>oŠinlna plačana v gotovini
Ijubljani, IS. marca 1936
v enem letu veliko plačati. In prav to je velika napaka dosedanjih uredb, da so računale, da mota kmet že v 12 letih vse plačati. Prva
Še enkrat: zaščita kmetov
Obljuba tnin. predsednika
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je r svojem poročilu v petek, 6. t. m. znova spro-;il vprašanje kmetske zaščite. Spet smo slišali ibljubo, da bo vlada začela to vprašanje konč-joveljavno reševati. Štiri leta leži to vpraša-ije kot mora na našcin kmetskem stanu in na lašeni denarništvu. Doživeli smo celo vrsto iredb, ki so vse hotele veljati za končnove-javne. in nešteto izprememb, ki so jih nasled-ije uredbe spe! izpreminjale. Utrdilo se je Hneprieanje, da ni nobena uredba in nobena sprememba končnoveljavna in da vsakega pol eta doživimo popravke in dodatbe. Iz le zme-le sledi, da skrben kmet ne ve, kaj in koliko >i bilo pametno plačati, da zapravljiv živi v ireskrbneni prepričanju, da nc bo treba ai-iesar plačati, da denarni zavodi niso gotovi, r koliko naj kmete pritisnejo in v koliko ne, er da končno sodišča odlagajo razsodbe, ker e vedno obljubljen še kak pravilnik, '..i more le to in ono predelati, pa seveda še ni izšel. Živimo glede lega vprašanja v p-avni negoto-rosti, ki ustvarja zmote in zmede, pospešuje nedsebojno nezaupanje in povzroča gospod .irsko nazadovanje na vseh poljih. Zaščita kme-lov ni več samo vprašanje kmetov, ampak je danes vprašanje vsega gospodarstva. Kdor bo to vprašanje pravilno rešil in tako rešil, da bo mogel potem vsakdo teči, sedaj je sivar v resnici končana, bo napravil vsemu gospodarstvu in vsej državi ogromno dobroto, Bog daj, tla bi se res sedanji vladi posrečilo najti prava sredstva, da to strašno rano narodnega gospodarstva zaceli.
Rešitev vnrašania ni lahka
Oh tej priliki "— daje nam jo ministrski predsednik, ki je bil toliko pogumen, da je odkrito povedal, da to vprašanje še ni rešeno r- na| povemo ponovno svoje misli, kako bi j»'lo treba to vprašanje prijeti, da pridemo do končne rešitve. Prav dobro se zavedamo, d.\ Ie vprašanje silno težko, ker izvira v veliki "■cri iz splošne gospodarske kuze, ki je zavladala po vsem svetu in se ji torej tudi v nasi državi nc moremo ogniti. Težko je radi tega, ker so dosedanje uredbe, ki smo jih zgorel označili, napravile ogromno škodo, ki jo bo
a sedaj popravljati. Kljub vsem težavam Pa smo prepričani, da se da to vprašanje ven-, e rešili. Ne pravimo, da se da rešiti vsa-kmeta. Kdor je zapravljivec, mu lahko odpustite vse dolgove, pa bo nove napravil.
or ne zna gospodariti, mu je vsak korak gospodarska nesreča, iz katere si ne zna po-agati. Kdor je po nesreči ali po svoji nerod-
nosti zadolžen tako, da bi tudi v rednih razmerah svojega dolga ne plačal, ga tudi nobena zaščita ne bo rešila. Toda gre za to, da tiste kmete-dolžnike — in teh je vendar ogromna večina — rešimo, ki bi svoj dolg v rednih razmerah, kol so bile pred gospodarsko krizo, s pridnostjo in primernim trudom v redu odplačali.
Ali se da rešiti z dvigom ven ?
Ko bi mogli dvigniti spet cene kmetskih pridelkov na tisto višino, kol so bili n. pr. 1. 1928, bi bilo vprašanje samo po sebi rešeno. Toda vsakdo ve, da to ni mogoče. Če udira v državo argentinska pšenica in koruza po neprimerno nižjih cenah kot jo more pridelati naš kmet, je jasno, da naš kmet na svetovnem trgu ne more dvigniti cen. Če morate plačati za živino, ki jo hočete 'Spraviti na dunajski trg, toliko na carini in stroških, ki jih nabije Nemška Avstrija za uvoženo govedo, kot ste dali xa govedo samo, je jasno, rla ne more biti toliko izvoza, da bi se cene živini v resnici trajno popravile in dvignile na ono višino, kot je bila pred gospodarsko krizo. In podobno je z drugimi kmetskimi proizvodi. Dajo se pač pri primernem državnem gospodarstvu in ob primernih trgovskih pogodbah prevoznih tarifah itd. cene nekoliko zvišati, todii ne moremo, kot rečeno, na prejšnjo višino radi svetovne gospodarske krize. Zato na ta način vprašanja kmetskih dolgov ne moremo rešiti. Iskati je treba drugih poti.
Nu*ra pomoč države
Naša misel je: Če je res kmet steber države, — in to je po našem mnenju —, potem je dolžnost vse države, da kmetskemu stanu pomaga. Če je vsa država kot velika družina, potem je treba, da v lej družini priskočijo vsi na pomoč tistemu članu družine, ki je trenutno v največji stiski. In to je kmet. Mi smo tedaj mnenja, da mora država za rešitev vprašanja kmetskih dolgov žrtvovati, in če. treba tudi veliko žrtvovati. Ohranitev kmeta na njegovi zemlji je eno glavnih vprašanj narodnega gospodarstva. V vseh državah se tega zavedajo. Prav pod Hitlerjevo vlado so v Nemčiji vpeljali zakon o stalnih kmetskih domovih, kar dovolj priča, kako čutijo Nemci, da je treba ohraniti kmetski stan zdrav in močan.
Kuho naj država pomafia
In v čem naj bo ta pomoč države? Prvič je treba poskrbeti, da kmet svoje dolgove plača v doljji dobi. Ker je vse gospodarstvo tako padlo, kmet nima dohodkov, da bi mogel
■ eta manj, potem pa vedno več. Če gledamo lestvico, koliko naj plača vsako leto, vidimo, da bo moral 12. leto plačati skoro 16% svo-)<»ga dolga. Ni misliti, da bi se gospodarstvo tako hitro izboljšalo, da bi mogli vsi kmetje vse plačati v 12 letih. Kmet potrebuje za tako odplačilo daljšo dobo — recimo 25 let. Drugo pa je: Kmetu mora država odvzeti plačevanje obresti ali pa te vsaj tako znižati, da bodo pomenile v resnici le dejanske stroške pri upravljanju dolgov. Visoka obrestna mera je tudi eden izrned vzrokov sedanje denarne kri-i ze, zato je že samo po sebi prav, da padejo | obresti na najmanjšo mero.
Z znižanjem obresti bi bili seveda silno i udarjeni denarni zavodi, ki morajo svojim vla-! gateljem zopet plačevati obresti. Tudi dolge ! dobe za vračanje kmetskih posojil denarni ; zavodi ne bi mogli prenesti brez potresa. Zato j.pa mora država vzeti to breme, ki smo ga I zgoraj Označili, na svoje rame. Država ali kak ! državni zavod naj bi prevzel kmetske dolgove j in izplačal v gotovini denarnim zavodom, kar I jim kmetje dolgujejo. Tako bi mogle zadruge j zopet začeti z izplačevanjem vlog in gospo-1 darstvo bi dobilo nov pogon. Kmetje pa bi i potem v doigi dobi kar pri davkih odplačevali 1 svoj dolg državi. Njih korist bi bila: dolga doba za vračanje dolgov in oprostitev od obresti. Vrnili bi v dolgi dobi le glavnico. Prazne : pa so seveda tiste marnjc, da ne bi bilo treba dolga sploh plačati.
Vse to so seveda samo osnovne misli in bi bilo treba po natančnem preračunanju ugotoviti podrobnosti. Zavedamo se, da so tudi s tem načrtom zvezane težave, toda prepričani smo, da niso neprekoračljive. Če pride ! kdo z boljšim predlogom, bomo seveda z veseljem zanj.
Poudarili smo, da je dosedanja zaščita, o kateri sc je že toliko pisalo in govorilo, samo prekladanje bremena z ene rame na drugo. Kmeta sicer upniki niso mogli pognati z njegovega posestva, toda kmet je pri tem izgubil vsako možnost, da pride do denarja, splošno nezaupanje jc zrastlo, denarni zavodi, zlasti kmetski, so naravnost obstali. Škoda za vse gospodarstvo, zlasti za kmetsko je bila večja kot pa dobiček, ki ga je ime! posamezen kmet od njega. Zavedati se namreč moramo, da namenoma in škodoželjno nobena kmetska posojilnica svojih dolžnikov ni preganjala.
Dolžniki in zadruge
Ko govorimo o kmetskih pos'/i!nicah — naših zadrugah —, pa moramo pripomniti še to-le: Po dosedanjih uredbah more vsaka zadruga izterjati, kar ji je kdo dolžan na obre-
etih za 1. 1934, dalje na obrestih za I. 1935 in za I. 1935 še \r/r dolga. Ce pa dolg ne presega zneska 6000 Din, mora dolžnik poleg obresti plačati vsako leto četrtino dolga. Cc teh obveznosti ne izvrši, pride sploh izpod vsake zaščite. Nekateri, ki niso v prejšnjih letih nič plačali in se zanašali, da ne bo treba plačati, prihajajo sedaj seveda v ogromno zadrego. Tndi mnogi dobri plačniki imajo težave, ker pu ne pridejo do denarja. Imamo žalibog Je vedno tudi take trdokožcc, ki se kljub vsem opominom niti ne zgiasijo pri denarnem zavodu. kjer so dolžni. Pametnim kmetom-dolžni'om svetujemo, dokler so sedanje uredbe v eljari, da stopijo k posojilnici in se pametno pomenijo, kaj morajo in morejo plačati, prštenege in skrbnega gospodarja, ki pokaže vso dobro voljo, nobena posojilnica ne bo gnala naprodaj, razen če bi bila skrajna ne-Vfcrnoiit, da zaradi njegove- pre.~adolx.tve pri njem sicer napravi izgubo.
In še to naj dodamo v p:-uk vsem tistim, ki imajo opraviti z zadrugami: \sak dolžnik pri zadrugi je obenem član zadruge. \ sak član pa garantira za izgube pri zadrugi z vsem j svojim premoženjem. Zaščita kmetov ni na ; tem prav nič izpremenila. Tisti dolžnik tedaj, j ki se v svojem srcu veseli, da bo zadruga pri I njem izgubila, ne pomisli, da bi potem to izgubo moral vendarle sam plačevati. To naj velja v tolažbo tudi skrbnim varčevalcem, ki d.',nes z obupom gledajo, ko ne morejo priti du denarja. Res je težava ogromna, res je, da dobivajo nizke obresti, toda prav to, da je vsak član zadruge porok za zadrugo z vsem svetim premoženjem, daje jamstvo, da se bodo razmere enkrat vendarle zadovoljivo izpre-menile. Jasno je, kot smo že zgoraj označili, da mora vlada, ko bo reševala vprašanje kmetske zaščite, obenem rešiti tudi vprašanje obtoka denarja pri naših kmetskih" posojilnicah.
Povedali smo odkrito, da z dosedanjimi uredbami o zaščiti kmetov ni nihče zadovoljen. Dobro vemo, da nihče ne bo napravil take, da bi bili vsi za njo. Tisti na primer, ki se zibljejo v misli, da ne bodo nikoli nič plačali bodo proti vsaki, ki jim dolgov ne odpusti. Prepričani pa smo, da se da to vprašanje tako rešiti, da bo ogromna večina zadovoljna in da pridemo zopet do tega, da bo kmet mogel nositi svoja bremena, četudi s trudom in naporom, in da bo vsak vlagatelj spet vedel, kako je z njegovim denarjem. Beseda ministrskega predsednika kaže, da je vendar prodrlo tudi v Belgradu mnenje, da je to vprašanje eno glavnih gospodarskih vprašanj. Upajmo, da bo imela vlada pri reševanju te težke zadeve srečno roko in da pride želja našega kmetskega naroda čimprej do uresničenja.
Sami si delajo cesto
Že pred 25 leti so začeli s prvimi deli za zgradbo ceste med Kolašinom in Belim Poljem. Celotna cesla bi bila dolga 45 km. Tekom let so zgradili 41 km. Torej še 4 km in dovršena bi bila cesta, ki bi po najkrajši poti vezala Črno goro s Sandžakom, z Bosno in s Srbijo.
Pri zadnjih štirih km je delo obstalo in ni šlo naprej. Zdaj so Kolašinci, brez ozira na stan sklenili, da sami dokončajo nedovr-šenl del ceste. Tako so si trgovci, kavarnarji, obrtniki in uradniki nabavili krampe, moti-ke in lopato in odšli te dni na delo. Bila jim sreča mila t T
Proračun in finančni zakon
.Jugoslovanski fašisti in pofarji so zadnje tedne vse poskusili, da bi naši vladi onemogočili težko delo za ureditev zavoženih gospo-dar-kih razmer. Proračunsko razpravo so v finančnem zakonu zavlačevali, v skupščini pa sil z razbijanjem iu tuljenjem ' šuli onemogočiti vsako resno delo. Ni	>elo! Večina skupščine je šla brez oz ako opozicijo pu začrtani poti naprei kazalo, da bo proračun z znatno v glasov sprejet. Zato se opozicionalci, ' Katerimi je tudi precej slovenskih poslan niso ustrašili niti pred zločinom, samo da losegli svoje namene in z pet zavladali z n. .e Hvala Bogu, revolver v zločinčevi roki 1 namena. Ponesrečeni napad je izz in ogorčenj.'. Jugoslovanski pofarji i. so se pokazali \ pravi luči. Upajmo, da njihovi p izkusi za vedno zrušili
Proračun irg (nr
Kljub žalostnemu di	> skupščini je
sla proračunska razprav . ojo pot naprej in ono sredo jc bil državni proračun v poslanski zbornici izglasovan.
Izglasovani proračun je podlaga za gospodarstvo naše državne uprave v bodočem proračunskem letu. Priznati moramo, da proračun v marsikateri postavki ni takšen, kakršnega bi si mi Slovenci želeli, toda zato ne smemo dolžili sedanjo vlado, ampak ljudi, ki so doslej dolga leta gospodarili v državi tako, da se bodo dale storjene napake le v več lotih in z velikimi žrtvami popraviti.
Finančni zakon
Stara navada je, da obenem s proračunom izglasujejo tudi finančni zakon, s katerim je določeno, kako je treba razumeti in porabiti proračunske postavke. Vsak finančni zakon ima navadno tako zvane amandma-ne, dopolnila, ki dajejo posameznim ministrom posebne pravice, ne da bi bilo treba zanje še kake ponovne odobritve skupščine.
Slovenskima zastopnikoma v vladi se je posrečilo spraviti v letošnji proračun in v proračunska dopolnila nekatera določila, ki so bistvene važnosti za Slovenijo in ki smo jih Slovenci doslej brez uspeha zahtevali in pričakovali.
Železniške zveze
Ena takih važnih pridobitev je zagotovilo, da se bo pričeta proga Št. Janž—Sevnica nemoteno nadaljevala. Prometni minister je tudi dobil dovoljenje, da prične z deli ta progo Črnomelj-Vrbovsko, ki bi za Slovenijo pomenila znatno skrajšanje zveze z morjem in ki bi tudi mednarodni promet od Dunaja doli vodila naravnost na Sušak.
Kmetijske zbornice
Za kmetski stan, ki je v državi daleko najmočnejši, je važno pooblastilo kmetijskemu ministru, da sme ustanavljati in organizirati kmetijske zbornice po državi. Posamezne zbornice se bodo ustanavljale z odlokom bana in po zaslišanju banskega sveta. Mi smo že večkrat poudarjali, da trpi kmetski stan veliko škodo vsled tega, ker nima svojega sta-no'vskega zastopstva, kakršnega imajo vsi drugi stanovi. Zato je kmet tudi med'vsemi
stanovi največji revež in najbolj zapostavljen Seveda ne sinejo biti bodoče kmetijske zim! niče le z ur.idništvoiu natrpane kancliie ampak žive tvorbe, ki bodo znale prav reše! vati zapleteno vprašanje rešitve našega kine-ta. Zbornice ne bodo nikdar zanič, ako n« bodo kmetje sami potom svojih stanovskih organizacij vplivali na to. kakšne naj bodo. Zato je dandanes nujno potrebno, da se si«, berili slovenski kmet organizira v svoji pravi stanovski organizaciji, to je v Kmečki zvezi. Samo organizirani kmetje bodo imeli pri lio. dočih kmet. zbornicah besedo.
l/seačifišfto knjižnica
Važno za našo kulturo je zagotovilo, da se že letos začne graditi vseučiliška knjižnica \ Ljubljani iu je vlada slavila v proračun zanjo zopet 750.000 Din Tudi vse druge ovire, ki jih jo bilo precej, so sedaj srečno i,(Istra-njene, tako da smemo tipali, da bodo / delom čimprej začeli in da bodo naši delavci zopet lahko zaslužili same pri loj stavbi več milijonov.
Komasacije občin
Kako je JNS koiiiasjiala naše občine, dobro vemo. Kjer jo bilo le mogoče, mi napravili drugače, kakor je bila ljudska volja in; smisel zakona. Zalo ui čudno, da je s sedanjimi občinskimi mejami vse nezadovoljna in da jih hočejo povsod popraviti. Zaradi lega J jc dobil notranji minister poblaslilo, da sme, tekom (i mesecev izvršili prekomasarijo občin, jih združili več v eno ali pa eno razdeliti na več občin. Občinam sine določiti tudi nove sedeže. Prav tako sme notranji minister ua novo določiti meje okrajev v okviru banovin. Pri nas so nekateri kraji, ki so od sedeža okrajnega glavarstva tako oddaljeni, da le i velikimi stroški in z veliko zamudo časa opravljajo tam službene posle. Tem je sedaj omogočeno, da se potom pristojnih organov obrnejo na notranjega ministra, da jim preuredi meje okrajev tako, da bodo kolikor mogoče odgovarjali gospodarski in krajevni skupnosti v posameznih pokrajinah. (Školja Loka bo s tem verjetno dobila okrajno glavarstvo.)
Naše bolnišnice
Ministru za socialno politiko jc bilo dovoljeno posojilo v znesku 25 milijonov Din n dozidavo in prezidavo nekaterih bolnišnic. V okviru tc vsote je za splošno bolnišnico v Ljubljani in za zgraditev ženskega oddelka v^ umobolnici na Studencu namenjenih 5 mi' lijonov dinarjev. Zopet jc tu naša naloga, da pridemo na dan s stvarnimi načrti in otipljivimi predlogi, da se ne bomo sedaj šele izpirali, kje naj .kakšna stena stoji in v kakšnem slogu naj bo pozidana.
Zadovoljni sle le, kadar dobro fri poceni kupite I
Radi tega se zglasite pri nakupu blaga za ženske m moške obleke in ,lrugih potrebščin, svilnatih rut ir. šerp pri
JANKO tiŠfšti-u
k LJUBLJANA Lingarjeva ulica
tam bodet« d»bro in pošteno __postreieni	r
Materinski dan
Vsako leto praznujemo pomemben praznik materinskega dneva. Potrebno je lo in j,.po, vendar je pa nevarnost, da nam ta praznik polagoma ne postane zgolj lepa navada, ki ■uide in mine kakor sto drugih spominskih dni. Moramo pa ohraniti pravi pomen tega praznika. V mnogočem se namreč ta praznik loči od drugih. Prvi namen dneva je, da vsa naša slovenska družina počasti svojo nmter, svojo slov e n s k o m a t <• r : da ji izkaže dolžno čast. da se ji zahvali za tisočere žrtve, za vse trpljenje, ki ga za svoj narod prenaša. Pmgi, še močnejši pomen pa je klic po m a t o r i n a t v u , spoznanje globoke svetosti materinstva, njegove življenjske moči, obenem pa more hiti — in to je vsak dan bolj potrebno — upor proti tistim nečloveškim materam in ljudem sploh, ki so zavrgli svetost materinstva, ki ga okrutno zlorabljajo in teptajo najsvetejše svetinje: umor nerojenih!
Kaj I>i še ostalo od naših slovenskih domov, če hi jim v trenotku iztrgali vse matere? Kaj lii ostalo od tisočev družili, če bi jim vzeli sive družine mater? I)a. mati je srce in če bi sire izrezali živemu telesu, bi ne bilo v lijem več življenja. Od prvega trenotka. kn obok zaživi pa do groba in še naprej, je mati vsa pri svojem otroku; vse kar stori, kar dela, ni več zanjo, marveč za njene najljubše. Kdo |bi megel prešteti vse žrtve, ki jih prinašajo naše matere na oltar družinskega življenja; kdo bi preštel vse zasluge, ki so si jih pribo-ile naše zdrave, trpeče matere za ubogi svoj narod, da živi. težko živi, pa vendar ne omahne. ln mati trpi tiho, vdano skrito; ne slišimo vsakega njenega vzdiha, ne vidimo vseh njenih solza, samo Bog posluša vse njene molitve. 0, kaj smo dolžni svojim materam! Saj jje vse tako skromno, malenkostno. Z denarnem ne bomo poplačali njenega truda, z bo-cdo ne moremo, ker je prešibka. Veliko ji povrnemo z molitvijo, a matere so znale za nas bolje in lepše moliti, kakor znamo mi za matere. Mati jo vsaka žrtev, vsaka posebej. Mati je močnejša kot vsi orjaki, ona zna de-»ti čudeže, za katere vesta samo ona in Beg jin so navadnim človeškim očem zakriti. In slovenska mati! Več je trpela v zgodovini kakor [druge, še danes trpi in vendar živimo. Po devet, p» deset nas živi po kmečkih domovih, po predmestnih barakah, po delavskih revirjih. časi so strašne,jši kot so kdaj bili, a mati »je vsem kruha, vsi jemo, če imamo kaj ali »'f, od gladu še ne umiramo in še ne bomo; rarujemo v svoje matere.
<'ebi hoteli postaviti slovenski materi spomenik. bi napravili ženo z odprtimi prsi. v •oki lii držala srce in kri bi kapala na otroke, " bi »ležali k njej roke. Kakor ptič pelikan, 'J si lastno srce izkljnje, da napoji svoje mla-»'ce, To bi bil simbol materinske žrtve, njene 11,10 ljubezni, ki daruje za svojega otroka vse.
Klic po materinstvu. Tega pri nas do naj-"vojših časov nismo poznali. O, vse je lepo, cisto, mati je mati in tem gre vsa čast. l Wll> vse matere nočejo biti — matere. [e' se l<> sicer protislovno sliši, vendar je v 1111 grenka rcsnica, pred katero moramo za-nar valien B'>g, slovenska mati je ostala • h zato je pa tem sramotnejSe za one maje/' 7, niso '»'dere, so samo herodovsko ma-■ e. /.Io posledice vojske, modernega napred-'' kWA',m civiliziranosti, napredka, moder-

nosti, celo kulturnosti — so nam prineslo seboj nepoznano gorje — herodovsko matere! Človek se nehote vpraša kako je to mogoče, da mati more tako ogabno pljuniti na svojo najvišjo čast, na svojo najsvetejšo dolžnost, na svojo najodličnejšo pravico... Ce ljudje v vojski pobijajo, če se v pijanosti koljejo ali v sovraštvu, če hudodelca obsodijo na smrt, vse to se s človeškimi besedami da razložiti, nazadnje je že nekako razumljivo, čeprav mnogokrat krivično, toda — že mati, živil podoba ljubezni, nositeljica življenja — svojemu nedolžnemu bitju ne da niti zagledali luč sveta —Bog nas varuj — kako pa naj to sploh razumemo??? Greli bi storil, kdor bi tako žensko imenoval mati! Ne zasluži tistega imena, pod katerim se skriva ljubezen, življenje, blagoslov, žrtev, svetost, vse lepo in dobro, čisto in popolno. Zato — tako se navadno opravičujejo — mote, ker nočejo, da bi otrok na svetu trpel, saj je že tako dovolj trpljenja na svetu. Z nekakšno ljubeznijo se torej opravičujejo. Če torej vidim, da revež trpi in se mi smili, ga bom ubil iz ljubezni, da ne bo več trpel Pol sveta lii kar pobili, pa bo za vse dovolj. Da, to je logični zaključek, če od tiste >ljul>eznit, s katero matere more nerojene otroke, storimo korak naprej! Dejstvo, ki ga mora priznati vsak človek, je: Nerojen otrok je prav tako in prav toliko človek in kot človek pred svetom in Bogom prav toliko vreden kot mati ali oče ali kdor koli drugi — človek je. — Razlika je samo ta. da je nerojen otrok popolnoma nedolžen in da ni zmožen nikake obrambe Prav zato je pa umor teh nesrečnih bitij š^ toliko grozovitejši. — Naj 1)0 materinski dan mogočen klic po pra-
OgUs je KglfU. pod S Št 1753 od 17. XII 1935.
vem, živem svetem materinstvu, obenem pa glasen protest proti herodovskim materam. Ne bodo nam prinesle rešitve iz današnjih hudih časov herodovsko matere s svojimi zločini, ne bo nas odrešil greh. Rešitve čakamo le v zmagi žrtve, ljubezni. Zahvaljen Bog, zalivaljene naše matere slovenske; ta materinska ljubezen pri nas še ni ugasnila, žrtve še niso prenehale, toliko večje so, kolikor so težji časi, zato bodo pa tudi toliko bolj blagoslovljene.
Slovenska mati! Ti čuvarica naša, naš ponos in naša ljubezen! Kličemo te, sinovi tvoji, Boga prosimo zate, da tvoja ljubezen ne bi nikdar omahnila. Dokler boš ti roke kvišku držala kakor nekoč M07.es, ki je molil na gori, toliko časa bomo živeli in zmagovali!
Peter Križina.i:
MATER S
Mati. pot življenja vodi v daljni, ne poznani kraj Koderkoli človek blodi, k tebi hoče le nazaj.
.loj, kako se vsi bojimo dni pred sabo in poti, neprestano hrepenimo, da bi k tebi spet prišli.
Vedno z mano, mati moja, hodiš in me vodiš ti, tvoja roka brez pokoja kaže pota in smeri.
Ko je ura naibridkejša, ko vsa trnjeva je pot, misel nate najsvetlejša varuje zablod me, zmot.
Kadar v žalosti omahnem in me kruta sila stre, duh tvoj tiho vame dahne, spet svetlo je. čisto vse.
Mati, preden pa odideš. toplo me pokrižaj še; tvoj spomin seboj ponesem, srečno k tebi vrnem se.
Za materinsko čast
Pred petrovgradskim okrožnim sodiščem je stala te dni kmetica Marija Herold, mati devetih otrok iz Belega Blata, nedaleč od Petrovgrada. Obtožena, je bila, da je trgovskemu agentu Franju Kili še v januarju prejšnjega leta brizgnila v oči večjo količino kisline z namenom, da agenta oslepi. Zdravnik je nudil agentu takošnjo pomoč in je izgubil zato samo eno oko.
Obdolženka jo izpovedala, da je agent predal možu stroj za predelavo mleka in da jc bil več dni pri hiši ter jo'v odsotnosti moževi nadlegoval. Ko je Fili odpotoval, se je
hotel nad obdolženko maščevati s pismom, ki ga je poslal ileroldu in v katerem je označil obdolženko kot manjvredno gospodinjo, ki nič ne zna in ni pri hiši drugega kot fabrika za otroke.
Ko se je pozneje enkrat agent Fili oglasil v Heroldovi hiši, se razžaljena obdolženka ni mogla več brzdati in mu plitsknila v lice kislino.
Sodišče je spoznalo Marijo Herold za krivo, vendar z ozirom na to, da je bila izzvana, jo je obsodilo samo na en mesec zapora in še to le pogojno za eno leto.
Stran 180.
DOMOLJUB . dne 18. marca 1930.
Slov, i«
KAJ JE NOVJEGA
Lavantinski vtadika o svetosti zakona
].avantinski škof dr. Ivan Toniažič je izda! po>tni jia>tiiski list, v katerem predočuje vernikom najvažnejše verske dolžnosti. O krščanskem zakonu prevzvišeni poudarja sledeče:
Treba je pojmovati krščanski zakon kot dosmrtno obvezo v popolni ljubezni. Ce se bo lako pojmovanje krščanskega zakona povsod utrdilo in poglobilo, ne bo toliko prenagljenih porok in nesrečnih zakonov ter ločitev, škof posebno svari pred poročilvijo pred posvetno oblastjo ali pa po drugoverskein obredu, do- j kler prvi zakonski še živi. ker je to prešuštvo, i
OSEBNE VEST!
d Zlato poroko sta obhajala 78 letni Anton Skubic in njegova žena Jera roj. Okorn in sicer pri sinu g. župniku v Gor. Logatcu. — Na mnoga leta!
d Dušnopastirske izpremembe. Imenovani so bili: Jožef Košir, prefekt v Marijanišču v Ljubljani, za suplenta veroučitelja na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani: Jožef Hostnik, ka-pian v Dolu pri Ljubljani, za veroučitelja-pri-pravnika na drž. narodni šoli v Kočevju; Martin fekavc, C. M. za kurata v banovinski umobolnici na Studencu; dalje kot župni upravitelji: Franc Kirar, kaplan v St. Vidu pri Stični, na \ovo Oselico, Viljem Pipp, kaplan v Cerkljah pri Kranju, za to župnijo in Franc Pleša, bencficijat v Smartnem pri Litiji, za St. Jurij pod Kumorn. — Premeščeni so bili: Janko Pre-želj, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v St. Vid pri Stični, dalje kot kaplani: Jožef Rott iz Preddvora v Dol pri Ljubljani, Franc Mozetič z Dobrove pri Ljubljani v Kostanjevico ir, Alojzij Jenko iz Trebelnega v Loški potok. Upokojen je bil g. Jožef Kranjc, župnik v Zlatem polju
d Spremembe na mestnem socialnem uradu. Mestni župan dr. Juro Adlešič je razrešil dolžnosti načelnika socialnega oddelka mestne občine mestnega fizika dr. Mavricija Rusa. Dolžnost načelnika socialnega oddelka bo začasno opravljal ravnatelj socialnega urada g. Ciuha. — Dosedanja uradnika mestnega socialnega urada gg. Rudolf Juvan in Lojze Sede j sta prestavljena in sicer prvi na gospodarski urad, drugi pa h kulturnemu oddelku. Mesto njiju sta prestavljena k socialnemu uradu uradnika gg. Emil Medved z gospodarskega urada in Alojzij Medved s kulturnega oddelka.
DOMAČE NOVICE
<1 Dekliški krožki Prosvetno zveze naj praznujemo Materinski dan s skupnim svetim obhajilom v farni cerkvi. Za članice je prejem sv. obhajila obvezen. Vodstvo.
d Boj kmetovalcev za višje cene. Najprej v Kranju, potem pa so tudi na drugih sejmih kmetje nastopili organizirano za višje cene Ravnah so se čisto po predpisih, ki jih je izdala hrvatska Gospodarska sloga. Večinoma vodi podvig kmetovalcev Kmečka zveza. Nastop kmetovalcev jc bil dosedaj v Sloveniji uspešen i., s,, etne živini na vseh sejmih na-
Nato se škof odločno obrača proti staršem, ki zabranjujejo naravni učinek zakonskega občevanja, to je potomstvo. To je in ostane umor, obenem pa je v pogubo narodu. Zakonska pa imata tudi druge stroge dolžnosti napram otrokom, družini in služinčadi; morala dajali zgled lepega življenja, odvračati od hiše vsako pohujšanje in zapeljevanje ter se ogibati nespodobnega govorjenja in preklinjanja. pa skrbeti, da bo v hiši in družini vladala pobožnost. medsebojna sloga in poštenost.
rasle. - \ endar ima vsaka stvar tudi slabo stran. Povišane cene živini namreč ne bodo plačevali samo mesarji, temveč tudi mnogi kmetovalci, ki so debele vole prodali po nizki ceni, za nujna poljska dela pa bodu vozno žival morali kupiti po zvišani Sicer pa je že to nekaj, da je potrpežljiva kmetska para vendar enkrat pokazali, da je tudi ona tukaj in da se ne pusti več izžemati.
d Zaradi brezposelnosti in splošnega ob-ubožanja širokih plasti našega ljudstva se mno-že čedalje bolj tatvine na podeželju. Razni tatinski tipi, ki pohajajo po deželi, beračijo po hišah, si medpotoma vse ogledujejo ter izvohajo, kje bi se dalo kaj ukrasti. Pretekli teden beleži Litija kar tri večje tatvine. Na žagi veleposestnika Rada Slanca v Zagorici so ukradli tatovi jermene, vredne najmanj 2000 Din. Prej so mu še zastrupili psa. Na Rotarjevi žagi v Mošeniku so pravtako ukradli jermene, vredne 2000 Din. S ponarejenimi ključi so prišli na žago, psu pa vrgli mesa, da ni lajal. Jerneme so pred par meseci ukradli na žagi v Reki-Gojzdu, pred kratkim pa v Zagorju, na Mali Loki ter v Trebnjem. Kakor kaže, je na delu zelo spretna tatinska tolpa, ki se je specializirala na »usnje za podplate- . Orožništvo mrzlično zasleduje to tatinsko tolpo, ki je menda na vseh krajih ena in ista. — V ordinaciji litijskega zobotehnika g. Edo Glaviča je neznan uzmovič ukradel pravkar ugotovljen zlat mo-stiček, vreden 1000 Din, ter srebrn vžigalnik, vreden 300 Din.
d Odobren je kredit 214 milijonov dinarjev
za razširjenje državne tovarne železa v Zenici v Bosni.
Ccw!fartl¥hiiiči(ič!
V zalogi imam veliko usnja vseh vrst: Lak ševro boks, nako, semiš, ševret, ovčine, kroma, pitlinda' kravme, podplatov, notranjkov, vratov itd. itd' 300 parov kopit par po Din 5-~. '
huni0 .'.^S nove "o«81"5 opreme, tako »ooenl, da so. Ameriko .	Mr v kratkem grem nsfsajv
(„ i.i.^.5- Jcnho, sedlar ln trgovec z usnjem in čevljarskimi potrebaiStTiami Medvode - Ooreajaic
d Ker so podnevi in pred polnočjo zaposleni, so zborovali ljubljanski natakarji te dni ponoči in sicer pri >-Sestici<- v Ljubljani. Začeli so ob po! 3 zjutraj in končali ob solnčnem vzhodu. Razpravljali so o stanovskih zadevah.
d Tatvina za tatvino. Navaden pojav vsake pomladi je, da se množe razne tatvine, kakor tatvine koles, vozičkov, raznega gradiva in podobno. Pred dnevi je v Ljubljani nekdo
z dvorišča OUZD ukradel ročni voziček, vre den približno 1000 Din. Eden izmed uradnik OUZD pa je sedaj našel ta voziček pri nekem ljubljanskem obrtniku. Ta je povedal, da je voziček kupil od znanega mu moškega za 250 Din. I'olici|a je voziček zaplenila in ga vrnila uradu, tatu pa je ovadila na kazensko sodišče — Tvrdka Arko, stavbno podjetje na Glincali jc prijavila, da nekateri ljudje kar na debelo plenijo njeno neograjeno stavbno skladišče ter da so odnesli že mnogo lesa, tramov in odpeljali novo samokolnico. Policija sc sedaj trudi da bi tatove izsledila. — Branjevcu Andreju Rožmancu iz Lubgojne pri Horjulu ;e bilo ukradeno 1000 Din vredno kolo. — Neki tat je v petek ukradel Ivanu Sokliču v Rožni ulici srebrno žepno uro. zlato športno verižico z monogramom S. I.« ter še 200 Din gotovine, tako da trpi Soklič okoli 1800 Din škode
d Pred graditvijo cesle Ljubljana Sušak. Ban dr. Natlačen je odredil ustanovitev posebnega oddelka za trasiranje nove avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak. Za načelnika tega oddelka je imenovan inž. Gržina. S tem je zagotovljeno. da se bo avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak začela že letos zraditi. Upati je, da bo tudi savska banovina ustanovila podoben odsek za zgraditev ceste na svojem ozemlju
d Kako je s komisijskim ogledom obratov, Trgovinsko ministrstvo je izdalo to pojasnilo: Obvezen komisijski pregled obratov pred izdajo obrtnega dovoljenja sc mora izvesti le, kadar gre za gostinske obrate in za obrate, ki so našteti v § 10? zakona č> obrtih Lokali drugih obratov morajo pa biti urejeni tako, da ustrezajo zdravstvenim predpisom To pa se ne ugotavlja s komisijskim pregledom na prošnjo in zahtevo prosilca za obitno dovoljenje, temveč 7. drugimi sredstvi, ki so pristojnim oblastem na razpolago.
d Razpis za zgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Ker so vsa pripravljalna dela za zidanje vseučiliške knjižnice v Ljubljani končana, je gradbeni minister dr. Kožul podpisal odlok, s katerim se razpisuje licitacija za zgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani
VSMA
vseli vrst ku lile najugodneje pri
—»»»■■■iniiiiMn CENTRALNI V!ft«8NI v L'UUI|ini
d Proračun Vardarske banovine za lelo 1936-37 znaša okrog 43 milijonov Din. torej 4 in pol milijona več kot prejšnje leto. Proračun Dunavske banovine dosega nekaj nad 100 milijonov dinarjev. _ Proračun Vrbaske banovine je dosege! vsoto 3i milijonov dinarjev.
Proračun Primorske banovine se suče v višini 36 in po! milijona dinarjev. — Proračun Savske banovine pa znaša 176 milijonov dinarjev.
d Ukradeno monštranco so našli. S Ptujske gore so nam sporočili, da so orožniki snoči ob 11. uri našli ukradeno dragoceno monštranco ptujskogorske romarske cerkve. Bila jc skrita v senu pri nekem domačinu, ki je tatvino tudi izvršil. Monštranca je bila skoraj nepoškodovana, le malenkostna popravila bodo potrebna. O tatvini sami smo doznali sledeče podrobnosti: Dragocena gotska monštranca romarske cerkve na Ptujski gori, ki se ceni na 50.000 Din, l.e n,avacir»° shranjena v župnišču. Tc dni pa so imeli na Ptujski gori sv. misijon, združen s tridnevnim češčenjem Najsvetejšega in monštranca je ostala tudi čez noč v cerkvi. To je tat vedel m ,e izrabi! priložnost, da sc je pola-komrul dragocenosti. Zvečer se je skril v cerk-v. ter se pustil zakleniti. Zjutraj, ko jc prišel ob 4 mežnar zvontt jutranjico, je lat smuknil
ir
Stev. Ii-
> DOMOLJUB*, dne 18. marca 1D3G.
Slraii 181
Brez truda — brez jeze — in veliko hitreje kakor po navadi je bilo oprano perilo. Ko ravna večje kose perila, ki se jih je prej mati tako bala prati, se ji srce kar smeje: brez vsakega truda so bili beli kakor sneg i Ampak zdcsj je tudi vzela za pranje Schichtov Radion, s katerim se da tako preprosto prati: raztopi Radion najprej v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato
skozi odklenjena vrata na prosto. Mežnar je tatu na begu opazil, zaradi teme pa ga ni spoznal. Ko je v ponedeljek zjutraj g. župnik oznanil faranom veliko izgubo, so ljudje v cerkvi planili v glasen jok. Orožniška preiskava je sedaj prinesla popoln uspeh in piujskogorsko svetišče ima zopet svojo krasno in redko dragocenost.
d 9000 ruskih beguncev živi v Beigradu, ki ludi krepko skupaj drže. Te dni je neko rusko prireditev obiskalo več kot 1200 Husov.
d Ako hočete biti postreženi z dol)rim blagom m po najnižji ceni, potem kupite le v tnamifaktumi trgovini Kmečki mngazin, Ljubljana, Krekov trg 10.
d Posebna komisija iz zdravnikov iu zastopnikov drugih ustanov si je ogledala pretekli teden prostor pod Rožnikom, ki bi prišel v vpoštev za nameravano bolnišnico mesta Ljubljane.
d Električno centralo so si zgradili sami kmetje v Hrastovici blizu Petrinja ln sicer ob nekem potoku. Najprej so razsvetlili ulice, zdaj pa že napeljujejo elektriko tudi v svoje hiše. Kilovatna ura jih starte samo 1 Din.
d Ponoči ne bo več trobentanja. Na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi predpisujem sledeče: na območju mesta Ljubljana je prepovedano pri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hreščeče zvočne aparate (kakor n. pr. sirene na električni ali zračni pogon). Uporaba močnih signalnih naprav je dovoljena le vozilom ognjegascev in reševalne postaje. — Od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj je na obmožju mesta Ljubljane vsem vozačem motornih vozil prepovedano uparoblja-n,ie zvočnih signalov. — V tem času se oznanijo smer vožnje s svetlobnimi signali (svetlobnimi puščicami ali žarometi) na isti način, kakor je to predpisano za zvočne signale. — iVa vogalih, križiščih in povsod drugje, kjer se me'ija smer vožnje, morajo motorna vozila z minimalno brzino, tako da sa vozilo
0 '"kuj ustavi, ako bi smer vožnje ne bila r"°®[a' ~ Prekrški te naredbe so kaznujejo J!" ■ 69, točka 8. zakona o notranji upravi z „ "no kaznijo od 10 do 500 Din, v primeru neplačila globe v odrerjenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. Ta naredba dobi obvezno
] moč z dnem objave v Službenem listu kralj.
banske uprave dravske banovine. — Uprav-| nik policije: Keršovan.
d Gospodarski svetnik mestne občine v Osjeku Ivan Korač je oškodoval mestno blagajno za skoraj 300.000 Din. Sodišče ga je ob-j sodilo na 2 in pol leta težke ječe, na triletno izgubo častnih pravic in izgubi tudi plačo in pokojnino. Mestni občini je dolžan povrniti škodo.
d Ribiči iz Stare Kaiiiže so viovili v Tisi 195 cm dolgega in 109 kg težkega soma.
d Prve lastovice so »e pojavile v okolici Splita.
d Najstarejša Dubrovfanka 103 letna Malina, vdova kontesa Mackarel de Morite Verdi je umrla te dni v Lapadu pri Dubrovniku.
d Kuhinjo za brezposelne delavce so (»tvorili v Vukovaru. Kuhinjo vzdržava mestna občina, pomagajo pa tudi meščani. Vsak dan dobi kosilo okrog 450 brezposelnih. Razen v tej kuhinji dobivajo reveži vsakdanjo hrano tudi v samostanu očetov frančiškanov. Kon-čiio skrbi za 150 siromašnih učencev še posebna šolska kuhinja.
d Smuške tekme so bile preteklo nedeljo na veliki skakalnici na Planici. Tekmovali so Avstrijci, Cehi, Švicarji in Jugoslovani. Prišli so tudi Norvežani, a se tekmovanj niso udeležili. Najbolj daleč je ietel po zraku Avstrijec Bradi (101 m), tudi Slovenec Novšak se je z 89S m še dokaj dobro postavil. Skakalnico je t». dan blagoslovil nadškof dr. Gre-gorij Rozman in je imel ob tej priliki zelo lep govor. Tekmam so prisostvovali razni dostojanstveniki, med njimi tudi minister dr. Krek, ban dr. M. Natlačen in ljubljanski župan dr. Adlešič.
d Koliko je še gnilega vsepovsod. Uprava mesta Belgrada je izdala poročilo, da je na podlagi dobljenih podatkov ugotovila, da so neke osebe meseca januarja in februarja letos v prostorih »Kovnice d. d.« v Belgradu protizakonito izdelale večjo množino srebrnega denarja po 50 dinarjev. Policijska preiskava je ugotovila, da sta v označenem času srebrni denar po 50 Din izdelovala Milivoj Boškovič, delničar in ravnatelj Kovnice, ter Krsta Djor-djevič, knjigovodja kovnice. Ugotovljeno je. da
sta'nakovala 6000 komadov srebrnega denarja po 50 Din. Od tega so našli in zaplenili 4810 komadov po 50 Din, ostalih 1190 komadov pa sta verjetno dala v promet. Najden in zaplenjen je bil ves material za izdelovanje denarja. Oba ponarejevalca sta zaprta. Preiskava se nadaljuje, v »Kovnici d. d.« so kovali naš državni srebrni denar.
d Dravska banovina je odkupila od cestnih mejašev svet, da razširi banovinsko cesti pri Vižmarjih. Posestnikom je izplačala okrog 18 tisoč dinarjev za svet.
d Posebno katastrsko upravo so ustanovili z odlokom finančnega ministra za kamniški okraj.
d 3000 hiš in gospodarskih poslopij je bilo
te dni vsled silne povodnji pod vodo v Sremu.
d Stari hrast je posekal Sta men ko Stoja-dinovič, poljedelec iz Vitanaca, nedaleč od Desspotovca. Hrast ima v premeru 2 in pol metra, a steblo je dalo 45 kubičnih metrov drv. Strokovnjaki sodijo, da je ta hrast star par sto let in so se pri njem ustavljale procesije. Zdaj so na mestu, kjer je stal stari hrast, posadili mlado drevo iste vrste.
d Nobene poroke ni bilo v tem letu v Sla-kovcih v Sreuiu. Vas je velika, bogata in znana po svojih svatbah in zabavah. Kmetje pravijo, da je vsemu temu kriva gospodarska kriza, ki ni prizanesla tudi bogatim in sicer veselim Slakovcem.
d Odpuščanje občinskih uslužbencev. Po spremembi finančnega zakona se čl. 85 zakona o občinah dodaja tale odstavek; Občinski uslužbenec se odpusti iz službe, kadar to iz važnih državnih koristi zahteva nadzorna oblast.
d Italijanski ribiči so začeli loviti ribe v naših vodah.
d Odbor z« narodno pomoč v Zagrebu je zbral za prizadete po vremenskih nezgodah nad en milijon 300 tisoč dinarjev.
d Neverjetno prijazno so pisali o zmagi španskih levičarjev neki belgrajski listi. Poročali so o porazu katoliške stranke, čeprav je splošno znano, da ta stranka pri volitvah ni bila poražena in je na splošno obdržala število svojih volilcev.
Stran !8>.
DOMOLJUB:, dne 18- man" 1!KW.
fttov.
IZ DOMAČE POLITIKE
r| 0 predsedniku naše vlad«- dr. Slujadi-nuviiu pis" ugl<-dni francoski iist Greugoar tudi sledeče: »Nekdanji finančni minister, a fedaj predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič uživa popolno zaupanje jugoslovanskega kiie-za-namestnika Pavla. To pove mnoge. Knez-namestnik Pavle je imel mnogo prilike, da opazuje in proučava ljudi svoje domovine. In ker je v sporazumu s kraljico in namestnikoma izbral ravno g. dr. Stojadinoviča, to pomeni. da knez-namestnik dobro ve. kakšnega , človeka hoče Jugoslavija.^
d U govora ministrskega predsednika. Za razprave o proračunu ministrstva za zunanje posle je predsednik vlade dr. Stojadinovič zavračal kritiko opozicije ter naglasil. da ie drž. proračun v celoti za 500 milijonov manjši, da se javna dela že izvajajo, da bo vprašanje k.n:et-ske zaščite končno rešeno ter da se bodo zaprte banke in kreditne zadruge zopet odprle. Glede zunanje politike je dr. Stojadinovič povedal, da se vedi po smernicah pokojnega kia-Ija Aleksandra. Z vsemi državami so naši od-no;aji dobri. Glede škode naše države vsled znanih sankcij, je dr. Stojadinovič obžaloval, da ni bilo mogoče doseči popolne nadomestitve za povzročeno škodo.
d Minister Jankovi* in bivši glavni odbor radikalne stranke. Z ozirom na nasprotovanja od -trani nekaterih članov bivšega glavnega odl.ora radikalne stranke, je minister Janko-vič izjavil tudi tole: »Mi smo se vsi prostovoljno izključili iz radikalne stranke tisti dan, ko smo podpisali pravila Jugoslovanske radikalni' zajednice, a prvi, ki je lo podpisal, je zelo spoštovani naš starina g. Aca Stanojevič. In ko smo prijavili pravila oblasti, ki jih je polrdila, in ko smo jih nato sporočili narodu m ga pozvali, da se na temelju pravil zbira in organizuje, tedaj je častno in pošteno prenehalo delovanje radikalne stranke kol posebne politične organizacije. Zgodovinske predpra-vire \ politiki so minule. Vsak bo imel toliko b"sede, kolikor si jo bo pridobil s svojim delom v korist naroda.
d Za nov volilni zakon. Ob poročilu notranjega ministra dr. Antona Korošca v Narodni skupščini je /Samouprava - z ozirom na dogodke, ki so se v skupščini odigrali, zapisala: Posebno nam je potreben nov volilni zakon. Da nanj ne moremo več dolgo čakati, smo se prepričali o priliki poizkušenega atentata na gosp. dr Stojadinoviča. Ako bi 1. 1935 ljudstvo svobodno izbralo svoje narodne poslance, naša Narodna skupščina nc bi bila nikdar pozorišče takih nemilih pojavov, ki so pripravljali 6. III. Ako bi ljudstvo moglo svobodno izbirati, kogar bi hotelo, ne bi snogli priti v skupščino ljudje, ki se hočejo z nasiljem obdržati v politiki, se ne bi moglo zgoditi, da manjšina seže po orožju, da vrže. večino. Zato se mora obstoječi volilni zakon izpremeniti, ker je že zdavnaj dokazano, da je volilni zakon temeljno merilo vsake demokracije.
NOV! GROBOVI
d Kaj pomaga človeku ... V Škocijanu pri Mokronogu je umrl občinski tajnik v pok. Ivan Lavrič. — V Ptuju je preminul sanitetni polkovnik v pok. dr. Rado Schober. - V Piv brežju pri Mariboru so pokopali industrijca Janka'Tavčarja. - Istotam so položili v grob Josipa Pipanu, inšpektorja drž. žel. v pok. — .V Novem mestu je odšel v večnost 43 letni Fr.
Med cerkvijo in komunizmom
je nepremostljiv prepad
Ne upoštevaje socialuo-gospodarska načela komunizma, je komunizem že samo kol protiversko gibanje * Cerkvijo v takem na-sprotstvu, da je med njima nemogoča kakršnakoli zveza.
Komunizem ruši vsako vero, najbolj pa se zaletava v katolištvo. Proti vsem veram, a še posebej proti katoliški hoče komunizem voditi Ik>j do uničenja. .Niti enkrat v svetovni zgodovini, ni brezboštvo, danes oblečeno \ boljševizem, nastopalo bolj brezobzirno iu bolj odločno, kot v teh dneh. Pa tudi boljševizem nima v nobeni cerkvi in v nobeni organizaciji hujšega idejnega i.as-protnika kakor v katoliški Cerkvi Zato je naravnost smešno, ako n. pr. nemško hitler-jevstvo preganja nemške katoliške i rganiza-cije p',d krinko, da se le tajno vežejo s komunisti.
ln potem to: Ce se more uspešno pobi. jati — kakor je te dni dejal minister dr. Ko. rošec — ideja samo z idejo, potem zaslug največja idejna nasprotnica komunizma, katoliška Cerkev, priznanje in podporo od vseli, ki vidijo v komunizmu največjo nevarnost Po mišljenju profesorja Njutona, ki predava na Kolumbija — univerzi \ Ameriki, bi morali predavati že v srednjih šolali o Ia-ši/.mu in komunizmu iu zlih posledicah Ich gibanj za države in človeško drir/hu. Vse lepo. vendar vprašamo, jeli mogočo, d;i U, uspe.-u.i predaš al dijakom o nevarnem komunizmu in fašizmu učitelj, ki je \ srcu sam fašist ali komunist? Oh koliko takih in po-di.lmih vzgojiteljev je ludi v naši ljubi Jugoslaviji • Zalo pa j«' velik del mladine lak. kakršen je. a bi * k«ri-t nirmln in države ne smel biti.
v
V Španiji gore cerkve in samostani
Pogled na oskrunjeno in izropano cerkev v predmestju glavnega mesto Madridu.
Od 13. na 14. marca je španska prestolnica Madrid doživela zopet težko noč. Nu vse strani so padale krogle in strojnice iu puške so grmele vso noč. Gorele so cerkve in samostani ter številna poslopja, ki so jih zažgali komunisti.
Ko je policija — nekoliko pozno seveda — uvidela resnost položaja, je skušala komu-
Raitz. —- V Hotiču pri Litiji so pokopali Marijo Cuderman. — V Medvodah se je preselil v večnost posestnik, lesni in vinski trgovec C8 letni Ivan Bohinc. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali mestnega upravitelja Ster-leta Josipa. — Na Jesenicah so položili v grob Albino Kogoj, roj. Salzer. — V Ljubljani so umrli: Uršula Krcč, gostiiničarka Marija Ro-jina, soproga davčn. kontrolorja Avrelija Kle-menčič, delovodja občine Lendave Janez Lonček, Alojzija RandI, Viktorija Majerič, roj. Voje in Metka Zabnikar. Naj počivajo v miru!
n i stične domenstrante razgrniti, toda vnel je boj med njo in komunisti. Ker so imeli komunisti premalo orožja, so najprej vdrli v neko trgovino orožja ter tam pobrali vse. S tem orožjem so potem srdito nastopili l'1"1' policiji. Istočasno so pričele množice ropati številne trgovine, olmrožoni komunisti pa s0 se navalili na samostane in cerkve ter jih pfl-žigali. Škoda, ki so jo povzročili komunisti s svojim divjaštvom, je ogromna. Oblast je P0; klicala na pomoč tudi vojaštvo. Med drugim1 cerkvami je gorela tudi cerkev sv. Ignacija tn z njo vred je zgorelo polno važnih zgodovinskih listin in starin, ki jih ni bilo mogoče rešiti iz ognjenih zubljev.
»Delovanje katoliškega časopisja i« vse hvale vredno. Ti so najboljši asistent prižnicam pri razširjevanju vere...«
(Papež Pij XI.)
i i
HESRECE
RAZGLED PO SVETU
Ahesmsko-iiaUjamsha vojna
d Požar je iubruhuil v vinitariji posestni-. |.-riderika Kurnika "a Krem bergli v Slov. »tricah Viničar Peter Golob ima občutno Ikodo. Olroka »o Sele v zadnjem hipu rešili i/.
goreče hiše.
d Zopet so imeli dva požara v Kačah pn Lrihoru. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Franca Muslave in delavnica mizarskega mojstra Kovačiča.
d šc dva požara. M Pokošah pn Prager-skein je zgorelo gospodarsko poslopje in senik posestnice Jere Pišek. - V Leskovcu je pri Sagadinovlh ogenj vpepeijil hišo in gospodarsko poslopje.
d Pod vlak je skočil med L.iti)o in Savo L cd predorom pri novi čuvajnici 32-detni ože-L.ni brezposelni rudar Jožef Žibret. doma iz IKobilieka v občini St Lampert Prei je še go-Ivuril na cesti s hlapcem ponovnima posestva, ki jc čakal z vozom pred železnišH > zaporo, Hiadil cigareto ter bil povsem miren. Ko pa ie [zagleda! vlak. je še hitro hlapcu vrgei svojo tjavo denarnico, v kateri je bilo 82 dinarjev, Ise vrgel med traCnice, glavo pa položi! n:i tračnico. Vlak mu je odrejal glavo, truplo pa vlekel kakih 20 m naprej Vlakovodja ie sredi pmge vlak ustavil. Odvzel je- samomorilcu do kumente in uh izročil na postaji na Savi. Litijski orožniki so odredili prevoz; samomoiil-čevega trupla v mrtvašnico na Savi.
d Roka mu je zašla med rezilo slaiuorez-liice. V Šenčurju je re/.al na slamorer.nici slamo 48 letni kajžar Jože Mobi. Med delom mu je zašla roki med rezilo slamoreznice. ki mu je odrezalo vseh pet prstov na desni >oki. Mobi 6o je zatekel v ljubljansko bolnišnico,
d Ne veš, kje te čaka. Ljublianska bolnišnica je sprejela 36 letnega stronegn tehnika Alojzija Mahniča iz Nomnja pri Bohinjski Bistrici. Nekdo ga je napadel ter p,a s tako silo pretepel, da mu je skoraj razbil obraz, ranil pa ga je tudi po vsem telesu, ime napadalca je znano. - 24 letna Pavla Vonta, služkinja iz Pšate pri Dolu, se je peljala po ccsti s kolesom. Nasproti ji ie pripelial neki vozoik. či-Igar konji so se splašili ter podrli Pavlo na tla. pekle ic dobilo liude no!.:*nie ooškodbe.
d Globoko se jc vrezal v roko 10 letni sin ipijsi-.-inice Franc Jane v Radovljici
d Kndranje las je laliko nevarno. Znano IJ»'- da kodranje las z električnim aparatom ni [vedno hrez. nevarnosti, zakaj v aparatu morejo nastati razne hibe in druge motnje, kar [utegne imeli z.a žensko, Iti si da prav tedaj [kndrati lase. zelo neprijetne posledice. Tako [j«' prišla te dni k nekemu ljubljanskemu brivcu neka .lusiina ter si dala lase trajno kopati. V aparatu pa je nastal tedaj kratek ^tik ,]|i na mah se je vnela lepa plavolnsa frizura, povrh pa je ženska dobila še hude opekline "a glavi. Opravičevanje brivca ni zaleglo nič. Justina je sia iz brivnice naravnost na policijo ovadila brivca. Brivec bo ime! sitnosti s soduijo.
<1 Truplo 81 letne lasr.bnice Helene Su-l,if Zg. Pirnič so našli v Bavi blijsu papir-ince v Medvodah.
d Lokomotiva mu je odrezala glavo. Za Poslopjem ljubljanske »Mladike« so našli na železniški progi truplo mladega moškega, ki pni je lokomotiva odrezala glavo od tsupla. Na ura) dogodka je prišla policijska komisija, ki je ugotovila po legitimaciji, ki jo je našla v Žepu pokojnika, da gre za 20 letnega brivskega va-'en«> m železničar, sina Bogomira Gerfeca.
Iz Hima poročajo, da so italijanske priprave za novo ofenzivo tako na severnem kakor na južnem bojišču v polnem teku, čeprav so iz Londona že poročali o nekih mirovnih razgovorih med Italijo in Abesinijo, ki naj bi jih spremljalo premirje na afriškem bojišču. Vse kaže, da Italija in Abesinija še nista resno pripravljeni na pobotanje. Prva, ker je zmagovita, druga, ker še ni premagana.
Cesar Haile Selasije se je vrnil k svoji vojski, ki je zbrana tam okrog jezera Ašangi. Njegove čete so ,;asedle vse važne strategične postojanke v dotičnem delu severnega bojišča. Mesto Bedda je menda še v abesinskih rokah.
Ras Kassa je utrdil nove točke na skrajnem jugozapadu Tembijena. Tako tudi ras Se-jiim. Oba bosta skušala zadržati italijansko prodiranje proti Šakoti. Na skrajnem levem krilu sd jc ras Imru umaknil proti reki Takaze in so Italijani prodrli do te reke, deloma pa io že prekoračili in sicer na oddelku, kjer poveljuje ras Buruj.
Italijani prodirajo počasi po Tembijenu in proti jezeru Ašangi, ki so se mu italiianslce predstvaže menda že približale. Za enkrat v Tembiienu še ni bojev velikega obsega. Mali abesinski oddelki pa Italijane z nočnimi in dnevnimi napadi še vedno vznemirjajo na vsej ironti, zlasti na severu v smeri proti Adui.
Ko je Hitler obračunal s komunisti, so bi Ijševiki napravili za središče svojega delovanja češkoslovaško Prago. To dejstvo se opaža v vsem javnem življenju v češkoslovaški republiki, saj uživa tam komunistična stranka popolno svobodo udejstvovanja. Mesečnik društva ^Prijateljev sovjetske Rusije« redno poroča o številnih sestankih in zborovanjih, ki jili prirejajo člani imenovanega društva po vre j Češkoslovaški. Značilno je, da razvijajo živahno delovanje v teh društvih zlasti pristaši narodno socialistične stranke. Komunistom e je posrečilo, da so dobili popoln vpliv nad časopisom nemških beguncev nad »Neue Weltbiilme Pri tem listu sodelujejo znani nemški komunisti Walter in Hans Konrad ter Heiner P Prav tako je pod komunističnim vplivom t c vik AVnhrheit«. Praga je postala središče nemške komunistične stranke. Za Avstrijo se i riga v Brnu znani pobegli Avstrijec Otte Pstier. Glavni cilj komunistične propagande na Češkem je vpo-
II, fttte AKi»er. Parts (§•)
8dlpr«niil|a «f©n«r v lji©o»i«»v«fo najhitreje ln po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši v»e bančne pošto najkulanlnejn
PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holanrliji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune. URMHM «• S9M-M RnmiHM. MtAKTMAt S. 111J-IM t'«rl«. MOLAH-DIJA! Kn I4SS-M K«t. tlim«! I.PKSKJUimuir N<- .*>%? hnnrtmrg.
Na zahtevo pošljaroo brezplačno nsša ček. nakaznic« !
Na severnem bojišču so italijanska letala bombardirala abesinsko vojsko pri jezeru Ašangi. Odletela so menda s posebno nalogo, da poiščejo glavni stan abesinske vojske, ki je pod cesarjevim poveljstvom. Ubitih je bilo mnogo bojevnikov in tudi nekaj žensk.
V glavnem mestu Adis Abebi je prebivalstvo pripravljeno, da vsak trenutek beži iz mesta, čim bi prispela vest, da se bližajo italijanski letalci.
Na južnem bojišču med Ganale-Doria in Vebš šebeli italijanska letala vsak dan bombardirajo abesinske postojanke. Menijo, da general Graziani ne bo začel na južni fronti z večjo ofenzivo, dokler se vrše vojne operacije na tigrejskem bojišču. Tudi v Ogadenu so na dnevnem redu le manjši spopadi med predstražami.
Že zadnjič smo poročali, da se je tako abesinski cesar, kakor Mussolini izjavil za mirovna pogajanja v načelu, vendar zadnji s pristankom, da to, kar so Italijani z bojem pridobili, ostane brez nadaljnjega italijanska last. Mirovni razgovori pa naj dajo Italiji seveda še novih dobrin in sicer na račun Abesinije, ki je polnopraven član Društva narodov in ki ji je ogromna večina držav, včlanjenih v tem društvu, priznala pred vsem svetom, da ona ni bila napadalka.
slava edinstvene fronte, ki se ji socialdemokrate za enkrat še upirajo. Komunističnemu delovanju tudi ni v škodo osebno naziranje državnega predsednika dr. Beneša, ki je odločen pristaš sodelovanja s sovjetsko Rusijo.
AVSTRIJA
s Razno iz Korotana. Gostilničar v Hra-ščah Valentin ič je v torek 3. marca ua eirku-larni žagi rezal drva. Poleg njega je stal voz, ki je odvažal žagana drva. Ko je bil domala napolnjen, zdrči drva v vrtečo se žago. ki jo vrže s toliko silo v poleg stoječega gostilničarja, da mu prebije obe čeljusti in izbi je 13 zoliov. Drva je priletela v nesrečnega moča s toliko močjo, da so kos zobovja obtičali v njei. Ustnice mu je dobesedn oaztrgalo. — Na Dunaju je umrl dr. Kari Pečnik iz Lipeveje družine v Lešah pri St. Jakobu v Rožu. — Deželni glavar je odredil pocenitev krušne cene za 4 odstotke. — Na Pr-ej «•• nnkonalJ Filo-meno Napckoj.
IT ALi J A
s Kazue. V skladišču petroleja na Reki je nastal« eksplozija v nekem rezervoarju. Pri tem je bilo ranjenih 10 delavcev, med njimi Lovro Marčelj, Evgen Muziijan 'ii. Kari Meršič. —■ V tvornkah Isolta-Frasehini v Italiji, v katerih izdelujejo letal« in avtomobile, je bila strahovita eksplozija, ki je doseduj zahlevala 15 človeških življenj. Zaradi zračnega pritiska so 5 km dale?, popokale vse šipe. V Italiji se
7*
Praga — gnezdo srednjeevropskega
komunizma
MH)MOUUB . dne IS. mana HKft
ftlev.
12.
Spomenik našemil lajuemu kralju Aleksandru I. izdeluje neki umetnik n Parizu. S postavitvijo tecj.i velikega spomenika hočejo Francozi pokazati svoje spoštovanje do rajnega kralja.
. zadnjem času niiiože razne eksplozije v tvor-niciih za orožje in sodijo, da neka protifašistična družba vse to nalašč dela. Na Sv. (ioro pri (ioriei nameravajo napraviti žično železnico iz Solkana. Stvar je preračunana na en milijon lir. — Svoje življenje za Italijo je dal v bitki pri Tenibijeiiu v severni Abesiniji Viktor Kozlovič iz okolico istrskega mesta Huje. Staršem je poslal sožalje sam maršal Badoglio. — O malariji, ki je bila svoj čas v Istri splošno razširjena, so razpravljali zdravniki na svoji konferenci v Pulju. Ugotovili so, da je malarija v Istri skoroda izginila. Najjacje sredstvo v tej borbi so bile neke ribice; one požirajo mrčes, ki nosi v sebi klice malarije, llud nasprotnik malarije so tudi osušenn barja. A' bolezni pa seveda najbolj pomaga lunin.
NEMČIJA
d Nemški državni kancler jc odpovedal v
soboto, dne 7. marca 1936 lok uri is k o pogodbo. To se pravi, da je izjavil, da za njega ne veljajo veš predpisi pogodbe, podpisane v Lo-karnu dne '20. oktobra 1!)25, da pokrajina Po-renje, ki leži na francoski meji, nikoli ne sme biti oborožena, ne sme imeli vojaških posadk ali vojaških trdnjav. Istočasno, ko je Hitler to izjavil, so oddelki nemške vojske že vkorakali v porenjsko deželo. Toda pogodba, podpisana v Loka mu, določa ludi, da morata Anglija iu Italija takoj priti na pomoč Franciji, če bi Nemčija svojo dano besedo snedla in se pogodbe ne držala. Potemtakem je Francija nemudoma obvestila Anglijo in Italijo, da od njih zahteva pomoč proti Nemčiji, a istočasno je zahtevala tudi, da se skliče svet Zveze narodov. ki nai obsodi Nemčijo kot napudalko 8'
, ,ei. sklene proti njej sankcijo, na isti na« n,
I so hile sklenjene proti Italiji v abesin-sken. sporu. Ves teden tečejo napeta pogajanj,, Ko to pišemo, sc je prvo razburjenje ze poleglo. Zastopniki vseh držav k. s. ! Ldpisalc lokarnsko pogodbo, so izjavil, svojo I pripravljenost, da se o najnovejšem nemškem • koraku porazgovore v Londonu, kamor bo po-I dala svojega odposlanca ludi Nemčija. Nem-čija bo dala primerno obljubo, njene čete pa ostanejo - v Porenju, kakor sc spodobi enakopravni državi.
AMERIKA
s To in ono. V Evelethu Min., je umrl na posledicah želi dčne operacije Frank Mahinč iz sturja \ zasedenem ozemlju. — V Ilerminie Pa je preminul 60 letni Filip Gale i/. Zagorja.
—	V (irass Vnllejr, Cul. je zapustil solzno dolino 66 letni Anton Trselič iz Gorice pri Krškem. V Pueblo Colo jo odšel v večnost 51 letni ,h lin Prijatelj iz Kompolja na Dolenjskem. — Kock Springs VVyo so pokopali -I!) letnega Andreja Buha i/. Škofje Loke. — \ Jolietu III. je odšla k Gospodu po večno plačilo f>5 letna šolska sestra Ferdinanda Slalzer.
—	V Chikagu III. je bila od avtomobila do smrti povožena 25 lelua Ana Mežnarič. \ Grand Junction Colo je umrl 51 letni Peter .Vlrzlikar, doma iz okolico Kranja. — V Green-villu III. je preminul 52 letni Anton Stegnar z. Vač pri Litiji. — V Chikagu III. je zapustil solzno dolino 33 letni rojak Alojz Ahčan. —
V Amhridge Pa je izdihnil 58 letni Ivan Ma-lelič iz Straže pri Novem gradu. V Biwa-biku Minn. je zapustil ta svet 65 letni rojak Frank Jakljevič. — V Calunietu Mirli je umrla 72 letna Mary Svetič. — V Detroitu je preminili 73 letni John Puliek iz Črnomlja. — V Navlor Mi.ntana je odšel v večnost 60 letni Frank Levar iz. Šniartnega v Savinjski dolini.
Slovenskega župnika v San Franciscu Cal. je nedavno zadel mihoud. Zdaj se je že vrnil iz bolnišnici'. Stanje se mu je tol'l.o '.'.boljšalo, da zopet lahko opravlja cerkvena opravila. V Aurovi Minn. je umri'i 60 l»uia F. Čampa. V Barbertonu je nieminul hrank Grbec. — Pueblo Colo je odšel v večnost 41 letni Anton Peček i/. Krke na Dolenjskem.
—	V Barbertonu je preminuli 5'J letna Ana Smuk iz Kamnika pri Prescju. — V Cnle-raine Minn. je na veke zatisnil.i oči 63 letna Ana Murnik.
Ogininnu verigo, n«i koleri bo \isi-lo Mdro ,..,-večje Indjc sveto, Oiiccii M.irv , ki |o gtddrm Angleškem Vsak člen tc vciige h-hla okiog 100 kilogramov
DROBNE NOVItt f
l)o težkih spopadov, ki so jih poviri/te italijanske palrulje. je prišlo na italijanska egiptski meji.
Piedl»£ vlade z» uvedbo 1(1 urnrta df-lovnega tednika jc odklonil švedski j»arla-menl.
Pr.il madjarsko ltudimpc>tn -c naliij.i l« ■10 km dolgo slano jezero, ki ima ludi velik« joda.
Izjavo, da se ne bodo vtikali v politik«.
morajo d.-iti dijaki iz Nemčije, preden sprejmejo v švicarske visoke šole.
V I/omloni! je preminul admiral lord Hitu poveljnik angleške mornarice v veliki p* ski liilki z Nemci pri Shageraku.
Slon

po mestu jc so jih komaj
porušil vse.
pcfr- dohoiol«
pravijo, da je Milan zbral 5000 kg zlala. Navdušenje je med njimi res veliko. Nasprotniki Mnsso-lmijevi morajo biti seveda čisto liho
V Švici smo zapeljali zopet v sneg. V beli mesečini so dremali gorski vrhovi, ko smo drveli skozi deželo bogastva in razkošja. Pa sem povprašal, če se tudi tam kriza kaj čuti. In so rekli, da tudi! Ni denarja, ne zaslužka in ne dela. In vendar nosi v Švico obilico denarja cel svet. Draga pa je ta Švica: 12 Din stane ena bela kava.
Mimo Lozane smo jo pobirali v Pariz. Od polnoči do treh popoldne sem sedel, ležal, slal, kar mi je pač na misel prišlo. Sedaj pa v Parizu opazujem, kako je in si mislim: je že tako mesto, toda le, da si ga ogledaš. Stokrat lepše so naše doline in planine, melnie in krtine, kakor pa la brezdušna zidovja milijonskega mesla, kjer so ljudje tako za-
PO DOMOVINI
Na potu čez lužo
Kar ščegetalo me jc že v prstih. Saj srni gotovo vsak teden pisal kaj Domoljubu, pa da bi ,<a sedaj inogci pozabili. Saj nas že z imenom uči ljubezni do doma. In Domoljub, saj je tudi lep košček naše domovine.
Trpko mi je bilo pri srcu, ko sem se odmikal i od domače zemlje. Zastonj sem zabadal oči skozi i vstajajoči dan in meglo, da bi našel gori nad Lo- j gatcem Pclkovsko cerkvico, kjer so najlepši moji | mladostni spomini. Le snežni metež mi je še do- ■ movina poslala kot zadnji domači pozdrav, zato pač, ker odhajam v deželo, ki snega tie pozna.
Trda )e kraška zemija. Pa vendar tako lepa, ker jc naša. \..'.t jr.iU.v i1'a v. v.'» p-jV-i: tuje stavbe . pa je vas še vedno naša, vedno slovenska, i ii morda celo bolj, kol je bila poprej, ker 1',-V'i	»i '■> ••', ' in šele tisto vsak
prav ceniti zna, kar si s trudom pridobi in z žrtvijo obdrži Saj ludi mati najbolj ljubi otroka, s katerim največ trpi.
Trs' jc mrivo mesto. Nič ladij ni videti. Vse vozijo v Abesinijo. Po zidovju pa vsepovsod bereš: doli z Edenoni smrl Angležem V Trstu sem prišel ravno na pogreb rojanskega župnika. Nekoč je bil luid italijanaš. Po vojski je mož poslal Slovencem zelo prijazen. V njegovi župniji je še vedno mesto slovenskega duhovnika Tudi po nekaterih drugih župnijah je šc slovenska služba božja. Največ zahvale zalo gre tržaškemu škofu, ki je žare* moder iu pravičen mož
\'a |iotu proti Milanu v vlaku ni bilo drugega slišali kol hvalo italijanske armade v Abesiniji. Da bodo že pokazali Italijani Angležem! S Hitlerjem sc hodo zvezali. Tako se mi je videlo, kol pre-■ ■	t ' ; ti«teva. k' sc z zmago ponaša še
predno jc nasprotnika videl. Tega na kar očejo verjeli, če kdo |X)ve kaj o tem, • i • •	' -
Pravijo, da si lo Angleži izmišljujejo.
V Milanu sem šel ludi mimo gradu, za katerega jc leta 18-18 padlo tudi mno'jo slovenskih fantov, ki ^n grad hranili pred usfaši. Milan je najbogatejše italijansko mesto. Ko ie Mussolini odredil »prostovoljno« nabiranje zlatnine za vojno posojilo.
zidani, da šc nebes več nc vidijo in na Boga pozabijo.
Tudi Slovencev ie nekaj tukaj. Dušno pasfir-slvo zanje ima na skrbi g. Orcšnik, ki spoveduje vsako soboto v cerkvi Ambroža. Ce ima kdo kakega svojca tu. naj ga obvesti, da bo prišel v zvezo z našimi ljudmi. Največ je lukaj naših študentov.
V sredo odrinem od m v l.urd. kjer bom tudi vse slovenske potrebe priporočil Mariji
Potujem ves čas brez vsake neprilike. Niti prehladi] *e nisem doslej nič, oltraden še ludi nisem bil, lačen |>a tudi ne bom, dokler boni kaj denarja imel. Tisti, ki kaj prodajajo, imajo zeb dobra ušesa, in te razumejo, ludi če nt poveš čisto tako,
kot predpisuje ..francoska akademija, ★
Samo |iol želodca imam še, pa nemara je prav lo dobro, da ga tem laže uganjam, ker v lakem iTftburkaiiem morju, kot plavamo prav la trenutek, se hi mi rad kar narobe obrnil. Pa ya trdo držim in uboga me. Nemara da tisti, ki so se veliko vozili na »ringlšpilu tega ne bi občutili nič, meni lo u i bilo nikoli dano. Ko sem bil majhen nisem
Zmagovalec pri tekmah v Planici: Na levi Albin Novšak z Jesenic, ki je skočil WA m daleč, na desni pa Avstrijec Bradi, ki je skočil 101 m daleč.
Mlin v Pečeh
Spisal Gustav Strniša Na.liiljvvnioi.
Kolikrat -.i ie priznal, da |c vsaka borba z usodo nepomembna, toda vendarle ga je vseka nezgoda šc bolj priklenila v njegovo globel. Nje-ilov.i volja jc bolj hotela da vztraja in molčal je s stisnjenimi pestmi in zobmi kakor bi sam čakal na nevarnost iii prežol, da tudi on udari.
Čudno! Kolikrat mu jc postalo v srcu mehko, d.i In ginjenja zajokal, sc vsedc! na voz, pometal nanj drgžuio in pobegnil. Toda obenem jc že čutil Iciobo in tesnost, kakor da bi s !cm dejanjem vse uničil in razdrl svoje družinsko življenje.
Vedel je tudi, da bi babica nikoli nc hotela z njim. Toda, ali brez matere ni mogel živeli? Če sama ni hotela od tod in jc sama želela v brezdnu umreti, ali nora umreti tudi on in vsi njegovi? A!' ie bilo mar njegova dolžnost, da pogine poleg r|e kakor zvest čuvaj poleg svojega gospodarja?
Morda bi jo pa vendarle pretental, kadar jc ozlovoljena na le čeri, saj mati mora vendarle čuvstvovali tudi z. njim in njegovimi? in kaj naj počenja sama tu s svojo staro deklo/ Ali naj od samote in žalosti pogine?
In tedaj je spet enkrat poskusi!, da bi babico pregovoril Premeril je trikrat mlin, šc nekaj času premišljevaj in preudurjal in sc natn napotil k materi
Slarica je sedela pri kolovratu, ko jc sin vstopil. Zganila sc je in ga iivo pogledala kakor bi hotela že s pogledom uganiti, čemu prihaja k nji.
Pečovski se je molče spustil na črviv stol, "i ie zaječal pod njegovo težo. Mirno se ji sin ^azrl v mater, ki ni prekinila dela čeprav je kojtnuj čakala, kaj ji bo povedal.
Sključil se jc, sc spet sunkovito dvignil in lasno pogledal starko:
»Mati! Kaj če bi vendar šli od tod?'
»Ali jaz?«
»Ne, nc, vsi skupaj? Poglejte kako sc borimo v tem prepadu! Lahko mi čez noč vse uniči voda ali ogenj. Koliko nesreč smo že tegobno pretolkli. Da ie mlin v večni nevarnosti veste pač sami. Kako švigajo v viharju okoli njega strele kakor brenčeče muhe so. Čudež, da mi ni šlo žc vse po zlu! Enkrat nam pa ne bo prizanešeno, u tedaj bo že vse prepozno, ob vse premoženje bom!
In drugače? Sami vcsic, kako smo v tej globeli nesrečni že če pomislite samo na otroke. Zdrav in krepak bi bil moral biti naš rod! Koliko družine bi že morali imeti! Na jioljuni, tam zgoraj je vse drugače, je vse sončno in lepo, tam nas nc bo mogla prezreti sreča, tista prava sončna srečal«
Starka se je zamišljeno smehljala:
»Ali veš, čemu so ie obsedle te misli? Morda niti soin ne veš? Novorojenka jc nekaj bolna in bojiš se za njo. Le potolaži sc vse do dobro!«
»Mati, od tod, samo od tod!«
»Zakaj mi pripoveduješ nekaj, česar sebi nc verjameš, s čimer si nisi na jasnem in si ludi ne boš nikoli?«
»Mati! Motite sc! Zdaj sem na jasnem! Pojdimo od lod, odločil sem se in tako bo najbolje za nas vse!«
Nasmehnila se je:
»Ali nisi vladar v tej globeli, kjer ti le včasih nagajajo duhovi skalin. Kamor se ozreš, vse je tvoje! Tu si se rodil in si zaslužil prvi kosec kruha. Koliko tvojega truda in znoja je v teli pečeh? Kmet ljubi svojo zemljo najbolj zato, ker jo obdeluje v polu svojega obraza in sc ji podzavedno vedno bolj približuje. A ti si mlinar, ti moraš v jno bolj ljubiti te čeri, to vodo, la mlin, kjer je v vsem toliko tvojega znoja!«
»Ne, ne, vse je lepo, kar pripovedujete, toda najpametneje storimo, če gremo!«
Preslišala ga je:
»Nc! Tudi li nc pojdeš nikamor, saj si moj sin. kri moje krvi! Ali sc še spomniš, kako je od-
I linjala tvojo sestra, ki se je omožila na poljano? Ali še veš, kako je tavala tod okoli in se poslavljala od teh krajev in jokala? Kdor je tu rojen, pojde s krvavečim srcem i/, le kotline!
In borbe? Poskusi biti brez njih, pa boš postaral! V peti križ ležeš, pa posekaš vsakega tri— desetletnika. Brez borb boš okosb- , mrtev! Pečovski smo tako ustvarjeni, da se moramo boriti, da nam mora viseti meč nad glavo, kajti sila je v nas, da se ne bojimo nevarnosti, temveč nam godi in ji ponosno kljubujemo Pod Pečovskih je borbeni rod in tudi pečine ga nc bodo uničile!«
Sin jc poslušni, ji kimal, a ji ic vendar ugovarjal:
»Čcinu živeli v večnem mraku? Zakaj naj bomo kakor izobčenci? Tam zunaj je solnce, na poljani je lepota in življenje, pesem in sama vesela mladost! Da tam zgoraj je domu sreča, svetla in jasna in razigrana, a tu jc sama strahotna mrk: ' in človeku je večkrat pri srcu tako tesno, kakov bi bi! v bližini smrti.«
»Smrt je povsod, nc samo v pečeh, tudi tarn na solnčni ravnini!«
>.jnz bi tako rad kos sončnega življenja, tako si želim nekaj tiste vesele prirode, ki io duša ljubi in se čuti v nji, kakor dete v toplih plenicah. Spal bi sredi žilo v soncu, sredi prijazne zelene hoste bi sanjal življenje, ki ga lu ni! Res so borbe lepe, u večne ne morejo biti! Borim se in Iiorun, a zakaj? Zato, da boin zmagal m bom enkrat udobneje počival? Če ostanemo tu, niti lega nc bom doživel. kajti v borbi bom postara! in klecnil v grob!«
Mati ga ie pogladilo po glavi:
»Danes spe! vse črno_ vidiš, lufri bo bolje. Veni, če te bom vprašala, "boš zamahnil z roko: »Saj vidite, da r.c morem od tod! Delo sc kupiči, kdo naj ga prevzame? Spet sc bo zaslužilo, saj je v Pečeh domu denar, čeprav ni prave sreče!«
»Res je tu doma denar, a srečo, sreča?«
»Če meniš, da boš drugje srečnejši in dn boiS vztrajal brej «r*ejecia rodnega doma, pa poskusil
smel, ko sem bil velik me je bilo sram. Sedaj |>a liani Ia svet vsem. ki mislijo čez lužo, naj se doma Mirkral prej /. lringlšpilom peljejo!
V	Hurizu jc bili. mnogo videli, 'l udi Vlnlo 'I e-rezijo sem šel obiskal v bisieiix. '2">n km je od »ariza. pa s brzovliikom stane le ii'J frankov (2<it> Oin) tja in nazaj! V l.urd sem prišel lit. februarja zjutraj, takoj sem stopit k turški votlini in. sem bil v zgodnji jutranji uri miiii na mestu, kamor .si želi milijone vernih src Vse sem povedal Mariji tedaj, kar 1111 je bilo naročeno in še tisto, kar so mi želeli zanjo naročiti, pa lega niso mogli storiti iu še vse slovenske zadeve eem priporočil Lurški Mariji. 13 februarja (četrtek) ol> H sem imel maso v votlini. Naslednji dan pa v spodnji cerkvi.
V	petek ob t popoldne sem se srečno naložil na ladjo in sedaj se junaško borim proti morski bolezni in doslej me še ni zmagala in upam, da me tudi ne bo. Vdati se človek ne sine, pn je.
Sopotniki so zelo pisana družba. Tudi ejictin Slovenca sem našel. .Mladega fanta. Planinec se piše, iz Vidina, ki potuje v Kosario. Največ je seveda Francozov, potem Poljakov, so Romuni, Nemci (menda nemški žiilje), .Angleži. Argentinci. Ta'<o mi vse prav pride, kar sem se kdaj učil tlanes smo imeli (udi mašo. ,!az sem edini duhovnik in sem zato imet jaz > mornarsko.- mašo. pri kateri je igrala godita
Tole pismo bo oddano v Lisaboni. sedaj j>a jo rinemo kar naprej in ne bouio videli ti) dni nič drugega kot nelio in vodo.
Na Atlantskem oceanu. Iti. februarja ll)3t>.
llhidiiik Janez.
Iz raznih krajev
Sv. Helena. Sedaj po novem letu živimo v Johi občnih /borov in zborovanj. V nedeljo. '. marca ob zjutraj je bil javen shod JltZ. ua katerem je ob obilni udeležbi porota! g Toma/in. — Isti dan pojKildne se je |>u vršil občni zbor našega izobraževalnega društva. Občili zhor je bil prav živahen — Tudi za Kinctsko zvezo se ljudje zelo zanimajo, zlasti sedaj, ko gre /a skupni nastop glede živinskih cen. — Za nedeljo, iJ!. nmrca pa pripravlja nase društvo ijiio »/.a grunti, ki je spisana po znani povesti »Janez i/ Visokega«.
Ihan. \n tiho nedeljo. _*). marca, bomo imeli občinske volitve. Prav mirno so sc izvršile vse priprave. \ vsaki vasi so ljudje sami določili može. ki jih bodo zastopali v občinskem odboru
ied sel 101 izbrali uosil.a liste. |«i tudi (
li so iiu-t, ,ii,wi ......... - .	. ..	■>
po kateri vr-li bo.to ua k.indidalm iMt. I ltiv lepo se je poku/ulit vzajemnost med vasmi.ravno tako najlepšo soglasje ........kmeti in delavci.
I ista Jlt-s je /e potrjena. Drug. najbrze ue Do.
' 1 vseeno volitve, volit
čeprav bo ena lista, bodi pojdimo vsi. Pokažimo s tem svoje prepričanje in zavednost. Vi volišču bomo rekli: Vol.m Lo-žarja Janeza.
Sodrtl/ica. Versko življenje se razvija pri nas kiir najlepše. V zudnjih letih smo mich pel krat duhov ne vaje /a posamezne siauovO ka leiiiu je sledil letos še inisijon, ki je krasno uspel. Takoj prvi dan je bila naše |)rosiornn cerkev polnti posliišnlcev. med tetlnom jih |e bilo {>ri govorih po JOOi) in št- več. npmednice so bile oblegane. Ztt časti misijona ie bilo nad Tinin obhajil. Prvo in zadnjo nedeljo j<- pristopilo okoli >50 otrok v krasnem redu k skupnemu sv. obhajilu. Vsakogar je moralo očarali in an niti ljudsko petje i/ otroških ogrl. tla ue govi rimo o splošnem ljudskem petju, ti |r pri nas najlepše v naši tlekuuiji \ neizln-isncm spominu pa bo Ostala sklepna procesija kolere se jc udeležilo najmtiiij 40!ll) (štiri listič) l|iidi med glasno molitvijo in ljudskim peljem. — Vodili so sv. niisijom gg la/.aristi katerim velja za neumorni trud naša najlepša zalivala
Tržišče nu Dolenjskem. Dobro uro hodu. bolj v hribih se nahajajo prijetna -ela križ. Kovačev hrib. Vrtiče, Veliki vrh. Planina, (ia- j berje, kjer si prebivalci s le/kini tleloni pritlo- | bivajo svoj borni kruhek. Vfurani so t župnijo Tržišče, otroci hodijo večinoma tntli tja v šolo. saj spadajo pod šolski okoliš Tržišče, le mi občino moramo v iioštanj. kamor spadajo sedaj in kamor imajo dobre dve uri ali še več Ni ■ prijetno, če moraš ves utrujen ili še ntitl dve uri na županstvo, kamor te kličejo tam pu zveš, ' da potrebuješ kako šolsko spričevalo ali kak ' rojstni ali družinski list in moraš sedaj nad dve i uri. morda v niljgršeiii vremenu m poti ra|>ljuti j v Tržišče po zahtevano spričevalo ali listino in ! jo potem /»pet |io isti poti liesti un občino Ktt- \ ko liani je bilo všeč. ko smo zvedeli I. tOVV. tla I srno pridruženi upravni občini Tržišče, saj sedaj bomo lahko obenem, ko pridemo v cerkev ali ko gredo otroci v šolo. opravili svoj opravek tudi na občini iu nam ne bo trebil tleluii tako dolgili potov. 'šola. cerkev in občina naj hodu skupaj, tako se nam jc zdelo res prav. zlasti še. ko imamo v cerkev ali šolo polovico bližje.
nego nn občino. A nc mine dubru leto pu ti z\c-iiio, da smo /Oprt pri sltircin. zopet bomo nunah \ dež j u ali snegu in blatu cu|itjaii , Hrjštouj na občino, potem pa v I ržišče v žnpiošče ali So I o in potem zopet v lioštuiij. pridi už.t.ui m,,., torej bili zopet iipruvni občim Utišbiuj Ali „,. lit) zo konec lega nušega trpljenju' Kili nas je /»pet pridružil občini Iioštanj. mi- da te uus kaj vjirašal. saj smo bili zadovoljni — četudi nc |)Ojx>lnoinu vsi — s priključitvijo k občini I ržišče. Ker smo nekaj slišali tlu sc sedaj M, lahko pridružimo k občilu Tržišče kamor veliko bolj sjiatlnino, nego v Iioštanj. zaSi bi bilo setltij prav. tla l>i se nas kilo iisirnlil in nmn pomagal k tej pridružitvi. Morila b»d» nekateri proti temu i to so le tisti, ki vidijo k"ina| pur korakov p i ..ti seboj in jih morila motijo kulii predsodki, kdor |>a gleda tudi v bodočnost in ima količkaj gospodarskega tlulia, bo pa vsak priznal, tla je edino pm\. kjer je cerkev ic šotii naj l>» tudi občino
Prežguiije |iri Litiji, /opustii nas j, p,j. ljubljeni šolski upravitelj g. Sltinko Ponikuir. Zopet sc je vrnil k svoji di ožini v Zagorje. („,. spodil Ponikvtil jii. ki je s lako .Mioitio delovni |iri nus. se iskreno zal: vul ju jemo	šolsko
Iiiiraviteljstvi) je prevzel novi učitel j g. Jen h Miroslav. Poleg ujega smo dobili še iičiicljiu, prof. gtlč. Podboj -Sabino takti, tla ima naša mi. Ia stila j dve učni moči. (''njemu, tla se ho v letošnjem letu naša sola povečulu. - Prosvetnii društvo priredi -'5. muren »b pol l iiopolitne v ljudskem domu- materinsko piosluvo. k n j prireditvi vabiiuo zlusti mitlcic. Rdeči kri/ -e pripravlja, da o Veliki noči nastopi z igro <" i ia žena«. - krajevna organi/a.-iju III/. Irebcljc. v» lepo napreduje. Sliod 16. februarja ji pokazal. kako navdušenje jc med našimi ljudmi /ti tir. Korošca in njegovo stranko Seje se \r:c mesečin). Za vse nujne potrebe nam jt pa na razpolago g. bunski svetnik in župan (lule. v katerega imumo vsi zaupanje
Šmartno pri Litiji. Zlepa ni še našt tare kaka vest tako razgibala, kot jo je novia. ilu iius |>o <> letnem delovanju med litimi zapusti miš priljubljeni bencficijiit g. Pleša, ki jt pustni župni upravitelj pri Sv. Juriju poti ku. m»m. (i. benefieijat si jc s svojim vsesiran^im delom, z lepim zgledom in izredno ljube/iii;u osvojil srcu vse fartinov. zlasti pa mladine hi-rani so m u v društveni dvuraui priredili pri-srčno slovo Prvi se mu je zahvalil /a njegov"
Le poskusi živeli brez pečovskega mlina, brez ro-potn in hrumenja tc vode, brez klojiota mlinskih koles, bicz ireskanja v viharnih nočeh in brez lepili mesečnih noči, ki so hiko skrivnostne v tci divjini!«
Raznežil sc ji it: glas. ko jc nadaljevala:
Tu so pomrli lvoji predniki in se rodili ivoji otroci, iti se ti je nakopičilo bogastvo!
Ali pozabljaš, da n oživimo samo sedanjosti, temveč smo tesno združeni s preteklostjo? Ali ne veš, da nisi več dvajsetletni mladenič in človek čim starejši postajo, tembolj živi svoji mladosti s spomini, ki se osvežujejo v duši, saj sc silna duša nc postara nikoli, lemveč sc notranje pre-snavlja in ostane večno mlada in čila!«
Umolknila sta. Starka je sama razpletalo svoje misli: Mlin jc zagozden v solesko, kjer prebivajo v mračini razpok in kotanj duhovi. Torka je hi, ki prede zlaio prejo. In tišina ie lu, ki jc ni lam gori na poljani. Kadar počiva lu priroda, jc njen oddih tilobok in silen, kakor prerojenie!«
Sin sc je dvignil in mati ga ie vprašala: »Kome, da ostanemo?«
liad bi jo zavrnil, a ni mogel in ji je samo dejal:
»Kakor mislite.«
Vedelo sem, pa čc bi bili žc tik pred selitvijo bi se sc vedno premislil. Veš, navadili smo sc icli kleči m le kleči so se navadile nas. Nc ljubijo na-< ker so premrl«; in preinrlvc, a vendar bi nas pogrešale, prav zato nas drže kakor v velikem skalnatem precepu, čeprav nam zavidajo vsnk jc tako neznaten žarek sreče I«
Komaj slišno je gospodar zaprl za seboj vrata.
Pecovska gospodinja, čvrsta ženska srednjih lel, jc kljub vsemu ležkcmu delu ostala vedno nekam nežno. Telo ji je bilo viiko, prožno in krepko v zarjavelem okroglem obrazu ni imela gub in nihče p m pr«odil nad trideset lel. Posebno so bile
lepe njene modre oči, ki so gledale odkritosrčno in jasno, da je s pogledom ic moža včasih spravilo v zadrego, da sc je v mislih vprašal, če ie z ženo dosti dober.
Pečovska gospodinja ni bila v ljubezni srečna. Vedela jc, da je njen mož, preden jo je poročil, ljubil kajžarsko hčer Ločnikovo Minco, k. mu jo je oče ubranil ker jc bila presiromnšna. Vendar ga je poročila, ker je upala, da sc je bo privadil in jo vzljubil. In v to jc usmerila vse svoje misli, vsako delo je hotela napraviti loko, da bi ustregla svojemu možu, pri slednji stvari je skušala izsledili njegove misli in doseči Ic kar je on sani želel Njegova hladna prijaznost napram nji sc jc razvila v pravo prijateljstvo polagoma jt: s'*>/n.>l svojo ženo in sprevidel, da živi samo zoni in za družino, da ie vse nieno delo usmerjeno le v to, da bi mu pomagala in mu ustregla. Spoznal je, kako požrtvovalno in globoko ie bila njena ljubezen, saj ni nikoli tainala, čc je še toliko trpela, nikoli ni vzdihovala, vedno ga jc le bodrila s prijazno besedo in lihim usmevom
Zato ga je večkrat kar bolelo, ker je m ljubil s tisto silno iri veliko ljubeznijo, ki jo ic zaslužila. Vedel ie, da je bila njegova Agata pravi blagoslov hiše, do je ona res podpirala tri ogle njegovega sivega mlina, saj je povsod, kjer je bila ona vse dobro uspelo.
Oba z možem sta bilo zelo vesela, ko je prišla snel v hišo šlorklia in prinesla malo Anoeleo. Od-slei sla še bolj upala, da se še oglasi in prinese tudi moškega potomca, ki sla si ga tako želelo
9.
V Pečeh so vsako leto slovesno piaznovali praznik mlmarsketj« zaščitnika svetega Miklavže I a dnu je vse delo počivalo, e gospodar ie na-
r^le^ Manj|Z drU*n° 0fWlia' na
. ,K,° lc 1?.'1". "?.ala Anoelca dve leti stara, je zavladala v Pečeh posebno ostro zima. Hlapci so morali vsako nitro pod mlinskimi kolesi sekati led
in jih polivati v vrelo vodo, da se je moglo delo nadaljevati
Služinčad jc legoboma napravila 'to/ sko/.i sneg, da niso zgubili zveze s svetom
In nekega dne ie v najhujšem mrazu Agata priznala svojemu možu, da je štorklja prodrla skozi led in sneg in da že trka na vrata
Gospodar st: je razveselil in odllitel sko/i ozko gaz v Mesto jro babico, ki io ie komaj pregovoril, da se jc odpravila z njun v Peči.
Mestim babico je bilo visoka slokn ženska teka kakor deska, stlačenega smešnega obraza in sivih mrkih oči ftilo ji je okoli štirideset let, a videla se je mnogo starejša. Govorila jc rezko, ' visokim sikajočim glasom, n z desnim kazalcem ie uri lem faktirola Sicer je uživala sloves sprclrif babice in samo se je rado pohvalila, da jt: i'' veliki nino/iri limit poman.da rj3 so srcč"o prekoračili onslranstvo in prišli bedni in nebogljeni pogledat to solzno dolino
Ko ic prihitela v Peči, jc brž pogledalo otroč-nir-o. jo potolažila da se še nrav nr' ne ni"di m pričela piti kuhano vino, ki ji je bilo najliiib'" Pijača. Kmalu sta ji lici zardeli, obraz ji it; P"' iazno zasijal in pričela je prinovedovati. Govorilo ic samo o sebi, kakor bi ne bilo drugega na svci" raZen nje omejene, na pol kmelske ženice.
Pečovska je ni poslušala. (Sila tc vsa zaskrbljena, kdaj nihne najhujši trenutek. Rala sc |C in liho molila, naj bi se vse srečno izteklo. Gospodar je hodil nestrpno po sobi in se potem umaknil, da bi žene nc razburil s svojo nervoz-nostjo. Zenščinn pa je le govorila in govorila, K' vcdela. dn tudi nienn "hladnokrvnost nood"" vpliva, zato se ni nikoli razburjala, če je bil por™ sc tako kočljiv.
Ko se je pokrepčela, je globoko vzdihnijn. se dvignila in prclcgnila ude kukor star voznik K? skoči z voza, na kar jc trdno pristopila k postelji, pokimala in prosila gospodarja, naj gre in ji Prl' nese lople vode	...
(Dalje prihodnja-I
delovanje g- dekan, nato so sc pn vrstili zastopniki šole, prosvetnega društva, šolski otroci, cerkveni ključar, načelstvo lirunilnicc, zastopnik Kmet. zadruge itd. Posebno zahvalo so g. beneficiatu dolžni naši zadrngarji, ki bodo tudi po njegovem odhodu krepko držali skupaj in nesebično delovali za prospeh zadružne misli. Šmartno takega slovesa še ni doživelo. — G. beneficiatu želimo na novi postojanki obilo božjega blagoslova. _
Gotenica pri Kočevju. Dne 2. marca se je poslovil po nad dveletnem službovanju gospod Žolski upravitelj Prijatelj Jože. »il je izvrsten učitelj. Odšel je na svoje prejšnje službeno mesto v Vel. Lašče. S težkim srcem smo se ločili od priljubljenega gospoda upravitelju. Žul, da ji' naš k raj precej daleč oddaljen od železnice, sicer bi morila tega gospoda učitelja še imeli na naši šoli. Imenovanega gospoda učitelja hočemo ohraniti v hvaležnem spominu.
špitalič pri Kamniku. Naše društvo se je poživilo. Šteje 93 članov. Dekleta so priredile eno igro, drugo igro pa so napravili fantje. Prihodnjič pa nastopijo šolarice. Predavanja smo imeli tri. Zairmiva ic zgodovina naše župnije. Prvi podatki izvirajo iz leta 122S. Špitalič jc spadal dolgo pod Šmartno, šc prej pn pod Kamnik. Od leta 1762 je Špitalič samostojna duhovnija. Sedanja župna ccr-kov sv. Antona pušč. je bila dozidana leta 1736, torej praznujemo leto« dvestoletnico. Cerkev je lepa. Prava umetnina je monštranca iz leta 1728 Za ustanovitev špitališke duhovnije in za dograditev nove cerkve ima največ zaslug takratni šmar-tinski župnik in pisatelj, gosp. Paglovec. ki so ga položili k večnemu počitku v šniartimko cerkev pred veliki oltar. Zraven naše ccrkve je starodaven grad. Šola je nova, istotako mežnarija. Dobro oskrbljena podružnica sv. Nikolaja v R-.-li. Imamo prav ugodne zveze s svetom, V poldrigi uri pridete z avtom v Ljubljano ali v Celje. Naša Menina-plariina pa je znana in obiskovana, častiv-ci sv. Antona in romarji, pridite na glavno žegna-nje 5. povelikonožno nedeljo! Iz'etniki. pridite v tuhinjsko Švico! V grajski gostilni dobile dobro postrežbo. Ob Gospodovih dnevih imamo dvoino dopoldansko službo božjo.
Lilija. Sadjarsko društvo v Ljubljani sklicuje /.n nedeljo. 22 marca v litijsko šolo zborovanje v-i h sadjarjev litijskega okraja Zbor bo vodil zastopnik s\ j) iz Ljubljane in se začne o pol 9 po prihodu jutranjih vlakov. Tudi za odhod imaio udeleženci ugodno zvezo: ob 1 odnosno ob |M)I 3.
Popoldne si bodo zborovalci lahko ogledali gospodarske naprave banovinskega veleposeslva na Po-novičah. Vsak kraj naj bi poslnl na zborovanje vsaj enega zastopnika, ki bi nato doma sosedom razložil sklepe zborovanja.
Nakl«. Prosvetno delo se je začelo s polno paro. Naše društvo je bilo namreč prvo razpušče-no pod pa.ševanjem Marušičevini. Zato bomo pa sedaj vsaj nekaj nadomestili. — Tudi tatovi'so se začeli pojavljati pri nas. Tako so uzmoviči odnesli ali odpeljali celo močni konec navadnega kmečkega voza s soro in zavoro, posestniku Antonu Golobu na Polici. Krivcev Se niso izsledili — vendar je upanje, da bodo kmalu padli v roke pravice. — Vse čilalelje »Domoljuba- naprošamo, da pazijo, ako bi se pojavil kdo s lakim blagom in bi ga skušal spravili v denar. Le v skupnem delu proti takim tatinskim elementom bomo preprečili razmah tovrstne tatvine.
Iz naših društev
Jezica. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 22. marca ob 3 popoldne pravljično igro »Mogočni prstan«, na praznik 25. marca oh 3 popoldne pu »Materinsko proslavo«.
St. Jurij pri Grosupljem. V nedeljo. 2<>. marca po deseti maši iu popoldne ob 3 bo v dvorani skioptično predavanje in film o evhu-rističnem kongresu. Dne 25. marca oh 10. bo občili zbor Živinorejske selekcijske zadruge.
Polica pri Višnji gori. Dne 22. muren ob 10. dopoldne bo v cerkveni dvorani ustanovni občni zbor Prosvetnega društva. Vsi. zlasti mladi fantje in dekleta, ki jim je do prave kiščanske prosvete. vljudno vabljeni. - Dni- 23 marca borno priredili »materinski dan« z lepo igro j -Modri cvet noši- ljube gospe«. — Vabljeni!
Šmartno pri Litiji. Dne 22. marca po prvi maši bo v društvenem domu občni zbor Kmetijske zadruge, na katerega .vabimo vse člane in prijatelje zadrugo.
Sv. Križ pri Liliji. Dne 23. marca popoldne bomo tiri nas prvič priredili materinski dan*, na katerega se mladina vneto pripravlja Na sporedu su lepe deklamacije. nastopi in igra Sv. Nežti«. Pridite!
Soslro. Na praznik sv. Jožefa gostuje pri ua« prosveta Šmarje z lepo igro '»Vinske gorice ločno ob '/A popoldne v Prosvetnem domu Vabljeni!
V VSAKO HI SO »DOMOLJUBA«!
DOBRO CTIVO
»Katoliški Pnsopis jc stalen misijon za vsako hišo ..« (Papež Leon XIII.)
Domači vrt. Praktičen navori, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Ilu-inek — 2. (1931) predelana in pomnožena izdaja s 102 slikami med besedilom in 2 harvanimi podobama. (.'ena nevezani knjigi je 42 din, vezani r>4 din, Založila Jugoslovanska kn jigama v Ljub-Ijuni. — Danes, ko ima že skoro vsaka hiša vrtiček zu najpotrebnejšo zelenjad in cvetlice, jc prav, da opozorimo na knjigo, ki bo vsakemu posestniku domačih vrtov dobrodošla, da si bo znal svoj vrl praktično urediti in obdelovati. Tu najde navodila, kako vrt uredi, obdeluje krasi, .kakšna naj bo zemlja, gnoj, orodje, katera so glavna vrtnarska dela itd. Dalje opisuje vse vrste zelenjadi, ki naj jih goji. kupnsnice listnato zelenjad, korenasto zelenjad, stročnice čebulice, dišeča zelišča, paradižnike papriko itd. Posebno poglavje tvorijo cvetlice, vrtne in sobne. Knjigo vsakomur toplo priporočamo
Pasijonska drama »V času obiskanja« osem posta' o Jezusovem oos'arstvu — katero ie spisal na podlagi evangelija E. Gregorin, član narodnega gledališča v Ljubljani. Cena nevezani 26 Din, vezani knjigi pa 38 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ni primernejše .igre za resni postni in velikonočni čas, kakor je ta pasijonska drama, ki preseneča po nenavadno globokem pojmovanju Kristusovega poslanstva na zemlji, po veščem izboru in sestavi Kristusovih izrekov in prerokovani iz stare zaveze ter končno oblikovanje v dramatični predelavi. Že lansko leto je bila uprizorjena z velikim moralnim in gmotnim uspehom na mnogih naših odrih — da o veličastni uprizoritvi v ljubljanskem dramskem gledališču ne govorimo. Pri vsem tem pa je igra tudi na manjših odrih izvedljiva, saj zahteva samo 22 moških in 33 ženskih vlog. Ker je časa za uprizoritev te prekrasne in pretresljive pasijonske igre še dovolj — opozarjamo naše podeželske in industrijske odre, da razmišljajo o uprizoritvi. Vse režiserje in igralce kakor tudi ljubitelje lepe pasijenske igre posebei opozarjamo, da bo Narodno gledališče v Ljubljani tudi letos uprizorilo to pasijonsko dramo »V času obiskanja« za časa Velikega tedna Režijo bo vodi! avtor sam. ki prevzame tudi glavno vlogo. — Priporočamo.
Ugašajoče sonce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Nadaljevanje.)
I morili ga bodo!« je zojiet pnšh nn Muri-jine blede ustnice
Kjer je kaka grozeča |>est izginila pod nje-K.oriin mečem se je dvignilo desel novih posti, t u iu lam so frfotale kot rdeči mak perjanice preiorijancev nad umazano sivini valom dru-hilo jih je tako malo, do se je zdelo 'hicijj nemogoče, da bi le erleu teli utekel s "ojim življenjem
Mars, zaščitnik vojnikov, reši ga!« je tiho Prosila Mucija. Toda kot hi se sama zalotila na liiinjeiiju. je hitro pristavila: »Ti, o Bog kristjanov, li |}0g usmiljenja...!« Dalie ni mogla molili; bilo je pa tako prisrčno, da so ji samo i«' izgovorjene besede vlile mnogo tolažbe.
1'olagomn se je bližalo od desne in leve L več rdečih perjnnic. ki so se zajedle okrog njega v sredo gruče Tedaj -e jc začela ornimi razhajati, vsled česrr je na v«e strani nastala laka gnječa. rla so jo ostali pretorijanci s podvojeno silo komaj vzdržali. C) kakem uporu nritiiali ni bilo sedaj nikakega govoru več: vse je drvelo in slepo bežalo s pretresu joči rn kri-£0111. I rvi stoječi so se zatekli s trga i ulice, Isrpl	ve('no manjša. Razpcklina na
nre ic J^ podaljšata v široko brazdo in ožje reseke so bile tudi za posameznimi pretorijanci. L. j j® zns''šala Mucija tudi korak pe-C tip Kasi->' zmaSoviilec Partov jc peljal hm kohort pretorijancev peš na pomoč tri-' "<■■ 1 restraše-na druhal jc strašno zatulilu in !? 'ešitve v divjem begu. mor • 1 so '"'i tr?' in ceste, tako daleč, ka-m'!..>'' SPfo Mucijevo oko. očiščene Samo 01 80 ležali okrog in ozračje je napolnje-
valo strašno ječanje iu stokanje ranjenih in pogižcnih.
Kakor je bil grozen pogled je vendar Mucija iskala Iribunn. misleč, da sc morda nahaja med mrtveci. On pu se y ibMio vrnil, visoko na konju, na čelu svojih iv< lorijancev. Stopila je malo naprej, da jo je Publij opazil. Pogledi so se srečali Publij je razjokal izročil svojega konja vojaku, kateremu je tudi ukazal, da sc vrnejo v tabor Ko je konjenica zavila v gledališko ulico, je šel Publij h Ko'i.rliji.
»Nepoznan Bog te je rešil!« mu je zaklicala Mucija in pritisnila obe roki na p'-si.
Njene besde so bile samotnih-n izraz hvaležnosti ludi njej šc nepoznanemu Bogu kristjanov. Obenem se je že drrgič javno zavzela za Puhtijo.
»Morda isti, o katerem mi je preteki Servij pripovedoval, da ga je čutil nad seboj v bojnem rnetežu?« je smehljaje odgovoril Pni.lij. »Poda. kaj delo tu lepa Mucija? Tega ne verjamem, da bi sc bila udeležila upora: vsaj pri Korne-lijcili ni bila nikdar navada. Hn bi prosili vladarje za igre.«
»Ravnokar sem se prepričala, di. niti preprosto ljudstvo nič več ne prosi, amnnk glasno zahteva... Ali si morda namenjen domov?« je vprašala
»Moje delo je storjeno«
Tedaj mi ne boš odrekel, dn bi me ne spremljal. Jaz sem bila na poli domov, ali bolje rečena namenjena k tebi, ko so me in iznenadili s strašno igro.«
»K meni si bila namenjena?«
»Ti se čudiš? Ali se ne sme soiocinika prositi za uslugo?«
»Tvoja prošnja je v naprej uslišana,« ie razložil tribun, »povej mi samo. za kaj gre?«
»Vendar bi ti svetovala, da si previdnejši in ne tako hiter z obliubami, kajti luhko hi ti bito žal.«
»Saj vendar ne moreš ničesar od mene zahtevati. kur bi mogel obžalovati «
»Ako bi se pa zgodilo?«
»Ne verjamem. . Pošlji sedni svoje sužnje z nosilnieo domov, pn pojdeva peš.«
• Kaj še!« je pripomnila Mucija. V nosil-nici je prostora zn oba. Bojim se. da bi morda razžaljena druhal planila nate, ako te o|iazi n« cesti. Za zaveso si brez skrbi.«
Tribun se je zaničljivo nasmejal
»Druhal je pes. ki se liže najbolj strogemu gospodarju, medtem ko popustljivega, ki gn razvadi, celo napade. Saj si sama videla, tla si znam |>omugati z druhaljo.«
»Odkrilo rečeno,« je pojasnjevala Mucija »ne dopada se mi, da zahteva tn druliul zabave. in sicer krvoločne zabave, njen klic po kruhu mi je pa razumljiv. Slišala sem. da muči lakota reveže vedno bolj.«
Publij je nagubančil čelo.
»Mucija. Mucija! Napačno sočustvovanje govori iz tebe. Kdor si sam ne prHuži kruha in surno 'lenari, tak naj pogine. V nezndolžeiii nesreči se lahko računa na javno pomoč in teda j ne boš videla bede nastopati v laki množici. Kar si danes gledala in slišala tega prej ni bilo. Selc strah vladarjev, ki so «e morali zaradi obstanka ljudstva prikupiti, je napravil ljudstvo tako nasilno. Da gre njegova zahteva predaleč si sama jiriznala. ker si i/ tega izločila igre, resnično krute igre. Pa čr bi bila njegova zahteva po kruhu vsaj malo upravičena, nc lii smelo prekoračiti prt šnje in čakanja. Zahtevati nima ničesar, že zaradi tega ne, ker trpi javili mir in red Sam« bahnrija je in drznost, ki vzame človeku vsako sočustvovanje z druhaljo. Tvojo dobrotljivosf pa vendarle priznam in to želim, da se ti nazori še bolj izčistijo.«
»Publij. Publij, meni se zdi, najini nazori niso tako zelo različni, ako hočeS «voje besede . o nezradolženi nesreči raztegniti malo dalj ka-
f>'
PISA/VO POL JE
Raj za 15.000 frankov
>Kaj na zemlji za 15.000 frankov ponuja francoski socialni reformator (preosnovatelj) Vforic Alar, ki je v Južnem morju blizu Tahi-tija kupil otoček Vana-Vana. Kdor želi živeti na imenovanem otočku, mora plačati Alani 15.000 frankov, to je okrog 44.000 Din. Za ta denar dobi pravico stanovati na otočku ki ima krasno podnebje, do svoje smrti. Na otočku je brezplačno na razpolago dovolj sadja in divjačine. Zvezo z ostalim svetom pa imajo prebivalci otočka Vana-Vana samo enkrat na mesec. Takrat priplove s Havajskih otokov ladje in z njo novice z vsega sveta. Kdo hoče tja, v južnomorski »raj na zemlji«?
iz vagona ie padel
Na železniškem tiru med postajama La-povo—Brzan so našli te dni moško truplo. Preiskovalne oblasti iz Kragujevca so dognale. da se je ponesrečil Ljubomir Trifunovič, doma iz Črne Glave iz studenčnega okraja. Trifunovič je bil v Belgradu, kjer je v državni bolnišnici obiskal svojo bolno ženo, a je nato na še nepojasnjen način padel iz vagona, vračajoč se domov v Črno Glavo.
Kokoš je ranila
gospoda poslanca
V avtomobilu po poti iz Mostara v Sarajevo so potovali narodni poslanci Muatafa Mu- \ lalič. Franjo Martič in Milan Božič. Prva dva ) sta se pripravljala iz Belgrada v Mostar kot | odposlanca Narodne skupščine na proslavo i O.-inana Džukiča. V Sarajevu se jima je pri- i
družil narodni poslanec Milan Božič. Na po-vratku, vozeč z veliko hitrostjo, so na cesti z avtom zbegali kokoš, ki je bila tako predrzna, da je skočila na avto in priletela ravno na varovalno stekleno ploščo. Ta je počila in drobci stekla so zleteli v glavo narodnega poslanca Milaliča ter mu povzročili take rane, da je moral poiskati zdravniško pomoč.
Zgodba neporočene matere
Te dni je stala pred sodiščem v Šibeniku '23-letna Slavka Cakarov iz Kolače v benko-vaškenv okraju. Obtožena je bila, da je zaklala z nožem svojega ženina, ki je obetal, da jo vzame za ženo, a jo je zapustil.
Bilo je pred dvema letoma. Slavka se je pobliže seznanila z mladeničem .Tovanom Zarkovičeni. Obljubil ji je resno, da jo poroči. Ko je Slavka spoznala, da postane mati, je pozvala ženina, da izpolni obljubo. On pa se ji je odtujeval bolj in bolj.
Slavka je zato vložila tožbo pri okrajnem sodišču, vendar je hotela še pred obravnavo in pred rojstvom razčistiti razmerje z Jova-nom, v tej smeri, da bi vpričo prič ugotovila, če jo .Jovan res misli zapustiti. Pozvala ga je na orožniško postajo.
Ko je Jovan prišel pred orožnike, je na Slavkino vprašanje povdaril, da bi ne prišel, ako bi vedel, da jo najde tu. Orožniki so pozvali oba. naj zapustita postajno poslopje in naj se mirno pobotata. Po poti je Jovan izjavil Slavki, da je nikakor ne bo poročil. Ta izjava je Slavko tako razburila, da je zgrabila nož in ga zasadila Jovanu v trebuh. Jovan je v šibeniški bolnišnici na poškodbi
sem morala iz strahu zu te moliti,« je rekla Mueija in povesila glavo.
Neka j čusa sta stolu tiho drug pred drugim;
----- -------- ... j- ------ tribun jo je še vedno držal za obe roki, ona pa
skupna pot domov, niso bile ugodne za le vrste ie še vedno stala s povešeno glavo. Cesta je prepir. Pretorijanci-pešci so morali še vedno bila tu v bližini njunih hiš čisto piazna
»Mueija,« je reke! slednjič Publij nežno, ■poglej mi v oči in poslušaj- ako bi si želel družice, ki bi bila kras osamele hiše Kvinkti-lijcev in plemenita mati vrednega dediča mojega imena, ali bi bila ti voljno darovati tnanom mojih prednikov?« : »Ti si Rimljan, Publij. in jaz »em Rim-Ijanka,« je rekla z radostnim pogVdom.
»Takoj ko prevzamem mesto pretorja, ti pošljem železni prsian.« , /. lahnim priklonom mu je dala tiho pri-i voljenje. Prisrčno je stisnil njeni roke in jih \ pritisnil na svoje ustnice j Niti 011 niti ona nista izpregovorila nobene gorke besede ali zagotovila ljubezni. Govorila sta mirno brez vzdihov, brez obljub, priprosto i kot dve prijateljski duši. ki si z.ati|ujeta. du imata iste nusli v svoji pameti in si jih sedaj slučajno zagotavljata. Kljub temu sta si |>j|a svesta pomena priznanja, s katerim .,ta se zavezala za življenje. Roko v roki ko brat in sestra v slovesnem molku, sta se bližala Korne-
1 b.jevi hiši
Tu je povzel Publij besedo. »In sedaj, ljuba Mueija, tvoja prošnja?«
»Bojim se žaliti tvoja rimsko čustva,« ie rekla v zadregi.
»Danih obljub nimam navade preklicevati najmanj bi ti mogel danes kaj odbiti, pa naj | že bo, kar hoče.«	1
| »Moj« prošnja se obrača na tvoje sice«
»Ali mar misliš, da jc mož., ki si je 5e" ne , pred eno uro pobarval meč » krvjo ujornikov vedno trdosrčen? Vojska je kruto rokodelstvo toda samo na bojnem polja mora src vojščaka molčati; ko smo pu enkrat izvršili svojo dolž
kor samo na lakoto. Toda pustiva to: « svojimi zares še nerazčiščenimi pojmi se ne morem prerekati s teboj.«
Pa ludi okoliščine, v katerih ju je vodilu
vrste
rijanci-pešci so morali še vedno manjše skupine ljudstva na cestnih oglih in trgih razganjati in kjerkoli ie šel mimo take gruče Publij z Mučijo, ga je spri mtjalo neprijetno mrmranje. Ou se na videz ni niti zmenil za to. Tu in tam jc moral nezadovolj-než.e ostrašiti z ostrim pogledom, z vzrr.vnanjem glave, d« celo s tem da je večkrat prijel za meč. Mestoma je moral korakati tribun z Mučijo skozi špalir stisnjenih pesti, pa tudi kamenje je frčalo po zraku za njim in po-leg njega.
Koncem vrtne ulice se je zbrala večja množica, ki je zaprla pot, kakor je bila široku. Ko je ugledala tribuna je nastalo veliko kričanje.
»To je on!« To je besni pes. k. mori rimske državljane!«
Zelo raztrgan mož je stopil pred Publija in mu pomolil pest pred usta
Publij je potegnil meč in zatrrmel nnd ljudstvom:
»Lopovi, ali sc ne sramujete vpričo sužnjev tako nastopati, Ali ste vi Kviriti, ali ste potomci osvojcvalcev sveta? Napravite prostor, sicer boste videli kotaliti «e v jirabu »lavo onega, ki mi zastavi pot!«
Vse je stopilo narazen, Publij je prijel prestrašeno Mučijo za roko in jo varim peljal naprej.
»jaz sem ie imel za lirahrejšo.« je rekel ko je ostalo ljudstvo zadaj.
»Nisem se hala zase,« je rekla Mueija s tresočim glasom.
Publij jo je prijel za obe roki in vprašal: »lorej si se bala zame?«
»Izpostavil si se takim nevarnostim da
umrl, Slavko pa so odvedli v zapor, kjer j9 v nekaj dneh [»rodila otroka.
Sodišče je upoštevalo razmere, pod kate-rimi je Slavka izvršila umor in jo je obso-dilo le na eno leto ječe.
Slavka je bila z razsodbo zadovoljna. Ker pa se ni nihče našel, ki bi otroka vzel k i sebi, iMista mati in otrok skupaj v zaporu pro. stala odločeno kazen.
Zaloigra v Ameriki
Iz VVillard Wis v Ameriki pišejo: Kakor blis-k se je raznesla po tukajšnji naselbini vest, da je v zgodnjih jutranjih urah zadal rojak Frank Lajkovič svoji lasitni ženi Agati in svojemu triletnemu sinku Evgenu smrtonosen strel. Lajkovič star ;36 let, je zadnja teta več ali manj kazal znake zmedenosti. Vsled njegovih praznin domišljanj je morala uboga žena večkrat iskati zavetja pri drugih ljtideu. Poleg zmedenega moža, je bilo njegovo življenje prava k riževa pot, katero pa je iz ljubezni do svoje družine vdano hodila, trpela in molčala, 'težke »lutnje so ji bile vedno pred očmi, dobro se zavedajoč, kuj vse se lahko pripeti. Le žal, da jo slutnje niso va-rule, ker zgoraj omenjenega dne je postala s svojim sinčkom vred žrtev strašne družinske žaloigre. Mož se nahaja sedaj v okrajnem zaporu. Pokojna je bila stara 46 lel, doma i?. Loškega potoka pri Hibnici. Zapušča osem otrok v starosti od 7 mesecev do 24 let.
Časopis ogrskih beračev
Dne 1. marca 1936 je izšla v madjarski Budapešti prva štivilka novega časopisa, kakršnega najbrži še ni v Evropi. Li«t nosi v mudjarščini naslov »Beraški list« in ga izdaja zveza madjarskih siromakov. Ukvarja se izključno s vprašanji, ki zanimajo lierača. Glavni urednik je berač po poklicu Franc
nost, srno morda aii vojaki mehkejši ljudje kot drugi. Govori torej brezobzirno, poslušal te bom z ono ljubeznijo, na kakršno boš lahko vedno ručunnla.«
Mueija sc jc za trenotek še obotavljala, potem pa je povedala svojo zadevo glede sužnje Mimut v naglem govorjenju, kot bi hotela veliko breme zelo hitro stresti s sebe.
»Ena mojih najljubših suženi < te rekla, »je prišla v pest mestnemu prefeklu. Pretor jo bo dal v hrano lačnim levom Uila je zelo zvesta služabnica ,.«
»lil ti bi jo rada oprostila?« je pomagal Publij, ko je Mnciji zastalu beseda
»Priletna mati moje drage Mimut nt oo preživela grozovite smrti svoje hčere. Usmili se teli bednih ljudi.«
»Ako je pri prestopku tvoje sužnje možno pomiloščenje, nc bom ničesar opustil, da ti J" vrnem,« je zagotavljal Publij.
»Nesrečnica časti Boga kristjanov.« »Anali!« se je začudil tribun in obtičal t besedi, kot bi bil slišal nekaj strašnega t« bulil v Mučijo z. odprtimi očmi Slednjič je rekel: »Ti se zavzemaš za kristjanko? Ti. Kot-nelijku?«
»Kristjani so tudi ljudje« »Ljudje?« je odvrnil jezno Publij. »k""11 vredni strunkarji so, ki ogrožajo javni red. <]» celo rimsko državo! Vera naših dedov jim !e ostudna; državni cilji so jim brez. pomena, naše odredbe zaničujejo Sanjarijo o tem. <» porušijo temelje, na katerih je zgrajen Run-Peščica mračnih in bednih bitij se z noro vztrajnostjo bori zoper to. kur so pr »svitljeiu možje tekom več stoletij priznali za dobro t« uspešno... Propalice. ki zavidajo posestnike » njihovo udobno življenje, so si izmislile Bos«-ki jim obeta, da pozlati njihov« cunje na nekem drugem svetu. Oni so zagrizeni sovražniki države, reda in veličine Kima! Nj«'«"® praznoverje je zvastlo v glavah suiujev to «rii»
izarvar. Uvodnik v prvi številki obravnava r, jpodarski položaj beraškega stauu na Mad-lirskom. Z ozirom na težko gospodarsko );ri-', vsled katere je menda beraški stan bolj ui/.adel kot drugi stanovi, zahteva »Beraški j^l brezobzirno odstranitev z beraške dražje vseh, ki so si lahko preskrbeli kakršnokoli elo. Beraški !ist< ki začasno ne izhaja tis-■IM ampak s strojem pomnožen, ni nunie-jjeii samo beraškemu živ I ju. temveč hoče, :i ("ilii vsa javnost in tako seznani z ob-Ir.vanja vrednim položajem, madjarskih beračev.
nedelio hočejo počivati
V	Zagrebu so mesarski pomočniki pred dni zahtevali od mojstrov, da bi ob nede-jah ne prodajali na stojnicah. Mojstri so sklenili. naj imajo pomočniki ot> nedeljah po-
lel< l.o lo že mojstri sjariii prodajali meso. Mesarski pomočniki s tem niso bili zadovoljni. Nazadnje so se mesarski mojstri uda I i iu ob jedi Ijalt ne prodajajo več mesa.
V	zvezi s tem pomočniškim pokretom, je n iš 11 sedaj do dogovora tudi med okoliškimi kmeti, ki dnevno in tudi ob nedeljah preskrbujejo zagrebški trg z raznimi živilskimi j>i Irel ščinami. V sporazumu z dr. Mačkom so jiniiiree sklenili, da ob nedeljah na trgu ne i u In piodajali nobenih živil in da se morajo Kagrel fani /, vsem potrebnim preskrbeti že
i soboto.
,0m mani padme h&m4'
Nekaj kilometrov od mesta Tankimi v Tibetu se nahaja veliki budistiški samostan viiinbiini. Poslopju tega samostana obkrožajo ktmibiinisko drevo?, najsvetejše drevo v ihelu. lo drevo imenujejo tudi drevo (UM) slik . ker budisti verujejo, da je na saketii njegovem listu naslikan lajni znak, ki
.predstavlja budistično molitev >0m mani padme hum«. Stotisoči budističnih poklonil-cev prihajajo vsako leto, da pod tem svetim drevesom oddajo darove v denarju in hrani za vzdrževanje kumbttmskega samostana. Darovi so tako mnogoštevilni in tako veliki, da se z njimi vzdr/.ava okrog 20.000 budističnih redovnikov.
mmer€*m
Franjo Ncubauer:
Ženam
Ve žene, matere pogumne, ki se ne plašite otrok, sladko tolaži smeli vas dece iu ne razburja njihov jok
Pred vami zgled stoji Device, ki je osrečila zemljo, vdala se je volji božji, da- mati Jezusova bo.
Posvetil tudi vas je Stvarnik in blagoslovil vas Gospod. Prečista pa Devica — Mati varuje grešnih vas zablod.
Kako so svetli vaši dnevi, ko sineiii vam otrok zvene iti zvezdnate noči so vaše, nad miljenčki oči vam bile!
Junaška borba vaša z delom in boj s skrbmi je čudovit, kot skala trdna vera vašn in up je hraber, zmagovit.
Ljubezen vaša vseobsežna. toplejša je kot solnčni žar, od lipe je cvetoče slajša, grenkobe ne pozna nikdar.
Oj, matere, trpinke vedne. . od boli vse izmučene,
pod težo sklonjene življenja in pod bremeni sključene.
Vzravnajte danes se ponosno, Zaščitnice je vaše god! Na Njej in vam vuari, hvaležen prazuuje ves ga ljudski rod!
Novo gorivo
za avtomobile
Francoski minister za delo Frosar je te dni v zgradbi ministrstva osebno preizkušal motorni voz, ki ga goni »gozdni« plin ali plin, narejen iz drv. Voz izgleda, kakor drugi avtomobili, razlikuje se le v tem, da ima zadaj večji kovčeg. ,
Francoska proizvodi okrog 80,000.000 kub. km drv za kurjavo, od teh ne more prodati okrog 11,000.000 kub. km. Ker je drv odveč, imajo ludi zelo nizko ceno. Tako je nastala kriza gozdne industrije. V zvezi s to krizo, si merodajni krogi prizadevajo, da bi našli za drva nov način uporabe in sicer za pogon motornih voz. Računajo, da bi s pomočjo plina in drv, mogli staviti v pogon 70.000, a za slučaj vojne celo 200.(XX) aeroplanov. — Ne sekajmo torej brez nujne potrebe gozdov, kor nam bodo še prav prišli!
Ne puste,	<
da bi si znižal plačo
Svoje prejemke je pn občini hotel znižati za polovico Todo Elakovič, predsednik občine Šume blizu Trebinja. Občinski odbor pa ni hotel o tem ničesar slišati. Elakovič visiva v domači občini glas, saj mu je največja skrb, da dela za blagor vseh. Zato so mu kmetje hvaležni, ga hočejo ponovno voliti za župana in pod nobenimi pogoji ne puste, kakršnokoli znižanje predsedniške plače.
Ančk je največ na svetu
Znani nemški raziskovalec imen, profesor vseučilišča Karlson, je na temelju zanesljivih podatkov ugotovil, da je Ana najbolj znano iu najbolj razširjeno žensko ime na vsem svetu. Ne samo pri germanskih in ro-
linlnili srcih prcgnnjancev. Iztrebiti jih mo nuno, kol kugo. da ne okuži njihov sli up cele
srž«ve!«
, '■c nikdar ni videlo Mucija nn Pulili jevom iliru/u toliki) trpkosti; celo pred eno uro. ko |c vihtel meč po drtihnli niso žarele njegove >'i ni! tolike sovražnosti Čutila -e je potrto "trudi nepričakovane fribunovc jeze. čeprav ji n*o tiiIc njegove besede nič novega. .Isto so Ijomuljali v s i nasprotniki krščnnsui, in vsi pri-"!?*' .sedanjegu položaja Tudi ona samo je pilil se pred kratkim istega prepričanju.
/nhlcvuj u,| mene drugotni dofcazo Iju-"•/iit. Mm i ju,<. je rekel gin jen fiibun z raz-""rljtMin glasom
Mucija je molčala. .... "ažurnem tvoj molk, spominja me nu mojo piiijiilio.« je nadaljeval tribun čez nekaj čara. rvvinktitijoc ne sme snesti dane besede... , °!a sužnju se bo vrnila v tvojo hišo nepn-Kiiiloviina.«
,, )'lhi je Muciji zopet razvezal jezik, i Jalcziui molitev ubogega bitja te bo sprem-iii.i v težkih trenotkih in vuroiula nn boji-te rekla goreče, »jaz pa se ti zahvalim. '.« j. ()- ne zahvaljuj se!« jo je prekinil tribi.u !,' ,"'„. " "godim tvoji prošnji, vršim zlo-»ml liimom Jaz to vem toda t-liko mladih ;.Vs,'.m /'tvovul državni službi, dn se lahko Min; pregrešim no ljubo ženi, ki mi hoče biti življenje ()I) strani. Toda ne prosi me <n vee milosti za sovražnike domovine, ■"'« Mucija!,
ušla sta do Kornelijeve iiišt .. Tedaj se 1 '»hj poslovil.
"«vno je hit potrkal nu laslna vrata, ko je t , ,, z". s«l>°j »urne korake vojaka. Stopil Ifuže t"1- '! centurijaiiov cesarske telesne 1 /••ii I Je Položil roko im prsi, se prikloni!
•iKut nagovora.
,K nienia« je vprašal Publt.i. . •
»Od božanskega vladarja Marka Avrclija visoko slavnemu tribuuu Publiju kvinktiliju Vani,< je odgovoril centnrijon in mu izročil mul zavitek s škrlatnim pečatom
Publij je odprl in preletel pismo. Bil je poziv, ila pride takoj na Palatin v sprejemnico Marku Avrclija.
Sporoči,« je ukazal prinašale«, »da se bom ravnnl po ukuzu.«
Hitro je ukaza! prinesti tribun svileno tunik«. bele čevlje in togo, pripravljeno samo za velike slovesnosti in ukazal nuto. kako naj ga prenesejo na Palatin.
* A #
Murk Avrelijeva palača je bila zgrajena pred stopetdesetimi leti od cesarju Tiberija 111 se je razločevala od drugih rimskih hiš saino po velikosti. Tudi tu se je prišlo, kot povsod iz prednje sobe neposredno v sprcjemnico Od tu se jc prišlo v delavnico ali pisarno gospodarjev, ki je imela dohode z zavesami do drugih soban. Stan filozofa na ccsurskem prestolu ni bil zastražen orl mnogoštevilne straže. Legija, sin- i zobnikov, ki so po drugih plemiških hišah ob- j stopali vsakega tujca s svojimi škrlatnimi iu zlatom vezanimi tunikami in ga spremljali s svojimi zavistnimi pogledi iz vseli predsob, jc I" popolnoma manjkala.
Pred hišnim vhodom pod Portikom. sta ko- i rakala dva pretorijauca gori in doli in na pra- i gu sprejemne sobe je čakal glasnik. Da ni bilo i pretoriiancev, bi tujec uiti ue slutil, da sc bliža tu vladarju sveta, »bogu« na /remiji. Tudi v sprejemnici ni bilo ničesar, kar bi vzbujalo zavist poželjivemu očesu s svojim bleskom Če- i prav ni vsak premožnejši Rimljan imel v svoji j hiši hišnega oltarja in patricijskega prestola, j je vendar vsak imel mozaike, marmornate ste- I ne z lepo sliknnimi arabeskami, vratnimi zn- : vesami iz težke svile in sobno opremo iz eitrn-vega lesa. V sprejemnici Marka Avrelij« je i
brlel sveti ogenj — sencam prednikov stalna daritev — iu na vzvišenem mestu je bil z zlatim oslom okrašen škrlatni tron. Toda škrlatna barva in zlati osel so bili edini znaki veli-• čanstva.	'
Publiju ni bilo treba dolgo čakati. Komaj se je mogel malo okrog ozreti, se je že odgrnila zavesa in hitrih korakov je vstopil vladni.
Bil je že nad štirideset lel stai. srednje rasti in slabotnega stasa. Prečutc noči, skrite i skrbi, potrtost zaradi slabotnega zdravja so obledele njegov obraz. Iz njega je odsevala ! dobrota in milina. V njegovih velikih, črnih, | izrazitih očeh je ležala neka utrujenost in napol odprte ustnice so kazale notranjo potrtost. V gostili, kodrastih laseh, ki so neurejeno padali na visoko, upognjeno čelo, kakor tudi v kodrasti, nič negovani bradi se je svetilo mnogo srebrnih niti.
ICo je Publij ugledal tega moža je priklonil glavo, ker z ramen mu je padalu škilntna loga vladarja, izpod katere je gledal navaden filozofski plašč. Gotovo si je cesar snin brez služabnika oblekel gornjo obleko da je zadostil navadi, po kateri je moral vsak prost Rimljan sprejemati goste. Zato iti bila zložena v običajne gube
:Dobrodošel, visokoslavni tribun,« je začel Murk Avrelij z lahkim, slabotnim in malo trudnim glasom.
»Pozdravljen, božanstveni vladar.«
Mark Avrelij se je približal *:ibunu iu sc dotaknil njegovega lica s svojimi ustnicami Po tem poljubu — katerega je moral po starodavnem običaju dati vladar vsakemu članu sena-torskega stanu — se je podal ta po nekaj stopnicah na vzvišeno mesto za oltarjem in sedel ua prestol.
Prosim.« je rekel in pokazal gostu z roko
stol
(Nadaljevanje-'
manskih, temveč tudi pri slovanskih narodih je Ana zelo priljubljeno ime, ki ga pogosto dajejo otrokom pri krstu. Danes je mi celem svetu 94 milijonov žensk z imenom Ana, torej cela velika armada, na katero so tudi slovenske Ane lahko ponosne.
iS milijard Sir letno
Na podlagi novega pooblastila italijanske vlade, da izda še 1530 milijonov lir za vojne stroške v Afriki in dveh prejšnjih pooblastil za izdatke v višini 1640 milij nov lir. se more izračunati, da velja Italijo vojna vsak mesec 1500 milijonov lir iu da se ho primanjkljaj italijanskih financ zaradi vojne povečal že letošnje leto za 18 milijard lir. K tem izdatkom še niso prišteti posebni izdatki Italije zaradi znanih sankcij proti njej in večjega oboroževanja. Tako so v novembru povečali mornariški proračun za nove ladje za 414 milijonov lir, za petrolej so izdali 85 mi-Iojonov lir itd. Zaradi tega se bo primanjkljaj italijanske državne uprave še znantno povečal, zlasti še. ker so tudi padli dohodki, pa čeprav je davčni vijak že do skrajnosti napet.
»■2?	)« u	••
se ZSVIfO
Na otoku Komodo pri otoku Baliju so brlogi, grape in prepadi, kjer živijo čudovite predpotcp-ne živali, ki jim pravijo, da so zmaji. V dolžino merijo po sedem metrov in na mah morejo požreti celega vola in z enim samim ugrizom umorijo človeka. Pred 23 leti je prišel na ta olok Anglež Cuvvens in je resnično našel to bajeslovno zverino. Divja je, močna in srborita. Kratke nege nosijo mogočno, mišičasto glavo; ogromno žrelo
je polno dolgih, ostrih zob. Strahoviti kremplji morejo na mali razcefrati truplo kake živali. Bivajo v velikanskih jamah, ki si jih ii zmaji sami izkopljejo. V teli jamah prežijo ria živali. V džungli otočka Komodo so žaloigre, da se človeku dozdeva, ko ua je privid iz pradavnin. Srečata se na primer dva zmaja na isti stezi. Napadeta se, strahovito udrihata luskinasta repa Ko nož ostri zobje se zarirejo v telo nasprotnika. Ciorje pa človeku, ki bi si upal v bližino tej zverini brez orožja! - A tudi tega zmaja se je človek polotil iu ga imajo v zverinjakih. 'tu pa zverina m tako strašna. Nekaj vrst teh zmajev je takšnih, da človeka obide groza ob pogledu na njih ostudno zunanjost. Na otokih Oalopagos živi zmaj, ki je le za meter dolg, a vendar ui dobro prili v dotiko z njegovimi zobmi in kremplji. Ta se preživlja z bodičastimi kaktejami, oziroma z njihovim sadežem. Tako dolgo otresa kaktejo, sedeč na zadnjih nogah, dokler ne pade sad na tla. — Druga vrsta zmajev je na pogled ko trdnjava samih oklepov. Ti zmaji merijo po dva metra v dolžino, a radi mogočnega oklepa in radi glave, ki ima take čeljusti ko nože, so videti ko strašen stroj za na bojišča moderne vojske. Tudi ti živijo na otokih Ga-lapagos in so po 200 lel stari. — V grapah in prepadih teli otokov živi črn morski zmaj, ki mu je vseeno, ah je ua suhem ali v vodi En sam pogled nanj — pa te prešine stud in strah, da bi pobegnil. Na dva metra dolgem truplu so na hrbtu bodičaste, trnjeve lu=kine. A kar nič se jih ni bati, — človeku ne prizadenejo ničesar. Moreš se jih celo do-tekniti — če od studa ne uideš!
Tudi krokodili so neke vr»te zmaji, saj dosežejo 0 in 10 metrov. Največ jih živi v močvarah otoka Madagaskarja
Vzorna žena. — Jaz imam s svojo ženo križ. Nič drugega ne zna govorili, kakor -kupi mi to,« »kupi mi ono,« lako da včasih ne vem, kje se me glava drži. — Moja žena pa ni taka — Oh, torei si našel pravi biser med ženami. — .. ne, ni taka.Ona mi namreč prvega vzame vso plačo in s*i potem kupi, kar hoče.
s pomočjo zdravilnih svostev raznih zelišč se dobi. ako se uživa
mešan ca posebnih zdr vilnih zelišč po ^e-stavi zdravnik.« R. W.Pearsona, šef-zdravnika v Bencjaliji (Angleška indiia).
Ho večletnih izkušnjah ie neovrgljivo dokazana velika vrednost .,MEftN ČAJA" in to z nedvomnim uspehom pr; obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstrtiaciu menjanju mesečnega peri'a), migreni, r^vmahzmu, oto'eniu obisti, jeter, motnjah v žeodcu, zastrupljeniu, zapeki, protinu Igihtu), črevesni' boleznih, hemoroidih, ztfagi in pri čezmernem odebelen u. „M@rsan saj44 se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zasionj;
..RADIOSAN". Zagreb. Cukljanmova 1
llen- S. ^t. MIKU ' illle 11. V I I1I.15
RADIO

Četrtek, dne 19 marcu: 9.30 Napoved čiiso, poročila, objuvu sporeda; 9.40 Versko predavanje; 10 Prenos cerkvene glasbe; 11.>0 Otmška ura; 12: Napoved času: 12.0 Stanovske pesmi;
13 Plošče; 10 Kmetijska ura: l(> 20 Slovanska glusba; 17 O medu in medenem pecivu. 17.i5 Za dobro voljo; 19 Napoved času- l'l "Ml Nuci,mal-
im ura; 20 Koncert pevskega društvu ( iiiikan.
Petek, dne 20. marcu- II šolska tiru-. 12 Plošče; 12.45 Vremenska nupoved poročilu, I" Napoved časa; H.13 Plošče; 14 Vremensko poročilo; IS Zbrano delo Vide Jerujevc; 18.2(1 Ploiie; 18.40 O zcmlj. knjigi: 19 Nap času. vremenska napoved, poročila; 19.511 Nai. uru. 20 Prenos \r. Zagreba; '22 Napoved času vremenska napoved poročilu; 22.30 Angleške plošče
Sobota, dne 21. marcu: 12 Plošče; 12.4) Vremenska napoved poročila; l"> Nupoved času, 13.15 Plošče; 14 Vremensko poročilo: IS [ladijski Orkester; 18.40 Pri naših zadružnikih. 19 Napo ved časa, vremenska napoved, poročila; 19.50 Nuc. uru j 19.30 Zunanji politični pretrlc,I: 20. H Pester večer: 22 Nupoved času vremensko napoved. poročila; 22.15 Radijski jazz.
Nedelja, 22. marcu; s telovadba; 8.30 Napoved času, poročila: 8.45 Plošče; 9.15 Prono« iti kvone glasbe; 9.40 Vcrsk«- predavali je; tO Trije veseli godci; II Arija ali spev; 12 Napoved časa; 12.15 Vesel spored: 13.15 Plošče; 16 ličja malih živali; 10.20 Plošče; 17 Gospodinj, uru: 17.20 Med gasilci; 19 Čas, poročila; 19.30 Nac. uru; 20 Koncert: 20.45 Koncert; 2130 Radijski eikesier; 22 Nupoved časa. vremenska napoved, poročila; 22.15 Radijski orkester
Ponedeljek, 23. marca: 12 Plošče; 12.43 Vre. mensku napoved, poročila; 13 Napoved časa; 13.15 Plošče; 14 Vremensko poročilo: 18 Zdraviliška ura 18.20 Plošče; 18.40 Kulturna kronika:
19 Napoved časa, vremenska napoved: 19.30 Nuc.
uru; 20 Violo jazz; 20.40 Vokalni koncert. 11.211
Radijski orkester; 22 Napoved časa, vremenska
napoved, poročila; >2.15 Radijski jazz.
Torek, dne 24. marca: II .šo'sk;i uru; 12
Plošče; 12.45 Vremenska napoved: 13 Napoved
času; 13,15 Plošče; 14 Vremenski, poročilo; 18.40
rilozofsko predavanje; 19 Napoved časa, vre-
menska napoved, poročila; 19.5(1 Nac. uru; 2»
Prenos iz Zagreba
Sreda, dne 23 marca: 9 Napoved Časa, po-
ročila, objavo sporeda; 9.10 Versko predavanju;
9.30 Prenos cerkveno glasbe; 11 Otroški kotiček;
12 Napoved časa; 12.15 Akademija II drž gim-
nacijc; 13 Plošče; 16 O gozdarstvu; 1620 »Našim
mamicam«; 17 Za dobro voljo; 19 Napoved času,
poročila, objava sporeda; 19.30 Nuc ura; 20 Hn-
uicn gre v nebesa; 21 Vcneki narodnih pesmi;
\A .
it
Iz občinske pisarne
Pngojiii <><!j)ii-S kazni uialolclnikimi pu enoletni preizkusni dobi. Za osebe, ki so zagrešile kiikn kaznivo dejanje, |ia še niso izpolnile svojega 17 li'la. določa kazenski zakon iianieslo kazni ii|iiiial)o drugih primernih vzgojnih sredstev. Taka sredslva so: opomin, pogojni odpust s preižku--oiii za dobo enega lela, oddaja v poboljševalnim itd. !\>-i'hno važno v zgojno sredstvo je pogojni odpust na iireizkus za dobo enega leta. So.luik zu mlajšo mladoletnike mora v lej dobi vršili nnd-
zorslv....... pogojno odpuščenim inaloletnikom. V
zakonu jo razen loga predvidena še posebna insti-liirija zaupnikov, s pomočjo katerih opravlja nadzorstvo nad neilolelnikom. Dolžnost takšnega zaupnika jo. da vplivu z nasvetom, s primerno znpo slilvijo in z. drugimi primernimi sredstvi nn malo-Ii lniloi. da začne pošteno življenje. Da more stopili v življenje ta zakonska določba, ki je gotovo wlo |ininelna. saj je zlasti v veliko korist mlajših innolelnikov samih, ki ko morda vsled nezadostnega nadzorstva s strani staršev ali pa njihovih zastopnikov aii pa vsled slab« družbe zašli na nii-piieno pol, morajo vse občine v teku onega meseca (Inlonli za svojo občino pošteno in zanesljivo oso-"o. ki ima vesolje in sposobnost za navedeno vzgojno dolo Za poštene siromašne zau|iuike, ki so s pjav posebno ljubeznijo iu uspešno bnvijo z zasiitnini nadzorstvom zašlili nedoielnikov. kakor so Iu uradno imenuje, so predvidene tudi male "ijgrailo s si ran i sodnega ministrstva Za izplačila lakih nagrad služi fond za |)odpiranje siromašnih odpuščenih kaznjencev, ki se vodi |>n posebnem pravilniku, izdanem 11. oktobra 1985. Ker od|iada udi na dožolo čimdalje večje število nmlolelnih Kaznjencev. zato naj bi občinski odbori bili pri oo-locanjii vzgojnih zaupnikov kar najbolj veslni. Ce mik lak zaupnik reši samo enega mladega človeka. lo gotovo ni |M) lastni krivdi zabredel na na-l-aeno pot, j0 storj| ogromno dobro delo.
Valilna jajca za leto 1936. Občine so že dohile oovestilo, kdaj in kje bodo dobili oni interesenti, i so nedavno naročili valilna jajca plemenskih ko-
V' -i. °a S0 zaPakovana v posebnih za to pri-ravlicnih škatljah, ki jo mora nato vsak vrniti
rr^^tvu, lahko jo pa tudi vsak od-upi. Skali,a 2a 30 jajec sUne 7 Din jajca je lrl.bi,
iairi, pe*' "ikakor ne na kolesu. Na vsakem tframir Za^namovana ilevilka kokoši, teža ,ajca v neTrn ,Ja"' kdaj je bilo zloženo. Jajce za nasad domov6 s.lar5'še od 14 dnil Ko prinesete jajca se iik L|Tra'° Homa 1 dan počivati, šele potem
se iik uii ' ma 1 a«n počivati, sele potem počakal naSi'di- 0(1 bi radi ko!die bilo potrebno [hladnem' n nasa>an'cm P»r dni, je jajca shraniti na T>a osi-,', prostor" >n pa ne na preveč suhem kraju.
Nca vsak dTCnt.ial(-..V ?/oii pravi,ni le«j' >'e lreba i vsak dan obrniti. Vsi, oztroi»» h! „„ „.-
kamele'tut * !•*' hodo "»rall o _________________
odziv ,, „ '; — Zaaimivo je, da je bil letošnji
interesen! IT'", ^0,i!nih »afBC	velik. Vsak
"enl nh bo dobil po J5.
Zračni napadi
v primera vojne
Znani hoiandski letalski koastrukter Fokker je v nekem razgovoru podal svoje mnenje o letalski vojni bodočnosti. Ta vojna ne stoji neposredno pred nami, vendar pa njene možnosti ni zavračati.
Današnja velemesta niso zmožna, da bi se ubranila z vsemi pripomočki moderne tehnike opremljenih zračnih brodovij. To so pokazali zračni manevri v zadnjih letih z vso jasnostjo. Zračni na-padi se bodo v bodoči vojni izvršili z bliskovito naglico. Tisti bo imel prednost, ki si bo z nepričakovanim napadom zagotovi! uspeli in uničil nasprotnikova gospodarska iD labrikacijska središča, preden se bo izvedla obramba v celem obsegu. Težnja bo ta. da se važne vojaške napiave, kakor tudi važne fabrikacijske točke vojnih tvoriv uničijo po zračnem brodovju z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami.
Ti zračni napadi se bodo usmerjali tudi proti civilnemu -prebivalstvu, povzročali bodo paniko in z uničevanjem železniških prog in cest onemogočali prehrano velemest. Kdor prej pride, prej melje, je geslo vseh zračnih voditeljev bojev. Navzlic vsem obrambnim pripomočkom je nevarnost, da se v meglenem vremenu ali v noči približanje velikega zračnega brodovja ne bo dalo preprečiti. Po bombardiranju kakšnega velemesta z brodovjem kakšnih 300 letal ne bodo imeli gasilci nobene možnosti več, da bi pogasili neštevilne požare.
Učinek plinskih napadov pa zelo pretiravajo. Ta učinek je namreč preveč odvisen od najiaizHč-tiejših vremenskih prilik. Veter, temperaturo in vlago je treba natančno upoštevati, če hočemo, da bodo plini, ki so vendar večinoma težji od zraka, razvili vso svojo silo. Kakor -znano, zadostuje kratek dež, da napravi tudi največjo množino plina v najkrajšem času neškodljivo.
Veliko vlogo pripisuje Fokker materialnim težavam, ki bi se pokazale prav kmalu po izbruhu zračno vojne. Tudi vprašanje nadomestila za vodje letal bi stopilo kmalu r. vso težo v ospredje. Uničena letala bi se ne dalo kmalu nadomestiti, ker bi nasprotnik izdelovmlnice seveda trajno napadal, tako da bi nastale večje obratne izgube. Odločilno vprašanje ni to, koliko leta! ima kakšna dežela, temveč kakšna je njih borbena vrednost in kako hitro hi se dali uničeni aparati nadomestili. Pri tem je upoštevati, da so moderni aparati zelo komplicirani in n|ih instrumenti »lo občutljivi.	i
RAZNO
d Za lepi praznik sv. Jožefa se iskreno spominjam vseh slovenskih Jožic, Jožef in Pepic, iu želim vsem sv. blagoslov in obilo sreče. Mnogo srčnih pozdravov ludi vse j SI rabljevi žlahti in moji zvesti prijateljici g. Jer-šiuovi v Rudniku pošiljam Josipina K roje c v Varšavi.
NAZNANILA
Duhovne vaje za dekleta bodo od .14. marca do 28. marcu. V |)oslein času prnv nu Marijin pru/iiik Oznanjen ju. si boste lahko ločene od v sega'sveta v zaprtih duhovnih vajah nudile svoje življenje in nabrale; novih moči. d„ boste ostale Bogu zveste. !.e|>o povabljene; pridite! Priglasile sc kar j><v dopisnici un nusioi Doin Brezmadežne, Malo Loka pri Ihanu. p. Domžale,
Listni ca uredništva
Dopisov o delovanju naših društev prihuja toliko du jih ue moremo objavljati Lc omenjamo jih v enem ali dveh stavkih. V odgovorih na naše vprašuine pole koncem leta se je vsaj (X) odstotkov naročnikov izjavilo |>roii obširnim dopisom, ki sc pečajo z. dogodki v enem ali drugem našem društvu. Dopisnike prosimo, da se po tem ravnajo
P@§gf3atiaiss8fi flaimp s«*.
plašče, obleke v veliki izbiri ia po ugodnih cenah nudi -- državnim uradnikom tudi na obroke
ObliiCilnKa <a siovenllo - turieva c.
hiša Gospodarske zveze. Priporočamo Vam ugodon nakup deloma tudi na hranilne knJUMee člaalc Zadružne svoge.
žalost. Zelo sem žalostna, mojega moža so za tri mesece zaprli. — >*u, saj trije meseci kmalu minejo! — Saj to je ravno tisto, kar me žalosti I
*
Gospa, ki sc ji je smilit mož. ki nima niti toliko, da bi plačal vožnjo do svojega sina: »Ubogi mož, tu imate denar. Kje pa ie vaš sin?« Berač: »V gostilni.«
oz
Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čai Mr. Bahovcc zdravilnim ?
Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in ienivosti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihhi in išijnsu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi] in pri kožnih boleznih.
Da se oseže rodno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz teiesa. se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6-12 tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem, lioliše n odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in volja za življenje s dosežejo s pomočjo P aninka kure.
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čai Bahovec za Din 20 —,	Refi s. .12» 31,
Arterioskleroza
Poapnenje žil se imenuje pojav, lso pričenjajo izrabljene Krvne žile postajati trde. krhke in neelastične. Tako se srci mora vedno bolj napenjati. da zamorc kri poganjati skozi žile. Vsled tega se poveča tudi krvni tlak. Če je proces že toliko napredoval, lahko krhke žile (arterije) tudi počijo. Ta pojav sc imenuje kap.
Vzroki poapnenja žil so različni: slaba sestava krvi. motnje v prebavi, zaprtje, prekomerno uživanje alkoholu, zastrupljenje krvi vsled sečne kisline. Vzporedni pojavi so: omotica, srčna slabost, utrujenost, otrpnjenje rok in nog, glavobol in motnje pri hoji.
Zdravljenje: Paziti je na lahko in redno čiščenje, kar se doseže z dnevnim pitjem 1—2 skodelici Planinka-čaja, ki urejuje čiščenje.
DijetPriporoča se lahka hrana. Omejiti pa se je kar največ v uživanju alkohola in kajenja. Potrebno se je mnogo gibati na svežem zraku in kopati se. -- Reg. S. 529/36.
Mali oglasnik Vsaka drooua vrsl'Ca ah »i»»? prostoi velja iai enkrat Din Naročnik« „Domohul>8* plantjo •^amo polovico »ko kuputeo k metliške po irebščine ali prodajajo -voie prnlelke ali »Srejo nosloc o?.ir«»m» obrtniki pomofcniko« iii vaiencev »n narobe	
Pristojbina za male oglase te plačuje naprei.	
flMo posestvo prndtfni R- di se lahko '-3 živ ne. iena leva. Jože Jnk'1'nč Sp Per n če 30 Me Ivode.	rphtdp 8 panii • kra' USiUnt! n,Wf |)rojam. Frane Rozman Podstr-mec, Vei. Lašče.
	SSsfels 15—,7 '»'t staro, za kmečko delo sprejme Pnrenta Sle-pimja vas 57 pri Liublj.
Chsripnj (P'd) dobro altBHBni ohranjen, naprodaj. Sonri. žunmš e	
U„<i. za žeanjekuho, (IUIiE brzo|)ardnil<e dobite na iceneje pri .Inm z Šifrer, koilar in k epar, .Stara Loka— šloifia Loka.	H|i|t z gosnodarskimi "'""I poslopji, vrtom n njivo pr d»m Sos'ro48
	Pmmili r pomlad ogromno i/b ro moškdi ob ei od 170 Din naprej, nori o in vsa oblačila po skrajno nizkih cenah. Presker, Sv. Petra cesta št. 14.
HUDim JSOSBSlBO .se-toječe iz hiše, hleva za 4 g veie živine, na Gorenjski m ali v Savinjski dolini. Naslov v naravi »Domoljuba« pod št. 3445	
	Žaqe in m.ltZ nine, lopate, rovnice itd. po znižani ceni dok cr Iraja stara za-oga, priporoča Železni-na Koutny. Ljubljana-Šiška. Medvedova 28.
Obliko, blaft iU vedno naibnljein najce-ne e pri Ludviku Slak, Dobrmč pri Trebmem, Pridite se prepričat!	
	Hravo b,'e'0,37 '<<inoV: uiuvu prodam zaradi družinskih razmer. — Anton Kušar, 1'odsmre-ka št. 15, Dobrova.
Manile nosestvo nairajn na Dolenjskem, i.uiiim. Ponudbe pod Plačam v gntovmK št 3735 na upravo lista	
	Holesani!^^- 1200 Din kromimna. Zaloga poljedcl. Birojev. - Alojzij Bizjak, Moste 12, p. Žirovnica.
mrn Moljk Alojzij, mizar, (ioreiija vas, Legatec	
ŽfM^fi in fflf^&i ialli'° vsak v svoj.-m kraju dobro teilSKB in U1L5KI zaslužilo s prodajanjem dobrih predmetov. — Ponudbo na upravo Domoljuba pod j/aslužek' štev. 376^
^rlev prepričanja. Sodnik: Zaradi svojega prepričanja, seveda. Obtoženec: Da, zares. Bil sem prepričan, da ni policije v bližini.
Nevarnost. Janez: Hotel bi imeti ženo, ki bi bila pravo nasprotje mene. Jože: Že vem •— lepo prijazno in inteligentno, kaj ne?
Dciinnic iMae
bančne, hranilniške in posoiilniške teriatve vseh denarnih zavodi.v, vrednostne papirje, vo)no šiodo nakup In prodaja
izposluje razne kr.dite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne kn ižice na vknjižbo.
Izvede razne kompenzacije, plačd,. dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi kapžicami in z gotovino.
Zanesljive nasvete in intoimac je glede naložbe kapilala v gotovini in hranilnih knjiž cah, dob te edinole pri pooblaščeni Bančni poslovni ps.rm Alofzij PlanSniek, Ltubliana, Bea ov-nova ul 14 11. - Telef. 35-10. ■ Za odgovor znamke.
Dober nauk. — Oče daje nasvete sinu, ki se pripravlja na poroko: Veš, najbolje jc, da se s svojo ženo dogovoriš lako, kakor sem se jaz s tvojo materjo: v vseh majhnih življenjskih zadevah sem prepustil odločitev njej, samo za res pomembne dogodke sein si prihranil zadnjo besedo. Sin: In lako je šlo dobro? Oče: Ivrstno. . Nu. in če danes pomislim — resnično pomembnih dogodkov v najinem zakonu prav za prav ui bilo.
M StavlHlO M® 1930
Vam nudi železnina
fr. Slepiči f Liuliltanl
OosoAsvetsKfl cesta t
ves potrebni gradbeni materija), torej: Trbovelisk« čeme t, betonsko i« drugo lezo in pločevino, štorj > zi strope, stresno lepenko, lesni cement, kovanje za stavbe in pohištvo, orodje, štedilnike, pumpe, Kopalne brinje, klozete vedov dne školjke, armature
■td. Ji> o S IK SJ Sil« I
Draga zdravnica. Od zdravnika prihajaš? Zakaj se pa ne daš leči',i svoji ženi, saj je zdravnica? — Ona je zame predi aga. Imel sem bronh -jalen kaiar, pa mi jc takoj predpisala bivanje ua jugu, seveda ob njenem spremstvu
330 let staro vino. Najstarejša in na jslovitejša vinskoklelarska tvrdka ua Poljskem: fakir v Varšavi, je letos prodala vse svoje stare zaloge. Med 21)00 steklenicami so bila ludi vina iz lela 1610. Šla so za drag denar. Seveda — v Ameriko Pravi poznavalec ne bi kupoval take vinske starine, ker je znano, da imajo taka vina vrednost le kol redkost, pa so povsem odvratnega okusa.
dobite naiboljše
brinte. lige, rozine In Črno groz«il€ie (v imprii)
pn tvrdki rronc Polarnih <t. z. o. z., ijiimiana
TyrSeva cesta 33 Javna skladišča (Balkan/
Najobsežnejši zdravniški okoliš ima pač neki zdravnik v Avstraliji, ki oskrbuje pokrajino v obsegu 100.000 km2, torej dve petin,' Jugoslavije. Poslužuje se seveda letala, v katerem je tjdi lekarna in majhna operacijska sobica.
Preudarnost. — Gospa, ki izbira v trgovini rokavice: Moj Bog, gospod, ako dobro premislim, bi kazalo kupiti črne... Moj ubogi mož je tako bolan!
M iganiehaho
DROSTINE
Rastline duhajo. 2e večkrat so razni raziskovalci domnevali, da imajo ludi rastline neko vrsto voha, toda te domneve doslej niso mogli dokazati To je sloril sedaj vsaj za neke rastline neki aniei riški botanik Uporabil je za svoje preizkušnje znano -mesojedo« rastlino rosiko. Nekoliko odda-Ijeno od nje ie obesil košček svežega mesa. Rastlina je jiotem pokazala razločno obračanje proti mesu. Seveda pa je bilo to obračanju silno pota no iii se ni dalo ugotovili s prostim očesom, temveč na Ia način, da je filmski aparat v presledkih |x> 40 minul napravil |>o en posnetek.
Odvetnica
ICiC
je olvorila pisarno in io pridružila očetovi
pisarni dr Frlana Franceta, advokate, Ljubljana,, WekS<t>š'čeva cest«? 4/1.
Skrlatinka je ena najnevarnejših otroških nalezljivih bo'ezni. Pojavlja se nairaje med 5. in 16 le lom. Umrljivost znaša 15 do '2(1% V mnogih slučajih zapušča škrlatinka neugodne posledice: vnetje uše«a, ledvic in srčnih loput. Vsak na škdj. linki oboleli je okužljiv za svojo okolico najmanj še 6 tednov od izbruha bolezni. Vsakdo, ki je prebolel škrlatinko, ie do konca življenja varen jred njo Vsakdo se lahko obvaruje pred škrlatinko z zaščitnim cepljenjem. Za popolno nenalezljivo-t ie potrebno trikratno cepljenje, lako, da je med vsakim cepljenjem razdobje 2 do 3 ledne V zadnjih letih se vrši tudi skupno" cenljenje, tako. da |e ""'d vsakim cepljenjem razdobje 2 do 3 tedne. V zadnj h lelih se vrši tudi skupno cepljenje proti davici in škrlatinki.
Za Veliko noč Pn poroča
F.lGoričar pn
L ubltana - Sv. Petra cesta 29
ravnokar došlo veliko izbiro blooa za moške obleke, za ženske plašče in kostume, lepe in poceni modne blaoove za ženske in o'ro;ke obleke, za srajce, predpasnike, blepo za >sn-kovrslno posleljnino, Izgotovljene dam-ke in olroške plašče in obleke, moške srajce, kra-vnle, nogavice, dežnike, svilene rute in šerpe, ovratne rule, barete, aklovke, ročne torbice lld.
Pri nakupu ssad Din 180'- dobite primeren nameček, Pri nakupu moške obleke lepo kravate JtastOHj, ako se -klicujete ne inserut v Domol ubil
Zna... A: »Sprevodnik me jc v tramvaju pogledal. kakor bi ne bil plačal voznine.« B: »In kaj si ti naredil?« A: »Pogledal sem ga, kakor bi io bil plačal «
NAJCENEJŠI ČEVLJI
TVRDKE lil. KRISPER UUBlMNft, MESTNI 186 26
Otroški iz črnega ali rjavega usnja . Din
Ženski iz črnega ali rjavega usnja z usnja-lim podplatom , Din
Moški iz črnega vega usnja /. usnjatim podplatom Din
Prostor''ene S^^vl!^™ ffS fo Bln	S^tT ^"Tl	«-">««*> .Domoljuba« Id
Izdajatelj: Dr. Grego,ij	% ttSJM^	^
\\i