Naročnina mesečno A. A Čok. račun: Ljub- Din. možem- ЧГ W ^^^^^^^ ^^^ Ш Ijanu - ne- W ^ ^^ ^ Ш ^ 10.349 ce- ^^^^^^ ШВ ^ШШ ш мв^^ ш ^^^^^^ ^ШШ ^^^^^^ ш ж^^^^ш inozemstvo 120 Din ^ ^^НјјМ ЈВШ ^Н ШшИ ВШ Ж ШВ Ê Кв ^И Uredništvo je v ШјШ^^Г ШВ ^ M ^tt ШМ U pravu: Kopitar Kopitarjevi ul.b/Ill ^^^^^^ ^ ЛНННВНН^^^ telefon 2992 2otlo°^uotf^.d^T,„e,2a H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« SSaiiCTÏ» India docet Medtem ko je konferenca zunanjih ministrov v Ženevi narodom Evrope namesto obljubljene Panevrope podarila neko z lažnivo sentimentalnostjo prepojeno resolucijo o potrebi miru, so se delegati Indije sporazumeli z zastopniki vladajočega angleškega naroda, da se osnuje indska federacija, ki se bo pod britsko krono vladala sama. Sad posvetovanj, ki niso trajala več ko dva meseca, je zedinje-nje kontinenta, ki je enak evropskemu po obsegu, po številu prebivalstva in različnih držav, po številu in raznorodnosti ras, jezikov in ver pa ga še daleč prekaša. Člana tako zva-ne kulturne skupnosti Evrope, ki se že leto dni muči z Briandovim načrtom, ne da bi se bila iz golih diskusij porodila ena sama črta bodočega realnega obrisa ,združenih evropskih držav', mora spričo otipljivega rezultata londonske konference, kjer sta se sestala dva polarno nasprotna svetova, pač obliti vsaj skromna rdečica sramu ... Kdor skuša razumeti, če ne opravičiti, težave, ki se stavlj;>jo na pot federaciji evropskih narodov, ki je zamišljena najmanj že sto in petdeset let, ta se seveda sklicuje na velike krvne, socialne in kulturne diference med evropskimi narodi. Toda temu je treba postaviti nasproti dejstvo, da je ni v Evropi nikjer take rasne razlike, kakor n. pr. med prahit-nimi rodovi himalajskega predgorja ali Cej-lona in že ostarevajočimi prebivalci Bengala, ki imajo za seboj par tisočletij kulture. Ali kje v Evropi imamo tolik antagonizem, kakor je med častilci enoboštvenega, treznega islama ter pogani, kojih domišljija se izdejstvuje v najbolj fantastičnih oblikah češčenja lesenih malikov, opic in svete krave? Kjer so verske borI>e še do naših dni s krvjo oblivale tla v potokih. Kjer poleg hrahmanca, ki se žariva v najbujnejše sisteme mistike, živi budistični asket enostavnega zanikanja realnega bita in usmiljenja z vso tvarjo, ki se muči v dozdev-nosti neobstoječega sveta. Kjer bajeslovno bogatini radžani hlapčuje milijone nenianičev. Kjer se ogromni državni teritoriji vladajo po knezih bodisi očetovsko bodisi despotično še po fevdalnem ustroju, dočim se drugi upravljajo po metodah moderne demokratične birokracije. Kjer toliko ljudi živi v najpogubnej-ših blodili, modreci kakor Gandi in Tagore pa zbujajo po iztenčenosti pa čistosti svojega duhu občudovanje vsega sveta. Kjer se ljudje delijo v kaste, od katerih se najnižja v svoji zavrženosti ne smatra vredna uriti pogleda niti slučajnega dotika druge. In vendar so zastopniki Indije in Anglije tako narodnomanj-šinsko vprašanje kakor vprašanje zaščite posameznih izpovedi v primeroma zelo kratkem času zadovoljivo rešili, dočim si Evropa s tem problemom v Ženevi beli glavo že trinajsto leto brez najmanjšega rezultata ... Sprava pri okrogli mizi v Londonu je po večjem delu zasluga angleškega narodnega genija, česar ludi noben lndec ne l)o zanikal. Toda če se hoče ta zgodovinski položaj razumeti pravilno in pravično, je treba vpošte-vati, da vsa državna umetelnost Anglije, naj jo je potem bolj pripisati modri skrbi zase ali pa znanim idealističnim stremljenjem te čudovite rase, ne bi bila ničesar dosegla, če ne bi bila našla pravega odmeva ne samo v mehkem in skrajno vzprejemljivem indskem srcu, ampak tudi v indski miselnosti. To je zavest skupnosti, bratstva in ljubezni, odpuščanja in razumevanja, človeškega dostojanstva in velikodušnosti, ki se od nekdaj izraža v najvišjih umotvorih indskega duha, je pa po nesrečnih zgodovinskih neprilikah bila potlačena in izkažena do skrajne točke propada. Bil pa je zopet učinek kulturnega dela Anglije, ki je kljub vsem trdotam, izkoriščanju in delnemu neumevanju te plemenite narodne osobine Indije ali ojačila ali zopet zbudila in tudi njega ostale zmožnosti vzgojila tako daleč, da je danes v Kalkuti na univerzi, ki jo vodijo indski učenjaki in kulturni delavci, mogoče dobiti enako visoko izobrazbo ko na najboljšem visokem zavodu znanosti na Zapadli. To sodelovanje angleškega genija in globoke rodne kulture Indije je rodilo svoje sadove v sedanjosti. Danes si bosta musliman in hindu podala bratsko roki za politično kooperacijo in kulturno ter gospodarsko delo v veliki indski federaciji, dočim se v Evropi narodi, tudi če so iste vere ali pa so celo istega krvnega izvora, sovražijo do popolnega nerazumevanja in do želje po popolnem iztrebljenju enega ali drugega ... Razmotrivajoč to porazno nasprotje, ne smemo pozabiti enega faktorja, ki je brez dvoma najbolj omogočil federacijo indskih držav in narodov. Ta faktor je čisto političnega značaja, ima pa seveda svoje korenine v ethosu tako .Angležev kakor Indcev, gotovo pa predvsem v anglosaški rasi. To je svobodoljubje, namreč spoštovanje lastne svobode in svobode drugega, toleranca in možnost sodelovanja najrazličnejših ljudi in ljudskih tvorb ter skupin, ne da bi se zaradi potrebne enote pri-krajševale ali uničevale naravne pravice, bodisi narodnega in jezikovnega bodisi kulturnega aH kakršnegažekoli značaja posameznih delov celote. To je nekaj, česar vsa Evropa do danes ne zmore. Zato so združene države Evrope slejkoprej samo fata morgana v puščavi in kaoeu nečloveških, nekrščanskih ln nemoralnih narodnih in drugih borb in treni, kojih smisel nod lakom vse naše kul- Kraljevsko mesto Zagreb v pričakovanju kraljevske dvojice Zagreb, 24. jan. ž. Jutri dopolduie prispeta v Zagreb Nj. V. kralj in Nj. V. kraljica. Že vse mesto je danes okrašeno z zastavami. Pripravlja se na najodličnejši sprejem vladarja in vladarice. Okna so okrašena s cvetjem. V posameznih izlož.liah so razstavljene slike kralja iu kraljice. Obisk una velik |x>nien. To pa tembolj, ker lx> tokrat kraljevo bivanje v Zagrebu daljše. Prvikrat je prišel kralj v Zagreb kot regent 1. 1920. drugikrat ob priliki proslave 100-let niče hrvatskega kraljestva. Tak rut je bila navzoča tudi kraljica Marija. Tretji obisk je najpomembnejši, ker prideta kralj in kraljica na daljše bivanje. Ves Zagreb, posebna |>u zagrebška društva, ki jih je okrog (»00, se pripravljajo z vsem svojim članstvom za sprejem. Že danes so prišli v Zagreb ministri Šihe-nik. Preka, Demetrovič, ftverljugu m Drin ko vif. Dvorna čakalnica je okrašena s cvetjem in drž. zastavo in preprogami. Danes do|x>ldnc je prispela v Zagret) kraljeva garda z godlx>. Garda se je nastanila v vojašnici Zriujskega. Dvorni voz lx> na kolodvoru pričakala četa kraljeve garde z gardoo gixllxi in fanfaro, /a časa kraljevega bivanja \ Zagrebu lx> na kraljevem dvorcu izobešena zastava. Izmenjava straže se bo vršila vsak dan ob It na svečan način. Vse časopisje prinaša sliko kralja iu kraljice in navdušene članke, kjer |>ozdravlju njih prihod. Zagreb, 24. jan. ž. Cim so prišle prve vesti o prihodu kralju in kraljice v Zagreb, je nastalo v hrvatskih vaseh ogromno navdušenje. Okoliški kmetje so se dogovorili, da pridejo v Zagreb in da sprejmejo kralja, kmetje se pripravljajo na |>ot v Zagreb na konjih, z avtobusi in vlaki. Prišli Ixxlo v skupinah z lastnimi godba in i in državnimi zastavami. Na progi Bel grad-Za greli se povsod, kjer se bo kralj vozil skozi pripravljajo slavnostni sprejemi. I/ mnogih inest pridejo deputaeije, tla se poklonijo kralju. Žu>|>an Siska je izdal proglas na prebivalstvo, da se udeleži sprejemu kralja in tla mesto okrasi z zastavami. Zagreb. 24. jan. /. Danes s<> se n i zagrebških ulicah |K>javili kraljevi gardisti, mladi i>> močni ljudje. Pojuv gartluih častnikov je dal mestu živahno noto. Povsod -,<> suil|xiti6lli> sprejeti. Pretekle dni je prišlo dvorno osobje. Z vlakom je prispelo več- avtomobilov. Snoči -o napravili nekaj voženj |xi nustii. predvst-ш radi tegu, tla šoferji spoznajo zagrebške ulice. \ Gornjem gradu, kjer lxi bival kralj, vlada vidika živahnost. V večernih tusopisili so številna tliusiva objavila |K>zive. tla se članstvo udeleži julriš. njega sprejema. Mestno županstvo je i zda ki proglas, v katerem jioziva meščanstvo, tla >e udeleži jutrišnjega mnuifcstacijskega sprevodu po mestu. Boj za in proti bogoslužju v domačem jeziku Slovenska duhovščina se je radi krivičnega postopanja lašističnih oblasti v vprašanju cerkvenega jezika v Primorju pritožila na sv. Stolico, ki je odposlala nekega kapucinskega škofa, da prouči položaj in preišče verske razmere v slovenskem delu Italije. Odposlanec Vatikana se je nekaj časa mudil v Gorici in je sedaj v Trstu. Kakor na povelje fašistični tisk baš sedaj nadaljuje z ljuto ofenzivo proti slovenski duhovščini in zlasti proti goriškemu nadškofu dr. Sedeju. Tukaj prednjači tržaški »Piccolos ki pobija argumente za slovensko bogoslužje, ki so umišljeni in jih je sam postavil, ogiba se pa glavnega argumenta, ki govori za bogoslužje v materinem jeziku, lo je dušni blagor vernikov in pa naravni zakon pravičnosti, ki zahteva spoštovanje materinega jezika od katerekoli oblasti. Tržaški tisk zahteva odstranitev nadškofa Sedcja. Včerajšnji »Piccolo (sobota 24. t. m.) piše torej med drugim sledeče: »Eden izmed dokazov, ki naj upravičijo slovanski jezik v cerkvi in ki je napravil vtis na nepoučene, je baje nevarnost, da bi slovanska duhovščina kmečke mase kraškega in obsoškega prebivalstva odtrgala od rimske cerkve in jih povedla v naročje pravoslavja. Brez bojazni, da bi se zmotili, moremo reči, da je tako govorjenje brez podlage. Kajti proti italijansko za-dižanje drugojezičnega klera v zadevi bogoslužja in poučevanja mladine v verouku ne izvira toliko iz lastnega nagiba, kakor iz želje, istovetiti se s čustvovanjem in željami svojega pastirja, nadškofa goriškega. Ko bi se na vodstvu nadškofije nahajal Italijan po rojstvu in mišljenju, bi slučaji proti-italijanskcga mišljenja med hribovsko kmečko duhovščino postali hitro zelo redki in bi se jih brez vsega lahko izločilo. Nadškofi in škofi so, ki na-rede duhovščino. To je zakon, ki velja tisočletja, in je ključ za moč in slavo katoliške cerkve. — Sicer pa so kmetje na Krasu in Posočju tako udani rimski cerkvi, da ne bi sledili duhovniku, ki bi jih hotel povesti v pravoslavje. Na vsak način se bi rimska cerkev znala braniti proti takim grožnjam, ki jemljejo njen ugled tudi že s tem, da si jih postavlja kot možnost. Potem pa še druga, mnogo važnejša stvar je tu: tak korak bi imel čisto političen protiitalijanski značaj in ne bi mogel pustili brezbrižne politične oblasti, ki bi na prvi mig posegle vmes, da zalro gibanje, nevarno javnemu redu. Smisel vsega članka je toraj ta, da se mirno in brez nevarnosti lahko zatre slovenščina v bogoslužju. Predpogoj, da se lo zgodi, pa je odstranitev slovenskega nadškofa v Gorici. Tržaški framazonski list, ki na tak način -zastopa koristi Cerkve«, hoče očividno vplivati na izid gori omenjene preiskave in vršiti pritisk na vatikanske kroge, da odločijo proti resničnim koristim Cerkve. Da Vatikan ni voljan ugoditi nacionalističnim zahtevam fašističnih krogov, kaže odgovor v -Osservalore Romano* od 23. januarja na govor glavnega upravitelja apelacijskega sodišča v Trstu, ki smo ga omenili ludi v »Slovencu-. »Osservalore Romano« brani slovenščino. »Osservatore Romano- piše: »Višji državni pravdnik apelacijskega sodisča v Trstu je v svojem nastopnem govoru izrazil upanje, »da se bodo stopnjema ukinili gotovi sistemi, zlasli oni, ki se nanašajo na rabo jezika, ki ni naš.« Isto bi se tikalo ludi bogoslužja, ikjer se r obmejnih pokrajinah rabi jeiik. o katerem nihče do sedaj na italijanski zemlji ni smatral potrebno, da ga pozna«. Tako se je izrazil govornik, ki je malo preje ugotovil, da se poznanje italijanskega jezika kol naravnega jezika v tej slovanski pokrajini vedno bolj razširja«. Torej do 3edaj še ni dovolj razširjen. Logično in pravično je torej, da duhovnik vsaj toliko časa, dokler se to ne zgodi, rabi za verski pouk v dušni prid vernikov jezik, ki je za ljudi najlažji in ki ga verniki najbolje razumejo. zlasti še olroci in mali ljudje. V tem je vse vpra anjc. /d! se liani lako enostavno, naravno in reirno naravnost ремопо da bi sc stremljenje, ki hoče napravili iz njega nekakšen problem, ali grožnje, ali polincr.o nevarnost v zvezi z odgovornostjo duiinvï. itic da bi se nam tako početje zdelo ći"!o iziMn.inič no. Morda besede gospoda višjega državnega pravdnika niso bile mišljene v lisičin olnegu in pomenu, kakršnega jim ondotno poki ijinsko u-o-pisje sedaj prideva, loda. ker se je oi. -<>ko sc zdi — postavil za uckakcga loiinač» teh str: nitjem in jih je s svojim govorom še razvnel. • nam zdi vendarle polrebno, da jih na krafko zavru im Zalo, ker se še pridiga v trkalorih obm » Utev delavskih in homeSčenskih poverjenikov in njihovih namestnikov SUZOR, v smislu s 123. navodil za le volitve, je minister za socialno |>oli-liko in narodno zdravje izdal tale sklep: 1. Da mandat delavskih in nameščenskih (»verjeti i kov in namestnikov, izvoljenih jiretl 15. januarjem 1929. kakor tudi poverjenikov, izvoljenih po do ! govoru, katerih mandat poteče leta 1930., ugasne ! z 31. decembrom 1930. 2. Da volitve delavskih 1 in nameščenskih poverjenikov v podjetjih po čl. 1 ' zakona o zaščiti delavcev, ki zaposlujejo vsaj 10 delavcev, ako se izvrše |x> odredbah navodil za le volitve, veljajo še dalje. 3. Da sklep 7,r. br. 301 7 dne 15. januarja 1929 gletle odložitve volitev h ; gubi veljavo. O tem sklepu so obveščene kraljevske banske uprave in delavske zbornice v državi Novi ban zdske banovine Cetinje. 24. januarja. AA. Dunes je prispel 11a Cet in je novi ban zeteke bamovne 'dr. Uroš Krul j. Zbrana množica je navdušeno klicala kralju in predsedniku vlatle in novemu banu. „Spodnte PosieJtoro" Belgrad. 24. januarja. AA. Na prošnjo občinskega odbora vasi Lajieršperg v mariborskem okraju je šef vlade general Peter Živkovlč dovoli1 spremembo imena v Spodnjo Posjekovo. Italija premešča diplomate Za o-poln-omočenejia ministra v Sofiji je imenovan Giuliano Cora, v Kabul poide Vincenzo Galanti. Za konzula v Zagrebu ie imenovan Carlo Umilta, za konzula v Solunu Halo Zaonoli. z-i L-rtnTiiU v Gradcu Lui^i Nnrdt. Zasedanje banskega sveta Ljubljana, '24. jan. ЛА. Na tretji seji ban- | «kegu svetu je gospod Mihclcič Alojz prosil popravo zapisnika prve seje v toliko, da je v svojem govoru poudarjal, naj naša vlada upošteva izvoz hmelja ne samo pri sklepanju trgovinski* pogodbe s Češkoslovaško, temveč pri sklepanju takih pogodb z drugimi državami sploh. Ban dr. MaruSič je sporočil banskemu svetu, da je industrijska komoru v Belgradu stavila na razpolago en vagon lanenega semena kmetovalcem. Seme bo razdeljevala Kmetijska družba sporazumno z bansko upravo. Pri razpravi o proračunu prosvetnega oddelka je gospod Steblovnik Martin izjavil, da so postavke za Narodno galerijo in gledališSe prevelike. Priznava, da teh zavodov ne smemo omalovaževati in da ne bi kazalo jih ukiniti. Prosi zn pojnsnila, v kakšne svrhe je postavljena postavkn za stanarino učiteljstvu. ko se vendar v to zavezane občine. Z veseljem -je pozdravil postavko 2 milijona dinarjev za zgradbo šol kot podporo občinam in 4 milijone dinarjev kot prispevek banovinskemu šolskemu fondu. Te podpore naj bi se z državnim prispevkom še povečale in bi se pomagalo občinam pri vršeuju njihovih zakonskih obveznosti. Bremeua, ki jih nalaga zakon občinam za šolstvo in za učiteljstvo, so tako ogromna in trda, da jih ravuo revnejše občine ne zmorejo. Ta bremena imajo za posledico veliko nezadovotjnost, a posledica te nezadovoljnosti postane lahko tudi komunizem. Nezadovoljnost ljudstva je naperjena v prvi vrsti proti županom, ki morajo izvrševati zakon. Zaradi neprilik in težkoi pri teh poslih pa odlagajo mnogi župuui svoja nieeta. Zaradi dajatev, ki jih prejema učitelj stvo, ga ne zavida samo podeželsko ljudstvo, temveč tudi drugo uredništvo. Tudi delovni čas nčiteljstva v primeru z drugimi državnimi uradniki ni tolik. Nekateri učitelji imajo komaj po par ur službe na dan. Pridni učitelji so redke izjeme. Govornik je nato govoril o Sokolu kraljevine Jugoslavije ter je izjavil, da je postavka za podporo Sokolu prevelika. Da ne bo napačnega mnenja, izjavlja, da on nikakor ni nasprotnik sokolske ideje, ker se je sam takoj po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije prijavil kot podporni član Sokola. Mnenja je, da se mora vsaka dobra stvar sama razvijati. Pogoji pa so dani le v mestih, ne pa na deželi, kjer ni uspeval ne Sokol ne Orel, pojavljajo pa se dejstva. ki niso v prilog Sokolu. Govornik je predlagal, uaj se postavka za Sokola zniža in ta priliranek porabi za povzdigo kmetijstva iu zadružništva. G. dr. Koritnik Hond.ni je predlagal, naj se postavka za šolske zgradbe iu za banovinski šolski zaklad znatno poviša. Podpora za Sokola naj se še za enkrat toliko zviša. Pokritje se mora najti v dokladnh k direktnim davkom, katerih osnova znala HO milijonov dinarjev. Ako ostane pri sedanjih dokludah, bo znašal povišek v proručunu 5 milijonov dinarjev, od katerih naj se 500 000 Din da za Sokolu kraljevine Jugoslavije, a oslalo za SoUke zgradbe. Prosil je. uaj se občine v čaburskem okraju. ki so itak bolj siromašne in katerim mi sedaj naložena težka bremena po zakonu o narodnih šolah. znatno podprejo. U. dr. Obrrsnel Maku odgovarja g. Steblo v -niku Martinu glede Sokola ter je izjavil, da je izjavil, da je sokolskemu pokretu sedaj dana možnost tu volja, da se njegov program izvrši tudi no deželi. Zato se je tudi v zadnjem času začela aktivna organizacija po deželi. Na deželi naj razvija Sokol vsaj svoj minimalni program. Ni izključeno, da so v tej orgauizaciji, ki je tako razvita In velika, mogoče tudi osebe, ki v njo ne spadajo. Tem osebam, če se jim kaj takega dokaže, gotovo ui mesta v tej nacionalni ustanovi. Sokol tn* zaveda v polni meri svoje ualoge. Da bo mogel vršiti svoj program, je potrebno, da se izpoplni z vsemi krogi naroda. Državna politika je z zakonom dala Sokolu kraljevine Jugoslavije večje naloge, kot jih je imel Sokol dosedaj. Zalo je tudi banovina pn zakonu dolžna, da podpre delovanje Sokola. Končno prosi za povečanje te podpore za Sokola krnljevine Jugoslavije v višini, kot jo je predlagal Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. G. Košir Anton je predlagal, naj banovina prevzame na svoj proračun vsaj dve tretjini kntehetskih nagrad. Govoril je o težkih bremenih, ki jih nalaga zakon o narodnih šolah občinam ter je prosil, nuj s«' upošteva spomenica Kmečke zveze. Obrazložil je razne težnje konjiškega okraja glede šolskega vprašanja ter je prosil za ustanovitev meščanske šole v Konjicah. G. Prepeluh Albin je izjavil, da treba z ozirom na vsesplošno gospodarsko krizo gledati na itednjo. Podpora za Sokola naj se porabi predvsem «a akcijo na deželi. G. Lončar Fvan je dejal, da so očitki, ki so bili iznešeni proti učiteljem, presplošnl, ker je mnogo dobrih učiteljev. iijonov dinarjev, ki je namenjena za zgradbo narodnih Sol. G. župnik Paflik Franr je govoril o težkih gospodarskih in nacionalnih prilikan prekmurskega prebivalstva do zedinjeuja Slikal je zapostavljeni« tega prebivalstva v gosjjodarskem, posebno pa v nacionalnem in prosvetnem oztru 1er je poudarjal, da je ravno zaradi tega prekmursko prebivalstvo sedaj najbolj potrebno nacionalne podpore ter nacionalne in prosvetne povzdige in vzgoje. Zaradi tega je nujno potrebno, da se ohrani v Murski Soboti celotna gimnazija. Naprosil je bansko upravo, naj v tem oziru vse stori pri centralni vladi in naj tudi sama priskoči z zneskom 300 do 400.000 Din na pomoč. Taka pomoč je vsekakor potrebna, da se utrdi in uposlavi nacionalna zavest med našim ljudstvom, predvsem v obmejnih krajih. Temu ljudstvu, ki je toliko trjielo, naj se da prilika, da se v miru in zadovoljstvu razvije in napreduje. Izroča pozdrave vsega prekmurskega prebivalstva banu, na katerega delo gleda narod s polnim zaupanjem, in banskemu svetu ter končuje i vzklikom: »Naj Bog obrani Nj. Vel. kralja Aleksandra in Njegov Visoki kraljevski dom.< G. Veršič Ivan se je pridružil predlogu, naj se oniožene ženske ne nastavljajo kot učiteljice In naj se nastavitev žensk sploh omeji, posebno na deželi. Navajal je neprilike, ki jih imajo občine z dajatvami učiteljstvu. G. (talinik Valentin je prosil pojasnila, ali se bodo iz postavke za meščauske šole podpiralo vse meščanske šole ali samo tiste, katero so prej pod-pirale okrajne blagajne, odnosno okrajni zastopi. G. dr. Koš Krn njo je govoril o namestitvah in premestitvah učiteljev ter priporočal, naj se ne pretiruva z ustanovitvijo sporednic ter navaja primer v Laškem, kjer imajo nekateri razredi komaj okoli 30 otrok. G. Litrop Stefan je prosil, naj se uredi šolski okoliš med občinami Turnišče in Ranjkovci. Pridružil se je predlogu g. Faflikn glede ohranitve popolne gimnazije v Murski Soboti G. dr. Goričan Alojz je govoril o naslavljanju učiteljstva. G. Šerbinek Ivan je predlagal, naj se poleg narodnim gledališčem dn podpora tudi podeželskim odrom. Šolske počitnice naj se uredijo |»o željah krajevnih šolskih odborov iu po krajevnih prilikah. G. Lehinger Hinko je izvajal naslednje: Občine so z dajatvami učiteljstvu preobremenjene. Te dajatve značaju skoruj eno tretjino vseh občinskih proračunov. Zaradi lega so propad med učitelj-stvom iu narodom, ki je nastal po vojni, povečuje, mesto da bi se zmanjšal. S temi dajatvami so zlasti udarjene male občine. Priporočal je, naj bi država plačala učiteljstvo kakor druge uradnike, ako pa to ne gre, uaj se stavijo dajatve učiteljstvu v banovinski proračun. Isto naj se zgodi glede kate-hetskih nagrad. Prekliče naj se odredba, |io kateri smejo šolski upravitelji kot tajniki krajnega šolskega sveta odpirati pošto in hraniti pečat, torej vršiti posle, ki so predvsem pridržani jiredseduiku. Prekliče naj so tudi prepoved poučevanja nemškega jezika po učiteljih izven šole. Postavke zn podpore gledališč so mit zdijo prevelike, ker je tudi on mišljenja, tiaj se te ustanove same vzdržujejo. Te postavke uaj bi se raje uporabile kot podpore društvu zu humanistične vede. Prosil jo, naj so revnejše občine ne silijo k zidanju šol. G. dr. Sajovic Ivan je poudarjal, da znašajo izdatki za prosveto 11% celotnega proračuna, kar ni preveliko. Kar se tiče pritožb proti učiteljem, so v splošnem upravičene. Krive temu so v glavnem prejšnje razmero, ko je bilo učiteljsko vprašanje politikum in je bilo učiteljstvo porazdeljeno v politične tabore. Postavka za podporo Sokolu kraljevine Jugoslavijo naj se zviša. G. Čižek Alojzij se pridružuje izvajanjem dr. Roša glede nepravilnosti forsiranja novih razredov kakor tudi glede neracionalnosti gotovih učiteljskih premestitev. Dalje jiriporoča. naj se več ne dogaja, da se bivši šolski voditelj prideljuje svojim preiš-njim zavodom kot prideljeni učitelji. G. Lipej Fran stavi predlog, naj se izpremeni zakon o narodnih šolah, v kolikor se tiče dajatve stanarine in kuriva po občinah. Te doklade preveč obremenjujejo ravno revne občine. Te dajatve naj bi prevzela banovina ali pa država. Prosi, naj se občini Senovo nudi izdatno pomoč za odplačevanja dolga, ki ga je najela za zgradbo nove meščanske in osnovno šole. Pridružuje se predlogu g. župnika tuflika, naj so vsekakor ohrani višja gimnazija v Murski Soboti. G. Gajšek Florljan se pridružuje izvajanjem dr. Roša in dr. Čižeka. G. Mihelčii Aloji priporoča, nuj se pri podporah za šolske zgradbe upoštevajo tudi občine, ki .-o poslopja že dogradila, a morajo sedaj odplačevali dolgove. Opozoril je na gluhoneme in je pred- I I«»«!, da bi bilo tudi za tc treba ukreniti, dn ве uporabljajo za člane človeške družbe. Naj so v prihodu,jam proračunu jiredvidijo zn to primerne postavke. (t. Robič Srečko se kot zastopnik obmejnega kraja pridružuje jiredlogom dr. Koritnika in dr. Sajovlca glede izdatnega zvišanja podpore Sokolu kraljevine Jugoslavije. G. dr. Scnčar Matej je predlagal, naj postavke za posamezno muzeje ostanejo. Zukon o narodnih šolah je nesrečno stlliziran, ker uvaja neposredne dajatve učiteljstvu. Učiteljstvo samo pn čuti odioz-uost teh dajatev. (i. Lipoj Fran prosi zu posredovanje, du bi se čimprej izdal zakon o meščanskih šolah. G. Kurent Alojz je podčrtavul, da zaradi neposrednih dajatev trpi ugled učiteljstvu in katehe Pismo iz Ženeve Ženeva, 22. jan. 1950. Ko boste to pismo sprejeli, gospod urednik, bo Ženeva najbrže zopet prtusua. Prtljaga se. v velikanskih tovornih avtomobilih prevaža na kolodvor in preklada v očiščene tn blesteče posebne vozove delegatov, ki so se pripeljali iz vseli krajev sveta. Ženeva je podobna jesenskemu dnevu, ko začne padati listje. Slovo vodno vzbuja melanholijo, posebno še v Ženevi. Marsikateri izmeti gospodov bo stisnil zadnjič roko temu ali onemu kolegu. Drugič bodo prišli novi ljudje. Poslavljati se, pravi francoski pregovor, Ia ležka bremena. (i. ban dr. Marušič je konstatiral, da je prišlo do zaključka, da jo v celoti proračun banovinske politike bil smatrali kot dober in pravilno sestavljen. Glede postavke za Sokola kraljevino Jugoslavije obžaluje, da zaradi finančnih težkoč tli mogel v celoti ugoditi predlogo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Glede učiteljstva so mu že znani razni prigovori, ki so bili iznešeni. Učiteljstvo ima poleg dtt-hovuištva vse pogoje, da uarod izobrazuje. Učiteljstvo pa se mora v polili meri zavedati svojih nalog, tov, ker se smatrajo ti krivi, da mora dajati kmet j c'est mourir un peu, je podobno umiranju. Za kogu naj ta rek bolj velja, kot pu mi ženevske sestanke! Če se spominjamo ornih navdušenju polnili zborovanj v prvih letih po vojski, ko se je s širokosrčnimi gestami gradila nova Evropa, ko so vsa nakopičena sovraštva tonila v prekipevajoči želji po vesoljnem bratstvu in ljubezni, potem moram o pritrditi, da jc misel evroipsikeg« sodelovanja z vsakim ženevskim slovesom nekoliko umrla. Veliko med h u rod nili prvaikov, ki so igrali predvsem mora tudi znali, da je ono tu zaradi i prvo vlogo v Ženevi, ni več. Vrvenje zgodovin- narodn in ne nasprotno. Učiteljstvo pa se mora usposobiti za to svoje delo. Vsak učitelj mora priti v kraj, kjer mora izvršili svoj maksimum. Usposobile se bodo tudi učiteljice, da bodo delovale v pravem narodnem in sokolskem smislu. Bremena občin za učiteljstvo so sicer velika, a ono tega ni krivo. Dravska banovina po jiravici slovi, da ima skega razvoja jih jo pomertio s seboj ali potis-I ltilo na stran. Ko smo mi stari Ženevčami gledali p ril ta jati razne delegate k ravnokar zaključeni konferenci, nemške, zaivite v severne kožuhe; noiišulantne, brezbrižne Angleže, finie in eile- m ture. Naše stremljenje mora biti in je, da se take ustanove ohranijo, kar je danes mogoče, ako jih izdalnu podpiramo. Znana mu je nacionalna zavest v Prekmurju, znano mu je tudi, da Preknmrje ni moglo biti deležno našega napredka. Zato pa moramo biti hvaležni Preknittrcem, da so ohranili naš jezik in ljubezen do domovine in dn so liant ostali zvesti. Naša dolžnost je, da jih podpiramo, da bodo inogli skupaj z nami korakati k napredku in razvoju. Besedo je nato povzel g. pomočnik bana dr. Pirkmajer. Pravi, da Slovenci radi podčrtavajo svojo kulturno samobitnost. Ta kulturna samobitnost je vsota duševnih dobrin, katero je Ireba čuvati uo samo zaradi Slovencev, lemveč tudi kot del kulture naše jugoslovanske domovine. Iz tega vidika je banska uprava stavila v proračun za prosveto postavke, ki naj služijo temu cilju. Nato govori o šoli, gledališču itd. Nato je bila seja prekinjena. Velik preokret v Nemčiji Bruning prevzame zun. ministrstvo — Za sodelovanje s Francijo Berlin, 24. januarja, kk. Mnogi dogodki poslednjih dni, posebno nova politična orientacij:) katoliškega centroma, dokazujejo, da se nahaja Nemčija na predvečeru važnih dog dkov. Govori olne slovesne akorde, ki so IJotein vlivajo dol na vernike v strnjenih valovili iiujinilejše harmonije. To je bil Briand. Tega ue jjoznanio več. Seveda, takrat je I »in rezouancu še dol»rti, danes pa je Evropa, ki je h voj ôas znala drhteti, preobložene s trdim gramozom nacionalističnih utopij in pohoje-nih, neuresničenih želja. Danes F v roj» ne vibrira TOČI Tako je tudi prodsinočnjj Briandov mirovni manifest, vsebinsko lep in neoporečen v pred-našanju. izzvenel brez velikega odmev«, katkor se porazgubijo akordi organista /h verniki, ki »e t ritmoma ženejo proti zhodu. Po desetih lrtili shajanja in zborovanja, mirovni manifesti re« ne napravil j a jo več dobrega utiša. ( Vu i i/ fx>car-na, Tlioirva, Londona in Pariza so nas razvad i W. Nad Evropo se črmdalje bolj zbirajo giivraini. Na dnevnem redu konference je bila cela vrsta vprašanj. Zamišljeno je bilo, d« bo pan-evropski koncert na jk resnejši uvod za druge točke, ki so izgledale manj harmonične. Briand bi imel znevirati svojo vijolino, ter zapeti, kakor rojaka ptica svojo očarjajočo pesem o vesoljnem bratstvu. V tem omiljenem ozračju bi sc potem obravnavala I »olj trnjeva vprašanja, kakor poljsko-neinški spor, klici |н> pomoči raznih narodnih manjšin, votlo grmenje h. gospodarsko uničenih agrarnih držav, suženjstvo v Liberiji, splošna razorožitev. Vse se jc izvršilo po sjx>-du. Paoevropska komisija je podčrtala (»otrobo vseevrojiskegn sodelovanja, poljski in nemški zunanji minister sta izbobnolu svoje govore, manj.šin^ko vprašanje se je preložilo no j>rihod-nje zasedanje Sveta DN, usoda dveli milijonov sužnjev v Liberiji je bila izročena v novo pro-učava.nje posebni komisiji, ki naj pozneje prinese svoje predloge, poljedelskim državam se je obljubil nov mednarodni kongres, ki ga naj skliče Mednarodni agrarni inštitut v Rimo. Obcča.li so jim posebne agrarne kredite, ki bi velesilam dovolili, da s«; smejo vmešavati v notranjo [»olitiko obdarovancev; glede razorožitve j» se je izrazilo soglasno mnenje, du se naj prihodnje leto skliče mednarodno razorožitvami ! bi se pa obvezati, da ▼ tem čatu, dokler traja kredit, ne bo prihajala na dan z rerizionističnlmi vprašan)!, niti nc bo zahtevala moratorija za reparacije. Jamstvo za to posojilo bi nudila nemika industrija z ozirom na težki gospodarski in linaač-ni položaj države. Dr. Bruning je trdno odločen iti po tej poti. Edino ma je bfi do sod«) napoti dr. Cortins. Radi tega bo dr. Briining tudi prevzel tnnaaje ministrstvo. Francija je nerazpoložena radi nacionalistične propagande, vendar se naglasa možnost, da bi nacionalisti mogli sodelovali ne samo na vladi, nego prevzeti v svoje roke tudi vso oblast. Dr. I Bruning je odločen, da prične ostro borbo proti narodnim socialistom. V prvi vrsti bi od industrijskih krogov zahteval, da Hitlerjevi stranki odrečejo vsako finančno pomoč. Varšava, 24. januarja. AA. Konfre« jugoMo-\ansko-poljske lige bo dne 24. aprila v Poonamju. Pri tej priliki bo cela vrsta prireditev ia predavani. Uvodno predavanje bo imel predsednik tr-goveko-industrijske zt>:roice v Pozmnju dr. Va-seško o predmetu: »Jugos'avija in njeni gospodarski odnošaj i do Polske*. Kongres se bo delil Da Iri odbore: prometni, trgovinski in turistični. Prometnemu bo predse- i ........ „ i-„i„„........ i - .. i лЛ„! „rorlc^nll, .k—„ I „„„„ konferenca v kakem mestu, ki razpolaga z za doval predsednik trgovinske zbornice v Lvovu, trgovinskemu predsednik trgovinske zbornice v Varšavi, turističnemu delegat iz Krakova. Vsakemu cd h aru bo dodrljen tudi jugoslovanski član, ki se bo s Poljaki menjal pri predsedovanju, Zveza industrijcev o zakonu o zavarovanju delavcev Pod predsedstvom g. Dragotiua Hribarja se je dne 21. t. m. vršila LXII. sejn Predsedništva zveze industrijcev. V razpravi o načrtu zakona o zavarovanju delavcev se ugotovi, da pomenijo ma-terijalne določbe načrta izvestno izboljšanje napram sedanjemu stanju. Nasprotno pa načrt ne prinaša one reorganizacije uprave zavarovanja, katero smo ponovno zahtevali. PredsedniStvo soglaša s sklepom ankete, ki se je vršila dne 20. 1. m. pri Zbornici za TOI v Ljubljani, da se naj Osrednji urad zn zavarovanje delavcev likvidira in nadomesti z Zvezo zavarovalnih zavodov vseh banovin. Tako spremenjeni zakon bo omogočil volike prihranke. Dokler se no izvede predlagana reorganizacija in se ne dosežejo pričakovani prmrânki, se ne sme izvesti stnrostno zavarovanje delavcev, ker je vspričo čiin dalje ostrejše krize uemogočo naložiti našemu gospodarstvu nova socialna bremena. PredsedniStvo smatra, da je resolucija predstavnikov organizacij nameščencev vse kraljevine, sklenjena na sestanku dne 18. I. m. v Belgradu, ki zahteva izločitev intelektualnih delavcev in trgovskih nameščencev iz občega delavskega zavarovanja ter raztegnitev pokojninskega zavarovanja nameščencev, ki je danes v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji, na vso držnvo, načeloma upravičeni). Ker Trgovsko-bolniško in podporno društvo v Ljubljani ne sprejema v zavarovanje onih nameščencev, ki so zaposleni v tovarnah, je vplivati v tem smislu, da bo to društvo zavarovalo vse industrijske nameščence, ki pripadajo Pokojninskemu zavodu. Tndustrijci o ban. proračunu PredsedniStvo razpravlja o banovitiskem proračunu zn 1981-32. Davščine in lakse. katere obre- menjujejo industrijska podjetju, so napram lanskemu letu znatno povečane. Uvaja se nova visoka obremenitev s taksami na nakladanje in razkladanje za prevoz na železnici. V nobenem primeru se ne bi smele te takse pobirati od blaga, ki se pjre-Viižii samo na industrijskih tirih in sploh ne pride na cesto. Pobiranje banovinskega k il I u k a mora biti v skladu z določbami zakona o samoupravnih cestah, ki dopušfci kuluk le tedaj, če redna sredstva in v kolikor ne zadostujejo za izvedbo odobrenegn programa za dotično leto. Zaenkrat še ne obstoji v zakonu predvideni petletni gradbeni program. — Banovinski proračun mora upoštevati vso opasnosl sjjlošno gospodarske krize. Nova uredba o notarjih doertniini hoteli, da bo moglo jiogosiiti kakih 4000 delegatov. Izbrala .«e je zopet naša draga, stara Ženeva. Na koncu jc sledila zopet !>olj ganljiva točka z mirovnim manifestom, ki je ublažil vso razburjenost in zavij morebitne sitnosti in prestale težave v usmiljenja j»olni pleše ljubezni do vesoljnega miru. Harmonijo je motila nekoliko pariška vest, da je bil strmoiglav-ljen Steegov kabinet. En sam grenek spomin je še ostal, katerega tudi mirovni manifest ni mogel izbrisati, namreč dejstvo, do se je prvič na mednarodni konferenci jasno in složno poikazuhi interesna skupnost med Italijo. Nemčijo. Rusijo in Turčijo. Delegati bodo odšli in nus prepustili svojim premišljevanjem. Mi bomo pa ohranili vtis. da je sedanje zasedanje bilo eno najbolj klaver-11 i h vso povojne (lobe, ter je dokazalo, do bodo nioruli ua žalost tresikniti v evropsko javnost elementarni dogodki, dm jo zdramijo k realnemu mišljenju. Tega nobeden ne želi. a vsa mednarodna politika po njem vipije. Naj čuva Bog nad Evropo im njeno kulturo! Belgrad, 24. januarja. AA. Na podlagi § 250, drugi odstavek zakona o javnih beležnikih (notarjih) se more v roku 2 mesecev po objavi ured- ______ (_________ ______^ be o številu in sedežih notarjev izvršiti zasedba vršit v i 'zakona" o javnih mest določenih z gornjo uredbo. Zato se vabijo z vsa, tudi dosedanji javni beležniki, ki so postavljeni na razpoloženje (§ 250, 3 odst. zakona o javnih beležnikih), ki žele kompetirati na katero izmed notarskih mest, da pošl.ejo najkasneje do 15. februarja t. 1. svojo prošnjo, taksirano s 5 Din neposredno na ministrstvo za pravosodje. V prošnji lahko vsakdo kompetiru na več mest in nazna-či po vrsti mesta, kakor se zanje najbolj zanima. Prosilci, izvzemši dosedanje javne heležnike, ki »o postavljeni na raspoloženje, kaikor tudi odvetniki morajo prošnji priložiti dokazila (izpričevala in slično) o tem, da obstoje pogoji po § 6 odnosno 8 in 243, 2 odst. zakona o javn h beležnikih, in da ne obstcjc p goji, navedeni v § 9, t. odst,, ločka 1, 2, 3, 5, 6, 7 in 8 istega zakona, ter izpričevalo o moralni neoporečnosti, ki ga more izdati pristojna oMast po čl. 6 pravilnika o iz-beležnikih. Dosedanji javni beležniki, ki jih je pfavilnik za izvršitev zakona o javnih beležnikih zatekel na položaju javnih beležnikov, prilože prošnji samo dekret o prejšnji namestitvi, odvetniki pa izkaz odvetniške zbornice, da so vpisani v vrste odvetnikov in da vrše prakso v zmislu predpisov § 9, točlke 1 do 7 zaikona o javnih beležnikih. Prošnje, ki se dostavijo po 15. februarju t. 1., ne pridejo pri tem nameščanju v poštev. Belgrad, 24. jau. m. 13. februarju se bodo v Madridu pričolu pogajanja med Jugoslavijo in Španijo za sklenitev trgovinske pogodbe.