. Skupno bo potrošek za orožništvo v tem fiskalnem letu 358 milijonov Din, izdatki za policijo, ki je tudi državna, pa 74 milijonov Din. Ves ta aparat je v področju notranjega ministra; •- • -»Mn
Generalni štabi zdaj skoro stalno na potovanjih. Ko so se nedavno se-šli člani francoskega in angleškega generalnega štaba na posvetovanje, so bili v Berlinu zelo nejevoljni. Kajti taki sestanki pomenijo samo razgovore. kako čim uspešnejše voditi vojno. Tudi člani generalnega štaba sovjetske Rusije bde. Bili so prošle tedne že večkrat na posvetovanjih v Pragi in v Parizu, Rusija pravi, da je pripravljena Čehoslovaški pomagati, ako jo Hitler napade, pod pogojem, da ji pomaga tudi Francija.
Norveško delavstvo spet v socialistični internacionali
Po razkolih leta 1919 je norveška delavska stranka, ki je po svojem sestavu in razumništvu ena izmed najboljših v svetovnem delavskem eibanju, šla s komunistično Rusijo. Toda v komunistični internacionali ni bila dolgo, ker Norvežani niso navajeni ukazovalnih navodil. Izstopili so iz! kominterne, a delavski socialistični internacionali, s katero so nato idejno delovali, se niso pridružili do svojega prešlega zbora. S pridružitvijo norveške stranke je soc, internacionala veliko pridobila.
Železnice prispevajo za kritje državnega proračuna znatne vsote in sicer 10 odst. od tovornine in 20 odst. od potniških vozovnic. Lansko leto je zneslo to 340 milijonov dinarjev. Razen tega pa je šel v državno blagajno tudi presežek dohodkov, t. j. kolikor je železniška uprava več prejela, kot izdala, v znesku 255 milijonov dinarjev. Ako bi bila državna podjetja samostojna, bi s presežki sama razpolagala in se vzdrževala, država pa bi morala svoje izdatke kriti z davki. Ker pa je nalaganje davkov nepopularno, je praktičneje, ako enostavno pobere milijonske presežke, ki jih dajo podjetja. Milijonske presežke železnic vplačajo seveda konzumenti, ker se tovornina pribije k ceni blaga in pa potniki. V krajih, kjer ni železnic, ljudje k tem milijonom ničesar ne prispevajo.
Obvestila
VELESEJEM V LJUBLJANI
XVIII. Mednarodni pomladanski velesejem v Ljubljani se bo vršil od 4.—13. junija 1938. Razstava bo ogromna in spopolnjena, ter je vsem udeležencem po železnici in ladjah zajamčena polovična voznina, katere se lahko posluži vsak udeleženec.
ORDINACIJA OUZD V KRANJU
Sporočamo, da ordinirajo v uradovetn ambulatoriju v Kranju 4 zdravniki in sicer:
1. Dr. Vrbnjak od 8. do pol 11. ure,
2. Dr. Globočnik od pol 10. do 12. ure. z. Dr. Bežek od pol 13. do 15. ure.
4.	Dr. Bezič od 14. do pol 17. ure.
V vsako delavsko stanovanje naš delavski tiski
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgo-vorni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Liudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Predstavnik Viktor Eržen