PoSfniria plačana v gotovini. V Lupi, v lorek dne 27, sepiemura 11121. Leio M. »SLOVENEC« velja po poŠti na vb a strani Jugoslavije in v LJubljani: u oelo leto naprej . K 240w sa pol leta „ .. „ 120 — sa četrt leta „ • • n 60-— sa en mesec H .. „ 20-— »• n • ■ a •« n Za Inosomitvo celoletno K 480'. Sobotna izdaja: 2a oelo leto..... sa inosemstro . . . & 40 — £nserati: Enostolpna patltvrata (3a m ta široka ln 3 min visok* ali nje prostor) m enkrat ... po K Odposlana Itd. . . no K 9 — Pri večjem naročilu popust. Najmanjši oglaB 50/9mm K 15. Izhaja vsnk dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga; ttatnlk SKSZ Uredništvo je t Kopitarjevi nllol Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telef. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 340 za oglA»e, avstr. ln češke 24.797, ogr. 23.511, bosu.-tiero, 7563. Propaganda Odkritosrčni prijatelji narodnega edinstva so tekom treh let, odkar obstoji naša država, v marsičem doživeli eno razočaranje za drugim. Sicer se tolažimo s tem, da so to le naravne težave, ki se bodo tekom časa premagale, toda nekateri čini sedanjega režima so taki, da sami po sebi ne otežujejo samo zbližanja treh plemen, marveč ga naravnost onemogočujejo. Člen 12. ustave jamči popolno enakopravnost vseh priznanih cerkva v državi. V kolikor poirebujejo državnih sredstev za svoje vzdrževanje, se morajo na podlagi parlamentarno odobrenega proračuna med vse veroizpovedi po številu njihovih vernikov in stvarnih potrebah enakomerno razdeliti. Člen 138 ustave pa prepoveduje vsako širjenje verske mržnje in razdora. Če torej ustavo tolmačimo tako po njenem besedilu kakor duhu, ne more v naši državi nobena cerkev biti državna v smislu posebne protekcije in privilegijev. Sedanji režim pa krši ustavo tudi v tem oziru pri vsaki priliki. Vlada podpira pravoslavno cerkev s tem, da prevzema popolnoma na svoje stroške vzgojo njenega duhovniškega naraščaja, dočim katoliški cerkvi odreka v to svrho potrebna sredstva in demonstrativno odlaša ureditev materialnega položaja njenega duhov-ništva ,tako da dr. Kušej, ki ni samo dober kanonist, ampak se po svojem mišljenju nagiba vse drugam kakor k nam, v »Slovenskem Narodu« to postopanje označuje za krivično in tudi škodljivo za državo, ki bi se morala v lastnem interesu naslanjati na dušnopastirsko in rodoljubno delovanje katoliške duhovščine, za katero ima vseučiliščni profesor samo besede velikega priznanja. Sedanji režim ustanavlja pravoslavne škofije drugo za drugo in prevzema za to visoke stroške, dasi je njihova stvarna potreba zelo dvomljiva, dočim se obstoječim katoliškim škofijam kratijo dohodki, ki so za njihov materialni obstoj resnično potrebni. Vsa pristranost sedanjega režima pa Se je eklatantno pokazala pri vprašanju češkoslovaške narodne cerkve, ki kot raz-kolna cerkev stoji v sovražnem razmerju do katoliške. Pri tem nas ne zanima stališče srbske pravoslavne cerkve, ki je češkoslovaško narodno cerkev, ne oziraje se na njen vse kaj drugega nego pravoslavni karakter sprejela v svoje naročje, z bliskovito naglico tri njene škofe napravila za pravoslavne redovnike in jih posvetila ter pri tej priliki demonstrativno sprejela v svoj kanon svetnikov Jana Husa, kateri je bil sicer tudi po priznanju katoliških učenjakov nravno čisti značaj, kljub temu pa učil stvari, ki so v temeljnjem nasprotju ne samo s katoliško nego tudi s pravoslavno cerkvijo. To je poseben kapitel, ki je sicer tudi jako žalosten, ker dokazuje, da sedanji merodajni pravoslavni krogi ne samo ne mislijo na kakšno zbližanje s katoliško cerkvijo, nego kakor nalašč in popolnoma zavestno onemogočujejo vsak prijateljski stik. Gre za to, da se je vse to izvršilo ne samo z vednostjo naše vlade, nego na stroške našega državnega proračuna in to je, o čemer hočemo govoriti. Da se je subvencioniranje te akcije zgodilo brez odobritve parlamenta, je en greh, in drugi je pa ta, da je tako subvencioniranje sploh nedopustno in da ga tudi parlament v nobenem slučaju ne bi mogel odobriti, ker je proti členoma 12 in 138 ustave, torej očita, groba kršitev ustave, ki so jo sklenile sedanjo vladne stranke! Mi vsi vemo, da ustava dovoljuje zvezo katoliške cerkve z njenim izven meja države bivajočim poglavarjem le pogojno, to je, potom posebnega zakona, ki se ima še izdati. V tem slučaju pa obstoja zveza med veroizpovedjo, ki ima svoj sedež izven države, in belgrajskim patriarhom, torej bistveno čisto isti položaj, samo narobe! Ni li spričo tega krivično, da jugoslovanski katoličani ne smejo direktno občevati s svojim vrhovnim poglavarjem v Rimu, belgrajski patriarh pa sme svobodno občevati z razkolniki katoliške cerkve, ki bivajo na Češkem? Mislimo si le slučaj, da bi katoliška cerkev sprejela v svoje naročje kakšno razkolno cerkev, ki se je stvorila med pravoslavnimi v Srbiji, kako bj zagrmela naša vlada, kako bi njeno časopisje kričalo o sejanju verske mržnje in razdora::, kako bi vlada posegla vmes z drakoničnimi merami! Ko pa gre za oči-to neprijazni, da, naravnost sovražni čin proti katoliški cerkvi, pa je vse prav in finančni minister, ki ne ve, kje bi vzel denar, da zamaši zijajoče propade v državnem proračunu, siplje miljone, da se prireja svečani sprejem razkolnim škofom iz Češkoslovaške, da se plačajo stroški za njihovo inštalacijo in da se češka narodna cerkev subvencionira! Da, naša vlada je plačala škofu Dositeju vso njegovo polletno agitacijo po Češkem in ne smatra niti za potrebno, da vsaj kakšnemu odseku zakonodajne skupščine pokaže tiste številke! Kako pridejo slovenski in hrvatski katoliki ter bosanski muslimani do tega, da plačujejo za agitacijske svrhe pravoslavne cerkve, da vzdržujejo pravoslavno propagando v inozemstvu, kako pridemo mi katoličani do tega, da vzdržujemo' z lastnim denarjem akcijo, naperjeno proti nam in naši cerkvi?! Toda, da bi vlada imela saj nekaj ozira in sramu! Ne! Ona službeno po svojem uradu še svetu vse to kričavo razglaša, se ne pomišlja svoje početje obešati na veliki zvon, kakor da se iz nas še norčuje! Katoliški cerkvi se pri vsaki priliki in nepri-liki očita :>sejanje verske mržnje , očita se ji državi sovražno obnašanje., če skupaj s pravoslavnimi nc obhaja štiridesetdnevnih parastosov, dasi je to čisto interna zadeva, nanašajoča se ua liturgične posebnosti naše cerkve, ki nimajo absolutno nobene zveze s kakšno politiko in čisto nič ne tangirajo prijateljskega razmerja do pravoslavni li — vlada pa plačuje z denarjem katoliških davkoplačevalcev protikatoliško propagando, zastruplja razmerje med veroizpovedmi v državi in se s tem še javno ponaša! Tako izgleda pri nas enakopravnost, pospeševanje narodnega edinstva in verska strpnost! Vlada širi, plačuje in podpira verski boj, katoliški cerkvi pa daje lekcije o verski strpnosti! Kaj pravijo na to naši demokrati? Celi vrsti sijajno uspelih katoliških shodov se je dostojno pridružil katoliški shod v Zagorju, ki se je vršil v nedeljo, 25. t. m. za šmartinsko dekanijo in del moravške dekanije. Nad 4000 ljudi se je zbralo na tem shodu. Pred shodom se je vršilo zborovanje županov in občinskih svetovalcev litijskega okraja, ki so ustanovili župansko zvezo za ta okraj. Nato se je vršil obhod, pri katerem je igrala rudniška godba. Množica se je nato zbrala na trgu pred cerkvijo, kjer je prevzv. g. škof dr. Jeglič v goreči propovedi govoril o dostojanstvu Zveličarja in daroval sv. mašo, med katero je lepo prepeval močan pevski zbor. Shod je otvoril g. laplan Kes. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. dekan Ribar, za podpredsednika litijski župan g. L e b i n g e r, ki je pozdravil shod v imenu litijske občine in županov litijskega okraja ter prebral pozdrave 1-3 županov. G. posl. Sušnik je v vznesenem in stvarnem govoru razpravljal šolsko vprašanje in ob pritrjevanju množice dokazal, da sprejeta ustava v šolskem vprašanju ne more • zadovoljevati katoliških starišev, ki od svojih pravic, določevati vzgojo otrok, ne smejo in ne bodo rAkdar odstopili. Gdč. J a g r o v a je pozdravila shod v imenu Slomškove zveze . Zborovalci so priredili katoliškemu učiteljstvu prisrčne ovacije. Nato je govoril o tisku in njega vplivu ua socialne in moralne razmere g. urednik K r e m ž a r. Za njim je pozdravil shod g. župan Gale, nakar se je dopoldansko zborovanje zaključilo. Popoldne po litanijah se je zborovanje nadaljevalo in je navdušenje zboroval-cev za katoliške ideale in njihovo obrambo prispelo do vrhunca. Po prisrčnem govoru zastopnice Marijinih družb je govoril g. urednik S m o d e j o važnosti in potrebi mladinskih organizacij in katoliških načelih. Za njim sta še govorila g. Sparhakl in domači rojak g. Hrastelj. Resolucije, ki jih je prebral g. župan Lebinger, so bile /. velikanskim navdušenjem sprejete, ti. dekan Rihar je zaključil lepo uspeli shod z željo, da bi prinesel trajne uspehe, na kar je prevzvišeni podelil množici apostolski blagoslov. Po zborovanju so priredili Orli na trgu telovadbo, nakar se je začelo nad vse zadovoljno in navdušeno ljudstvo razhajati. Omeniti je treba, da je prišlo na popoldansko zborovanje več socialistov in komunistov, ki so se pa povsem lepo in dostojno obnašali v nasprotju s Sokoli, ki so skriti za smrečjem napravili dopoldanskemu sprevodu brezplačno muziko. Shod, ki ga jo popoldne sklical proti rimskemu klerikalizmu socialdemokratični voditelj v Zagorju, je bil pa klavern. Belgrad, 26. septembra. Po uradnih podatkih so se dogodki na albanski meji do zadnjega napada na naše čete vršili po nastopnem redu: Dcmarkacijska črta teče v araskem odseku od kraja Čafamure po planini Selitija do Malega Kalčerita ter se spušča na Drini pri reki Mali Luresi. Z ozirom na lo so vasi Muhur, Darda, Aras, Sina in Grika nahajajo na tej strani demar-kacijske črte, Tudi v preteklem letu so Arnavti napadli ta odsek. V teh vaseh niso bile naše posadke radi težkoč preskrbo-vanja. Tudi letos niso bile te vasi zasedene po naših četah, vendar pa jc v njih vladal mir do 20. avgusta t, 1., ko je prešel dc-markacijsko črto en albanski častnik z orožniki ter izjavil, da bo na povelje svoje vlade zasedel tc kraje. Poveljnik odseka ga je pozval, naj se takoj umakne na ono stran demarkacijskc črte. Ker se častnik ni hotel s svojimi ljudmi umakniti, je bilo poveljniku nujno in strogo naročeno, naj častniku sporoči, da se mora takoj umakniti, ker ga bodo drugače pregnali s silo. Rok je bil določen do 18. septembra ob štirih popoldne. Dne 18. in 19. t. m. so izvršile naše čete izpraznitev teh vasi brez boja, ker so sc Albanci po kratkem topniškem ognju umaknili z našega ozemlja. Dne 20. t. m. so albanske redne čete napadle naš oddelek na levem bregu Črnega Drima po Klešoin. Dne 21. t. ni. so albanske čete, močne okoli 100 mož, z dvema topoma in dvema strojnicama, napadle naše čete, ki so bile na naši strani demarkacijskc črte na Malem Kalčeritu. Naše čete, ki so bile slabše, so bile potisnjene na araske postojanke. Albanci so bili 22. t. m. zvečr s svojo glavno močjo na Kalčeritu in prednji strani pri vasi Mustafa severno do Darde, Gretka, Make in v Dardi sami. Dne 23. t. m. ob petih so Albanci napadli naše čete pri vasi Rači in jih potisnili na severni breg pri kraju Klešu. Z ozirom na to jc jasno, da so naše enole dne 18. in 19. t. ni. ponovno zasedle samo naše ozemlje, ki ga Albanci niso hoteli na lep način izprazniti. Kakor se vidi, so Albanci 21., 22. in 23. i. m., ko so zbrali večje moči, vpadli na naše ozemlje. Jasno jc, da so pričeli Albanci z resno akcijo, in sicer v istem času, kakor preteklo leto, ko so potem Albanci razglasili vsemu svetu, da smo jih mi napadli, kar delajo tudi sedaj. Na podlagi gori navedenega pa je ugotovljeno, da ni noben naš vojak prestopil de-markacijske črlc in da gre v tem slučaju za organiziran napad in provokacijo z al- { banske strani. Beigrad, 26. sept. Nu včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Pašič poročal o napadu Albancev na naše ozemlje ter jc z ozirom na to sklenila vlada, da ostanejo naše čete na de-markacijski črti in da ne podvzamejo nobene intervencije. Ta spor se bo razpravljal diplomatskim polom povodom sedanjega reševanja albanskega vprašanja v Parizu. Obenem so bila včeraj poslana naši delegaciji nujna navodila. Rim, 26. sept. Giornale d'ltalia poroča: Iz Tirane prihajajo vesti, da so albanske čete napadle postojanke ob Drinu, ki so jih pred dnevi zasedle srbske čete, in jih na celi črti vrgle nazaj. Izgube so na obeh straneh velike. Albanci so vjeli mnogo Srbov in Rusov iz Wranglovr armade. Ven z gnilobo! Juvenal: Facit indignatio versiun. V soboto in nedeljo se je vršila pred sodiščem v Ptuju obravnava, ki mora vsakega resnega in poštenega človeka navdati z gnjusom in mu zapoditi zadnji ostanek krvi v lice. Obravnavalo se je o stvareh, ki ne spadajo v javnost v svojih umazanih detajlih in podrobnostih, pač pa po svojih posledicah. Ni lepo, boriti se proti svojemu političnemu nasprotniku s sredstvi, si niso za javnost. O tem so si vsi pametni in resni ljudje po celem svetu na jasnem. Od tega pravila tvorita častnos. izjemo samo dva semita, po domače juda, v Nemčiji g. Maks Harden in v Sloveniji g. Melimed Kuhn-ding. - Vsakdo bo obsojal iu mora obsojali pregreške, o katerih se je v takih procesih govorilo. Gre pa za to, da se javnost in v prvi vrsti naša mladina, obvaruje pred tako gnilobo. Dopisi, katere prejemamo, in poročilu, ki nam dohajajo, govore svoj določen jezik. Ne govore, ampak vpijejo in kriče! Glasu celokupne naše javnosti pa ne smemo preslišati. Kaj pravijo ti glasovi? Pred nami leži pismo gospoda, ki ni naš somišljenik, pa se vendar obrača na nas. Tukaj sloji zapisano: ... ne moremo pa dati kvariti mladine po listih, ki se no sramujejo na dolgo in na široko razlagati sramote, ki je zastrupila en del našega učiteljstva tako, da se samo ne sramuje priznati, da je molčalo dolgih 1(> let o škandalih, ki so se razpasli med enim, hvala Bogu majhnim delom med njim ... Poskrbite za razčiščenje, poskrbite pa v prvi vrsti, da bo enkrat iz-vestno časopisje molčalo. Če ne, bomo doživeli lepega dne mladino, da nas bo vseli groza! Drugo pismo: Imam fantka, ki hodi v četrti razred ljudske šole. Pri obedu me vpraša: Ata, kaj pa je to... (tu je rabil vulgarni izraz za grešnike proti § 129.) ?< Kaj naj storim? Ali naj pretepeni poba ali pa one ljudi, ki so krivi, da se je ta terminologija zanesla med naše pobe?. Če človek čita take dopise, ga obide groza. Kam bomo prišli? V Ptuju so obravnavali pred sodiščem stvari, ki ne spadajo v javnost. Dostojni ljudje o takih stvareh molčijo; k večjemu se obravnavajo v krogih, ki so za to poklicani. Nikdar pa ne javno. Gl avno glasilo dr. Mehmeda Noža seveda mora tvoritiizjemo tudi tu. Da uniči političnega nasprotnika, bobna v podrobnostih na ves glas v svet stvari, ki so za našo deco naravnost strup. Tako našo deco hoče imeti edinole Sem, po domače jud. To je njegov cilj in namen. Mi stariši, ki smo odgovorni za blaginjo svojih otrok, pa pravimo naši vladi, v prvi vrsti oddelku za uk in bogočastje: Zahtevaj takoj sodne akte v procesu Pesek iz Ptuja, t » itelji, ki so sami nu sebe sip&li blato i><> svojih lastnih izjavah, ne bodo vzgojevali miših otrok! Mi zahtevamo od vlade kategorično njihovo takojšnjo odstranitev iz šolske službe, ker tega ne moremo in ne bomo Irpeli, da bi svoje otroke pošiljali v šolo. kier je njihovo moralno in duševno zdravje v nevarnosti. To je naša kategorična zahteva! Oe se hočejo valjati v blatu židje, slobodno jim; mi se ne bomo. Z gnilobo ven i/, naših šol, katere mi plačujemo iu mi vzdržujemo! Paššeevo potovanje v inozemstvo. Belgrad, 26. sept. Tekom tega tedna, najbrže v četrtek ali petek, bo ministrski predsednik Pašič, kolikor mu bodo dopuščali državni posli, odpotoval v Pariz in poročal Nj. Vel. kralju o političnem položaju. Razen tega bo Pašič odšel na odmor, najbrže v Vichy. Ekspoze finančnega ministra. Belgrad, 26. sept. Danes dopoldne je bila seja plenuma finančnega odseka, ki je trajala do 13. ure. Finančni minister je podal svoj ekspoze, v katerem se je dotikal dosedanje finančne politike v letih 1918, 1919, 1920, 1921. V detajlu je razložil sistem neposrednih davkov in izpre-memb pod našo upravo. S tem je bil končan zgodovinski del ekspozeja, ki se bo nadaljeval na jutrišnji seji ob desetih. — Razprava je potekla popolnoma gladko. Opozicija se nikakor ni vmešavala, kakor je bilo to dosedaj navadno. 0 Belgrad, 26. sept. Danes je predsednik narodne skupščine formalno predložil zakonodajnemu odboru dva zakona o vrhovni upravi, državnem svetu in upravnih sodiščih. ranje valute in nova devizna odredba. Belgrad, 26. sept. Glede osiguranja .valute velja pri novi devizni odredbi sledeče: Ves izvoz domačih produktov, v kolikor ui prepovedan, se vrši brez osiguranja valute. Valuta mora biti osigurana samo pri izvozu žita in moke, živih živali, sirovih kož in usnjatih izdelkov, mesnih izdelkov, sadja in jajc. Tuje valute morajo biti kupljene z dinarji. Državi se mora oddati tretjina osigurane valute. Posojila in krediti se ne smejo dajati na tuje valute. — Vsako špekulacijsko kupčevanje s tujimi valutami je prepovedano. Oa bi vedno tako ostalo! Belgrad, 26. sept. Ko je stopila v veljavo nova uredba o prometu z devizami in valutami, se je danes nenadoma ustavilo delo na belgrajski borzi, tako da se danes ni izvršila nikaka prodaja, niti nakup..,Vsled tega tudi danes ni izšlo nikako uradno obvestilo. Italija in Rim, 26. septembra. Italijanska vlada je odobrila ribarsko pogodbo, sklenjeno med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati, ker popolnoma odgovarja italijanskim interesom, ter je sklenila, da se pogodba med obema državama ratificira na Brionih. Obenem je vlada, ki ima upravičene razloge, da upa v povoljno rešitev baroškega vprašanja, sklenila, da se začne z Jugoslavijo pogajati o direktni železniški zvezi med Reko in Zagrebom. Propadanje Trsta. Trst, 26. septembra. Tukajšnji italijanski listi ostro napadajo rimsko vlado, ker ni ničesar storila, da obvaruje Trst pred gospodarskim poginom. Nasledstve-ne države se poslužujejo za izvoz svojega blaga Hamburga, ki pride veliko cenejši negoli Trst. Listi naglašajo odkrito, da je pod Avstrijo bilo neprimerno boljše in da je Trst pod italijansko upravo popolnoma propadel. Tržaške ladjedelnice ustavijo popolnoma vse delo že v torek, to je jutri, ako vlad av zadnjem hipu ne stori svoje dolžnosti. V Rimu se vrše posvetovanja, da se to prepreči. Nfasar^k na Slovaškem. Praga, 26. septembra. Nocoj so predsednik Masaryk vrne v Prago. Slovaške novine konstatirajo, da pomeni predsednikov pot silen napredek v konsolidaciji Slovaške. Slovaki, Nemci in Madžari so prirejali glavarju države tako iskrene ova-cije, da se je jasno pokazala tudi ljubezen napram češkoslovaški republiki. Pot predsednika je dala češkoslovaški državi na Slovaškem in v Karpatski Rusiji nove moči. -f Pogajanja med radikali in demokrati. Klub radikalne stranke je imel konferenco, na kateri se je po poročilu g. Pašiča sklenilo, da se delegatom radikalne stranke, ki se pogajajo z demokrati, izdajo nove instrukcije za nadaljnja pogajanja. -f- Pribičevič ostane. Zagreb, 26. sept. Neki tukajšnji jutranji list je objavil baje iz Belgrada nastopno vest: Kakor se doznava iz zanesljivega vira, je izjavil minister za notranje stvari g. Pribičevič, ko je iz beigrada odhajal v Zagreb, da bo takoj, 1 ko se povrne v Belgrad, podal svojo de- misijo. Današnja »Riječ« piše: >Porabili smo priliko, ko je g. minister Pribičevič bival v Zagrebu, da smo se osebno informirali pri njem o točnosti, oz. netočnosti te vesti. Bil je tako ljubeznjiv, da nam je dal nastopni apodiktični dementi: »Pooblaščam Vas, g. urednik, da izjavite, da je ta vest popolnoma izmišljena. O tem nisem samo nič razmišljal, temveč mi ni niti padlo na um, tem manj, ker za to nimam niti najmanjšega povoda. To poročajo gotovo listi, samo da s ponavljanjem svojih objav naslikajo položaj, kakor da je verjetno, da se bo v državi izpremenil režim. Tudi je izmišljena vest nekaterih listov, češ da je radikalni klub zahteval mojo ostavko. Takega sklepa radikalnega kluba sploh ni in tudi ni takega sklepa vojvodinskih radikalnih poslancev. + Kaj pravzaprav znači centralizem? »Hrvatska Sloga« piše: »Slišali smo, da bodo vsi uradi dobili nalog — če ga že niso prejeli —, da se morajo papir, peresa, tiskovine in vse ostale pisarniške potrebščine naročevati izključno samo v Belgradu. To je centralizacija, če tega še niste vedeli. To je samo mal primer, vendar jako razumljiv za vsakogar. Ne komentiramo.« -f Kitajski zid. Kakor znano, naša vlada vsak dan prepoveduje najmanj 6 inostranskih listov zaradi njihove pisave proti naši državi. Prijatelj nas je zdaj opozoril, da so to izključno samo listi iz Avstrije, Nemčije in Madžarske, sploh iz onih držav, katerih se naša vlada nima nič bati. Ni pa prepovedan niti en italijanski list, dasi vsak dan napadajo našo državo, gotovo nič manj nego katerikoli nemški ali madjarski list. To je gotovo več kot značilno. + Prepovedan list. Minister za notranje stvari je s sklepom od 19. t. m. prepovedal v naši državi razširjanje in razpeča-vanje lista »Tauernpost«, ki izhaja v Tams-wegu, ker objavlja žaljive beležke, ki so kaznive po členu 12 tiskovnega zakona. + Kongres narodnih železničarjev. V soboto in nedeljo je bil v Belgradu kongres narodnih železničarjev, ki je sprejel resolucijo, s katero se zahteva od vlade, da zagotovi položaj železničarjev. Vsi ne-narodni železničarji naj se odpuste. -f Kako se je rešilo jezikovno vprašanje v Švici. Po »Prager TagbLattuv posnemamo: Češkoslovaški komisiji strokovnih organizacij je tajnik švicarskih organizacij podal sledeče informacije o jezikovnem vprašanju v Švici: V Švici so trije glavni jeziki: nemški, ki ga govorita približno dve tretjini prebivalstva; francoski, ki ga govori ena tretjina, in italijanski, ki se ga poslužuje približno 180.000 ljudi. V jugozahodnem delu Švice je poleg tega še nekaj kompaktno naseljenih Reto-roma-nov. V vzhodnih kantonih se govori izključno nemško, v Waadtu in v Ženevi izključno francosko, v Bernu, Freiburgu, Neuschatelu in Wali is je prebivalstvo mešano. Kljub tem trem jezikom Švica ne pozna jezikovnega vprašanja. Kdor dopošlje na urade kak spis v enem teh jezikov, ima pravico do odgovora v istem jeziku. V parlamentu mešanih kantonov in tudi v zveznem parlamentu so vsi jeziki enakopravni, vsakdo govori, kakor zna in se govori nikjer ne prevajajo. Računa se pri tem na to, da vsak izmed poslancev obvladuje dva jezika, če kateri tega ne zna, si mora sam oskrbeti prestave. Tolmačijo se samo predlogi. Tiskane stvari se dostavijo vsakemu članu v njegovem materinem jeziku. Tudi člani vlade podajajo svoja mnenja v svojem jeziku. Tako je tudi urejeno šolstvo. V nemških okrajih se poučuje nemško, v francoskih francosko, v italijanskih italijansko. V višjih šolah se poučuje še eden od jezikov. Francosko govoreči državljan nima pravice v nemških okrajih zahtevati, da bi se ga poučevalo v njegovem materinem jeziku in obratno. Kdor to želi, si lahko ustanovi privatno šolo. Kakor je v javnem, tako je tudi v privatnem življenju. Vsaka organizacija, katere delokrog obsega celo državo, uraduje v vseh treh jezikih. To sicer malo podražuje aparat, vendar se ne da izpremeniti. . žef Rifl iz Prevalj se je mudil s pravilnim potnim listom v Celovcu. Ko se vrača dne 21. t. m. iz Celovca, ga ustavi na pliber-škem kolodvoru policist Paulitsch rekoč: »Sie sind der Rifl, Sie miissen zu uns kommen k (Vi ste Rifl, Vi morate še k nam priti 1) Odvzel mu je potni list in naročil nekemu orožniku, da mora gnati Rifl-na v Pliberk na sodnijo in ga tam izročiti zloglasnemu sodniku Raunigu. Sodnik je trdil, da je Rifl plačal v propagandne namene en sod piva, kar je seveda zlagano. Rifl je imel potni list za trikratno potovanje na Koroško, veljaven do 31. decembra 1921, ter je plačal v Celovcu za vizum 1000 kron n. a., a tajni policist Dobernik v Pliberku je to dovoljenje kratkomalo prečrtal. Liberalno denuncijantstvo pred Koroško. Iz Celovca se nam poroča: Ko bi morala iti v ponedeljek, dne 19. t. m. ena stotnija (Marschkompagnie) iz Celovca na ogrsko mejo, so začeli vojaki stavkati. Pometali so vse orožje stran in začeli prete-pavati častnike, ki so jih silili ^k odhodu. Isto se je zgodilo tudi v Ljubnu (Leoben) na Zgornjem Štajerskem. Moštvo polka št. 1 bi moralo oditi na mejo, pa so začeli s stavko. Zopet napad na Slovenca. Dne 24. m. m. je napadel v gostilni v Encelnivasi pri Galiciji Andrej Smrekar Slovenca Antona Kopanca brez vsega vzroka. Ko je Smrekar udaril Kopanca po glavi, so drugi tam nahajajoči se nemčurji kričali »Hau ihne (udri gal) Le z največjim naporom se je posrečilo Kopancu izviti se tej druhali in zbežati. Rliberk. Večkrat smo že poročali o samoiastnem postopanju raznih varnostnih organov na Koroškem. Evo nov slučaj. Jo- Mestnega tržnega nadzornika v Ljubljani g. S. Plemlja trditve, navedene v pojasnilu priobčenem v »Jutru« z dne 24. septembra t. 1., me silijo, da ugotovim sledeče: Ni res, da bi bil jaz povedal S. Ple-melju o Škulju neko zadevo o neki kravji kupčiji, ki mi je do danes neznana: povedal pa sem mu, da ne vem nič obtežilnega izpovedati proti Škulju. Tudi ni res, da bi bil jaz pravil Plemlju, da je Škulj v Ribnici zelo nepriljubljen zaradi velike strankarske zagrizenosti in da je splošna želja, da ga premeste iz Ribnice, kjer niti tedaj, niti pozneje ni bil nastanjen, marveč nastanjen je bil in je še v Dolenji vasi. Res pa je, da mu o tem nisem ničesar pripovedoval. Neresnično je, da 'e Plemelj moj daljni sorodnik; res je, da je on bratranec moje žene, Ni res, da je Plemelj pri omenjeni večerji sam namenoma razporedil goste, ker ni bil on gostitelj, marveč je bil le gost. Šele iz omenjenega pojasnila razvidim, da je Plemelj, kateri sam omenja, da je bil prišel za tolmača v Ribnico, mene »tajno zaslišal«, četudi to ni bila naloga tolmača. Sicer pa ni bilo treba mene po tolmaču zaslišali, ker sem zmožen nemškega ezika, kar je vsekakor bilo znano majorju Weisu in podpolkovniku Klingsporu. Neverjetno je torej, da bi bil polkovnik Klingspor ukazal praporščaku Plemelju mene v tako kočljivi zadevi »tajno zaslišati«. Tudi je z ozirom na bivše vojaške stanovske razlike neverjetno, da bi bil podpolkovnik baron KHngspor svojega stanovskega tovariša Weisa to!i ponižal, da bi se bil napram praporščaku Plemeliu o n:em izrazil: ,>Der Kerl ist ein Mordstepp«. Neverjetno je to-re' tudi, da bi bil Plemelj točno,informiran o vsem, kar se je stvari govorilo, o celem poteku preiskave in o vseh osebah, ki so imele z zadevo kakršnikoli stik. Ker Plemlja predobro poznam, bi bilo odveč, ba-viti se z ostalimi njegovimi navedbami. Ribnica, dne 25. septembra 1921. Josip Smodej, — Petdesetletnica biskupa dr. Šariča. Danes praznuje sarajevski vladika dr. Ša-rič svojo potdesetletnico, zdrav, čvrst in živahen kakor mož tridesetih let. Ljubljen od svojih vernikov in spoštovan tudi od drugih, deluje na svojem težavnem mestu tiho in požrtvovalno, poln idealov in ljubezni do Cerkve in naroda, katerega slavo je poveličeval v svojih pesmih. Prevzviše-nemu kličemo ob njegovi petdesetletnici: Še na mnoga leta v blagor Cerkve in naroda! — Papež je sprejel 24. t. m. tržaškega škofa Bartolomasija v posebni avdijenci. — G. kraljevi namestnik Hribar odpotuje danes za nekaj dni. Vsled tega ta teden ne bo sprejemal strank. — Potno legitimacije odpravljene. Poroča se, da je notranji minister odredil, da se ukinejo potne legitimacije za notranji promet. Samo osebe, ki pridejo v Belgrad, morajo imeti pri sebi kako uradno legitimacijo, ki jo morajo na zahtevo pokazati policijskim uradom. — Za katoliško duhovščino se je odločno zavzel profesor juridične fakultete v Ljubljani, g. dr. Rado K u š e j, ki ni naših političnih načel, a vseskozi objektiven in pravičen učenjak, in sicer je to storil v uvodnem članku »Slovenskega Naroda«. Podrobno opisuje mizerno gmotno stanje katoliške duhovščine v naši državi, v kateri uživa n. pr. umirovljeni kaplan 600 K na leto za svoje 12 letne študije in za svoje dušnopastirsko delovanje v prid ljudstva 1 Postopanje vlade, ki noče urediti duhovniških plač, označuje dr. Kušej za nevzdrž-ljivo, za socialno krivično in nemoralno, pa tudi za škodljivo državi sami, ki s takim postopanjem neti ne samo nezadovoljnost med duhovščino, ampak med ljudstvom samim. Dr. Kušej pravi, da ne bi bilo nič čudnega, če bi duhovščina spričo takega krivičnega stanja res bila taka, kakor ji nasprotniki očitajo, da je, toda odločno naglaša dr. Kušej, da so duhovniki po svoji veliki večini kljub temu odločni narodnjaki i Slep je, kdor to duhovščino, ki je stoletja in stoletja branila našo narodne meje in vrši vzvišeni poklic moralne po-vzdige in tolažbe ljudstva, po krivici napada, še bolj slepa pa je država, ki pusti da celi stan lakote poginja. — Kako bodo izvajanja uglednega moža na sedanji režim vplivala, ne vemo, v veliko zadoščenje pa nam je, da jih je priobčil »Slovenski Narode, ki je še pred kratkim malodane vsak dan našo duhovščino pavšalno napadal in državnemu pravdniku ovajal. Naša duhovščina pa kljub vsemu ne bo klonila duha in bo zvesto izpolnjevala svoje dolžnosti napram ljudstvu in domovini! — Novo mesto. Ustanovitev kat. slov. prosvetnega društva »Sočac se vrši v torek ,dne 27. t. m. ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu in ne ob 8. uri, kakor je pomotoma poročala »Sedanjost« K ustanovitvi vabimo vse, ki jim je na srcu izobrazba, sloneča na krščanskih načelih. Pripravljalni odbor. — Škofja Loka. V nedeljo, 25. sept., se je vršil v Škofji Loki enodnevni orga-nizatorični tečaj, katerega so se v najčast-nejšem številu udeležila vsa izobraževalna društva iz loškega okraja. Nad 130 udeležencev se je z zanimanjem udeleževalo celi dan teoretičnih in praktičnih predavanj. Tečaj je zaključil krasno uspeli koncert, ki so se ga med drugimi udeležili tudi tečajniki s Sv. Jošta, med njimi dr. Korošec, poslanec Brod ar in nešteto občinstva. Prirediteljem vsa čast! — Žigosanje obveznic vojnega in pa predvojnega posojila. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Finančni minister je z odredbo D br. 11969 z dne 19. septembra 1921 odločil: 1. da se vrši popisovanje in žigosanje obveznic vojnih in predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske, nahajajočih so na ozemlju, ki je po rapallski pogodbi pripadlo naši kraljevini, še do vštetega 3«. septembra 1921 in 2. da se smejo prošnje za naknadno popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih posojil iz celega našega ozemlja sprejemati pri delegacijah ministrstva financ še do vštetega 15. oktobra 1921. — Za koga velja zakon za zaščito države? »Samouprava piše, da je minister prosvete Svetozar Pribičevič kazensko premestil učitelia Budimira Švabiča iz Ovlišta, ker je VI izrazit komunist. Ko pa je učitelj Švabič prestopil k demokratom in podal tozadevno izjavo, je bila njegova premestitev takoj razveljavljena in ostal ie na svojem mestu. — Kako naša vlada umno gospodari. V listih čitamo, da je ministrstvo'trgovine /i poslalo v Švico tri orofesorie Kemiie. da tam — prodajo svilo, ki se izdeluje.« se- • kvestiranih tovarnah. Mudijo se v Švici že tri mesece, prodajajo svilo in dobivajo za to dnevno oetdeset švicarskih frankov (približno 2100 kron). V ministrstvu pa šepetajo in računajo, če bodo za /so svilo dobili toliko, da bodo mogli pokriti stroške. — Zlorabe na posestvu Belji. »Ne- ven« piše: Anke.na komisija, ki je preiskovala zlorabe pri upravljanju posestva Belje, se je vrnila v Belgrad. Predsednik komisije je bil Sima Ševič, podpredsednik na dr. Uroš Stajič. Ta komisija pripravlja sedaj ogromen material in poročilo o svojem delu, ker so se v resnici konstatirale mnoge zlorabe na posestvu v Beljah. Radi teh zahtevaio. da se pošlje tja poseben preiskovalni sodnik, ker je tam tudi zanj obilo posla in bo treba izvršiti mnoge aretacije. Istočasno se bo tja odposlal tudi dober knjigovodja, da pregleda vse račune iz leta 1920. — Tržič, Pri volitvah v krajni šolski svet je zmagala SLS. Liberalci in socialisti niso mogli preboleti tega krepkega udarca, zato so sklicali za soboto protestno občinsko sejo. Njihov tolmač je bil to pot gosp. Jeienc, ki je protestiral, da nima večina nobenega zastopnika v krajnem šolskem svetu in da naj se na ljubo tržiškim liberalcem in socialistom spremeni § 6. dež. zak., da bo omogočena liberalcem zmaga. Seja je bila sklicana komaj deset ur pred otvoritvi o. V imenu kluba občinskih odbornikov SLS je protestiral tov. Majeršič proti kršitvi poslovnika, ki si jo je dovolil g. župan, ugovarjal protestu zvezanih liberalcev in socialistov in zahteval, da se ugovor pridene zapisniku. V znak ogorčenja, ki je vladalo med odborniki SLS vsled te neumestne protestne seje je vseh 10 naših pristašev nato odšlo iz sejne sobe. — Večina je zahtevala, naj občina sv. Katarine zida latno šolo. Zakaj pač niso zahtevali, da tudi Bistrica zida svojo. Kaj ne, v Bistrici je več socialistov, ti so pomočniki liberalcev, zato jih rabite. Sv. Katarina pa ne mara za liberalce in socialiste, zato jo odrivajo. Ali se liberalni trgovci in gostilničarji tudi branite denarja, ki jim ga do-našajo dan za dnem šentkatarinski občani? Prisiljeni bomo, zaklicati jim: Svoji k svojimi — Vinica v Belikrajini. Ko so imeli belokranjski Orli v nedeljo 18. t. m. na Vinici javno telovadbo, so skušali viniški Sokoli na vsak način prireditev preprečiti. Že prejšnji petek jih je bodel v oči velikanski mlaj, ki »o ga postavili naši fantje na telovadišču. Skušali so ga po- dreti, pa so jim ni posrečilo. Ko so se zvečer vračali pevci in pevke od vaje, so se Sokoli nalašč zaletavali mednje in jih izzivali. Toda Orli so se zadržali popolnoma mirno. V soboto zvečer so Sokoli napeli vse sile, da bi dobili priliko, kjer bi lahko pokazali svojo spretnost v pretepanju. Zbrali so vse, staro in mlado, majhno in veliko, sploh vse, kar se rado tepe. Ko so Oni postavili slavolok malo od župnišča naprej, so prišli nadnje Sokoli, oboroženi s palicami in koli. (Povemo pa, da je pravih Soklov na Vinici samo sedem; reci in piši: sedem.) Enega izmed Orlov jo eden izmed Sokolov udaril z žilovko po obrazu, da se mu je takoj vlila kri. Tudi to so Orli mirno prenesli, dobro vedoč, da gre Sokolom samo za to, da bi s pretepom onemogočili prireditev. Celo sam sokolski starosta g Školnik je prišel delat mir. Za^ govarjai je Sokole, da so to cisto mirni ljudje, ki nikomur nočejo nič hudega. Samo (Jrii delajo zdražbo in sovraštvo na Vinici, ker nočejo plesali tako, kot on gode. Ko smo pa povedali g. Skolniku, da so mu njegovi Sokoli, katere tako hvali in zagovarja, kot svojemu starosti ukradli sodeč piva, je kmalu izginil iz trga in utihnil. Nato so tisli večer orožniki napravili mir. Ke rso Sokoli videli, da jih jo premalo, so šli v nedeljo zjutraj v Črnomelj po pomoč. In res so nabrali nekaj pretepacev in se z njimi popoldne pripeljali na Vinico. Vmes so rjoveli prelepo pesem >Ajmo Sokolovih. (Mimogrede omenim, da nismo nikjer slišali, da bi to pesem lepo zapeli, ker ta pride šele takrat na vrsto, ko že zleze vino v glavo). lJo končani telovadbi so šli v gostilno k g. Benetiču, kjer so klicali Orle na korajžo. Le treznosti naših ljudi se imamo zahvalili, cla ni prišlo do pretepa. Opomnimo tudi, da je bila naša prireditev dovoljena pod pogojem, da se vrši brez razveseijevanja in celo brez pesmi, to pa vsled globokega žalovanja po blagopokojnein ki^tiju Petru. Sokoli pa, ki so zvečer ze vsi pijani klicali >zivkK kralju Aleksandru, so se predrznih celo plesati, dokler jih ni g. Benetič ven vrgel. Od tu so šli k g. Školniku, kjer so kazali svojo visoko oliko in kulturo na ta način, da so skozi okno pljuvali in metali kosti na Orle, ko so šli mimo Skolnika. Nato so Sokoli zopet* čakali na Orle, kdaj bodo šli iz župnišča, da bi jih prestregh in napadli. Orli pa so odšli domov, ne da bi Sokoli kaj vedeli za to, in so že sladko spali, ko so Sokoli še zmeraj cakaii nanje. Končno so šli k g Balkovcu, misleč, da bodo tam dobili Orle. Ker jih seveda tudi tu ni hilo,^o se maščevali s tem, da so iztrgali iz hiše g. Balkovca zastavo in jo v slovesnem sprevodu nesli po Vinici. Njihovemu prezgodnjemu veselju so napravili konec orožniki, ki so jim zastavo zaplenili. Tako so imeli Sokoli ta dan trojno smolo. Mi uno hvaležni Sokolom za vse, kar so počenjali, ker so s tem delali najboljšo reklamo za — Orle, katerim želimo, da bi se kar najlepše razvijali. — Usposobljenostni izpiti za obče ljudske iu meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Ljubljani se pri-čno v petek, dne 4. novembra. Pravilno opremljene prošnje se naj pošljejo potom okrajnih šolskih svetov pravočasno, da bodo do 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije. — En sklep odveč. Državni odsek za pobijanje draginje je ukrenil vse potrebno, da se morajo novi predpisi glede živ-ljenskih potrebščin v vsej državi točno izpolnjevati. — Mesta na srednjih šolah v Sloveniji. V prosvetnem ministrstvu je podpisan ukaz o nastavitvi novih učiteljev na srednjih šolah v Sloveniji. — Tepena francoska misija v Benečiji. Francoska vojna misija, ki potuje po Italiji, je bila že v Milanu neprijazno sprejeta, v Benetkah pa je bila tepena. Vojnemu ministru Gasparotiju in generalu Diazu je komaj uspelo, da sta ubranila francoskega generala Fayollaia in poslanika Berrera dejanskega napada. s m š Frotiluberkulozna liga, sekcija Maribor, je imela včeraj na inicijativo docenta dr. Matka na mariborskem okrajnem glavarstvu svoj ustanovni občni zbor, ki ga je v imenu mariborskega zdravniškega društva pozdravil tudi bivši minister dr. Jan-kovič. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki mu načeluje okrajni glavar dr. Lanjšič in v katerem so tudi župan Grčar, soproga generala Maistra ter drugi. Odbor ima izdelali pravila, na kar se bo izvolil defini-tivni odbor. š Prijeti prekmurski hujskači. Včeraj so zopet pripeljali v preiskovalne zapore mariborskega sodišča 30 demonstrantov iz Murske Sobote. š Na smrt obsojen morilec lastnega otroka. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo na smrt obtoženca Zavca iz Leskov-ca pri Mariboru, ki je umoril svojega lastnega otroka. š Vojaške vajo v vinogradih. Svojčas je opozorila ^Straža« na veliko škodo, ki jo povzročajo vojaške straže po vinogradih, na kar so demokrati očitali, čoš, da hujska »Straža« prebivalstvo proti vojaštvu. Predvčerajšnjim pa jo imela v vinogradih pri Lajteršpergu cela stotnija vaje ter je napravila v enem samem vinogradu za 5000 krou škode. Škoda se je takoj ugotovila. Prebivalstvo apelira na vojaške oblasti, naj take vaje vsaj sedaj v času trgatve onemogoči, da se ne bo prebival-: stvo po nepotrebnem razburjalo. lj Odborniki krajevnih odborov SLS v Ljubljani se vabijo na sestanek krajevnih odborov, ki se vrši danes ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. — Vodstvo SLS v Ljubljani. lj Volitve v cenilno komisijo. V nedeljo so se vršile volitve v cenilno komisijo za dohodnino v Ljubljani. Udeležba je bila zelo slaba, od 16.000 volivnih opravičencev je prišlo volit le 346 volivcev. Izvoljeni so Ivan J e 1 a č i n st., Alojzij S u š n i k , Franc Kavčič, .Tp-ip Medved, Ivan R o r m a n in Ivan O g r i n. Lista Jelačin je dobila 206 do 209, lista Ogrin pa 136 oziroma 138 gla :ov; par glasov je bilo razcepljenih. lj Policijski kordon. Včeraj zvečer so demonstrirali narodni socialisti po povratku g. Peska za svojega pristaša na celi poti od kolodvora do Jugoslavije-;. Pot vodi mimo poslopja >Jutra^, ki je bilo zavarovano z močnimi kordoni policijske straže. To je bila za Ljubljano nepričakovana novost. »Jutro« zastra eno! Dr/avotvorci pod policijskim varstvom — svet se obrača ...! lj V restavracijo pri »Slonu« je prišel včeraj dopoldne okrog pol enajste ure na predjužnik g. dr. Nož, g. dr. Mehmed Nož. Odloži površnik, klobuk, palico, — sede, in vpraša: >Koj imate?'. Natakar: >Lepa jetrca, fin golaž, potem pa špecijalitot za danes, fin špecijalitet: Peskova župa ii la Žerjav, nekaj pikantnega, ekskvizitnega, nekaj... Dr Nož je pri zadnjih besedah hitro pobral svoje stvari in odšel, naglo odšel ... lj i ožar v Goiobovi tvornici na milicah. Dne 27. septembra ob 11. dopoldne je izbruhnil požar v Golobovi kemični tvornici na Glincah. Goreti je začelo v delavnici, v kateri 3e izdelujeta krema in mast, kjer je bil takrat delovodja Avguštin De-bevec, ki je pritekel ves opečen na dvorišče. uo;,p. Oebevca so prepeljali v bolnišnico. Gasilci iz Ljubljane, tobačne tovarne in z Ulinc so požar v delavnici zadušili. Škoda se ceni na 4UO.0L0 kron. lj Vpisovanje v gremijalno nadaljevalno šoJo ae vrši v bredo, četrtek, petek, t. j. od 2do 30. septembra, vsaki dan od 8. do 12. ure v Gremijalni pisarni, Gradišče 17. — Zglasili se morajo vsi oni vajenci in vajenke, ki dosedaj še niso obiskovali gremijalne šole. Potrebne tiskovine se dobe v gremijalni pisarni. — V ponedeljek, 3. oktobra ob 2. uri popoldne se zbero vsi vajenci in vajenke, ki so že obiskovali šolo, na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, da se razporede v posamezne razrede. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 28. septembra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta štev. 12, pritličje, desno. lj Začetek šolskega lea 1921-22 na licejn in ž njim zdrnženih oddelkih. — Li-cejska ljudska šola. Pouk se prične 29. septembra in sicer za razrede 2—5. ob 8. uri zjutraj, za 1. razred pa ob 9. uri, — Mestni dekliški iicej. S šolskim letom 1921—22 ostanejo le še razredi IV.—VI. Vpisovanje za gojenke, ki želijo nanovo vstopiti v te razrede liceja, se vrši 28. septembra od 8. do 9. ure. Gojenke prinesejo s seboj zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za te gojenke so 29. septembra ob 8. uri zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo dne 29. septembra od 15. do 17. ure popoldne z zadnjim izpričevalom. — Mestna ženska realna in ref. realna gimnazija. S šolskim letom 1921—22. se otvori še III. razred realne in VII. razred ref. realne gimnazije. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v I.—III. in V.—VII. razred se vrši28. septembraod 9. do 11. ure. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpit za gojenke za I. razred in morebitni sprejemni izpit za gojenke višjih razredov je 29. septembra ob 8. uri zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo 29. septembra od 15.—17. ure s svojim zadnjim izpričevalom. — Ponavljalni in dodatni izpiti za licej in za obe gimnaziji se vrše 29. septembra ob 3. uri zjutraj. — Vpisnina in prispevek za učila znašata za gojenke liceja in gimnazije 20 K. — Otvoritvena služba božja za licejsko ljudsko šolo, za licej in gimnazijo je 30. septembra v nunski cerkvi ob 9. uri. Obvezna je za vse gojenke. Po službi božji se vrnejo vse gojenke v zavod. — Pouk se prične na liceju in gimnazijah v polnem obsegu 1. oktobra ob 8. url zjutraj. — Llrpj?ki trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na dan 30. septembra od 15. do 17. ure. Sprejemni izpit je 1. oktobra ob 8. uri zjutraj. — Gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan 1. oktobra od 10. do 12. ure dopoldne. li Diskusijski večer društva »Pravnik« v Ljubljani, Načrt zakona o sodnikih (sodniška službena pragmatika] je izgotovljen in poslan kompetentnim faktorjem v oceno. Da se seznanijo z načeli projektiranega zakona pravniki, osobito sodniki, poročata o tem zakonu na prihodnjem pravnikovem sestanku sodni svetnik Peter Keršič in državni pravdnik dr. Avgust Munda. Sestanek se vrši v torek dne 27. t. in. ob 5. uri popoldne v dvorani št.79 pravosodne palače. Po obeh referatih diskusija. li Umrli so v Ljubljani: Ivan Turk, 70 let. — Valentin Aljaž, 84 let. — Katarina Petek, 9 let. — Franc Koncilja, 16 let. — Jakob Košak, 69 let. — Rozina Kovič, 2 in pol leta. — Breda Premelč, 5 mesecev, — Avgust Ra-bič, 2 meseca. — Josip Dagarin, 50 let. — Janko Kovačič, 21 let. — Franc Karič, 2 leti. — Štefan Dolinar, 9 mesecev. — Andrej Skerjanc, 64 let. — Franc Mastnak, 2 leti. — Josip Iišler, 5 mesecev. — Matilda Vrečar, 1 in pol leta. — Karol Gostinčar, 9 let. — Kajo Delič, 4 mesece. — Frančiška Melik, 8 mesecev. — Marija Skerjanc, 9 mesecev, — Ivan Plevel, 20 let. — Franc Miš, 42 let. — Albin Volk. 9 let. li Povišanje pasje prehranjevalne pristojbine mestnemu konjaču. Občinski 'vet stolnega mesta L ubljane sklenil je v seji dne 15 februarja 1921 ter je temu sklepu pritrdila tudi pokrajinska uprava v Ljubljani z razpisom z dne 13. septembra 1921, št. 3349, da se mestnemu konjaču od polovljenih psov poviša pasja prehranjevalna pristojbina od 4 K na 20 K dnevno. lj Našla se je ženska ročna torbica z malo svoto denarja. Dobi so na Selu št. 44, I. nadstropje. c Sto! na Vincencijeva konferenca ima sejo danes v torek 27. septembra ob pol 7. uri zvečer v Dobrodelni pisarni, Poljanski nasip 10. O!" Vsem okrožjem. Vodstvena seja O. Z. se vrši 23. oktobra 1921 ob 8. uri zjutraj v Ljubljani. Obenem se vrši prvi občni zbor Jugoslovanske Orlovske zveze. Delegati okroži morajo imeti za ta občni zbor od .sakega odseka potrdilo. Denarni trg. Ljubljana, '23. septembra 1021. Vsled vpliva turiške in predvsem dunajske oorie so se danes na zagrohški borzi vso zaprnln" devize zopet dvignile. Na Dunaju so dosegle vse tuje devize danes dostdaj Se nepoznani vik'k. in lo vsled pomanjkanja tujih izplačil iu pa vsled vesli, ki so krožile po dunajski borzi, da je kreditna akcija avstrijske republike zadela ob nepremostljive težkoče. Zastopnik vlade je sicer izjavil, da so vse le vesti nere.s nične, toda splošne hausso ni mogel več ustaviti. Ce bo šel tok v tein pravcu naprej, čaka avstrijsko republiko v letošnji zimi najtežja gospodarska krira, ki bo lahko za obstoj države usodepolna. Na Dunaju se je dobilo danes za eno uašo krono 9.30 n.-a. kron (pariteta 10.75). Za en iunt šterlingov 80«) n.-a. kron, za en dolar 1690 n.-a. kron, za eno liro 8(5.50 n.-a. K, za en franc. Irank 132 n.-a. ti, za en švicarski frank 370. n.-a. K. — Samo poljska marka, ld uotira danes na curiški borzi 0.10 centirnov, je ohranila pred avstrijsko krono še nekakšen rt-špekt, ker se je dobilo za 32 n.-a. kron 100 poljskih mark. Na dunajski borzi je bilo danes tuui veliko povpraševanje po avstrijskih papirjih. Avstrijsko žigosauo vojno posojilo je znatno padlo. Inflacija avstrijskega papirnatega denarja je velikanska. Danes pride v Nemški Avstriji na vsako osebo za okrog 10.000 n.-a. kron papirnatega denarja v skupnora znesku 61.3 milijard n.-a. kron. V Curihu se vzdrzuje naša krona na svojem skromnem mestu 2.60 centov. Berlin je padel na 5.30, Italija ua 23.05. Bukarešta na 4.90, Proga na 6.30, Dunaj pa na 0.47 cent. — Negotovo iskauje iu tipanje naše devizne politike ter menjanje tozadevnih odredb pa je vzbudilo popolnoma nezaupanje trgovskih krogov tujin? do nas. BORZA. Curih, 20. sept. (Izv.) Devize: Pešta 0.90, Berlin 5.30, Italija 23.95, London 21.64, Ne\v-York 5.79, Pariz 41.55, Praga O.oO. Dunaj 0.-!7, Holnnd-sko 184.25, Bukarešt 4.90, Zagreb 2.6U, Varšava 0.10. Valute: nem.-avstr. krona 0.35. Zugreb, 26. sept. (Izv.) Devize: Pešta 33-30, Berlin 199—200, Italija 885—9CO, London 810, Ne\v-York 214, Pariz 1520 (ček), Praga 286—240, Dunaj 10.60—11.00, Curih 36.50—38.00, napoleoni 700.—. Valute: marka 196—203, dolar 206—310, nem.-avstr. krona 12.— Dunaj, 26. sept (Izv.) Devize: Pešta 315, Berlin 1930, Italija 8650, London 8O00, Nevv-Vork 1690, Pariz 15200, Praga 2220, Curih 37000, Bukarešt 2120, Zagreb 9.30, Varšava 32.—. g Kava zopnt dražja. V Braziliji so zadnio dni cene kavj znatno poskočile. Rio kava je poskočila od 40 na 52 šilingov, santos kava pa od 63 na 66 šilingov. V Italiji je vsled lega kava pri 100 kg za 50 lir dražja. — Vzrok: prometne odredbe bra-ziljanske vlade, suša in dvig braziljanskega me-nji enega kurza od 7 na 8 pene. g Cene zlata. Pri nas je kurz nepoleondora zopet dosegel na zagrebški borzi 700 K. — V Avstriji plačujejo en gram finega zlata po 500 n. n. K, eno srebrno krono pa po 65 papirnih kron. NemSka državna banka je plačevala v prejšnjem lednu za zlatnik od 20 mark 450 mark v papirju, toiej za eno zlato marko 22 in pol papirnatih mark. g Koliko bo moralo plačati Nemčija 1. 1922. vojnega ropararijtikega dolg«? Nemčija mora plačati 15. aprila 1922 500 milijonov mark v zlatu, 15 maja 1922 390 milijonov mark v zlatu, 15. julija 500 milijonov mark v zlatu in 15. avgusta 1922 890 milijonov murk v zlatu. Nemški finančniki so mnenja, da bo Nemčiji nemogočo že krog velike noči 1022 zadostiti svojim obveznostim in da bo ententa prisiljena revidirati mirovne pogoje nasproti Nemčiji. Nemčija jo lotos do 31. avgusta točno izvršila »voja izplačila. Toda to jo je stalo velik« žrtve. Ker je bila prisiljena za papirnate marke kupovati tuj* deviae in valute, je padel kurz nemške marke za več kot tretjino, tano d« stoji nemSka marku zadnjo dni v Curihu krog "\95. — Nemški zakiadui minister pripravlja sedaj dalekosežni sanacijski načrt državnih financ. Dr. žnvni kancler upa dvigniti tako nemško valuto. g Stare šatuljc in zaboje iz pločevine inui na prodaj vojna uprava. Ta raaterijal se nahaja v intendantskih skladiščih, in sicer v Ljubljani 10.000 kg, v Mariboru 15.000 kd in v Celju 2500 kg. Material je spravljen pod streho ter se nahaja v dobrem stanju, Intere-sentje naj si ga ogledajo in naj javijo svoje ponudbe komandi dravske divizijske oblasti v Liubljani. centra Klemenčič. V soboto dopoldne se je pričela, kakor smo že na kratko poročali, pred ptujskim okrajnim sodiščem razprava o tožbi g. Antona Peska proti naducitelju g. Franu Klemenčiču radi razžaljenia časti. Inkriminirana so bila tri dejanja: 1. Nadučitelj Kleinenčič se je junija meseca v kavarni izrazil o Pesku: »Ta bo jubljanski župan, ta Hintenburg, ta Euleu-burg?« »Vse jg res!« »Ljubica Šegulova ne bo potriena za župana.« 2. V neki gostilni je g< Kleinenčič zasmehoval g. Peska z izrazom« »hna pa bo držala, da je Hintenburg.« 3 V nekem razgovoru je g. Klemenčič trdil o g Pei sku, aa je g. Pesek sedel učitelju Seguli na kolenih. Obdolženec je vse te inkriminacije priznal in ponudil dokaz resnice, ki sc je do-< pustil. Priča okrajni šolski nadzornik g. Pavel rlere je izpovedal, da mu je g. Pesek nekoč v letih 1909—1913 v Celju, kler sta skupaj prenočevala, pripovedoval o svojih homosek-suainih nagnenjih. G. Pesek ie to odločno zanikal in izpodbijal verodostojnost priče, češ da ga g Flere sovraži, ker ga je v »Jugoslaviji« napaoel radi njegove knjige »Avstrijska slava« in ker mu g. Pesek ni hotel založiti poi dobne knjige, pisane v jugoslovanskem smislu. U Pesek pripominja tudi, da je g. Flere hodil okoli učiteljev in pripovedoval o Pesku. Priča l-rane Segula, učitelj v Ptuju na. vaja, da mu jc g. Pesek tožil o svojem homoseksualnem nagnenju in navaja dva tozadevna slučaja, ki nai bi se zgodila eden v stanovanju .nadučitelja Sotelška v Zetalah, drugi pa v podstrešju narapeljske šole. kjer da je bilo seno. G. Pesek vse to zanika in trdi, cla pri g. Sotel-šku nista nikdar skupaj prenočevala in da tudi v podstrešju šole ni bilo nikdar sena, kakor je trdil g Segula. Priča g. Sotelšek, nadučitelj v Zetalah. izpove, da se ne spominja, da bi i' prf n|em s'10.000 ali tudi več.« Vavpotič je dalje vprašal, če bi dali 20.000 ali 50.000, čemur je Tribuč pritrdil. »Ali bi dali tudi do •100.000?' je vprašal Vavpotič, nakar je g. Tribuč dejal, da tudi. Kot priča se g. Vavpotič ni zaslišal. Dr. Kreč je končno predlagal, naj se zasliši g. Pesek sam pod prisego. Sodnik je ta predlog zavrnil, nakar je bilo konec dokazovanja. Razprava je trajala v soboto od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne in od 4. do 8. ure zvečer. V nedeljo se je razprava nadaljevala ob 10. uri dopoldne in je trajala do 1. ure popoldne. Razprava je bila tajna, vendar so pri odprtih durih razpravne dvorane, ki ie v pritličju, v soboto ves čas prisluškovali ljudje, med njimi tudi priče, ki so čakale na zasliševanje. Šele proti večeru je sodnik naročil slugi, nai Pazi na io, da ne bodo ljudje poslušali. Sodba se je razglasila v ponedeljek dne 26. septembra ob pol 10. uri dopoldne. Sodba se glasi: I. Dokaz resnice, ki ga je ponudil obtoženec za to, da je g. Anton Pesek homoseksualnega nagnjenja, da je »Etilenburg«, se je popolnoma posrečil, vsled tega se obtoženec oprošča od obtožbe radi tega očitka; zasebni obtožite!) pa se obsoja v povračilo zadevnih pravdnih stroškov. II. Glede zasmehovalnega izraza »Hintenburg-: dokaz resnice v smislu zakona ni do- j pusten. III. Trditve, da jc g. Pesek sedel v naroč-i ju g. Segule, pa obtoženec ni dokazal. Vsled tega sc obtoženec obsoja zaradi go-; renjih žalitev pod II. in III. v smislu §§ 488 in j 491 kaz. zak. na deset dni zapora odnosno z ozirom na njegov socialni položaj na 2000 K | denarne kazni. G. Pesek je radi prenizke kazni in delnega oproščenja prijavil vzkUc. Tudi g. Klemenčič . je zaradi obsodbe prijavil vzklic, Tako cela za-! deva še ni končana in bo o vsem razpravljalo ; še okrožno sodišče v Mariboru. Čudno je, da I pri razpravi ni nihče opozoril na znani tajni akt, | ki bi utegnil z ozirom na Izpovedi prič igrati precejšnjo vlofio. SEa dvakratno obiavo v tedna se računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr, 5 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T,, Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Rcslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, uabr. C PARNA PEKARIJA Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev, 5. PISALNI STltOJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, uabr. 5 PREOBLEKOVALNICA KLOBUKOV za DAME in GOSPODE: Barborič-Završan, Mestni trg 6—7 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. S ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12. KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečjc, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud,, Wolfova ulica 3. (Za dvakiatEP ilvevi. \ rt i ii računa 16 liron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev tri>*št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta '!. ZALOGA CEMENTA IN CEM IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesla 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. za gospodinjstvo in Kupčijo dobi vse prosto in plačo. — Kje, pove Slovenec pod stev. 3524. Služba v Dolu pri Ljubljani je razpisana. Plača — žitna bera, pšenica, ajda — dohodek treh njiu in mesečni prispevki cerkve. Nastop v začetku novembra. —• Župni urad Dol pri Ljubljani. Iščem ki je zmožen popoluoma dela v kavčuku in nekoliko v zlatu. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe s pogoji in prepisi spričeval je vposlati na: Dr. ALOJZ PRAUN-SEIS, zobozdravnik v Ljubljani, Marijin trg štev. 3. 3502 J"*" Izurjenega mebaisitea za pisalne in razmnoževalne stroje sprejmejo takoj. — Ponud- be p°d »Roneo« Co. D e s u i c a , Zagreb, Gunduliceva 221. Dcnrf o volt/n p°p°lnoma izuCeno- II U.UdlulIVU zel° veščo v računstvu, strogo pošteno in marljivo, iščem za trgovino delikates in živil. Hrana in stanovanje event. v hiši. Ponudbe prosi takoj: Maslarna Žagar, Nikoličeva ulica 12, Zagreb. 3516 za tapetniško obrt sprejme IVAM CERNE, Dunajska cesta št. 28, Ljubljana. 3513 Razpis službe. Mestno županstvo v Krškem razpisuje službo Plača po dogovoru. Nastop takoj. Prednost imajo muzikalično izvežbani. Prošnje je vlagati pismeno ali pa ustmeno do 10 oktobra na županstvo v Krškem. — Krško, 21. sept. 1921. — Mestno županstvo v Krškem. 3471 □Sflp- Prazne, nove in rabljene UKAnfli (djakova) v vsaki množini VlKbC P" najnižji ceni pri: FR. SSRC, fižol, brinjevo olje, PRODAMO benzinmotor VrC CLil železne konstrukcije, VOCinO ROlO vporabljivo za vsak padec ter vsako vodno množino. 3494 VOJNOVEČ & OSE, Ljubljana :: Dunajska cesta št. 22. Obvestilo. liotoviičevo mm ^APHO 1'. n. občinstvo obveščamo, da gosp. Ivan FAJFER iz Dwilovke 12, p. Stra-žišče pri Kranju, ni naš potovalni urad-nik ter nima pravice sklepati nikakih zavarovalnih pogodb in ne pobirati za-datij. Od naših potovalnih uradnikov zahtevajte povsod pooblastilo. 3511 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. oddaja v vsaki množini pn ... zmernih cenah oil postaje poroča trgovina s semeni Sever & Komp, Kranjskagora MILOŠ REGOVC, SAVA- Vet lesni slikovni delavcev, sioierjev, smerjev, mizarjev in wMm preieiavca, ki jc vajen vseh parketnih strojev sprejme v trajno delo za novi oddelek tovarne podpisano podjetje. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izktv.ili. Pismene in ustmeno prijave opremljene 7. natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposleuosti, rojstnem kraju in starosti na; Remec Co, tovarna upognjenega po iuštva, Duplica pri iiamnluu. PETROLEJSKE z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMI',, Ljubljana, Vegova ulica štev. (i. 3345 12 sežujev, lepili D B E MS f in suhih imam do 30. t. m. na prodaj. Dalje imam tudi na prodaj 8 prašičev za pleme in 3 kravi' Ceua po dogovoru. Matija Kozamernik, posestnik in lesni trgovec, Dobrova št. 33 pri Ljubljani. a hiša z gostilno, pri a pravna tudi za dru-' 1 ! go obrt. z živino, premifuino in vsem zemljiščem, vse v ravnini, na prodaj v Rudniku št. 17 pri Ljubljani. — Cena po dogovoru. 3510 Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljabljeni oče, tast in stric loan Kraiec bivši tiskarnar, založnik in ravnatelj mestne hranilnice v Novem mestu dne 26. septembra ob pol 7. uri zvečer v 79. letu v Go-spodu zaspal. j Truplo blagopokojnega se prenese dne 28. septembra ob pol 4. uri popoldne od Božjega groba na pokopališče v Novem mestu. Prosi se tihega sožalja. Venci se hvaležno odklanjajo. Kandija pri Novem mestu, dne 26. septembra 1921. stoječa ob okrajni cesti, 10 minut od trga ki želez, postaje Konjice, na prodaj. V hiši novo moderno stanovanje, urejeno za eno družino, pripravno za rokodelca ali penzijonista. Pred hišo mali vrtič z vinsko trto; ena njiva, okrog četrt orala velika. Slanovauje je izpraznjeno pripravljeno za kupca. — Cena je 40.000 K. Zglasiti se je pri g, Pavel Krulcu, obč. tajniku občine trg Konjice 3517 žalujoči ostali. mu • BOG POVRNI vsem, ki so lajšali bridko trpljenje poslednjih ur našega ljubega očeta, blagim dušam, ki so mu prinesle cvetje na poslednji pot, pevcem, ki so mu zapeli ganljivo odhodnico, in vsem onim, ki so ga spremili tako požrtvovalno do qroba, ob katerem žaluje RODBINH FATUR. m Roneo Limited Lon Tovarnarji modernih pisarniških potrebščin iščejo zastopnika za Slovenijo. Le sposobni, prvovrstni rcflektantje.ki dobro poznajo trgovske metode in so dobro situirani, naj se oglase. Oni, ki posedujejo dobro idočo trgovino ali podobno pisarno, imajo prednost. Ponudbe pod .RONEO* C/o. Desnica Zagreb, Gunduličeva ulica 22./I. najraje s posen-SCIjIIU dUDJU nim vhodom, išče za 1. oktober konservatorist. Po dogovoru bi tudi poučeval na gosli ali gla-sovir. Cenj. ponudbe ua upravo lista pod »Konservatorist 3525«. Vodna žaga venecijanska v dobrem stanju na prometnem kraju, blizu železnice na Gorenjskem, je naprodaj. — Ponudbe na upravništvo lista pod štev. 3520. štiri kompletne postelje in uekaj drugega pohištva prodam. •— Poizve se v Medvodah štev. 10. Stanovanje s hrano pri dobri rodbini, iščem za mirno gospodično. Želel bi uporabo glasovirja, vendar pa to ni pogoj. Ponudbe na A. P. Cesta na Rožnik štev. 5. 3464 1 vagon bukovih moralov (tramov) 9/9 in 12/12 cm, dolžina 4 in 5 m kupim. Blago mora biti zdravo in brez grč. Ponudbe sprejema z navedeno ceno Fr. Krašovcc, trgovina z lesom, Vrhnika, Fžol, tube nebo in ianeiio seme S® ca najvišje dnevne cene Ljubljana, Gosposvetska c. Telefon Int. 319. Xng° moke S koruze, ovsa, brinja in vseh drugih deželnih pridelkov. Zahtevajte ponudbe! SPED1CIJSKA TVRDKA na RAKEKU izvrSuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjen]«. Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. 3515 JESENICE, Gorenjsko. 347« „HERCEG-B0E5NA" deželni zavarovalni zavod v Sarajevu išče kateri bi zastopal zavod za celo Slovenijo. Reflektanti, kateri so se že bavili s posli zavarovanja, naj se obrnejo pismeno in svoje ponudbe stavijo na ravnateljstvo v Sarajevu. Gospodarska zveza, razpisuje mesto aea "lj Zahteva se izvežbanost v knjigovodstvu in trgovskem poslovanju. Plača po dogovoru. Vinarska zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču ima na razpolago najboljša vina svojih zadružnikov iz prvovrstnih ljutomerskih vinogradov. ema v sredini mestu Ljubljane sta na prodaj. Cena K /50.000. — Hiši v dobrem stanu brez popravil. — Naslov pod „Ugodna trgovina 3470" pove upravništvo lista. družlba z o. z. preje Brata Ekerl in Jančar & Co fjjnbijana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union", Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. ŽRGE-HLIfllOEZOlJI-HIŠE-l)ILE-ll1DUSTR.STRIIBE-HOSTOI/IE [B PRORBCMBRTl IH OBISK 1HŽEHIR7R BREZPLRČHO. E]