PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	^	1 m I*
Abb. Destale 1 gruppo	Vi61!3 xOU llF
Leto XXXI. Št. 175 (9177)
TRST, četrtek, 31. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
FINSKI PREDSEDNIK KEKKONEN SVEČANO ODPRL ZAKLJUČNO ZASEDANJE KONFERENCE 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU
«Dai radosti in upanja za Evropo»
V konferenčni dvorani je zbranih 8 šefov držav, 17 predsednikov vlad, 6 partijskih sekretarjev in trije zunanji ministri - Kekkonen podčrtal, da ne gre za sestanek zmagovalcev v vojni ali za srečanje velikih sil, temveč za konferenco suverenih, enakopravnih in neodvisnih držav - Italijanski premier Moro poudaril povezanost evropskih procesov s svetovnimi in odgovornost do nerazvitih - Predsednik Tito se je sestal z vrsto evropskih državnikov
(Poseben dopis)
HELSINKI, 30. — «To je dan radosti in upanja za Evropo.» S temi besedami je finski predsednik dr. tirho Kekkonen dopoldne ob 11. uri slovesno otvoril tridnevno srečanje na vrhu 35 držav Evrope in Severne Amerike, ob zaključku konference o varnosti in sodelovanju v Ev-nopi. Britanski premier je zgodovinskost tega največjega zborovanja v diplomatski praksi Evrope najbolj slikovito takole označil: V primerjavi s konferenco v Helsinkih sta videti celo takšni zborovanji kot tisto na Dunaju 1814 ali pa v Berlinu 1878 zgolj kot čajanka v smokingih.
Podoba v konferenčni dvorani Finlandia je bila čez dan zares veličastna: 8 šefov držav, 17 predsednikov vlad (med njimi vendarle tudi turški Demirei, ki je še včeraj grozil, da bo spričo navzočnosti Ma-kariosa kot ciprskega predsednika konferenco bojkotiral), 6 partijskih sekretarjev in trije zunanji ministri ~~ vsi udeleženci konference na vr-
Finski predsednik Kekkonen
Tajnik OZN VValdheim
sv’,Podstavljajo najbolj razviti del Odgovorni pa so tudi za 80 vania sYet°vnih izdatkov za oborože-tedai •	j6..Poudaril Waldheim, in
usoda p V Mihovih rokah ne samo tudi tVroPe> temveč v znatni meri di v sveta. Prav zato je tu-Dersnoi1!- vih močeh možnost in ri in m jVa’ odločilno preusme-2a modnarodne tokove in naložbe,
p. ,r, m blagostanje vsega sveta. korifp e J Kekkonen je podčrtal, da v vnirenca m sestanek zmagovalcev Je u111’.niti ne srečanje velikih sil. nih i °nferenca suverenih, neodvis-čennn et?akopravnih držav. Upravi-novo nha3?6"10’ da 2 ni° odpiramo odnLu .bje v naših medsebojnih in r|Slh’ nadaljeval Kekkonen — do mtan?° Utrii pot od Popuščanja bi Ja,lltve miru. «Toda to nas ne svetil0- 'oditi v pozabo ostalega flitta’. kjer še obstajajo resni kon-1 p1 m velika revščina.» ki ienewlnÌ tajnik OZN Waldheim, fero« • mastni gost prenesel kon-vseh C\ vest vsega človeštva, je v zleer j° bogatem nastopu podčrtal zauet dv°je: da miru ni mogoča agotoviti brez sodelovanja vseh dr-
šlroreln tud* ne na izključno voja-nil e ra)motežju. Tudi on je spom-tai „a obstoječe konflikte in podčr-[rar„vUJOOSf; nadaljnje krepitve Or-re "T združenih narodov, kate-mpnt,-C<Ì a fe s Pripravljenimi doku-jej0 konference bogato dopolnju-
tewa Popoidansko razpravo, v ka-
VeliirÌ° T3®070rdi v°ditelji delegacij
Kanade BRltiani^-e’ Grčije’ Islandije,
ce "n ZRN gKan,Jer,NDR’ Italiie’ švi' ^ m ZRN bi lahko rekli da ie v
feaVnem odrazila zadovoljstvo udeležencev z doslej doseženim, seve-
dosetdanib0rnf)0’ da bo pravi uspeh čS konferenca šele z uresničitvijo zapisanega. V tej zvezi so govormh! nekajkrat omenili Beograd sle WPnZ°riŠ?e Prih0dnie evrop-kier ho h enC^ leta 1977) kot mesto, lednih d.ejanske sadove zdaj že več-
ST' “ popuS,!a"Ie 28
Premierji Trudeau (Kanada), Wil-
son (Britanija), Moro (Italija) in I Karamanlis (Grčija) so z izjemo u-vodnih Kekkonena in Waldheima doslej edini omenil ' neizbežnost pove-' zanosti evropskih procesov s svetovnimi in odgovornost in dolžnost do nerazvitih. Moro in Karamanlis sta se v tem smislu pretežno omejila na sredozemsko komponento, pri čemer je v grškem nastopu prevladala zaskrbljenost spričo ciprske krize in ostre obtožbe Turčije, da na Cipru ogroža uresničitev načel sedanje konference. Po mnenju Tru-deauja je konferenca že potrdila uspešnost metode konsenzusa. Prvi sekretar ESP Nemčije Honecker je ocenil, da za politiko miroljubne koeksistence ni alternative, Wilson se je s tem strinjal; vendar s pripombo, kakšno koeksistenco želimo, takšno, ki počiva na ravnotežju vojaštva ali pa razorožitve.
Bolgarski voditelj Živkov sodi, da na konferenci ni zmagovalca in tudi ne oškodovanega, da je doseženo, kar je bilo mogoče. Za nas vsekakol zanimiv je bil islandski premier Hallgrimsson, ko je poudaril, da bi morala biti zaščita narodov skupna težnja, ne glede na to za kako majhne narode gre. «Z ohranitvijo njih posebnih značilnosti in kulturne-
ga izročila bomo najbolje bogatili našo civilizacijo,» je dejal Hallgrimsson.
Gostitelj konference, finski predsednik Kekkonen je nocoj priredil vsem šefom delegacij slovesno večerjo. Helsinki, ki so se danes zbudili ozaljšani s tisočimi zastavami držav udeleženk konference in države prirediteljice, pa so ves dan že tudi prizorišče dobesedno neštetih obkon-ferenčnih srečanj. Tako sta se že navsezgodaj sesia voditelja velesil, Brežnjev in Ford in začela s pretresom dvostranskih odnosov in iskanjem možnosti za novi, sporazum a omejitvi strateške oborožitve. Proti večeru je prišlo do prvega mednem-škega sestanka na zares najvišji ravni — med Honeckerjem in Schmidtom. Oba Nemca,, kakor tudi ameriški in sovjetski voditelj bodo z dialogom nadaljevali.
Jugoslovanski predsednik Tito, ki je kot starosta tu še naprej v središču pozornosti, je imel čez dan srečanja z danskim premierjem Joer-genssenom, bolgarskim voditeljem Živkovem, avstrijskim kanclerjem dr. Kreiskim, voditeljem poljske partije . Gierekom in francoskim predsednikom 1 D’Estaingom.
Promet v Helsinkih je sicer od davi dobesedno blokiran. Saj stanujejo državniki na vseh mogočih koncih mesta in jim je treba zagotoviti nemoten prihod in odhod v konferenčno dvorano kot tudi na prizorišča posameznih obkonferenčnih srečanj. Toda kljub temu, da je vseh državnikov in uradnih članov delegacij kar 900, novinarjev 1300 in nekaj tisoč drugih spremljevalcev, o-ziroma pripadnikov varnostnih sil, poteka zaenkrat vse v najlepšem redu.
BORIS BERGANT
Danes imenovana nova začasna portugalska vlada?
LIZBONA, 30. — Razen vesti o odstopu, ki pa še niso bile uradno potrjene, ministra za industrijo Gra-vinha in podtajnika za zunanje zadeve Sampaia, ni nobenih novih podatkov o pogajanjih za sestavo pete začasne portugalske vlade. Nekaj pa bi morali vsekakor sporočiti pred odhodom predsednika republike Costa Gomesa v Helsinke, kjer se bo
Hlll^llllllllllllllmHlllllllllllllllllllllllll"l»>l"l||l|l|l,lill,llllrlI,llrl,l,,ll,>*’,,,,l,llllll,ll,lll,illlilllllll,l,llllllllmIlllill,,ll,,lllll,lillll>llllllllilllilllil,,11,11,111,1111111
POSLANSKE KOMISIJE RAZPRAVLJALI 0 VLADNEM ZASILNEM NAČRTU
DOLOČENIH3.500 MILIJARD LIR ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA
Podpredsednik vlade La Malfa je dejal, da vlada v sedanjih pogojih ne more narediti več - Kritike poslancev levice
RIM, 30. — Podpredsednik vlade La Malfa in zakladni minister Colombo sta danes na skupni seji poslanskih komisij za finance in zaklad ter za proračun in gospodarsko načrtovanje obrazložila ukrepe, ki jih bo vlada pripravila za poživitev gospodarstva. Ukrepe bo vlada
sprejela z zakonskim odlokom, potrditi.
Iz obrazložitve je razvidno, da gre za skupek posegov na proizvajalnem področju za skupno 3.500 milijard lir. La Malfa je ob tej priložnosti poudaril, da je to največ kar lahko vlada naredi v sedanjem položaju, upoštevajoč denarne omejitve, ki jih je treba še izvajati, da se prepreči poslabšanje položaja. Po mnenju podpredsed-
ki ga bo moral nato parlament
nika vlade in zakladnega ministra, bodo ti ukrepi dali zagona splošnemu gospodarstvu, še posebno pa malim in srednjim industrijskim podjetjem.
La Malfa je poudaril, da bodo u-krepi pripomogli tudi k spodbujanju izvoza in k zmanjšanju obremenitve pasivnosti plačilne bilance, skladno s pobudami za pospešitev
Sprejet odstop guvernerja Carli j a
(Paolo Baffi novi guverner «Banca d'Italia»)
RIM, 30. — Guverner Banca d’Italia Guido Carli bo 19. avgusta dokončno zapustil svoje mesto. Carli je sam odstopil z mesta guvernerja in je njegov odstop višji svet «Banca d’Italia-» na današnji izredni seji sprejel. Obenem je višji svet imenoval za novega guvernerja Paola Bafjija, ki je bil do sedaj glavni ravnatelj državne banke. Za glavnega ravnatelja so imenovali dosedanjega podravnatelja Ossolo.
Guido Carli je bil 15 let guverner državnega emisijskega zavoda. Imenovali so ga leta 1960. Še poprej je bil njen glavni ravnatelj. V vsem svojem življenju, po opravljenih študijah, se je Carli ukvarjal z jinančno-bančnimi vprašanji. V zadnjih 15 letih pa je bil eden velikih udeležencev gospodarske in denarne politike v državi. Kot guverner se ni ukvarjal samo z vprašanji državne banke, temveč je zaradi slabe gospodarske in denarne politike vlade in njenih pristojnih ministrov večkrat posegel z odločujočimi denarnimi ukrepi. Njegova poročila na letni skupščini «Banca d’Italia» so postala gradivo za «razmišljanje» državnih upraviteljev. Lansko leto, ko je vlada popolnoma odpovedala ob naraščajoči gospodarski krizi, se je Carli odločil za politiko «omejitve kreditov».
Carli je bil poznan tudi kot denarni izvedenec na najširšem
mednarodnem področju. V povojnih letih je bil član številnih mednarodnih bančnih in finančnih u-stanov, v letih 1957 - 58 je bil tudi minister za zunanjo trgovino.
Njegov naslednik Paolo Baffi je bil v zadnjih 15 letih glavni ravnatelj «Banca d’Italia».
gospodarstva.
Govoril je nadalje o gradbeništvu, ki bo deležno precejšnje podpore, saj bodo dali denar za izvajanje zakona 166, ki predvideva 600 milijard za razne gradnje. Ta denar bodo razdelili med deželami, ki jamčijo, da so sposobne uporabiti ga takoj in da imajo že pripravljene načrte. Med drugim bodo namenili Blagajni za pologe in posojila sklad 600 milijard lir za letošnje in dve prihodnji leti, ki bo prav tako razdeljen deželnim upravam za podporo pri gradnji bolnišnic. Nadalje je La Malfa govoril o pristaniških gradnjah in se podrobno zadržal pri industrijskih naložbah. Sedanja kriza proizvodnje, je dejal podpredsednik vlade, je prepričala vlado, da mora usmeriti svojo pomoč malim in srednjim idustrijskim podjetjem. V ta namen se je vlada odločila nakazati 90 milijard lir za dve prihodnji poslovni leti. Ta pomoč bo omogočila nadaljnjih 1.800 milijard naložb.
Glede kmetijstva bo vlada prispevala 550 milijard lir za neposredne prispevke, za krožni sklad za mehanizacijo, za osuševanje zemljišč, za namakanje in za krožni sklad za razvoj živinoreje.
Prispevki, ki jih predvideva vlada, zanimajo tudi letališča, zlassti pa še okrepitev javnih prevoznih sredstev v pristojnosti deželnih u-prav. Vlada namerava prispevati za nakup vozil v prihodnjih 5 letih 30 odst. skupnih stroškov. Glede Juga pa je La Malfa zagotovil, da bodo najkasneje do konca decembra letos sprejeli zakonski ukrep za zagotovitev denarja Blagajni za jug. V vsakem primeru pa bo vlada kmalu nakazala 1000 milijard lir za začetek izvajanja sprejetih načrtov.
Po obrazložitvi zakladnega ministra Colomba, ki je v glavnem govoril o «uskladitvi naložb s splošnim gospodarskim razvojem v državi», se je razvila razprava. Komunistični poslanec Barca je sicer priznal veljavnost nekaterih ukrepov, ki jih predlaga vlada, hkrati pa je opozoril na resne pomanjkljivosti drugih, kot na primer ukrepov za kmetijstvo. V resnici je pomoč kmetijstvu usmerjena bolj v korist veleposestnikov kot malih in srednjih neposrednih obdelovalcev. Kar se tiče gradbeništva pa je komunistični poslanec kritiziral poskus krščanske demokracije, da bi usmerila prispevke na osnovi zakona 166 na špekulacijske in luksuzne gradnje stanovanj.
Socialist Giolitti je ugotovil, da je vlada te ukrepe utesnila v zelo kratek čas. Da se napravi vsaj majhen korak naprej, je dejal Giolitti, bi bilo treba najprej začrtati srednjeročno industrijsko politiko, začenši z vprašanjem jedrskih elektrarn. Nato bi bilo treba začrtati stvaren gradbeni program, prenehati s sprejemanjem razdrobljenih ukrepov za kmetijstvo in z nezaupanjem do deželnih u-prav.
udeležil zaključnega zasedanja konference o evropski varnosti in sodelovanju. Gomes bo odpotoval jutri zvečer ob 18. uri.
Ministrski predsednik Vasco Gon-galves je tudi danes nadaljeval posvetovanja z raznimi vidnimi portugalskimi osebnostmi, med katerimi naj omenimo obrambnega ministra Ribeiro, ministra za informacije Je-suina ter vrsto visokih častnikov. Z današnjimi posveti naj bi Gongalves tako poročajo v krogih vladnega predsedstva, zaključil svoje sestanke za sestavo nove vlade. Popoldne se je premier udeležil plenarnega za sedanja sveta revolucije, še prej pa se je sestal z ostalima dvema trium-viroma Costo Gomesom in De Car-valhom. Kot znano imajo triumviri vsak svoje področje, za katero odgovarjajo: Costa Gomes za stike s tujino, Gongalves za notranja vprašanja, De Carvalho pa za vojaška vprašanja in vprašanja notranje varnosti. Gongalves bo predložil seznam novih ministrov svetu revolucije, ki pa ima od 25. julija zgolj posvetovalno vlogo.
Kot kaže je največji problem imenovanje novega zunanjega ministra po odstopu majorja Mela Antunesa. Po zadnjih vesteh naj bi novi šef portugalske diplomacije bil major Manacas, letalski zdravnik, član koordinacijskega odbora gibanja o-boroženih sil. O Guerreiru in o admiralu Rosa Coutinhu se baje ne govori več. Kakorkoli že pa je gotovo, da bo novi zunanji minister član oboroženih sil.
Danes se je vrnil s Kube general Otelo Saraiva De Carvalho, ki je bil 'medtem imenovan za enega treh triumvirov. Na letališču ga je dočakala vrsta visokih častnikov in komunističnih funkcionarjev. Po svojem prihodu na Portugalsko je De Carvalho potrdil izjave, ki jih je dal neki tiskovni agenciji na Kubi in dejal, da je portugalska socialistična stranka na čelu reakcije. Kar zadeva njegovo vključitev v vlado pa je dejal, da o tem ne ve še nič, saj se bo moral prej sestati z ministrskim predsednikom Gon-calvesom.
w ▼ /X .	« s	-m	I	•
evropskih socialistov o položaju na Portugalskem
RIM, 30. — Tajnik italijanske socialistične stranke De Martino in podtajnik Craxi se bosta na vabilo švedskega premiera Olofa Palmeja udeležila sestanka, ki bo v soboto v Stockholmu in ki bo posvečen položaju v Portugalski. Sestanka se bodo udeležili, poleg tajnika portugalske socialistične stranke Maria Soaresa, ministrski predsedniki Norveške Bratteli, Danske Joer-gensen, Nizozemske Den Uyl, Velike Britanije Wilson, zahodnonemški kancler Schmidt in avstrijski kancler Kreisky. Posvetovanja se bo udeležil tudi predsednik nemške socialistične stranke Willy Brandt.
Fordom in državnim
Pogled na dvorano palače Finlandia, v ospredja ameriška delegacija s predsednikom
tajnikom Kissingerjem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuumiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimuuiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Prof. Pave! Petričič izvoljen v videmski pokrajinski svet
VIDEM, 30. —. Prof. Pavel Petričič ikandidat na listi KPI v voliilnih okrožjih Špeter Slove-nov oh Nadiži in v Palmanovi na uradnih volitvah 15. junija letos bo prišel v pokrajinski svet in bo v njem zastopal beneške Slovence. Našim bralcem je že znano, da ni bil Petričič
Prof. Pavel Petričič
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiHiiiiiimiinuiiitiiiiniiitfiiiiiimimiiiiiiiiMiHiiiiiHuiiiiiMiiiiMiiiiiinimiiniiui
KONČANO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA UIL
Sporazum o ureditvi odnosov z manjšino
Štirje tajniki socialistične skupine so preklicali odstop - UIL za sindikalno enotnost
RIM, 30. — Po nedavni poravnavi spora v sindikalni zvezi CISL med večino in manjšino, ki je grozil, da razdvoji sindikat, so danes ob zaključku tridnevnega zasedanja centralnega komiteja sindikalne zveze UIL sklenili dogovor o normalizaciji notranjega življenja v sindikatu in o odnosih med večino in socialistično manjšino. V bistvu gre tudi pri UIL za poravnavo spora, ki je prav tako grozil, da pride do razkola z vsemi hudimi posledicami za nadaljnji boj za sindikalno enotnost.
Na osnovi dogovora so štirje zvezni tajniki socialistične skupine preklicali odstop. Centralni komite se je obvezal, da bo na novo proučil sestavo zveznega tajništva. Za proučitev teh vprašanj je bila sestavljena komisija, ki ima nalogo, da pripravi predloge, ki jih bodo proučili in o njih sklepali na prihodnjem zasedanju centralnega komiteja UIL.
Do sporazuma je prišlo na osnovi dokumenta, ki ga je sestavila
ožja komisija in ki ga je centralni komite soglasno odobril. Razprava v centralnem komiteju je bila zelo napeta in do zadnjega trenutka ni bilo gotovo, da bodo dosegli sporazum, zlasti zaradi spornega vprašanja o sklicanju izrednega kongresa.
Pred odobritvijo resolucije je glavni tajnik UIL Vanni zaključil razpravo z odgovorom na številne posege.
Resolucija, ki v uvodu analizira gospodarsko - politični položaj v državi v luči volilnih izidov 15. junija, obširno govori o vprašanju sindikalne avtonomije in poudarja, da avtonomija predstavlja osnovno vprašanje sindikalne enotnosti, v iskanju bolj učinkovite in udarne navzočnosti sindikalnega gibanja v družbi. V tej perspektivi je enotnost vseh delavcev edini cilj, za dosego katerega se bo UIL zavzemala v skladu s sklepi kongresa v Riminiju.
direktno izvoljen na zadnjih volitvah za pičlo število glasov. Takrat nam je bilo vsem žal, posebno -zato, ker ga poznamo kot sposobnega vsestransko angažiranega človeka na političnem, šolskem in kulturnem področju. Zato je danes navdušenje nad dejstvom, da bo prišel v pokrajinski svet razumljivo še večje med beneškimi Slovenci. Silvano Tarondo izvoljen na listi KPI je podal ostavko, ker je postal župan občine Tavagnacco. Petričič kot prvi neizvoljeni na listi KPI v pokrajinski svet bo prevzel njegovo mesto. Zadovoljstvo beneških Slovencev nad volilnimi izidi je bilo že veliko, a sedaj z izvolitvijo Petričdča v pokrajinski sveit je več kot popolno. Tov. Petričič je zaveden Slovenec in smo prepričani, da bo znal zagovarjati v pokrajinskem svetu želje, težnje, zahteve in pravice svojega ljudstva. Njegova izvolitev ni samo kronanje njegovega dolgoletnega dela in boja za pravice beneških Slovencev, pač pa tudi boja kulturnih društev naše Benečije. Njegova zmaga je predvsem zmaga beneškega ljudstva.
Sedaj je naša ožja domovina zelo politizirana in vlada zanjo veliko zanimanje. Lahko se reče, da so s tem kulturna društva Beneške Slovenije in napredne politične sile naredile prvi stvarni korak naprej. Tovarišu Petričiču izražamo iskrene čestitke in mu želimo uspešno delo.
IZIDOR PREDAN
Odobren zakon o šolskih gradnjah
RIM, 30. —. Senatni komisiji za šolstvo in javna dela, ki sta se danes sestali na skupni seji, sta odobrili na zakonodajni ravni zakonski osnutek o pospešitvi šolskih gradenj. Zakon stopi sedaj v veljavo, ker so ga pristojne komisije zbornice že odobrile. Z ry'im je zagotovljen denar za gradnjo šolskih poslopij. Obenem zakon urejuje odnose med državo in deželnimi u-pravami v pogledu, šolskih gradenj in omogoča hitrejši postopek za o-dobritev načrtov. Zakon določa 2.000 milijard lir razdeljenih na prihodnjih osem let.
WASHINGTON, 30. — Ameriški obrambni minister James Schlesinger je osebno priporočil kongresu, naj ponovno prouči sklep, ki so ga poslanci sprejeli prejšnji teden in s katerim so uvedli embargo nad ameriško dobavo vojaškega materiala Turčiji.
Sklep ameriškega kongresa je kot znano povzročil reakcijo, saj je vlada v Ankari prevzela poveljstvo nad vsemi ameriškimi oporišči v Turčiji.
V	Helsinkih se je začelo tridnevno srečanje 35 držav Evrope in Severne Amerike na vrhu, ob zaključku konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Otvoritveni govor je imel finski predsednik Kekkonen, ki je podčrtal, da konferenca ni sestanek zmagovalcev v vojni, niti ne srečanje velikih sil. J* konferenca suverenih, enakopravnih in neodvisnih držav, konferenca, s katero se odpira novo obdobje v odnosih med državami udeleženkami. Generalni tajnik CZN Waldheim je v vsebinsko bogafern nastopu podčrtal, da miru ni mogoče zagotcv.ri brez sodelovanja vseh držav in tudi ne na izključno vojaškem ravnotežju. Poudaril je nujnost nadaljnje krepitve Organizacje združenih narodov, katere načela se s pripravljenimi dokumenti bogato dopolnjujejo. V prvem dnevu zasedanja na vrhu je sp;e-govcril tudi italijanski premier Moro, ki je omenil neizbežnost povezanosti evropskih procesov s svetovnimi in odgovornost ter dolžnost do nerazvitih držav. Jugoslovanski predsednik Tito je imel vrsto srečanj, med katerimi se je pogovarjal z danskim pre-mierom Joergensenom, bolgarskim voditeljem Živkovom, avstrijskim kanclerjem Kreiskim in drugimi. Pomemben je bil tudi prvi mednemški sestanek med Honeckerjem in Schmidtom.
Vlada je sestavila zasilni načrt za poživitev gospodarstva, ki predvideva 3.500 m.lijard lir izdatkov. Podpredsednik vlade La Malfa in zakladni minister Colombo sta danes obrazložila načrt na skupni seji poslanskih komisij za finance in zaklad ter za proračun in gospodarsko načrtovanje. Vladna predstavnika sta vztrajala, da vlada v sedanjem gospodarskem položaju ni v stanju naredti več, kot predlaga v tem zasilnem načrtu. Ukrepi se nanašajo na pomoč gradbeništvu, kmetijstvu in okrepitev prevoznih sredstev. Medtem ko sta predstavnika vlade zagotovila, da bodo ukrepi dali zagona splošnemu državnemu gospodarstvu, so predstavniki levice izrazili dvome o tem, zlasti še glede kmetijstva.
V	Anconi se je z milo obsodbo zaključila razprava proti štirim fašistom, ki so z noži ubili mladega izvenparlamentarca Mariana Lupa. Ker so napadalcem priznali razne olajševalne okol-nosti in predvsem nenamernost umora, so sodniki obsodili tri fašiste na kazni od 4 let in pol do 11 let in 8 mesecev, medtem ko so enega oprostili
Včeraj se je zaključilo poletno zasedanje deželnega sveta, ki je odobril zakon o finansiranju dežele za gradnjo ljudskih stanovanj. Delovanje deželnega sveta je bilo zdaj prekinjeno zaradi poletnih počitnic
Danes se bo ponovno sestal občinski svet v Nabrežini, da izvoli župana in odbornike. Na podlagi dogovora med krajevnima sekcijama KPI in PSI bo skoraj gotovo izvoljen za župana posl. Albin Škerk (KPI).
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES OB 18. URI PONOVNA IN VERJETNO ODLOČILNA SEJA
Načelna stališča vseh svetovalskih skupin devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Po vsej verjetnosti danes izvolitev posl. Albina Škerka za župana in odbornikov
Danes se bo oonovno sestal de- želja po preosnovi in po ustvarjanju vinsko-nabrežinski občinski svet in pravičnejše in	demokratične j še
pri tretjem glasovanju bo po vseh družbe. PSI spoštuje ljudsko voljo, predvidevanjih izvolil za župana ; ki se je ne sme razoračarati. Zato je
posl. Albina škerka. Nato bo občinski svet izvolil še odbornike in, namestnike odbornikov na osnovi sporazuma med krajevnima sekcijama KPI in PSI. Odbor bo manjšinski, saj razpolaga v občinskem svetu z devetimi svetovalci, za relativno večino pa je potrebnih enajst glasov. Vendar bo s tem ustvarjena dokaj trdna napredna občinska uprava, kot to tudi izhaja iz izjav, ki so jih na torkovih seji podali predstavniki vseh svetovalskih skupin, saj je precej logična in predvidljiva podpora svetovalcev Slovenske skupnosti ter svetovalca PSDI, ko bo šlo za odločilno glasovanje o proračunu.
Na torkovi seji občinskega sveta je «najstarejši» svetovalec posl. Albin Škerk predsedoval zasedanju (najstarejši po številu preferenc in torej zmnožku preferenc in glasov, oddanih za stranko) in po ' uvodnih formalnostih odprl razpravo, v katero so posegli vsi predstavniki po vrstnem redu na podlagi števila prejetih glasov.
Za KPI je načelnik skupine De Pangher obžaloval, da je minil že mesec in pol od volitev in nadaljeval, da se ne sme izgubljati še naprej časa morda v iskanju alternativ, ki bi bile v nasprotju z volilnimi izidi. Volilni izidi pa so v devinsko-nabrežinski občini zelo jasni: KPI je pridobila 5,3 odst., PSI je pridobila 1,2 odst. glasov, KD je izgubila 5,6 odst. glasov in Slovenska skupnost je izgubila 4,0 odst. glasov. Očitno žele volivci globok premik, saj sta izgubili obe vodilni stranki koalicije in pridobili obe stranki, ki sta bili v opoziciji.
Kakšna mora biti nova uprava? Povezati se mora s prebivalstvom, to mora biti odprta uprava za vse demokratične sile. Nova uprava mora biti resna, poštena in se mora spopasti s premnogimi odprtimi-krajevnimi vprašanji.
De Pangher je z grenkobo ugotovil, da je v občini s takimi antifašističnimi tradicijami, kot je na-brežinska, prisoten predstavnik fašistične stranke in nadaljeval, da to predstavlja žalitev za vse prebivalstvo, še zlasti pa je žalitev za Slovence, ki so pod fašizmom toliko trpeli.
Načelnik komunistične svetovalske skupine je orisal potek razgovorov z drugimi strankami in zaključil, da je potrebno izvesti minimalni program do prvega proračuna. Ta program obsega: 1. ustanovitev krajevnih odborov, da se omogoči sodelovanje prebivalstva in 2. sestavo večletnega programa, ki je za občino zelo važen. Nato je orisal kandidaturo posl. Škerka, kot kandida turo, ki naj ustvari nove, boljše pogoje za sodelovanje med Italijani in Slovenci.
Načelnik demokristjanske skupine Pase je prav tako izhajal iz izida volitev in znatne krepitve KPI ter padca glasov KD, kar je odraz dolgoročne in pametne politike KPI, ki je sledila novemu vrenju v družbi in ki sedaj žanje sadove. Po drugi strani pa je to tudi razultat raznih oblik protesta in so komunisti dali jamstvo za demokratičen red. Vendar je na osnovi uvodnih razmišljanj Pase zaključil, da ni alternative s komunisti, ker jih od KD ločijo ideološke, politične in zgodovinske razlike in KD ne more pristati na stališča KPI. Bistvo problema za načelnika demokristjanske svetovalske skupine je v kritičnem odnosu med večino in manjšino.
Preteklo občinsko upravo je Pase ocenil za pozitivno in kot primer je navedel ustvarjeno sožitje in ureditev teritorija. Vse to so bile konkretne stvari, ki jih je uprava izpolnila ob zelo hudih objektivnih in subjektivnih težavah. Še zlasti je Pase podčrtal sprejem regulacijskega načrta, ki je bil zelo važna jn velika odločitev. «Takrat so veliko tvegali in so izgubili, pa čeprav je bila to dolžnost». Pase je zelo ostro polemiziral s socialisti zaradi njihovega izstopa iz odbora pred volitvami, češ da je imel volilni in ne politični značaj, ter še zlasti zaradi sedanjega zavezništva s komunisti.
Brezigar je za Slovensko skupnost najprej podčrtal vse, kar je bilo doseženo med županovanjem dr. Legiše, in nato ugotovil, da je v Nabrežini levo-sredinska formula preživela. Zato Slovenska skupnost tudi ni pristala na predloge, da se razgovarja o obnovitvi te formule, in je sklenila, da mora natančno preučiti izide zadnjih volitev ter da se umakne iz aktivnejšega političnega življenja do pokrajinskega kongresa, ki bo v jeseni.
To je stališče sveta Slovenske skupnosti in zbora volivcev. Vendar pa to stališče tudi pomeni, da žele predstavniki Slovenske skupnosti sodelovati kot odgovorni ljudje v komisijah in v svetu. Končne odločitve pa zavise od programskih točk in ne od političnih formul, ki prebivalstvo ne zanimajo, zanima pa ga, kaj bo uprava naredila. Brezigar je odločno zavrnil glasove o namišljenemu kandidatu Slovenske skupnosti za župana in podčrtal, da Slovenska skupnost nikogar ne kandidira za župansko mesto. Končno je Brezigar tudi podčrtal, da žele, da se o vseh odprtih vprašanjih javno razpravlja na sejah občinskega sveta in da se s tem tudi ustvarjajo pogoji za jesenske nove odločitve in za razpravo o proračunu.
Caldi je v imenu PSI najprej odločno zavrnil obtožbe predstavnika KD in dejal, da je PSI izstopila iz levo-sredinske uprave izključno jz političnega razloga. Povsod obstaja
PSI iskala stike z vsemi strankami ustavnega loka, da bi skupaj premostili stare sheme. Krajevna PSDI je v celoti pristala, pa čeprav je pokrajinsko vodstvo njeno stališče kasneje demantiralo.
Sedaj je treba ustvariti novo u-pravo, ki bo imela izrazito antifašistični značaj in ki ne bo razočarala pričakovanj slovenske in italijanske skupnosti. Slovenska narodnostna skupnost je toliko pretrpela pod fašističnim nasiljem, Slovenci ter Italijani so se skupaj borili v partizanih. Skupaj se moramo truditi za vse pobude, ki bodo še izboljšale odnose. Borili se bomo za izvedbo zakonskih predlogov o globalni zaščiti Slovencev, ki so jih predložili socialistični in komunistični poslanci. PSI je pripravljena sodelovati pri upravi občine zato, da se res na nov način upravlja in da se utrdi demokratični družbeni red.
Zanevra je v imenu PSDI dejal, da je postala «levo-sredinska uprava nemogoča» in da bo zato oddal belo glasovnico. Na tej osnovi se odloži «demokratično preverjanje odnosov z vsemi antifašistični strankami v občinskem svetu».
Zadnji je spregovoril praznim stolom neofašistični poslanec de Vido vich, ker so člani vseh svetovalskih skupin in občinstvo takoj zapustili dvorano. Sledil je predlog o kandidaturi socialista Colje, ki ga je za Slovensko skupnost obrazložil Terčon, kratek premor, odklonitev kandidature in trojno neuspešno glasovanje, o čemer smo že podrobneje poročali.
nejšega sodelovanja slovenske in i-talijanske skupnosti predstavljajo o-snovne smernice delovanja socialistov v občini Devin - Nabrežina.
Prodoren uspeh ansambla «K. Racin» na natečaju v Nici
Sinoči je skozi Trst oziroma preko Opčin odpotoval v domovino folklorni ansambel «Kosta Racin», ki je pred 10 dnevi nastopal na Opčinah in na Vrhu na Goriškem. Ansambel je bil na mednarodnem natečaju v Nici, na katerem je nastopilo 19 folklornih ansamblov iz 16 držav. V tej hudi in ostri konkurenci je ansambel «Kosta Racin» zasedel prvo mesto.
Ansamblu čestitamo k doseženemu uspehu in upamo, da bo prišel še kdaj v naše kraje.
Pristaniščniki bojkotirali čilsko črno junto
Tržaški pristaniščniki so se enotno odzvali pozivu odbora «Italija-Čile» za bojkot nakladanja moke, «dar Evropske gospodarske skupnosti čilskemu ljudstvu». Pošiljka bi očitno pomenila priznanje morilske črne junte gen. Pinocheta, ki ravno v teh dneh grozi s smrtno obsodbo tajniku čilske komunistične partije Luisu Corvalanu.
Moka je ostala v hangarju št. 64 Novega pristanišča, ker so pristaniščniki odbili očitno provokacijo EGS v podporo fašističnega režima.
Ožigosanje kartončkov z urniki prodajaln
Občinska uprava opozarja lastnike trgovin in drugih prodajaln na drobno, da bo na podlagi 9. člena županove odredbe z dne 12. junija letos 29. avgusta nepreklicno zapadel rok za ožigosanje kartončkov z navedbo urnika odprtja in zapore ter tedenskega dneva obveznega počitka. Kartončke ožigosajo na poveljstvu mestnih redarjev v Ul. Madonna del Mare 13 vsak delavnik od 8. do 12. ure. Od 13. septembra dalje bo izložba ožigosanega kartončka obvezna v vseh prodajalnah.
ZANIMIVO SREČANJE V KULTURNEM DOMU
Docenti mednarodne šole seznanjeni z našo problematiko
Tečaj mednarodne socialno varnost se
šole za delovno pravo in bo zaključil v Ljubljani
Večja skupina docentov mednarodne šole za delovno pravo in socialno varnost, ki kot oddelek strass-bourške univerze prireja leto za letom poletne tečaje v raznih krajih in si je za letos izbrala naše mesto in Ljubljano, je včeraj proti večeru obiskala Kulturni dom in se seznanila s slovensko stvarnostjo v našem zamejstvu. Goste je pozdravil predsednik Slovenske kulturno -gospodarske zveze Boris Race, ki jim je nanizal nekaj osnovnih podatkov o naši številčnosti, o naši zemljepisni razsežnosti, o tem, kako se je naša skupnost v drugi polovici prejšnjega stoletja začela uveljavljati in kaj vse je dosegla do začetka prve svetovne vojne in kaj je nato za našo skupnost pomenil fašizem, ki je uničil vse, kar je bilo našega. Nato je orisal naš odpor proti fašizmu, naš delež v NOB in tudi sedanje razmere v upravno -političnem okviru, vštevši trojno delitev naše skupnosti na beneške, go-riške in tržaške Slovence z različ-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
ZAKLJUČENO JE POLETNO DELO
Predsednik deželnega sveta Pittoni o rabi slovenskega jezika v svetu
Deželni svet je opravil obsežno delo, treba pa je še okrepiti njegovo vlogo
Načelna politika PSI v občinskem svetu Devin-Nabrežina
Sinoči se je sestalo tajništvo tržaške federacije PSI skupaj z občinskima odbornikoma devinsko - na-brežinske občine Caldijem in Coljo.
Z zadovoljstvom so sprejeli na znanje potek in razpravo prve seje občinskega sveta. Socialisti so podčrtali, da se je tudi po njihovi zaslugi pričel razgovor z drugimi političnimi silami in še posebej s predstavnikom PSDI, glede katerega so pozitivno ocenili njegovo politično izjavo.
Svetovalec Colja pa je podčrtal, da so na seji premostili levi Center in vsak poziv na frontizem. Podčrtal je obvezo PSI o «metanizaci-ji» občine, kar predstavlja konkretno pobudo, za katero je treba porabiti sredstva iz tržaškega sklada.
Protifašistična budnost, globalna zaščita Slovencev v okviru vedno tes-
iiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiitnfii
V PETEK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
M. ZANETTI JE IMENOVAL POKRAJINSKE ODBORNIKE
Kritičen finančni položaj tržaške pokrajine
Včeraj se je zaključilo delo deželnega sveta, ki je odobril zakon o finansiranju dežele za gradnjo ljudskih stanovanj. Ob tej priložnosti je imel predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni daljši govor, v katerem je orisal delo dežele.
Pittoni je dejal, da je deželni svet 60-krat zasedal in da je obravnaval 71 zakonskih predlogov, 161 poslanskih vprašanj, 11 resolucij in dve peticiji. Vse to govori o obsežnem opravljenem delu. še važnejši pa je vsebinski pregled, saj sta na primer peticiji obravnavali vojaške služnosti in člen 54 statuta. Deželni svet je obravnaval socialno skrbstvo, ljudske gradnje, intervencije za produktivno sektorje, državne udeležbe itd. Vse to so bistvena vprašanja, za katera obstaja živo zanimanje na področju celotne dežele Furlanije - Julijske krajine.
Pri obravnavi dela deželnega sveta pa je treba podčrtati tudi druid aspekt, ki se nanaša na vlogo sveta v odnosu do izvršne oblasti. Pittoni je v tej zvezi opozoril na svojo izjavo, ki jo je podal, ko je prevzel predsedstvo in podčrtal vlogo deželnega sveta kot vrhovnega izvoljenega organa na področju naše dežele. Tudi v tej smeri je deželni svet marsikaj napravil, saj so se večkrat sestali načelniki skupin s predstav-
Predsednik pokrajine dr. Michele I ma bo porabila vsa sredstva Zanetti je včeraj razdelil pooblastila ■ plače uslužbencem. Zaradi tega
med novoizvoljene pokrajinske odbornike. Za splošna vprašanja in za umobolnico bo odgovarjal Ferdinando Scarazzato, za javna dela Bruno Passagnoli, za proračun Domenico Pagliaro, za osebje Giuseppe Vinciguerra, za skrbstvo in šolstvo Claudio Mitri in za zdravstvo ter varstvo okolja Paolo Sbisà. Pooblastil nista prejela namestnika odbornika, ker je KD na tak način skušala še posebej podčrtati začasnost odbora.
Včeraj so se načelniki skupin v pokrajinskem svetu sestali s sindikati, s katerimi so razpravljali o a-kontaciji, ki jo nameravajo izplačati osebju pokrajine na osnovi sporazuma, ki je bil že prej dosežen. V ta namen se bo v petek ob 18.30 ponovno sestal pokrajinski svet, ki bo sprejel ustrezen sklep. Pokrajinski svet bo istočasno tudi razpravljal o kritičnem finančnem stanju pokrajine, ki ji grozi stečaj, oziro-
za so
nujni odločni ukrepi, da se zagotovi krajevnim ustanovam avtonomija, brez finančne avtonomije pa ni nobene avtonomije. V zvezi s tem bo pokrajinski svet v petek verjetno sprejel ustrezno odločno resolucijo in bo ukrepal tudi o drugih enotnih korakih, ki jih bodo podvzeli v Rimu skupaj s sindikalnimi organizacijami. —
Problemi obrtnikov
Povišanje telefonskih tarif, povišanje cene surovin in delovne sile so zelo prizadele obrtnike naše pokrajine. To je ugotovil na včerajšnji seji izvršni odbor združenja o-brtnikov. Obrtniki so tudi ugotovili, da je nastal ta položaj zaradi izredno resne ekonomske krize in zato, ker pristojne oblasti ne rešujejo pravočasno in temeljito problemov te kategorije.
niki sindikatov in drugih organizacij, komisije so razpravljale o posameznih vprašanjih s prizadetimi in strokovnjaki.
Vse to pa ne pomeni, da je bil dosežen cilj ovrednotenja deželnega sveta in je treba še mnogo narediti. V tej zvezi je Pittoni podčrtal vlogo stalnih komisij, ustanovitev šeste komisije, način izvolitve izvršnih organov. Pittoni je tudi dejal, da «morajo razpravljati o rabi slovenščine, kar so zahtevale razne skupine». Treba je izpopolniti urade in organizacijsko strukturo deželnega sveta.
Končno je Pittoni šo govoril o volitvah članov raznih komisij, ki bodo na dnevnem redu jesenskega zasedanja, ki se bo pričelo v novem ozračju volilnih izidov, 15. junija.
Protest sindikatov in KPI proti zadržanju «baronov»
Enotna pokrajinska federacija CG IL, CISL in UIL ter sindikat bolniš-niških zdravnikov (razen primarijev) ANAAO sta ostro protestirala proti zadržanju univerzitetnih «baronov», ki so onemogočili sklep nove pogodbe med univerzo in bolnišnico za upravljanje univerzitetnih klinik. Sindikati ponovno ugotavljajo, da so med univerzitetnimi komponentami prevladali osebni interesi in ne smisel za korist celotne družbene skupnosti. Žal je tako stališče prevladalo z neznatno večino glasov in med temi je bil tudi glas sicer naprednega rektorja Giam-paola de Ferre.
Zato v svojem poročilu pozivajo vse politične in sindikalne sile, naj nastopijo, da se bodo uveljavili splošni ljudski interesi po resnični zdravstveni reformi tudi v pogodbi za vodenje univerzitetnih klinik.
Proti sklepu upravnega sveta univerze je nastopila tudi avtonomna federacija KPI, ki je ožigosala ta primer kot značilno zapostavljanje ljudskih interesov napram interesom posameznih «baronov».
Podeljene nagrade za avtomobilsko varnost
Časnikar Gianni Mazzocchi, načrtovalec Ettore Giordano in avtomobilski voznik Mike Hailwood so dobili nagrade za avtomobilsko varnost 1973-74, ki jih vsaki dve leti podeljuje Lloyd Adriatico. Mazzocchi, ki je ravnatelj revije «Quat-troruote», je bil nagrajen zaradi vztrajnega opozarjanja s članki v raznih časopisih na nevarnost na cestah in prepričevanja za zmernejšo in varnejšo vožnjo. Inž. Giorda-
Pogled na del občinstva med torkovo sejo devinsko-nabrežiuskega občinskega sveta
no je s svojim delom načrtovalca pri avtomobilski tovarni FIAT pripomogel k realizaciji avtomobila fiat 131, ki je eno izmed najbolj varnih velikoserijskih vozil. Znani motociklistični in avtomobilistični dirkač Mike Hailwood pa je prejel nagrado zaradi pogumnega in plemenitega posega med avtomobilsko dirko formule 1 veljavno za VN Južne Afrike. Takrat je sam tvegal življenje, ko je rešil nezavestnega Regazzonija iz gorečega avtomobila.
nimi, vendar v nobenem primeru zadovoljivimi pravicami.
Ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Filibert Benedetič je gostom prikazal najprej neka zgodovine slovenskega gledališča v Trstu, ki je videl prvo slovensko predstavo že leta 1850, nato je prešel na razcvit tovrstne dejavnosti vse do poklicnega slovenskega gledališča, ki je moglo pred prvo svetovno vojno samo shajati, brez subvencij, nakar je sledila prva vojna, za njo pa kmalu fašizem, ki je zadušil vse, kar je bilo našega, tudi gledališče, ki pa se je ponovno rodilo v partizanih in prišlo v Trst skupno s slovensko osvobodilno vojsko. Od osvoboditve do danes gledališče dela že polnih trideset let, vendar vedno v težavah, posebno pa v zadnjih letih, ko se bori za sam obstoj, kajti kljub vsem prizadevanjem in pu-blicizaciji ustanove mu Rim noče priznati statusa državnega gledališča, kar ima izredno hude finančne posledice.
Miroslav Košuta je v stavku dveh prikazal zamejski slovenski tisk, Karel šiškovič pa je govoril na kratko o slovenskem raziskovalnem inštitutu in njegovih smotrih.
Sledil je krajši pomenek o posameznih vprašanjih, o raznih slovenskih zamejskih organizacijah in u-stanovah, nakar se je predsednik šole prof. Alexander Bernstein, član ustavnega sveta v Ženevi, v imenu gostov zahvalil za gostoljubje in rekel, da je srečen, ker se je že tu, v Trstu srečal s Slovenci, med katere bodo šli v kratkem, ko se zaključi tržaški del tečaja, ki se bo nadaljeval v Ljubljani.
Kot smo že rekli, je mednarodna šola za delovno pravo in socialno varnost resnično mednarodna, saj smo včeraj v skupini, ki je prišla na obisk imeli že omenjenega Švicarja prof. Bernsteina in njegovo soprogo, predsednico ženske zveze Švice, belgijskega ministra Trocleta, Poljaka Waclawa Szuberla, Madžara Nagyja, zahodnega Nemca Daubler-ja in njegovo soprogo, ki je članica zahodnonemškega parlamenta in druge.
Docenti mednarodne šole, ki so včeraj obiskali Kulturni dom, ostanejo v Trstu do 2. avgusta, nakar se tečaj preseli v Ljubljano, kjer se bo tudi zaključil. Prihodnje leto pa se bo isti tečaj začel v Ljubljani, zaključil pa v našem mestu.
• Danes bo ob 18.30 možen ogled z vodičem razstave umetnosti na lesu, ki je v pipzgju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII 1.
Pomagajte pri gradnji poslopja za skupnost distroficnih bolnikov!
Na Opčinah, ob cesti, ki pelje proti Banom, se nadaljuje gradnja poslopja za skupnost distrofičnih bolnikov. V zadnjem času pa so dela nekoliko zastala zaradi pomanjkanja zidarjev. Skupnost distrofičnih bolnikov zato poziva domačine in tudi ostale prebivalce Krasa, naj z udarniškim delom po svojih močeh pomagajo skupnosti in taiko pripomorejo k izgradnji tega važnega centra za distrofične bolnike naše pokrajine.
pmočAsm jih ji odkril mm čuvaj
Propadel nočni vlom tatov v bolnišnico «B. Ga rotolo»
Sicer pa je bila jeklena blagajna prazna
25. julija je diplomiral na elektrotehnični fakulteti tržaške univerze
RADOJKO STAREC Čestitajo mu prijatelji.
Val kriminalnih podvigov, ki je v zadnjih dneh zajel naše mesto, še ni pojenjal. Prejšnji petek je mlajši ropar odnesel iz banke v mestnem središču nad 6 milijonov lir in doslej ga še niso ujeli, kot niso ujeli niti tatov, ki so predvčerajšnjim ukradli v stanovanju na Goldonijevem trgu nad 7 milijonov lir. Za rešetkami pa sedi zlikovec, ki je v ponedeljek ponoči poskusil o-ropati priletnega pešca v Ul. Mazzini in ga z železno cevjo hudo ranil v glavo. Prejšnjo noč pa so tatovi — očitno zelo dobro organizirani — poskusili izprazniti jekleno blagajno bolnišnice «B. Garofolo» v Istrski ulici. Podvig pa jim je propadel, ker jih je pravočasno odkril nočni čuvaj, ki je tudi enega od tatov ujel, vendar sta ga druga dva napadla. Čeprav jima je zagrozil s samokresom, sta ga podrla, ga ranila po glavi, nato pa pobegnila s pajdašem.
Nočni čuvaj podjetja «Stabilimento triestino di sorveglianza e chiusura» — najstarejša tovrstna organizacija, saj je bila ustanovljena že za časa Avstrije — vsako noč obide bolnišnico za otroke in pregleda vse urade, seveda samo od zunaj. Prejšnjo noč je bila vrsta na Guerrinu Pregari, staremu 58 let in stanujočemu na Melari 1410. Bolnišnico je obšel ob polnoči, povrnil pa se je ob 3.30, nekaj časa prej kot običajno. Verjetno je ravno to zmešalo štrene tatovom, ki so dobro poznali redne urnike nočnih čuvajev. Pregara je rabil dober četrt ure, da je obšel bolnišnico z zgornje strani, nato pa se je vračal proti vhodu na spodnji strani poslopja, kjer je vrt, in opazil nekaj sumljivih senc.
Približal se je in opazil, da sta dva mlajša moška s prekrito glavo —- nosila sta nekakšne volnene kapuce — stala pred oknom blagajne bolnišnice in da se je skozi okno tedaj prikradel tretji član tolpe. Stekel jim je nasproti in zakričal, naj se ustavijo. Dva zlikovca sta pobegnila med grmičevje, tretji pa se je skril za steber, kjer ga je Pregara ujel. Zgrabil ga je za roko in mu naperil samokres v vrat, da se je tat pošteno prestrašil in dvignil roki. Bil je to približno 18 let star fant, visok 1.70 m, s temnimi hlačami in zeleno majico.
Ko je bil že tik pred vhodom v
bolnišnico, kjer je Pregara nameraval poklicati policijo in izročiti tatu agentom, sta ga ostala dva člana tolpe zahrbtno napadla. Z vso silo sta ga udarila v ramo, da je padel, in sta ga z brcami obdelala po obrazu. Iz rok sta mu izbila samokres in mu ga hotela vzeti, vendar je bil Pregara hitrejši in se je zakotalil tako, da je s svojim truplom pokril samokres. Tedaj se je trojica hitro razšla in izginila med gostim grmičevjem.
Pregara je stekel v bolnišnico, od koder je službujoči zdravnik poklical policijo. Na kraj so prihiteli agenti z več avtomobili, vendar so zaman iskali po bližnjem področju tatove, ki so medtem že izginili. U-gotovili so, da so z varilnim aparatom prerezali debele železne križe okna blagajniškega urada in nato odnesli v notranjost dve jeklenki in drugo aparaturo varilnega aparata, s katerim so se lotili jeklene blagajne. Prerezali so zunanjo steno in skozi luknjo se je izsul protipožarni prah, s katerim je napolnjen notranji prostor blagajne. Lotili so se še notranje stene in so jo skoraj povsem prerezali, ko so z vso naglico morali delo opustiti, očitno ker so se zavedeli, da se predčasno približuje nočni čuvaj. Na kraju so zapustili vso aparaturo za vlamljanje ter nogavice, v katere so si ovili roke, da ne bi puščali prstnih odtisov.
Visoka toplota je povzročila precej škode v blagajni: nekaj dokumentov se je vnelo, kup drobiža pa se je stalil. Vendar, tudi če bi jim podvig uspel, ne bi mogli odnesti prav nobenega plena. V bolnišnici namreč ne hranijo denarja, ki ga vsak večer vlagajo v blagajno neke banke. Morda so tatovi upali, da bodo dobili plače uslužbencev, toda tudi pri tem so se zmotili, saj bolnišnica plačuje svoje uslužbence in upnike samo s čeki.
Ni izključeno, da gre za isto tolpo precej mladih tatov, ki so pred časom okradli na podoben način blagajno klinike «Sanatorio Triestino» v Ul. Rossetti. Prejšnji ponedeljek so namreč odkrili, da so ponoči tatovi z varilnim aparatom odprli, jekleno blagajno in ošnesli 4 milijone lir. Tudi v tistem primeru je šlo za skupino mlajših tatov, ki so jih menda mimoidoči opazili v prvih jutranjih urah.
Izlet v Dalmacijo KMEČKA ZVEZA V TRSTU
priredi
ob svoji 25-letnici in v okviru 30. obletnice osvoboditve
TRI IN POLDNEVNI IZLET V DALMACIJO
od 20. do 23. septembra.
Z avtobusi do Reke, z ladjo «Liburnija» na Korčulo, z avtobusi po jadranski magistrali v Split, Šibenik in Zadar ter povratek v Trst.
Vpisovanje na sedežu Kmečke zveze nepreklicno do 11. avgusta.
Vpišite se čimprej!
2. avgusta na Gradu
Glasbena prireditev «Topo Gigio con voi»
V soboto, 2. avgusta ob 19. uri, bo na Gradu sv. Justa za otroke zelo privlačna prireditev: glasbena prireditev za otroke «Topo Gigio con voi». Predstavljal bo simpatični «Mago Zurli» (Cino Torto-rella). Na predstavi bo nastopala tudi Maria Perego, ustvarjalka slavnega «Topo Gigia». Nastopali bodo tudi: «Richetto» (Pippo Marzullo) — idealni šolar, nekaj čarovnikov in rokohitrcev ter Cristina Mi-sciano.
Predstava je prvenstveno namenjena otrokom, toda privlačna je tudi za odrasle: to je pevski festival namenjen za selekcijo za finalno prireditev «Zecchino d’oro», ki bo v Bologni. Vstopnice prodajajo v osrednji prodajalni galerije Pretti (tel. 36-372).
Okrogla miza o problemih ženske-delavke
V dvorani «Venezian» na tržaški univerzi bo v soboto, 2. avgusta, ob 8.30, okrogla miza, ki jo bo priredila mednarodna šola za delovno pravo. Okrogli mizi, na kateri bo govor o problemih ženske-delavke, bo predsedoval prof. Leon Ely Tro-clet, svoja poročila pa bodo prebrali Eliane Vogel iz Belgije, Janne Pretnar iz Francije in Jugoslovan Rudi Kjovkj.
DO 6. SEPTEMBRA
Prijaviti zaloge vinskega pridelka
Kakor smo že poročali, so s posebnim odlokom ministrstva za kmetijstvo dolpčili navodila za prijavo zalog vinskih pridelkov. Ukrep spada v okvir pravilniku Evropske gospodarske skupnosti, ki ,urejuje organizacijo skupnega vinskega tržišča. Na podlagi prijav bodo. namreč .imeli državni organizmi ter organizmi EGS jasno sliko o dejanski vinski proizvodnji v Italiji.
Prijave je treba predložiti v občinskih uradih. Izpolniti jih je treba v štirih izvodih. Vinogradniki, ki proizvajajo vino samo iz svojega grozdja in ga torej ne kupujejo, bhko izpolnijo prijavo na posebnem prospektu «C», ki je na hrbtni strani zadnje kopije, in jim ni treba izpolnjevati registra o vknjiževanju.
Prijaviti je treba zalogo proizvodnje vinskega pridelka, ki ga posamezni vinogradnik hrani opolnoči, 31. avgusta. Rok vlaganja prijav poteče 6. septembra. Poleg vinogradnikov morajo zalogo vinskih pridelkov prijaviti tudi trgovci. Slednji morajo prijaviti tudi količine vina, ki so ga že prodali, a ga še niso izročili kupcu. Vino, ki je 31. avgusta na poti h kupcu, mora prijaviti kupec osebno.
• Tržaška občina obvešča, da bo Od 1. avgusta dalje odprta ambulanta za injekcije v Naselju sv. Sergija na Trgu XXV. aprila 1. Ambulanta bo odprta od 11.30 do 13.30 in ne več od 17. do 19. ure.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 31. julija IGNAC
Sonce vzide ob 4.46 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 14.90 — Luna vzide ob 23.01 in zatone ob 13.04.
Jutri, PETEK, 1. avgusta PETER
Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura	30,	najnižja	21,9, ob	19.
uri 22.6 stopinje, zračni tlak 1017,2 pada, vlaga 80 odstotna, nebo poobla-čeno, padavine tekom	dne 2	mm,
brezvetrje, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
DNE, 30. julija 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI	SO:	74-letni	Simeone	Kor-
dich, 66-letni Francesco Tecilazich, 66-Ietni Bruno Cimprič, 48-letni Ferruccio Fabbrini, 82-letna Giovanna Hrovatin	vd.	Biagini,	81-letna	Er-
nesta Lorenzutti vd. Tirello.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: teL 271-124.
Šolske vest»
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski.
Gledališča
Šesti festival operete
v gledališču Rossetti
V soboto, 2. avgusta, in v nedeljo, 3. avgusta, bodo ponovih italijansko opereto «Dežela zvončkov».
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36372.
* * *
GRAD SV. JUSTA — Jutri, v petek, 1. avgusta, z začetkom ob 21.15, koncert ansambla «Silvio Donati jazz group» (Silvio Donati, Edi Meola, Bario Bonivento in Pino Fontana); večer za ljubitelje kvalitetnega jazza. Prodaja vstopnic v osrednji prodajalni galerije Protti (tel. 36372).
* * *
GRAD SV. JUSTA — Pojutrišnjem, v soboto 2. avgusta, z začetkom ob 19. uri, glasbena predstava «Topo Gigio con voi», selekcija za 1 mlade pevce za «Zecchino d’oro». Poleg «Topo Gigia» bodo nastopili «Mago Zurli», «Richetto», Cristina Misciani in čarovniki. Informacije in prodaja vstopnic v osrednji prodajalni galerije Protti (tel. 36372).
Kino
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Predstavi: ob 21.30 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini) ; ob 22.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «Trash». (I rifiuti di New York). Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «Il fantasma del palcoscenico». Barvni film, nagrajen na Festivalu znanstveno-fantas-tičnih filmov v Avoriazu 1975. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Vivere per vivere». Barvni film. Igrajo Yves Montand. Annie Girardot, Candice Bergen. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16.30 «Il fantino deve morire». Barvni film za vse.
Ritz 17.00 «Dal Giappone con furore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 Začenja se revija filmov . . . kot Hitchcock ... :	«Un
tranquillo week-end di paura». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Mayerling». Omar Sha-rif, Catherine Deneuve. Barvni film.
Cristallo 17.00 «Dossier Odessa». M. Schell. Barvni film.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «Donna sposata cerca .giovane superdotato». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Ideale 16.30 «La battaglia di Pori; Arthur». Barvni film o vojni. Igrata Toshiro Mifune in Yuzo Rayana.
Vittorio Veneto 17.00 «Il terrore corre sul filo». Barvni film. Igrata Barbara Stamwyck in Buri Lancaster.
Abbazia 16.30 «Lo spaventapasseri». Barvni film. Igrata Gene Hackman in Al Pacino.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
Izleti
S P D T priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriške goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m): iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Vpisovanje do 6. avgusta v uradu ZSŠDI - Ul. Ceppa 9, tel. 31-119.
športno društvo Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na piknik, ki bo v nedeljo. 3. avgusta na Erzelju, in sicer na običajnem prostoru.
Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da se vrnejo dečki iz kolonije v Nabrežini danes, 31. julija, z avtobusom, ki odide ob 11. uri iz Nabrežine. Svojci jih lahko počakajo na postaji Križ in Prosek, ostale pa na zadnji postaji PD na Trgu Oberdan ob 11.30.
Istočasno sporoča, da bo odhod deklic v ponedeljek, 4. avgusta. Te naj bodo na sedežu društva v Ul. Machiavelli ob 15.30.
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča pevce in člane orkestra, da se morajo zbrati eno uro pred nastopom na prireditvenem prostoru v Lipici. Koncert se prične ob 20. uri po jugoslovanskem času. V primeru slabega vremena bo koncert . v hotelu «Maestoso».
Odbor Prosvetnega društva Kraški dom z Repentabra sklicuje sestanek v občinski kopalnici v Repnu v petek. 1 avgusta, ob 21. uri. Podan bo obračun letošnje razstave terana in pršuta.	Vabljeni!
OSMICA
Žigon Miro, Zgonik 36, odpre danes osmico. Toči črno in belo vino.
Mali oglasi
AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO - 126 73, 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66, 124 coupé 5 m w. 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtom0, bilov vseh vrst na ogled v UL Ornila 10 in UL Cotogna 7.
V počastitev spomina Ferruccia Stabile darujeta družini Viktorja in An-dija Širce 5000 lir za PD Lonjer-Katinara in 5000 lir za TPPZ.
GORIŠKI DNEVNIK
MIKAVNO VABILO ZA IZLET IN NAKUPE
Od 8. do 18. avgusta v Kranju 25. jubilejni Gorenjski sejem
Možnost neposrednega nakupa - Pester zabavni spored
V Kranju bo od 8. do 18. avgusta odprt 25. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem, na katerem bo sodelovalo 10Ì domač in 24 tujih razstavljavcev. Ta številka pa se povzpne na 300, če upoštevamo vsa tista podjetja, ki nastopajo v okviru združenih podjetij trgovskih hiš in zastopstev. Največ razstavljavcev je iz Avstrije, ZR Nemčije in Italije, sledijo pa iz Indije, Japonske, Norveške itd. Izbira blaga na sejmu je popolna, njegova značilnost pa je v tem, da obiskovalec lahko neposredno kupi, kar želi in potrebuje za svojo osebno uporabo ali za opremo svojega doma gospodarstva. obrti in industrije, in to po znižani ceni. Razstavni prostor zajema 7500 kv. m pokrite in 8.000 kv. m nepokrite površine. Lani je ta sejem obiskalo nad 160.000 gostov, ki so nakupili za eno milijardo in sto milijonov din raznega blaga. Kolektiv podjetja Gorenjski sejem se je letos še posebno prizadevno pripravil za čim boljšo organizacijo svoje letošnje osrednje sejemske prireditve, ker gre pač za srebrni jubilej. Zato upravičeno pričakujejo še večji obisk kot lani in so izpolnili ter dopolnili program raznih prireditev v okviru velesejma, da se bodo gostje čim bolje in ugodno počutili ter razvedrili.
Velesejem v Kranju je prav v
dobi počitnic in dopustov, na Gorenjskem, kjer naravne lepote vabijo izletnika na vse strani: zato je vabilo zelo mikavno.
Ob obisku in ob nakupih se bodo gostje lahko prijetno oddahnili in dobro pogostili na gostinskem prostoru sejma, kjer jim bo na voljo dovolj kulinaričnih specialitet in dobrih pijač. Vsak večer bo zabavni program in ples. Igral bo ansambel Toneta Žagarja s pevskim kvartetom. Vmes bodo še nastopili: v petek, 8. avgusta, ansambel Niko Zajc s pevskim tercetom, v soboto pevca Oto Pestner in Andreja Župančič, v petek, 15. avgusta, ansambel Franc Flere s pevci, v soboto, 16. avgusta, bolgarski ansambel Sias ’65.
V soboto, 9. avgusta, ob 16. uri (po jug. času) bo na stadionu RK «Sava» mednarodni rokometni turnir za pokal Gorenjskega sejma. Sodelovale bodo reprezentance Italije, avstrijske Koroške, RK «šešir» iz škofje Loke in RK «Gorenjski sejem» iz Kranja. Za obiskovalce sejma so tudi pripravljena bogata praktična darila, ki jih bodo prejeli na podlagi žrebanja vstopnic ob zaključku sejma. Sejem bo slovesno odprl 8. avgusta predsednik skupščine SR Slovenije Marjan Brecelj. Odprt pa bo vsak dan od 9.
Predsednik Gorenjskega sejma med tiskovno konferenco
do 19. ure, zabavni prostor pa do 24. ure (po jug. času).
O letošnjem jubilejnem sejmu in o načrtih za prihodnost je včeraj seznanil tržaške časnikarje, na tiskovni konferenci na sedežu časnikarskega krožka, direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn, ki ga je spremljal sodelovalec Nace Laharnar. Med drugim je Alojz Okorn poudaril, da geografski položaj sili k medsebojnemu sodelovanju, da pa jim še ni uspelo doseči vključitev Gorenjskega sejma v okvir avtonomnega računa. Pri tem je izrazil željo po večji udeležbi razstavljavcev iz dežele Furlanije - Julijske krajine.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Zdravniški funkcionar tržaške občine sporoča, da so od 21. 7. do 27. 7. 1975 ugotovili v občini naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 1 primer, tifusna mrzlica 1, paratifusna mrzlica 1 (izven občine), ošpice 11 (1 izven občine), norice 2 (1 izven občine), rdečice 1, nalezljivo vnetje jeter 2 in nalezljivo vnetje priušesne slinavke 6.
Septembra prvi študijski seminar Slovenske skupnosti
V torek, 29. julija, se je pod predsedstvom Mirka Špacapana sestalo v Gorici deželno vodstvo Slovenske skupnosti. Na osnovi poročil pokrajinskih tajnikov Paulina in Dolharja ter deželnega tajnika Štoke se je razpravljalo o povolilni situaciji in o s tem povezanih problemih političnega in operativnega značaja.
Ugotovila se je nadalje potreba, da se nadaljujejo redni stiki s Slovenci v Benečiji in na Koroškem ter s predstavniki nemške manjšine na Južnem Tirolskem in francoske v dolini Aosta. V ta namen bo v prihodnjih tednih in mesecih prišlo do konkretnih srečanj s predstavniki gori omenjenih rojakov, oziroma narodnih manjšin.
Končno je deželno vodstvo Slovenske skupnosti osvojilo že na več mestih iznesen predlog o globlji preučitvi posameznih problemov manjšinske problematike in sklenilo prirediti v drugi polovici septembra letos prvi tak študijski seminar.
VSI RAZPRODAJAJO
Tvrdka
«Confezioni
Mancare»
K0RZ0 VERDI 117 - GORICA
pa prodaja MODO po IZKEDNIH CENAH
Ženske bombažne majice	od	500	lir	navzgor
Majice top za na morje	»	1000	»	»
Bombažna krila	»	500	»	»
Krila iz volnenega gabardina	»	2500	»	»
Ženske hlače iz čiste bombaževine	»	500	»	»
Ženske hlače iz volnenega gabardina	»	3900	»	»
Poletne ženske obleke s kratkimi rokavi	»	1500	»	»
Kompleti: krilo in bluza	»	1000	»	»
Hlačni kostim iz bombaževine	»	1900	»	»
Volnen hlačni kostim	»	1500	»	»
Halja za sončenje	»	1900	»	»
Moške hlače iz čiste bombaževine	»	1500	»	»
Moške hlače terital volna	»	2400	»	»
Moški kompleti iz čiste bombaževine	»	8900	»	»
Moški kompleti iz žameta	»	8900	»	»
Moški kompleti iz jeansa	»	8800	»	»
Moški jopiči iz čiste volne	»	9000	»	»
Moške poletne in zimske obleke	po	polovični ceni		
Moške srajce	od	1900	lir	navzgor
Moške polo majice	»	1400	»	»
Vrh tega so za gospe z močneišo postavo na razpolago kroji do št. 60 ir to po cenah, kakršnih še ni bilo, začenši	od	4900	lir	navzgor
Bodoča MAMA bo našla, kar bo hotela. začenši	od	5500	lir	navzgor
NA DRUGI REDNI SEJI SEDANJEGA MANDATA
Po sklepu občinskega sveta v Sovodnjah so bile prenovljene številne komisije
Zupan Ceščut poročal o sedanjem položaju v tovarni Lacego - Na občinski seji v Steverjanu so razpravljali o spremembah v letošnjem proračunu
Medtem ko se ponekod še ubadajo z vprašanjem izvolitve županov in odborov, so imeli v Sovodnjah in v Števerjanu že prve seje novih občinskih svetov. V teh dveh slovenskih občinah so namreč prvi rešili vprašanje izvolitve županov in odbornikov, župana češčut in Klanjšček sta bila tudi prva župana, ki sta zaprisegla na prefekturi.
V Sovodnjah je bila seja, druga v tem mandatu, v ponedeljek zvečer. Župan Jožef češčut je najprej poročal o položaju v tovarni Lacego. Povedal je, da je trenutno v tovarni zaposlenih 49 ljudi (polovica je domačinov). V prvi fazi zaposlitve so skušali priskočiti na pomoč ljudem, ki so najbolj potrebni zaposlitve. češčut pa je interveniral na pokrajinskem uradu za delo, da bi zaposlili čimveč domačinov, in sicer za spoštovanje zakona, ki izrecno predvideva določene prednosti ljudem, ki živijo v občini, kjer je nastanjen obrat, še naprej bo občina sledila položaju v tovarni, tako kot mu je vestno sledila od vsega začetka, je dejal češčut, ki je tudi povedal, da bodo te dni pričeli izplačevati delavcem podpore, ki jih predvidevajo zakoni za nezaposlene.
Sledila so glasovanja v razne komisije. V volilno komisijo so bili izvoljeni kot stalni člani Igino Marega, Franc Petejan, Emil Tomšič, Branislav Černič, kot namestniki pa Boris Černič, Vilko Fajt, Angelo Petejan in Remo Devetak. V odbor občinske podporne ustanove so bili izvoljeni Danilo Ožbot, Ludvik Devetak, Jožef čevdek, Venceslav Černič, Alojz Butkovič. V ta odbor so izvolili tudi zastopnika opozicije in člane odbora izbrali tako, da bodo v njem zastopane vse vasi v občini. V občinsko gradbeno komisijo so izvolili dva člana, in sicer dr. Cvetka Kocjančiča in Dominika Jurna. V odboru za nadzorstvo nad občinsko knjižnico bodo po novem dr. Bogdan Troha, Virgil Cotič, Marijan Cijan, Zdravko Petejan, Lucijan Černič in dr. Marija češčut. Dr. Ven-ko Devetak in Remo Devetak pa bosta zastopala občino v komisiji za dodeljevanje stanovanj.
Svetovalci so s sklepom tudi za vnaprej poverili goriški občini nalogo za ugotavljanje in terjatev trošarine na blago proste cone. To se dela po enotnih merilih in goriška občina ima za to posebno službo. Ker bi bilo samostojno upravljanje predrago za sovodenjsko občinsko bilanco, je boljši tak sporazum, ki daje goriški občini deset odstotkov pridobljenega denarja. Lani je so-vodenjska občina dobila nekaj nad 13 milijonov čistega dohodka.
Na ponedeljkovi seji so tudi potrdili odborov sklep z dne 10. junija letos (sprejel' ga je torej še prejšnji odbor), ki določa nove plače občinskim uslužbencem in sicr na podlagi vsedržavnega sporazuma, ki so ga dosegli sindikati in zveza občin. Sovodenjska občina je prva na Goriškem, ki je ta sporazum lahko u-resničila zaradi svojega proračuna brez primanjkljaja. Medtem ko so morali sklepi drugih občin romati v Rim, so včeraj v Sovodnjah svojim uslužbencem že izplačali nove plače.
Pri slučajnostih se je prvi oglasil k besedi svetovalec Slovenske skupnosti Remo Devetak. Obregnil se je ob sporazum, ki so ga še pred volitvami sklenili socialisti in komunisti, da bo v sovodenjski občini za župana socialist Jožef češčut, za podžupana pa komunist dr. Ven-
ceslav Devetak. Odgovoril m", je najprej župan češčut, ki je podrobno obrazložil politični sporazum med PSI in KPI in dejal tudi, da prihaja povsod, na podlagi podobnih sporazumov med raznimi političnimi skupinami, do porazdelitve mest v občinskih odborih. To brez vsakega škandala po čisto naravni poti sporazumevanja. Tudi dr. Venceslav Devetak je posegel v debato in dejal, da je bil sporazum med komunisti in socialisti v Sovodnjah dosežen na krajevni ravni in da je ta sporazum tudi odraz dejanskega političnega stanja v tej občini, kar pa seveda ljudem pri Slovenski skupnosti ne ugaja.
Sledili so posegi svetovalcev o raznih upravnih vprašanjih. Govorili so Salomon Tomšič, Viljem Fajt, I-gino Marega, Branko Černič. Govor je bil o prostoru pred šolo v Rupi, o šolskem poslopju v Gabrjah, o nameravani gradnji tovarne plemenitih jekel pri Štandrežu.
Občinska seja v Števerjanu pa je bila v torek zvečer. Predsedoval ji je župan Stanislav Klanjšček. Poleg
izvolitve dveh zastopnikov občine v komisijo za podeljevanje ljudskih stanovanj (izvoljena sta bila dr. Helena Knez in Ivan Humar) so na tej seji razpravljali o nekaterih vprašanjih občinskega osebja. Odobrili so tudi sistematizacijo plač občinskih uslužbencev in predujem na te nove plače.
Morali pa so tudi vnesti nekatere spremembe v letošnji občinski proračun. Iz deželnih virov so namreč dobili nekaj nad osem milijonov lir, ki jih bodo namenili raznim socialnim podporam, vzdrževanju otroškega vrtca itd.
Spremeniti ro morali tudi letos a-prila sprejeti sklep o najemu posojila 274 milijonov lir pri goriški hranilnici in posojilnici za gradnjo novega šolskega poslopja. Ker bo podporo za gradnjo te šole dala deželna uprava, je treba posojilo razdeliti v dvoje. Prvo posojilo pri isti banki bo znašalo 140.000.000 lir in o tem so sklepali v torek zvečer. Drugo posojilo v višini 134 milijonov lir pa bodo najeli v prihodnosti.
na pobudo «italnoleggio cinematografico»
Več zanimivih filmskih del v kinodvorani «Modernissimo»
Na sporedu so filmi, ki so želi največje odobravanje med občinstvom in filmsko kritiko
Od prvega avgusta bomo v kinodvorani «Modernissimo» lahko spet prisostvovali sporedu zanimivih filmov, ki so v letošnji sezoni želi največje odobravanje med občinstvom in filmsko kritiko. Zanimivo pobudo si je tudi tokrat prevzela filmska družba «Italnoleggio Cinematografico», katere cilj je seznaniti občinstvo s filmskimi deli, ki niso le komercialnega značaja, marveč poudarjajo določeno tematiko ter so tudi s kulturnega vidika zanimivi.
Spored tega meseca predvideva nekatera filmska dela, ki spadajo v sani vrh svetovne kinematografije. Naj omenimo film «Fascista», ki kritično prikazuje nekdanjo fašistično reklamo s pomočjo filmskih predvajanj. Pri tem je omembe vreden tudi film ruskih režiserjev Alova in Naumova «La guardia bianca», ki ga v Italiji predvajajo komaj sedaj, nekaj let kasneje po njegovem snemanju. V zvezi s satiričnimi filmi se je v zadnjih časih pojavil režiser Mei Brooks. Njegove najboljše delo je brez dvoma «Frankestein junior», parodija nekdanjih «filmov straha». V tem zanimivem filmskem repertoarju je treba omeniti tudi
nfiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiimiii
DREVI V POKRAJINSKI DVORANI VOLITVE PREDSEDNIKA
Na prvi seji pokrajinskega sveta ne bodo kandidati dobili absolutne večine
Vztrajanje levice (KPI-PSI) in koalicije (KD-PSDI-PRI) pri svojih kandidatih - Se vedno polemike o izidu glasovanja v Tržiču
znano filmsko delo bolivijskega režiserja Jorgeja Sanjinesa «Sangue di condor». Gre v bistvu za prikaz nekdanje slavne kulture plemena Inkov.
Avgusta in prve dni septembra bomo v kinodvorani «Modernissimo» lahko gledali naslednje filmske predstave: «Solaris» (režiserja Tarkov-skija), «Portiere di notte» (Liliana Cavani), «Trash» (P. Morissey in A. VVarhol), «La Più bella serata della mia vita» (E. Scola), «Trio infernale» (F. Giroud), «Sweet movie» (D. Makavejev), «Per favore non mordermi sul collo (R. Polanski), «Cane di paglia» (S. Peckin-pah), «La perdizione» (K. Russel), «Fascista» (N. Naldini), «2001, Odissea nello spazio» (S. Kubrick), «A-marcord» (F. Fellini), «Mash» (R. Altman), «Woodstock» (M. Wad-leigh), «La Guardia bianca» (A. A-lov in V. Naumov), «Zabriskie point» (M. Antonioni), «Pat Garret e Billy Kid» (S. Peckinpah), «Il saprofita» (S. Nasca), «... e poi non ne rimase nessuno» (P. Collinson), «Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, ma non avete osato chiedere» (W. Alien), «R dittatore dello Stato libero di Bananas» (W. Alien), «Il dormiglione» (W. Alien), «Frankestein junior» (M. Brooks), «Sangue di condor» (J. Sanjines), «H fantasma del palcoscenico» (B, De Palma) ter «L'ultimo giorno di scuola prima delle vacanze di Natale» (G. V. Baldi).
Drevi ob 20.30 se prvič po volitvah sestane novi pokrajinski svet. Kljub številnim sestankom med političnimi strankami v teh dneh ni v pokrajinskem svetu koalicije, ki bi razpolagala z absolutno večino in si tako zagotovila mirno življenje. Ustvarila sta se dva številčno enakovredna bloka, prvi med socialisti in komunisti, drugi pa med strankami leve sredine. Gotovo je, da drevi, ako ne pride do nenadne spremembe, predsednik pokrajine ne bo izvoljen. V zadnjih urah pa se lahko zgodi marsikaj. Če ne bodo kandidati za predsednika dobili absolutnega števila glasov kot predvideva zakon, potem bo čez teden dni potrebno sklicati še enkrat sejo pokrajinskega sveta. Medtem pa se lahko politični pogovori nadaljujejo in bi bilo možno tudi najti kako drugačno rešitev.
Kot smo že poročali, so imeli demokristjani v soboto sestanek s socialdemokrati in republikanci. Te 3 stranke razpolagajo z dvanajstimi sedeži, vendarle to število ne zadošča za takojšnjo izvolitev predsednika in odbornikov. Vmes pa so se dali še republikanci, ki so zahtevali, kot pogoj za svoje sodelovanje v levi sredini tudi pristop socialistov. Republikanci so zares imeli s socialisti sestanek, v torek zvečer pa je pokrajinski odbor socialistične stranke sklenil, da ne soglaša s tako predlagano rešitvijo in da se bo še nadalje zavzemal za levo koalicijo tudi v pokrajinski u-pravi, pa čeprav bi taka koalicija lahko razpolagala samo z enajstimi svetovalci.
Sinoči so se spet sestali zastopniki KD, PRI in PSDI, Ne vemo, kaj se je na tem sestanku sklepa-
lo, saj so se zastopniki teh strank sestali šele zvečer. Prav tako je bil sinoči sestanek med socialisti in komunisti, da bi prišli do sporazuma za drevišnje glasovanje. Seveda je prišlo tudi do več neuradnih pogovorov med socialisti, komunisti in demokristjani. Slednji hočejo sedaj za vsako ceno ohraniti vezi s socialisti in morda bi bili pripravljeni tudi sprejeti socialistično zahtevo po stalnem kontaktiranju s komunisti.
Kakšne so torej zdaj možnosti? Po overitvi izvoljenih svetovalcev in tudi po sprejetju ostavke socialističnega svetovalca Gianfranca Dejusta (ta je podžupan v Ročkah) in njegovi zamenjavi s profesorjem Silviom Cumpeto, bo prišlo do programskih izjav 'zastopnikov posameznih strank.
Kandidat levice za predsednika bo najbrž komunistični svetovalec Silvino Poletto. Na drugi strani pa bo najbrž kandidat KD in PSDI socialdemokratski svetovalec Agostino Tacchinardi, ki bi tako dobil enako število glasov kot Poletto in tekmoval z njim zaradi starostne dobe. To seveda, če bi se republikanski svetovalec vzdržal. V zadnjem trenutku pa se bo verjetno pojavila še kandidatura republikanca Marina iz Gradeža, ki naj bi ga podprli tudi demokristjani. To naj bi pomenilo prehodni odbor KD-PRI, ki naj bi ostal na pokrajini nekaj mesecev do razčiščevalnih kongresov PSI in KD, ki sta napovedana za pozno letošnjo jesen. Seveda se bo v razna glasovanja vmešal fašistični svetovalec, ki bo skušal, kot njegov kolega v Tržiču, ustvariti zmedo in nesoglasja v vrstah strank ustavnega loka.
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiuiiiiimiiuiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V JULIJU SO IMELI TRI NASTOPE
Uspešna gostovanja sovodenjskih folkloristov s starodavnimi goriškimi narodnimi plesi
Pravilno je obveščati furlanske sosede o našem folklornem in glasbenem bogastvu
Folklorna skupina iz Sovodenj je v juliju nastopila že trikrat. Prvič na izesljenskem pikniku v Škofji Loki, drugič na ljudski veselici v Dolu, prejšnjo soboto na ljudski veselici v Rudi (v Furlaniji). Povsod se je predstavila v novih nošah in z goriškimi plesi. Slabo vreme je na žalost zadnje dni junija preprečilo, da bi bila premiera teh plesov v kraju, kjer je skupina doma, t.j. v Sovodnjah.
Pobuda za ustanovitev plesne skupine med Slovenc' na Goriškem je bila prva pomembna zaradi kulturno - reprezentančne vloge, ki jo i-ma tak ansambel, danea pa še zaradi raziskovalnega (koreološkega) dela, ki ga je ustanoviteljica prof. Nada Križmančič opravila, da je lahko realizirala koreografijo ljudskega plesa po svoji zamisli. Sovodenjska skupina (9 plesnih parov) je bila ustanovljena ob koncu leta 1971 pri prosvetnem društvu Sovodnje v okviru Slovenske prosvetne zveze in ima do danes za seboj že 26 nastopov na obeh straneh meje. Nastop v Rudi pomeni prelomnico, ker so bile prvič pred tujim občinstvom orikazane nekatere omembe vredne novosti v programu. Sovodenjska skupina išče namreč že leto dni gradivo za svoje nastope predvsem v folklornem izročilu Gorice in bližnje okolice. To pa je področje, na katerem tudi slovenski folkloristi šele orjejo ledino. Plesna izvedba dveh nizov goriških plesov nam je odkrila plesno in glasbeno ustvarjalnost slovenskega človeka na Goriškem v začetku našega stoletja in
vplive, ki so soustvarjali to plesno kulturo. Dekliška pesem «Sèdi, sèdi, kaj stojiš» in «V Gorici tam kavarna je ... » izstopata zaradi svoje poetičnosti in melodike in jima že kar lahko rečemo goriški ljudski popevki. Z njima sovodenjska plesna skupina odgrinja zastor pozabe nad polpreteklim folklornim izročilom goriških Slovencev, ki postaja s tem zanimivo tudi za strokovnjaka. Da vlada zanimanje za slovensko folklorno bogastvo na Goriškem tudi med Italijani, izpričuje med drugim povpraševanje nekaterih gledalcev po ploščah s to novoodkrito glasbo!
Za ubranost nastopa skrbijo poleg plesalcev še godci, ki z menjavo instrumentov znajo ustvariti podobo različnih slovenskih glasbenih občutij. Tako smo n.pr., v prvem delu plesnega nastopa občudovali venček belokranjskih plesov, pri katerem je prevladoval zvok tamburic. Ta del nastopa je na odprti sceni izzval navdušen aplavz občinstva. Goriške plese pa spremlja tradicionalna instrumentalna zasedba s klarinetom, violino, basom in harmoniko, ki jo v celoti sestavljajo člani družine Cotič iz Sovodenj. Glasbeno priredbo je oskrbel prof. Silva Križmančič.
Pomemben delež pri ugodnem vtisu, ki ga dobi gledalec ob izvajanju sovodenjske plesne skupine, so izredno posrečene ženske in moške noše, natančno rekonstruirane po pripovedovanju starejših Goričank. Tudi noša izvira iz začetka stolet-
kot originalnost je pri teh oblačilih pomembna okusna sestava elementov praznične obmestne noše, ki o-mogoča jasno časovno orientacijo gledalcu, izvajalcev pa ne utesnjuje pri njihovem temperamentnem plesu.
Načrti sovodenjske plesne skupine za prihodnost kažejo dve značilni potezi. Za zdaj je program sestavljen iz dveh enakovrednih delov: 1. tradicionalni slovenski ljudski ples, ki je del «železnega» repertoarja vseh slovenskih plesnih skupin (Bela krajina, Gorenjski plesi, Istrski plesi itd.) in 2. na novo ustvarjen tipičen goriški ljudski ples z originalno koreografijo in z novo odkrito glasbeno spremljavo. Prof. Križmančičeva obeta v prihodnje vedno bolj nremikati težišče nastopa na ta omenjeni originalni del, ki bo prav gotovo obogatil s svojimi novostmi plesni repertoar celotnega slovenskega etničnega prostora.
Druga poteza načrtovanja za prihodnost leži v kvalitetni rasti plesnega ansambla, ki ima po svoji starostni zasedbi (15 do 22 let) vse možnosti za to. Kot zelo trezna se kaže odločitev, da skupina z vajami in na prireditvah, kot je bila ta v furlanski Rudi, krepi in preverja svoje moči in z izboljševanjem svojega originalnega programa išče pot do samostojnega nastopa. S takim, zrelim, folklorno - plesnim ansamblom se bo povečal delež slovenske kulture v Italiji in bo — enakovredno podobnim italijanskim ja, z nekaterimi starejšimi elemen- j skupinam — oplodil stičišče dveh ti predvsem pri moški noši. Bolj ! različnih kultur. Naško Križnar
V zvezi s položajem v Tržiču moramo omeniti, da je tam zdaj vse tiho. Ta teden napovedane seje občinskega sveta ne bo, ker je socialistični kandidat za župana dr. Ma-iani nenadoma zbolel. Začasni župan Ferrari je zato sejo odložil na prihodnji teden. S polemikami, do katerih je prišlo v Tržiču po Ferra-rijevi izvolitvi prejšnji teden, je pokrajinski odbor KD izdal izjavo, v kateri izraža pokrajinsko vodstvo KD solidarnost s Ferrarijem in z njegovim odstopom kot protest za odločilni fašistični glas. Kar se tiče položaja v Tržiču KD vabi ponovno socialiste na pogovore za u-stvaritev koalicije med KD in socialističnimi silami in svari tako PSI kot KPI, da ne ustanavljata manjšinskega odbora.
Drevi se sestane tudi občinski svet v Štarancanu. Tudi tu bodo izvolili župana in odbornike. Ostajata potem samo občinska sveta v Gorici in v Gradežu.
Tik pred zaključkom redakcije smo dobili tudi tiskovno poročilo o seji pokrajinskega odbora KPI, ki je bila včeraj zjutraj. Komunisti so analizirali položaj v pokrajini, posebno v luči petkovega glasovanja v občinskem svetu v Tržiču, kjer je prišlo do konvergence socialdemokratov in fašistov z demokristjani. Tak način glasovanja lahko povzroči nevarno mrtvilo v krajevnih u-pravah in privede lahko do komisarskih uprav v tržiški občini in v pokrajinski upravi. Pokrajinski odbor KPI daje podporo akciji svoje tr-žiške sekcije in vabi svoje delegacije v drugih občinskih svetih, naj se zavzamejo za hitro sklicanje še preostalih občinskih svetov.
Danes v vsem mestu
Od 13.30 do 14.30 brez elektrike
Občinsko podjetje obvešča, da bo danes od 13.30 do 14.30 zaradi popravil pri električnih centralah vse mesto brez električne energije, razen Loč-nika in goriške bolnišnice, kjer bodo vzpostavili nadomestno električno omrežje.
V	Čedadu
socialistični festival
V	Čedadu bo od petka do ponedeljka krajevni festival socialističnega lista «Avanti». Poleg zabavnih prireditev imajo na sporedu tudi fotografsko razstavo na temo «Čedad včeraj in danes», v nedeljo. 3. avgusta, ob 20.30 pa bo govoril poslanec Loris Fortuna.
Športno društvo « JUVENTINA » iz Štandreža
priredi
1-, 2., 3. in 4. avgusta ob nogometnem igrišču
TRADICIONALNO
SAGRO
Spored :
Jutri, 1. avgusta:
tek v vrečah
Sobota, 2. avgusta: tekmovanje v valčka Nedelja, 3. avgusta:
tombola
Ponedeljek, 4. avgusta:
izvolitev
miss in misterja Juventine
Vse dni ples z zabavnima ansambloma «The Lords» iz Trsta ter «Kraški odmevi» iz Doberdoba.
Sindikalne vesti
V	Tržiču je bila včeraj zjutraj sindikalna manifestacija, katere so se u-deležile delavke tekstilne tovarne CIL FIT-Moretto, ki so tako izrazile svoj protest proti vodstvu tovarne, ki namerava obrat zapreti. V jutranjih urah je bil na Trgu republike shod, na katerem je govoril sindikalist Antonaci.
V	zvezi s težavami v tem obratu se bodo jutri popoldne sestali na pokrajinskem sedežu za delo predstavniki delavskega sveta in sindikatov z lastniki tovarne, da bi našli rešitev iz sedanjega položaja.
V	okviru razčlenjenega stavkovnega gibanja, ki ga že več mesecev vodijo delavci tržiške ladjedelnice I-talcantieri, so za danes zjutraj o-klicali dveumo stavko. V tem času bodo delavci in sindikalisti trosi li letake po mestnih ulicah.
Prisege županov na prefekturi
Razvia obvestila
Urada Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze in Slovenskega planinskega društva. Gorica, Ul. Malta 2, bosta do konca avgusta poslovala samo v jutranjih urah, in sicer od 9. do 12. ure.
Občinska knjižnica v Doberdoba bo
zaradi poletnih počitnic zaprta do 21. avgusta.
Pokrajinski odbor Rdečega križa obvešča, da bo ambulanta v Ulici Co-delli 9, zaprta od 1. do 24. avgusta.
Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj za mesto psihologa v pokrajinski psihiatrični bolnišnici. Prošnje je treba vložiti do 5. septembra letos. Podrobnejše informacije na personalnem oddelku pokrajine na Korzu Italia 55.
Kino
Na goriški prefekturi so doslej zaprisegli nekateri novo izvoljeni župani. Tako se jr omogočilo redno poslovanje občin. Včeraj sta zaprisegla župana iz Krmina in iz Šempetra ób Soči. še prei pa so prise gli župani iz Sovodenj (Jožef češčut) in iz števerjana (Stanislav Klanjšček), Zagraja, Muša, Mora-ra, Medeje, Dolenj in Mariana. V prihodnjih dneh bodo zaprisegli še drugi župani goriške pokrajine.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Anima mia» ( Orlando in P. Tiffin, barvni fih
CORSO 17.00—22.00 «Amore mio ik farmi male». L. Salce in V. Cori se. Barvni film. Mladini pod 1 letom prepovedan.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. juli, zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE 17.00—21.30 «Frontiera nord-ovest», C. More in L. Backa Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELS10R 17.30—22.00 «Sugar Lar express». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La signor a 40 carati». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Shamus». ameriški barv film ob 18.30 m 20.30.
SVOBODA «Rojeni zločinec», franc ski barvni film ob 18.30 in 20.3
DESKLE «Ljubezen do polnoči», , meriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v G rici dežurna lekarna Alesani, Ulit Carducci 38, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio. Ulica Romana, teh 40497.
KUBA SLAVI TE DNI DVA ZGODOVINSKA DATUMA
Napad na Moncado pred 22 leti je uvod v zmagovito revolucijo
Akcijo je vodil Fidel Castro - Preroško pismo diktatorju Batisti • Geslo «Vedno je 26. julij» je še danes na Kubi pojem budnosti
Kuba slavi te dni dva praznika. Predvsem slavi 22. obletnico prvega oboroženega spopada za osvoboditev, prve konkretne akcije za poznejšo družbeno preureditev. Z druge strani pa slavi zmago nad tistimi ameriškimi krogi, ki so skušali socialistično Kubo najprej vrniti med ostale dežele Latinske Amerike, ki so pohlevne volji ZDA, nato pa jo zadušiti z blokado. Včeraj so namreč v San Joseju v Costarici članice ameriške organizacije OSA izglasovale resolucijo, da se blokada Kube preneha in da naj vsaka država članica ravna s Kubo po svoji volji. Washington je torej izgubil še eno bitko v svojem boju proti svobodi na svoji celini. Seveda je bila pot do tega dolga in začela se je, kot smo rekli, v juliju 1953. Stopimo za trenutek nazaj v one zgodovinske dni:
26. julij 1953 pomeni važen da-
nice za nadaljnjo pot in strategijo. Gibanje, ki je imelo osnovne organizacije predvsem v Havani, bi bilo
tum za vso Latinsko Ameriko. Pomeni nov korak v strategiji izkoriščanih narodov proti monopolu «yankee». Na ta dan je bila na Kubi izvsdena prva oborožena akcija proti tiraniji Fulgencia Batiste. Vodil jo je sam Fidel Castro, ki je bil tedaj politično angažiran odvetnik v Havani.
Diktator Batista je svoj prvi državni udar izvršil leta 1933. Na oblasti je ostal do leta 1944, ko je skušal z volitvami uzakoniti svoj režim. Kljub vsem goljufijam pa so volitve dale za Batisto neugoden rezultat in diktator je moral z o-toka. Pri naslednjih volitvah 1.
1948 je bil Batista izvoljen za senatorja, čeprav je živel v izgnanstvu. Dovolili so mu vrnitev v domovino, kjer je v sklopu vojske takoj začel rovariti in 1. marca 1952 izvršil svoj drugi državni u-dar ali «cuartelazo» kot se temu pravi v Latinski Ameriki. Državni udar je bil izvršen le malo pred volitvami.
Fidel Castro, ki je dve leti prej diplomiral na pravni fakulteti, je že 15 dni po državnem udaru poslal Batisti pismo in v njem napovedal, da se bo z novim režimom začela doba goljufij, podkupovanja, političnega terorja in zločinstva, ki bo neizbežno privedla do ljudskega upora. Po nadaljnjih devetih dneh je Castro predložil «tribunalu de urgencia» (ustavnem- 'sodišču) zahtevo, da se Batista aretira in obsodi na več kot 100 let ječe.
Castro, seveda, ni bil tako naiven, da bi upal na uspeh te pravne akcije. Hotel je le razgibati vode in opozoriti javno mnenje na čedalje večje nevarnosti, ki so grozile državi.
Dejansko ustavno sodišče njegovih predlogov ni vzelo v poštev in Castro se je lotil podtalnega dela, ki je predvidevalo oborožen boj proti tiraniji. Uspelo mu je zbrati nekaj več kot 150 mladih ljudi, med katerimi sta bili tudi dve dekleti.
Z njimi je izdelal načrt za napad in zavzetje vojašnice «Moncada» v mestu Santiago de Cuba v pokrajini Oriente.
Pokrajina Oriente je bila od vedno uporna dežela Kube. Že njene gore dajejo ugodne pogoje za sa-motnejše življenje. Gore nudijo tudi primerno strateško kritje po gosto obraščenih pobočjih. Ni naključje zato, da so se vsi upori na Kubi začeli prav v tem delu otoka.
Oriente je bil tudi zibelka upora, katerega je v borbi za neodvisnost proti Špancem vodil «narodni a-postol» José Marti.
Napisi oo cesti z letališča v San-tiagu, govorijo o značilnosti te pokrajine: «Oriente — tierra del machete libertador» (dežela osvobodilnega machete, sablji podobnega o-rodja za sekanje sladkornega trsa) ;
«Oriente — tierra de los fusiles victoriosos de la Sierra» (dežela zmagovitih pušk Sierre) in končno «Santiago — revolucionaria ayer, hospitalaria hoy, heroica siempre»
(Santiago — včeraj revolucionarna, danes gostoljubna, vedno junaška).
To so besede Firiela Castra ob prihodu v mesto po vojaški zmagi 1959. leta.
V Santiagu visi uporniško revolucionarno vzdušje v zraku. Ljudje so bolj ponosni kot v Havani, več je temnopoltih prebivalcev in mesto samo je polno spomenikov iz uporniških dni.
«Cuartel» (vojašnica) Moncada je na severnem delu mesta, že na njegovem robu. Izpred nje se lepo vidijo prvi obronki Siere, ki v ozadje Santiaga doseže kakih 1300 m nadmorske višine.
Napis «Ciudad escolar 26. julio» daje danes dolgi fasadi zgradbe miroljuben videz. Razea prostora, ki je spremenjen v muzej, služi poslopje za šolo.
Castro je nameraval s svojo prvo vojaško akcijo dati hud udarec morali izrazito policijske vojske in si istočasno za nekaj časa zagotoviti kontrolo nad mestom, da bi lahko pred nastopom glavnine po radiu sporočil namene vstaje in smer-
llllitliltiriiiiiiiiitilililliimilflllillllllllllllflHiiHfllllllfUllltllllllllllllltllllllllllllllllUllllimMIVllUIIIIIIHIIII
lili oči in ga nato ubili. Po dolgem mučenju so ubili tudi zdravnika Maria Munoza, ki je nudil pomoč ranjencem. Po njem je danes poimenovanih več kubanskih bolnišnic in zdravstvenih ustanov. Veliko zajetih upornikov so vojaki in oficirji po mučenju barbarsko pobili vzdolž ceste, ki od Moncade pelje v Si-boney. Pot je danes posejana s skromno vendar lično izdelanimi spomeniki.
Castro in drugi glavni voditelji so prišli pred sodišče. Fidel je kot
Na pročelju «Moncade»
moralo takoj po razglasitn revolucionarnega programa sprožiti nove upore in spraviti vlado v težave. Morda je Castro računal tudi na prevzem vlade po «ortodoksni» (napredni) stranki, zgodovinska a-naliza pa danes nedvomno izključuje pozitivnost takega političnega preobrata, ki bi ne iztrebil vse gnilobe iz državnega aparata in iz javnosti. Dolga oborožena gverila je veliko bolje opravila to nalogo, čeprav je terjala na tisoče mladih življenj in smrt izredno sposobnih voditeljev.
Med glavne programske točke je treba prištevati naslednje obveze in izjave:
—	revolucija ni navezala stikov z nobeno tujo silo,
—	revolucija bo zagotovila oseb-
no varnost vsem vojakom in častnikom, ki si niso umazali rok s krvjo naroda,	ijni,n;i-, ,
—	med glavne cilje revolucije spada izboljšanje gospodarstva s prevzemom vseh naravnih bogastev Kube v lastne roke.
—	revolucija mora sloneti prvenstveno na kmetih, delavcih in študentih, ki lahko najbolje zagotovijo popolno družbeno pravičnost.
Napadalci Moncade so izbrali za napad 26. julij iz povsem praktičnih razlogov. Dan prej je bil pustni dan (pust je na Kubi poleti) in ves Santiago je plesal in rajal pozno v noč.
Zarotniki so se zbrali v kraju Siboney, 13 km od Moncade, in ob 5. uri zjutraj, ko je po pustnem rajanju vse spalo, so z avtomobili krenili proti Moncadi. Nekaj več kot 150 napadalcev se je razdelilo v več skupin, da bi med potjo morebitne policijske straže ne opazile kaj sumljivega.
Ena skupina je imela nalogo, zasesti sodišče, ki je ob Moncadi. Poveljeval ji je Raul Castro, brat Fidela. Druga skupina bi bila morala zasesti bolnišnico, ki je bila za Moncado. Od tu bi skupno z oddelkom v sodišču krila napad glavnine in istočasno organizirala zdravniško pomoč ranjencem. V bolnišnici je tej četi poveljeval Abel Santamaria.
Obe skupini sta izpolnili svojo nalogo, večji del glavnine pa je v popolnoma neznanem razpletu mestnih ulic zgrešil smer in ko se je napad začel, so uporniki ugotovili, da niso vsi prisotni. Manjkali so prav borci z najboljšim orožjem, ki so do Moncade prišli, ko je bil boj v polnem teku in niso mogli več ničesar popraviti. Zgodilo se je tudi, da se je napad začel predčasno, ker so napadalci naleteli na nepredvideno vojaško patruljo.
Napadalcem se je po dobri uri obleganja obrnilo na slabo, in Fidel Castro je dal povelje za umik. Nekaj borcev je padlo, večino pa so vojaki zajeli. Samo redki so zbežali in se zatekli v gozdove bližnje Sierre. Skupina v bolnišnici se je upirala, dokler je imela kaj streliva. Abelu Santamarii so Batistovi vojaki pred očmi zaročenke izpu-
vidijo znaki napada
odvetnik sam prevzel obrambo in njegov govor, znan pod naslovom «La historia me absolverà» (zgodovina me bo oprostila), je teoretsko temeljni kamen oborožene borbe, ki se je začela dobra tri leta kasneje z izkrcanjem na otoku po izgnanstvu v Mehiki. V tem govoru je Castro razkril vse zločine režima in napravil izreden vtis na množice, četudi je bil njegov govor cenzuriran.
Fidel Castro je bil obsojen na 15 let zapora na otoku «de los Pi-nos», njegov brat Raul pa na 13 let. Ostali so dobili malo nižje kazni. Iz ječe so jih spustili po dobrem letu, ker je Batista malo pred volitvami potreboval propagandno «človečansko» gesto. Osvobojeni u-porniki so takoj odpotovali v Mehiko in se tam pripravljali na izkrcanje ob koncu leta 1956. Novo revolucionarno gibanje je dobilo i-me «Movimiento 26. de julio». Geslo «Siempre es 26.» (vedno je 26.) je še danes na Kubi prisotno vsepovsod in priča, da narod budno varuje svoje socialistične dosežke.
Cuartel Moncada vzbuja v obiskovalcu čut visokega spoštovanja do majhnega naroda, ki je znal s pogumom in vztrajnostjo streti kruto diktaturo in ki se je nato postavil po robu premočnemu severnemu sosedu.
BRUNO KRIŽMAN
SREDI AVGUSTA V DVORANI TIVOLI
Mednarodna kinološka prireditev v Ljubljani
Najavljenih 900 psov 83 različnih pasem iz 10 držav
Kinološka zveza Slovenije priredi v dneh 16. in 17. avgusta letos v dvorani Tivoli v Ljubljani mednarodno razstavo psov vseh pasem. Hkrati bo to tudi prvi kinološki dan Slovenije. V soboto, 16. avgusta bo odprtje razstave in hkrati ocenjevanje službenih in športnih psov, naslednjega dne, 17. avgusta, pa bo odprtje razstavnega dne in ocenjevanje lovskih psov. Oba dneva bo nastop psov od 17. do 19. ure.
Kaže, da kinološka prireditev v Ljubljani dobro obeta, saj je bilo prijavljenih že nad 900 psov 83 različnih pasem iz 10 držav Evrope. Ker bo hkrati tudi kinološki _
dan Slovenije, bo ob tej priložnosti tudi množično srečanje kinologov iz Jugoslavije in ljubiteljev kinologije iz tujine.
Psi se ocenjujejo po zunanjem videzu in se odličnim psom po pogojih, ki jih določijo mednarodna kinološka zveza, jugoslovanska kinološka zveza ter kinološka zveza Slovenije podelijo različni naslovi in sicer: CACIB — kandidat za mednarodnega prvaka, rezervni CACIB, CAC — kandidat za prvaka Jugoslavije, Prvak Slovenije 1975, Prvak Ljubljane 1975 ter mladinski prvak za pse stare od 9 do 15 mesecev.
													
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Po uličicah starega Grožajaua se vrstijo umetaostue razstave
Razstavljajo keramiki in grafiki, «stari» in komaj prispeli Grožnjanci Masikdo je pri urejanju svojega novega doma moral krepko poprijeti
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne ozirajte se na kritike in krepko po stari poti. Nekoliko preveč ste pesimistično razpoloženi.
BIK tod 21.4. do 20.5.) V finančnem pogledu zelo uspešen dan. Ne zamudite priložnosti, ki se vam nudijo. Ne zanašajte se na obljubo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Naloge se lotite z vso energijo, kajti vsako odlašanje bi škodovalo. Neupravičeno ste ljubosumni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden sprejmete za vašo bodočnost zelo važen sklep, se posvetujte s sodelavcem, ki mu zaupate.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne delajte si utvar, kajti delo ne bo lahko. Prijetno razpoloženje v zvezi z novimi obljubami.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne navaden obisk bo spremenil vaše načrte. Ugoden dan za ljubezen in uresničenje tajnih načrtov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nerazumevanje do tujih pobud vam kvari dejavnost. Preglejte svoje finančno stanje, ki ni rožnato.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Upoštevajte kritike, ki so bile dobronamerno izrečene. Neka u-godna okoliščina vam bo dvignila moralo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Podrobno pripravite delo in nato bo šlo vse gladko od rok. Nakazuje se vam prijetno presenečenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša prizadevnost vam zagotavlja možnosti za uspeh. Obkroženi ste od prijateljev, ki vas cenijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč podcenjujete nasvete tistih, ki bi jih morali upoštevati. Več počitka bi vam ne škodovalo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Najprej se lotite težjih, nato lažjih nalog. Iščete pomoč, ki jo imate pri roki.
Kogar v teh poletnih dneh pot pripelje v Grožnjan, se v tem le-.pern starfiVf.^^tecu zares ne bo dolgočasil, saj bo imel veliko možnosti, da se kulturno razvedri in se bo vrnil domov zadovoljen:	":0*
V	počastitev dneva vstaje Hr-vatske. ki je letos sovpadel z 10-letnico obstoja Grožnjana kot mesteca umetnikov, je bilo v Grožnjanu odprtih več likovnih razstav. Razstavili so seveda u-metniki, ki živijo v Grožnjanu. Vrhu tega pa so v vsaki mali uličici tega istrskega mesteca bila odprta vrata ateljejev in galerij, ki vabijo obiskovalce, da vstopijo in si ogledajo najnovejša dela u-metnikov, ki so si Grožnjan izbrali za svojo drugo rezidenco. In čeprav ni prav vsak obiskovalec Grožnjana poznavalec ali celo ljubitelj likovne umetnosti, ga bo tolikšno bogastvo najrazličnejših stvaritev zvabilo, da si bo z večjo ali manjšo pozornostjo ogledal vse to in si kaj izbral po svojem okusu.
KERAMIKA
JASNE KOVAČIČ
TatW] ob vhodu v Grožnjan je majhna prodajna galerija kera-mičarke Jasne Kozlovič, ki stalno živi v Grožnjanu in se ukvarja z izdelovanjem drobnih keramičnih izdelkov, po večini ženskih okrasov, kot so medaljoni, broše, ogrlice in podobno. Turisti, posebno ženske se radi ustavljajo pri njej in si izbirajo njene zares čedne, okusne izdelke.
V	pritličju tako imenovane «stare kovačije* razstavja svojo gra-jiko slovenski grafik in scenograf naš kraški rojak Jože Spacal. Pod počrnelimi gredami in na ozadju, ki ga sestavlja zid iz grobega kamna, v samoti tega tihega kotička Grožnjana, delujejo Spacalove grafike s skopimi deskriptivnimi elementi in z nekaj črtami v fluorescentnih barvah izrazito prepričljivo in silijo obiskovalca, da se na primer zamisli nad Spacalovipi «Metuljem», ki je lep, zelo lep, čeprav je v svojem bistvu le smrt, da se zamisli nad njegovimi «Erupcijam», v katerih se v potrošniško blago in v nič spreminja prav vse, tudi knjiga, da se zamisli nad njegovim na videz lepim nedolžnim «Semaforom», ki se kljub svojim lepim pastelnim barvam vendarle zdi ne kot enooki, pač pa kot trooki Kiklop, ki nas s svojim grozečim pogledom spremlja na vsakem koraku.
Le nekaj korakov od Spacalove stroge in resne galerije pa je svetal in prijeten razstavni kotiček na vogalu Ulice Bratov Corva, kjer razstavlja svoja najnovejša keramična dela vojvodinski keramik Jožef Todjeraš. ki čez poletje razstavlja ne le v Grožnjanu, pač pa tudi v italijanskem tradicionalnem središču keramike — v Faenzi. V večernih urah je v mali Todjerašpvi galeriji veliko turistov, predvsem tujcev, ki prihajajo na obisk v Grožnjan in za katere so Todjerašovi keramični izdelki zelo privlačni, ker mojster ve v njih vključiti vojvodinsko folkloro. Marsikateri turist odnese iz njegove galerije za spomin kak značilen njegov krožnik. Todjeraš, ki je eden najbolj zvestih prebivalcev Grožnja-
na v poletnih mesecih, se je s svojo keramiko dobro uveljavil.
V	galeriji «Z», v kateri sta. do pred nedavnim razstavljala le znani slovenski mojster Karel Zelenko in njegova žena Sonja, ki se je uveljavila kot keramičarka, razstavlja sedaj svoje majhne in ne preveč zahtevne kljub temu pa prefinjene risbe njun sin Rok, ki je letos diplomiral na ljubljanski akademiji za likovne umetnosti in je najmlajši član likovne kolonije v Grožnjanu. Pričakovati pa je, da bo tu v kratkem taz-stavljala tudi Nina Zelenko, hčerka Karla in Sonje Zelenko, ki je obiskovala šolo za oblikovanje v Ljubljani. S tem bo grožnjanska galerija «Z» postala nekakšna družinska galerija in hkrati še ena zanimivost tega istrskega mesteca.
Dr. Miha Likar, ki sicer deluie kot mikrobiolog in profesor na ljubljanski medicinski fakulteti in ki si je o lanskem letu uredil majhno zasebno galerijo v Grožnjanu, v kateri je organiziral prvo tematsko likovno razstavo v tem mestecu, je v teh dneh pripravil, presenečenje ne le s tem. da je povečal svojo galerijo, pač pa da je v njej organiziral tematsko razstavo grafika Janeza Boljkx pod naslovom «Anatomija». Gre za več grafičnih listov Janeza Boljke, listov, ki imajo za motiv nekakšno anatomijo sodobnega človeka, katerega bitnosti si ne moremo več zamisliti brez strojev. To je šlo po Janezu Boljki že tako daleč, da je dele strojev vključil v človeški organizem in jih s tem humaniziral.
Slovenski likovni kritik Stane Bernik, ki ima tu svoj dom in v njem galerijo ali razstavni prostor «Studio B-73* in ki teži za tem, da bi likovne umetnike iz Hrvaške seznanil z mladimi ustvarjalci iz Slovenije, je priredil razstavo slik in umetnostnih predmetov ljubljanskega mojstra Draga Hrvatskega, ki se v svojih študijah najbolj učinkovitega likovnega izraza zateka k čistim barvam v povsem pravilnih geometričnih likih ali bolje ploskvah ter čistih oblikah, v katerih naj bi bili temelji vizualne izraznosti.
KRANJČAN
ODKRIVA OBZIDJE
V	isti uličici, kjer je «Studio B-73>>, in sicer v Ulici miru, je tudi atelje slovenskega slikarja Henrika Marchela iz Kranja, ki je šele lani prišel v Grožnjan in najel podrto hišico ob koncu majhne ulice pri zadnjih ostankih starega grožnjanskega mestnega obzidja. Ko se človek znajde v tem kotičku Grožnjana, kjer je kranjski umetnik uredil prijetno hišico z ateljejem, se nehote spomni grškega mitičnega junaka Her-kulesa, ki je moral očistiti velikanske hleve. Prav takšno delo je tu čakalo kranjskega likovnika, ki se je pošteno lotil dela in hišico zares v kratkem uredil in z njo njeno okolico, tako da so sedaj lepo vidni tudi deli starega ob zid ja.
Čeprav je Marchel komaj utegnil urediti dom in atelje, je pripravil tudi, - že svojo razstavo, na kateri je razobesil nekaj svojih velikih platen z barvnimi gmotami, ki spominjajo na oblake,
val, pač pa je takšnega, kakršen je v naravi, primemo postavil in z njim dosegel povsem določen spomeniški učinek. Tudi v njegovih lesenih strukturah, v oblikah in barvah, se čuti nekaj, kar je značilno za lesene figure in okrase, ki so še danes tu in tam ohranjeni v starih rustičnih cerkvicah ali kapelicah tega kraja, torej pravzaprav neoblikovane, neindividualizirane oblike ljudskih figur, ter barve, ki so v tem revnem kraju in v njegovih sakralnih plastikah zamenjale dragocene kovine, zlato, srebro in bron in tudi bogate tkanine od svile do žameta. Ne bo napak ponovno poudariti, da je Peter Černe. ki je med prvimi umetniki prišel v Grožnjan, ko je v njem bilo na razpolago še veliko levih mestnih hiš, izbral zase najskrom nejšo, pravzaprav le klet, v kateri so nekoč kmetje kuhali žganje. In sedaj ta največji grožnjanski umetnik je verjetno najbiižii sedanjemu Grožnjanu, njegovim ljudem in njegovemu okolju Sprehodili smo se na naglo po Grožnjanu. po njegovih uličicah in številnih galerijah in bi zato imeli še veliko povedati, vendar kratkega prikaza ne moremo zaključiti brez poziva nedeljskim in tudi drugim izletnikom, naj si pridejo ogledat to zanimivo in kulturno bogato mestece. Grožnjan jih bo prijetno presenetil in ne bo jim žal za pot. Prav narobe T. F.
■11
UM,
ČETRTEK 31. JULIJA 1975
22.45
20.30
21.00
22.15
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino: AUGIE DOOGIE (risani film)
18.20 Gabi in Dorka, madžarski film
18.30	Gledališki klub: CARLO GOLDONI, drugo nadaljevanje
19.15	športni dnevnik
20.00 DNEVNIK
20.40 EDEN IZMED TREH
Eugenio C. je asistent na rimski univerzi in sicer za civilno pravo. Nekega dne ga nepričakovano pokličejo po telefonu iz Milana. Neki stari prijatelj mu najavi prihod grškega emigranta, ki da bi se rad za nekaj časa ustavil v Italiji. Nekaj ur pozneje se Eugenio dejansko sreča s človekom srednje rasti in starosti in hkrati pohlevnega značaja in z le malo cvenka v žepu. Univerzitetni asistent takoj pokaže določeno simpatijo do Grka in mu ponudi pomoč. In tedaj pride do preobrata. Nekaj dni zatem pride k Eugeniu neki Vokos, ki se izdaja za Grka in ga vpraša po novem znancu. Odslej se bo univerzitetni asistent nehote vplete v čudne prigode in spletke, ki bodo privedle do senzacije in rezultata, kot nujno zahteva detektivka DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
SPACCAQUINDICI, TV nagradno tekmovanje LE MANI SULL’ACQUA Gilberto Nanetti je napravil anketo o vedno bolj aktualnem vprašanju, namreč o pomanjkanju vode, namreč o tem, kako v omikanem svetu vedno bolj primanjkuje vode, tako za vsakdanjo rabo prebivalstva, kot tudi za industrijo in kmetijstvo. Nocojšnja oddaja bo obravnavala nekatere posebne primere «žeje», namreč vprašanje nekaterih italijanskih mest, kjer vode primanjkuje do tolikšne mere, d i je zaradi tega prišlo že do demonstracij, saj je znano n.pr., da palermski vodovod «izgublja» do 42 odstotkov vode, prebivalstvo Palerma pa ima često vodo racionirano na ure. Drugod na Siciliji pa imajo podobne probleme, ko so zajetja, ki so bila zgrajena z javnimi sredstvi, po čudnih poteh prišla v zasebne roke in dajejo vodo mestecem ali zasebnikom le proti plačilu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.10 Obzornik
19.25 NAPOLEON IN LJUBEZEN
Ponovno je pred nami panorama najbolj znamenitega obdobja v evropski zgodovini in prikazuje ljubezni in strasti človeka, ki je postal iz mladega poročnika brigadni general, nato cesar, nato pa žalostno končal v izgnanstvu na Elbi.
Nagrajen pisec scenarija Philip Mackie je skrbno raziskal ženske v Napoleonovem življenju in je verjetno prvi, ki je pravilno sestavil njihovo vlogo v njegovem življenju
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.05 J. Otčenašek: NEKOČ JE BILA HIŠA
22.45 četrtkovi razgledi: OD VEČERA DO JUTRA
Ekipa TV je v ljubljanski porodnišnici, v jeseniški železarni, na ranžirni postaji v Zalogu, v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, v rudniku Kanižarica in v šoštanjski termoelektrarni posnela oddajo o nočnem delu. Nočno delo je nujnost: ne v porodnišnici, ne pri plavžu, ne na železniški postaji in še marsikje drugje si prekinitve dela ponoči ne morejo privoščiti. In prav zaradi tega, ker smo od nočnega dela odvisni vsi, ker ljudje z delom ponoči ustvarjajo del blagostanja nas vseh, je pošteno, da kot družba skrbimo za to, da bo nočno delo v vseh pogledih ustrezno vrednoteno DNEVNIK
23.15
18.00
20.55
21.15
21.30
23.00
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
PLAVANJE, prenos iz Kranja Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
AMERIKANEC, celovečerni film
Pionirji modernega slikarstva PAUL CEZANNE
TRST A	ka; 15.00 Program za mladino;
7.15,	8.15,	13.15, 14.15,	20.15	i6-00 Sončnica; 17.05	Operna in
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;	komorna glasba; 19.30	Veliki	moj-
11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba stri Jazza- 20-20 Portret avtorja^ po željah; 17.00 Program za mia- 2^-® Nove ital. popevke; 21.05 dino;	18.15	Umetnost in	prire-	Viohmst in pianist;	21.45	Na
ditve;	18.30	V ljudskem	tonu;	vrsti je Boccacehu
20.00 Šport; 20.35 Radijska drama; 21.15 Polifonska glasba.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba;
SLOVENIJA
7.00, 8.00	10.00, 14.00, 16.00,
20.00 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje: Runa Olofsson: Ime mi je Gojko; 10.20 Iz glasbenih šol: 10.50
9 15 Pnnpvke- 9 30 Pricliihnimn	ìu.pu ^ gmBueum bui. lu.oi
ui inno 7	in in A	Pesmice na potepu; 11.15 Ugani
pm; 10.00 Z nami je..., 10.10 Or- tei pa vamPzaigramo: 12.20 z
meglo, morda na nebuloze, ali na premikajoče se vode, skratka gmote, ki so vedno v:, preinikavju in spreminjanju. Pravzaprav svojih del ni mogel razobesiti na stene svojega ateljeja Mi jih je razobesil na grožnjanska obzidje in jih tako lepo vključil v celotno okolje. Z drugimi besedami povedano, je slikar nekaj svojih del razstavil izven svoje hišice in s tem ustvaril nekaj posrečenih e-fektov in se s tem kot novi prebivalec koj uveljavil v grožnjan-skem okolju.
ZARES IZPLAČA SE PRITI
V GROŽNJAN
Na Župnem trgu sredi Grožnjana. v galeriji «Lev», ki je bila pred 10 leti prva galerija v Grožnjanu, razstavlja svoje drobne barvane lesene kipce Peter Černe, ki je še vedno zvest oblikam. Zdaj je črno in zlato barvo, ki ju je uporabljal nekoč, začel nadomeščati . z modro, vendar takšno modro, da se zdi kot nekakšna patina na bronu in daje lesu vsebino ter preživelo «dolgotrajnost».
Če bi hoteli najti zvezo med grožnjanskimi umetniki, njihovim ustvarjanjem, ter grožnjanškim o-koljem. bi .to zvezo verjetno našli najlažje v stvaritvah Petra Černeta, ki je za lep spomenik padlim borcem z grožnjanskega področja uporabil naraven grob, kamen tega kraja in ni posegel v njegovo bistvo ter ga preobliko-
l|]l1lllllll!nillllMMIIIinilllllIllllllllll]l1Il!n>ifllMIIIIIUIIIIlllllll11lll[|||lllllll|[|||]lll]|||||]|IMIIIlIllMll!IIIIIMlinilMiminilll)MIIIIIIIIIIIIMIIIllMIIIlllllllllllllllllIlllllllll[IIIIIIIIIIIMIIIII11l1[ll1IIIITlllIIIIIIIIIlllllllll<ll1III1lll
kestri; 11.30 Melodije; 12 00 Gla- . ,	.	.. .,,,,,, ,,
.	» ,. ,	1.JL: _ . .. nami doma in na poti; 13.30 Kme-
sba po željah; 14.00 Turistične	io7n n;u.jIno ,ma.
beležke; 14.45 Juke box;
Glas in zgodba; 10.30 Z nami je...; 16.50 in 17.30 Poskočne; 17.45 Poje Ksenija Erker; 18.00 Mladinski klub; 19.00 Glasba po željah. 19.30 Čarobna godala; 20.00 Prenos RL; 20.30
JI1Č1 guucllčl,	JTL tMKJa	PfWilro •
Pisana glasna: 21.45 Lahka T ^ ’
.t'ir tijski nasveti; 13.40 Pihalne god-be; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Slovenske narodne; 15.40 Med šolo, družino in delom; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš podlistek - J. Suchy:	Spomini Krištofovega
18.00 Aktualnosti; 18.20
e— f» *-*< «*= «*	*sz.
NACIONALNI PROGRAM XlTJlSS* r{T fJUSSS
7.00,	8.00,	13.00, 15.00.	19 00 20.40 Ansambel Jožeta Kampiča:
Poročila: 6.30 Jutranja glasna; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Večer domačih nesmi in napevov; Nemogoči intervjuji; 11.40 Izbran 22.00 Humor z vsega sveta; 22.40 spored:	12.10 Četrti program; Lepe melodije; 23.20 Pihalni kvin-
13.20 Pisan program; 14.05 Drugi tet RTV; 00.05 H. Pioutek: Pesmi: zvok; 14.40 Radijska nadaljevan- 00.15 Paleta popevk.
BRATA'
piše Ciril Calè
SPORT SPORT SPORT
31. julija 1975
RAZISKOVANJE^ SLABOSTI NAŠE_ ODBOJKE-
L. Pečar: «Pomanjkanje navdušenja za trening in igranje je neuspeh»
Mnenja domačih trenerjev o minuli sezoni - Samo pri Boru in Kontovelu zadovoljni z doseženimi rezultati
Po splošnem orisu, kdo so bili ukvarjati Vitez, ki trdi: «Vzrok, da
trenerji naših ekip v pretekli se-zoni sem skušal ugotoviti, kakšno Je bilo preteklo prvenstvo. Zanimali so me uspehi ali neuspehi gledani skozi prizno trenerja, torej človeka, 151 je v glavnem za kulisami, ki je deležen kritik in le malo pohval. Znana je namreč krilatica, da tekmo dobijo igralci in navijači izgubi Pa jo trener.
In zato se je čisto naravno noja-Vilo prvo vprašanje, kaj mislijo o dosežkih svojih varovank v prete-mi sezoni in če so dosegli postav-tjene si cilje. Odgovori so pa se-veda, po mojem mišljenju, točna slika mest ng lestvici, ki so ga aasedle ekipe.
Najbolj razočaran je bil Peterlin, Slede na dejstvo, da je ekipa izpadla iz tretje lige: torej moramo nujno govoriti o neuspehu. Končni Predvideni cilj ni bil dosežen saj
OKVKSTILA
_ Tajništvo ZSŠDI obvešča vse tečajnice in tečajnike druge skupine, da bo odhod v Rovinj danes, 31. julija ob 10.30 s trga Foro bipiano.
Košarkarji bodo v Sečo odpotovali v petek, 1. avgusta. V Gorici naj se udeleženci zberejo točno ob *• uri na Tiavniku. Avtobus bo peljal mimo Proseka, Opčin in na-zadnje iz Trsta
Vsem priporočamo točnost, dokumente in opremo.
* » *
športno društvo Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na piknik, ki bo v nedeljo, 3. av-Susta na Erzelju, in sicer na o-bičajnem prostoru.
^ bili prvotni načrti bolj optimistični in rožnati.
Vitez si je zastavil v pretekli sezoni tri cilje: dokončno osvojitev pokala Bazoviških žrtev, obstanek v ligi z osvojitvijo tretjega mesta ter vstop v finale na turnirju prijateljstva. Prvi in tretji sta Pua dosežena. Kar se pa tiče samega prvenstva je Bor dosegel četrto mesto. Torej — razen tega malega spodrsljaja - so bili dosežem predvideni uspehi, tudi če bi s prikazano igro lahko kaj več dosegli.	J
,^ar-ieva , je dala svojevrstne odgovore: «Obstanek v ligi je uspeh, a neuspeh je nestabilna prihodnost ®kipe; dosežen je bil torej cilj, a le delno, saj se lahko smatra kot neuspeh pomanjkanje navdušenja za treniranje in igranje».
Ušaj ugotavlja, da ni dosegel zaželenega cilja, torej se lahko smatra kot neuspeh, da Sokol ni napredoval v višjo ligo. Uspeh je Pa prikazana igra. Vodopivčeva pa trdi: «z uspffiom v pretekli sezoni tem zelo zadovoljna. Kot novinec v I. diviziji je naša ekipa zasedla °dlično tretje mesto med desetimi ekipami. Torej več kot smo upali».
Poleg ugotovitve stanja sem skušal odkriti vzroke uspeha ali neu ®peha. Skušal sem prodreti za ku-,Se prvenstva in ugotovili, kaj so videli dobrega in napačnega trenerji y svojem delovanju. Vodopivčeva je zelo enostavno in na kratko Pogovorila: «To nam je uspelo pred-Vsem z resnim in požrtvovalnim eiom vseh igralk.» (Ni pa povedala, p® je sama med temi desetimi).
ecarjeva je skromno pripomnila, ne smatra uspeh kot slučajnost.
, uspeh pa kot svojo krivdo, češ ® morda ni dober trener (sodbo pjPPnščamo neprizadetim strokov-
Pravi, da je imel premalo _?ynk na razpolago:	ni mogoče
io> n ’n zaključiti prvenstvo s 6-7 vs ^ am' ■ katere naj bi igrale zan t'e<^en dobro in to 4-5 mesecev Ijg^tedoma. «Mislim» — je nada-*1 ", «da smo naredili za naše moč^ere vse kar ie bilo v naši C1, saj ge dogamo ^ majhnemu
da^i enakovredmh igralk še to, r_ letos razsajala gripa in nismo so°vedno igrati v polni postavi Stmie porazi v osemnajstih tek d le opravičljivi», istimi problemi
smo osvojili četrto mesto, je v enajstih poškodbah, ki so nas prizadele med samim prvenstvom, tako da smo na primer v Moglianu Venetu igrali s točno šestimi igralkami. Uspeh pa pripisujem vestnemu treniranju standardne postave, uvedbi novega sistema, ki je navdušil 'i-gralke bodisi na treningih, kot na tekmah».
Težko je bilo pa Peterlinu odgovoriti na to vprašanje, saj je samo Breg v preteklem letu izpadel. «Vzrokov za neuspeh je vsekakor več. Lahko začnem z omembo dejstva, da se je s pričetkom prvenstva držala igralk prava smola. In tu mislim na vrsto poškodb in na večkratno nerazpoložljivost nekaterih ključnih igralk, tako da večji del prvenstva sploh nisem mogel poslati na igrišče standardne postave. Drugi vzrok, mogoče važnejši, je pa dejstvo, da ekipo počasi zapuščajo starejše igralke, ki so pa še pred nedavnim "tvorile hrbtenico ekipe. Mlajše igralke pa temu vsekakor niso dorasle: tu seveda mislim na psihološki faktor. Med starejšo in mlajšo generacijo ni prišlo do regularne zamenjave. To dejstvo je pa terjalo svoj da vek: mlajše odbojkarice ne poznajo borbenosti, agonizem jim je tuj; vse jim je bilo pač do sedaj prine-šeno na krožniku. Jasno torej, da ekipa psihološko ni dozorela. In prav ta psihološka krhkost je močno botrovala k negativnim nastopom ekipe».
ODO KALAN (Nadaljevanje sledi)
HOKEJ NA LEDU
Jugoslovanski državni prvak Olimpija iz Ljubljane bo začela z rednimi treningi na ledu že 19. avgusta. V začetku septembra bodo izvedli turnir za pokal Karavank. Poleg Olimpije bodo nastopale še Jesenice ter avstrijski moštvi iz Gradca in Celovca.
KOLESARSTVO
GENOVA, 30. — Enaindevetdeset kolesarjev se je prijavilo za nedeljsko dirko po Apeninih, ki bo veljala tudi kot pregledna za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo. Od vidnejših imen bosta manjkala le Moser in Gimondi, ki se še mudita na turneji po Franciji, ki pa imata že zagotovljeno me-
sto v ekipi.
Nastopil bo tudi zmagovalec «Gira» Bertoglio. Edini tujec bo Belgijec De Vlaeminck.
Dirka po Apeninih predvideva o-ster vzpon na 772 m visok prelaz Bocchetta, ki leži 48 km pred ciljem.
BOKS
Kot ni za belce
JOHANNESBURG, 30. - Ameriški temnopolti boksar Emile Griffith je zagrozil, da bo odpovedal srečanie z Južnim Afričanom Mahthinijem, če bodo organizatorji vztrajali, da mora biti njegov asistent v kotu črne polti. Griffithóv asistent Clancy je namreč belec. Rasisti smatrajo, da je njegovo delo «prenizko» za belca.
BEZBOL
Evropsko prvenstvo v Španiji
Poraz Italije z 0:2 proti Nizozemski
Podelitev celinskega pokala bo odločila serija petih tekem
BARCELONA, 30. — Evropsko prvenstvo v bezbolu je prišlo v svojo zaključno fazo. Po predvidevanju sta se v finale uvrstili Italija in Nizozemska, ki brani naslov.
Obe ekipi sta kaj malo evropski. Italijani so natrpani z «italoameri-škimi» igralci, katerim so na hitro izstavili italijanske potne liste, da bi ne bilo težav. Ker so se le-ti slabo sporazumevali s pravimi Italijani so slednje postavili kar v manjšino in najeli tudi ameriškega trenerja, ki lahko mimo daje navodila v angleščini.
Isto se sicer dogaja tudi pri Nizozemcih. Iz svojih prekomorskih pokrajin oziroma kolonij v karibskem območju so poklicali čedno skupino odličnih igralcev in si «u-stvarili» ekipo, ki je bila nepremagljiva dokler niso Italijani pogrun-tali «rešitve».
Finale za podelitev naslova predvideva serijo 5 tekem. V prvem sre-
čanju je Nizozemska danes premagala Italijo z 2:0. Obe točki so Nizozemci dosegli v petem iningu. Pozno zvečer so odigrali še drugo srečanje. Prva tekma je bila na visoki tehnični ravni.
V malem finalu je Španija (ki ima tudi veliko število Američanov) premagala Zah. Nemčijo z gladkim 7:1.
PLAVANJE
MESINA, 30. — 18-letni študent Gianni Arrabito iz Raguse bo skušal preplavati Mesinsko ožino v hrbtnem slogu, in sicer v obeh smereh. Lanskega 12. septembre mu je že uspel poskus v eni sami smeri. Tedaj je dosegel čas 52’48'’4. Plavati bo začel v nedeljo ob 8. uri zjutraj v kraju Torre Faro in dosegel Kalabrijo v Cannitellu, od koder se bo vrnil proti Siciliji. Skupno znaša proga 8 kilometrov.
NAMIZNI TENIS
PROPAGANDNE POLETNE AKCIJE
Splošna mobilizacija deklet Krasa V Repna presenetljivo zanimanje
Eden od tečajev v Beneški Sloveniji ni uspel in ga bo treba ponoviti pred začetkom šolskega leta - Problem prostora
Namiznoteniški odsek športnega krožka Kras je v teh dneh mobiliziral vse svoje igralke, ki so lani uspešno opravile trenerski habili tacijski izpit prve stopnje, da posredujejo mlajšim sovrstnicam za četnicam svoje znanje in tekmovalne izkušnje. Poleg tečajev v Beneški Sloveniji in v Repnu,	o
katerih smo ze poročali v naši nedeljski številki, se je vršil in v teh dneh tudi zaključil 10-dnevni tečaj v Zgoniku. Krasova dekleta so torej polno angažirana na vseh frontah. Odziv mladih deklet, oziroma fantov, ki bi radi gojili igro z belo žogico je presenetljivo dober in nad vsemi pričakovanji. To pa je ponoven dokaz, da je naša mladina zdrava in teži za skupnim delom. Seveda se ji je treba približati v pravi obliki in dati na razpolago ustrezne kadre, ki kot ma-
gnet privabijo vedno nov naraščaj, da so bili prijetno presenečeni tudi Tečaj v Zgoniku, katerega sta j največji optimisti. Po prvem dne-vodili Dragica Blažina in Neva i vu, ko še je odzvalo devet slušate-
Rebula je dobro uspel in je dosegel svoj namen, saj so se udeleženke bolje spoznale z osnovnimi elementi namiznega tenisa. Udeležile so se ga štiri deklice, ki so že lani opravile začetniški tečaj in so se izkazale kot najperspektivnejše med najmlajšo generacijo. Kot je bilo razvidno ni bilo v zgoniški občini letos širše akcije za pritegnitev novih namiznoteniških igralk, ker je odbor Krasa sklenil, da vseki dve leti povabi vsa dekleta iz zgomške občine nad 10 letom starosti in opravi selekcijo, da pridejo na dan novi talenti.
Propagandni tečaj v Repnu, ki sta ga vodila Anica Žigon in Robert Milič pa je vzbudil med domačo mladino tolikšno zanimanje,
....................................................................................................................................................mn.,......................................................................................M,.....,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,.,,,.,,,.....„„....................................
KOŠARKA
MEDCELINSKI POKAL !
Italijani v izredni formi Danes proti ZDA za zmago
V Beogradu zmagoviti Brazilci so podlegli z 20 točkami razlike
V poznih urah je v torek Italija v Trevisu premočno premagala košarkarsko reprezentanco Brazilije, ki se je pravkar vrnila iz Beograda, kjer je dokaj presenetljivo odpravila Jugoslavijo.
Italijani so igrali zelo dobro tekmo, med vsemi pa se je izkazal Marzorati, ki je sam dal kar 25 točk in bil najboljši strelec večera. Končni izid 92:72 je pravilno nagradil razmerje moči na igrišču.
Postavi
ITALIJA: Recalcati 8, Della Fiori 16, Bariviera 9, Meneghin 14, Marzorati 25, Carraro 8, Bianchi, Rizzi, Zanatta 10, Vendemini, Bisson 2, Benelli.
BRAZILIJA: Ubiratan 1, Cario-quinha Milton 4, Helio Rubens 7, Marquinhos 20, Adilson 2, Washington 13, FaUstd-i9, Gilson 5, Marcel, Luisinho 5, Zegeraldo 6, Robertao.
Italija je spravila v koš 20 od 30 razpoložljivih prostih metov, Brazilci pa so z njimi od 36 možnih dosegli 22 točk.
Lestvica medcelinskega pokala je pred današnjim kolom taka:
Italija Jugoslavija Brazilija Sovjetska zveza ZDA Kanada Mehika Grčija
0	273 227
1	361 334 1 244 246
0	97	78
1	172 146
2	240 267
3	289 342
4	275 307
■imiimiivniiimiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiuijuiiuMiuiiitiiiiitiiuiiiiuiiiimiiiiiniiiiHiiiiiuiimiiH
ROKOMET
TURNIR ZA POKAL «KARPATOV»
Jugoslavija premagala SZ Končna zmaga Romuniji «A»
Druga romunska postava boljša od ČSSR Četrto mesto «plavih» realen uspeh
BUKAREŠTA, 30. —- Prva postaval Na splošni lestvici so bili Jugoslo-Romunije je že osvojila pokal «Kar-1 vani četrti. Glede na njihove dose-
patov» v rokometu. Do zaključka redakcije se srečanje proti NDR sicer še ni končalo, Romuni pa so itak imeli dve točki prednosti in veliko boljšo razliko med doseženimi in prejetimi goli tako, da je vsakršno presenečenje nemogoče Odlično se je od turnirja poslovila Jugoslavija, ki je v svoji zadnji tekmi tesno premagala Sovjetsko zvezo z rezultatom 25:24.
Jugoslovani so odgirali eno najboljših tekem zadnjih mesecev in se s točnimi -streli odlikovali predvsem v napadu. S to zmago so se oddolžili Sovjetom, ki so jih premagali na turnirju «YU-75» v Ljubljani.
V tretji tekmi dnevnega sporeda je «B» reprezentanca Romunije premagala ČSSR z jasnim 22:19 in tako dokazala, da je skoraj enako-se je moral I vredna prvi postavi.
danje priprave je uvrstitev povsem normalna.
PLAVANJE
Rogošic rešil Kinsello
TORONTO, 30. — Svetovni prvak v maratonskem plavanju Veljko Ro-gošič je zmagal na maratonu na kanadski reki Sagenay. Proga je merila 36 km. Tekmovalni pogoji so bili izredno težki. Voda je imela ob startu samo 11 stopinj, na cilju pa 16. Po reki je plavalo veliko število hlodov, ki so Rogošiča in druge plavalce ranili. Bivši svetovni rekorder na 1500 m John Kinsella bi zaradi krčev na nogi kmalu utonil. Ko je Rogošic to opazil se je ustavil in pomagal Kinselli dokler niso prišli reševalci.
Danes sta na sporedu dve tekmi. V Moskvi bo Sovjetska zveza sprejela v goste Brazilijo, v Rietiju pa bo Italija odigrala zadnje kolo evropskega dela turnirja proti reprezentanci ZDA.
ATLETIKA
V Celju
na pripravah za RAI
CELJE, 30. — Jugoslovanski atletski reprezentanci se mudita v Celju na skupnih pripravah za bližnje balkanske igre. Danes so izvedli pregledno tekmovanje med katerim sta se najbolje izkazali skakalki v daljino Fočičeva (6,29 m) in Krstiče-va (6,19 m). Rezultat Krstičeve predstavlja nov rekord SR Srbije. Med moškimi je Ištvanovič pretekel 100 m v dobrem času 10”4.
* * *
MOSKVA, 30. — Na sovjetskem državnem atletskem prvenstvu so doslej dosegli najboljše rezultate Borzov (100 m 10”2 in 200 m 20'’6), Grigorjev (višina 221 cm) in Alfje-jeva (daljina 6,67 m).
* * *
VARŠAVA, 30. — Na ženskem finalu evropskega atletskega pokala bo Irena Szewinska nastopila kar v petih panogah: 100, 200, 400 m in v štafetah 4x100 in 4x400 m. Pretekla bo skupno 1200 m.
* * *
LONDON, 30. — Po preboleli malariji je svetovni rekorder v teku na 1500 m Filbert Bayi (Tanzanija) odpotoval na daljšo turnejo po LR Kitajski.
BOKS
ŠTUDIJA SOVJETSKE AGENCIJE «NOVOSTI
»
K. 0. - zakonit način ubijanja Bodočnost v simboličnih udarcih
Nasprotna mnenja sovjetskih in ameriških strokovnjakov Dolgoročnih raziskav za ugotovitev posledic še ni biio
SPLIT, 30. — Mate Parlov bo svoj naslednji dvoboj med poklicnimi boksarji opravil 22. avgusta v Splitu. Ni še znano kdo bo njegov nasprotnik. Verjetno bo to boksar iz Fran-‘ cije, Nemčije ali Španije.
Ali je boks šport, ali pa je dedič suženjskih gladiatorskih- bojev? Ali boks krepi zdravje in človekovo duševnost, ali pa je legalizirano krvavo pretepanje? Strokovnjaki niso o tem enotnega mnenja. Po navadi ljudje, ki živijo od boksa, ki jim boks prinaša visoke dobičke, vidijo v tej panogi vse dobro. Ljudje, ki so daleč od boksa in ga le tu pa tam vidijo na televizijskem ekranu in vidijo le neusmiljene profesionalne spopade, pa vidijo v boksu krvavo klanje. Prav tako obstajajo dokazane zdravniške trditve, ki so si nasprotne:	nekateri trdijo, da
boks povzroča nepopravljive poškodbe možganov, spet drugi dokazujejo, da blagodejno učinkuje na človekovo zdravje.
O tej temi je sovjetska poročevalska agencija «Novosti» pred nedavnim zbrala mnogo zanimivih mnenj iz vseh koncev sveta; mnenja so v splošnem pokazala, da je boks nevaren šport, ki bi ga morali ali odpraviti ali pa popraviti.
«Knockout je v bistvu edini z zakonom dovoljeni način uboja,» trdi ameriški športni zdravnik profesor Jockla, za katerega je prepoved boksa edini način, da se rešijo življenja in zdravje mnogih mladih ljudi.
«Boks je čudovit šport, ki ugodno deluje na splošni fizični razvoj in zdravje človeka,» je izjavil agenciji «Novosti» magister tehničnih znanosti Potapčenko, ljubiteljem boksa znan kot olimpijski zmagovalec leta 1964. Obe izjavi, ki sta si nenavadno nasprotni, je potrebno opazovati v različnih razmerah iz katerih so nastale. Mnenje ameriškega profesorja izhaja iz severnoameriških razmer profesionalnega boksa: boj na ringu je res boj za življenje in smrt, je boj za denar, za življenjska sredstva.
Potapčenko pa v svoji boksarski karieri verjetno ni boksal več kot tri runde, njegovi motivi pa verjetno niso imeli take življenjske nujnosti kot so motivi v prekomorskih deželah. Znano je tudi, da se boji profesionalcev velikokrat končajo s težkimi poškodbami, včasih celo s smrtjo boksarja. V amaterskem boksu so težje poškodbe relativno redkejše, saj je sodnik tisti, ki uravnava ostrino boja, ne pa želja gledalca, da bi videli čimveč krvi. Kljub temu pa nasprotniki boksa ne delajo ogromne razlike med ama-iterji in profesionalci ampak zahte-
vajo prepoved tega športa. Razloge zastopnikov takega mišljenja je najbolje izrazil zahodnonemški profesor Koyl iz Freiburga, ko je izjavil, da je v boksu edina skrb tekmovalca ta, da nasprotnika poškoduje oz. telesno pohabi. Mnogi zahodni zdravniki dokazujejo, da je boks nehuman, ker povzročajo močni udarci v glavo umsko omejenost poškodovanega.
Branilci boksa pa vztrajajo na tem, da devetminutna borba v amaterskem boksu ni nakarkšen gladiatorski dvoboj. V vsakem trenutku dvoboja pa lahko sodnik ali zdravnik prekine dvoboj, če ugotovi, da je ostrina dvoboja presegla dovoljene meje.
Za boks se je odločil tudi dvakratni olimp. prvak (1964/68) Boris La-gutin. Po njegovem mnenju boks krepi človekovo voljo, razvija) pogum, odločnost, težnjo za obrambo
Ijev je v nasiednjin dneh tečaja število prijavljenih naraslo 'kar na 18 fantov in deklet med 11. in 14. let m starosti. To jasno potrjuje, da je zanimanje tudi med mladino repen-tabrske občine za športno udejstvovanje veliko, čeprav doslej m pokazala velike angažiranosti, ker v občini ni delovalo primerno špoitr.o društvo. Sporazumno s prosvetnim društvom Kraški dom iz Repna je športni krožek Kras razširil svoje dejavnost tudi na repentabrsku občino in tako se odpirajo Kraševim športnim delavcem nove možnosti, mladina iz Repna in sosednih vasi pa bo lahko dala duška svojim tekmovalnim ambicijam v panogah ki jih goji Kras, in sicer v odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Da se povrnemo k uspelemu namiznoteniškemu tečaju v Repnu. Tukaj kadrov res ne manjka. Na žalost pa ni primernih prostorov za kakršno koli trajno obliko agonističnega izživljanja. Dokler ne bo zgrajen večji športni cc-nter pa športniki apelirajo na novo upravo, da preskrbi domači mladini primeren večji prostor, v katerem bi lahko trenirali istočasno na štirih namiznoteniških mizah. Le tako bi lahko omogočili določen razvoj te športne panoge in bi lahko gojili upravičen up na vedno boljše rezultate. v nasprotnem primeru pa se celotna pobuda ustavi pred nepremostljivo oviro in taki tečaji bi bili le pesek v oči, ker bi ne mogla slediti zaželena razvejana dejavnost.
Končno naj omenimo, da je dvojni namiznoteniški tečaj , B. ruski Sloveniji pod vodstvom Krasovih i-gralk Sonje Miličeve in Silvane Ves-naverjeve le delno uspel. V Bardu se je tridnevni tečaj redno odvijal, medtem ko je odpadel v kraju Gornji Trbilj, ker je bil odsoten žuonik Cenčič. pri katerem bi se nv.’ral
šibkega.
Vendar pa še niso raziskani dolgoročni učinki številnih udarcev, ki jih boksar dobi v svoji karieri: verjetno so upravičena opozorila zdravnikov, ki trdijo, da so boksarji v starosti bolj podvrženi raznim živč-rùsa eteolenjem in splošni fizični o- j tečaj odvijati Vendar pa si obeta-slabitvi. Dr. Gandeljsman zato pred- j mo, da bo Združenje slovenskih Saga nova pravila, ki bi pri točkova-1 športnih društev naredilo vse po-nju za končni rezultat boij upošte- j trebne korake, da se programiram vala lahke in točne udarce kot pa tečaj v Gornjem Trbilju prir di knockout. «Nekega dne bomo na rin-1 nekdaj pozneje pred pričetkom š 1-gu videli bokzarje v posebnih oble- skega leta. Zanimanje v Bardu za kah občutljivih za udarce — take I namiznoten-ški tečaj je bilo izredno, obleke bodo registrirale udarce, ra-1 saj se ga je udeležilo kar 16 fan-čunalnik pa bo sam opravil točko- tov različne starosti, medtem ko vanje,» pravi dr. Gandeljsman. Ver- so nerazumljivo 'zesta’a dekleta, ki jetno je res najboljša rešitev v ta-i niso hotela, ali mod'a sod ■levati
kem načinu registriranja udarcev, ki bi bili bolj simbolični (kot v karateju). pa tudi v posebnih zaščit-hiff oblekah, ’ki bi jih’ boksarji nosili.
Kratkovidni Anglež David VVilkie je na svetovnem plavalnem prvenstvu v Caliju povsem varno osvojil dve zlati kolajni v prsnem slogo
na tečaju. Vloga takih teča ev je zelo važna in namen je pravzaprav vzbuditev tekmovalnega duha m-d domačo mladino, ki naj hi se n^'o organizirala pod okriljem domačega, oziroma domačih športnih društev. Prav Združenje s^vnsluh športnih društev ima to nalogo, da še naprej seje in deluje v tej smeri, ker bi tako rezultati ne smrii izostati.	B. S.
* * *
LJUBLJANA. 30. — V počastitev 10. obletnice obstoja športne dvorane Tivoli bodo v novembru priredili mednarodno prvenstvo Jugoslavije. Sodelovale bodo tudi LR Kitajska, LR Koreja in Japonska.
TENIS

SANTIAGO DE CHILE, 30. — Predsednik čilske teniške zveze je izjavil, da bo od Švedske zahteval jamstvo za normalen potek dvoboja za medeonski finale za pokal Davis, ki bo sredi septembra na Švedskem. Izjavo je podal v zvezi s predvidenimi demonstracijami proti fašističnemu režimu, katere so napovedale napredne švedske organizacije.
PLANINSTVO
Zavetišče na Velikem Snežniku katerega upravlja PD Ilirska Bistrica bo tudi letos redno odprto ves avgust, naprej do pozne jeseni pa ob sobotah in nedeljah. Zavetišče ima 12 ležišč.
V Kranju se bo danes začelo jugoslovansko plavalno prvenstvo za člane in članice. Tekmovanja bodo trajala od vključno sobote.
1
5.
I
janko kersnik:
AGITATOR
SiliSi


Učitelj Skubè, ki se je bil zjutraj vozil s Korenom, sunil je tega, rekoč: «Vam li nisem pravil, da bo o zvezdah govoril?»
Koren je molčal. Oziral se je po sobani in po odru, a vodno so mu oči zastajale tam spredaj ob sedežih, kjer je ugledal pl. Rudo poleg Boletove Milice. Nekaj ga je jezilo ju obenem mu je bilo, kakor bi bil veselo novico zvedel ocoj. Vznemirjen je bil in lice njegovo, sicer bledo, skoro Dimen kasto, ni imelo navadne barve. Kri ni hotela z njega.
_ Notarjevo predavanje, akoprav se glede učenosti ni vignilo na površje navadne popularne razprave, bilo je endar večini poslušalcev preučeno, neumljivo; in zato so 8 tem zvesteje poslušali, da ne bi kdo sodil, da jim ne godi.
ovsev Boštjan se je počasi izgubil iz sobane, oni debeli v an Pa> ki je bil prej najživahnejši pri delniškem dru-leaH1’ za^remal jp polagoma. Gospod Anton je grbančil čelo, da ,a.r J^sovppuik katero zinil o «živi materiji», ter čakal, ved i - L hujšega ne pride. Toda notar je bil previden;
ze Prej> da bo gospod Anton tudi med poslušalci, Ier je po tem uredil svoj govor.
srmr-^U^' -na sPrednjih sedežih je bilo vse mirno. Hrastova “Mptoga je premalo untela slovenščine in pri koncipistu
pl. Rudi je bila prav taka. Vrhu tega je on o zvezdah znal le toliko, kolikor ni bil pozabil iz prvih gimnazijskih let; a še tedaj ni vedel veliko. Igral se je sedaj s pahljačo svoje so-sedinje Milice.
Ta pa je pazno poslušala, a zaman, da bi bila umela vse. V štirih letih, katere je prebila v odgojevališču v Švici, postal ji je bil tudi domači, rodni jezik skoraj tuj in marsikateri izraz ji je sedaj zazvenel na uho, ki ji je bil že izginil iz spomina. Da bi bila nejevoljna zaradi tega, ne smemo trditi.
Deklica je bila lepa, jako lepa, in ako je ne opišemo natančneje, opuščamo to samo zategadelj, ker popisa ne moremo popolno zvršiti. Omenimo naj le, da je bila tanke, srednje rasti in je imela temne lase in prav take oči. A vse na njej je bilo še silo mladostno, skoraj otročje.
«Ali razumete vso to slovenščino?» vpraša po tihem koncipist Ruda svojo sosedinjo izza razpete pahljače.
«Ne vse,» smehlja se Milica, «pozabila sem že mnogo.»
«Oh, saj se tudi več učili ne boste!»
«Zakaj ne?»
Ruda se je samosvestno smehljal.
«Ker treba ni!» šepeta potem.
Deklici ni ugajal ta razgovor, zato je molčala. Jezilo jo je nekaj v vedenju Rudovem in tudi zadnja opazka, iz katere je odmeval zaničljiv naglas.
Notar je govoril sedaj o hipotezi o končnem zrušenju svetov in preosnovi v raztezno tekočo tvarino in o začetku novega krogotoka njihovega.
Nekoliko poslušalcev je mislilo le na bližnjo tombolo, nekaj jih je zevalo, kaplan pa je nemirno drsal z nogo po umazanih tleh.
«To je pa odveč, to je pa odveč!» zamrmral je proti sosedi.
«Meni se tudi vidi! Sedaj naj bi se tombola pričela!» Vzdihnila je usnjarica.
«To je nejevera!» nadaljeval je gospod Anton.
Koren mu stopi za hrbet.
«Kaj se huduješ, prijatelj?» vprašal je porogljivo.
«To je liberalizem! Daleč smo prišli s čitalnico!» huduje se polglasno kaplan.
«Ne boj se, prijatelj! Le poglej jih po dvorani! Se je li katera tvojih ovči pohujšala? Imenuj jo, pokaži jo!»
Gospod Anton nehote obme svoj pogled po poslušalcih. Povsod je videl dolgočasne obraze, s katerin je odse vala le jasna želja, da Pi bil Irralu konec temu učenemu govoru.
«No, pa lahko bi sei A kaj to? V čitalnici se kaj takega ne spodobi. Sploh — čemu to predavanje?»
V Korenu se je vzbudil duh zanikanja, opozicije. Sam sicer ni bil vesel notarjevega predavanja ali katerega koli — pa sedaj, ko se je njegov nekdanji kolega in prijatelj Anton oglasil proti, sedaj je bil za.
«Ljudje naj se učijo! Treba nam je več omike, inteligence med narodom. Kaj hočemo brez teh?»
Šepetala sta vse med seboj, da drugi niti besedice niso umeli; samo na koncu je Koren glasneje govoril.
«St! St !» čulo se je od strani.
Lovšev Boštjan je bil zopet vstopil, vedoč, da mora biti kmalu konec govoru, in se je v svoji lastnosti kot čitalnični odbornik prijel pravice, pozvati šepetalca k redu.
A sedaj je v istini končal notar. Znalo se ni, velja li gromovito ploskanje in odobravanje predavanju ali končanju: vsem pa je sevala zadovoljnost z lica. Edini gospod Anton je vstal z nejevoljnim obrazom ter šel na drugo stran v gostilniške sobe.
Spredaj pri prvih sedežih pa je vstal koncipist pl. Ruda, nastavil svoj binokel in ošabno gledal po občinstvu. Sodnik se mu je pridružil ter govoril nekoliko besedic s Hrastovo gospo.
«Čigava je ona gospodična — tam doli pri oknu j belo rožico v laseh?» vprašal ga je Ruda.
«To je dacarjeva hčerka!»
Ruda je zategnil ustna, a vendar je še enkrat pogleda! lja> se mu je zdelo, da je tudi tam vzbudil pozornost
Pevci so zopet nastopili in peli «Rožico».
S tem je bilo delo na odru končano in pričela se je tombola V dvorani so stale v malo trenutkih mize, proda-j alci tablic so hiteli od enega do drugega ter z raznimi dovtipi ponujali svoje blago.
«Pri Boletu boš pa ti prodajal!» dejal je Lovšev Boštjan Korenu ter mu stisnil celo kopo tablic v roke «Ti si že znan ž njima !»
veleHičerri ^ b^0 t0 P° Vo1^' BoIè mn0g0 kuP'! ter
«Le izberi, Milica !»
«Oh jaz imam srečno roko!» hitel je Ruda ter vlekel Korenu karte iz rok in jih pokladal na mizo.
«Jaz bi vam pa svetoval, da si sami izberete liste1» omenil je prodajalec živo.
«Zakaj?» vpraša deklica smehljaje.
«Da si boste sami odgovorni za srečo in nesrečo!»
lica vesela81 ^ ^	^Ste Ponuiate!>> vzklikne Mi-
"Ob’ ìaz sem Pa ju le — nekaka usoda,» zavrne Koren.
«Torej boste vendarle vi odgovorni za srečo mojo.»
«Haha, izvrstno, gospodmna!» zakliče- Ruda vmes. «Pa pustite to odgovornost meni.»
«Ne, ne,» deje deklica polresno, «ta usoda — gospod Koren naj odloči!»	6 F
Ta je položil več listov pred njo. Sam ni opazil, da se mu je roka nekoliko tresla.
(Nadaljevanje sledi)
Ure^rs' 'vo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. •vToniecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Pode. »iiica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
.Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9 500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23 500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ Številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVHIK
Stran 6	31 • iuliia 1975
Z* SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj'a In tiska
^ ^ ZTT - Trst
OFENZIVA SEPARATISTIČNIH GIBANJ ZASKRBLJA VLADO V PARIZU |
Bombni atentati na letala francoske vojske na Korziki
Medtem ko minister Poniatowsky grozi jezikovnim manjšinam, pa se desničarski šovinisti pripravljajo na izzivalne akcije ■ «Vojska Kristusa kralja» ustrahuje Baske tostran Pirenejev
PARIZ, 30. — Pretirani in togi centralizem, ki ga v Franciji spremlja velikodržavni nacionalizem ministra za notranje zadeve Poniatow-skega, spreminja Francijo v pravi «sod smodnika». Ta dni namreč v več koncih dežele, na področjih, kjer živijo «manjšine z odrezanimi jeziki» in skrajšano avtonomijo, prišlo do več bombnih atentatov.
Na Korziki sta prejšnjo noč dva peklenska stroja uničila dve vojni letali na vojaškem oporišču v A-sprettu. Neznani atentatorji, ki pripadajo organizacijama «Paolinska pravica» in «Kmečka fronta za o-svoboditev Korzike», so namreč mi nirali tri letala vrste «nord 262». Naboje so postavili v kabine, enega pa pod pristajalne naprave. Dva peklenska stroja sta eksplodirala, med tem ko je tretji odpovedal.
Eksplozije je bilo slišati daleč na okoli ob dveh po polnoči. Ob isti uri pa sta dve bombi uničili v Basti! trgovino antikvariata ter urade neke francoske družbe v Ajacciu.
Zelo resne posledice bi lahko imel atentat, ki so ga neznani teroristi pripravili v mestecu Vannes, v Bre-tonji. Atentatorji so nameravali, že v ponedeljek, razrušiti mestni u-pravni center. Tu so namreč namestili zapleten peklenski stroj, sestavljen iz deset sveč nitranita, osem plastičnih nabojev s povezavo z metansko jeklenko. K sreči je vžigalna naprava pri detonatorju odpovedala.
Policija nima sicer dokazov, vendar obtožuje za neuspeli atentat organizacijo bretonske jezikovne skupnosti, ki ji je ime «Osvobodilna fronta Bretoni je — bretonska revolucionarna vojska».
Do tu seznam atentatov, uspelih in neuspelih, ki jih notranje ministrstvo v Parizu pripisuje separatističnim organizacijam jezikovnih skupnosti, ki so v Franciji brez vsakršne pravice -— Bretoncem, Baskom, Provansalcem, Okcitancem.
V baskovskih provincah pred Pi-reneji pa grozi nasprotna nevarnost. Desničarska, klerofašistično navdihnjena organizacija «Vojska Kristusa kralja» je namreč obtožila pariško vlado, da ni odločno nastopila v pirenejskih pokrajinah, da bi zatrla dejavnost komandosov baskovske E TA, ki občasno v Franciji išče zatočišče pred racijami v Španiji. «Vojska Kristusa kralja», ki goji tesno stike s frankistično policijo, je namreč napovedala vrsto atentatov, ki bodo «stali veliko življenj». Svoje grozilno sporočilo je «Vojska Kristusa kralja» zaključila z utemeljitvijo, da so «čistokrvni Francozi seda4 v stanju silobrana».
Policija se, resnici na ljubo, ne ukvarja veliko s temi šovinističnimi prenapeteži, pač pa raziskuje primer neznanca, sta,~ega 45 let, ki so ga izvlekli iz vodu reke Nivelle. Zdi se, da gre za agenta španske tajne policije, ki so ga usmrtili gverilci ETA.
Poleg «Vojske Kristusa kralja» pa
se v Franciji pojavlja še organizacija, ki je izvedla že dvanajst atentatov proti Alžircem v Franciji. Mnenje oblasti je, da po zgledu fašistične O AS skuša ta organizacija skaliti odnose med Francijo in sredozemsko sosedo.
Skoraj gotovo mrtev ugrabljeni Saronio
MILAN, 30. — Preiskovalci so čedalje bolj prepričani, da so ugrabitelji umorili inženirja Sraonia, starega 26 let, že istega dne, ko je izginil.
Preiskovalci menijo vsekakor, da bodo morali najprej odkriti mladeničevo truplo in šele nato bodo lahko nastopili proti že zaprtim članom u-grabiteljske tolpe, med katerimi je
tudi v Luganu zaprta trojica samozvanih «rdečih brigadistov» Carlo Fioroni, Maria Cazzaniga in Franco Prampolini. Slednje so namreč aretirali, ko so pri njih odkrili 40 milijonov iz odkupnine za osvoboditev Saronia.
«Primer Saronio» je prav zaradi tega ozadja zelo zagoneten. Mladenič, ki je bil simpatizer skrajne levice, je namreč izginil sredi aprila letos. U-grabitelji so zahtevali zelo visoko odkupnino, ki jo je družina tudi izplačala, vendar brez uspeha. Govorilo se je, da je za ugrabitvijo skupina «rdečih brigadistov», kar je dokazala aretacija nekdanjega Feltrinellijevega «sodelavca», profesorja Fioronija. Sploh je osebnost teka «rdečega profesorja» zelo zagonetna, če pomislimo, da še ni splahnil sum o njegovi resnični vlogi pri umoru milanskega založnika.
Z evropske konference v Helsinkih: srečanje naj višjih predstavnikov SZ in ZDA (od leve proti desni) Kis-
singerja, Brežnjeva, Forda in Gromika
RAZGOVOR VODITELJA KPI ZA LIST «PANORAMA»
Amendola: Brez sodelovanja s komunisti ni možen izhod iz krize v Italiji
Zmerno pozitivna ocena zasedanja sveta KD, kefi se je prvič v zgodovini srečal s samokritiko
MILAN, 30. — V razgovoru, ki ga objavlja revija «Panorama», je član direkcije KPI Giorgio Amendola z iskrenostjo, ki mu je lastna, povedal, kako komunisti ocenjujejo sedanje stanje in kakšni sd predlogi za izhod iz politične krize, v kateri se zvija Italija.
Iz krize ni mogoč izhod brez komunistov, je začel Amendola. To se kaže tudi v parlamentu, kjer vladna večina nima niti toliko politične moči, da bi odobrila svoje zakonske osnutke. «Dogaja se», je dodal, kot primer, «da moramo komunisti ostati v zbornici in zagotavljamo tako zakonsko število prisotnih, čeprav nato glasujemo proti zakonom, če bi zapustili dvorano, bi zakoni propadli. Tega nismo storili, ker menimo, da ni prav, če politična manjšina vsiljuje svojo voljo večini.»

IZGREDI PRED POROTNIM SODISCEM V ANCONI
Ogorčenje mladine po obsodbi črnih morilcev Mariana Lupa
Fašistični morilci Bonazzi, umor», kljub temu, da so
Ringozzi ter Saporito so bili obsojeni le za «nenamerni mladega antifašista iz Parme zahrbtno zabodli z noži
ANCONA, 30. — Petnajst ur so porotniki presedeli v sejni dvorani za zaprtimi vrati in ob pol dveh ponoči izrekli svoj sklep o usodi treh morilcev mladega levičarskega izvenparlamentarca iz Parme Mariana Lupa, ki so ga pred dvema letoma zahrbtno zabodli z nožem, da je izkrvavel.
Fašista Edgadra Bonazzija so obsodili na 11 let in 8 mesecev ječe, njegova pomagača Andreo Ringoz-zija na 6 let in 10 mesecev ter Luigija Saporita na 4 leta ter 5 mesecev zaporne kazni.
Vse obtožene člane fašistične škvadre, ki je umorila Mariana Lupa, so sodniki obsodili zaradi «nenamernega umora» z nekakšnim izgovorom, da je pač do umora prišlo, ker so fašisti nosili s seboj našiljena bodala. Odločno so zavrnili zahtevo prizadete stranke, da se v napadu fašistične škvadre istoveti namerni in vnaprej priprav-i Ijeni umor, katerega namen je bil zaostriti napetost v državi in še posebej v Parmi, kjer so bile zelo močne skupine levih izvenparla-mentareev.
Sodni abor je, kot je prebral dr. Fesce. obsodil trojico fašistov (četrtega člana škvadre — Pier Luigija Ferrarija so oprostili zaradi p v manjkanja dokazov), naj izplača
MiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiKiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiii
V NIGERIJI JE PO DRŽAVNEM UDARU POVSEM NORMALNO
Odstavljeni Gowon obljubil zvestobo novim voditeljem
Kot vojak bo sprejel katerokoli nalogo, ki mu jo bodo poverili
LAGOS, 30. — Kljub državnemu udaru, s katerim so mladi častniki odstavili predsednika Gowona, poteka življenje v Lagosu in sploh v Nigeriji, povsem normalno. Trgovine so odprte, tovarne obratujejo in tudi telegrafske in telefonske zveze s tujino so ponovno vzpostavili. Zahtevajo le, da novinarji poročajo v angleščini. Vsi nigerijski časniki so brez komentarjev poročali o državnem udaru in najvažnejši so morali, ker so prve posle, pripraviti tudi posebne izdaje. Medtem ko je general Muntala Rufai Mo-hammed prevzel predsedstvo vrhovnega vojaškega sveta, je od bivših članov ohranil svoje mesto v tem najvišjem državnem organu samo poveljnik nigerijske vojaške akademije gen. I. D. Bissala. Ni znano, kakšno vlogo bodo poverili polkovniku Namvanu Garbi, ki je včeraj uradno napovedal odstavitev Gowona.
Odstavljeni predsednik gen. Yu-kubu Gowon je danes na tiskovni konferenci v Kampali obljubil zvestobo novemu državnemu vodstvu. Gowon, ki se je zahvalil Nigerijcem, ki so ga devet let podpirali, je obljubil, da bo kot vojak zvest novemu režimu in da bo sprejel katerokoli nalogo, ki mu jo bodo poverili novi nigerijski voditelji.
Gowon bi moral že nocoj odpotovati iz Rampale. Ni izključeno, da bo šel v London, kjer je trenutno, na zasebnem obisku, njegova 26-let-r.a žena z obema otrokoma.
ditelji skupine. Teh sicer niso našli v poslopju, kjer so zaplenili orožje, razstrelivo, radiooddajne in sprejemne aparate in tudi naprave za telefonsko prisluškovanje.
RIM, 30. — Karabinjerji so danes odkrili v praznem poslopju sredi velikega kmečkega posestva v rimskem predmestju veliko skrivališče NAP. Po mnenju karabinjerjev so se morali v tem skrivališču sestajati vo-
Države OSA preklicale sankcije proti Kubi
SAN JOSÈ DE COSTA RIGA, 30. — Na enodnevnem zasedanju organizacije ameriških držav (OSA) so delegati 16 držav sklenili, da prekličejo sankcije, ki jih je OSA sprejela proti Kubi leta 1964, kmalu po zmagi revolucije na otoku.
Po enajstih letih so torej, tudi formalno, kajti dejansko sankcije niso bile povsod strogo spoštovane, prenehale omejitve za trgovske in druge stike s Kubo.
Za resolucijo, ki jo je predlagala Mehika, v kateri je rečeno, da je vsaka država obeh ameriških celin svobodna, da naveže ali ne naveže stikov s Kubo, je glasovalo 16 držav, med katerimi tudi delegat ZDA. Proti so glasovali zastopniki Čila, Urugvaja in Paragvaja, Brazilija in Nikaragua pa sta se vzdržali.
Ko so zaprosili, naj komentira preklic sankciji, je na sprejemu v perujskem veleposlaništvu v Havani Fidel Castro smeje odgovoril: «Doslej smo živeli v miru in to bo tudi v bodoče».
Res je, vsekakor, da komentatorji menijo, da odpira preklic sankciji perspektive za normalizacijo s Kubo, za katere se je zavzel ameriški zunanji minister Henry Kis-singer.
družini ubitega Mariana Lupa 4 milijone lir odškodnine».
Tedaj je mati ubitega fanta vzrojila. Izgubila je živce pred očitno žalitvijo in začela kričati: «Nisem prišla sem, da bi zahtevala denar, temveč pravico. Glejte, takšni so sodniki v Anconi». Ker sc se ji nasmihali, je zagrabila torbico in čevlje in jih zalučala proti obtožencem in njihovim branilcem, med katerimi je bil znani odvetnik vseh črnih škvadristov ter Fredov prijatelj, , .MarcantopkVfHezicheri.
Čeprav je bila ura pozna, je množica mladincev čakala »red sodno palačo na razsodbo. Ko so spoznali, da je sodni zbor za fašistične morilce Mariana Lupa izbral najlažjo kazen z vsemi razbremenilnimi o-koliščinami, je med njimi završelo. Začeli so skandirati antifašistična gesla, in dalj časa kričali svoje ogorčenje. To je doseglo svoj višek, ko so agenti odpeljali izpred sodne palače trojico morilcev. Tedaj so furgon policije obmetali s steklenicami in kamenjem, kar se je ponovilo, ko so sodno palačo zapustili branilci fašistov Tedaj pa je izza sodne palače prispela kolona policistov, ki je nezadovoljne mladeniče napadla s solzilnim plinom in tol-kači. Spopadi med mladino in policijo so, sredi Ancone, trajali do zore. V spopadih sta bila raijena dva policijska častnika -in štiri a-genti, medtem ko ni znano število ranjenih mladincev. Ve se, da so policisti za nekaj ur priprli sedem mladincev, a so jih pozneje izpustili.
Razumljivo je ogorčenje mladine in sploh antifašistične javnosti za razsodbo porote v Anconi. Naj, mimogrede, omenimo, da je skrajni čas, da se v Italiji preneha z ustaljeno in protizakonito prakso, da se procese proti fašistom redno premešča v druga, oddaljena mesta, z izgovorom, da bi v mestu ubitega antifašista lahko izbruhnili izgredi. To ni res, tudi zato ne, ker so antifašisti povsod, in ne samo v Parmi. Toda sistem premeščanja sodnih obravnav zagotavlja fašističnim morilcem bolj «hladno in odmaknjeno» vzdušje, ki mu ni mar za odjek zločina. Tako se je lahko zgodilo, da so fašistični morilci Mariana Lupa prejeli skoraj priznanje, da niso mladega antifašista «nameravali ubiti». Nož, ki se je fantu zasadil v srce, je torej ubijal zgolj «po naključju». Logika, češ da je nož bil le «naključje», češ da bi brez noža zločina ne bilo, je pretresljiva. Kajti vprašati se je treba, čemu je škvadra fašistov, o-borožena z ostrimi bodali, čakala na mladega izvenparlamentarca in
tak zločin se po pri-
ZLODEJ V BIT0NTU
V kraju Bitonto, 15 kilometrov iz Barija, je komaj polnoletni visokošolec Salvatore No-viello odgriznil 50-letni materi nos, ji s škarjami odrezal košček prsta in jo ranil, da se bo morala v mestni bolnišnici zdraviti tri tedne.
Mladega Salvatoreja je zapustila pamet, medtem ko se je mirno razgovarjal z materjo, Teresa Balice, v njenem stanovanju. Zagnal se je vanjo in jo ranil, dokler ga niso zagrabili sosedje. Policisti so ga pozneje odpeljali na sedež komisariata, kjer je Salvatore No-viello izjavil, da je «hotel pobiti zlo, streti Satanovo kačo», ko je napadel mater. Odpeljali so ga v umobolnico, kjer so ga pridržali s prognozo «mističnega delirija».
Pa naj še kdo reče, da nima Pavel VI. prav, ko svetovno javnost svari pred zlodejem!
ga zahrbtno umorila. Za pa je enajst let ječe, ki živih in z raznimi olajšavami spremenijo v pet, šest dejansko presedenih let, odločno premalo.
Razumljivo je tudi vzrojila mati mladega Mariana, ko ji je porota odmerila — v dolažbo? — 4 milijone lir. Neglede na to, da človeškega, posebno še mladega življenja na more poplačati noben denar, pač pa samo stroga in dosledna pravic nost, je vedno veljalo pravilo, da je odškodnine odmerjalo na ločenih obravnavah — civilno sodišče.
Negativno oceno sklepa anconske-ga porotnega sodišča je prizn.N tudi javni tožilec, dr. Hinna Danesi, ki je nemudoma vložil priziv proti tako mili obsodbi.
Organizacija «Lotta continua» je v zvezi z razsodbo izdala sporočilo, v katerem trdi, da so sodniki v Anconi dejansko priznali fašističnim morilcem Mariana Lupa vse njihove laži in natolcevanja, spomin padlega antifašista pa žalili z denarno odškodnino.
Pokrajinska federacija KPI v Anconi pa je razsodbo komentirala z besedami, da «so demokrati presenečeni», ker gre razsodba prav v nasprotno smer glede na priznano potrebo, da se udari po fašističnih morilskih gnezdih.
m pupmlmbo m pmiami funkcionarji so se vrnili iz Francije
Fašistični morilec ni hotel odgovoriti
na vprašanja florentinskega pravdnika
Zanimivi cimenti v zadnjem Tutijevem «memorialu»? ■ Čudno anonimno pismo o «usmrtitvi kriminalnega morilca dveh policajev»
DRAGUIGNAN, 30. - Preden bodo fašističnega morilca Maria Tatija izgnali v Italijo, se bo moral zagovarjati pred francoskim sodiščem. Preiskovalni sodnik Bellocq je v zapornem nalogu navedel tudi obtožbe in sicer posest orožja, rabo ponarejenih dokumentov in ponarejevanje osebnih dokumentov. Domnevajo, da bo moral Tuti, preden bi ga izročili italijanskim organom, presedeti kazen v francoskem zaporu. Tu-tija sta včeraj zaslišala francoski preiskovalni sodnik Bellocq in florentinski namestnir državnega pravdnika dr. Pappalardo. Ker Tuti ni hotel odgovarjati, se je dr. Pappalardo v spremstvu policijskih funkcionarjev in karabinjerskih častnikov, ki so ga spremljali v Dragui-gnan, včeraj vrnil v Firence. Pappalardo, ki je upal, da bo zvedel od Tutija, kdo mu je pomagal v času, ko je živel v Franciji, se vseeno ni vrnil z Ažurne obale praznih rok. S seboj je prinesel izvod «memoriala», ki ga je Tuli pripravljal z namenom, da ga pošlje prav florentinskemu državnemu pravdniku. Vsebina ni znana, pač pa Tuti v' memorialu trdi, da je intervju, ki ga je z njim objavil neki tednik, lažen. Baje naj bi tega napisali njegovi prijatelji, ki so prav tako zbežali iz Italije, in s katerimi se je
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiniiiumiiiiimiiiiMmmmiimiiiimiiimmminiuiiiiiiiiiiim
RAZPRAVA PROTI BIVŠIM DIKTATORJEM V ATENAH
Polkovniki izvedli udar
na podlagi načrta NA TO
To je včeraj potrdil tedanji predsednik vlade Kanellcpuios
ATENE, 30. —- Danes se je pred posebnim sodiščem nadaljeval proces proti bivšemu diktatorju Pa-padopulosu in njegovim pajdašem, ki so obtoženi veleizdaje, prevrat-ništva in oboroženega upora. Ker se je 17 do 20 obtožencev odpovedalo obrambi, je sodišče prešlo na zasliševanje obremenilnih prič. Prvi je orisal položaj v Grčiji ob fašističnem udaru polkovnikov tedanji predsednik vlade Panaiotis Ka-nellopUlos, ki je odločno zavrnil tezo Papadopulosa in drugih, da so posegli v imenu vseh predstavnikov oboroženih sil z edinim namenom, da rešijo državo pred političnim zlomom, korupcijo in se iznebijo nesposobnih vlad. Papadopulos in pajdaši torej niso izvedli revolucije, kot oni trde, temveč državni udar, s katerim so prevarili ljudstvo. Oni so predstavljali le minimalni del častnikov oboroženih sil (600 od 10.000) in njihov edini cilj je bil polastiti se oblasti.
Po Kanellopulosovih izjavah maj bi kralj Kostantin, ker je hotel preprečiti državljansko vojno, priznal novo vodstvo, zaradi česar je Papadopulos sestavil novo vlado. Za predsednika je imenoval Kolliàsa in tudi več ministrskih mest je poveril civilistom, ki so bili znani kot skrajni desničarji. Sicer so že pred u-darom nekateri generali, predvsem -- obtoženi Spandidakis, pritiskali na kralja, da bi vpeljal vsaj delno diktaturo in poiskal novo vladno formulo. Toda polkovniki, ki so bili na ključnih položajih oboroženih sil, so prehiteli generale in se odločili za državni udar, ki so ga izvedli kot «Načrt Prometej», ki je bil pravzaprav uradni obrambni načrt NATO.	,
Med današnjo razpravo je spregovoril tudi bivši načalnik generalnega štaba gen. Spandidakis, ki se ni pridružil protestu drugih obtožencev. Ta je izjavil, da so ga polkovniki ob puču aretirali in ga osvobodili šele ko je sprejel podpredsed-stvo vlade. Sedem mesecev kasneje se je pridružil skupini, ko je pod vodstvom kra'ja Kostantina hotela z državnim udarom izpodriniti diktatorsko vlado. Poskus, kakor znano, ni uspel.
morilec iz Empolija baje pošteno sprl.
Pappalardo sedaj še z večjo vnemo nadaljuje preiskavo za indenti-fikacijo dveh ali treh mladeničev, ki so prejšnji petek v Empoliju, ko je hotel izvesti rop, spremljali Tutija. Vse kaže, da so preiskovalci na dobri poti, zaradi česar se je preiskava razširila na področje Pise.
Mario Tuti je bil pripravljen odgovarjati na vprašanja preiskovalnega sodnika Belocqa za dejanja, ki jih je zagrešil na i francoskih tleh, ni pa hotel odgovoriti na vprašanja o njegovem dèlovanju v Italiji. Vseeno pa bo moral na ta vprašanja odgovoriti francoskim sodnim funkcionarjem, ki imajo že v rokah italijansko zahtevo po izgonu iz Francije. Vsekakor so mu francoski sodniki že najavili novo obtožbo, ki jo je formuliral dr. Pappalardo, to je posest orožja v Empoliju, 25. julija letos.
Tutiju bi lahko sodili v Franciji po hitrem postopku, ker so ga pač zajeli z orožjem v rokah. Tega do sedaj niso mogli storiti zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Znano je namreč, da so morali Tutija, ki ga je italijanski komisar Vecchi dvakrat ranil, operirati. Ko bo okreval, bo moral pred francoskega sodnika, vendar ni rečeno, da bo moral celotno kazen prestati v francoski ječi. Če bo vprašanje izgona že rešeno, ga bodo lahko takoj predali italijanskim oblastem, ki bodo Tutiju sodili za posest orožja. Tutija čaka tudi .razprava pred prizivnim porotnim sodiščem, ki bi moralo potrditi prvostopenjsko obsodbo zaradi umora dveh policijskih podčastnikov . na dosmrtno ječo.
Preiskovalci upajo, da bodo z zasliševanjem Tutija, ko ga bodo seveda imeli v rokah, osvetlili marsikatero, danes še temno, plat delovanja fašistične teroristične organizacije «Fronte Nazionale Rivoluzionario», ki je s svojimi, še neznanimi pripadniki, izvedlo več a-tentatov. O teh vodi preiskavo florentinsko državno pravdništvo in tudi preiskovalci v Arezzu se zanimajo za Tutija, proti kateremu so sprožili sodni postopek zaradi pokola, zbiranja v kriminalistične skupine in posesti orožja in razstreliva, za kar so seveda izdali zaporni nalog.
Danes zjutraj je prispelo iz Francije v redakcije agencije ANSA v Turinu anonimno pismo sledeče vsebine: «Kriminalnega morilca dveh
policajev v Empoliju je komandos ON, s katerim se je sestal z obljubo, da mu bodo pomagali čez Pireneje, 13. julija usmrtil blizu Toulousu, kamor je prišel iz Avignona, kamor se je zatekel.»
Začetnici ON. bi lahko pomenili Ordine Nuovo, pismo pa je bilo oddano v Arlesu 26. julija ob 17.15. Domnevajo, da so neznanci napisali pismo vsaj 24 ur pred aretacijo Tutija v Saint Raphaelu. Pismo so izročili oddelku za boj proti terorizmu turinske kvesture.
Iz francoskih sodnih krogov so potrdili vest, da se je italijanski komisar Mario Vecchi, ki je streljal na Tutija, zaradi česar so ga obtožili rabe orožja in povzročitve telesnih poškodb, skliceval na samoobrambo. V Draguignanu so mnenja, da bodo sodni postopek proti Vecchiu razveljavili.
Ker so za izsleditev Tutija razpisali nagrado 30 milijonov lir, ni izključno, da bodo osebe, ki so ga spoznale prejšnji petek v Empoliju in javile policiji njegov beg iz mesta z Men-nuccijevim fiatom 500, zahtevale nagrado. Kdo so, in koliko je teh oseb, še ni znano.
Sampravni «Brescia oggi»
BRESCIA, 30. — Po sklepu založnika, da zapre dnevnik «Brescia oggi» so tiskarji, uredniki in upravno o-sebje sklenili, da bo list izšel — kljub splošnemu bojkotu distribucijskih agencij — v samoupravni obliki. Tokrat so dnevnik razdelili v visoki nakladi s skupinami prostovoljcev, medtem ko sindikalne organizacije zahtevajo odločen poseg, da se reši ta časopis.
Makarezos in Papadopulos — hotela bi biti revolucionarja, a sta bila navadna fašistična diktatorja
Močan potresni sunek med Catanie in Siracuso
CATANIA, 30. — Na obsežnem področju na meji med- Catanio in Siracuso so danes zabeležili potresne sunke 5 Mercallijeve stopnje. Prebivalci številnih vasi in naselij so nemudoma zapustili hiše in se zatekli na prosto. Na srečo potresni sunek, katerega epicenter je bil 130 km jugozahodno od Messine, ni povzročil škode in tudi ljudje so se kmalu oddahnili in se vrnili na domove.
Glede gospodarstva je Amendola zelo kritičen do deflacijske politike zakladnega ministra Colomba, poleg tega pa večina nima svoje homogene politike, kar dokazuje tudi sedaj, ko se ne zna soočati z odgovorno linijo sindikatov, ki se zavzemajo za preusmeritev italijanske industrije.
Prav zato pa «izredni račrt, ki naj zajamči prehodno fazo reorganizacije in preusmeritve proizvodnje», zahteva «prisotnost komunistov v sferi odločanja».
«Ne zanimajo nas ministrstva», je dodal Amendola, «pač pa sklepi vlade, ki jih je treba sprejemati sporazumno z delavci in poidjetniki.»
«Prav nič ne rinemo v večino, ki je že izbirala», je še dodal A-mendola, «pač pa upravičeno zahtevamo, da se do nas vzpostavi nov politični odnos soodločanja.»
Tistim, ki obtožujejo KPI, da s tem izdaja koristi delavskega razreda je Amendola odgovoril, da je «res prav nasprotno: če bi ne delali tako, bi vso breme krize nosil zgolj delavski razred».
Glede izhoda iz krize in zaposlenosti, v zvezi s preusmeritvijo proizvodnje je Amendola bil zelo jasen. Zahtevamo jamstva za zaposlitev, je dejal, toda to ne pomeni, da morajo vsi delavci ohraniti delovna mesta tam, kjer so sedaj. KPI nasprotuje «reševanju» podjetij, ki so nezanimiva in deficitarna, ali nimajo perspektive. Pač pa zagovarja načrtno preusmerjanje proizvodnje na tak način, da bo zaposlitev delovne sile še okrepljena.
Na vprašanje o občinskih in deželnih odborih, ki se snujejo s koalicijami med KPI, PSI, PRI in PSDI je Amendola dejal, da to ni v nasprotju z linijo «zgodovinskega kompromisa», kajti KPI zavrača alternativno večino, ki bi razpolagala z 51 odstotki. «Reforme, ki jih potrebuje Italija, niso neboleče, zato pa potrebujemo zelo široko podporo med ljudskimi sloji.» Pa tudi ne zanima KPI, da bi «pahnila KD v desno, kjer bi postala zmerna konservativna stranka. Nasprotno, e-notni nastop levice mora spodbujati razčtšččvanje vseh protislovij v KD in omogočiti sporazum te stranke z vso levico, KPI in PSI».
Ne sme se dogajati, da bo — kot doslej — KD prenašala na svoje zaveznice lastne notranje težave in neodločnost.
Urednik «Panorama» je Amendolo še vprašal, naj oceni rezultate zadnjega zasedanja vsedržavnega vodstva KD, na katerem je bil izvoljen Benigno Zaccagnini. Amendola je odgovoril, da je vsedržavni svet KD prvič v svoji zgodovini spoznal nujnost samokritike in spremembe svojega programa. «To pa ni mogoče storiti v kratkem času, kajti tak proces je v veliki stranki boleč in težaven,» je dodal. O krizi KD je dejal še, da se je začela okrog leta 1962, ko se je «KD opijanila z gospodarskim čudežem», ko se je zagnala v podvladje, ne da bi znala usmerjati države in obnoviti itali-
Dr. Sawimbi za civilne opazovalce OAE v Angoli
LUANDA, 30. — Po trditvah FNLA so Robertove čete iztrgale nasprotnikom MPLA Agistinha Neta me-' steče Malage, 400 kilometrov od glavnega mesta, vendar je glasnik MPLA v Luandi postavil trditev v dvom.
Medtem pa na «afriškem vrhu» v Kampali razpravljajo o ponovnem predlogu, naj bi v Angolo odposlali mešani vojaški kontingent nevtralnih afriških držav pod zastavo OAE. Naloga te vojaške ekspedicije naj bi bila ločiti sprti vojski FNLA in MPLA. Predlog je iznesel predsednik ljudske republike Kongo, Marien Nguabi. Dejal je, da bi v nasprotnem primeru lahko vdrle na angolsko ozemlje drugje «tuje čete» (pri tem je bil namig na Mobu-tujev Zaire zelo jasen).
Edini izmed angolskih predstavnikov v Kampali, voditelj UNITA, dr. Jonas Sawimbi, ki je v sporu med Robertom in Metom nevtralen, pa je izjavil, da ne sprejema vojaških sil v Angoli, medtem ko podpira predlog, naj bi OAE poslala
y Angolo svoje civilne opazovalce.
janske kulture.
Zadnja vprašanja so zadevala politiko KPI. Amendola je odločno potrdil, da je KPI stranka delavskega razreda in širokih ljudskih slojev, ki nosi na svojih ramenih od-gpvornosti za celoten italijanski narod in v tem vidi svojo politično vlogo. «Otresli smo se stalinizma,» dodaja Amendola in omeni primer, da je KPI edina stranka v Italiji, ki načrtno obnavlja svoje vodilne kadre.
Na vprašanja o pluralizmu strank je Amendola odgovoril, z značilno iskrenostjo, da ga v, Italiji ne more nihče odpraviti, 'čeprav bi to morda hotel. Italijansko delavsko gibanje je «preporodniško» in «svobodnjaško» po svoji naravi in ne sliči, na primer, francoskemu, ki je prežeto z duhom kartezijanizma.
Tako so v Franciji lahko sklenili enotni shematični program med socialisti in komunisti, kar ni v Italiji mogoče. To pa iz preprostega razloga, ker so v italijanskem delavskem gibanju pomembne razlike, ki ga bogatijo.
Še zadnje vprašanje o tem, ali bj KPI šla v opozicijo, potem ko bi ji uspelo priti v vlado. Amendola je smeje odgovoril, da je KPI že bila v vladi, v prvih povojnih letih in da je nato prešla v opozicijo brez dramatičnih posledic. Vsekakor pa mora o tem odločati volilna baza.