Štev. 57 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sredo marca 1921 Posamezna Številka 20 stotini: letnik xitff I*h«Ja — k£vse>nši ponedeljek — vuk zttftrftj. — Uredništvo: \\V.cz sv. Pr&:čt&tđ AsiSfcegi Itev. 20, I. nadstropje. — Dopisi aaj se pošiijfijo uredništvu. — ;*efrtnklrana pisma bs ne sprejemajo, rokopUi ec ue vrtajo. — Isdđjafeij in odgovorni tednik Štefan Oodiaa. — Lastnih kcrasorcij lista Edinosti. — Tisk tlsl»rae Edinost. — Naročnina zna hi n* mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel > leto L 60.—. — TeiefGa uredništva In oprave šitv. 11-57. EDINOST Posamezne Jtevilfce v Trstu In o?;a»Jci po 29 stottnli. — Og!a«i se račcasjo v: Sirokosti ene Učione (72«i7i>. — Ogtcaf ti^over/ Ln obftnftcv ozn po 49 sto' * osmrtnice, lahvale, poslanice in vabila pa L . oglasi deaa.ci> zavcior, mm po L 2. — Ms!! oglasi pa 23 etot. beseda, najmasj pa L 2. — Osiaaf, r.aro&iisa in rekSacsc.Je ee poSlijsJ« izkijučoo ap:avl Edinosti, v Trata, ulica sv FnmčH&a AslScega štev. 20, L cidsiropie. — Tetef*a uredaiSva ta i-preco 11-iT 1 Poostritev svetovne krize Pred par dnevi srno priobčili silno 'cp govor gospoda Llovda Georgea. Ka= kor vedno tako je tudi to pot angleški ministrski predsednik govoril prepriče* vaJno in zelo ognjevito. Dokazal je crno na belem, da je Anglija v največji bedi in da se bremena, ki pritiskajo to ubogo državo, niti zdaleka ne dajo primerjati z ugodnim položajem, do kaceiega se je priborila vsled svetom/ne vojne nemška država. Če Nemčija ne plača 226 mi* ljard v zlatu aM 25.000 miljard v pa* pirju, ne bodo zmagovalci, temveč pre* maganci želi sadove zmage. Trepetajoč moralno g ogorčenja je Llovd George stalil Nemcema ultimat na katerega so morali dati v štirih dneh jasen in dol o? čen odgovor. Odgovor je prišel, a go* spoda Llovda Georgea ni zadovoljil. Današnji časopisi javljajo, da je bilo d*.no vaed te^a zavezniškim četam pos velje, da zasedejo nemška industrijska srediiča Duisburg, Diisseldorf in Ruhr* ©rt. NeirtčHa ie odtrgana od svojega premolit, neštete tovarne bodo ustavile svoje delo in stotisoči delavcev bodo postavljeni na cesto. Nemška industrija je vržena v največjo zmedo. Če obstoja kako sredstvo, s katerim se da najhitreje uničiti plačilna moč Nemčije, potem je ukrep, k4 so ga iz« vrš'ili pred včerajšnjim zavezniki, gotovo tisto sredstvo, ki ga je bilo treba i z* brati. Če naj Nemčija plačo strahotno svoto 226 miljard ali 226 tisoč miljonov v zlas tu, mora izvoz svojega blaga neznansko zvišati. Nemčija bi morala dvigniti svojo produkcijo do^ višine, ki bi bila brez primere v zgodovini njenega go^ spodarstva. Nemčija bi morala z nas ravnost ogromnimi količinamu blaga preplaNnti svetovni trg. Da pride do de^ narja, bi morala svoje izdelke prodaš jati za vsako ceno. Neizprosni ukaz francoskih in angleških upnikov, ki bi tirj ali ob določenem roku svoje milj ar* de, bi prisilil Nemčijo, da začne z vse* mi državami, ki trgujejo na svetovnem trgu divjo, brezobzirno konkurenco. Da proda, svoje blago, bi morala nižati ce= ne svojim pridelkom in izpodrivati An* gleže, Amerikance in Francoze na vseh tržiščih sveta. Mogočen dzvoz, s katerim l>i Nemčija morala v najkrajšem času začeti, bi bil mogoč, ako bi se svetovni trg v svoji celoti razširil. Današnja po« loža J sveta pa je tak, da so se svetovna tržišča neverjetno zožila. Cela vzhodna Evropa, razsežne pokrajine severne A= arije m mnogo držav srednje Evrope so za svetovni trg kot odjemalke Izgubi j e« ne. To je vzrok svetovne gospodarske krize, s katero se borijo danes najboga* teiše industrijske države sveta. In v teh časih svetovne gospodarske krize si lipa zahtevati Llovd George od Nem* cev, da podesetoriio svoj izvoz! Vsako dviganje nemškega izvoza gre danes nujno na ra-čun belgijske, francoske, angleške in amerikanske industrije, čim bolj bi se nemški izvoz dvigal, tembolj bi počivalo delo v tovarnah Belgije, Franciie, Angleške in Zediinienih držav Amerike. Brezposelnost delavstva v za- Vit nemške šole v Sloveniji «o oklnjeae I vršila pozneje nova pogajanja. Ugoto* LJUBLJANA, 6. Z ozirorn na obupne vili smo, da niso .Nemci staviti nobene* klice beguncev in radi nečuvenega pos ga takšnega predloga, da bi se bilo iz* padnih državah bi bila prva in najbolj stopanja koroških Nemcev proti Slo? vajanje ukrepov, ki ao bili naznanjeni v neposi-edna posledica močnega nem* | vencem jc (feželaa vlada za Slovenijo preteklem tednu, lahko odložilo. Zed ml škega izvoza, če zahteva Lloyd Geor=»|dne 5. marca sklenila poseči po repre* je — jc dcstavil govornik — da mora* ge ,da morajo Nemci plačati 226 tisoč [saiijah. Ukinila je za Neiacc vse ugod*jmo rabiti moč, s maljonov v zlatu, potem tirj a od njih,---« « ■ " —Jtni ------1--------------*J da a svojo divjo konkurenco uničujejo industrijo zaveznikov. K vsemu temu se druži še čudno dej? stvo, da bi morali zavezniki sami poma* gati Nemcem, da ugonabljajo industri* jo zapadnih držav in ženejo delavstvo zapada k brezposelnosti. Kajti statisti* k a priča, da mora Nemčija razen pre* moga in kalija uvažati skoro v*3e suro* vine iz tujine. Nemčija danes nima de* narja, da bi uvažala. Navezana je aa kredit zaveznikov. Zavezniki bi ji mo* rali dati denar, morali bi ji doti na raz* polako surovine, da dvigne svojo pro* dukcijo in poveča svoj izvoz. Edino s pomočjo zaveznikov se more Nemčija uveljaviti na svetovnem trgu, edino z njihovo pomočjo more zopet uspešno tekmovati z zapadom. Toda zavezniki .Nemčiji ne dajo kredita, zaveznik! Nemčiji nočejo pomagati na noge. Vsled tega je Nemčiji danes nemogoCe, da dvigne svojo produkcijo in s tem svoj izvoz. Edino sredstvo, s katerim bi Nemčija lahko prišla do denarja in plačala miljarde dolgove, ji je odvzeto, Nemčija ne more Izpolniti obveznosti, ki ji nalagajo zavezniki, ker jo z&vezni* ki sami pri tem ovirajo. In tudi če bi Nemčija ne rabila kre* dita od zaveznikov, tudi če bi imela dovolj surovin za svojo industrijo, bi vendar nc bila v stanu, da izpolni stav* ljene zahteve. Velika Britanija, najsta* rejsa branilka svobodne trgovine, se za* čenja obdajati z zaščitnimi eolninami in dela z vso sHo na to, da ubrani nemške? mu blagu vhod na angleška tržišča. Sli* cen pokret opažamo tudi v Zedinjenih državah Amerike, kjer se dviga polago* ma zid, ki bo zabranjeval nemškemu blagu vsak dostop v notranjost te veli* ke države. Kako naj Nemčija v teh razmerah podeserori svoj izvoz? Kako naj brez izvoza pride do strahotnih svot. ki jih zahteva Llovd George? Zavezniki lah* ko nemške premogovnike zasedejo, oni lahko sežejo po nemških tovarnah, on lahko podvržejo nemške fcinance in nem* ški izvoz svojemu nadzorstvu, toda vse je zaman. Do svojega denarja v danih razmerah ne morejo j>riti. Zahteve Llovda Georgea in njegovih zaveznikov bijejo v obraz vsakemu narodnemu go* spodarskemu razumu. Te zahteve so naravnost nemožne Zasedbe, ki jih bodo izvršile zavezni* ške armade, bodo imele le eno poste dico: Nemčija., ki bo odrezana od svo* jega premoga, se bo pogreznila v gospG* darsko zmedo. Lakota, brezposelnost m obup bodo pretresali deželo. V Nemčiji bodo nacionalistične struje prišle do moči. okrepila se reakcija in vzporedno z njo radikalne struje komunizma. Pri* pravi jala se bodo tla za socialno revcu* ciio. Nihče se ne more odtegniti spo* znanju, da se svetovna socialna kriza od dne do dne veča. zakaj jasno je, da je la^ nesti, da bi se ti priučili slovenskejnu.žje doseči izvršitev sporazuma kot iz* Seja ustavnega odbora BEL GRAD, 4. Sejo ustanega^ odbora je otvori 1 predsednik dr. .Ninčič ob 9. urL Poročilo ožjega odbora je prebral dr. Pavičič. Dr. Ninčić predlaga, naj se razpava vrši na podlagi tega poročila. Na ------ liti. Z zakonom se bo rešila ženska volilna pravica. Nato so prišli k členu 47. o pasivni volilni pravici uradnikov. Poslanec Ra* donič p red 13.2«. naj se v besedilo vstavi, da se uradnikom pridržijo vse pravice razen napredovanja. Govorila sta na to .„ . „ . c,. dr. Vošnjak in Kurbegović. Dr. Dulibič vrsto je pnsel člen 43. Komunist Si* ostro kritizira ta vladni načrt in zahteva ma Markovic predlaga, da se v volilni za uradnik© popo?no enakopravnost red vstavi proporcionalni sistem. I re* „iedc pa£ivnc volilne pravice. Sklepanje dolga mu je postavna doba parlamenta, 0 tem členu je oc{qc>dcno, ker jc nred* zato predlaga 3 leta. Poslanec Jure De- sednik dr. Ninčić videl, da je večina metrovič predlaga, naj se ta člen odlo* odbora za predloge opozicije. Pri členu ži, dokler se ne doseže sporazum mea 48 dr. Di'.Iibić, da se uvrsti sta* strankami. Sprejelo. ^ vek, da cenzura ne mere zapleniti govo* Nato pnde čl. 46 Sociahst Divac ob^ rov poslancev v parlamentu in v odbo= soja, da vojaki ne dobe volilne pravice. rihr Minister Trifkovič predlaga, naj se Komuiust Sima Markovic predlaga, na, to vprašanje reši z zakonom o tisku, se vohkia pravi ca da vojakom, častni* Snreieto. Pri členu 49. je dr. Pavičič kom m orožnikom, kakor tudi vsem ze* prediagal naj se uvrsti, da parlament nam. Posl. ^ušntk naglaša, da vladni na* za vo{ne stalno zboruje. Pavičdčev črt ne daje nobene garancije za žensko predlog je bil spreiet. volilno pravico. V današnji dobi ni no* i n . " benih zaprek za to. Jugoslovanski klub Pogajanja z musiimani razbita etoji na stališču krščanskega solidariz*' BELGRAD^ 4. V seji ministrskega ma. Pri ženski volilni pravici se moramo sveta je dovršena razprava o musliman* vpračati samo, če je socialno koristna skih predlogih za vstop v vlado. Vlada in socialno pravična. — Govornik do* predlogov ni sprejela, kazuje, da je oboje. — Posl dr. Šimrak Pogajanja med demokrati in zemljo* ugotavlja, da ac> žensko vonlno pravico j radniki brezuspešna uvedle vse moderne države. Za časa oriPDAn . vojske jc žena dokazala, da zasluži to! 4. Danes se je poslanec pravico. Govornik omenja občon. vo* Avramovrč pogajal z demokratskim klu* lilni red za Slovenijo, kjer jo sedanja gom socialnoekonomskih vprašanjih, vlada odvzela ženam volilno pravico. P^ajanja so bila brezuspešna m so se Vlada je s tom desavoirala in kompro* rj™.raIa Prekiniti. Zeddmti se niso mogli mitirala regenta, ki je s svojim podp!* nitl v načelnih vprašanjih, som zajamčil žensko volilno pravico. Radikalci v večini pri občinskih volitvah Ljudstvo se vprašuje, kako morejo biti j v Belgradu veljavne naredbe, če jih vlada samo*j BELGRAD, 7. Pri občinskih volitvah voljno razveljavlja, čeprav nosijo regen* v Belgradu je radikalska stranka dobila tov podpis. Radikal ec Žarko Miladmo* večino, vić pravi, da v naiem narodu to vpraša*. „ , v . „ . , nje še ni zrelo. Vpraša, kaj bi bilo, čel Zadušnica v Belgradu za rajnkega bi mož volil z eno stranko, žena pa z i jeziku in polagali Izpit meseca novem* bra t. 1. Tudi bo zasledovala one visoko* šolee, Nemce iz Slovenije, ki so vpri* zarjuli gonjo proti jugoslovanskim di* jakom v tujini. Vlada za Slovenijo je sklenila tudi predlagati, da se zapre nemška gimnazija v Ljubljani in para? lelke na realki in gimnaziji v Mariboru. Odpravtjo se tudi vse manjšinske Sol« v Ljubljani in v Mariboru. Konferenca dalmatinskih škofov SPLIT, 4. Včeraj dopoldne se je tukaj pričela škofovska konferenca, ki se je bavila z ureditvijo hierarhijskih vpra* Sanj in semenišča, in sicer v zvezi s po* sledicami rapallske pogodbe. Za prehrano Primorja BELGRAD, 4. Včerajšnji ministrski svet je votiral vsoto »edinih milijonov kron za prehrano Sušaka ln Primorja, Boš&mrskm Bolgarska na novih potih RIM, 7. Rimska »Idea Nazionale« pri* občuje iz Sofije zanimiv dopis o seda* njih političnih razmerah v Bolgariji. Glavna problem bolgarske notranje po* litike je boljševizem, ker podpira Rusija bolgarske boljševike s propagando in denarjem. Sovjetska vlada vzdržuje v Sofiji bolj še viški list »Rabotničeskaja Misl« — ki jc v Jugoslaviji prepovedan —^1 dočim si Stambulijski ne upa odprto nastopiti proti boljševikom. Bolgari gc* vorijo splošno, da nihče ne razume srne* ri zunanje politike, ki jo vodi Stambu* lij »ki. Za to raste med kmeti vpliv nje* govega nasprotnika Drogi jeva. V BoI> gariji sta dve glavni struji: kor*servativ* rui monarhisti, ki hrepenijo po revanšu ter demokrati in liberalci, ki iščejo no* vo moderno orientacijo. Prve je ojuna^ čil povratek Konstantina na Grško, dru* ge pa možnost revizije sevreske mirov* ne pogodbe. Demokrati in liberalci^ so pripravljeni, da se popolnoma odrečejo ?.spiracijam na Maeedonijo, za k^r bi pa radi nadomestitev v Dobrudži in Traciii. Iz tega sledi želja po zbKžanju Bolgarije z Jugoslavijo. Tudi obstoji struja intelektualcev, ki pa je še maj* hna in ki dela na to, da bi se bolgarski jezfk približal ali pa zedinil 3 srbsko* hrvatskim. V zadnjem Času sta na delu Gešov in Danev, ki hočeta ustvariti či* sto slovansko stranko, ki bi popolnoma prekinila s politiko bivšega Ferdinanda. Posamni politiki govorijo že javno o potrebi bolgarsker s jugoslovanske zve* ze, drugi pa zopet mislšjo, da so tej zvezi na poti dinasfcični razlogi. Kralj Boris je preda! vso politiko Stambu* liiskemu. Zato se misli, da mu ni mnogo do prestola ter da bi se zadovoljil s pri* memo apanažo in naselil kje v Angliji ali Švici. kralja Nikolo drugo. Pri glasovanju je bil sprejet člen, BELGRAD, 7. (S.) V sredo dne 9. t. ki se glasi: Volilno pravico ima vsak m. bo v belgrajski stolni cerkvi zadušnj*, „ w J1(W, uyj UuKovu GrzavJjan, ki je dovršil 21. leto. Častni* ca povodom smrti bivšega črnogoreke.-1 rimo le o obrokih za prvih pet let" do ki m vojaki pod zastavo ne morejo vo* ga kralja Nikole. ćim bi se 6 nadaljnih 37 letnih obrokil L®R€l®mkm konfermmm Nemci odbili pariške sklepe LONDON, 7. Von Simo^is je odbil pariške sklepe. Proti ukrepom, ki so jih zavezniki sklenili, ie vložil protest, na kai- pa mu zavezniki niso odgovorili. Seja je bila zaldjučens ob 13*30. Nem* ško odposlanstvo zapusti London jutri. Voa Simonsov odgovor Lloydu George ti LONDON, 7. Nemški odposlanci so sravili kot predpogoj svojim predlogom, da Gornja Sležja osttaic pri Nemčiji ljudskega glasovanja. Svetovna tr^ govina bi lriorala biti svobodna in na^ čelo enakopravnosti v gospodarskih stvareh bi moralo veljati za vseh. Ti predpogoji so po mnenju Neancev ne* obhodno potrebni, da bo Nemčija lah* co zmogla svoj5 nove obveze. Von Si* mons je r&kel, da bo i5ro?.il konfercnco eti teden ča>a, ako bodo zavezniki vztrajali pri JO stalnili obrokih, da bi iahko poročal v iierolin. Nato jd von Simons namignil na govor, Id ga je imel Llovd Goorge pretdcU četrtek. Rekel je, da bi se po preteku petih let rad povrnil k versailleski pogodbi. Izvršitev name? ravanlh kaznil bo v nasprotju s pravič* nos tj o. Nato se je lotil drugega dela Lloyd Georgeovega govora, kjer je bila beseda o nemški odgovornosti za voj* no, ki je podlaga versailleski pogodbi. Treba se je izogibati vprašanju odgo*; vornosti, ker to vprašanje pogajanja le zapleta in moti. Frankfurtski mir ni bil Franciji vsiljen, ker je bila odgovorna za vojno, temveč za to, ker je bila pre* magana. To pa sc je zgodilo po Napole* onovein načelu, po katerem ima zma* ogvalec pravico (naprtiti (preir Ranemu svojo voljo. Llovd George o posledicah neuspeha londonske konference LONDON. 7. Lloyd George je dal v :loljni zbornici nekoliko pojasnila o da* našnjih dogodkih na londonski konfc* ■enci. Zadnji nemški predlogi — je re? -ici — so boljši kakor prvi, toda so šef vedno popolnoma nesprejemljivi. Nem* i so zahtevali od nas, naj se dogovo* vršitev obsodbe. Nemšico javno mnenje se sicer zaveda, da so zavezniki skle* nili izsiliti zakonito izvršitev določeb mirovne pogodbe. In res smo se odločili, da bomo naznanjene ukrepe začeli ta* koj ls\rajati. Čete so dobile že povelje, naj zasedejo dotična mesta. (Odobra* vanje.) Ta mesta gospodarijo nad zelo važno industrijsko pokrajino. Dali smo že vsa naxrodi!a &!ede potrebnih kora* kov, ki jih je treba ukrenitL ter iščemo sredstva, ka bi bila najboljša za to, da naši ukrepi postanejo kar najuspešnejši. Parlamentu bomo morali predložiti na* črt zakona, s katerim se bo vsak kupec nemškega blaga prisilil, da bo moral plačati zakladu svoje dežele en del kup* ne cene. (Odobravanje.) Gre za korak, ki je važen ne ie kot kaznilo, temveč tudi kot sredstvo, da se z njim pride do poravnave vseh dolgov. Odbitek 5% bo rabil za olajšanje sedanjih težkoč in ta pristojbina bo pokrila ves angleški dolg tekočega leta. Kako je prišlo do> preloma RIM, 8. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja iz Londona: Treba je po* jasniti, liako je prišlo do sedanjega polo? žaja. Na vse napore s shrani zaveznic kov, da bi se dosegel sporazum, so Nemci dali samo en določen odgovor, t. j. ds sprejmejo pariške sklepe za pr* vih pet let in da se potem povrnejo k besedilu mirovne pogodbe. Ta formula pa ne more imeti praktične vrednosti, ker bi vprašanje skupne terjatve za* veznikov ostalo nerešeno. Ravno Nem* čija pa je bila tista, ki je zahtevala naj^ odločneje, naj se določi skupna svota. Sprejem pariških sklepov samo za pr* vih pet let pomeni odnašati končno re* šitev tega vprašanja na poznejši čas, ko bo stvar še bolj težavna. Von Si* mons je bil zraven tega neroden ter Je namignil, da Nemčija ne smatra ver* sailleske pogodbe za končnoveljavno razsodbo. Zato so zavezniki morali tol* mačiti sprejem pariških sklepov za prs vih pet let kot pretvezo, za katero se skriva namen Nemčije, da bi se po pre* teku te dobe izvila nadaljnim obvezani. Treba je tudi naglasiti dejstvo, da za* vezniki zahtevajo prvih pet obrokov kot povračilo, za neposredne stroške, ki izvirajo iz vojne, kakor za obresti vojnih posojil, pokojnine in za obnovi* tev razdejanih krajev. Kljub temu so zavezniki rajši naložili svojim državlja* nora večje davke, samo da bi ne bili prisiljeni zahtevati od Nemčije že v pr* vih letih največje svote, ki bi jim šle v zmislu pogodbe. Ta način rešitve bi bil tudi podrejen izidts ljudskega glasova* nja v Gornji Šlc2iji, kar bi pomenilo, da bi bil takšen sporazum razveljav* jen, ako bi, ljudsko glasovanje izpadlo v prilog Poljski. Zavezniški strokovnja* ci so iskali zadnje dni vse mogoče poti, po katerih bi se prišlo do rešitve. Pov* sod ao zadeli na nepremostljive ovire. S-emcem so predlagali sporazum za dobo 30 let mesto 42, dočim bi se vpra^ šanie zadnjih 12 let prepustilo repara* cijski komisiji, da ena določi tozadevno svoto. Zavezniški strokovnjaki so sled* n jič predlagali ;Nemcem tudi nove na* l čine plačevanja. Niso irneH sreče, ker je Nemcem man jkala dobra volja in ker n?so napravili nobenega napora, da bi se r-ašla formula za končen Sfporaziim. Zavezniki zasedli Diisaeldc-rf, Dtfi&b«j?g in Ruhrori PARIZ, 8. Neka brzojavka U Main za pravi, da je general Degoutle, vrhov* ni poveljnik za veznih zasednih čet, pre* jel od maršala Focha brzojavko, v ka* it eri se obvešča, da se rnesta Duisburg, Diisseldorf in Ruhrort po uaredbi vr» hovnega sveta morajo čim prej zajesti. Zasedba je bila izvršena davi ob zori. Belgijci zasedli Duisburg in Ruhrort, Francozi Dikstklou' BEROLIN, 8. Belgijske čete so ca* sedle snoči Duisburg in Ruhrort. Fran* coska konjica je danes zasedla predme^ stje Diisseldorf a. S konjico so priŠia tudi oklopni avtomobili. Spopadov ni bilo. stvom. Naj zavezniki zasedejo Berolio, oko hočejo — je rekel neki prvak ljudske stranke — toda mi nikakor no mau remo sprejeti njihovih zahtev. Von SI* mons je poslal o dogodkih le zelo kratko poročilo. Nemci so ukrenili vse pr>* trebno, da se premog z Ve^tfalskogj prepelje v južno Nemčijo. Sindikalistih ni krogi zatrjujejo, da bodo delavci ruhrske kotline dalje delali. Vlada je gotova, da bo državna bramba udušila vsak izliv političnih strasti. Na drugI strani pa se bo še danes vzelo v pretres vprašanje odstopa sedanje vlade, da se tako omogoči sestava vlade iz vseh strank,__ Francije Francija pošlje k Ha. dingu poa^hno odposlanstvo PARIZ, 7. Francoska vlada bo po& slala v \Vashington posebno odposlan* atvo, ki bo novemu predsedniku prilU kosn nastopa vlade izročilo čestitke ia voščila francoskega miroda. Porazdelita frcucoake mornarice PARIZ, 7, Minister za mornarico j t? določal porazdelitev francoske vojne mornarice. Vzhodna sredozemska dr a se ohrani in bo na svojem meotu, čim bodo okolnosti to dovolile* NemSIJa Razburjenost vsled prelosna podajanj v Loudonu. — Vlada bo odsiopila PARIZ, 8. Berolinski dopisnik »Petit Parisiena« poroča: Tukaj so pričakovali včeraj vesti iz Londona z mrzlično ra* aovednostjo. Pesimizem je prevladoval ves dan in se jc še povečal, ko se je iz* vedelo, da so zavezniki odklonili nem* ški predlog o delnem in začasnem do* govoru. Ko pa so bili Llovd Georgeovi protipredlogi znani, so jih tukaj progla* sili takoj za nesprejemljive in prelom pogajanj se je predvideval že kot ne* izogibna stvar. Ob 19 30 je prišla iz Frankfurta vest, da so se kaznila začela že izvajati. »Frankfurter Zeitung« je ob* javila že tisti večer v posebni izdaji vest agencije Havas, da so s j pogajanja pre* trgala. Državnozborski krogi ni .o ves popoldan dobili potrdila, toda s prelo* mom so računali kot z gotovim dej* O zapadni Ogrski PARIZ, 7. Poslaniška konferenca le z ozirorn na pogajanja med Avstrijo ln Madžarsko o Zapadni Ogrski oklenila važno odločitev. Sklep poslaniške kon* ferencc povdarja, da morajo meje mil Avstrijo in Madžarsko v celoti ostati take, kakor so določene v st. gerznaiuski in trianonski mirovni pogodbi. Stvar obeh držav pa je, v medsebojnem spo* razumu na podlagi pogajanj določiti gotove izpremembe v meji, ako bo to po krajevnih razmerah potrebno. Romunska Romunska zaprla avoje meje ^ BUDIMPEŠTA, 7. Kakor javlja *>Az Est«, je romunska vlada odredila, da se za nedoločen čas zapre meja proti Ma* džarski. Romunski generalni konzulat v Budimpešti je že včeraj ukinil izdajanje potnih listov. O vzroku te odredbe ni ničesar znanega. Ruslii Zifiovjev aretiran. — Proti sovjeioifi is za ustavotvorno skupščino REVELJ. 7. Listi poročajo, da so bela čete zasedle Kragno Gorko pri Petro-gradu. Ljudska komisarja Zinovjev in Kaiinin sta bila aretirana. Agencija »Union« pa javlja, da ao mornarji vzpostavili brzojavno zvezo z Viborgom. V prvi brzojavki, ki so jo poslali v Vibofg, javljajo, da je v Kron* stadtu vsa oblast v rokah revolucionar, odbora. V neki drugi brzojavki pozivalo mornarji posadke v Petrogradu in oko=> lici, naj začnejo borbo proti bol j ševi ški strahovladi za državljanske svoboščina in za ustavotvorno skupščino. Po zadnjih vesteh se je polk Izmai« lovski, najstarejši polk rdeče straže, pri-* družil k vstašero. Boljše vi ki pošiljajo prori Peti ogradu novo oddelke kotujtoe m finske rdeče straže. Amerika Goapod«»r»ko raztezanje v Južni Anterfkj PARIZ, 6. Bili so se raširiti glssovi, da je či>enska vlada dala tvrdkl Krupp na razpolago zemljišče za graefko vell^ ke Pomiče. Glasom neke brzoj&^e čt? lenske vlade so te pretkane, ker v resnici gre le z a pogodbo z nekim nezn^ &kim kovinarskim sindikatom z* zgradbo nove livarne. Vojna med CosUrico In Pasaimo WASHINGTON, 8, Vlada je prejel* obvestilo, da se čete republike Costa* riea umikajo 9 spornega ozemlja in da so se začela pogajanja za efcienitev pre^ mirja rned Costarico in Panamo s poc sredovanjem Zedinjenih drfav. Pri tej1 prik>žirtosti bodo tudi določene meje med obema državama. italijanska zbornica Rtoo. 7. marca 192!. Prejšnji t«len ee j® aboraica & bltokrt,- tlfiiio refermo. V petek 4. t. m, j« sprejela oaert, a ka^erkn ae ima sa pruočevan^ to reformi ustaecviti parlamentoma komisija. Ta reforma »tremi ta tem, da. st. doigotra^al Lu dragi pisar. \t.-Aroj poeno«tavi in i;krirri tolilto »ledr uradov, kciitor gl*de 3tov. nastav.. ki jo naraviu^ ojremno in kl obiutso cbtežvje đsr^ Ivanec. DkIjV se rrx-ra »boljšati t u Ji ^mot»c stan)« pitan-, iikegi' osc4>ja. Glede zaJnjc točke s© ^ctuii-J.i j-cdlaJaL1 i sj v'ida izrvrJi zvišanje uejtmkcv t®icu urii«! 3tvu s posebnim odloltcin ter caf nsu neikafe predujme oa p o viške. Mmkirfki piedi*cd ni!c j« bil proti predlogu, ker je zate, da mora k ted»;, da ^sd^la parlamentarna komisija svoj« delo in fia predlogi rbor-nlci. Včernj so drž«\r»i urattr.iki v Rintu držali de-" bro obii'ian shod, na katerem so sprejeli dnevrl red, ki cčita vladi, da s svojim obsojanja vi ednini posto-^njem izziva uradin^tvo. Dnevni r^d naipoi'c-1 dujo priCel^U pajivne rc5i«lencc s jK^dclikcmi 7. t. m. Stran ft >EDINOST* V Tfriu, dat S. Bar« i*Zf> Zanimivo je fcilo glasovanje izvolit« v parla ir-entarne komisije, kateri jo poverjena salcga. da tepreraeni volilne okraje, KaLcr je znano, ei etoji-ta. v tem vpTa5«nja dve etruji različnih nazirnnj l»a*proti Ena fci betela imeti obsežnejše volilne okraje, k£lcr »o tedanji. Irpreir.cmba volilnih krajev je posebno važna že z ©tirom na to, kc? vse k*£e, da življenj« sedanje zbornice c-c bo dcl-Notranji poHtifnl položaj Italije sc je v zadetih mesecih tako izpremcnil, da bi nekatere otran-i-.e ladc videle, ako bi vlada rarpustila zbornico Ver razpisala nove volitve. Vendar pa jc tc glasovanje dokazalo, da večina zbornice ni še za nove * clitve. Krvavi dogodki po vsej državi ro ponovne prišli t rarp-ravijanje. Socialisti so imeli že rama posvetovanja, kake bi prišli v okom silnim napade-n «vcjih sovražnikov. Livornskc zborovanj© italijanskih sindikatov je kcnčalc z zmago socialistične stranke. Zate jc verjetno, da se bodo socialisti pnergičneje postavili v bran, ko so si zagotovili pomoč delavskih ttrekomih organizacij, ktr to se ie izjavile za. zvezo s politično stranko. V tobclo so predlagali, naj vlada take-j cdjjo-vori na interpelacije glede dogodkov v Tofikani, zlasti v Sieni, Giclitti je izjavil, da ne more podati nikakega edgcvora, dokler nima točnih in za-nesljvih pedatkov. Verjetno je, da pride do te razprave 8. t. m. Socialisti, ki so pedali 2e razne izjave, 5 katerimi so «e postavili proti nasilju, in so na ta način odvreii ofenzivno ost svoji boljie-vi&ki propagandi, bodo sedaj lahko z večjim poudarkom zahtevali cd vlade, da jih ščiti pred požigi nasprotnikov. Pričakovati je torej energičen odpor e strani tociaiirtcv. Dane« (7. t. m.) co je sestal ministrski svet, ki sc je pečal z zunanjepolitičnimi iz&devaml, zlasti z ozirom na važne odločitve medzaveznižke konference v Londonu, ter določil dnevni red, ki rsi-bteva, naj zbornica naseda do velikonočnih počit-nfh. Min. svet je sklenil, da se prepustijo turščica, r:ž in cves ■svobodni trgovini. V tem tednu bo razpravljala zbornica najbrž i^di o zunanji politični bilanci. Seveda se bodo pretrescvala vnanjepelitična vprašanja le tedaj, če se bo vrnil zunanji minister Sfcrzit iz Londona in če bo viada voljna, da &e o zunanjepolitičnem delovanju razpravlja sedaj, v trenetku, v katerem je prišlo med Nemci in zavetniki do preloma. t. f, 062# vseh izdatkov; »očivfa 4'— kg pc 190 liro = "i'60 lir, t. j. 2 96% vseh izdatkov; elanine 0 50 kg po 14'50 lir = 7*25 lir; t. j. 2*82% vseh izdatkov; rervski 0'40 kg pc 17'— lir = 6'80 lir, t. j. 2'65% veeh izdatkov; olja 0'20 litra pc 14'— lir = 2'80 liri, t. j. 1'09% vseh izdatkov; sira 0'50 kg po 24'— lir = 12'— lir, t. j. 4'67% vseh izdatkov; mleka 6 litrov pc 2'— liri =; 12'— lir, t. j. 4'67% vseli izdatke v; govejega mesa 2'50 kg po 9 80 lir = 24'50 lir, t. j. 9'54% vseh izdatkov; jajc 12 ko»ov po 65 ccr.t. = 7'SO lir, t, f. 304% vseh izdatkov; prekajenc^a mesa 0'30 kg pc 28'— lir = 8'40 lir, t. j. 3'71% vseh izdatkov; eladkorTa 0'80 kg po 8*60 lir s= 688 lir, t. j. 2 66f£ vseh izdatkov; požene kave 0*15 kg po 23'— Jir =.- 3'45 lire, t. j. 1 '35% vseh izdatkov; suhega sadja 0'50 k£ po 3 36 lir = 1'68 lire, t. j. 0'66% vseh izdatkov; vina 7'— litrov po 4'80 lire = 33'60 lir. t. j. 13'08?S vseh iz-d a tke v. Vsega skupaj s.e je izdala za prehrane sveta 156'40 lir, t. j. 6Q'90% vseh izdatkov. Dalje je potrefila družina v enem tednu zz oblačilo 33*31 lir, t. j. 1316% vseh izdatkov; za razsvetljavo in kurivo 24'22 lir, t. j. 9*43% vseh izdatkov; za slane vanje 14'30 lir, t. j- 5'51% vseh izdatkov; za različne druge potrebščine 28" 10 lir, t. j. 10*94% vseh izdatkov. Vse^a e-kupaj je torej izdala taka družina v enem tednu 256*83 lir, t. j. 100?S vseh izdatkov. — Ako vzamemo povprečne tedenske stroške, ki jih je imela družina peti?i oseb v mesecu juliju 1920., za p-odlago, potem sc znašali njeni stroški v avgustu 100'52«£, v septembru 104'98fS, v oktobru 107'65t£, v novembru 115'32%, v decembru 118*94%, v januarju 1921. il7'36% in v februarju 115"29% enih s-reškov, ki jih jc imela v juliju 1920. Druilven« vtsti Tri&SLo učiteljsko društvo sklicuj dne 12. t. m. ob 16 odborovo sejo teli. ■— Daneu, predsednik. v eoboao, v evetcivanski Domafe vesli Spopadi med Slovenci in fašisti v Postojđf. Generalni civilni kemirariat objavlja: Z ozirem na vest, ki \o jc prinesla dne 5. t. m. »Arbeitcr Zd-tung« iz Gradca in ki govori c težkih spopadih, do katerih da je prišlo v Postojni med fašisti in Slovenci, se objavlja, da nima ta vest nobene podlage in da to je smatrati za popolnoma neresnično. — Trst, 8. marca 192i. — Gen. civ. kom. Jugosloreni iz tržsekc okolice! Pri Sv. Ivanau v Trstu stanuje neka rodbina Udcvič. Glavar te rodbine se je nahajal na. bojnem pol;u in ni o njem ne duha ne duha že 3 leta. Dve deklici siroti 6-10 let stari, kateri se nahajata pri 70-letni stari mami — tudi poc-lednja je bclehua in ubožna — se nahajata v veliki bedi. 2e nad 3 mesece niso prejeli nič podpore, ozir. penzije; umevno je, da sc nahajajo v groznem stanju, zlato trkajo na srca viem tržaškim Jugoslovencm, da jim priskočijo na pomoč bodisi z denarnimi prispevki ali s Staro obleko, ozir. z obuvalom. Vsak tudi najakromnejži dar, bodo- sprejeli z hvaležnostjo. Odpri srce, odpri roke, otirai bratovske ssjlze, sirotam olajšuj gorje . . . Darovi naj se blagovolijo poslati na sledeči r.a-ilov: Zmaga Grgić, učit. vrtnarica »Naredi dom*. Sv. Ivan (Trst). Od 8*30 do 13 ure pop. Uradne ve«ti Poitaa oabiriJjuc« v Brestcvici. S 14. marcem sc vzpostavi v Brestcvici, pol. ckr. Sežana, poštna na-biralnica, ki bo v zvezi s poštnim uradom v Tržiču. Zvezo poskrbi poštni sel, ki pojde vsak dan na poSlo v Tržič in nazaj v Breste vic o. — Tr»t, dne 4. marca 1921, — Komisar Pascdi. Poitos nabirelsicft v Doberdoba, ki ee tvojčas ni mogla zopet etveriti, se vzpostavi s 14. marcem. Vzpostavljena nabiralnica bo v zvezi s triiškim poštnim uradom. Za z,vezo bo skrbel poštni sel, ki pojde trikrat na teden v Tržič m nszaj v Doberdob, Ln 6icer cb pcndeljkih, sredah in »cbolah. — Trct, 2. marca 1921. — Komisar Pascoli. Tovprcčni tedenski stroški za vzdržsvccje v mesten februanc. Mestni statistični urad je sestavi? pregled povprečnih tedenskih stroškov, ki jih je imela v Trstu v mesecu februarju 1921. iz 5 oseb, 2 odraslih in 3 otrok, obstoječa družina. Taka družina je porabila in potrošila v enem tednu: kruha 10— kg po 0'88 lir 8'S0 lir, t. j. 3'43% vseh izdatkov; riža 2'50 kg po 2'20 liri = 5 50 lir, t. j. 2'\A% vseh izdatkov; testenin 1'60 kg po 1'90 lir = 3 04 iire, t. j. 1*18% vseh izdatkov; kromparja 3'— kg po 90 cent. ^ 2'70 Jiii, t. j. 1'05% vEeh izdatkov; posušenega fižola 0*50 kg po 3'20 liie 1*60 liro Krvavi pretep v gostilni. Pred včerajšnjim zvečer je slepil 37-!«?1ni Mihael Grettner, stanujoč v ulici Crc-ada it. 11, v neko gostilno v starem mestu. V gostilni se mu je pridružilo večje število prijateljev, ki &o ga povabil; na »mero«. Ali igranje ni trajalo dolgo. Eden izmed Grettnerjevfii prijateljev jc iidaril Grettnerja s pestjo po očeh, Grettner je moral iti i*kat pamoči v mestne bol-naisnico. Nočni napad, Včeraj zvečer jc v ulici deli Pczzo napadlo 25-lctncga Simona Hojasa, £tanujočcga v ulici dci Mcntecchi, osem tolovajev. Zaukazali so mu, naj ■se ustavi. Roparji so s samokresom grozili Hoj asu, da ga usirelijo, ako črkne le besedo. Pre-rtraJenemu mladeniču so tudi veleli, naj dvigne roke. Trije roparji so mu preiskali žepe ter mu vzeli listnico, v kateri se je nahajalo 68 lir Nato so roparji Hojasa ge nabili ter pobegnili. Hojas jo naznanil rop orožniški postaji v ulici Amerigo Vespucci Pfdel v kanal in utouil. Pred sinoćnjim je padel v morski kanal 56-letni Ivan Rigolti, brez stalnega bivališča. Možakar je bil mečno vinjen. Hodil je ob robu kanala, pri tem je zgubil ravnotežje ter padel v vode, eo ga potegnili piloti na suho, jc bil Rigciti že mrtev. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne pcstajc, ki jc dal odpeljati utopljenca v mrtvašnico pri Sv. Justu. Ponarejeni 10-lirski bankovci. Včeraj je bil aretiran 45-letni Anton S t okova c, doma iz Portcl v Irtii, ker so našli orožniki pri njem več ponarejenih 10-lirikin bankovcev. rn pc ljudskem prave »matere ubogih«, radodarnega in usmiljenega srca, kar je pričala ogromna udeležba cb fsjeocni pogrebu, ki ga je vodil domači f. župnik ob azistenci ie trdi drugih so-bratov. — Pred hišo žalosti, v cerkvi in na poko* pališču jo zapel pokojni v slovo domači cerkveni pevski r,bor pod vodstvom g. nadučitelia ginljive žalcstinake. Pri tem naj emenim, d« je bila pok. Ivana farna velika ljubiteljica narodnega petja. — Kakor Že večkrat v tej narodni hiSi, gc jc tudi topot v počeščenje blagopokojne rmatere ubogih^ nabialo med gosti 170 lir za slov. sirotiiče v Gorici. V enak namen je darovala tudi njena te edina ljubeča sestra Lucija Gruntar 50 lir, mesto venca na grob. — Za njo žalujejo njeni preostali ljubeči sinovi: Srečko domači hiSni gospodar, Vinko, posestnik v vasi, Rafael, posestnik v Ameriki ter oba gg. učitelja Albert v Piiskovici in Vekoslav na me-tčanrki želi v Celju, kakor tudi šc edino preostala njena sestra že prej imenovana Lucija iz ebčespo-ftevane, gostoljubne naredne Gruntar j ovc hižc — Preostalim naše iskreno sožalje, pokojni pa svetila večna luč! ¥šštf Iz Notranjske Iz Posiojne. Razmejitev med Ju^osiavijo in Italije, ki se ravnokar vrši, je povzročilo tudi v Postojni par irprememb. V mestu kar mrgoli novega vo-jaitva. Različne ŽFedicifeke tvrJkoeveda sami Italijani, ®g premestile vgled izpraznitve Logatca svej ficdež v Pcatcjnc. Tudi železničarj«v f« prispelo mno^o sem. In vzi ti Ijtidjc pc vprašuj «-Jo po hišah vedno za stanovanja. Vrh vsega se bodemo morali sprijazniti, kakor vsn kaže, tudi z> prijazri-ml poseti fašiolc-v. V nedeljo 27. pret. mcs. smo imeli prilika opazovati nekaj sličnega. Skozi mesto se je pomikal cel sprevod laJkih obrazov, pomešan z vo-'akL Pometali so par ti o venskih napisov, z obljubo, da store isto z ostalimi, če se takoj ne nadomestijo z italijanskimi. Toia odstranjeni napi-s-3 so ee postavili zopet na svoje mestd in tvar je bila ra enkrat rešena. Slični de gedki nejn jasno pričajo da <}c treba trajnega in «mtoreneg& delovanja vseh, akc hočemo odbiti naps.de na5ih prijaznih sodržavljane/. — Narodnjak. 1921. ze vzpostavi svoboda notranje fr^cvlae 2 ječmenom in ovsem in svoboda uvoza iz inozemstva. Z omenjenim dnevom se odpravijo določbe, ki jih \&ebuje odlok od 29. maja 1920. St. 681, v kolikor ee tičejo teh dveh vret žrta. Tisti ječmen in oves, ki je bil do omenjenega dne že rekviriran, pripade državi; tudi čc oblastva iz niso pre vzela v svojo posest. Za odlegnltev lC-krca&kife bankovcev Iz prometa v JugoJsviji. Zagrebška trgovsko - obrtna zbornica je brzojavno naprosila finančno ministrstvo, naj bi najprej odtegnili iz prometa 10-kronski bankovci, z cnc- in d v ekr enakim i pa naj bi se počakalo dotlej, dokler ne bi prišel v promet kovani denar. Srbsko - «ticar.dca b^aku v Belgradu. Začasni jugoslovenski komite mini«trstev je cdobril načrt srbako - Švicarske banke s sedežem v BeljJradu. Vesti is Istre VtsfS iz Goriške f Milka Plsper. Dne 3. s.ušca so fcakopali v Tolminu .Milko Piaper v nežni dobi 16 let. Bila jc Tv-žačanka in je v Tolminu obiskova'a prvi tečaj on-dotnega učiteljišča. Bila jc vzor tihe, požrtvovalne in ljubeznive mladenke. Nenadcma jo je zgrabil zahibtni le^ar, kateremu je podlegla v veliko žalost njenim dragim in v i k ode naroda, ki se mu tako obču'no krčijo učiteljske vrste. Lahka naj ji bc gorska zemljica! — S. N* učiteljišču v Tolminu se -je vrSila matura, k! pc jo je udeležilo krog 30 kandidatov in kandida-tioj. Sedem jih je pri izpitu padlo, sedem jih ima ponavljalo! izpit čez vso snov; drugi sc izdelali. ► Pevske in glasbeno dmStvo v Gorici« namerava prirediti v petek, 18. merca t. !. koncert, pri katerem nastopita umetnika g. Srečko Kumar in gdč. A vrelija Sancinova iz Trsta a izbranim •sporedom: Klavir: Beethoven. Bach, Chopin, Novak. Pesni: Lajovic, Grbec, Kogoj. Dne 6. aprila je nameravan drug društveni kosiceTt z nastopom pev-rkega zbora in sodelovanjem piani&ta g. Srečka Kumarja. Pcdrooncsti eportda bodo že objavljene. Iz 5uiarij, Dne 4. III, 1921. smo spremili k večnemu počitku Ivano Poljšak roj. iz občeznane rodoljubne »France lino ve hiše«, sestro blagopokojnih ■vlč. župnikov Josipa in Alfonza iz PrvaČine oz. iz Stomaža na Vipavskem . .. Pokojna jc bila res mati še stare naše korenine, vzor prave gospodinje, marljive in neumorno delavne do zadnjega, prave krščanske matere, dobre vzgojiteljice -svojih otrok Iz Ćićarije, Menda ga &i okraja, kjer bi se toliko alkoholr. uživalo kakor ravne v CičarijL Mladi in stari, veliki in mali hlastno segajo po epojnih pijačah. Skovo vsaka p-crcdnica si za težki čas ka porodnica -si zc težšd čas poroda nabavi naj-peroda nabavi žganja, da ei lajša bolečine. Že malemu otroku v poveju sc vliva alkohol, da kižjc in dobro epi, da se mu ga proti glictam in raznim drugim boleznim. Edino zdravilo v vsaki bolezni je Čičom žganje. Zaman poučuješ, manj 1 liter žganja, katerega, pije, da Jo krepi in ji «votuješ razna zdravila, Čič bode le trdil, da je žganje ln z'opet žganje najboljše zdravilo! Niso in praznik £ta za večino dan pijančevanj«t Niso še spoznali, koliko bolezni, revščine in nesreč prinaša ljudstvu neizmerno uživanje opojnih pijač Zato tudi ni menda nikjer toliko jetičnih, skrofu-loznih, padavičnih, histeričnih, kakor ravno v Čičariji. Pijančevanje je pravo prekletstvo, katero degenerira rod za redom! Ljudstvu se ravno seda j nudi lepa prilika, da popiva, ker skoro vsak ima v obilici denarja za pijačo, ko seka in uničuje gozdove ter prodaja les za vsak denar. Druge, kar jih vleče k pijančevanju, so mnoge gostilne, katere kar čey noč vzniknejo iz tal, ka kor gobe po dežju, ter okoliščina, da se ne prodajajo opojno pijače samo odrastlim, temveč tudi mladoletnim in se celo šolskim otrokom! Da sc pi jančevanjc vsaj cin«ji, ker iztrebiti ga je zelo, zelo težko, naj šola in cerkev delata skupno za skupni cilj, a oblastva naj ja v tem zvesto in dobro ped pir&jo. — Čički kralj. Pevsko in bralno društvo »Zvezda« v Herpeljah sklicuje svoj redni občni zbor na dan 13. t. m. ob 14 uri v prostorih g. Basa. DAROVI Z* vdovo Ju sirote Gr£*fi£ič pri Sv. M. M. ep.: Elvira Poji-.ni, Tomaj, L 30; Rejec, Šebrelje, L 20; Olga Čerraelf, učiteljica v Trstu, L 10; Josip Čok Golidnikov, Lonjer, L 10; ekupaj L 10. — Šolsko vodstvo K din ara. Popravek. Med ?Darov!« v »Ed.« pretekle nedelje se je vrinila tiskarska pomota, katero moramo popraviti v tem zmislu: Za sirote Grizančič smo prejeli dva i»kaza darovalcov: eden je iz Trnovega in izkazuje skupni znesek 413'— L; ta izkaz sega do imena Benigar; drugi, ki smo ga prejeli iz Katinarc, izkazuje skupni znesek 99*— L in začenja 7i imenom A. O. R. Sežana in. sega zaključka. Gospodarstvo Svobodna trgovina z Ječmenom fn ovsom vzpostavljene RIM, 7. »Gaiatelta Ufficiale« objavlja cledeči odlok glavnega komisarja za prehrano: Z 10. marcem PODLISTFK 1 UJINEC (76) — A, kaj bi znal reči faz? Saj mi je du£a polna čustev, tuge— A nikdar nisem 'zložil dveh "Vrstic, da bi mi odleglo, da bi se osokolil in doznal, da tudi jaz morem kaj. Pa kakih misli je bilo v meni in čes>r nisem hotel nupisaiil ...In starega, nesrečnega in dobrega učiteljai ki mu je žena pobegnila z dragim, a ki so mu pov erili, naj vzgoji dekletce, da postane vredna zaročenka in ut> rna žena. In borbo v njegovi zagrenjeni duži in vpraianja, ki jih etavija cam sebi: za koga jo vrgajam in kaj imam jaz od tega? Mari, da drugemu pripravljam radost in erečo, a ta drugi niti ne bo mislil na-me? , ,. Pak potem, kako da je glavna stvar v življenju, J d se \si vsposebimo za poglobljenje v stanje in čutstvovanje drugega, da bi mogli vie razumeti in vse odpuščati... Pa kmeta, ki orje zemljo in vrši edaarvo pametno in človeiko delo, donaSajoče srečo... a tudi o n^m je čut nenavadne besede, ki jih Jc že pozabil pač pa «e jc spomnil njihovega zmisla: kdor gre mimo ljudi in ne čuti potrebe, da bi jih spoznal, ta tudi ni človek. — No, kako je on rcekel to? Nekako povsem ■ftugačno — in veliko lepše!.,. Za tem mladenič«, ki mu je ljubljeno dekle tež- a potem ozdravelo, po čudežu, in ni hotel več za žene in jo nehal ljubiti, bilo strah približati se jI.,. In vsega ih ko obolelo, kako je ker ga je tega ni prišlo nič — Nc, čemu mislim na to? Pa da nisem že znorel? ... Za rae gre sedaj, jaz pa ne mislim, kam pojci em, niti ne, ka; naj storim, marveč me obhajajo take neumne in nepotrebne misli!. .. Stresel se je, ptrečital še enkrat Kriletičeve stihe, vzdahnil zopet in sklenil slednjič, da &e povrne v Sadi je v dvcrec, računajoč, da se tam kaj spremeni v njem, da si domisli kaj razsodnega, kakor bi storili tc tudi drugi ljudje. — Sadijev dvorec?... Ali pa je ta dvorec Se Sadijev, ali pa je sedaj moj? ... In napotil se je poiagoma, kelebajoč, kakor da nc želi iii, ali čuti, da mora. — Moj Bog, ktj se to dogaja z menoj? — je rekel na glas. Medpotoma je gledal tudi modro vodo v scnci, a v daljavi sivo morje, blesteče na selncu, ali v duši je bilo tako grenko, da se mujezdelo kakor da vse te lepote niso zanj, marveč za njih, A kdo da e» ti oni, to nrn ni bilo jasno tega ledenega jutra in kraj hladne vode, kigoje plažila jeklenim in ledenim odsevom. In priplazil so je k dvorcu kot kak krivec, izmučen ina pomo-drcnega obraza, pak je želel, da še bol) ponižuje sam sebe, kakor berač, ki prosi miloščine v tuji, nepoznani deželi. — Naj 'e bo čimv eč sramote in strahopetstva, in vidim naj, koliko boli morem prenesti... Bog, Ic udaril A. ko je pogledal v malo dvorišče pri severnem vhodu in pod veiiko teraso, videl je nekega zamotanega človeka, kako so marljivo bavi z nekimi avežnji in pripravlja na odhod. Pak, kc jc uzrl neki poznan obraz, ki ni takoj našel pravega mesta v njegovih zmedenih mitiib, sc jc vendar razveselil, kakor sc razveseli Človek, kc sc spominja, da vendar ima svojo prošlost. To jo bila tista stara cigank;1., ki jo je videl doslej že trikrat: v mestu, na polju pod Koviljcvaški-mi vasmi in v Sabljarjlb. In hotel je pohiteti k nji kot prijateljici ian davni znanki, al odneha! je ravno zato, ker jc ena prva poletela k njemu, hi prizadeval fi je, da mu obraz postane hladen in strog, — Saj le pobajači in nesrečneži prihitevajo i meni — si je mislil in obstal. Ali, ko sc mu je približala povsem, ae ni mogel premagati, marveč ji je ponudil cb« reki, a stara ciganka ju je prijela trdno ter je, zroč mu v cči, rekla: — Tudi hišo si pridobite... Radujem se radi vaa in želim ... — Ali če spominjate, gospod, ko sem var rekla: — Da. hvala ti, spominjam se.,« A kako si ti prišla semkaj? (Dalje.) iiorzna Tečaji: V Trstu, dne 6, marca 1021. Jadranske banka •»»•••....•••• 390 Cosulich . • 43o Dalmatin .*••••«»••••••••«» 330 Gerollmirfi .................'2400 Libera Trlesiinn £53 LIoyd ....•••<>••*•••>•«■• 1750 Lussino ......................i990 Martino!fc!i 288 Ocesnia ..•••»•«•••»•••••.> 440 Premudči l- 53 Tripoovlcli .................480 Ampelea - 69» Cement D^Im&ti^ 412 Cement Spalato.......................484 Tuja v&3ula na tržaškem trguj V Trstu, dne 8, marcA 1921. Neprepcčatcne krone........ 4 35— 4.75 avstrijsko-nernske krene ....... 4.--4.25 čefkosiovaSUe krone •••••••• 34.- .14 50 dinarji........... . . . 74.25— 75. leji .«••••«•••••*»•• 35 --- 35.5>0 marke .....*»..... •• -<350— 1450 dolarji 2U.75— 26 80 francoski franki ••••••»••. 195.--\9b5H Svic-irskl franki 452.— 454 angleški funt! papirnati....... 106 — 105.25 angleSkl funt!, zlati •••••••• 116.—117.— rubli ....•••»••••■ 11.--13.— napoleoni . ..........• . 92.- 94 — švicarski tečaji ŽENEVA, 7. Lira 219, marka 9'SO, avstr. krona 1'35, angl. funt 23'265, fr. frank 43 065, dolar 5 9475. Češkoslovaškim državiianam Generalni konzulat češkoslovaške re* publike v Trstu poziva v zmislu odloka štev. 79649 pol. prdv. N. O., ki ga je izdala češkoslovaška vlada dne 12. des eeinbra 1920, vse v letih 1900, 1899 in 1898 rojene češkoslovaške državljane, ki pri lanskih naborih niso bili potrjeni, in dalje tudi vse češkoslovaške državljane, rojene v I. 1901., da pridejo osebno _na vojaški nabor, ki se bo vršil dne 21. marca 1921. ob 9. uri predpoldne v pro* štorih češkoslovaškega generalnega kon« zulata v Trstu, v ulici Miramare Štev. 29. S seboj morajo prinesti vse osebne listine. Ako bi se kdo temu pozivu ne odzval, ga zadenejo posledice, ki jih do« leča jo §§ 42 do 45 vojaškega zakona Če« škoslovaške republike. Jan Šeba, generalni konzul Češkoslovaške repubHke. POPRAVEK V osmrtnici JOS1P1NE VDOVE PERIC k bil med &orodaiki p omotom s izpuščen bodoči zet proi. SalvadoT Lftttftruld. ALI OGLASI u raSaaajo no T^, c£o!ink beseda. — N SLUŽKINJO zn kavarno in LiSo de išče. Via T©rr*» bianca 21. IV. Efcker, J7T 15 000 L imam na razpolajjo za frvo vknji&bo. Pa« sircdovalci izključeni. Por.udbc pod ^1'godnost« na npravnistvo. 331 ZLATO in arehrne krone platum vač kot dru^! kupci. Albert Pov'u, urar, Mazilni 46 (v blil.ji drvcnc^a trga]. 2! KROJAČNICA Avgust StuUr, u\ S. D'Asslsi It. Lrojačnica v 34, HI. Trstu. nad. J* edira Fraaeesco dobroznani^ 395 LEKARNA V NABREŽINI i:na za šibke, mclokronu In raltilične otroke: Eoalraon . «etoda . Stotih z železom; Pristno ribje olje prve vrste. — SI* rup, sestavljen iz raznih Irav za itaiclf In z* soii — Preti malariji: kroijljice in tokofiina kitdnu, tinktura ielezi'. in »Vino ferro china«. — Kroglico >Brer» » in »Sredske JtapKce^ (spec»jaHtetr| za želodec in 6peo.it. — Najboljša osveževaini* limonada iRožčj vedno arveZa. — Ma^iio in fluid proti revatalkntu. — Obllži (cerotti) hrbet in knrje oči ter drugg tc- in inozemske ®pe-cijalitete. 282 POZOR! Kdor hoče kupiti Trri, strange, oglarje, fHalftre), opaslvnice, vtrž za zvonove in stolpe-ne ure, sploh vso v taojo atroko spadajoče potrebščine tiaj s« obrn« ca Ataroananči rrvarao v Postojni. Aloi^ij Vugbeke, -vTvar. 313 KRONE plača vedco par ceat. več nego vsak drugi kupce, edinola Alojz Povb, trgovina Piu2a Garibaldi et. 3, tdef. 3-29 (pr«j trg BarieraJ M za llvscji ic ?ezi3jt; jirev! aeiaki suni Seldel & Neumanu In tSiiiger4 Gasi & Gasser Bazi* vcefc potrtbJfla. I^iS^i^^MO?« FRAKLESCO eeohar popsrttasi«. ul Campi4aiio i 14 i In tudi več za lepe zimske kole (belic sn ruiiionfc). Kupujem tudi feoie lisic, vfder, dihi:]eT/ itd. po najvišjih cenali. Za ve.je množine pridem osebn3 na lice mesta. Pišite takoj na D. IVINBSP&ti«, Trst, V« Cesar© Bafiiisti (Stadion) št. 10, I, nadstrople (ioo HSfiCEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorio Hmanuele 111. 24, L spreiema od 9-12 In od 1S-18. Brczbolestno izdiranje zob, zlate krone, 2la'i mostovi brez neba. — Vse po moderni tebnikf, cmer&ki in Evicar^ki sistem. ZflsmpKid — izvoznici — Komislonnri Brata Zcrlf, Osijek I. iugoslaulM Pisarna: Trst, Via Rolano 4 200 J prima zastupstvo i ponude za vsa-kovrstnu robu, osobito kolonijelnu i manufakturnu za izvoz u Jugoslaviju se kupujejo po najvišjih cenah.? Ustrojenje, izde!ovunje in barvanje ===== izvršuje z jamstvom. ■ se Trsovina MMi list. ul. Gaiičii 32 -.m o fiasaeagincgrg im; toke, drva m peti In štedilnike FOTOGRAF ANTON JERKlč, TRST, ulica Roma (postna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom, (35 ŽGANJE na drebno in debelo, poetbno pristen slivovec, dobite v žganjarni, ulica Trento 18. Fran Szolik, lastnik. 33 MALA meblirana sobica v bližini ul. Corcneo, se išče. Pcnudbe pod »Ju^oslovenac~ na uprav-niitvo. 380 UBIRALEC in popra vljalec glaaovirjev in h ar nuncijev Andrej Pečar, Trst, ul. Coronco t, V. 333 INVALID vešč elovcnskega in neroSkega jezika želi stopiti v službo in sicer za vratarja ali čuvaja ali kaj dodobnejža. Naslov pri upravništv-j. (354} DUHOVNIK na deželi išče gospodinjo, pod -J. S.c na upravništvo.« Ponudbe 376 pa m, si elnlkf. navadna opeko, cement Portiand I. urste Daniele Pillin, Trst i 20 ZALOGI: Vlo Cerssto 25 tglcfsn 13-06 Viole XX. settembre 95 telef. z« n iHS IIBS9II H Ikl M M ml Mrnm, Kotor, Kram. m------------ ^Hr11% M »i Um HM, mmt, Opatija, Sarajevo, sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro m druge vlose pod najuiodneliiml posoli, i » ŠIlieniK, Zadar, Zagreb Trst, Wlen. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji 1 Poslovne zuezezvsetnl osčjlml kroji o tu-ln Inozemstvu