T ako je ob razcvetanju velikonočnice ter v pri- čakovanju cvetenja encijana in drugih zavarovanih rastlinskih vrst Planinska zveza Slovenije (PZS) v za- četku marca pripravila novinarsko konferenco, na ka- teri so o zaskrbljujočem stanju in morebitnih ukrepih spregovorili Jože Rovan, predsednik PZS, Dušan Kle- novšek, strokovni svetovalec Komisije za varstvo gor- ske narave (KVGN) PZS in gorski stražar Planinskega društva (PD) Lisca Sevnica, Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave pri PD Poljčane, Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalne- ga društva (TOD) Ponikva, in mag. Uršula Belaj, viš- ja kriminalistična inšpektorica specialistka z Uprave kriminalistične policije GPU. Da so slovenske gore raj za plenilce gorskega cvetja, je odmevalo ob primeru Angleža Toma Mitchella leta 2013, podjetnega lovca na rastline. 1 Oktobra leta 2017 pa so na Lovrencu opazili neverjetnih šestdeset izkopanih mest plenjenja encijana, kar kaže na orga- nizirano ropanje te zavarovane rastline, kar je kazni- vo dejanje, policija pa storilcev (še) ni našla. Veliko- nočnica v Boletini in na Boču je cvetela marca, sicer jo je najti le še na štirih rastiščih v Sloveniji, Clusijev svišč na Lovrencu cveti aprila. PZS skupaj z društvi želi pri ohranjanju narave, tudi velikonočnice in Clu- sijevega svišča, delovati predvsem preventivno – z vzgojo, usposabljanjem in ozaveščanjem. Sloven- sko planinsko društvo je bilo pobudnik za ustanovi- tev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Trigla- vskega narodnega parka, leta 1954 je bila na pobudo dr. Angele Piskernik ustanovljena gorska straža, v ob- dobju 1998–2001 je PZS varstvo gorske narave nad- gradila s programom varuh gorske narave in tako pri- dobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Več kot tristo varuhov gorske narave, več kot sedem- sto gorskih stražarjev in drugi naravovarstveno anga- žirani planinci so povezani v KVGN PZS, njeno po- slanstvo pa je skrb za varstvo gorske narave s pomočjo vzgoje, usposabljanja in ozaveščanja tako v planinski organizaciji kot širše, zlasti med drugimi obiskovalci gorskega sveta. "Problematika varstva narave se je z leti spreminjala, skrb za gorsko cvetje pa je stalnica v naših prizadevanjih. Gorsko cvetje je sestavni del gor- ske narave, pomemben del njegove biotske pestrosti in raznovrstnosti, zato ga moramo ohranjati. Raste v izjemno zahtevnih pogojih naših gora, zato je redko in ogroženo. V planinski zvezi želimo delovati predvsem preventivno, torej z vzgojo, usposabljanjem in ozave- ščanjem, kar edino rodi rezultate na dolgi rok. Žal to včasih ni dovolj, tedaj je potrebna pomoč inšpekcije in policije," poudarja Jože Rovan, predsednik PZS. 1 Klenovšek, D. Ropanje gorskih zakladov. Planinski ve- stnik. 2014, št. 3, str. 65. VARSTVO NARAVE Zdenka Mihelič Bomo občudovali le še plastične cvetove? Ogrožena velikonočnica in encijan Leto dni zatem, ko je Franc Jožef 28. maja 1898 podpisal zakon o zaščiti planike in Blagajevega volčina, je Janez Rekar iz Mojstrane "radi ruvanja planik" šest ur preživel v zaporu, o čemer je pisal tudi Planinski vestnik (november 1899). Sto dvajset let pozneje pa sta dve skoraj simbolni slovenski zavarovani cvetici, uvrščeni na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst – velikonočnica na Boču in v Boletini pri Ponikvi ter Clusijev svišč ali encijan na Lovrencu pri Lisci – pred izginotjem. Velikonočnico na Boču danes najbolj ogrožajo obiskovalci s fotoaparati na pametnih telefonih in psi, ki pomendrajo cvetove in jih tudi jedo. Foto: Ivan Borovnik 66 Velikonočnico z gosto dlakavim, zvončastim cvetom vijolične barve so domačini občudovali v Boletini pri Ponikvi, ki je s slabima dvema hektarjema največje od štirih danes znanih rastišč te cvetice v Sloveniji, že pred zaščito sredi devetdesetih let, a takratni lastniki zemljišča niso imeli veliko posluha za njeno zaščito. "To se je začelo celovito urejati leta 2006, ko je obči- na odkupila celotno zemljišče rastišča in prek razpisa oddala koncesijo urejanja, vzdrževanja in informira- nja TOD Ponikva. Število velikonočnic se giblje med osemsto in tisoč sedemsto primerki. Prostovoljci v času cvetenja postavimo zaščitno vrvično ograjo in informacijski kiosk za dežurstvo ter vodimo, informi- ramo in pazimo na dogajanje na rastišču ob sobotah in nedeljah, ob najavi pa vodimo skupine obiskoval- cev tudi med tednom," razloži Zlatko Zevnik, pred- sednik TOD Ponikva. Člani društva poleti in jeseni zemljišče uredijo, da ob robovih ne prihaja do zara- ščanja travne površine. "Na Boču se velikonočnica pojavlja na treh, od leta 1991 zaščitenih rastiščih. Nekdaj je bilo videti okrog tisoč cvetov, v zadnjem desetletju pa jih je na vseh treh rastiščih le okrog tristo," omeni Ivan Borovnik iz PD Poljčane. Že desetletja si prizadevajo za ohrani- tev te zavarovane rastline in že trideset let postavljajo lesene ograje, oglasne in opozorilne table, izmenjuje- jo se pri varovanju, kjer sodeluje štirideset prostovolj- cev – gorskih stražarjev, varuhov gorske narave in planincev tamkajšnjih planinskih društev. Že pred dvajsetimi leti so opazili izkopane cele rastline, skupaj s koreniko in zemljo, z rastišč so plenili celo semena, kar je danes redko, so pa še druge težave. Na zmanj- šano število cvetic vplivajo tudi klimatske spremem- be, neustrezna kislost tal, zaraščanje z resjem in ma- hom. Rastlini škodijo mile zime z manj snega, znižalo se je število opraševalcev. Pri umetnem zasajanju so ugotovili, da je uspešno le v desetih odstotkih. "Dana- šnji problem na rastišču pa so obiskovalci, ne planin- ci. Zadnja leta obišče Boč in rastišče v času cvetenja do tri tisoč obiskovalcev. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče in po- hodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Drugi pro- blem pa so psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnic," pravi Borovnik. Cvet veli- konočnice, ki je brez vonja in grenkega okusa, pa vse- buje strup anemonin, ki hromi osrednje živčevje. V visokogorju je Clusijev svišč ali ljudsko encijan sku- paj s planiko, avrikljem in slečem ena njegovih sim- bolnih rastlin. Avseniki so se mu poklonili v pesmi Tam kjer murke cveto. Na Lovrencu (711 m) pri Li- sci in sosednjem Velikem Kozju (993 m) pa uspeva na nižji nadmorski višini. "Izkopavanje, predvsem pa opuščanje košnje, gnojenje in paša na travnikih so ra- zlogi, da se je ohranil le na nekaj lokacijah. Za ohrani- tev na najbolj znani lokaciji okoli cerkve sv. Lovrenca so zaslužni predvsem planinci," pravi Dušan Klenov- šek, varuh gorske narave PD Lisca Sevnica. Rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu je botanični naravni spomenik, planinci so postavili informativne table in leseno ograjo, nato pa so v času cvetenja uvedli še fi- zično varovanje in leta 2017 razstavo o naravi tega območja. Vse aktivnosti poleg prostovoljnih gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zapo- sleni v Javnem zavodu Kozjanski park. A kot opažajo, ne pomagajo ne zakonodaja, ograja in medijsko opo- zarjanje ne ozaveščanje, saj encijan še vedno izginja. Obiskovalci plenijo encijanovo koreniko za pripravo alkoholne pijače (čeprav naj bi se jo pripravilo iz kore- nike rumenega svišča oz. košutnika), čedalje večkrat plenijo kar celotne cvetlice, da bi jih zasadili v doma- čih skalnjakih in na grobovih. Tudi presajanje se ne obnese – Clusijev svišč v letu dni žalostno propade. Kot pravi Klenovšek, je vsako leto po cvetenju opaziti izkopane luknje. Kljub vsem prizadevanjem, da bi en- cijan na Lovrencu ohranili, ga je čedalje manj. "Bliža se stoletnica (leta 2022) zakonsko urejenega varova- nja Clusijevega svišča. Bomo morali ob tem za zado- voljne poglede obiskovalcev na kraljevsko modrino predhodno 'posaditi' plastične cvetove? Navzven se deklariramo kot zelena dežela, z visokim odstotkom naravovarstveno ozaveščenih ljudi. Žal samo na de- klarativni ravni, v praksi smo daleč od tega," je kriti- čen Klenovšek, strokovni svetovalec KVGN. Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obrav- nava kaznivo dejanje Nezakonito ravnanje z zaščite- nimi živalmi in rastlinami; če gre za poškodovanje ali uničenje območja, ki je razglašeno za zavarovano ob- močje ali habitat določene zavarovane vrste rastlin, pa kaznivo dejanje Poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vredno- te. Storilcem takih dejanj grozi kazen do treh, petih ali celo osmih let zapora. Primere policija največkrat začne na podlagi prijav posameznikov in društev ter jih obravnava skladno z zakonodajo, zato poziva po- sameznike in društva, naj v primeru prijav policijskim enotam posredujejo konkretne podatke. "Policija bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na pod- lagi zakonskih določil in stroke," poziva višja krimina- listična inšpektorica specialistka Belajeva. m Clusijev svišč je simbol Komisije za varstvo gorske narave PZS. Clusijev svišč Foto: Dušan Klenovšek 67 april 2019 PLANINSKI VESTNIK