gosp dar brtnišk m arodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 80 kr., za polleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 11. oktobra 1865. Gospodarske stvari. Crni borovec. govorih o pogozdovanji pustega Krasa se posebno priporočuje erni borovec, kot drevo za goli ap-neni svet pred drugimi stvarjen ; ravno to drevo pa je se kaže v dunajském gozdu do 3000 čevljev nad morjem visoko; bodo naj si tla plitva, suha, bodi si malo J------7 ujuivr prsti, sam apnénkov nasip, golo apnéno skalovje, to mu pri nas skoraj neznano y tedaj bo njegov popis tukaj na mestu. je prav pnmerjen stan ; njegove korenine na goli pleši rijejo v vse razpoke in votline. Nahaja se pa črni bor vendar tudi na peščenem svetu, na ilovici, na laporji; pa na debeli zemlji se vrednost njegovega lesa le manjša. Crni bor pa zemljišče ravno boljša s svojimi odpadki; rni bor ali borovec, na Krasu bor (Pinus pinaster, pinus nigricans, pinus austriaca, Schwarzfohre, osterreichiche Kiefer) se loči po bolj temni barvi svoje skorje in svojih igel od navadnega bora, ki se zate- v prsti > v *j * w v/ * w » wv v vijvjv^ KJ f vj a axi a \J v* k/ m w M. y ki se delà iz njegovih igel, se po tem bukev prav rada zaseje. Take lastnosti tedaj kažejo, kako da se črni bor za kamniti in apnéni Kras pred drugim drevjem posebne priporočuje. gavoljo imenuje beli bor ali borovec (pinus silvestris Weissfohre, gemeine Kiefer). Crni bor je domač y v avstrijskem cesarstvu, in sicer v dunajském gozdu v doljni Avstrii y na Ogrskem v Dalmacii in pri nas v idrijskem gozdu; po novem zasajanji se ga je tudi na Krasu več zaredilo. Podoba in rast črnega bora se kaže iz sledečega. Crni bor se lahko sam zaseje , ker ima več kalji-vega semena, kakor drugačni iglasti les; če se potroši na primernem svetu, in če so mu druge okoliščine ugodne, kalí že v štirnajstih dneh. Senčnega ali z go-ščavjem zaprtega sveta črni bor ne ljubi, nasproti je proti mrazu in vročini malo občutljiv. Mlado dre- Korenina je prav trdna; noben les v tem ne zmaga čr- nega bora, in prav čudno je, s kakošno močjo njegove korenine skalovje dalec presegajo in objemajo. Deblo črnega bora niže ostaja od belega, in malokdaj sega do 80 čevljev; nasproti pa je bolj močno, in je s 60 do 80 leti za 12 do 15 palcev debelo, v visoki starosti pa ima tudi za 2 Čevlja debelosti. Veje stojé v kolencih okoli debla, se v mladosti bolj kviško krivijo, v starosti pa bolj nizko obesajo kakor pri belem boru. Skorja je pri mladih izrastkih rumeno-zelena, marogasta, brazdata, v daljši rasti so debla in veje rjavo-zelene in gladke, rjavo-maro- skozi v starosti pa je skorja debela, Črno-siva, gasta, luskinasta, razkopana. S tem, da je skorja vesce izprva raste prav naglo, tedaj ga druge rastline ne zadušijo lahko ; v daljši rasti gré drevo na dobri zemlji naravnost in štručasto v višavo, na plitvem kam-nitem svetu pa veje silijo poprek na širjavo. Med 30. in 50. letom se črni bor najbolj razrašča, takrat začenja tudi seme delati; po tem se rast čedalje bolj manjša, ves trpež tega drevesa pa znaša 300 let in še več. Les črnega bora daje mnogo korist. Za kurjavo je boljši mimo vsega druzega iglastega lesa, malo slaběji kakor bukov les; za oglje je tako dober kakor bukev, in obilna smola mu za to stran ni napoti. Za stavbě je črni bor tako dober kakor mecesen; tudi ondi trpi dolgo, kjer se suhota z mokroto spremenjuje; sploh na mokrem pa je nestrohljiv kakor mecesen. Po- in skozi enaka, se črni bor že od daleč loči od be- seben dobiček od črnega bora je smola, ki deloma čista lega, ki ima proti vrhu bolj svetio, rdečo-rumeno skorjo. teČG iz ranjenega lubja, deloma se iz razpok strže. Les črnega bora je teži kakor pri navadnem boru, gost, prav trden, debelega pa enakega stremena, krhek in posebno smolnat; v sredi je bolj rdeč, kakor pri belem boru, pri kraji je rdečkasto-bel ; tudi trohni teže, gori pa bolj živo in dolgo. Sokovi črnega bora imajo Drevo pri 70 ali 80 letih daje po 7 do 10 funtov smole na leto, in smola se mu poredoma zamore 12 do 18 let jemati. Ce se taka smola skuha, se iz centa dobiva 80 funtov kolofonije in 18 funtov trpentina; Če pa se les prekuha v oglje, se iz vsacega sežnja derv nabere po več trpentina v sebi od vsacega druzega lesa. Popki Li JL \J JL\ ti JLi %Aš r v, y * ? uiftvv v^w w vuujm. v% va w va w 1 vedro crne smole. Igle od črnega bora so prav dobre so podobni popkom belega bora, pa so bolj veliki in temni. Igle ali listki so bolj dolgi kakor pri belem za nastiljo in za gnoj ; iz 1 orala črnega borovega gozda se dobiva po 45 centov suhega šilovja za ná- boru do celó do UVI U UU KJ ^UlU UU KJ palcev y U V U V ^AlA UUAUlVlj na pol okrogle, zakrivljene, prav bodeče, bolj temno barvene, pri koncu rumeno-rjave. Cvet se prikazuje konec majnika, mačiće so rdeckasto-rumene in konec vej nakopičene, storžki so temno-rdeči in po trije in še več skupaj na koncu novih izrastkov. Sad se zori v drugem letu, ter delà veči storž kakor pri belem boru, je rumeno-rjav, ter ima pod vsako luskino dve povem kaj perutkasti semeni, bolj debeli kot pri belem boru. po dve v eni nožnici stiljanje. Hicinger. zbora avstrijskega gozđnega društva. Iz Trsti listu „Novic" štva, potujočega po primorskem lep Gosp. dr. Orel nam je v 39. in 40. popisal obravnave gozdnarskega dru- Krasu. Naj tudi še jaz Poglavitni stavki zastran Krasa, ki so bili izrečeni Kar se tiče kraja", na kakoršnem črni bor raste, v velikem zboru, in ktere naznanja tudi tržaški časnik mu je apnéno zemljišče najbolj ljubo. Na takem svetu L JLSt V 1X1 JLá Kf \J JL v y 11 <13* U w 1 \J U V* ptembra), bili so sledeči 330 Kolikor kaže vse ogledovanje in preiskovanje j s e Eras sploh ne vidi v tako slabém stanu, kakor glas o njem gré; zakaj v druzih deželah se vidijo mnoge bolj puste pesknate in skalnaté strani, na Krasu sploh bolj skratiti, in bolj rodoviti prostori se kot posebno srenjsko premoženje oskrbovati; umetno pogozdovanje morajo taki gozdnarji vo- ščanje 1. najbolj ogoljeni kraji Še zmožni za novo obra- pa so diti, kteri imajo veliko vednosti in velike skušnje; taki posestniki, ki pusta zemljišča prostovoljno ) vita prst; ker se med golim skalovjem še nahaja rodo- pogozdujejo , naj se davka prosti puščajo za tak po- četek 2. velik del kraškega sveta je le opustočen gozd ; novo pogozdovanje je prav tehtno za kraške de- ki ga je samo treba varovati živine in sekire, da bo žele in za celo cesarstvo, kteremu je jadranskega morja sam od sebe zopet se v dober gozd spremenil ; silno potreba, če hoče ohraniti in povikšati svojo mo- 3. kar je doslej za pogozdovanje pustega Krasa gočnost in velikost, tudi imetje in blagor svojih držav-storiio tržaško mesto, poglavarstvo s posameznimi sre- ljanov; zatoraj naj tudi gozdnarsko društvo po pri- merni poti pripravi prošnjo do visoke vlade, da bi ona njami in posestniki vred Je ljivo za prihodnje ravnanje; hvale vredno , tudi poduč- če se to delo ni po vseh stranéh dobro pospe- pustega Krasa. tudi pripomogla za potrebne stroške pogozdovanju se zastran volje in truda nikomur ne sme hvala To so bili poglavitni pomenki in sklepi v imeno- šilo, kratiti; kar je krivega, je to, da so se drugotne gozd- vanem vélikem zboru avstrijskega gozdnega društva v narske skušnje premalo porabile ; vprihodnje je potreba, Trstu. da izvedeni gozdnarji pomagajo pri tacem početku. Ako bi kdo tukaj hotel kako opazko pristaviti Je Po svoji sedanji lastnii se Kras v tri razrede prva ta, da je bilo ondi glasno in razumno rečeno, kolike tehtnosti daje jadransko primorje za sme razdeliti: gozd so prostori, ki niso druzega razun opustočen vse avstrij sko cesarstvo; v državnem zboru na > kjer je treba le pašo in daljno pokončavanje od- Dunaji je o posvetovanji za mornarske potrebe mnogo vračevati, m zopet se bo vse obrastlo ? prostori, ktere je treba umetno pogozditi, n^i. i^jotu u^miv, ivi i* lu vaija j av oui joag vjl kj hkj y je pa vendar še dosti zemlje , da ni treba posebnega zbadljivo imenoval sladkovodne politikarje (Síisswasser- kjer odbornikov drugač govorilo , tako , da jih je neki dunajski časnik, ki rad zagovarja južne avstrijske dežele> prizadetja ; politiker), ker niso hoteli spoznati, kolike cene za vite prsti. pusto kamenje in skalovje , kjer manjka rodo- državo je slana voda ali morje Drevje, ki se za pogozdovanje priporoča: 1. kjer je prostor le opustočen gozd ondi se bodo Druga opazka bi se utegnila pristaviti, namreč da razun zasajenja gozdnega drevja po kraških puŠčinah bi koristile tudi zasaje za pičo tečnih rastlin. Na Fran- taka drevesna plemena sama dalje zarejala, kakoršna cozkern blizo Pariza, kakor piše znan nemški časnik še od pred ondi zastajajo; (Neueste Erfindungen Nr. 32, Jahrg. 1865) se delajo kjer ima prostor še potrebno zemljo, pa se mora poskušnje z lečnato rastlino (Ervum erviilia L.), ki se vendar umetno pogozditi, ondi se primerja domaće listno drevje nahaja zlasti v algerskem zamorji, pa tudi drugod krog stris j , namreč: brst dvojnega plemena (ulmus campe- srednjega morja; Arabljani jo imenujejo po svoje krs a u. tuberosa), hrast trojne vrste (quercus pubes- ali ah, božja poslanica, ter pravijo, da jim jo je Bog cens, q > cerns, q. robur) y javor dvojni (acer campestris y poslal i da bi njihovi konjici in juncki ne poginili na a. pseudoplatanus), jesen (fraxinus ornus) in crni gaber suhih puščinah. Ta leča ima veliko strokov, toliko kot (ostrya vulgaris), topol dvojni (popolus canadensis, p. pereš, polnih sitnega zrnja; stolčeno zrnje je dobra pica nigra); vmes pa služi tudi črni les ali šilovje , zlasti za živino, dvakrat bolj zdatna kot ječmen. Na Zamor-črno borovje (pinus austriaca) ; skem ta rastlina dohaja na pustih in golih pečinah; na kjer je pa prostor zgolj pustota in gola skalo- Francozkem je tudi dobro dorastla napustem apnénku. na suhi planoti in brez gnoja; kraškemu svetu bi taka vina, ondi se pred drugim prilega črni bor (pinus au- striaca), ki je domač les na Krasu; vmes pa je dobro rastlina tudi utegnila koristiti, ali če ne tista tudi listno drevje. Način, po kterem bi se pogozdovanje imelo ) pa ktera goditi : Skoraj enoglasno je bila priporočevana saditev ske učilnice sploh ne obsegajo samo poljedelstva druga. Tretja opazka je ta, da je silna potreba za bolj zmožen poduk v gozdnih rečéh. Na Nemcih kmetij- . sad- hitra in manj joreje in vinoreje, obračajo se enako nagozdorejo; tudi vi " » • • » v 1 1 1 1 v TT * • • gozdnega drevja, ker je bolj gotova draga kakor setev; vendar semenišče ali drevesna šola se nahajajo posebne šole za gozdnarsko reč. V avstrij- "ostaja gozdnarska šola v Mariabrunu blizo Dunaja; tista pa Pri za mladi sadež bi moglo povsod ondi na mestu biti, kjer ga je treba rabiti skem cesarstvu je bila sicer že od poprej in se presajati bi se mogla enoletna, dveletna ali po je pripravljala le možé za više gozdnarske službe. večem triletna drevesca, in sicer po štiri do pet čev- tehnični viši učilnici na Joaneji v Gradcu se ljev nahaja narazen; dobro pa bi bilo, da bi se sadež s kup- zdaj tudi poseben oddelek za gozdnarske vednosti ^ a a * m m ^ Il à m ».A m % « a a * * cem obsul ? ? 3» kar saditev bolj priporoča kakor setev je to iVMi oauiigv uuij ^/li^uiu^a xvaawi ooic v , je tu, da se pri njej lože odvračujejo sovražniki enoletnega sadeža veliki gozdni planoti zamore mišji zarod odpraviti enako je drugod na Avstrijskem pri viših kmetijskih šolah na pr. v Altenburgu tudi privzet poduk o gozdo-reji. Vendar za niže gozdnarske služabnike je doslej v drevesni šoli namreč se pred kakor pa na še manjkalo pripravnega poduka. Kmetijsko društvo v Avstrii, ki je že poprej napravilo poljedelsko šolo tudi jv^vau. J»t»uv»i uuujvi v uxiojt ii»iuu uu^iaviui , vuui UlŽl V S till , J\.l J*3 iiC uapiavnu ouiu ki koreninice izlečuje, zavrniti, pozna zmrzlina y Grossau-u, tudi vino- in sadjorejsko šolo v Kloster- zima j zabraniti, poletna suša zavarovati. neiburg-u, je letos odprlo še gozdorejsko šolo v Hinter- Kar se tiče gospodarstva po kraškem svetu, briilu blizo Dunaja. Kako je s takimi učilnicami na je bilo to govorjeno: slovenski zemlji? Stajarsko kmetijsko društvo zdaj če se zemljišča puščajo v občno rabo vsakteremu napravlja kmetijsko šolo za slovensko stran v Ptuji; v občno pašo, to ne daje novemu obra- Ljubljani pa se ni dal mali začetek kmetijske šole dalje v soseski, kot v ščenju sveta nobenega vspeha ; tudi vsa zemljišča sploh obdržati zavoljo na drobno razdeliti, se ne kaže dobro, le tukaj in tam-kaj bi razdelitev utegnila koristiti; občna paša se mora Bog ve ) kako bi se najbolj prav reklo! 33 i Xárodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. Kdor od doma ne gré, domů ne pride : hajdimo darstvo , kupcijstvo in obrtništvo. vKolikor vse to za - předku za drugimi državami ostaja, tem, da se in nemarja toliko za tuje dobro skrbi in sama boža domá obrtnij na tuj še veče zlo je ------- --- ~ trgovina zanemarja, denar ne gré samo 7 tedaj po svetu in oglejmo si ga, da pridemo domu. domá pravega zaslužka nima še tako marljiv človek so razne fabrike Avstrii je vsakdanji govor in pisarjenje o novih > naredbah in prenaredbah; ta hvalisava to in uno, je Avstrija nad vse , drugi pa sopet vse graja, da da ne se lahko vsak in pošteno živí ak edaj ------ "-J*"- ima zdrave roke in pamet, dobro pa se, sliši po celi Avstrii ni more biti slabeje kakor je v Avstrii. Kaj hoče pri tem početi neskušen in nepraktičen človek? In v Avstrii denarja, ni zaslužka! nic se ne prodá! pri tem pa se prenehoma po časnikih čita, ta fabrika je prišla na kant puueu Liesiiuseii iu uupraiiLiueu uiuvei*. r jlll v nvsini a^t, ta rudnik se je u^uoui ; uoiavu uiujčiju je nepraktičnih ljudi le premnogo, nekaka teorija je v ne živeža. Kako pa to , da na Sak son skem pustil delavci nimajo ne delà an- obče zavladala: projektira in teorizira se, pa projekti gležki hočem kasneje govoriti), kjer je toliko raznih ostanejo večidel na papirji in teorija v šoli (ako je še fabrik, imajo vendar vse toliko delà, da sem slišal fa to), I HH I ■■ ■IH I I ..... "BflHl i ^ j W V^UlUUl LLC* ^JCX pil f L LLL LKjKJLIJ CL V OUH yCA K\ KJ J O OU y J ? vívim ^ vim U^ill OilOCIl X C4 stvar pa se kreče po starem kopitu. Dosti je sopet brikante tožiti, da jim za dobro plačilo delavcev po vse do- manjkuje?J Našel sem pa tudi v saksonskih fabrikah bodi v se taka sara mače , ki vse tuje cenijo , pa brez premislika zametavajo. Vsakdo mora pritrditi, da je vse to veliko zlo za se vé da Cehov, pa tudi Magj in Hrvatov čudil sem se obče blagostanje, tedaj tudi premislika vredno bi se temu ali unemu v okom prišlo. ) kako da nobenega Slovenca. Delavci so se hvalili, da imajo tù boljše plačilo kakor domá. Kako je tedaj to. da avstrijski fabrikantje brez delà hirajo? kako da Spremijaj me, dragi čitatelj , iz Avstrije v druge njihovi izdelki niso takošni in po taki ceni, kakor so države; tam najbolje vidiva, kar imava domá dobrega drugih? kako da se delavcem tako ne plačuj ali napacnega Denar je sedaj „nervus rerum gerendarum" povsod ; uredbe, po kterih se blago spravlj s tem se morava dobro oskrbeti, ako hočeva domá kakor na tujem? Jaz mislim, da so fabrike / poti in Jb°lj pa slabe Čez mejo > manjka v Avstrii prepotrebnega „rizika* y in inači nama veliki „pasus" malo koristi. Pa denar, posebno avstrijski, kako težko ga je sedaj dobiti, vendar, kako nicimen je: srebro in zlato je v Avstrii darstvo, ravno tako lahko cvetele kakoi in in „enerzije* pogumnega podvzetja v vsem, posebno pa v trgovini Avstrii bi obrtnija in kupčija, še bolj pa gospo "redko kakor bele vrane, in bankovci je „ ali so „lažnjivi" y kar padnih dr- žavah, samo da bi ljudi isti duh navdajal. Poleg tega ažio" iznajden. Kupiva si v Pragi pruske bankovce pa ima ravno umna obrtnija in kupčija in obči napre «n „kassenscheine" in potem hajdiva v Draždane ter dek v pravi omiki posebno pri avstrijskih Jugoslovenih premišljujva tam o avstrijski denarni stiski. Pa kako sveto nalogo, da proti vzhodu poravná to, kar je tur- mogel popotnik v Draždanih, kjer je toliko zname- ško barbarstvo zakřivilo in še krivi; saj se od te strani Da! ogledal sem si Avstrii tudi najlepši dobiček obeta. Zdaj idimo pa po železnici (peš hoditi bi človek nitega videti, na tako misel priti znamenitosti od „grunes gewolbe" do crnih kotlov > pa zamislil sem se vendar le v avstrijsko denarno stisko moral dolgoč in glada umreti) akoravno 7 hvala Bogu, mene ni lomila — ker videl sem ravnine v Berolin in pustimo Saksone prek eplodn društvu mi > je potujoč Hamburžan, ki se ne more dosti načuditi kako krasna in romantična je „saksonska Svajca". Ko skem toliko avstrijskega srebra? To premišljevaje zadel mu jaz rečem, da so na Kranjskem, Stajarskem in Ko- iu dobil, ako sem zmenjal kak prusk bankovec, le avstrijski nov srebern denar. Kako to, da je na Saks o n- sem na dva glavna vzroka avstrijske denarne stiske, roškem še veliko krasnejše in romantičniše gore me luoabiu OV ► VlliiV m HUUVJUU iu i vuiMUUiVUlOV guxo , 1X11 namreč: zanemarjeno obrtnijo in nesrečni ažijo. Av- celó pomenljivo pogleda. Drug družnik mi je bil Sak-strija je v napredku dalječ za kraljestvom saksonskem sonec, potujoč s svojo ženo, tremi hčerami in enim zaostala in to posebno v obrtnii, kar je Saksoncem na veliko korist. Saksonija ima na 272 2,100.000 stanovnikov , kteri večidel pri živi in umni obrtnii na sinom p o staj Bil je prav natančen nemšk turist; na vsaki habt ihr den Namen des Ortes kriči: „Kinder, schon aufgeschrieben?" in se vé da po njegovem iz- na- maloplodni zemlji še v občem blagostanji živijo; 3proti pa, na pr. lepa in toliko od narave nadarjena Stajarska živi na 390 □ mil. komaj 1,100.000 ljudi in kako je v sedanjih okolinostih obče blagostanje!? zapi gledu si ga je vsak iz družinice v svoj „notes" sal ; samo da je bilo ime, če tudi je kraj in mesto kakošen kurnjek bil. To ti omenim le zato, dragi čita teli > da vidiš, kako natančni so drugi turisti (popot strii in Saksonii Ako človek (izvzemši Cesko) obrtniško življenje v Av- niki), pa če prav jaz sam nisem tak, imam svoje muhe "in sedaj v Berolin přišedši, ti sopet hočem o stvaréh govoriti, ktere bi drugemu niti na pamet ne prišle, . (Dal. prih.) promotruje, dozdeva Avstrija roke križem držala in se mu, kakor da gledala, kako majhna to Žensko življenje in ženska ljubezen. Prosto po nemškem. Saksonija marljivo delà — pa potem drago kupuje iz- pa, česar pričakuješ, opustim delke in zeva pri praznem žepu, med tem ko Saksonec _ se muhljivo smehljaje avstrijsko srebro na svoj kupček spravlja. Veliki del obrtnijskega in kupčijskega blaga, pri kterem se more reči, sramota je, da se to domá ne pripravlja, prihaja za drag denar iz Saksonije. Trgovec plačuje to blago s srebrom, da ga v Avstrii dobi, plača na bankovce ažio, in koliko to znaša v veliki kupčii ! Avstrijanec je s svojim denarjem vedno na ledu, dokler na bankovec tolike procente plačuje ali dolguje. Poleg obrtniških izdelkov je še eden glaven faktor, kteri iz Avstrije srebro pobira, in to so knjige. Menda Kar njega ste zazrle Slepé ste mi oči; Saj drug noben ko dragi Pred njimi ne stoji, bedečih svojih sanjah ne rečem preveč, da je v Avstrii polovica knjig iz Nemčije in to se ve, največ iz Saksonije; koliko se pa za te potroši! Dokler je ažio, kuje Avstrija srebrni in zlati densx za inostranstvo na škodo domačo. Silna potreba je za Avstrijo , da si zboljša gospo- Gra vidim vsaki čas, Temino razjasnuje Njegov premil7 obraz. Brez luči in brez barve Krog mene scer je vse 7 * 332 Ne maram več za igre Prijazne sestrice ; ; rajše bi plakala samotni izbici Kar njega ste zazrle Slepé ste mi oči. Najlepši je predragi, Je mil ino krepák , Prečvrste je postave In hraber je junák. Na modri tam višavi Se zvezdica blišči y Tako na mojem nebu Predragi mi sveti. hodi svoje poti, Okinči lepi dom, Le videti te hocem In blaga y tužna bom ! Da vedno za-te molim Tega celó ne veš, Pozuati nizke dekle Visoki tud' ne smeš. Iz deklic najžlahnejšo Si v zakon moraš zbrať Blagosloviti hočem PresreČno tisočkrat. y Od radosti velike ^ Točila bom solzé Ce zraven tudi poči Ubogo mi 8rcé! Ali so sladké sanje > Al se zbudila bom z njih; Ali je vendar resnica, Mene je snubil iz vsih? Menda je milo izrekel : Draga, na veke sem tvoj U( Menda ) al to so sanje Zmota igrá se z menoj ; Da bi umrla v omami njej me je ljubi objel, Da bi me angelček smrti Sabo vrh néba zdaj vzel! prstan moj na roki y Obroček y ti 9 y z zlatá! Pobožno te poljubim Poslan si mi z nebá. Minulo je dětinstvo, Zvenel njegov je cvet Samotni, zapuščeni, Ogledala sem svet. > prstan , ti, na roki Ti Obroček lep in mil, si predragost se Življenja mi cenil. Le njemu bom služila Le njemu podelim Prerevno svoje bitje In čésar si želim. y prstan moj na roki \\___VI 1 9 Obroček j ti y z zlatá ! Pobožno te poljubim Poslan si mi z nebá. Strézite sestre Srečni nevesti Danes s pripravno rokó Venčajte glavo mirto cvetečo Krog in okrog mi lepó. Zmiraj veselo, Zmiraj preblažno Bilo pri njem je srcé, Dragi je vedno Górko zaželel Slave današnjega dné. Pojte Sestre > na pomoč y 9 spodite neznani nemir: Čudni Da ga pozdravljam čistim ocesom Njega y 9 blaženstva izvir. Zdaj se približa Že nin predragi Solnce. o. & > daj mi svoj svit! Njemu se nagnem Krotko, ponižno Hočem pokorna mu biť. Rožice mlade Njemu trošite, Cvetje naj raste pred njim; Bogom 9 ve sestre y Srečna, otožna Blaga! se vam poslovim. Zakaj me ogleduješ, Začuđen in zavzeť, Kar sólzice prelivam, Tega ne veš umeť ? Naj trepeteva solza Saj zá-njo mi ni mar Ker biser ta presvitli y Je veselja dar. Kak težko mi je srce In kak se veseli Izreči, kar občutim y 9 y Mi manjka skor moči. pridi meni 9 dragi 9 In skrivaj si obraz, Natihoma šeptala Veselja bodem glas. Zakaj y da milo plakam 9 To menda > zdaj umes > Al videti solzice y Predragi, več ne smeš. Zatorej te objamem, Pritiskam na srcé čuti, kako tolče y y Kak7 sladké so solzé. Tu pri moji posťlji Je majhen 9 miren kraj Tu bo stala zibel In v njej še sanja zdaj. 333 Al jutri bo zorilo la sanja več ne bo In tvojo bo podobo Zagledalo okó. 7 Počivaj * na srcu mi, dete, sladko, Ti, moje veselje, ti, moje nebó. Ko sem ga zgubila, Ki mi bil je svet Sem gojila zvesto SiSe ljubezni cvet. Hrabro podpírala Strto sem srce Iskrice ljubezni j Starki še sveté. Ljubezen, ljubezen je radosti dom, To vedno sem rekla, trdila to bom Slavila življenje sem srečno nekdaj y Al bitje preblažno mi še le je zdaj. , ki skrbno goji Otroka, ki lepo ko roža scveti, Le ona', ki ljubi } m mati umé Le mati pozná Ljubezen nebesko in srečo zemljé. O mož je prereven, ker dano mu ni) Občutiti radost, ki ženo blaži. Kak sladko me gledaš, kako se smebljaš Al mamico svojo že, ljubček, poznaš? Počivaj na srcu mi, dete sladko, ) Ti, moje veselje, ti, moje nebó! Prvikrat si me užalil, Toda strl si mi srcé Neusmiljen, saj počivaš temni raki, o gorjé y î ; Zdaj poglede le pobešam Ker veselje vse je preč Sem ljubila, sem živela Ino živa nisem več. ) Tiho hočem žalovati Palo zagrinjalo je; Bogom radost, z Bogom sreča Boďte zveste mi solzé! ) Hči edine hčere Dete sprelepó, Tebe blagoslavljam velo zdaj rokó Tvoje je življenje Svet ti je odprt Mene skor objela Bode bela smrt. y i imam sive 9 Láse Lica bleda zdaj, Mlada in cveteča Bila sem nekdaj. Srečno sem ljubila Poročila se Tudi Leta boš stara hité. 9 Naj hitijo z Bogom Vse je le bežnost Toda vari skrbno Srca si mladost. Vedno rek ponavljam, Rek poprejšnjih dni: Sreča je v ljubezni, In ljubezen v nji. Hči edine hčere Dete sprelepó Tebe blagoslavljam ~~ velo zdaj rokó Ako srce poka Le junaško stoj Bol ljubezni nosi Ko zaklad seboj L u i ! ; Pesj ak -o va Narodne stvari. En teden na Dolenskem. . Spisal Valentin Zarnik. (Dalje.) Prekrasen, iz spomina neizbrisljiv bil je pogled iz predmestja Kandije pri mostu čez Krko proti mestu na skalnatém bregu; bil je to eden tistih trenutkov, ki se člověku le redkokrat v življenji pripetijo in se mu zarad tega toliko globokeje, neugasljivo vcepijo v srce. ne naj manj šega oblačica na nebu pri Avsterlicu, navzdol v Kandii si, dragi bravec, Misli s solncem Napoleona I. in na mostu Sokoleva peresa in rdeče srajce z novo- meško bando na ix^oiw wauuu u« čelu, navdušeno igraje ^«o^v« Slave", v hišah na skalnatém brdu vsa nadstropja in vsa okna z gospemi in gospodicinami natlačena, da so komaj mogle dihati, entuziastično Sokolcem z belimi rútami v pozdrav mahaje, na mostu pa ljudi, da se nismo več gibati mogli; večkrat smo morali postati Naprej zastava 9 da smo sopet v korakanje prišli, vsi vikaje in kričaje na vse grlo : f> Na zdravje Sokolci!" 9) ivio Slovenci!" „Slava Ljubljančenom!" da se je jel skoraj most podi-rati. Sokol je smel ta dan ponosno reči: „veni, vidi, vici!" Midva sva se pa ogledovala pri kak siv plajšč saboj prtljagi, ali ima kdo logo y ker imajo navadno rdečo pod- 9 da bi se bila narobe va-nj ogrnila in tako saj na pol Sokolcem bila podobna, da bi se mogla deliti v slavo njihovo, — pa ga žalibog ni bilo moč zavohati in morala sva ostati zgubljena med množico in audijencijo dajati svojim mislim. hon Slavni francozki pisatelj Proud- pravi 9 da vse se dá zapovedati in prisiliti 9 entuziazem ali navdušenje nikdar ne! Res bi bil lahko kdo komandiral Novomeščanom : „Meine Herren! also jetzt dreimal Hoch!" in zahrkalo bi bilo iz grl: Hoch! Hoch! Hoch! kakor da !" na mostu so iztekali iz sredine mecêsnove grče žagal ; „Slava!" m „z^ivio srca, in marsikter možic poprej nemškutar ali pa celó nič, je naenkrat čutil, da ima še v dnu srca neko dozdaj nepoznáno, popolnama skrito žilico, kteri se pravi: slovenska národnost. ki se ne dá uničiti, ktere ni nije na stare dni hitreje jela y kdar čutil, in naenkrat mu biti kot nikoli dozdaj druga ktera si bodi. — Popot-nica (marš) Sokolova čez most v Novomesto bila je za nemškutarijo, ki se je tam 500 let gnjezdila, šopirila in na videz že popolnama vkoreninila, pravi Waterloo! Ako Bog dá in sreča junaška, je odslej, mislim veke potlačena; > se ve, da migal bo na "MU4V.i y -----y še dolgo sèm ter tjè kakošen rep kakor pri gadu, kadar se mu odseka glava, to nas ne plaši, ako mu je enkrat glava strta. Po kosilu se je čedalje bolj začel veliki trg oživ- 334 Ijati, Sokol za Sokolom je prihajal radostnega lica si bolj natanko Novomesta ogledavat, pa ne več sam, ampak vsak z zalo gospodičino na strani, nekteri bolj srečni so imeli drugo na levi, drugo na desni, nekteri pa Še celó po tri, vsi lepo slovenski brez bissensbos-en-skega mešanja kramljaje in prav srčno se radovaje. — Neki debel méželj poleg mene zagodrnjá: „ti le slovenski uzarji so pa še vse huji kot lovci *); stavim svojo glavo, če ta-le rdeči narod dolgo pri nas ostane, ne bo hotla nobena krinolina več nemški znati!" V resnici so mestnjani radovoljno zaupali svoje hcerke našim vrlim „uzarjem", prepričavši se, da niso sami kselači in fakini, kakor so se nekteri protivniki trudili glas raznesti, da bi bili lahkoverne mestnjane pripravili v strah pred to „drhaljo." Vse laži o Sokolcih pa so izginile , ko se je začulo, da so tudi dohtarji vmes, ker dali so, kot sv. Mihael, Sokola dohtarja Gestrina, mojega starega prijatelja, na desno stran tehtnice in njegov dohtarski klobuk je tako pezo na našo korist potegnil, da na-zadnje so se jeli tišti mestnjani, ki niso dobili nobenega Sokola v stanovanje, strašno ježiti, da so jih ravnatelji svečanosti tako prezrli in zanemarili. — Vem sicer, da je veliko čevljarskih, šivankarskih in drugih rokodelskih pomočnikov, ki so mnogo pošteneji in národněji kot marsikter méželj z dohtarskim naslovom, pa kaj se če? Ko bi Henrik Heine, ki je bil sara gottingeniansk dohtar pravdoslovja, milijonkrat sarkastično ponavljah „die Herren Doktoren haben oft lange Ohren", vse nič ne pomaga pri našem meželjnu. On bi ne mogel zapo-pasti, kako da je mogoče iz prostega drvarja postati prvi advokat svoje države brez dohtarskega klobuka in potem načelnik najmogočneje države tega svetá, kakor je bil preslavni Abraham Linkoln, ki ni kot učenec nikdar videi nobene sole od znotraj. Ker smo pa ne le mi Slovenci, temuc vsi narodi evropski še za nekoliko sto-letij oddaljeni od te prave demokratične izobraženošti, povem Novomeščanom v tolažbo, da imamo pri Sokolu toliko dohtarjev vseh fakultet, da bi lahko ž njimi vsa profesorska mesta precej popolnili, ako bi kadaj mislili Novomeščani napraviti národno slovensko vseučilišče. Ljudsko veselico popoldašnjo na trati unkraj Krke obiskal je prosti narod v mnogobrojnem številu, gotovo ga je bilo čez 4000. To se po- sebi razumeva, da je bil Sokol sopet središče vse zabave; možje v pruštofih in žene s pečami na glavi so se strahovito okoli njih drenjali. Nepopisljivo bilo je za me zabavno, kako je narod ugibal, kaj da so prav za prav ti ljudje v rdečih srajcah brez orožja in da se (pri telovaji) zvijajo kot kace? Nekteri so rekli, da so to slovenski vojaki, ki so mislili „majstu" dopoldan z naskokom vzeti, pa so se jim Novomeščani poprej podali in rotovški gospodje so jim poslali deputacijo do Krškega s poročilom, da se bodo vsi „purgarji" vpisali med nje. Sosed je pa z glavo kimal kot neverni Tomaž, rekoč: „To so same marnje, gospóska se je zbala, pa nam ni hotla nič povedati, — to tijeFrancoz, pa je kar na tihem přišel!" — Podam se dalje k drugi tropi množice, kjer je v sredini star mož z belimi lasmi to-le pripovedoval : „Moj stari oče, Bog jim daj večno luč, mir in pokoj, so nam pripovedovali, da najhuje ljudi na svetu ima Rus, in to so peslajnarji, ki najprej zalaja, potlej še le kaj reče, ali pa tudi precej vgrizne, prišli pa bodo časi, da se bo vse vozilo po železni cesti in takrat se bodo prikazali na Kranjskem ljudje, ki bodo imeli obleko s krvjo namočeno, reklo se jim bo krvavosrajčneži in močni bodo kakor naši preddedje v starodavnih časih in gospoda ne bo hotla več nemski znati! —- in ljubi moji, to vam niso nobeni drugi, kot ti le; orožja nimajo le zatega ' I ê • • » 1 tî y f % 4É» W iPlT^n yj H . c ^Bt Ifr f » Kï il % . W I / ' 1 il^Hfc fit JHUf*^ ÍB1 • *) Ravno 14 dni pred je posadka c. k. strelcev odsla. Pis. voljo, ker bi nas sicer vse precej poklali in podavili!" — Osupnjeni so ga nekteri gledali, večina se je pa rahljala in nek mlad fant reče : „Kaj bodo le nek ti-le škricmančki; če veter potegne, pa vse v Krko zanese!" Al sivec ga resno pogleda in zavrne: „Fantalin, poglej no zdajle v sredino!" — To je bilo ravno takrat, ko je Sokol gosp. Videc z mazinci premetavai cente kakor frtavke. Videvši to, so vsi omolknili in globoko zamišljeni odšli, morebiti se jim bo ponoči celó sanjalo od antikrista, ker treba bi res bilo , da bi v sedanjih časih enmalo denarja med nas razsejal. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Celovca 10. okt. = Menda „Novice", ktere še niso nič o tem omenile , niso časnikom verjele , da je slovenska naša čitalnica kupila nemški časnik „Draupost", ker od nikodar drugej ni toliko pšic priletelo na vašega „Triglava" kakor ravno čez Ljubelj. Mislile so gotovo, da to ne more biti. In — niso se motile, kajti čitalnica naša je uboga in nima norcev, da bi časnike kupovala, pa jih po pravilih svojih tudi ne more. Pri nas v Celovcu je marsikaj le na videz, tako je tudi slovenska naša čitalnica le na videz posestnica nemškega časnika, ker se množim prvakom potrebno zdi, da se zadeve koroških Slovencev zagovarjajo v nemškem jeziku. Vidite po takem iz tega, da niste v Ljubljani zaslužili tistih nesramnih psovk, ki ste jih po nas sprejeli, o kterih pa ste možato molčali, kakor zdaj molčite, ko naši slovenski prvaki za svoje interese špogajo nemški časnik. Iz Doline pri Trstu 30. sept. J. Z-ki. — (Br- žanka.) Kakih 13 let je že, kar je začela bolehati vinska trta v Bregu (v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ricmanju in Prebenegu). Letos je mili Bog sopet dal Brežanom zdravega in posebno sladkega vinca, ker ga je suša precej pritisnila. Tržičanom in druzim dobro-okusnim Gorencem se tedaj sopet ponuja priložnost, da morejo piti izvrstno bržanko. Avstr. vedro belega vina ali prave bržanke velja sedaj 10 gold., s časom pa utegne biti draže. O tukajšnjem narodnem življenji bi se dalo tudi marsikaj govoriti; al naj omenim le to, da iz Kopra pošiljajo ljudém vse v laškem ali nemškem jeziku, le kaka „Vorlaclunga" se pošlje slovenska. Toliko se je pa menda vendar že zboljšalo, da tolmačev ali prežve-kovavcev vsaj toliko ni treba, kakor poprej. Iz Kobarida pri Soci. — „V naši deželi nam dobro gré", popeva mladost po vipavski dolini. Tudi mi Kobaridci bi jo skoraj smeli po tej viži zaviti, ker nam res dobro hodi. Kako to? bi utegnil kak Ipavec zavrniti, sej ne pridelujete vina kakor mi. Res, dragi čitatelj, ne pridelujemo niti Ipavčeka, niti Terana, niti Ribole, vendar pa pijemo obilno od vsakega, posebno poslednje. Pa to ni še vse. Nek franeozk kralj — kako mu je ime, že sam veš — si je prizadeval ali vsaj želel je, da bi vsak njegovih podložnih kmetov tako oboga-tel, da bi imel ob nedeljah piščanca v loncu. Pri nas bi skoraj, ne sicer piščanca, vendar pa funt mesa vsaka družina vsako nedeljo v loncu ali kozici imela; zakaj mesnice so se v našem trgu tako pomnožile, da jih po primeri več mimo kakega mesta imamo. Prejšnja let ste bili dve mesnici, ki ste se vrstili v službi kakor desna in leva noga, pa le vsaka dva tedna; sedaj pa jih je cela kopica, štiri so. Ni tedaj čuda, da se prodaja teletina po 18, govedina po 14 in 12, kaštrunina pa po 12 in 10 soldov, čuda bo le, če se pri takih okolinostih petek ne izbriše iz kuhinske „pratike", ker naši ribiči se držijo vedno in zmirom ene tarife, po kteri so postrve, soške in nadiške vredne po 20 soldov 335 uri napraví Ceski časniki radostni zagotovljajo, da bode národní grof Clam -Mar ti nic c. kr. deželni glavár. Bog daj * Mestni zbor v L se Slovan iz Poljskega „besedo" v čitavnici naši, krepk poteguj zato da pod poprejšnjim ministerstvom obsojeni deželni po > mu je za ta večer odbor přepustil. Beseda bo na nje- slanci zopet zadobijo pravico izvoljenim biti govo korist z vstopnino po 50 kraje. nov. den. Izbral Poljskem se je zopet začela goveja kuga Na F si je tri posebno lepe pesmi : eno bode pel s sloven- 9 drugo s poljsko, tretjo s italijansko besedo. Pod- ž sko piral ga bode • dobrovoljno pevski zbor čitavničini ka armada bode začela počasi zapuščati pap dežel težava bo za to kteri ojaki pridejo z uuuv; fw.SU! uuKJi. ía ua Lij godbo pa oddelek muzičine kapele 3. batalijona c. kr. made strelcev. ic v C U C ú C X v; J tcúctyoi uw «a u*-», aivii » Ujaai -iutji na njeno mesto, ker papeževe dežele nimajo obilne ar svojem ogovoru sv. oče 26. septembra niso Po „besedi" je zabava s plesom. Tako se je omenili ničesa o politiki; obrnili so se le zoper verske nadjati prav veselega večera, kterega se more udeležiti stranke in zlasti tako imenovane „frajmavrerje tudi vsak, kdor s kakim udom čitavničinim pride v Štajarski vremenski prerok (Schockelprofet) obeta dvorano, ki je ta večer tudi prijatlom in znancem nji- bo sploh ta mesec toplo vreme; v drugi polovic" malo. a hovim odprta. Vstopnice se dobivajo zvečer pri kasi, večidel oblačno poprej pa tudi v čitavnici pri g. Goku. 9 dežj pa da bode > Triglav piše da je gosp. H. Penn 9 roj en Popravki. V posleđnjem listu na 1. strani v zadnji vrstici od m « * . * * i t • .»i i ď% r% i • * ^ Ljubljančan in zdaj pri narodnem gledišču V Zagrebu spodaj namesti tiskale beri tikale; — na 326. strani y 8. "vrsti mnogocenjeni igravec, přišel V Ljubljano , da se V tu- odzgorej namesti nimamo beri imamo. kajšnem gledišču pokaže; spisal je tudi v nemškem je- — ziku iz zgodovine naše igro „der Untergang Me-tullums" (propad Metula), ki se bo tukaj predstavila in on se v nji pokazal kot dramatični pisatelj in igravec. Kursi na Dunaji 10. oktobra. 5 7 metaliki 65 fl. 90 kr. w /o —--- — —' Narodno posojilo 69 fl. 50 kr. Azijo srebra 109 fl. 25 kr, Cekini 5 fl. 22 kr. Ker Je 20. dan oktobra četrta obletnica, kar se V Je čitavnica ustanovila, pa 19. oktober tudi oblet-iiica „Južnega Sokola", sta odbora obéh národnih 7. dne t. m. sklenila, da čitavnica Žitna cena v Ljubljani 7. oktobra 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 64. rt n a4 a V* a rt c\ _ V*__c\ n FTC* tursice 2 fl. 52. sorsice L 2 67. oves 1 fl. 30. društev v skupni seji združena z Sokolom posebno slovesno z besedo in banaSke °3 fl. 91. plesom praznujeta zgodovinski ta spomin ; ker pa je rež 2 fl. 8. — ječmena 2 fl. 10. — prosa 2 fl. 57. letošnji 20. oktober petek, se prestavi veselica na nedeljo potem , to je, na večer 22. dne t. m. Kakor od deleč slišimo, se pripravlja za ta večer posebno sijajni ples „jugoslovanski kolo", ki ga bojo po vred bi iz-vrstnega plesovodja gosp. Kornelli-a gospodičine plesale v národni jugoslovanski obleki. Prvikrat ta fl. 78. ajde 2 Loterijne srećke: 7. oktobra 1865: V Gradcu na Dunaji Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 18. oktobra. 82. 27. 41. 1. 55. 66. 61. 19 25 20 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.