GL 195 ¦?L ^^^^^^^H Skrbi in radosti božične noči. ¦ ffpfav dobro se še spominjam one zime. O božiču je bilo. Mraz pa tak, Ip da že več Iet potem ni bilo takega; pa kaj pravim, več let: nikdar ni bilo odtedaj več takega ^^^^^ ln mati naJ bi mu mraza kotonibožič. Hre- ^fl^H^^, bili branili? Sal so še ščalo je pod čevlji, kot J^^^^Mj^K^ Tončka ogledovali z za- bi ti kdo rezal rezanico (j^H^^^^^B dovoljnostjo, kadar se je za petami, in nosnice ti I^H^I^^HH spretno sukal okrog ol- je stiskalo, da ti je kar I^H^^^^^H ^* '" okrog mašnika> zapiralo sapo. I^Hv^^^^^^H češ,blizu oltarjajcin blizu Toda vkljub vsemu I^P^^^^^^H gospoda, se vsaj ne po- snegu in mrazu ni bilo |BT , l^^^Kk tika za kloPmi in P° kotih tisto božično noč obdr- K— '^^^^H kotdrugi njegovi vrstniki. žati Košarjevega Jožka EL^B»J^^^H ^0 Jožka pa ~ saj se doma. No, pa saj mu pSln^^^^^H ne bo)imo povedaii — tudi niso skoraj nič, prav ^HH^^H s0 imeli mati že toliko nič mu niso branili. Tistih ^^ljj^^^^H ra'ši mim0 Tončka, ko- par besedi, da ga utegne ^H^H likor mlaiši in maniši Je zebsti, tisto je bilo kar * vBb M bl' °d n^c^a' Pa da bi tako rečeno. Kdo naj mu ^ll^^. mu branili v cerkev to pa tudi brani — ali iftB^*^ ^^H n0Č' k° ima prit' prV'Č Tonček? Bratec TonČek l^ESfcHl^^Bl v rdečem krilu in v beli mu ni branil; saj soravno isHERfB^Bl srajčki, in sicer najprvi iz njemu naročili gospod ^^^Bfll^HSi žagrada pred oltar? župnik zjutraj po maši v HHHflS^H Nič mu niso branili žagradu: „0 polnoči naj lwEl.M^^Bl mati. Očeta pa, ki so itneli pa tudi vaš Jožek pride, ||^M!H^BHj| ostati doma za variha čez bo Bsvetil" pri sv. maši; OKbH^MI V°^' "'*' vprašali nis0 za Streharjev je šel v šole, |lHPl| m* njihgospodarskomnenje. in zdaj je eden premalo." tB|^ Pa saJ bi tudi oče ne bili Še strežniku Tončku se ^ljk branili;samo rekli bi bili: je zdelo dobro in ime- "iA^ "Lc P°'di in vedi se do" nitno, da so gospod iz- ^ &SjH| stojno; ozirati se pa ni- brali ravno njegovega vHh^jI kari!" To bi bili rekli in bratca Jožka za malcga 1WJI- | nič drugega, pa bi legli ; strcžnika; kaj šele Jožku M^f *\ tnirno h gorki peči na | samemu-------. klop. Dobro in gorko so mati fantiča tisto noč zavili. E, mati vedo dobro, kje zebe in kako. Prav nič ni fantiča zeblo; vsaj na materino vprašanje sta odgovorila, da ju ne zebe, četudi je zdaj ta, zdaj oni potegnil sapo skozi ' rdečepremrznjeni nosek. No, pa kaj nos? Ni, da bi govoril; da le v roke ne zebe in v noge. Nos je tako na mrazu — in kdo koga vpraša, ali te C» 196 SS> zebe v nos? Da te le ne zebe kam drugam, pa te ne zebe nikamor. Ir» nikamor ni zeblo Jožka in Tončka tisto noč, in če bi ju bilo, bi tudi nobeden ne bil čutil in ne povedal. Sveti večer — pa naj bi kdo pripoznal, da ga zebe? Na sveti večer že tako neče zebsti nobenega otročička — pa naj bi Košarjeva dva, ki bosta nocoj to sveto noč, oba pred oltarjem, oblečena v tako Ijubko strežniško obleko? Pogumno korakata skozi noč proti cerkvi, sredi med njima pa mati. Že ju vidi dobra majka v rdečih krilcih in v belih srajčkah, in toliko, da se ji ne zdi, da je ona sama kot mašnik, ki stopa v najlepšem prazniškem oblačilu med njitna. Ne, tega pa ne! Otresli so z glavo, kot bi hoteli pregnati slabo misel. No, pa saj se jim je tudi zdela res slaba, če bi se hote primerjali z mašnikom. In niso se hoteli. Kar tako se jim je prikradla, kar tako po vrsti: za Jožkom Tonček, za Tončkom pa mašnik ... Cin, cin, cin, cin, cin . .. cin.. . cin . . . cin . . . Orgle zabučč, strežniki z mašnikom pristopijo, toda Košarjeva mati ne slišijo ne orgel, ne vidijo za hip ne oltarja, ne mašnika, samo Jožka . . . Ali bo? kam bi se dejali, ka bi kaj pokazil. Toda samo za hip, za hipec — pri sveti maši se ne sme videti drugega kot samo sveto opravilo. To je bilo strahu in premagovanja! Od svete daritve so uhajale materi vedno misli in tudi oči na Jožka; na Tončka ne: on je že vajen, on ne bo pokazil — toda Jožek? Vendar sveta daritev je glavno; na daritev se mora paziti; naj pokazi Jožek ali če tudi Tonček: daritev je Ie daritev, popolna in sveta. Končano je sveto polnočno opravilo. Po sreči je bilo — —. Oddah-nili so se dobra mati. Nikdo nima kaj oporekati Košarjevima dvema, Tončku in Jožku. Ni se bilo treba skrivati pred drugimi Košarjevi materi; ni se jim bilo treba sramovati sinov. Še kar v najgostejšo gručo so se zarinili, češ: tu se bo kaj slišalo o naših. In res se je. Ta-le Košakov mali je pa kaj pripraven fantek. Tako majhen, pa se vede tako tnodro. Ali ste ga videli: pa prav nikamor se ni ozrl. Tako se je čulo iz gruče. Bližnje sosede pa so dregale srečno Košarico: „Ali slišiš?" — Kako težko so zakrivali Košarjeva mati svojo radost; koliko premagovanja jih je stalo, da se niso oglasili v prilog svojemu Jožku! In Jožek? Ves srečen v ljubki cerkveni obleki; ves srečen pred razsvet-Ijenim oltarjem; ves srečen, ko so mu mašnik pokimali v žagradu in šepnili: Jožek, dobro si delal."------- Prerinil se je od gruče do gruče, poslušal in poslušal, da bi čul materin glas —- zaslišal je njih besede in naposled le prerinil do matere, se jih je prijel za krilo, da jih ne izgubi v tetni. Seveda nista govorila med Ijudmi o sreči, ki sta jo nosila oba v srcu; toda, ko sta krenila s ceste po ozarah proti Košariji, in bila čisto sama, tedaj so pa govorila usta, česar je bilo polno srce. Vse je povedal Jožek, od prvega do zadnjega, in mati so bilt veseli dobrega Jožka, ki ga imajo radi tudi gospod župnik. Modri Bog! V tako neznaten začetek človeškega napredovanja si polo-žil toliko radosli in srčnega veselja, da krepiš in dvigaš mlado bitje, od CL2 197 »® stopinje do stopinje, in mu na vsaki višji stopinji daješ novega veselja, da mu s tem daješ poguma, da se ne zmeni za trnjevo pot pod nogami, tem-več da gleda le na venec zmage, ki se mu ima položiti vrhu trnjeve poti na glavo! J. G.