If undelivered refer* to: "GLASILO %. S. K.
•117 St Clair Ave. CLEVELAND, O.
The largest Slovenian
Weekly In the United Statea
of America. Sworn circulation 17,400
Issued every Tuesday Subscription rate:
For members yearly__$0.84
For nonmembers _______$1.00
Foreign Countries .......43.00
Telephone: Randolph 391?
niimninniiininiiiiiniim»»
OP THE GKAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912.
Največji slovenski tednik v Združenih Driavah
Izhaja vsak torek
Ima 17,400 naročnikov
Naročnina:
Za člane, na leto----------9044
U nečlane .....................$l.d0
Za inozemstvo ............„.43.00
NASLOV
uredniitva in upravniitva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: RtUolph 3812.
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECLAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 16. — No. 16.
CLEVELAND, O.. 16. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1926.
Leto XII. — Volume XIL
CLEVELANDSKE NOVICE.
DIKTATOR MUSSOLINI
—	Dne 27. oktobra je obhajal Mr. Pavel Schneller st. v krogu svojih ožjih sorodnikov 30-letnico poroke. V ta namen se je vršil na njegovem domu prijazen družinski sestanek z okusno večerjo. Sobr. Schneller, ki je bil več let predsednik naše Jednote ter opravlja službo tajnika tukajšnje Slovenske posojilnice že od njene ustanovitve; tako je tudi že drugo leto predsednik dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 v Nottingha-mu. Br. Schnellerju in njegovi soprogi želimo, da bi oba čila in zdrava dočakala še zlate poroke.
—	Bazar v prid nove cerkve sv. Vida se prične prihodnjo soboto dne 20. novembra; trajal bo ves teden do 28. t. m. Ker bo pri tej prireditvi mnogo krasnih dobitkov na razpolago, zato se cenj. farane in prijatelje naše cerkve opozarja, da naj ne zamudijo lepe prilike. Tvrdka A. Grdina in Sinovi je darovala krasno opravo za spalno sobo, vredno do $350.00. Tikete že sedaj prodajajo člani društva sv. Vida, tako bodo tudi udeležencem bazarja na ponudbo.
—	Sobr. Josip Podpečnik. hiš znani prijatelj iz Barbertona, O. je našega urednika povabil na srebrno poroko, vršečo se 20. t. m. Ob 8. uri zjutraj bo v slovenski cerkvi v Barbertonu slovesna sv. maša za srebrno-poročenca, slavljenje in banket se pa vrši zvečer v dvorani društva "Domovina". Ker se uredniku vsled oddaljenosti in dela ne bo mogoče udeležiti te redke slavnosti, naj veljajo sobr. Podpečniku in njegovi ge. soprogi tem potom iskrene ča-stitke. Se mnoga, mnoga leta!
—	Fantje in možje, žene in dekleta iz Collinwooda, ali že veste kaj bo dne 24. nov. v Slovenskem Domu na Holmes Ave.? — Velika plesna veselita društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pridite v obilnem številu, ne bo vam žal, kajti kar naši Jožefovci v Collinwoodu priredijo. je vedno nekaj posebnega.
—	V četrtek, 11. nov. se je vršil pogreb Marije Sinur, roj. 2ot, ki je umrla 8. nov. v mestni bolnici. Ranjka je bila doma iz Rakitne na Notranjskem, stara šele 31 let. V Ameriki je bivala 16 let. Doma zapušča stariše in brata, tukaj pa soproga, 5 otrok ter brata Frank Žot. N. v m. p.
—	Umrl je rojak Anton Zgonc, ki se je ponesrečil v avtomobilski koliziji dne 7. nov. zvečer, na klancu, stop 10 na Euclid Ave. Ranjki je sedel v zadnjem sedežu, ko je z vso silo neki drugi avtomobil zadel v avto, kjer se je nahajal Zgonc. Družina stanuje na 1263 E. 55th St. Doma je bil ranjki iz Roba pri Laščah. Tu zapušča soprogo, tri hčere in veliko prijateljev^ R. I. P.
-o-
71 let poročena.
Saranac Lak« N. Y. 11. nov. Tukaj sta danes obhajala 71 življenj«
Rim, 11. novembra, —Samo-oblastni ministrski predsednik Mussolini je pričel z železno roko novo kampanjo napram vsem sovražnikom fašizma bodisi širom Italije ali pa v njenih kolonijah. Položaj je podoben 3voječasni kampanji ko so oblasti iztrebile "maffijo" (črnorokavarje) v Siciliji.
Te dni je stopil veljavo novi zakon, ki določa kako se ima postopati z osebami, oziroma državljani, ki niso sedanji fa-šistovski vladi naklonjene. Posebno pozornost se bo dajalo vsem italijanskim izseljencem in priseljencem pri potnih listih. Kdor ne bo v celoti odobraval fašizma, temu bo potni list zabranjen. Pazilo se bo tudi na vse priseljence iz inozemstva. ki so morda nasprotni režimu sedanje vlade; take zadene primerna kazen v ječi takoj ko se vrnejo v domovino. Tudi za sprejem v organizacijo fašistov je mnogo točk poostrenih. Vsak poskušen umor ali atentat na Mussolinija se bo kaznovalo s smrtjo ;ta določba velja samo v tem slučaju ker je smrtna kazen vobče v Italiji odpravljena.
Kakor znano je Mussolini največji poveljnik in oblastnik čez vso Italijo. Kot ministrski predsednik je zaeno vrhovni poveljnik armade in mornarice. Ustanovil je posebne sod-nijske tribunale za politične prestopke, katere zasledujejo miličarji, oziroma fašisti. Njegovo zadnje geslo napram sovražnikom se glasi: ''Dva očesa za enega, in cele čeljusti za en sam zob; najholjši način samoobrambe je napad."
Generalni tajnik fašistovske stranke ima sedaj nalogo da preišče in se prepriča o vseh fašistih, če so v resnici vdani načelom fašizma; pri tem delu mu bo pomagala posebna taj-
Elementarna katastrofa v Sloveniji.
Ljubljana, 31. oktobra. —, Zjutraj so bili vsi parki v
Slovenijo, to našo malo, tesno, mestu poškodovani. Ni ga sko-in tako ljubljeno zemljo zade- j to drevesa, kateremu ne bi viva udarec za udarcem. Komaj j har polomil vej. Z drevja je iz-smo se oddahnili od groznih po-! ginilo vse listje in vihar ga je
zvano Mojstrano, vendar pa, ker od tam ni mogla imeti odtoka. se od te strani ni bilo bati nevarnosti.
Gasilci, tako jeseniški kot
BARBARSTVO LAHOV PORAZ SUHAČEV
Berlin, 11. novembra. — Že nekaj dni se bavi več nemških vplivnih listov s senzančnim vprašanjem na kak način je bil lo"/~da bo igralo prohibicijsko
ročil o zadnji vremenski kata-j natrosil do sredine mesta. V tovarniški, so delali na vse kri-
strofi, ki je nekatere dele naše, Zvezdi se je podrl ogromen ko-zemlje gospodarsko popolnoma! stanj, na Aleksandrovi cesti je
pije, da bi kolikor mogoče lju dem rešili. Vse je bilo premo-
uničila, že prihajajo obupne! padla na tla 5 m široka reklam-j čeno do kože in na mnogih vesti iz vseh krajev Slovenije na tabla, Rožnik, Golovec, i krajih nevarnosti izpostavlje-o novi katastrofi, ki je skoro gotovo najhujša, kar jih je Slo
dne 31. oktobra v Bologni na Laškem izvršen atentat na italijanskega ministrskega predsednika in vodjo fašistov, Mussolinija.
Kakor znano, je fašistovska druhal obtožila 18 letnega mladeniča Zamponija, da je on
Grad so vsi opustošeni. Mnogo dreves se je izkoreninilo in ce-venija kdaj doživela. Gotovo i lo na Rimski cesti je vihar na
pa je, da dosedaj niti ena vremenska katastrofa še ni bila tako splošna, še nobena ni dosedaj tako strašno* zadela vso Slovenijo hkrati. Od povsod, z Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in s štajerske prihajajo obupna poročila o viharjih.
Foersterjevem vrtu izdrl smre ko.
Po okolici se je sesula večina kozolcev ter skednjev. sadno drevje je trpelo znatno škodo.
no. Voda je tako hitro naraščala, da so morali na nekem kraju, kjer so barikadirali s mre-kami, vse prepustiti ter sebe reševati, sicer bi jih Sava odnesla čez tovarniški jez, v katerega so s strašnim grmenjem butali hlodi, drevesa, drva itd.
V mestu je vihar pobil mno- kar je Sava nosila seboj, go šip, izdrl plotove, ograje, j Po polnoči je dež ponehal in nekega vasovalca je celo vrgel do šeste ure je Sava upadla za
nevihtah, povodnjih, o grozni! raz streho
en meter. Žalosten je pogled
škodi, ki še vedno raste. Gruda se trga od sveta, travniki so opustošeni, polja poplavljena. PQ njivah se nabira petek. Do-
Pota po Rožniku so poškodo- na prepadene ljudi, ki so noč vana, raz ceste se je voda od- prebili v strahu, kdaj jim voda tekla šele v soboto.	, odnese zadnje, kar imajo.
'Tudi še v sobto so elementi! Most čez Savo pri Javorni-
spominjajo takega strašnega dogodka. Zdi se, kakor da bi ge bil n«d vso Slovenijo utrgal en 3am ogromen oblak.
Poročila z dežele pričajo, da pomenjajo letošnje katastrofe,
mm se je dalo že sklepati, da
.... . „	»e bliža neurje. V sredo in če-
na policija. Vsi listi, ki so na- ^ zvečftr je divja,a huda
move, gospodarska poslopja, i divjali. Viharji so sledili drug ku, ali kakor pravijo Dobravs-mline, elektrarne, vse kar si jej drugemu, kulminacijo so do?e-; ki most, je odnesla voda okoli priborila raskava slovenska • gli proti 6. uri zvečer, ko se je polnoči, onega pri Hrušici pa dlan, vse to je uničeno po ele-j ulil naliv, ki ni prav nič zaosta- že poprej. Postajališče na Hru-mentarni sili. x	i Jal za onim v P^tek proti pol- šici, ki je bilo še od zadnje po-
Xm najstarejši tjudje se ne1 noči. Padal* je tudi f<wU toču. vodnjl ta pdl TJtiBiSeno, je se;
Nato se je nebo malo pomirilo, daj še bolj trpelo. Videli smo Strahote na Jeaenicah. ob tovarniškem jezu komplet-V petek je celi dan lilo kot no okno, katerega je voda pri-iz škafa. Grmelo in treskalo je, nesla, na katerem pa so bile kot celo redkokdaj v visokem štiri steklene šipe še popolno-poletju, zraven pa tak vihar, j ma cele, kar je \;sekakor edini zlasti pa zadnja od petka na da je hotelo vse podreti. Hudo-, slučaj, če se pomisli, med kak-soboto naravnost gospodarsko urniki so vidoma i« naraščali, j šnim tramovjem in drugo lese-upropaščenje Slovenije.	najhujše pa Sava. Bati se je no navlako je priplavalo; a na
Divjanje viharja ▼ Ljubljani, bilo najhujšega, posebno za jezu pa so okno z železnimi
Stari ljudje, ki so si tekom i tovarniške barake v Kurji va- grabljami potegnili iz vode. dolgih let pridobili dovolj iz-. si, v katerih je okoli šestdeset| Radovna je tako narastla kušenj glede vremena, so že v, stanovanj. Te barake so nam-! kot še nikdar, in uslužbenec v četrtek slutili: To lepo vreme i reč postavljene tik ob savski j ondotni elektrarni, ki je tam se gotovo konča z nevihto. Ni-, strugi.	že dvajset let, pravi, da še ni
hče pa ni slutil, da bo neurje j Ko se je znočilo, je dež še bila nikdar tako visoka, zatoni zavzelo take dimenzije." Po | huje lil, vmes pa je treskalo,! čuda, da je ob eni po noči od-padcu barometra, za dobrih 13 da je bilo groza. Vsakdo je, če nesla lepi vintgarski most nad
mu je le bilo mogoče, tičal do- šumom. Marsikdo širom drža-
sprotni Mussoliniju, so morali prenehati izhajati.
Da ima Mussolini več moči in pravice kot sam italijanski kralj, nam kažejo sledeča dejstva: Mussolini je ministrski predsednik, poveljnik vsega vojaštva, zunanji minister, notranji minister, vojni minister in delavski minister.
o--
Bestijalen čin pijanca.
Carruthersville, Mo. 11. nov. Sinoči je nameraval 40 letni A. B. Perry v pijanosti napasti Mrs. Jos. Maltz ob času, ko je pripravljala večerjo. Prestrašena žena je zbežala iz hiše in klicafa ljudi na pomoč. Med tem je pa zbesneli Perry pograbil njeno dete iz zibelke in %a toliko časa metal ob tla, da je otrok umrl; morilca so zaprli
Stavka angloikih premogarjev končana. London, Anglija, 12. nov. — Med zastopniki lastnikov premogovnikov in zastopniki uni je se vrše končna pogajanja za poravnavo že več mesecev tra jajoče stavke. Doslej se je vt letnico zakonskega življenj* nilo na delo i« nekaj nad 500 Mr. in Mrs. George Jleywood; tisoč prtraogarjev. Spbif& us* mož je star 94 let. njegova že- peh stavke je sa preroogarje na pa 90.	Ibolj nepovoljen. „ .
burja, v petek dopoldne pa je bilo vreme popolnoma brezve-terno. Toda zvečer je začel vihar tako močno pihati, da so izginili z ulice še zadnji pasan-ti. Ob 11. uri se je nebo popolnoma zatemnilo, nato pa — dva, trije bliski, grom, da se je vse streslo — zatem pa naliv, kakor da bi se bili pretrgali ob reki nasipi in bi se voda zgrnila po okolici. Ulice so bile takoj vse poplavljene in če te je nesreča prisilila, da si moral ravno vtem času na ulico, kakor se je zgodilo piscu teh vrstic, te je vihar butal sem in tja, se ti je lovil v plašč, če si ga imel, noge so ti bredle po trotoarju y hudournikih, klobuk si moral držati z obema rokama. Nisi
ma. Ob deveti uri zvečer pa se ( ve se bo spomnil na ta most, oglasi tovarniška sirena, ki se j čez katerega je letos šel, ko si oglasi sicer le v slučajih poža-j je ogledoval Vintgar. Sedaj ga ra. Vsakdo je slutil, da ognja ni več.
ne more biti v takem nalivu,! Po drugi jutranji uri se je pač pa da bo sirena gotovo kli-, zjasnilo, a sedaj predpoldnem cala na pomoč od poplave ogroženim. In res je bilo tako. Sava je udarila v Kurji vasi čez bregove ter vdrla v tamkajšnje barake. To je bilo vika in krika. Otroci so jokali, prašiči krulili, rogovi gasilnih društev trobili na pomoč, komande orožnikov vsepovsod, Sava pa je butala čedalje višje čez tovarniški jez in bregove. Že je bil v nevarnosti most v Kur-
ji vasi in bil zastražen po orožnikih, tako da je smel le posameznik čezenj. Posestniki na
pa že zopet dežuje. Kako je bilo v gornjem koncu doline tre-notno še ni znano, vendar po vsem soditi, k$r je Sava to mimo nosila, je gotovo moralo bi ti hudo.
Blejska okolica opustošenju
V noči od petka na soboto je zadela tudi Gorje nad Bledom velika povodenj. Vasi ob Ra-dovni so strašno trpele. Vodne mase so porušile in odnesle most v Krnici, po kateri je bila napeljana vodovodna cev. Voda je tudi to vodovodno cev od-
tej strani Save so odpirali hle- nesla. Ves blejski kot, ki je dove in druge razpoložljive pro-, bival vodo iz tega vodovoda, je
ločil naliva od kapi. Voda je! store, kamor so iz ogroženih brez pitne vode.
tekla preko vseh žlebov. Sodra in toča sta za hip pobelili cesto. Nato za hip popolnoma jasno. Na nebu si razločil krvavi, rogajoči se sijaj Sirija, okrog zadnjega krajca kolobar mavric in že se je vlil nov naliv. In tako je šlo dalje vso noč. Zjutraj pa so ljudje opazovali in precenjevali škodo, ki jo je nevihta povzročil«.
Vihar, ki je bil morda najhujši, je divjal z brzino do 30 m na sekundo in je prftt&fil od juga
poslopij gonili živino, to se V Krnici je stala voda do ko-pravi, kolikor pač ima delavec lena. Ljudje so v največji temi živine, kako kožico ali praši- o polnoči reševali živino. Tudi ča. Cele procesije ljudi so no-; v Grabčah so ljudje sredi noči
sile cule in druge stvari, ki so se v naglici dale pograbiti, in jih spravljale k prijateljem na levem bregu Save, ki ni bil tako ogrožen. Tovarna je postavila barako v Kurji vasi, v katero so se šele pred kratkim vselili delavci, ni zavarovala Save, tako je na zgornjem koncu^roda lahko prestopila, breg ter pričela že teči v tako-
začeli reševati ogroženo živino Največjo škodo trpi posestnik Janez Koželj, po domače "Pri mlinarjevi žagi". Voda je podrla in razrušila jez. Vsled tega sta v nevarnosti tudi žaga in mlin.
Ogromna škoda v Kranju.
Preteklo noč (sobota, 30. oktobra) je nad Kranjem razsa-- (Dalje at 6. strani)
Washington. 11. novembra. — Pri zadnjih volitvah dne 2. novembra se je očitno pokaza-
vprašanje važno ulogo pri prihodnjih narodnih konvencijah, vršečih se leta 1928. To morajo v prvi vrsti priznavati pristaši mokrih vsled velikega uspeha pri zadnjih volitvah, ko se je šest držav potom splošnega glasovanja izreklo, da ni na-
oddal strel na Mussolinija. Tu- klonjeno VoLsteadovi suhi ^ kajšnji list "Vorwaertz je pa sUvL Te države gQ. New
izvedel iz zanesljivega vira, da Zamponi, katerega so fašisti tako na barbarski način umorili, ni bil atentator, ker pri njem sploh niso našli nobenega samokresa in sploh nobenega mo-rilnega orožja. Nesrečni mladenič je le stal v vrsti gledalcev. Ponesrečeni strel na Mussolinija je pač priletel od one strani, oddala ga je pa povsem kaka druga oseba, ne pa 18 letni Zamponi. Zamponi je bil torej povsem po nedolžnem umorjen od razburjene druhali.
Naravno, da o tem italijanski listi nočejo poročati, ker ne smejo. Vsaka žaljiva besedica napram diktatorju Mussoliniju bi bila kaznjiva.
Predsednik CooHdge v Kansas.
Kansas City, Kans., 11. nov. Danes dopoldne se je mudil v našem mestu predsednik CooHdge kjer je imel slavnosten govor povodom odkritja spomenika padlim vojakom minule vojne. V svojem govoru je predsednik omenil, da Združene države ne bodo pod nobenim pogojem pristopile k svetovnemu sodišču ako isto ne odobri posebnih točk. katere je odobrila senatska zbornica.
York, Illinois. Wisconsin. Nevada, Montana in California. Suhači so zmagali samo v div.a-vi Colorado in Missouri.
Poleg tega so bili pri zadnjih volitvah v senat izvoljeni trije mokri senatorji: Walsh iz Massachusetts. Tyding iz Maryland in Wagner iz New Yorka. V kongresni zbornici se je število poslancev pomnožilo za 15.
Leta 1928. ko se vršijo narodne konvencije v svrho nominacije predsedniških kandidatov bo velika borba med republikanci in demokrati. V obče se lahko sodi, da bodo to pot zopet zmagali demokrati, ker nameravajo za svojega predsedniškega kandidata poetsftiti znanega newyorskega guvernerja Al. Smitha, ki ni poseben zagovornik Volsteadove postave.
Joe Cauinon umrl. Danville, 111. 12. novembra. Danes je umrl tukaj na svojem domu po leto dni trajajoči bolezni širom Amerike najbolj poznat državnik Joe Cannon, znan pod imenom "Uncle Joe", ki je dosegel visoko starost 90 let.
Pokojnik je bil rojen leta 1836. v Severni Karolini; prva leta je bil po poklicu odvetnik, kasneje se je pa bavil z raznimi finančnimi podjetji, vsled česar je postal večkratni milijonar. Bil je najstarejši član kongresne zbornice in sicer je opravljal to službo celih 46 let, že od leta 1873; leta 1923 se je pa podal v privatno življenje. Od leta 1903 — 1911 je bii neprestano predsednik poslanske zbornicee (speaker). Uncle Joe Cannon je bil v ameriški javnosti zelo markatna oseba, osobito vsled tega, ker je bil strasten kadilec dolgih cigar in zelo dovtipen.
Razočarana rumunska kraljica.
Chicago. 111.. 13. novembra. — Ko je dane« v to mesto dospela rumunska kraljica Marija, je takoj pri prihodu doživela neprijetno razočaranje. V bližini Illinois Central postaje se je namreč zbralo okrog 300 komunistov, ki so v sprevodu nosili velike napisne table kraljici v neprijeten poxdrav. Napisi so bili sledeči: "Doli z rumun-skim terorizmom!" "Doli z rumunsko kraljico Marijo, za-tiralko Bukovine in Besarabi-je!" "2.500 političnih jetnikov se nahaja v rumunskih ječah."
Policija je končno te demonstrante razgnala, nakar se je kraljica v sijajnem pompu peljala do mestne hiše, kjer jo je župan Dever pozdravil in sprejel. .
Napredni Slovenci v Minnesoti.
Slovenci in Jugoslovani St Louis okraja v Minnesoti so dosegli pri zadnjih- volitvah dne 2. novembra sijajen uspeh, s kakoršnim se ne morejo ponašati Slovenci nobene druge države. Pri teh volitvah je bi! namreč prvič v državno zakonodajo (legislature) izvoljen tudi en ameriški Slovenec, Mr. Joe Kotze iz Eveletha, sin znan* Geo Kotzeteve družine. Časti tamo!
Zanimiva gledaiiška igra. Kakor znane, je clevelandski policijski komisar nedavno odredil, da se mora vse postopače in delamržne vagabunde, ki se klatijo po mestu ali spraviti na varno, ali pa izgnati.
V tem slučaju je pa naredil izjemo za trojico slovenskih vagabundov iz Ljubljane, ki se svojim štabom zbira v našem Slovenskem Narodnem Domu na St Clair Ave. in jim je celo dovolil, da smejo javno nastopiti, ker bi jih naša slovenska metropola zopet rada videla.
Ta prilika se vam bo nudila prihodnjo nedeljo, dne 21. novembra zvečer, ko bo dramatično društvo "Triglav" priredilo nad vse zanimivo burko "Lum-pacij vagabund." Pravijo, da bo ta večer zopet dosti smeha v Slovenskem Narodnem Domu; torej pozor! Vstopnice so že sedaj naprodaj v Kushlanovi sladščičami v Slovenskem Narodnem Domu.
	
Društvena nezn	anila in dopisi miKiiimnniimiH - -J
POGOVOR NA ST.
CLAIRJU. v soboto zvečer.
ANČKA: "Hej, Francka, kam pa tako naglo?"
FRANCKA: "V Beauty parlor. Moj mož mi je dovolil, da si dam lahko lase pri-striči in zmarcelati, da bom jutri bolj lepa."
ANČKA: "Kam pa poj-des?"
FRANCKA: "Odkar sem poročena, še nisem nikdar plesala. Jutri pa grem z mojim Frenkom na plesno veselico društva Marije Magdalene, ki se vrši v Grdinovi dvorani. Pravijo, da bo na vso moč luštno, ker bo igral Ho-jerjev trio same znane posko-čnice. Tudi nove židane Solne sem si že kupila."
ANČKA: "Reci, v Beauty parlor ju, da pridem tudi jaz tja čez eno uro; jutri se pa skupaj vidimo na tem plesu. To se bomo sukale: Good bye.!"
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Srca Jezusovega št. 70 St. Louis, Mo.
Naznanjam, da bodo članice našega društva priredile veselico in sicer prihodnjo nedeljo dne 21. novembra v hrvatski cerkveni dvorani na 14041 Chateau Ave.
Ker so naše vrle sosestre tako podvzetne, da se trudijo za to veselico, zato vabimo vse čla ne, da se udeležijo te zabave. Poleg teh vabimo tudi vse brate Hrvate, vse naše znance in prijatelje, da priskočijo na pomoč našim članicam (ženam in dekletom). To bo prva veselica prirejena od članic; želimo jim veliko uspeha.
Nadalje naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da je meseca novembra t. 1. 50c posebne naklade za poškodnino in operacije članstva naše Jednote. Prosim vas, da to objavo dobro preči tate predno greste na sejo, da vam tam ne bo treba izpraše-vati, čemu je ta naklada. Po gl. tajniku je bilo to že dvakrat v Glasilu naznanjeno, da mora ta izvanredni asesment plačati vsak član in članica brez izjeme.
Bratski vam pozdrav
Joseph Simonich, tajnik
lico. Vsaka naj poravna na prihodnji seji, neprodano vstopnico pa gotovo vrne.
Naznanjam, da je za mesec
november od Jednote razpisan asesment po 50c in sicer v poškodninski sklad. To pa mora biti plačano v mesecu novembru. Ne pozabite torej na sejo dne 21. novembra.
Naznaniti moram tudi ža lostno vest, da je dne 22. okt umrl Frank Pintar, član mladinskega oddelka našega dru štva. Prizadeti rodbini izre kam na tem mestu v imenu društva globoko sožalje.
Pokojni Frank Pintar je bi) star 9 let in 20 dni. ter je bil član mladinskega oddelka I leto, 1 mesec in 27 dni. Sorod nikom se je nakazala smrtnin jka podpora v znesku 1240.00. Tu 3e zopet vidi, kolike važno-Hi je za stariše mladinski oddelek K. S. K. J. Nobena zava rovalninska družba bi za tako mali asesment ne izplačala ta ko visoke zavarovalnine. Zatorej članice, ki še nimate svojih otrok v mladinskem oddelku, vpišite jih na prihodnji seji.
Končno pa opozarjam na zaključek našega cerkvenega bazarja, ki bo na Zahvalni dan, dne 25. novembra, popoldne in zvečer. Udeležite se, da < tem pokažete, da ste za napredek naše župnije.
Sosestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
Društvo Marije Pomagaj, it.
78, Chicago, III.
Vse članice našega društva se uljudno opozarjajo na našo prihodnjo redno sejo, ki se vr ši v nedeljo 21. novembra, 1926 ob 2. uri popoldne. Na tej seji moramo vse potrebno ukreniti radi naše veselice v januarju. Pridite torej na sejo. da se uredi v zadovoljstvo vseh.
Naznanjam, da se je na zadnji seji sklenilo, da gremo v tem mesecu na agitacijo za nove članice. Ta agitacija pa traja do letne seje v decembru. 'Na to sejo bomo povabile našo podpredsednico sestro Marie Prisland, da bo ona sprejela te nove članice. Lansko leto jih je ona sprejela v naše dru* štvo 80 novih v aktivni, in 20 v mladinski oddelek. Letos pa moramo to število prekoračiti. Zatorej naprej! Pokažimo kaj znamo me članice društva Marije Pomagaj. Vsaka naj skuša pripeljati eno novo v tem času. Ako vse napnemo svoje sile, potem bo uspeh tak, da bomo lahko še bolj ponoetie na naše društvo.	I
Ker se leto približuje h koncu. prosim naše članice, da n« zaostajajo z asesmentom. Zelo neprijetno delo je prenašati dolg iz ene knjige v drugo. To velja pa posebno glede vstopnic na našo zadnjo vese-
NAZNANILO IN VABILO na skupno plesno veselico, ka tero priredijo društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144 in društvc Kraljica Majnika, št. 157, K. S K. Jednote v Sheboygan. Wis., prihodnjo nedeljo, dne 21. novembra popoldne in zvečer pr rojaku Frank Zavrlu na S. 8. cesti.
Ker je to prva zabava namenjena v pomoč osirotelih otrok naših društev, oziroma za siro-tišni sklad, katerega so ustanovili člani in članice imenovanih društev, se priporoča vsem našim rojakom in rojakinjam da nas dne 21. novembra pose-tite v obilnem številu. Preskr bij eno bo dovolj razvedrila za mlade in stare; in če ste posebno srečni, lahko zadenete tudi kako pitano gosko fUi purana na Zahvalni dan.
Ponovno se vam toplo priporočamo, da pridete v velikem številu na to našo dobrodelno prireditev. Zavedajmo se lepih besed pokojnega velikega pesnika Simon Gregorčiča: "Odpri roke, odpri srce, sirotam olajšuj gorje!"
Odbor.
OBJAVA
Iz urada društva sv. Jeroni-ma št. 153 Canonsburg, Pa. se naznanja, da naj se vsi cenj. člani gotovo udeležijo prihodnje seje dne 5. decembra; pri-*etek točno ob eni uri popold ne. Med vsemi. sejami tekom leta bo prihodnja najbolj važna ker bo volitev odbora 2a prihodnje leto na dnevnem redu. Začrtalo se bo tudi pot, ki bo Jiajpbolj prava za večji Uspeh društvi in Jednote v bodočem letu. Kdor se brez teht-iega vzroka ne udeleži te seje, zapade $1.00 kazni v društveno blagajno. S pozdravom,
John Pelhan, tajnik
VABILO
k dramatični i$ri, katero priredi dne 25. novembra društvo sv. Ane št. 156 KBKJ. v Chisholm, Minn. Nad vse lepa igra "Čarovnica" je povzeta iz kmetskega življenja. Pokazu-je nam oholost bogatih Breznikov, ki ne dovolijo ljubezni z
nižjim slojem;- vendar to pot premaga ljubezen, da se njih sin Peter poroči a svojo izvol-jenko, nakar so fft Izgnali iz domače hiše. Sledi trd boj za obstanek, kateremu končno podleže; vsled bolezni so ga prepeljali zopet v domačo hišo. Petrova ljubeča žena mu sledi do praga njegovih bogatih stftrišev, kjer je zavrnjena. Udarec, katerega je prejele Od svojega tasta je bil smrten. Potem ko je dala življenje mali deklici in ko je prestala mnogo preganjanja in razočaranja od strani moževih stari-šev, je umrla.
Za malo osirotelo Anico se je zavzela stara mati in jo od-gojila v tujini. Cez 17 let se vrnete v domačo hišo v Podga-ju, kjer živita samotno. Med tem se Peter zopet poroči; ker pa ne najde sreče, ostane brez ot ok; vzame si v hišo rejen ca in rejenko, katero mu zve sto oskrbuje njegova sestra Bi.rba. Po naključju izve od stnre Jere, takozvane "Čarovnice" v Podgaju — drugače pr metne in poštene žene —, da deklica, katero ona odgo-ju je je njegova lastna hči in s tem odkrije tajnosti tihega Pcdgaja. Martin, rejenec ljubi Anico, Terezinka, rejenka pa ljubi Martina z vsem srcem svoje prve ljubezni. Bije se boj mad deklicama, katera dobi Martina. Koncem, ko Terezinka zve, kaj je Anica, se odpo vc in poda svojo roko Štefanu. Stari babici Jeri ugaja ljube ^n^ mladih; Breznik in Barba pa tekmujeta v ljubezni dr bivše podgajske čarovnice.
Med prizori nastopajo žanj-ci in žanjice s svojimi šaljivi mi razgovori in prepevajo lepe slovenske pesmi. V tem je podana le glavna oblika te krasne igre.
Zatorej vabimo rojake in rojakinje iz Chisholma. Buhla, Sveletha, Gilberta, Hibbinga in ostalih slovenskih-naselbin, <f» naS polnoštfcvflrift posetijo. N? pozabite 25. novembra (Zahvalni dah) na katerega večer se vrši omenjena igra v Finski dvorani. Pričetek točno ob 7. uri. Po igri sledi prosta zabava in ples. • Za obilno udeležbo se priporoča
Odbor.
Društvo sv. Alojzija št. 161, Gilbert, Minn.
Naznanjam članom in članicam našega društva, da smo sklenili na oktoberski seji, da bo za mesec november razpisa na naklada za društveno blagajno in sicer 50c za vsakega člana in članico. Zraven tega je pa tudi razpisana Jednotina naklada na vsakega člana in članico po 50c, tako da bo meseca novembra za vsakega $1 več za plačati. To naj si vsak do dobro zapomni, da ne bo potem kakih pregovarjanj Vsak član ve, da nismo imeli to leto še nikakih dohodkov v društveno blagajnp, zato smo sklenili tako, da ne bo naša blagajna bankrotirala po no vem letu. In končno vas še prosim, da se udeležite prihodnje seje dne 21. novembra, ker bo več važnih točk za rešiti.
S sobratskim pozdravom,
Mike Semeja, tajnik
borna in tudi glede postrežbe se vam ni treba >ati, ker bo za želodec in suha grla z vsem dobro preskrbljeho.
Osobito vabimo in opozarjamo članice našega društva, da se te veselice gotovo udeležijo vse, od prve do zadnje. Pokažite s tem svojo naklonjenost našim dekletom, saj čisti prebitek gre v skupno društveno blagajno. S tem bomo dale več korajže našim mladim članicam, ki se na to prireditev že prav marljivo pripravljajo. Vsaka članica mora plačati en tiket, četudi se ne udeleži te veselice.
Kar se tiče godbe, bi lahko trdile, da tako finega orkestra Še nismo slišali v Collinwoo-du kakor bo ta dan. Torej prihodnjo nedeljo naj nihče ne ostane doma, da bi prodajal dolgočasje.
K obilni udeležbi še enkrat prav uljudno \abi
Odbor.
VABILO NA VESELICO
Društvo sv. Helene št. 193 v Collirivvoodu priredi prihodnjo nedeljo dne Ži. novembra svojo prvo plesno veselico in sicer pod oskrbo deklet našega društva. Prireditev se vrti v gortiji dvorifti _ Slovenskega Doma na Holmes Ave. Pričetek ob 7. zvečer. Vstopnina 35c za osebo. Sviral bo znani orkester rojaka M. Tomazina iz Loraili, Ohio.
S tem prav uljudno vabimo vse Slovence in felovertk* Iz Collinwooda in Clevelanda, osobito naša cenj. društva ter flavne uradfaike. Pridite po-fctedat, kaj bodo prifredlla nk-št vrla dekleta; zabava bo iz-
Iz urada porotnega odbora K S. K. Jednote.
Bratu Jakobu Šega, bivšemu predsedniku društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., odgovarjam na njegovo poročilo v ' Glasilu'" z dne 2. novembra na kratko sledeče:
Brat Sega! Vi ste kot delegat na XVI. konvenciji zastopali omenjeno društvo. Ako ste bili prepričani o tem, da ste bili od Jednotinega porotnega odbora brez vzroka od pfedsed-ništva odstavljeni, zato ste imeli na XVI. konvenciji tudi priložnost to dokazati.
John R. Sterbenz,
predsednik porotnega odbora -o-
Joliet, III. — Odgovor na dopis Jacob Sega-ta, ki je bil pri-občen v št. 44 "Glasila," dne 2 novembra t. L. — Tam je mene označil, da sem po krivem pričal zoper njega, kar je pa velika laž, ker Jaco^ šeg« je, bij zraven in je tiUsal vsako besedo mojega pričevanja. Bil je tudi vprašan, ako ima kaj zoper moje pričevanje, ter je rekel, da — nič; razen da je oporekal, da on ni bil predsednik isti čas, ko se je glavnega tajnika napadalo. In res( fli bilo nobenega društvenega predsednika takrat, ker če bi bil kateri, bi bil ono rjovenje ustavil; pa ni ne predsednik, ne podpredsednik niti z mazincem mignil.
Potem je Jacob Šega stavil meni par vprašanj, in jaz sem mislil, da kot predsedniku moram odgovor dati; in tistikrat je začel podpredsednik razbijati s kladivom po mizi, da na; bom tiho, oziroma naj vpra šam za besedo in naj šele zatem govorim. Iz tega je razvidno, da jaz res nisem znal, kdo je predsednik.
Jacob Šega se ponaša, da je pridobil v petih mesecih 78 (oselninsedemdeset!!) novih Članov. Jaz bi ga rad vprašal, ako jih je danes ostalo še 28 pri društvu izmed onih 78? Na seji dne 6. junija je bil navzoč eden po imenu Počervina. On je pristopil isto sejo k društvu in njegov sin. In dasiravno še ni bil član društva, ne Jednote, je na tej seji že napadel brata •Josip Zalarja, glavnega tajnika. Najbrž mu je Jacob Šega obljubil, da bo delegat, in kar se je v resnici tudi volil, kajti vsakikrat je imel dva glasova. Ker pa ni bil izvoljen za delegata in ni bil niti Član društva in njegov sin tudi ne, ta dva člana nista nikdar tudi enega ficka plačala v društveno blagajno; pač je društvo zanje plačevalo asesment Jednoti celih pet mesecev. Takih članov bi lahko še več naštel, ki niso društvu nikdar enega počenega groša plačali. Razvidno je lahko, koliko je imelo nase društvo nepotrebnih stroškov vsled takih oseb, ki, niso bili nikdar člani društva.
To sem zato omenil, da bodo tudi drugi člani znali, ker vsak ne zna, kako društvo s takimi
člani napreduje. Jacob Šega samo gleda, da bi imel veliko čast.
Zdaj bi pa še rad vprašal Jacob Šega-ta, zakaj je okrog 12 mladih članov prestopilo od našega društva, in to so bili vsi dobri člani, ki so redno plačevali asesment? Ali misliš, da so prestopili zaradi mene? No, niso, ampak zaradi tebe!
Kakor se meni iz tvojega dopisa vidi, imaš čudne predsodke o glavnem predsedniku, glavnem tajniku, glavnem porotnem odboru in o meni, topa zato, ker si predstavljaš, da si samo ti resnicoljuben.
Toliko v odgovor in pojasnilo, John Plut, član društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote, Joliet, 111.
Sheboygan,- Wis. — Vsa čast
najstarejšemu ženskemu društvu naše Jednote v Chicagu, društvu Marije Pomagaj, št. 78! Zavedni odbor, kakor tudi vse članice tega društva so javno protestirali v "Glasilu K. S K. Jednote," ker se jim je zgodila krivica na zadnji konven ciji. Kot 8,000 članic, so dobile samo eno glavno odbornico med tem, ko so jih moški od 10,000 članov dobili 21 glavnih odbornikov. Glavni predsednik Jednote kakor tudi urednik "Glasila" k temu protestu podajata svoje komentare. Pred vsem naj bo največ kriva, po njih mnenju ženska nesebičnost in sebičnost. Treba je vedeti, da je politika moških, ako jo damo na tehtnico, prav nič več vredna kakor ženska zavist Razlika je le to, da so moški v s\oji stroki imeli več izkušenj pri Jednoti in da so jim ženske preveč zaupale. Na drugi kon venci j i bo gotovo drugače.
Ženske gotovo niso zahteva le preveč, ako bi imele vsaj tri glavne uradnice in ako bi bili vsi moški kandidatje tako požrtvovalni kakor je bil Mr. M Kremes$c iz Qj)icaga bi ,tudi uspele. Vpoštevati moramo pred vsem, kar so naše ženske storile, posebno še zadnja tri leta, za naraščaj naše Jednote Ako bi nam bilo to vsem pri srcu, bi morala biti naša žen ska društva po vsej pravici bolj vpoštevana vkljub vsaki politiki. Gre se nam za načela in napredek Jednote. Vsa čast našim ženskim društvom, kar so storila v preteklosti za na predek Jednote. In tega bi se mi moški morali tudi zavedati in obenem biti pravični na pram njihovim društvom. Ne kateri moški se vprašujejo, za kak urad bi bile ženske spo sobne? Ako so zadovoljne sa nio s tremi glavnimi odbornica mi bi morale imeti po vsej pravici eno podpredsednico, eno v nadzornem odboru in eno v porotnem odboru. Tega niso dosegle, ker so nam preveč zaupale. Konvencija je končana in čakati na kako spremembo ni dosti upanja. Pred vsem pa hočemo in želimo sodelovanja naših ženskih društev tudi za-naprej. In ako se ne bodo moška društva pri naraščaju Jednote boljše izkazala, bodo ženske pri prihodnji konvenci ji, ako Bog da, odločevale na celi črti. Takrat jih boste pa prav radi upoštevali in bodo dobile zastopstva več kakor sedaj zahtevajo.
Vsa čast društvu Marije Pomagaj v Chicagu, da so se zavzele tudi za versko točko pri naši K. S. K. J. O tem vam podam prihodnjič kratek članek, kaj so slovenski duhovniki, ozir. duhovni vodja KSKJ. za našo Jednoto storili. Vpošte-vajmo samo dejstva, naraščaj in napredek Jednote — osebnosti so nam vsem postranska stvar. Gre se edinole za principe in pravico. Pozdravljam najstarejše žensko društvo v Chicagu in vem, da so vsa ženska društva KSKJ. z njim na celi črti. Torej, čast vam vsem in to le v smislu za večji napredek najstarejše slovenske Jednote v Ameriki.
Sobratgki pozdrav vsem članicam K. S. K. J.
Rev. J. Černe.
Sheboygan, Wis. — Ker se toliko piše, zakaj nismo dobili več glavnih uradnic na zadnji konvenciji, naj mi bo dovo-^eno tudi svoje mnenje o tem zraziti.
Oponaša se nam, da nismo rile dovolj organizirane, da pismo imele korajže in ne skupnosti. Ja, za božjo voljo, mar smo šle na vojsko, da bi bilo treba priprave kot za mobilizacijo? Nobeni delegatinji se gotovo ni sanjalo, da bo tre ba take strategije, da dobimo par članic v gl. odbor. Nismo imele korajže, pravijo. Vsaka delegatinja je Šla na konven cijo z namenom, da kar naj boljše zastopa interese svojega društva. Nismo vedno klepetale radi tega, da nam ne bi moški oponašali staro pesem "Ženske so sitne!" — če bi pa rogovilile in kazale korajžo in vtikale svoj nos povsod, bi pa sedaj rekli: Niste bile dovolj inteligentne, pa vas zato nismo marali v gl. odbor.
Moje mnenje pred in na konvenciji je bilo, da javnost gotovo zasleduje, kdo dela za Jednoto in kdo se zanjo ne bri ga. Gotovo bo delegacija po stavila delavne osebe na čelo organizacije, zato ni trebs imeti nobenih skrivnih sej, no bene voditeljice. Delegati kot bistroumni in razsodni možje, bodo že vedeli, da je treba dati ženskam zastopstvo, kakor-šno jim po pravici in številu gre. O ti ženska lahkovernost; si mislim sedaj.
Sobrat urednik nas v svojem članku imenuje sufragetke. — Hvala lepa, za dobro ime, ki ga pa slovenske ženske v Ameriki še ne zaslužimo. Me smo, se dosedaj malo ali pa nič bojevale za enakopravnost. Kadar bomo pa šle v boj za svoje pravice, kot 50 storile Angležinje in dosegle, kar so one. čeprav kakega državnika ali koga drugega z vodo polijemo ali z blatom omečemo, kot so to storile bojevite Angležinje, potem pa če nas prav imenujete sufragetke. Vse po zaslugah, Mr. Zupan!
Sobrat urednik tudi vprašuje, kam naj še dodamo kako odbornico, ker je gl. odbor že dosti številen? Porotnemu odboru se naj doda še dve ženski uradnici, ker bosta tam jako potrebni! Večkrat se pripeti, da pride pred poroto žensko društvo ali tudi posamezne članice, katerih zadeve bi ženske porotnice bolj razumele, kot moški. Tisto malo plače, ki bi jo letno dobivale, bi se po drugi strani z obrestmi vred vrnilo. Drugače pa itak ne bo miru in zadovoljstva pri Jednoti. Ta konvencija je ženskim društvom zadala veliko rano. A mogoče bo ravno ta naše ženske zdramila, da spregledajo in vidijo, da ne stojimo ravno na visoki stopinji. Upam. da se bo vendar enkrat tudi na ženskem obzorju začelo svitati . .
Marie Prisland.
pride priznanje in plačilo, četudi včasih malo pozno.
Razlika med moškim in ženskim članstvom, ki jo označuje društvo Marije Pomagaj 78 se mi zdi nepravilna. Kakor iz urednikovega članka razvidno, znaša skupno število članic ženskih društev 7515; Jednota pa šteje nad 30,000 članstva; torej mora biti okrog 22,000 članstva spadajočega k moškim društvom ne pa samo 10,000.
Pripoznam, da bi se število članic precej povečalo, če bi bile vse v ženskih društvih, kar bi bilo res najbolj priporočljivo in umestno; dokler so pa članice tudi v moških društvih, se pa seveda iste prišteva v vrsto števila 22.000. Tega nisem omenil v kako obrambo, ampak da se resnica pokaže ka ka razlika je med moškimi in ženskimi društvi. Želim pa. da bi ženska društva še nadalje tako napredovala kot so od ča ja odkar so se začela ustanavljati in jim želim največ uspe ia, magari če v doglednem čaju tudi prekosijo nas moške.
Jako neumestno se mi pa zdi, da nekateri napadajo Rev. Modra in br. Shukleta glede njih izjav o centralizaciji. Jaz, in z menoj gotovo vsi takozvani centralisti sc ž njima popolnoma strinjamo.
Predbaciva se, da so imeli centralisti svoj blok na konvenciji. Kdo je pa tega kriv? Ko bi pri naši Jednoti bilo, kar bi moralo biti, bi lahko skupno reševali vse Jednotine zadeve; tako je bilo pa prisiljeno 71 delegatov in delegatinj na posebnih sejah sklepati zadeve glede najbolj važnih točk, ki so za napredek Jednote neob hodno potrebne.
Ali se je potem čuditi, da ni bilo tiste bratske ljubezni med nami kot bi morala biti, če bi bili vsi enih idej kot smo bili centralisti. Jaz mislim, če kak .član delqje za centralizacijo, deluje s tem za večji napredek naše Jednote, za kar bi mu mo-ali biti še hvaležni. Rev. Moder je povedal golo resnico, tako tudi br. Shukle. Ako bi se vpoštevalo pri naši Jednoti načela takih članov, bi vladale vse drugačne razmere med nami fn KSKJ. bi dosegla še veliko večje uspehe. Eno je gotovo, da centralizacija je potreba, ki jo je čas prinesel in ista ostane pri naši Jednoti pereče vprašanje dokler ne bo rešeno. Kar mi je zagonetka je to, da imajo vse druge ostale slovenske organizacije skupno bolniško blagajno, le pri naši K. S. K. Jednoti je baje to nemogoče?
Pa tudi sedaj je zopet čas; vpoštevajmo za prihodnja šti ri leta sklepe zadnje konvencije ter delujmo po tem načrtu vsi brez izjeme vsak po svojem prepričanju za prospeh naših društev in 'naše matere K. S. K. Jednote. Mihael Hočevar, bivši delegat..
Bridgeport, O. — V zadnjih številkah "Glasila" sem čitai precej ostre pritožbe in proteste od strani ženskih društev ker niso dobile več glavnih uradnic na zadnji konvenciji. Strinjam se v tem slučaju 1 urednikom "Glasila", ki pravi, da po toči zvoniti je prepozno. Naj bi nase sosestre vpo-' Števale njegov nasvet ih šle še j nadalje mirno na delo za več-i jo KSKJ in uverjen sem, da, prihodnjo konvencijo v Wau-' keganu bodo dosegle, kar žal letos niso.
Vpoštevati moramo tudi dejstvo, da so bile ženske Šele v drugič delegatinje; vsaka nova ftaprava pa zahteva svoj: čas, da pride do cilja, za-j torfej ne zgubite poguma. Vi složnosti nadaljujmo delo, kij smo ga tako uspešno vriSili za-' dnja leta; za vsako dobro delo j
Bridgeport, Ohio. — Delavske razmere so se po tukajšnjih premogovnikih zdatno zboljšale ker so začeli večinoma vsi rovi v tej okolici obratovati, tako da se počasi bližamo zopet normalnim razmeram.
Pri zadnjih volitvah so tudi v našem Belmont okraju zmagali večinoma demokrati; za okrajnega šerifa je bil izvo-Uen Slovencem dobro znani Clyde Hardesty in sicer iz na šega mesta. Hudo je bil poražen njegov nasprotnik suhač Idings, republikanec, ki je že v naprej grozil, kako bo praznil naše kleti, kjer se bo naha jalo kaj dobre Noetove kaplji ce. No, ljudstvo je javno poka zalo, da ne mara takih vsiljivcev v državne urade, ki mu pt sili kradejo zajamčeno svobodo. Tako je prav, ko bi se vsi državljani zavedali svojih pravic, in ob času volitev iste porabili, bi ameriško ljudstve (Dalje na & strani)
kmalu bolj svobodno dihalo.
Po 22 letnem bivanju v nasi naselbini se je preselil minuli mesec naš znani rojak Jo-.op Hočevar s svojo veliko družino v Collinwood, Ohio, kjer si 'želi na stara leta ustanoviti svoj novi dom med ondotnimi prijaznimi Slovenci. Vrlemu rojaku in njegovi družini želi mo. da b» dosegli kar so se namenili in da bi živeli zadovoljni v novem kraju.
Ker smo postali malo bolj živahni odkar se je pričelo z delom, je tudi potreba da se po dolgem času tudi drugače kaj razvedrimo. Ta prilika se bo nudila na Zahvalni dan 25. no vembra v naši slovenski dvorani v Boydsville, kjer bosta dr. sv. Barbare 23 KSKJ in dr. Edinost 13 SNPJ., ki lastujeta dvorano, priredila v korist iste veliko veselico z dvema igrama, v slovenskem in angleškem jeziku. Igre se prično ob 3. uri popoldne, ki obetajo biti nekaj izvanrednega; vsaj tako slišim nekoliko od strani. Ker so mi znani igralci, verujem, da bo to res; po igrah se pa vrši plesna zabava. V ta namen je odbor preskrbel izvrstno godbo. ki bo gotovo vsem po volji; poleg tega bo pa preskrbljeno tudi za vse druge potrebe, k; nastanejo ob takem času.
Zato odbor dvorane ulj ud no vabi vse Slovence in Slo venke iz naselbine ter okoli te. da se udeleže te velike pri reditve in si privoščijo po dolgem času zopet nekaj uric veselega razvedrila. Vstopnina za igre in ples je samo 50c. Zato se odbor nadeja, da bo na Zahvalni dan zopet en naš stari slovenski dan v družabnem življenju. Ne pozabite torej priti 25. novembra popold ne v Boydsville. Prepovedana rdeča kapljica je letos zelo poceni in grešnikov postaja vedno več; skušnjave želodca so velike, da jim je že marsikdG podlegel ne zmeneč se za su-haško nevarnost. Nič jim ne zamerim onim, ki tako lepo priložnost ob času žeje vpo-rabljajo.
Mnogo sreče vsem, da bi brez skrbi in sitnosti preživeli vesele dneve, ki jih pričakujejo v družbi polnih "border jev" v kleteh.
S pozdravom
Mihael Hočevar
Pueblo, Colo., 2. nov. — Spanje okrepčava, ali preveč spanja potlači telesne in duševne moči, premalo spanja nas pa pusti zaspane. Zopet tukaj potrebujemo, da nas kaj močnega predrami, zato imamo 40 urno pobožnost 26, 27 in 28 novembra. S purani se bomo prejšnji dan ojačili, da si upamo kaj več, s prvim dnevom v adventu bomo končali, da lažje začnemo mirni predbožičn> čas.
Preč. g. J. M. Trunk iz Lead villa nam je obljubil pomagati. ter nas bo zopet podučeva) in navduševal s spretnimi pri digami, kakor ga že vsi poznamo. šolske otroke pripravijo in napotijo že naše namoč skrbne sestre, ženska društva naj pridejo k sv. obhajilu skupno pri osmi maši v petek, ko bo slovesen začetek, levitna maša in procesija, tako bomo tudi moške vzdignili. Spovedovalo se bo v Grove in na Besmei popoldne v četrtek od 2 do 5, da potem lahko greste k sv. obhajilu vsak dan pobožnosti. Potrebujemo vsi prebujenja in razsvetljenja in to lahko dobimo prav obilno. Privadijo se odrasli večkratnega sv. obhajila precej po šolski mladini, ali verjemi, nikdar ne zadosti. Veselje, prijaznost in stalna sreča pride v družine le z živo in živahno vero do sv. Rešnje-ga Telesa. Drugače je vse mrtvo, res mrtvaško v faH in drug drugega mučimo.
Cerkev mora venomer loviti bodriti, da ne gremo rakovo pot. Duh, zapeljivi vihar uživanja, duh sebičnosti, duh raz-
uzdanosti oplavuje in požira (kdo ne opazuje) ?, kakor mogočno, silovito morje. Ali ti ne trga srce videč, koliko jih iztrga iz naročja mile matere, katoliške Cerkve? Nasprotniki kar besno rujejo, zasmehujejo verne rojake. Vzdigujejo se nad druge, kakor bi bili vse bolj prebrisani; slepi domiš-Ijavci se mislijo hrabri, ker si upajo lajati in tuliti proti vse objemajočemu solncu resnice, ščujejo: vsak po svoje, stari vodniki so zastareli, uživaj, kar ti diši, tvoja volja je nad vsako drugo voljo, mi smo svit, drzni vodniki novejše izobrazbe. Kdo jih je postavil? Zmeda.
Sv. Cerkev ne sme spati, ne, Ona Čuje, ljubeznivo čuje. Ali Ona ne spozna za potrebno, da se prirejajo mednarodni kongresi v poveličevanje presv. Reš. Telesa? Ali ni bilo najbolj veličastno delo letos v Chicagi? Kaže nam malo ho-stijo, pa vendar veliko, največje kar človek sprejme? Cim bolj spoznaš velikost, čim prej spoznaš velikost, tem bolj ir preje zmagaš ter obvladaš vse kar divja zoper tvojo srečo. 40 urna slavnost je mogočno sredstvo, ki pospešuje večkratni prejem sv. Hostije, navzočnost pri sv. maši, komur le pripušča čas. Ne zadovolji se, da se vdeležuješ sam ,sama. Vsak človek je odmenjen, da je apostol, misijonar, marljivi sotrud-nik božji. Ne misli, da si preslaboten, višja moč je s teboj. Govori doma, prigovarjaj povsod, da pridejo molit izpostavljeno presv. Rešnje Telo, da pridejo poslušat izobraževalne pridige, da vsak dan sprejmejo Hrano, ki človeka ojači, oju-nači za prijazna dela. Saj je vesela sreča. Postani dobrotnik!
P. Cyril Zupan, O. S. B.
Barber t on, O. — Da ne bo
kdo mislil, da sem "greenhorn" in da kot tak ne bi smel utikati svoj nos v razmere pri naši Jednoti, naj bo tukaj povedano, da sem član KSKJ že skoro 16 let. Rad bi malo odgovoril na protest dr. št. 78 in na dopis članice sestre Julije Gottlieb od istega društva. Da ne bo kdo mislil, da sem nasproten želji ženskega članstva po večjem zastopstvu v gl. odboru, naj bo tukaj povedano, da tudi jaz vidim, da se je naredila ženskam krivica, ker se jim ni dalo večjega zastopstva. Tudi moram omeniti, da mi je zelo neljubo argumentirati z ženskami; ker pa smo v smislu pravil enakopravni, naj imam vseeno svoj "say so".
Kar me je pripravilo do pisanja, je največ centralna bolniška podpora, ki se tam omenja in pa oporekanje sobratu Martin Shukle vsled njegovega delovanja za centralizacijo bol. podpore. Rekli boste: "Stvar se je rešila na konvenciji!" Pa stvari ni rešila konvencija in zavoljo tega bo še prišlo do debat, dokler se končno ne sprejme centralizacija, kar je neizogibno, ako hočemo napredovati. Vedno se povdar-ja in tudi sestra Gottlieb pov-darja katoliško stališče naše Jednote, kar je prav. Vsak dan pa tudi opazujemo čedalje hujšo gonjo zoper katoliško vero od strani naših odpadlih rojakov, in jokamo nad odpadom od vere dela našega naroda. Slepi pa smo dovolj in tudi nočemo videti vzroka žalostnih verskih razmer med nami Slovenci v Ameriki. Da je do takih razmer prišlo in da nismo napredovali kot bi sicer morali, je največ krivo to, da smo nepraktični ponekod, ali rekel bi lahko: pri naši Jednoti ne dovolj moderni in da isto nismo izboljšali tako, kakor zahtevajo razmere sedanjega časa. Hudo se je enim zamerilo, ker se jih je imenovalo "starokopitneže", ali po mojem mnenju se jih je precej dobro označilo, čudno je res in nerazumljivo, ko opazujemo
veliko radodarnost in požrtvovalnost katoliških Slovencev na eni in strah, bojazen pred morebitnem malo večjem ases-mentom na drugi strani v slu čaju, da se vpelje moderna, bratoljubna centralizacija bol. podpore. Katoliški Slovenci smo tudi bili vedno prvi pri roki in smo še, kadar gre za kulturne, samaritanske naprave in delo; za šole, bolnišnice, sirotišnice, petje, dramatiko in drugo. Naši verski nasprotniki povečini le kričijo in oglašajo svojo "naprednost" in "iz obrazbo"; pokazati imajo le malo, izvzemši njihove podp. organizacije. Gonja naših nasprotnikov proti veri, v tajenju Boga ozir. v propagandi za goli ateizem menda ja ni kulturno delo niti izobraževalno?
Kolikor toliko mi je poznana zgodovina človeštva in narodov, ali noben narod in noben posameznik si ni še pridobil zaslug za kulturo ali človeštvo v splošnem vsled tega, ker je razširjal samo goli ateizem, ampak ako je že bil velik in poleg tega ateist je ta njegova velikost obstojala v tem, da je kaj naredil na drugem polju. Tudi nobena učna ustanova od najnižje do najvišje ne izdaja nikakih diplom za zasluge v propagandi ateizma.
Kaj ima to opraviti s centralno bolniško podporo? boste rekli. Le počasi. Dve osebi, sedaj sestre in članice dr. št. 78. KSKJ. sta bili nagovorjeni, da naj pristopita v neko drugo Jednoto. Katoliška zavest jima je to zabranila in tako sta postali članici KSKJ. Pri društvu, kjer se jih je sprejelo, je bila cent. bol. podpora. Ko sta pristopili h gori omenj. društvu, se je tam od njih zahtevalo, da se morata dati zdravniško preiskati ako želitl biti deležni bol. podpore. članica je pisala v mesto, kjer je bila prej pred prestopom. "Oh, zakaj nisem pristopila v . . . Jednoto. Sedaj nisem zavarovana za bolezen." Vidite, tako je članica ostala brez bolniške podpore v bolezni, katere bi bila deležna in jo potrebovala kmalu potem, ali je ni dobila, ker se ni mogla vsled gotovega vzroka dati zdravniku preiskati ozir. ne bi bila povoljno preiskave prestala vsled gotovega vzroka. Vzemimo družinskega očeta. Otrok je pol ducata ali še več. K njemu prideta dva agitatorja; eden je od naše Jednote in drugi od druge, veri sovražne. Prvi mu pravi: "K nam pristopi. Si katoličan. To je tvoja dolžnost." Drugi mu pravi: "K nam pristopi, saj si lahko še nadalje ^katoličan ako k nam pristopiš. Mi ti garantiramo dosmrtno bolniško podporo ali dokler ne ozdraviš. Glej, otroke imaš. Kaj, ako se ti primeri dolgotrajna bolezen. Kdo bo potem skrbel za tvojo družino in jo redil. Pri katoliški Jednoti ti bodo plačevali samo nekaj mesecev ali kaj, potem te pa pustili na cedilu, da si tako sam pomagaš ako f\ moreš ali pa vsi skupaj od gladu umrete. Pri nas ti ne bo treba skrbeti zavoljo tega. Boš šel lahko v miru in br?z skrbi spat." In kaj stori tn zaveden mož-katoličan v takem slučaju? Kaj so storili v. podobnih slučajih stoteri in tisoči? Odločili so se. Odločili, čeravno z bolestjo v srcu za proti versko Jednoto, zavedajo se, da žena in otroci so prvi, za katere mora preskrbeti trohico kruha v slučaju njegove bolezni ali nesreče.
Kaj delaš propagando za drugo Jednoto v našem "Glasilu" boste rekli, kaj ne? Pa to ni propaganda in tudi ne izdaja kake skrivnosti. Vse to in še v veliko povečani obliki sem bral v "Glasilu" protiverske Jednote. Propagando jim delajo bolniki po naselbinah tukaj in tam in sam sem že videl take, ki bolehajo že na leta in
katerim je omogočeno še pro sto živeti med ljudmi "S"podporo od take Jednote, ki skrbi za svojega člana, dokler je potreben podpore. Oni nadalje vedo za vse naše napake in jih zelo spretno izrabljajo sebi v prid in nam v škodo. In ne sa mo da nam odvzamejo kandidate, oni jih narede potom svojega tiska zgubljene za vero. Se več. Izpreminjajo jih v ja-ničarje. Ne delajmo kot ptič noj. Ne 8krivajmo svojih na pak. Prinesimo jih raje na dan. na površje, da se tako lažje popravijo. In še to: kdo je najbolj nasproten centralni bolniški podpori? Po opazovanju sem prišel do prepričanja, da so to tisti naši sobratje in sestre, kateri ne gledajo na koledar, kedaj da bo že prišel naokoli dan "pede" (plačilni dan). (So izjeme in vsa čast tem). Tisti, ki jih ne skrbi 'kaj bo z mojo družinico ako mi Bog pošlje dolgotrajno bolezen;' tisti, ki jih ne tare skrb: 'Kaj bo? Kako se bomo preživljali, ko ne bom vsled starosti več zmožen delati?' Kaj ne? Takim je vseeno: centralna bolniška podpora ali nobene podpore. Vsi taki imajo po na vadi vsled njih boljšega soci-jalnega položaja večji ali manjši vpljiv na članstvo pri posameznih društvih in ker sc poleg tega ponavadi taki inteligentni, jim je lahko z njih vplivom pridobiti tako članstvo na svojo stran. Kar nam je sedaj treba je, ne toliko ono kar se tiče ženskega zastopst va v, gl. odboru, ampak prvo se naj bi potom inicijativnega predloga skušala upeljati centralna bolniška podpora. Pri našem društvu sv. Jožef št 110. se je govorilo, da je tak predlog že pripravljen, da s€ pošlje na pristojno mesto. Ne več odlašati, ker stvar je zelo važna, da se jo naj skuša rešiti prejkomogoče.
Anton Olcolish, " čl. dr. št. 110 KSKJ.
Pueblo, Colo. — Zdaj, ko jo tetka "Zima" sopiha s svojim belim plaščem, se človek nekoliko laglje pripravi k pisanju; treba bo torej večkrat tudi iz naše naselbine v javnosti poročati.
Naša fara Marije Pomagaj ima še vedno pred očmi veliko zgubo nepozabnega nam rojaka in sobrata Matt Jermana, našega zvestega farana in prijatelja vse pueblske naselbine, katerega je kruta smrt za vedno od nas odtrgala. Da, pokojnega Matt-a ne bomo nikdar pozabili.
Kot veli pregovor, da za žalostjo sledi veselje, tako se je naši naselbini pripetilo. Dne 24. oktobra smo namreč praznovali 40-letncio mašništva našega nad vse priljubljenega ča-stitega župnika Father Cirila Zupan-a. Vsled tega je bila naša fara zopet vsa na nogah; stari in mladi smo imeli dosti veselja ko smo videli, ko so naš dušni pastir še vedno čvrsti in veseli, dasiravno delujejo že 40 let v vinogradu Gospodovem. V počast jim je fara pripravila sijajen banket v dvorani nove Šole. Da je bilo vse v najlepšem redu, so preskrbeli naši: vrli možje farani s pomočjo naših dobrih farank (žensk). Te so pripravile okusna jedila, naša brhka dekleta so pa skrbela, da je bilo vse v vzornem redu, hamreč da ni na mizah ničesar manjkalo. Zabavali smo se prav do pozne ure, ker je bil jako bogat program. Culi smo izborne govornike, kot več duhovnov in mestne može, prijatelje naše naselbine in tudi naše farane.
Pred zaključkom banketa je govoril naš rojak John Germ, bodoči prvi podpredsednik K. S. K. Jednote. Brat John Germ je častital jubilarju Rev. Cirilu Zupanu, želeč mu v imenu cele fare še mnogo let zdravja in božjega blagoslova pri dušnem pastirovanju. K sklepu jim je izročil ključ krasnega avtomo-
bila, katerega so farani g. župniku v dar kupili za njih 33-letno neumorno delovanje pri naši fari Marije Pomagaj. Avtomobil je stal v garaži M*. Andy Petrosa. To je slavljenca do solz ganilo; hoteli so se v svojem govoru zahvaliti za ta dar, kar jim pa ni šlo tako gladko, ker so bili Father Ciril preveč ginjeni, veseli in ponosni na svoje dobre farane. Prepri-pričani so bili, da imajo može med seboj, na katere so lahko ponosni; res vsa fara jim je vdana kakor otroci svojemu dobremu očetu. Jaz jim še na tem mestu častitam v imenu žensk fare Marije Pomagaj in iskreno želim, da bi jih še Bog *ile ohranil, da bi dovčakali še ^-letnico, oziroma zlato mašo; takrat bo pa v fari še večje veseli" kakor je bilo sedaj.
Kar se pa tiče v društvenem oziru nam gre prav dobro; menim namreč naše društvo Marije Pomagaj, št. 104 K. S. K. Jednote. Vse se razumemo kot prave sestre; vsled tega imam pravo veselje do dela, tako pa tudi druge moje souradnice. Prosila bi samo naš-* članice, da bi se bolj marljivo udeleževale sej, da vam bo bolj znano, kako lepo obstoja naše društvo. Tudi apeliram na vse rojakinje, ki še ne spadate h kakemu ženskemu društvu, da pristopite k nam sedaj, ko ste še zdrave; naše društvo vam nudi lepe ugodnosti in naša dična K. S. K. Jednota je ena izmed najboljših. Zavarujete se lahko od $250 do $2,000 posmrtnine; v društveno blagajno boste plačevale samo 50 centov mesečne za en dolar dnevne bolniške podpore. To je ena izmed najboljših priložnosti, kar se vam jih morp sploh nuditi.
Zdaj naj pa pride zopet na vrsto minula (16.) konvencija, vsled katere je stavil so-brat Martin Shukle piko kot za odgovor: Kaj bi me ženske (delegatinje) Storite, ako bi
imele 142 delegatinj na konven-ciji> delegatje pa samo 42? Brat Shukle, moje mnenje je to: Ako bi bilo označeno število delegatinj, bi me dale bratom delegatom prvo besedo za mesta v glavnem odboru kakor-šna so; ampak le pod pogojem, da bi bile tudi ženske za nekatere urade pri tem s zastopane ne po kaki milosti, ampak {jo zaslugi in pravici, kakoršna jim gre. Me bi nikakor ne prezrle moških delegatov kot je to za ženske storila pretečena konvencija. Tako vam lahko odgovori vsaka delegatinja minule konvencije in tudi delegat, ki je mož-beseda, ne pa samo jaz, na katero je bilo vprašanje stavljeno. To je vam, brat Shukle moj odgovor v tej zadevi.
In kar se tiče centralizacije, ali mislite, brat Shukle, da so vsi tisti delegateje in delegatinje volili proti svoji lastni volji, ki so glasovali zoper centralizacijo? Ali mislite, da so šli tisti delegatje samo za čast ne pa za napredek Jednote in članstva? Ne, ti delegatje so šli ravno po istem potu, kakor ste šli tudi vi, ki ste volili za centralizacijo. Vsak delegat ali delegatinja je gledal ali giedala, da je glasoval za to, kar je vedel. da je za njegovo društvo koristno; zatorej vam je tudi sedaj prepozno kritizirati večja društva. Kar je minulo, je minulo. Upajmo pač, da bo prihodnja konvencija naredila bolje v tem oziru, vsakemu pa ugoditi po njegovi volji je nemogoče.
Zdaj nam ne preostaja drugega kakor iti na delo, da bomo dosegli zaželjeni cilj do prihodnje konvencije; to naj velja posebno za naša ženska društva, da nam ne bo treba lepo prositi, ampak kratkomalo — zahtevati svoje pravice, ne pa podirati, kar smo že tako dolgo zidale. Ako bomo delale roka v roki, bomo vse dosegle.
In sedaj pa brez zamere, brat Shukle. To je moje mnenje na vaš dopis.
Pozdrav do vsega članstva naše Jednote,
Mary Kocman.
bivša delegatinja društva št. 104.
-o-
Posledice vaje.
A: "Ali ste kaj nervozni, ko morate zvečer poslušati moje vaje na saksofonu?"
B: "Ne ravno tega; pač me je skrbelo, ko sem poslušr.l danes protestni shod vaših sosedov, kaj vse nameravajo z vami narediti."
Parasit.
Med cicml pa raniti <zaj<Javci) na remiji jo trn L ulja najbolj nevarmi. Med -em k« drugi. ziijo od pridelka delavcev, m- trakulja zajeda v telo človeka. ler mu a tem »oksgo-ma krmJU tivljecjc. Pomislit« »i. kaj ae pravi hranili trakaljo vča-<ih dolgo da petdeset Čevljev. ki izsesava ve« dob* r sok i« vašega tclodra na-■ j j,. - ■■ —. mrnj.-n za kr< »n,c itrvi. !	' WF Tej. šle« m. !i itoša-ti vza-
me »urno malo č;sa, <ia izpod koplje zdravja tudi najbolj trdeča človeka. biihh- ne more tivetj brez hrane: v tem slučaju pa Trakulja ustavlja dobavo krvi vtlfd či -.ar postaja vedno večja: zajeda ae v ielodec. kar pozroča bolniku bude bolečine. včasih pa tudi smrt Težko te trakuljo ugonobiU ker je bob trpeina kot vi: ako bi jo boleli morda h »trupom odpraviti, bi umorili tudi sel... Je pa vporabljiv zelo lahek način da ae iznefcite t« polasti, ki je te dosti ljudi spravila v prezgodnji grob ta preparat je L*Man. katerega se v obče rabi. Laxtan ne umori trt-tnije. ampak jo >imo do neaa-vesto omami ter kmalu tf sistema odpravi. Ko ste enkrat prosti trakulje. boste zelo veseli ko boste videli svojega mučitelja. /-a odpravo trakulje <r ne smete ustrašili nobenih stro.kov. Naročit, še danes popolno zdravilo I.#xtana za <10.4)1; prodaja ga samo Lnxal Co. 1(5 Laxal lildsr. Box 9f.S. Pittsburgh. Pa. Ne kupujte ponarejanj, ampak naročite si pravo zdrailo: preveč p.*e-ni medicine niso dobre, dobra stvar pa slane d ena-. Laxtnn je povsem neškodljiv tndi če nimate trakuUe. Boljte je. da plačate nekaj več za dobro zdiavilo. kakor da bi morail vaši sorodniki plačevati strotkr vašega pogreba. Za zavarovanje zavitka priit.jte še 2&c. Mi ne poiiljamo blaga po povzetju ali C. O. D.
Tisoče moških, tensk in otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspeino. Uočim jc njihova resnična bolezen pota«t — trakulja. Ootovo znamenje te potasti so oduajanja njenih delov, morebitna pa <zgnha teka z vč&snim izpehavanjera. pokrit jezik, zgaga, bolečin- v hrbtu, stegnih in nošah, omotica. glavobol, občutek »medleviee a praznim želodcem; veliki, temni kolobarji krog oči. ielodec j« letak in napihnjen. človeV tudi čuti. kot^da se nekaj giblj« do grlo? Bolnik ima rmeno koto. izgublja na teti. ima slabo sapo. vedno pljua. je vedno ototen da se mu ne ljubi delati. Pošast, ki včasih dosete doltino SO čevljev, povzroča botjastne napade, (r se splazi v sapnik, lahko taduši svojo trtev. lznebite se takoj te pošasti dokler ne izpod k opij t zdravja. I^ixtan je tndi dober čeprav nimate traknlje. Pošljite $10.4* za zdravilo I.axtana. Ne pošljemo C. O. D. Prodaja ga aamo Laxal C«v. 145 luteal Rldg., Bo* »6*. Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka dodajte 25«. posebej.
(Copy No. 3)	—Adv'U
:iixziiiiLxxxr

VARNO in TOČNO
POŠLJE VAŠ DENAR V STARO DOMOVINO
NAŠA
SLOVENSKA BARKA
The North American Bank
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii

SEDAJ je čas, da se spomnite svojcev preko morja in jim pošljete BOŽIČNO DARILO.
Slovenska banka Vam nudi najboljšo postrežbo v tej zadevi.
Urad odprt vsak večer od 6. do 8. (razun ob sredah). Nakazila sprejemamo tudi po pošti.
The North American Bank
6131 St. Clair Ave.
Collinwoodska podružnica: 15601 Waterloo Rd.
CLEVELAND, OHIO ^
/
r...............i.iitmiiiitiiiiitmiiiiimiimmniimxnininninril
''GLASILO K. S. K. JEDNOTE«
Izhaja vsak torek.
Lastnina Krenjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.		Združenih driavah
6117 St Clair Ave.	Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Randolph .1012	CLEVBLAND, OHIO.
Za Člane, na leto -	Naročnina.	_________________________..$0.84
Za n#41*n'		
Za inozemstvo ____	---------------------------------------	______________________$3.00
OFFICCIAL ORGAN of the
GRAND GARNI 01J AN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the intereat of the Order. _Issued every Tuesdsy__
OFFICE: 6117 St Clair Ave.
Telephone: Randolph 3912.
CLEVELAND, OHIO
UGODNA PRILIKA ZA AGITACIJO.
Pri vsaki stvari igra priložnost ali prilika zelo važno vlogo; nanaša se na čas, slučaje, razmere in okolnosti. Srečen je lahko oni, kdor ugodno in lepo priliko o pravem času na pravi način vporablja, kajti ugodne prilike so bolj redke in ena sama taka ugodna prilika se morda nikdar več ne povrne.
Vzemimo v tem oziru slučaj z našo Jednoto. če bi se ta koj ob njeni ustanovitvi, že pred 33 leti uvedlo bolniško centralizacijo. mladinski oddelek in žensko enakopravnost, bi na ša K. S. K. Jednota danes gotovo štela okrog 100,000 članov Takratne konvencije so imele v resnici lepo priliko te važne točke uvesti, ker je istočasno samo naša Jednota poslovala. Zal, da se je takratno utfodno priliko zanemarilo in zaradi tega zavzemamo samo drugo največje mesto na polju slovenskih bratskih organizacij v Ameriki .Da, ona lepa prilika se ne bc zopet kmalu povrnila! Kar je minilo je minilo, kar je zamujenega, je zamujeno!
Nikakor naj nas pa ta dejstva ne plašijo, da bi z omahovanjem gledali v bodočnost, čas, slučaj, razmere in okolnosti, v katerih živimo dandanes, nam nudijo zopet priložnost za agitacijo naše podporne organizacije, dasiravno ne več tako lepe, kakoršna je bila pred 33 leti.
Kar se tiče v ožjem oziru časa za agitacijo, bi ne smelo biti v tem oziru nobene izjeme, nobene razlike. Ideja fraterna-lizma je namreč ta, da se ga mora širiti neprestano neglede na razmere in letne dobe, kajti vsaka podporna organizacija izvršuje svoje plemenito delo brez presledka neoziraje se na časovno dobo leta.
Iz skušnje in s praktičnega stališča se pa tudi lahko vpra samo. katera doba v letu je najbolj prikladna za agitcijo: V jeseni in po zimi, ko se ljudstvo drži doma. Na spomlad in v poletnem času nas vleče venkaj v zeleno naravo, da se malo razvedrimo; to je tudi vzrok, da so društvene seje v tem času bolj slabo obiskane. Vse drugače je pa na jesen in čez zimo. ko je človek navezan le na svoj dom in ga nič ne mika iti kam iz mesta. Zdaj zopet nastopa ona doba, da bomo lahko obisko vali naše sorodnike, prijatelje, domačine in znance in da bomo tudi bolj redno hodili k mesečnim sejam.
Ko prideš k svojemu prijatelju, napelji pogovor tudi na društvo. Vprašaj ga. če je že kje aavarovan in za koliko. Tvoja prijateljska dolžnost je, da ga opozoriš na pomen in veliko vrednost podpornega društva, če že ne dosežeš uspeha pri prvi priliki, poskusi še enkrat. Tvoj prijatelj bo polagoma iz-previdel, da želiš v. resnici le njemu dobro in se bo odločil za pristop morda s celo družino. Reci mu čim preje pristopi, toliko bolj za njega, ker se asesment računa po starosti ali po letih.
Razioži mu razne udobnosti in vsakojake podpore, katere nudi naša Jednota svojemu članstvu; ppkaži mu naša in društvena pravila. Povej mu, da je naša Jednota tekom svojega obstanka izplačala že nad $2,800,000 skupne podpore in končno ga opozori na to, da ga kot katoličana veže sveta dolžnost pristopiti v katoliško Jednoto. Ko boš o božičnem času delal prijateljske obiske, ne pozabi pri tem komu privoščiti dobre besede tudi za tvoje društvo in našo K. S. K. Jednoto.
Ponovni poziv!
Malo pred časom 16. konvencije sem objavil v "Glasilu" poziv (klic na pomoč), ki sem ga prejel iz urada jugoslovan skega kčnzulata iz New Yor-ka, za v prvi povodnji prizadete Jugoslovane, med katerimi je bilo nekoliko Slovencev, več pa Hrvatov in Srbov v Slavoniji.
Stvar je ostala tiho; storili nismo takrat ničesar, preložili smo za konvencijo, na kateri pa ni bilo časa ponovno debatirati, ker smo radi zaključitve iste hiteli z drugimi važnimi zadevami, kar je bila tudi prva naša dolžnost.
Med tem časom pa je prišel novi klic z\ pomoč. Povodnji so se pojavile po širni Jugoslaviji in zadele tudi v osrčje Slovenije, in hudo prizadejale okrajem, ki se nahajajo v bliž-ju bele Ljubljane, odkoder se nahaja tukaj veliko onih, ki so člani naše Jednote.
Sedaj smo zopet čitali po noven klic iz urada konzulata Jugoslavije, ki nas kliče na pomoč. Poprej nas ni tako ganilo, ker nisa bili naši kraji tako prizadeti, sedaj pa se temu klicu sploh ne moremo ustav-
ljati, nekaj moramo storiti v ta blagi namen in tej tako silni katastrofi. Ni treba ponovno razlagati 0 prizadetih, ker sc vsi listi prinašali te strašne novosti. Treba je le odločiti na čin in osobje, kdo in kako naj bi se za stvar zavzeli. Vsi smo dolžni, da bi se zavzeli za stvar, pa vsi ne moremo, in vsi tudi nismo opravičeni in ne poverjeni. Kdo naj bi toraj bil opravičen in poverjen najbolje? Jaz bi svetoval nekaj primernega. kar smatram za pravo in sicer naj bi bili "ZASTOPNIKI IN ZASTOPNICE (delegatje) MINULE 16. KONVENCIJE". Ti so bili od krajevnih društev najbolje pooblaščeni, ker so jih društva izbrala iz svoje srede in pooblastila, da zastopajo v vseh rečeh njih društva. Kje bi mi mogli dobiti bolje zastopstvo kakor so ravno oni?
In po vsakem razlogu so isti dolžni prej nego ostali člani in članice do te dolžnosti. 2e na konvenciji je bil namen, kakor smo na vsaki prejšnji konvenciji priredili nekak sklad za nekatere prošnje in potrebe. Na minuli konvenciji smo to morali opustiti radi časa, da se ni naia konvencija zavlekla iz
sobote na pondeljek, kar bi po menilo veliko več stroškov za našo Jednoto in konvencijo na dnevnicah; radi tega smo opustili pobiranje darov med zastopniki, kar bi drugače prav gotovo storili.
Kar pa nismo storili takrat, to naj storimo sedaj, še imamo čas da zamujeno popravimo, in lahko še z večjim doprinosom za prizadete.
Jaz sedaj ponovno apeliram na vse, ne sicer samo na delegacijo minule konvencije, pač pa še na druge poleg teh, vendar pa naj bi stvar vodili le delegatje in delegatinje 16. konvencije, ker so imeli isto prednost biti iste zastopniki kot iz društev, zakar so si lahko šteli v čast.
Po moji misli bi bilo tudi pametno, da bi se te darove, katere bi se zbralo s sodelovanjem Jednote, poslalo tudi v Jednotin urad, glavnemu blagajniku, prav na način kakor smo zbirali takrat sklad za Evharistično prireditev. Naj bi se določil čas, treh mesecev, od 15. novembra do 15 februarja; kar bi se do takrat nabralo in poslalo v gl. urad, bi se potem, po posvetovanju odbora gl. seje meseca januarja odločilo, komu se pošlje one prispevke (darove), kar je sicer le postranska stvar. Glavno ie, da pričnemo z zbiranjem.
Prav uljudno priporočam to stvar vsem katoličanom v po-štev. Ni to toliko, koliko bo kateri dal, pač pa je vaša dobra volja, s katero se pokažete svojcem naklonjeni, kar šteje več kakor sami darovi.
Način nabiranja naj bi zastopniki na sejah meseca nov. in decembra sami odredili, kakor je po njihovem mnenju in okoliščinah najbolj omogočeno; tudi imajo pravico izbrati si iz društva pomočnike, katere poznajo za dobre in zmožne. Tu di vem, da bodo čč. gospodje duhovniki to idejo^ podpirali in tako z oznanili v cerkvi pripomogli krajevnim društvom pospešiti njih delo za prizadete.
Ako pa ima kateri drugi še bolje ideje, je prošen, da se priglasi in stopi v akcijo z dopisovanjem.
Sem vsem sobratom in sose-stram *
udani
Anton Grd in«,
gl. predsednik K. S. K. J.
Cleveland in njega okolica za K. S. K. Jednoto.
"Ako imate luč, je ne amete skrivati pod mernik." take besede bi danes veljale tudi slo venskemu Clevelandu, tikajoče se odnošajev za narast in prihodnjost KSKJ. To hočem v naslednjih vrsticah dokazat? iz dejstev, katere imam na ro kah.
Bili so časi, v katerih se je pikalo in sikalo na Cleveland od nekaterih strani češ, vse v Cleveland, ali pa Cleveland ima preveč.
Dolgo vrsto let je bila K. S. K. Jednota V Clevelandu malo ljuba, in Cleveland je bil ne katerim trn v peti, ignoriralo se je še isto par društev, ki se prihajala iz Clevelanda, poteg nilo se je vselej za nos še tiste delegate, ki so iz Clevelanda in okolice prihajali na konven cije.
Nekatere veliko manj štete naselbine so si pri konvencijah vse samo sebi prilastile in druge prezrle, in tako je šlo od leta do leta, nepravilno in za Jednoto oškodovano naprej.
"Svaka sila do vremena," pravi Hrvat! Tako je pa tudi prišel čas za novi živelj in nove čase za K. S. K. Jednoto v Clevelandu, največji slovenski metropoli v Ameriki, kakor jo sme vsakdo nazivati, da je prava bela Ljubljana vse Slovenije v Ameriki.
Dolgo let nf Cleveland imel ni jednega gl. liradnika, in zakaj ? Radi tega, ker so bili zastopniki iz Clevelanda yedQ.o
pošteni borci, in ne skrivni organizatorji konvenčnih ponoč-nih politik za volilne homatije, in tako so .postali vedno le hlapci drugih, ki so si znali vse izkoristiti za svojo pot do urada Jednote.
Pred nekaj leti je pa slučajno nastala prememba takega stališča v gl .odboru ali onega starega sistema, in začela se je nova doba, novi živelj in Cleveland je oživel za K. S. K. Jednoto. Clevelandu se je da lo nekaj, kar mu je šlo že davno, in elevelandski Slovenci so to priznanje sprejeli z razlo gom, da so Jednoto nagradili z novim članstvom v tako velikem številu, da se je čuditi ko je že toliko različnih društev in Jednot tukaj zastopanih.
15. konvencija je dala Clevelandu 3 gl. uradnike, eden je pa bil še slučajno pozneje imenovan. Nekateri so mislili, da je to število za eno naselbino preveliko in krivično, in da je Jednota radi tega drugje prizadeta, pa to ni res; to vam hočem dokazati v naslednjih vrsticah:
V Clevelandu je 12 jednoti-nih društev, in sicer številke: 25. 63, 146, 150, 162, 169, 172, 191, 192, 193, 199 in 207. Društvo 25 je vedno prednačilo kot največje, ali vsaj drugo največje v Jednoti. Iz številk se razvidi, da so se pričela društva množiti v zadnjem času tako kakor bi bil nasajen vrt mladih dreves, od katerih se pričakuje obilo sadu za poznejša leta. Le poglejmo v ta društva, kako si pomagajo naprej na noge: Društvo Marije Magdalene št. 162. je največje žensko Jednotino društvo, in nič ni dvoma, da kmalu postane tudi največje Jednotino društvo. Društvo sv. Jožefa 169. tudi velika številka tudi gleda za Zlatim kladivom, in le težko če ga ne bo potegnilo na sebe v bližnji bodočnosti. In kaj pa naj računamo še na ostala mlajša društva; sedaj imajo še mlade korenine ta drevesca, ali malo počakajmo da se ukoreninijo.
Tekoči mesec sta me pa pre-senečila dva društva v napredku, katerega se sedaj v teh časih, ko prihajajo pritožbe od vseh strani o brezposelnosti, najmanj pričakuje. Tajnik dr. sv. Jožefa št. 169. sobrat Frank Matoh, aktiven delavec, me je pozval na sejo tekoči mesec z opombo, da ima 20 novih kandidatov za sprejem v odrasli oddelek in še precej otrok poleg tega. Kako sem se začudil temu napredku, ko sem se prepričal, da je bilo to resnica, kajti že toliko so jih pobrali v društvo poprej v kampanjah, pa prihajajo sedaj mlade moči, največ fantov in deklet, mladina sploh; kako nam to daje poguma, kako mi gledamo v veliko bodočnost teh društev.
In da ni to samo eno društvo izmed teh, imamo še več dokazov na rokah. Dva dni pozneje sem bil pozvan od društva sv. Cirila in Metoda št. 191., da ima tam biti sprejetih večje število novih članov in članic. Ko sem se udeležil iste seje, sem bil še bolj presenečen, ker sem imel videti čast pred seboj skupaj 41 članov in članic (kandidatov) in sicer 14 v od rastli in 27 v mladinski oddelek. Toraj društvo, ki ima št 191, in ki se nahaja le malo naprej, kjčr se nahaja društvo št. 169. (prvo Nottingham in dru go Collinwood) kar je vse sku paj Cleveland in 7 centna ulična železnica vozi do obeh.
Kako zanimivo je bilo videti cele družine, ki so pristopile, stariši z otroci skupaj, sinovi in hčere in malčki z njimi. Ni se treba komu predstavljati, da je kampanja, s katero se pridrvi v Jednoto, nekaj, kar bi ne bilo za Jednoto; nikakor ne, to so poštene in zdrave slovenske katoliške družine same s svojimi otroci. Te družine so bile pripeljane v Jednoto po drugih družinah, ki 2« spadajo v Jed-
noto. Tako jih pripeljejo v Jednoto v zaveati, da je ta Jednota v resnici za katoličana naj bolj a in prva.
Ljudje so prišli do spoznanja, da je K. S. K. Jednota v resnici prva slovenska organizacija. in najbolj vredna, da jo sprejmejo za svoje družine.
Ti prizori, ki sem jih doživel na teh dveh sejah, so mi pričali, da smo sedaj šele začeli živeti za K. S. K. Jednoto, in da bo ista v Clevelandu razširila svoja krila na dolgo in široko, to pa še iz vzroka, ker Cleveland ima pred seboj velikansko bodočnost. Cleveland je še malo dete, katero je ravno pred razrastkom, Cleveland se bo v prihodnjih par letih začel razvijati v eno prvih ali tretjih mest v Ameriki; že sedaj je Cleveland peto mesto v Ameriki, njegova bodočnost radi industrije in jezera je pa velikanska, in ni čuda, da se tukaj ce ne zemljišču vidoma dvigajo za sto odstotkov. Napredek mesta Clevelanda bo pa pripeljal ljudi v Cleveland kakor že sedaj prihajajo številoma, in kar je za nas dobro je to, da smo Slovenci tako tesno skupaj naseljeni, in vsak Slovenec, ko pride v Cleveland, bo prišel med svoje rojake, ki ga bodo uvrstili v društvo. In ako imamo 12 naših društev, je torej 12 prilik, ki bodo čakale, da si pridobe novega kandidata. In ker smo videli, da jih društva pridobivajo že sedaj, ko je naj manje pričakovati, lahko pričakujemo še za bodoče, ko bodo razmere toliko bolje.
Torej ni na tem, kar so ne kateri oporekali, češ, vse v Cleveland (radi gl. odbora), Cleveland je največja bodočnost Jednote; naj to članstvo Jed note tudi upošteva. Onih par borih uradnikov, katere je Jednota postavila v Cleveland je oživelo Cleveland za Jednoto; ne to, da so oni kaj posebnega naredili, pač pa je mnenje ljudstva vzelo za priznanje, in tako se je začel napredek. Da pa ne bo več kdo rekel, eno društvo sv. Vida ima 3 gl. uradnike, to je že rešeno Samo še en gl. uradnik ostane član dr. sv. Vida, to je moja malenkost. Sobrat John Zulich nadzornik Jednote, je že pre stopil k društvu sv. Jožefa, št 169. kjer bo pomagal vrlemu društvu naprej s svojo agitacijo. Sobrat Ivan Zupan, urednik bo pa prihodnjo sejo prestopil k društvu sv. Cirila in Metoda št. 191. Tako bodo postala vsa tri najbolj agilna društva deležna vsako po enega gl. urad nika, kar bo pred javnostjo velike važnosti in dobro za Jed noto in društva.
Toraj je opravičeno, akc ima Jednota vsaj tri gl. uradnike v kraju kakor je Cleve land, kajti ko bi Jednota že preje upoštevala Cleveland, bi danes lahko štela v Clevelandu več kakor šteje vsega član stva. Cleveland ima vseh dru štev nad 80, in Slovencev nas je nad 35 tisoč in ti so naselje ni vsi v bližini skupaj. Cleveland ima svoje slovenske trgovine in bačne zavode, zato pa ne pozabite, da je Cleveland za Jednoto največji steber v prihodnosti, to pa le, ako ga boste upoštevali. Toliko za da-,nes, naj zadostuje, o priliki pa še kaj več.
A. Grdina, gl. preds. o
ZAHVALA
.V zahvali so samo besede, in besede se ne dajo prijeti. Oni, kateri je zahvalo zaslužil, mu besede ne bodo povrnile tega kar je storil. Vendar pa je v besedah izraženo vsaj hvaležno priznanje, in to je isto kar želim tukaj jaz v imenu Jednote izraziti onim, ki delajo za napredek naše Jedhote. Mi vemo, da ako društva napredujejo, da je nekdo zadaj, kateri pomaga to delo vršiti. Da to je v resnici tako.
Kar sem zgoraj omenil, da sta društva št 169 in 191 spre-
jela na sejah 8. in 10. t .m. približno 70 članov in članic v obeh oddelkih in tako v bližini skupaj dveh milj eden od druzega, je to zasluga agilnih in dobrih uradnikov in nekaterih požrtvovalnih družin. Pri društvu sv. Jožefa imajo prav dober odbor, posebno se pa sedaj odlikuje vrli tajnik br. Fr Matoh, neustrašen mož, ki pove vsakemu v obraz kar mu gre, in v takem odločnem prepričanju pridobi novega član stva za društvo in Jednoto.
Poleg tega je delaven predsednik dr. št. 169, Charles Skebe, kateremu ni ničesar zato, da zgubi večer za večerom, hodeč za novimi kandidati.
Sobrat Frank Kostelic, podpredsednik je pa kakor advokat društva; kar se zavzame on, se mora doseči. In kar je najbolj častno je to, da ima dr. sv. Jožefa št. 169 zmagovalni žogometni "team", ki je najmočnejši v Jednoti, to je tudi veliko pomagalo, da sedaj društvo napreduje, ker fantje ki so opazovali bitko, ki se je vršila z Waukeganskimi fanti je vzbudila veliko zanimanjs in sedaj pristopajo v društvo toraj gre zahvala tudi fantom kateri sedaj vabijo še druge fante v dr. sv. Jožefa. Le take naprej!
Nadalje pa nikakor ne smem pozabiti se zahvaliti dr. sv. Ci rila in Metoda, ker so nam na pravili tako slovesen sprejemn večer s tolikim številom novil kandidatov. Že večkrat smo slišali imena nekaterih požrt vovalnih oseb (družin), kakoi so družine Anton Kaušeka ir. Joseph Plevnika. Znamenito jc pa to, da je to okolica, katere bi smeli imenovati, da je oko lica SLOVENSKIH MILIJO NARJEV, ker se tam nahajajt le taki, ki so iz trgovin že v po koju, kakor so družine: Plev nik. Kaušek, Močilnikar, Vesel in drugi, vsaj ti so, kateri so s( zavzeli za društvo sv. Cirila ir Metoda, da napreduje. To dru štvo je bilo ustanovljeno v fe bruarju 1925, in danes šteje žt 95 članov in članic v odraslen in ima veliko otrok, saj je bilo sprejetih na tej seji istih 27
Ustanovljeno je bilo v hiši sobr. Jos. Plevnika, in* od tedaj naprej se pa vršijo seje v veli kih in lepih prostorih v hiš Antona Kaušeka, kar je velike požrtvovalnost; obe te družin so temu društvu silno naklonjene; ne da se popisati, kake požrtvovalno se odlikujejo ir kaj da žrtvujejo za v dobro društva. Ko delavci (člani) delajo v tovarnah, med tem pt Mrs. Plevnik in Mrs. Kaušek in Mrs. Skufca nabirajo člane za društvo, in tako tudi njihovi soprogi Mr. Kaušek in Plevnik. Čudno zares, da imajo nekate ra napredna društva ideje, da se trgovcu ne sme dovoliti, da bi bil uradnik društva, napi pa trgovci največ pomagajo dvigniti društva; sploh bi bilo težko napredovati brez istih; tr govci le k našim društvom pristopajte, mi vam bomo hvaležni za to, naših društev uradi so vam na razpolago. Toraj se na tem mestu zahvaljujem družinam Kaušek in Plevnik za velikodušno delo, s katerim so pokazali kaj vse se da pridobiti za društvo, ako se skažemo eden drugemu naklonjeni častno je tudi to, da je že od začetka pri društvu sv. Cirila in Metoda isti odbor, namreč sobrat Paul Schneller, predsednik, Mrs. Justina škufca, tajnica. sobr. Jos. Plevnik, blagajnik, toraj zmožne pa delavne osebe. Le tako še naprej! A. Grdine, gl. predsednik. -o——•—
Andrew Carnegie
ameriški kralj jekle.
Andrew Carnegie, je bil rojen 25. novembra 1835 v Dunfermline na Škotskem. Kot desetletni deček se je priselil v Ameriko skupaj s svojo družino in je začel takoj delati v tovarni bombaževin za $1 plače na teden. Potem je bil brzojav-
ni sel (mesenger boy) v Pitts-burghu. Da pomaga za vzdrževanje matere in sester je v svojih prostih urah delal kot brzojavni reporter za časopise. Zaporedoma je bil pomaknjen do mesta superintendenta pitts-burškega oddelka Telegraph kompanije. Investiral je nekoliko denarja, ki si ga je izposodil od strica, v neki sistem spalnih vagonov, ki je bil ravnokar uveden, in tako je postavil prvi temelj k svojemu poznejšemu ogromnemu bogastvu. Dividende, ki jih je dobival od svoje prve investicije, je zopet vložil v petrolejskn zemljišča. Tekom Civilne vojne je služil pod vojno upravo kot nadglednik vojaških železnic in vladnih brzojavnih prog. L. 1862 se je Pennsylvania železnica bavila z eksperimenti v svrho nadomestitve lesenih mostov z železnimi. Carnegie se je zainteresiral za to in organiziral podjetje Keystone Bridge Works, ki je zgradilo prvi železni most čez rek'j Ohio. Da poveča dobiček svoje družbe, sklenil je izgotavljati -.voje lastno železo in tako vstopil na polje, kjer je rastel / razvojem železarske industrije in postal eden izmed največjih industrijalnih vladarjev vseh časov. Njegovo prvo podjetje na tem polju je bila železarna Union Iron Mills. Pni železarni oziroma jeklarni je zaporedoma sledilo mnogo drugih. Leta 1888 je imel v rokah večino delnic osmerice drugih podjetij v okolici Pittsburgha. Vsa ta podjetja je 1. 1899 kon-solidiral v eno veliko podjetje — Carnegie Steel Company. L 1901 se je umaknil iz poslov in prenesel svojo družbo, cenjeno tedaj na $500.000,000 v še večjo industrijalno kombinacijo, United States Steel Corporation, ustanovljeno od pokojne ?a J. Pierpont Morgana.
Po svojem vpokojenju je Carnegie začel vračati občim stvu nekoliko svojega nakopi čenega bogastva. Njegovi darovi za javne svrhe so glede 3kupne svote prekosili one vsakega drugega Amerikanca. Bil je jako sistematičen s svojimi darovi; daroval je navadno ob pogoju, da so obdarovana ob čina ali ustanova sama prispela svoj delež za dotično svrho. Najprej se je spomnil svojih uslužbencev in podaril štiri milijone za pokojninski sklad. 3 to izjemo on ni nikdar obdaril poedincev, marveč le znanstvene ustanove, vseučilišča, tehnične šole in knjižnice. Car-negijeva največja poedina daritev je pittsburška šolska ustanova — Carnegie School of Technology, kateri je podaril 25 milijonov dolarjev, škotskim vseučiliščem je podariK deset milijonov. L. 1904 je ustanovil Carnegie Hero Fund z darom petih milijonov; svrha tega sklada je obdarjevati one ki so z lastno nevarnostjo rešili življenje drugih, in podpirati družine onih, ki so pr; tem žrtvovali svoje življenje. Leto kasneje je podaril en milijon za enak sklad na Francoskem in $1,500,000 na Nemškem. Slični "junaški skladi" so bili ustanovljeni tudi v drugih deželah: na Angleškem. Danskem, Norveškem, švedskem. Nizozemskem, v Italiji, Švici in Belgiji. L. 1905 je z darom 15 milijonov dolarjev ustanovil sklad za podpiranje učiteljst-va, Carnegie Foundation for the Advancement of Teaching. Dohodki tega sklada se vpo-rabljajo za podpore in pokojnine visokih šol. Drugi sklad je Carnegie Institute v Wash ingtonu. Njegova svrha je pospeševanje izvirnih raziskav na polju rastlinoznanstva, pomorske biologije, zvezdo-znanstva, zgodovine in drugih predmetov. Za 2811 knjižnic širom sveta je potrošil čez šestdeset milijonov dolarjev. Zgradil je tudi palačo za mednarodno razsodišče. Carnegie je umrl v avgustu 1. 1919.
I S. K.
fiiiimimiimn
O
iinimiinimiit
JEDNOTA
iinnntiiiimiiiCT¥i«»ii
UataaevQtaa v Jolietu, I1L, dne 2. april« 1864. Inkorperirana y joilM.
driavi Illinois, dne 12. januarja, 1888. ^^ ^^^ GLAVNI URAD: 1004 iTCHfCAGO JOLIET, ILL-Solventnost aktivnega oddelka znaia 100.43%; aolveatnost mladinskega od delka znaia 135.42%. Od ustanovitve do \. oktobra 1926, znaia skupna izplačana podpora 52,825,153.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anten Grdina. 1053 East 62nd St., OrolajKl. Obla.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P O. Aurora, Minn.
III.	podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham At*, IMsyiu, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N- Chicago St., Juliet, IU. ~ ...... ~ ~ " rertln, 1004 N. Chicago St., Jatiat.
Pomožni tajnik: Steve G. Vert)
IU.
__ _____ _____Bid*
600 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. " ~ NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, HL John Jertch, 1849 W. 22nd St., Chicago. 11L John Germ. 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Oh o. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium Mick. Martin Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, IU. Frank Trempuab, 42—48th St., Pittsburgh, Pa
PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest Citv, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovicb, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912.
Vu pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
PREMEMBE ZA MESEC OKTOBER 1926.
Priatopili.
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 27826 Zoran Edward. roj. 1910, R. 16 $1000;
14345	Zora Anna, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 4. okt Dr. šteje 591 čl.
K društvu Vit. sv. Jurija, št. 3 v Joliet, 111., 27827 Stefanich Anton, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 16. okt. Dr. šteje 147 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda. št. 4 v Tower, Minn., 27828 Vesel John, roj. 1910, R. 16 $500. Spr. 10. okt. Dr. šteje 122 čl.
K društvu sv. Družine, št. 5 \ LaSalle, 111., 27829 Kapsh Frank, roj. 1891, R. 35 $1000. Spr. 8. okt. Dr. šteje 145 čl.
K društvu sv.. Roka,, št 15 v Pittsburgh, Pa., 27830 Koritnik Valentin, roj. 1878. R. 49 $500;
14346	Hlebec Catheripe, roj 1910, R. 16 $1000. Spr. 19. sept. Dr. šteje 161 čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 20 v Ironwood, Mich.. 27831 Koshack Ignatz, roj. 1888, R. 38 $500; 27832 Jaksa Steve, roj. 1885. R. 42 $500; 27833 Baričevič Luka, roj 1882. R. 44 $500. Spr. 17. okt Dr. šteje 115 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, Ohio, 27834 To-kacs Louis, roj 1906, R. 20 $1000; 27835 Callarik Frank; roj. 1884, R. 42 $1000. Spr 10. okt. Dr. šteje 82 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, Ohio, 27836 Pajk Edward, roj. 1910. R. 16 $1000; 27837 Stepič Frank, roj. 1909, R. 17 $1000; 278ŠP Mišič Joseph, roj. 1909, R. 17 $1000; 27839 Baraga Joseph roj. 1907, R. 20 $500. Spr. a okt. Dr. šteje 565 čl.
K društvu sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, 111., 27840 Likar George, roj. 1900. R. 27 $1500 Spr. 3. okt. Dr. šteje 615 čl.
K društvu Marije Device, št 33 v Pittsburgh, Pa., 27841 Spehar Michael, roj. 1908 R 18 $1000; 14347 Trbušič Ana, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr 19. okt. Dr. šteje 159 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa., 27842 Mi klaučič Albin. roj. 1910, R. 16 $500. Spr. 10. okt. Dr. šteje 157 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., 27843 FurjaniČ John J., roj. 1910, R. 16 $1000: 27844 Benčič Anthony, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 17
šteje 54 čl.
K društvu Marije Sedem 2a-losti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 27848 Dolmovich Louis J., roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 29, okt. Dr. šteje 325 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis. Ind., 27849 Bajt Filip, roj. 1910, R. 16 $500; 27850 Velikan Frank, roj. 1904, R. 22 $1000; 27851 Gerbek John. roj. 1887, R. 39 $500; 27852 Primožič Andrej, roj. 1874, R. 52 $250; 14350 Radez Rose, roj. 1910, R. 16 $500; 14351 Mervar Mary, roj 1890, R. 37 $1000. Spr. 3. okt. Dr. šteje 206 čl.
K društvu Vit. sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown, Ohio, 27853 Markovič Mihael, roj. 1897, R. 29 $1500; 14352 Markovič Barbara, roj. 1900, R. 26 $1000. Spr. 17. okt. Dr. šteje 128 čl.
K društvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, Ohio, 27854 Stepič John, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 10. okt. Dr. šteje 367 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., 14353 Erde-ljac Barbara, roj. 1893, R. 33 $1000. Spr. 11. okt. Dr. šteje 207 čl.
K društvu sv. Janeza Evang., št. 65 v Milwaukee. Wis., 27855 Barbarich Frank, roj^ 1910, R. 16 $1000; 27856 Augustine John, roj. 1&83, R. 43 $500. Spr. 10. okt. Dr. šteje 226 čl.
K društvu sv. Antona Pad., št. 72 v Ely, Minn.. 14354 Lun-ka Frances, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 7. okt. Dr. šteje 126 čl.
K društvu Marije Vnebovze-te. št. 77 v- Forest City, Pa., 27857 Milseck Frank, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 10. okt. Dr. šteje 171 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 14355 Mundjer Vera, roj. 1910, R. 16 $1500; 14356 Vidmar Antonia, roj. 1910, R. 16 $1000; 14357 Kučič Mae. roj. 1910, R. 16 $500; 14358 Kučič Mary, roj. 1909, R. 17 $1000; 14359 Novak Angeline, roj. 1908, R. 18 $1000; 14360 Svažič Anna, roj. 1908, R. 19 $1000; 14361 Ker-žič Olga, roj. 1906, R. 20 $1000; 14362 Keržič Elizabeth, roj. 1905, R. 21 $1000; 14363 Keržič Antoinette, roj. 1904. R. 22 $1000; 14364 Keržič Elizabeth, roj. 1876, R. 50 $500. Spr. 17. okt. Dr. šteje 338 čl.
okt. Dr. šteje 241 čl.
K društvu sv. Cirila in Meto- j K društvu Marije Pomagaj, da, št. 45 v E. Helena, Mont,. št. 79 v Waukegan, 111., 27858 27845 Smith Edward C., roj. Slabe Frank, roj. 1883, R. 43 1910, R. 16 $1500; 27846 Sod- $1000. Spr. 17. okt. Dr. šteje ja John. roj. 1908, R. 18 $500: .86 čl.	•
27847 Strekal Steve, roj 1887, j K društvu Marije Čistega R. 39 $1000; 14348 Juričič Spočetja št. 80 v So. Chicago Mary, roj. 1906, R. 20 $1000; 111., 14365 Hvala Anna, roj. 14349 Strekal Agnes. roj. 1901, j 1910, R. 16 $1000; 14366 Laich R. 25 $500. Spr. 21. okt. Dr.jMayne, roj. 1910, R. 16 $1000;
14367 Balok Mary, roj. 1905, R. 21 $1000; 14868 Kučič Lottie, roj. 1905, R. 21 $1000. Spr 19. okt. Dr. šteje 254 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa.,
14369	Drazumerič Marie, roj 1902, R. 24 $1000. Spr. 17. okt. Dr. šteje 196 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, Ohio,
14370	Tomšič Mary, roj. 1910, R. 16 $1000; 14371 Bahorič Sophie, roj. 1910, R. 16 $500;
14372	Perušek Theresa, «roj. 1910, R. 16 $500. Spr. 10. okt Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št.. 90 v So. Omaha, Nebr.,
14373	Gerdun Mary, roj. 1887, R. 39 $500; Spr. 10. okt. Dr. šteje 46 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 95 v Broughton, Pa., 27859 Oblak Lovrence, roj. 1910, R. 16 $500 Spr. 22. okt. Dr. šteje'78 čl.
K društvu sv. Genovefe, št 108 v Joliet, 111., 14374 Launch Genevieve C., roj. 1909, R. 17 $500. Spr. 9. okt. Dr. šteje 225 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 112 v Ely, Minn., 14375 Laurich Frances, roj. 1910, R. 16 $1000 Spr. 7. okt. Dr. šteje 75 čl.
K društvu sv. Roka. št. 113 v Denver, Colo., 27860 Burkat Andrew, roj. 1910, R. 16 $1000; 27861 Videtich Anton, roj. 1887, R. 39 $500; 14376 Okoren Karoline, roj.. 1890, R.
36	$1000. Spr. 14. okt. Dr. šteje 98 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 119 v Rockdale, 111., 14377 Erjavec Theresa, roj. 1910, R. 16 $1000; 14378 Jakša Jennie, roj. 1906, R. 20 $1000. Spr. 10. okt. Dr. šteje 50 čl.
K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 14379 Sluger Mary, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 17. okt. Dr. šteje 283 čl.
K društvu sv. Ane, št. 123 v Bridgeport, Ohio, 14380 Zani Erminia, roj. 1897, R. 29 $1000. Spr. 17. okt. Dr. šteje 106 čl.
K drušFvu sv. Ane, št. 134 \ Indianapolis, Ind., 14381 Fon Ludmilla, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 7: okt. Dr. šteje 69 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 135 v Gilbert, Minn., 27862 Urich Frank, roj. 1910, R. 16 $1000; 27863 Indihar Louis L., roj. 1908. R. 18 $1000 Spr. 29. okt. Dr. šteje 93 čl.
K društvu sv. Ane, št. 139 v LaSalle, lil., 14382 Grill Christine, roj. 1910, R. 16 $500. Spr. 12. okt. Dr. šteje 48 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 27864 Savršnik Joseph, roj. 1910, R. 16 $500. Spr. 7. okt Dr. šteje 219 čl. .
K društvu sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, Ohio, 14383 Ka-stelič Mary, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 4. okt. Dr. šteje 308 čl.
K drštvu Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 14384 Skrok Slava, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 10. okt. Dr. šteje 66 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 27865 Krasovec John, roj. 1889, R.
37	$1000. 14385 Horvath Theresa. roj. 1910, R. 16 $1000; 14386 Koraj Theresa, roj. 1894, R. 32 $1000; 14387 Me-sarich Mary, roj. 1890, R. 37 $500; 14388 Krasovec Mary, roj. 1889, R. 37 $1000. Spr. '22. okt. Dr. šteje 151 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis* 114389 Juntz Mary, roj. 1910. R. 16 $1000. Spr. 10. okt. Dr. šteje 162 čl.
K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland. Ohio, 14390 Zadnik Mary, roj. 1893, R. 33 $1000; 14391 Dejak Mary, roj. 1909, R. 17 $1000. Spr. 16. okt. Dr. šteje 587 čl K društvu Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn., 14392 i Laurich Frances, roj. 1894. R. 32 $1000. Spr. 17. okt. Dr. 'šteje 120 čl.
K društvu Presv. Srca Jezusovega, št. 166 v So. Chicago, 111., 14393 Plesha Mary, roj,
1891, R. 35 flOOO. Spr. 23. okt Dr. šteje 42 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 169 v Cleveland, Ohio, 27866 Prime Andrej, roj. 1879, R. 47 $250; 14394 Brian Josephine, roj.
1899,	R. 28 $1000. Spr. 11. okt. Dr. šteje 391 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 174* v Willard, Wis., 14895 Lamovec Frances, roj. 1910, R 16, $500. Spr. 10. okt. Dr. šteje 53 čl.
. K društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181 v Steelton, Pa., 14396 Cavrič Jagica, roj 1906, R. 21 $1000; 14397 Ce-kovich Katarina, roj. 1892, R. 34 $1000; 14398 Mavretich Mary, roj. 1881, R. 45 $500 Spr. 16. okt. Dr. šteje 98 čl.
K društvu Marije Ponjagaj, št. 188 v Homer City, Pa., 27867 Marovich John, roj. 1888, R. 39 $250; 14399 Via hovac Barbara, roj. 1910, R 16 $250; 14400 Jereb Johana, roj. 1886, R. 41 $1000. Spr. 16. okt. Dr. šteje 42 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 190 v Denver, Colo., 14401 Skull Mary, roj. 1911, R. 16 $1000; 14402 Major Mary, roj. 1909, R. 17 $500; 14403 Major Anna, roj. 1874, R. 52 $250 Spr. 10. okt. Dr. šteje 40 čl.
K društvu sv. Helene, št. 193 v Cleveland, Ohio, 14404 Roje Mary, roj. 1903, R. 23 $1000;
14405	Panchur Mary, roj 1897, R. 29 $500. Spr. 11. okt. Dr. šteje 69 čl.
K društvu Kraljica Majnika št. 194 v Canonsburgh, Pa..
14406	Frank Frances, roj.
1900,	R. 26 $500. Spr. 14. okt Dr. šteje 33 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 195 v North Bra d doc k. Pa., 14407 Branzl Frances, roj. 1881, R. 45 $1000. Spr. 25. okt. Dr. *teje 18 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 198 v Aurora, Minn., 14408 Secrysek Ivana, roj. 1910, R 16 $500. Spr. 19. okt. Dr šteje 42 čl.
K društvu Marije Vnebovzete, št. 205 v Ely, Minn., 14409 Mantel Mary, roj. 1894, R. 33 $1000. Spr. 29. okt. Dr. štele 9 čl.
K društvu sv. Neže, št 206 v So. Chicago, 111., 14410 Graho-vac Zorka, roj. 1907, R. 20 $1000; 14411 Grahovac Anna, roj! 1887. R. 39 $1000; 14412 Knezevich Stana, Voj. 1887, R 39 $1000. Spr. 22. okt. Dr šteje 60 čl.
K društvu sv. Ane, št. 208 v Butte, Mont, 14413 Baker 01 ga E., roj. 1904, R. 22 $1000 Spr. 20. okt. Dr. &eje 54 čl.
K društvu M arij PVnebo vzete, št 210 v Universal, Pa.. 14414 Shiefler Mary, roj. 1910. R. 16 $500; 14415 Oberch Mary, roj. 1907, R. 19 $500; 14416 Shiefler Albina, roj. 1908, R. 19 $500. Spr. 10. okt Dr. šteje 14 čl.
Priatopili v razred "C"; 20 letna zavarovalnina.
K društvu sv. Štefana, št. 1 Chicago, 111. 412 Senica Martin, r, 1910 R. 16, $1000. Spr. 5. okt. Dr. šteje 405 Čl.
K društvu sv. Cirila ni Metoda, št 4 v Tower, Minn., 406 Ahcin Rose, roj. 1908, R. 19 $500. Spr. 14. okt. Dr. šteje 122 čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 20 v Ironwood, Mich., 407 Kostelc Anna, roj. 1899, R. 28 $1000. Spr. 25. okt. Dr. šteje 115 čl.
K društvu sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, 111-, 408 Jurjev-cich Anna, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 7. okt. Dr. šteje 615 čl.
K društvu sv. Mihaela, št 163 v Pittsburgh, Pa., 409 Se-betich Joseph, roj. 1909, R. 17, '$2000. Spr. 10. okt. Dr. šteje 457 čl.
I K društvu Marije Pomagajo št. 196 v Gilbert, Minn.. 405 jVucinovich Mary, roj. 1885, R. j 42 $1000. Spr. 10. okt. Dr. šteje 51 Čl.
K društvu sv. Terezije, št. 199 v Cleveland, Ohio, 410 Ja-pelj Frances, roj. 1908, R. 19
*
$1000. Spr. 1. okt. Dr. šteje 25 Čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št 101 v Lorain, Ohio, 411 Klinar Gabriel, roj. 1893. R. 34 $1000. Spr, 9. okt. Dr. šteje 111 čl.
Suapendovani zopet sprejeti.
K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 20285 Smolič Stefan, R. 17 $1000. Zopet spr. 24. okt. 1926. Dr. šteje 591 čl.
K društvu sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet IU., 25953 Mue-star Joseph, R. 20 $500; 12084 Muestar Mary, R. 53 $250; 216 Muestar Louise, R. 16. $500. Zopet spr. 25. okt. Dr. šteje 615 čl.
K društvu sv. Alojzija, št 52 v Indianapolis. Ind., 27605 Louis Snidarsich, R. 37 $500. Zopet spr. 3. okt. Dr. šteje 206 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 5& v Leadville, Colo., 12905 Jakich Josephine, R. 16 $1000; 26569 Jakich Ely, R. 38 $1000. Zopet spr. 20. okt. Dr. šteje 235 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, 111., 9807 Keber Justine, R. 31 $1000. Zopet spr. 17. okt. Dr. šteje 254 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št 85 v Lorain, Ohio. 13992 Bombach Rose, R. 16 $1000. Zopet spr. 10. okt. Dr. šteje 90 čl.
K društvu Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Minn., 23278 Dolinšek Nikolaj, R. 35 $1000. Zopet spr. 1. okt. Dr. šteje 201 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 15092 Kor-bar Mihael, R. 32 $1000; 24593 Klauzar Joseph; "R. 32 $1000. Zopet spr. 4. okt. Dr. šteje 162 čl.
K društvu sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., 9694 Nftma-nich Mary, R. 17 $1000. Zopet spr. 15. okt. Dr. šteje 225 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, Ohio. 11640 Snaider Lucija, R. 17 $1000. Zopet spr. 10. okt. Dr šteje 134 čl.
K društvu sv. Valentina, št. 145 v Beaver Falls, Pa., 25496 Pavkovich Marko, R. 27 $1500; 25056 Cemas Nikolaj, R. 33 $1000. Zopet spr. 10. okt. Dr. šteje 83 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 152 v So. Deering, 111., 23599 Pavletich John, R. 33 $1000. Zopet spr. 24. okt. Dr. šteje 74 čl.
K društvu sv. Jožefa, št 169 v Cleveland, Ohio, 27664 Ka-dunc Frank, R. 27 $500. Zopet spr. 11. okt. Dr. šteje 391 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št 176 v Detroit, Mich., 25022 Joseph Bahor, R. 23 $250. Zopet spr. 4. okt. Dr. šteje 93 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 198 v Aurora, Minn., 13191 Praznik Olga, R. 19 $1000. Zopet spr. 19. okt. Dr. šteje 42 čl.
Suapendovani.
Od društva sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, IU., 27240 Juresich Joseph, R. 16, $500; 27358 Ho-bene John, R. 17 $500; 25826 Gregorich Louis, R. 17 $1000; 25827 Gregorich Joseph, R. 20 $1000; 27245 Bozich Steve, R. 21 $1000; 27360 Bozich John, R. 23. $1000; 25726 Korevec Joseph, R. 27 $1000; 27476 Samec Louis. R. 37 $500; 27132 Ferk Anton, R. 28 $500; 25833 Gregorich Frank, R. 46 $500; 13949 Rom Lilian, R. 16 $1000; 13856 Bozich Frances, R. 17 $1000; 13952 Slnrekar Mary, R. 18 $500; 12038 Korevec Mary, R. 27 $1000; 13627 Ferk Amelia, R.N 29 $500. Susp. 25. okt. Dr. šteje 591 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa., 652 Nogra-šek Mary, R. 41 $500. Susp. 18. jokt. Dr. šteje 239 Čl. 1 Od društva sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh. Pa.. 10902 Glusich Agnes. R 35 $500; 24904 Glusich Anton. R. 43 $500. Susp. 19. sept. Dr. šteje 161 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št 20 v Ironwood, Mich.,
8907 Kurta M»ry, R. 35 $1000. Susp. it okt. Dr. šteje 115 čl.
Od društva sv. Vida, št 25 v Cleveland, Ohio, 26886 Brodnik Frank, R. 19 $1000 ; 12638 Brodnik Mary, R. 40 $1000. Susp. 25. okt. Dr. šteje 565 čl.
Od društva sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, 111., 23224 Kobe Joseph, R. 18 $1000. Susp. 25. okt. Dr. šteje 615 čl.
Od društva Marije Device, št 33 v Pittsburgh, Pa., 24308 Barich George, R. 25 $1000; 7052 Jurlano Alfonz, R. 36 $1000. Susp. 3. okt. Dr. šteje 159 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kans., 25577 Ošaben Štefan, R. 16 $1000. Susp. 25. okt. Dr. šteje 119 čl.
Od društva sv. Frančiška Seraf., št 46 v New York. N. Y., J3373 Yelentz Gertrude O., R. 41 $500; 9114 Glatz Antonia, R. 41 $500. Susp. 9. okt. Dr. šteje 83 čl.
Od. društva sv. Alojzija, št 52 v Indianapolis, Ind., 11683 Sinkovich Olga, R. 16 $1000. Susp. 24. okt. Dr. šteje 206 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 57 v Brooklyn, N. Y., 26697 Fugi-na Peter, R. 16 $500. Susp. 20. okt. Dr. šteje 136 čl.
Od društva sv. Barbare, št 92 v Pittsburgh, Pa., 11125 Vajda Magdalena, R. 33 $1000 Susp. 11. okt. Dr. šteje 99 čl:
Od društva sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., 12666 Krista Gladys N., R. 17 $500; 12279 Krista Ruth H., R. 18 $1000 Susp. 24. okt. Dr. šteje 225 čl
Od društva sv. Veronike, št. 115 v Kansas City, Kans., 9366 Grahonja Mary, R. 17 $1000; 3189 Žagar Mary, R. 36 $1000. ousp. 24. okt. Dr. šteje 127 čl.
Od društva sv. Družine, št 136 v Willard, Wis., 26412 Murgal Frank. R. 17, $500; 23020 Murgal Frank, R. 43 $500. Susp. 4. apr. Dr. šteje 101 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 10535 ! Akstin Barbara, R. 17 $1000 Susp. 10. okt. Dr. šteje 66 čl.
Od društva sv. Mihaela, št. 152 v So. Seering, 111., 9246 Ma žar Katarina. R. 30 $1000; 27643 Grbac Nikolaj, R. 38 $1000; 21433 Janjcich Anton. R. 22 $1000. Susp. 24. okt Dr. šteje 74 čl.
Od društva Marije Magdalene, št 162 v Cleveland, Ohio, 10074 Lapp Ana, R. 20 $1000; 9437 Zakrajšek Gertrude, R. 39 $1000. Susp. 22. okt. Dr šteje 587 čl.
Od društva Marije Pomagaj, it. 164 v Eveleth, Minn., 12524 -Jkerjanc Edith, R. 24 $500 iusfc. 25. sept. Dr. šteje 120 čl.
Od društva Vnebovzete Marije Device, št 181 v Steelton. Pa., 11184 Koščevič Mary, R. 24 $1000. Susp. 24. avg. Dr. šteje 98 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 192 v Cleveland, Ohio, 2624? Svigel Rudolph J., R. 21 $1000 Susp. 11. okt. Dr. šteje 27 čl.
Od društva Marije Pomagaj, it. 196 v Gilbert. Minn., 13316 Kuslan Anna, R. 29 $500. Susp. 25. okt. Dr. šteje 51 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 202 v Virginia Minn., 13338 Deblock Agnes. R. 16 $1000; 13339 Deblock Mary, R. 18 $1000. Susp. 25. okt. Dr. šteje 18 čl.
Prestopili.
Od društva sv. Janeza Krst-aika, št 14 v Butte, Mont, k Ir. sv. Ane, št. 208 v Butte. Mont, 703 Papesh Johana, R 43 $1000; 10470 Vidmar Josephine, R. 34 $1000. Prest. 20 okt. 1. dr. šteje 167, 2. dr. šte je 54 čl.
Od društva sv. Jožefa, št 16 / Virginia, Minn., k dr. sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., 3058 Laurich Johana. R. 37 $500; 4212 Laurich Fr., R. 39 $1000; 24377 Laurich Frank, R. 20 $1000. Prest 18. sept. 1 dr. šteje 84, 2 dr. šteje 265 čl. "
Od društva sv. Barbare, št 23 v Bridgeport, Ohio, k dr. sv.
Vida, št. 25 v Cleveland, Ohio, 23119 Ausec Joseph, R. 16 $2000. Prest. 8. okt. 1 dr. šteje 82, 2 dr. šteje 565 čl. .
Od društva sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport Ohio, k dr. sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, Ohio, 23581 Hochevar Rudolph, R. 16 $1000; 24^49 Hochevar Frank, R. 16 $1000. Prest. 14. okt. 1 dr. šteje 82, 2 dr. štjee 391 čl.
Od društva sv. Vida, št 25 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, Ohio, 4483 Zulich John, R. 31 $500. Prest. 13. okt. 1 dr. šteje 565, 2 dr. šteje 391 čl.
Od -društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., k dr. Vit sv. Mihaela, št. 61 v Youngstown. O., 2163 Kam-bich Matija, R. 30 $1000; 5006 Kambich Mary, R. 28 $500. Prest. 18. okt. 1 dr. šteje 325. 2 dr. šteje 128 čl.
Od društva sv. Janeza Krst-nika, št. 60 v Wenona, 111., k dr. sv. Martina, št. 178 v Chicago, 111., 22913 Besowshek Frank. R. 16 $1000. Prest. 10. okt.
1	dr. šteje 37, 2 dr. šteje 35 čl.
Od društva Marije Spočetja,
št. 80 v So. Chicago, 111., k dr. sv. Neže, št. 206 v So. Chicago, 111., 12179 Vukobratovič Draga, R. 31 $1000; 4427 Mertič Alojzija, R. 39 $1000; 12852 Jelenčar Mary, R. 47 $500. Prest. 22. okt. 1 dr. šteje 254,
2	dr. šteje 60 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št 90 v So. Omaha, Nebr., k dr. sv. Štefana, št. 1 v Chica-gq, 111., 3721 Medic Theresa, R. 35 $1000; 2824 Medic Martin. R. 38 $1000. Prest. 2. okt. 1 dr. šteje 46. 2 dr. šteje 405 čl.
Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., k dr. sv. Jožefa, št 103 v Milwaukee, Wis., 17409 Medvesh Joseph, R. 33 $1000. Prest. 4. okt. 1 dr. šteje 201, 2 dr. šteje 162 čl.
Od društva sv. Ane, št. 123 v Bridgeport, Ohio, k dr. Marije Magdalene, št. 162 v Cleve land, Ohio, 12436 Avsec Rose, R. 16 $500. Prest. 27. sept. 1 dr. šteje 106, 2 dr. šteje 587 čl.
Od društva sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., k dr. sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 13445 Markle Mary, R. 22 $J000. Prest. 14. okt 1 dr. šteje 192, 2 dr. šteje 96 čl.
Od društva Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, Ohio, k dr. sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind., 12676 Fon Sophie, R. 16 $1000. Prest. 29. sept. 1 dr. šteje 587, 2 dr. šteje 69 čl.
Odstopili:
Od dr. sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, Ohio: 27370 Grei-ger Henry, R. 19 $500. Odst 10. okt. Dr. šteje 82 čl.
Od dr. sv. Frančiška Sal. št 29 v Joliet, 111.: 14096 Sitar Genevieve. R. 16 $1000; 14097 Sitar Bernice, R. 16, $1000. Odst. 30. okt. Dr. šteje 615 čl.
Od dr. sv. Frančiška Seraf.. št. 46 v New York. N. Y.: 9475 Stiftar Rose. R. 21, $1000; 8978 Zorman Mary. R. 16, $1000. Odst. 9. okt. Dr. šteje 83 čl.
Od dr. sv. Rozklije, št. 140 v Springfield, 111.,: 8011 Kolaz Ana, R. 22. $1000. Odst 17. okt. Dr. šteje 21 čl.
Zvišali zavarovalnino:
Pri dr. sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 26013 Smo-lich James, R. 23 z $250 na $1000. Zv. 14. sept. * Pri dr. Vit. sv. Mihaela, št 61 v Youngstown. Ohio: 18214 Garešič Frank, R. 36 z $1000 na $1500. Zv. 17. okt.
Pri dr. sv. Ant. Pad. št. 72 v Ely, Minn.: 23316 Pechek Frank, R. 23 z $500 na $2000. Zv. 29. okt.
Pri tjr- sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn.: 13285 Zel-ko Frances, R. 31 z $500 na $1000. Zv. 22. okt.
Pri dr. sv. Jožefa, št 169 v Cleveland, O.: 12625 Welika-nje Jennie, R. 38 z $250 na 1 $1000. Zv. 11. okt. i	(Dalje na 7. strani)
ELEMENTARNA KATASTROFA V SLOVENIJI
(Nadaljevanje iz 1, atrani)
jala strašna nevihta, ki je povzročila velikansko škodo. — Vsled tajanja snega je Sava tekom dneva hudo narastla.— Proti polnoči pa se je nad Kranjem utrgal oblak, Sava je vidno naraščala in kmalu so bila vsa poslopja ob Savi pod vodo. Najbolj je trpela -Jugočeška tekstilna tovarna, ki leži na Gaštaju ob Savi. Stanovanjske hiše te tovarne so bile hitro pod vodo, ravnotako tovarna sama. Delavstvo in ljudstvo je reševalo, kar se je rešiti dalo. Predvsem so morali spraviti stanovalce omenjenih stanovanjskih hiš na varno. Blaga in surovin se je nekaj rešilo, ve-
Za Slovenski Dom v Greater New Yorku.
Lansko !eto je bila sprožena misel za Slovenski dom v Grea ler New Yorku. Ideja je bile dobro zasnovana in med ljudmi se je takoj pojavilo živahne zanimanje, kajti vsakdo ve, de nam je lastni dom bolj koristen kot karkoli drugega.
In zakaj nam je tako potre ben? Gotovo je vsakemu izmed nas znano, koliko veljs malo večja dvorana za en večer. $150! In taka dvorana še ni nič kaj posebnega. Prostrana je .toda kakšna je oprema! Nekaj nepogmjenih, vijugastih miz in nekaj polomljenih stolov, ki so že bogvedi koliko let stali v kakem zamazanem salonu. Gledališki oder ima malokatera dvorana in vendar naše društvo tako rado prireja
liko pa je odnesla voda.
V	Majdičevem mlinu je vo- kake igre. ker vedo, da jih ima da uničila velike množine mo- j0 ijudje radi.
ke in žita. Skoda je ogromna. Silovit vihar nad Mariborom.
V	petek je bilo ozračje sumljivo toplo in po nebu so se podili gosti oblaki. Barometer je ■ padel popoldne izredno nizko in napovedoval viharno vreme., Krog pete ure popoldne se je I dvignil vihar brez dežja, ki je vedno bolj naraščal na silovitosti. Najhujše je divjal veter nad mestom in okolico okrog pol 7. ure zvečer. S streh je začela leteti opeka. Iz strahu pred opeko, ki je po nekaterih ulicah padala na gosto kakor toča. so ljudje zbežali v stano-| vanja in zaprte lokale, tako da ni bilo nesreč ali celo človeških žrtev. S kako silovitostjo je divjal vihar, je bilo videti v soboto zjutraj, ko je po vseh ulicah in trgih vse polno razbite opeke in strehe kažejo velike odprtine.
V	pristaniški ulici je izruval vihar s koreninami vred debelo in visoko lipo in jo vrgel z vso silo na sosedno hišo. Debel vrh visoke lipe med Narodnim domom in Tavčarjevo hišo jej odčesnil vihar in ga vrgel po plotu. S strehe Narodnega doma so odneseni vsi težki pločevinasti okraski. S stolpa pri sv. Jožefu v Studencih je odneslo kazalce ure z rimskimi številkami vred. Na mestnem pokopališču je skoraj čisto razkrita kapelica, izruvana vrba žaluj-ka in polomljenih več smrek. Zelo veliko je trpel mestni park. kjer je smrekov gozd proti Kalvariji ves polomljen ter poruvan.
Bevke pri Vrhniki.
Komaj je odtekla voda zadnje povodnji. je po nekaj lepih dnevih zopet nastopilo deževje. Prenasičena barska prst ne požira vode in zopet je Ljubljanica prestopila bregove in nastalo je zopet obširno jezero od bevškega brda proti Borovnici.	t
Sinoči (30. oktobra) je okoli pol desete ure pričel pihati močan veter, ki je stopnjeval svoje moči. Naenkrat pa je med neprestanim bliskanjem in votlim bobnenjem in silnim nalivom in "točo prihrumel vihar. Sipe so trepetale v oknih, opeka se je drobila na cesti, vse strahote narave so privrele na dan. Kakor bi se vzidgni
Vse te dvorane,. za katera plačamo po $150 na večer, za nas niso primerne, toda zad>>-voljni moramo biti, če jih dobimo. Za kako boljšo prireditev, kot je n. pr. kak velik konceit. pa stroškov za dvorano ne o' mogli pokriti.
Kako težko je tedaj v takih dvoranah napraviti kak dobiček za društvo. Poleg vstopnine si moramo izmisliti še cele irsto drugih sredstev, s kateri •ni je mogoče izvabiti denar iz »bčinstva. Sama vstopnina »li-i največkrat ne pokrije ne-iemnine dvorane. In najžalcst-leje pri tem je še, da ima ,>ri seh naših prireditvah najvoč-:i dobiček tujec in največkiat —žid! Mi se trudimo in muči-; mo za druge!
I Ali ni tedaj jasno kot beli lan. da nam je lastni dom n ij-io potreben? Kaj tedaj še cd-ašamo? Dovolj nas je. da si noremo postaviti, samo Če hočemo. Lahko rečem, da ni r.a-elbine, ki bi bila bolj potrtb ia svojega doma kot ravno ie\vyorška. Zavzeti se je tre »a za to in šlo bo. Zakaj tedaj )remišljevati? Res. da poletni čas ni postb-
10	primeren za agitacijo, kajti marsikdo se v vročih dnevih
ad odtegne mestu in gre na Ježelo. Pa tudi agitatorji adi prevelike vročine nimajo posebne volje. Sedaj pa so hladnejši dnevi in bliža se zima; zdaj je treba napeti moči .n nadaljevati stvar, ki smo jo lansko zimo tako lepo začeli.
Kupljeno je zemljišče in blagajni lepa svota denarja. Zdaj pač ne bomo pustili, da bi vse zaspalo. Pa saj o tem tu
11	ni govora. Idejo je treba samo oživiti, ljudi pridobiti za <tvar in mora iti.
Priporočljivo pa je tudi, da ne bi vsakdo samo kupil delnice. temveč da bi tudi posebej ie kaj daroval za Dom. Kdo je za to, da vsakdo izmed nas da ruje za Slovenski dom $10? Hitro bomo imeli dovolj denarja da pričnemo z zidanjem. Na noge tedaj! Zdaj je čas!
G. T.
-o-
RUMENA BARVA ~
V naravi velja ta barva za najbolj strupeno, neprijazno in
la tudi strupena žival sama po gine.
Radi tega rabijo strupene ži-/ali nujno še varovalne obleke ia se tudi pred morebitnimi takimi ugotovitvami obvarujejo. In morda ni samo slučaj, da velja tudi pri ljudeh rumena barva kot znamenje strupenega so-, vraštva.
-o-
Inserat.
Navihani judovski trgovec Fajteles je priobčil v nekem angleškem listu oglas sledeče vsebine:
"Išče se ženina in nevesto, ki bi bila pri volji poročiti se v moji trgovini tekom meseca junija. Darilo: krasna oprava za spalno sobo za prvo poročno dvojico, ki je vredna $200."
,	Inserat.
"Išče se moderno zgrajeno hišo na prazni loti."
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z bridkostjo in žalostnim srcem naznanjam, da je moj ljubljeni soprog in oče štirih otrok
FRANK SKRINAR
po 7 mesecev trajajoči .bolezni za jetiko dne 30. septembra za vedno zatisnil svoje trudne oči v najlepši moški dobi 38 let.
Pogreb se je vršil s peto sv. mašo iz cerkve sv. Jožefa ob obilni udeležbi znancev in prijateljev, ki so ga spremili na pokopališče sv. Jožefa.
Pokojnik je bil dober mož in skrben oče; zapušča žalujočo vdovo, dve hčerki in enega sinčka, enega sina pa nama je Bog k Sebi poklical letos dne 31. maja v 11 letu svoje starosti.
Zdaj pa izrekam srčno zahvalo vsem sosedom in prijateljem. ki so pokojnika obiskovali. mu izkazali zadnjo čast, ki
so me tolažili in darovali za sv. maše zadušpice. Najlepšo zahvalo pa sem dolžna moji sestri Ani Ostronič v Pitsburgh, Pa..*ki se ni ustrašila dolgega pota in stroškov, da je prišla na pogreb in nas tolažila v teh žalostnih urah. Naj vam vsem skupaj ljubi Bog poplača, kajti jaz vam ne morem.
Ti pa blagopokojni soprog in naš ljubljeni oče počivaj v miru in sveti naj ti večna luč.
Žalujoči ostali ;
Barbara Skrinar, vdova, Helena, stara 12 let, Bernice, stara 7 let, Rajmond 15 mesecev, otroci.
V Joliet, III., dne 1. novembra, 1926.
8mrtnine. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Bodi ji lahka tuja zemlja! Naj v miru počiva! Žalujoči ostali:
John Zaletel, soprog, John, Mary, Joseph, Olga,
Lillian, Dorothy, otroci. Joliet, 111., dne 1. nov. 1926.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjam vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike, da je dne 29. sept. t. 1. umrla moja ljubljena soproga in naša dobra mati ANA ZALETEL, rojena Brezar, doma iz Gobadola na Dolenjskem; pokojnica je bila stara 31 let. Pokopali smo jo dne 2. oktobra s črno peto sv. mašo iz cerkve sv. Jožefa v Jolietu na tukajšnje slovensko pokopališče sv. Jožefa.
Prisrčno se zahvaljujem vsem našim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se udelejžili pogreba, jo prišli kropit, ji daroyali vence, dali svoje avtaomobile na razpolago pri pogrebu, naročili sv. maše zadušnice in nas ob istem časgu prišli tudi tolažit v naši veliki žalosti. Posebno se! zahvaljujemo ulužbencem Federal Match Co. za njihov lep J dar.
Istotako se zahvaljujemo tu-j di društvu sv. Genovefe št. 108 KSKJ., društvu sv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ in društvu Royal Neighbors of America za točno izplačilo njene po-
Ne more najti.
"Če je sploh kako boljše mazilo za srbečo kožo kakor je Severov Eško, potem jaz istega v tej deželi ne morem najti," tako trdi Mr. A. Hardish, Forest Lake, Mich. "Jaz sem to mazilo rabil v popolno zadovolj-nost; radi tega ga priporočam vsem osebam, ki trpijo vsled srbečice ali drugih bolezni na koži." Cena lončku samo 50 centov; dobi se lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	(Adv.)
ZIMA JE TUKAJ!
Sedaj je čas, da se pre-skrbite s zimsko suknjo.
Najfinejše zimske suknje za žene, dekleta in deklice dobite pri nas vedno po najnižjih cenah. Suknje za žene in dekleta vredne $27.00 do $75.00 pri nas dobite iste za samo
$21.00 do $59.50
Predno greste drugam, pridite k nam in prepričajte se; smo vam vedno z veseljem pripravljeni razkazati vse, kar imamo, če kupite kaj ali ne.
Se vam priporočam
BENNO B. LEUSTIG
6424 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO .
O*
le vse zemske sile in udarjale,(>dbijajočo-	živali brez
po človeku. Hiše in kozolci so
jeme se izogibljejo kolikor mogoče tako barvanih rastlin in Res so med rastlinstvom
razkriti, še celo omet pri hiiahi® je odpadel. Jožetu Rusu je po-
drlo šele pred kratkim dogra- ^J^^rupem zastopniki rav-jeni kozolec. — danes popoldan je okoli 4. ure prihrumel vihar s treskom, vendar je trajal le par minut in je odvihral v smeri proti Igu.
D. M. v Polju.
Vihar, ki je divjal predsinoč-njim (29. oktobra), je pustil za seboj strašno razdejanje.
no rumeno obarvani kakor so: »umeni naprstnik, kolužnica, zlatica, nagnoj in mnogo drugih.
Tudi med živalstvom nahajamo one, ki izločajo jedke strupene sokove rumeno pisane. Močerada se ne bo nobena druga žival dotaknila, ker bo opozorjena po njegovih rumenih
Podiral je drevje in prevračal pegah. Tudi strupeni tritoni kozolce. Na Zadobrovi je po- imajo nq trebušni strani vse drl vihar na cesto celo vrsto polno rumenkastih lis. Kaj dreves, ravnotako pri umobol- pomaga živali, ako je v svojo niči na Studencu. Tam je podrl obrambo strupena, pa tega nje-tudi barako. V Zadobrovi je Qj sovražniki ne vedo. . 2e prvi Sava narastla nad en meter. V ugriz, na podlagi katerega bi se vsej okolici D. M. v Polju je ugotovilo,' da so te in te vrste vihar podrl nad 15 kozolcev, strupene, že lahko tako škoduje,
<►
O
<►
<►
O
<►
O
<►
o
K
VEČER POLN SMEHA IN RADOSTNEGA UŽITKA VAM PRIREDI
e	^ ,
DRAMATIČNO DRUŠTVO
"TRIGLAV"
v nedeljo dne
NOVEMBRA
21.
KO UPRIZORI NADVSE KRATKOČASNO BURKO
"LUMPACIJ VAGABUND"
Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Mrs. Kushlan v S. N. Domu

COLUMBIA - PLOŠČE
SEDAJ JE ČAS
da se urioravite 7.a dolge »fcerc v zimskem času. in zato ni lepšega kakor da slišite lepe slovenske melodije ali petie na vašem gramofonu.

'Jadran". 'Jadran".
Zgoraj vidite slavni Hoier Trio. kateri je igral za več plošč in so vse prav izvrstne, igrajo hsrmcniko. banjo in kitaro.
10 inch 75c 25045 F Mazulinka, Hojer trio.
Ptičja vohcet, Hojer trio. 25044 F Coklarska koračnica, Hojer trio.
Triglavski valček, Hojer trio. 25043 F Polka štaparjev, Hojer trio.
Ti si moja valček, Hojer trio. 25041 F Veseli rudarji, koračnica, Hojer trio.
Sladki spomini, valček. Hojer trio. 25040 F Hojer valček, Hojer trio.
Pečlarska polka, Hojer trio. Moški kvartet "JADRAN" (New York) Njegove lepe glasove boste slišali tako jasno na ploščah, kakor da bi v resnici pred vami stali in peli znane slovenske pesmi.
25049	F Zadovoljni Kranjc, Moški kvartet "Jadran".
Prišla bo pomlad, Moški kvartet "Jadran". 25047 F En starček je živel, MoSta (kvartet "Jadran". S'ijaj solnčice, Moški kvartet "Jadran". F Ljubezen in pomlad, Moški kvartet "Jadran". Slovensko dekle, Moški kvartet "Jadran". 25039 F Na potu v stari kraj, smešna 1 del. Moški kvartet Na potu v stari kraj, smešna 2 del. Moški kvartet Božične plošče:
25008	F Sveta noč, poje R. Perdan & J. Perdan, Duet.
Sveta nebesa, poje R. Perdan & J. Perdan, Duet.
25009	F Angelsko petje, poje R. Perdan & J. Perdan, Duet.
Zvezdice, poje R. Perdan & J. Perdan, Duet.
25021	F Tiha noč. Orgije in zvonovi.
O drevesce. Orglic in zvonovi.
25022	F O ti krasen božič. Orglic in zvonovi.
Sem. o sem verniki, Orgije in zvonovi.
Petje: ;
25050	F Orjuha naprej-koračnica, godba dravske divizije s petjem.
Orlovska koračnica, godba dravske divizije s petjem. 25037 F Stoji stoji Ljubljanca, moški kvartet v Ljubljani.
Sinoči je pela, moški kvartet v Ljubljani. 25031 F Pred volivami, smešna. Danilo in Danilova.
Na sveti večer, smešna, Danilo in Danilova. 25005 F Sirotek, Milavec sestre. Duet.
Kaj ne biia bi vesela, Milavec sestre. Duet. Za ples:
25020 F Stari kranjski valček, Frank Lovšin, harmonika.
Štajerska, Frank Lovšin, harmonika. 25019 F Gorica, Instrumental Trio.
Stiglic, Instrumental Trio. 25026 F Tirolski valček 1 del, citre.
Tirolski valček 2 del, citre. 25034 F Sokolska l$>račnica, godba.
Češka koračnica, godba. T25042 F Daleč u gozdu, Columbia oriabter.
Večerni valček, Columbia orkeiter. 12043 F Wien bleibt Wien, vojaška godba. *
Pod dvojnem orlom. 12041 F Venetian Nights, Orkester.
Our Darling, Orkester. 12039 F The Jolly Farmers, Columbia Band.
Ach du lieber Augustin. Columbia Band. 12038 F Sailers Waltz, Instrumentel Quintet.
Santa Claus polka, Instrumentel Quintet. 12034 F Gate City March, Concertina kvartet.
Repasz band, Concertina kvartet 12032 F Hawaiian patrol mareh, Marimbo orkester.
Lasorelkt, Marimbo orkester. 12018 F Santiago Waltz, Novelty Trio. La Paloma.
12 inch $1.25
68000	F Županova polka, godba za ples.
Posvaska polka, godba za ples.
68001	F Polka čevljarskih vajencev, godba za ples.
Ko krojač plesat gre, godba za ples.
68002	F Naprej na ples, godba za ples.
Držimo se plesa, godba za ples. 68004 F Naprej zastava slave, s petjem in godba. Mladi vojaki, s petjem in godba. •	Zastonj 200 glasnih igel kdor naroči 4 plošče ali več.
Pri naročilu napišite natančen naslov; denar lahko pošljite naprej ali pa plačate pri sprejemu plošče.
Se priporočam
Anton Mervar
MUSIC HOUSE 6921 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
J
HUMiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiini
KERŽE,
1142 DaDaa Rd., N. 1 CLEVELAND, O.
K. S. K. J. Drastrom:
Kadar naročate zastave, recall)« = ia drugo, pazite na moje ime in E naalov, če hočete dobiti aajbelite S fclato sa najnižje cene.
Načrti in vaorei ZASTONJ)
imiaiuiituimiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiinniiinnHia
tir
UPE AND LABORS
Of
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Marquette, Mich.
By
P. CHRYSOSTOMUS VBRWTiT.
O. F. M.
of Loo Angeloa, Cal.
J
"One of the most pleasing things I have to report in regard to the progress of religion at Lake Superior is this: that well-attended convent schools exist in five different places, namely, that of the Ursulines here in Marquette and Ontona-gan, and those of St. Joseph Sisters at Sault Sta. Marie. Hancock and L'Anse. The last named Sisters have the advantage of instructing also boy? to the age of twelve years. The introduction of Sisters at L'Anse contributed much to ward promoting school attendance on the part of the Indiar children. If the poor mission ary residing there succeeds in keeping up this school for the mission, the greatest blessing? are to be hoped therefrom. The number of Sisters at all the above-named places is about twenty-five. In three place? the schools are supported b> the respective congregation itself. For the Sisters at pooi Sault Ste. Marie I have to con tribute annually four hundred dollars. In addition to this 1 have considerable outlays foi building repairs. The threr Sisters at L'Anse receive a little from the government; the other expenses have to be paid by the poor missionary, who ir supported by me."
In his letter of April 3rd 1867, he writes:
"The state of my health for the last six months remains unchanged unfortunately. I I am so weak that I can scarcely speak so as to be understood, or move. I rise every morning and walk from time to time up and down in my rom in order to lie easier in bed. When a person sees or .hears me he would think that I could scarcely live a week longer. Yet 1 continue living and waiting for my successor, who is to comr this summer.
"For the last four months 1 have been unable to say Mass; but I will use all my strength to read Mass on Holy Thurs day and consecrate the Holy Oils.
'As to my diocese, all places are supplied with priests. There are now 21 priests in the diocese, and only then when new settlements spring up will there be need of more priests. Wha< a difference between the present and the past, when the holy sacrifice had to be offered up for the most part in private houses. In the beginning of the diocese there were but two priests in the whole diocese, now there are 21, and there are churches in all the larger settlements. Only in case nev mines are discovered (and operated), will it be necessary to build more churches. Our churches are built at the ex pense of the respective congregations, nevertheless the bish op has to contribute the most of any. We are well supplied with schools, every congrega tion having one, which is kept either by Sisters or by secular teachers. Moreover, the missionaries have far less fatigue and hardships to endure than formerly, when the few priests that were here had to travel large distance on bad roads. Now they do not need to travel so far; the roads are mostly good and almost everywhere there is an opportunity to trav
el by water and land . .
On the 28th of June, 1867; he wrote from Marquette:
"About two months ago 1 wrote last and spoke, among other things, about the state of my health. I mentioned that I needed some assistance, especially this year, because my moving from Sault Ste Marie, my former episcopal S6C| was accompanied with many expenses, and because here in Marquette a heavy debt remains on the newly built cathedral, so that instead of drawing a revenue from it, as most bishops do from theirs, I am obliged to make considerable contributions toward paying the debts and procuring such things as are yet necessary. Moreover, my sickness has cost me much and does still every day. I have been so sick for nine months that I can neither read Mass nor say my breviary, nor scarcely speak, through weakness.
The priest who has charge of this congregation labors hard, especially in instructing the children. Last Sunday was first communion of the children.. The number of first communicants was about fifty. In order to prepare them vel1 for so holy an act, the missionary not only instructed the children here — the boys and girls separately — but also visited once every week three settlements five miles from here, in order to gather together and instruct the children there. At the same time he had evening devotions every evening during Lent, at which he preached in different languages. Scarcely were the Lenten devotions ended, when he had May devotions and also daily devotions with sermon during the Octave of Corpus Christi.
"The church we have here if the most beautiful and the largest of the diocese; but it has cost much. The contract was made for eight thousand dollars; but, with the stone foundation, which was not included in the contract, and other additions and improvements, the whole amounts to fourteen thousand dollars . . . The creditors hold me liable (for the debt) and are pressing me for payment. I am thus in a very painful situation and ask most urgently for abundant asist-ance. This petition is very urgent, for I have never been in such a predicament before. Sick as I am, and to be continually pressed by creditors, whom I am unable to satisfy, this is sad indeed. I beg of you, therefore, most earnestly to help me in my need."
The same touching appeal for help resounds in Baraga's last letter (written for help by Father Jacker) of July 26th:
"Last year about this time I received a check from you (the Leopoldine Society directors) through Messrs. Brauns & Co. This year I have as yet received nothing from Vienna. I entreat you most urgently not to abandon me in my need. I was never so much in need of help as just now. My sickness* of ten months, of which I still suffer, and my old debts, which I cannot pay, make me truly unhappy. If I do not receive help this year from Vienna I do not know how it will go
with me. I have still to govern the diocese; my successor will not come this year. He who was recommended primo loco has declined. Hence other names will have to be sent to Rome, in order that the Holy Father may choose among them.
"I beg of you once more very urgently not to abandon me this year."
* * •
We will give here the particulars of the death and burial of Bishop Baraga as we have them from the pen of Father Jacker:
"When I wrote the last time to the directors of the Leopoldine Society, at the request of Rt. Rev. Bishop Baraga, he was still able to sign the letter with a trembling hand. Now this hand rests in the grave!
"The long sickness of the beloved prelate, or rather the gradual decline of his vital force, which began to manifest itself very m,uch some years ago, and which slowly brought him nearer and nearer to his blessed end, ended with a couple of weeks of great pain. Since New Year the pious sufferer spent most of his nights sleepless. In the night before Epiphany severe pains and difficulty of breathing came upon him, so that it was considered necessary to administer to him the Sacraments of the dying. This condition lasted several days. An apparent improvement of health followed, but it v,t.s only the forerunner of the gradual extinguishing of the vital forcc. Still the dying bishop retained the use of his mental faculties to his last moments, and even when his .ongue was unable to ariculate, tried to make known his wishes and orders partly by writing, partly by signs, in -diich he succeeded in most in-Linces, though only after reat efforts. '	t
"At two o'clock in the morn-lj of the 19th of January, 1838, on which day the feast of the Holy Name of Jesus fell in that year, he exhalted his pure 30ul after an agony of only a few moments.
"The cold season of the year made it possible to postpone his so!emn obsequies so long that at least some priests of the diocese were able to arrive in time to attend. On 31st of January we buried our good Father in a vault constructed for that purpose in the basement of the cathedral. Only six priests were present. But the large church could not hold the crowds of people of Marquette and the surrounding country. Not only Catholics of different nationalities were present, but also the majority of the Protestant population, who by common agreement stopped all works on that day and vied with the flock of the deceased bishop in manifesting their appreciation of his great virtues and merits.
"The following Fathers attended Bishop Baraga's funeral : Jacker, Terhorst, Bourion, Duroc, Burns dnd Vertin, later bishop of Marquette.
"Thus ended a man whose purity of soul and singleness of purpose, whose mortified life and burning zeal joined to uncommon talents and acquirements faithfully and successfully employed in the service of God and of the most abandoned of his creatures; a man whose extraordinary achievements as a pioneer of Christianity will not allow his memory to pass away as long as souls capable of appreciating so much virtue and excellence will live in this upper country, which has been the principal field of his labors, and where his body now rests to await the summons for resurrection."
The following inscription is Engraved on the slab enclosing
his grave:
I. H. S.
Hie Jacet Corpus Ifr ac Revd Friderick Baraga D. D. Ottawa et Chippewa Indianorum Apostoli I Episcopi Marianopolitani et Marquettensis. Natus die 29 Junii, i797, in Carniola, Austria. Ordinatus Presbyter Labaci die 21 7 1823, Consecra-tus Episcopus die 1 9 1858; Obiit die i9 Jannarii, 1868.
R. i. k
BABBLES
By S. P. Z.
Such is life. The other aft-ernon as I stepped into the house I was greeted by a phone call. Not taking time to feed the canary or the like I pronto dashed over to the phone and lifted the receiver:
"Hello, is that you?" a sweet voice questioned.
"Yes, if you don't mind," says I. She showered me with questions such as:
"How are you ? Do you dance? How would you like to take me out?" and finally: "What are you doing tonight?"
I was not surprised at all as you know how it is. Well says I: "Who are you and does your father run a drug store?'' She gave me the usual answer:
"Guess." I replied to her that I would do nothing of the sort because it is bad policy to blunder that way. She was very persuasive and persistent until finally I told her that once and for all I would not guess and if she would not tell me her name before I counted five, I would hang up the receiver and her nickel would be wasted.
"How could you forget me?" she threw at me. I sang the second chorus "That's what they all say." She continued: "Say kid, I really am surprised well I am Marie." (1 *
Questions I: "Mrfrie who?" and gets a reply of "Marie of Roumania, the Tfueeru* S&jte I, "Oh it's you is it? Who do you think I am, the Prinoe of Wales?"
"No kidding, I wovld like to *ee you tonight," sa^s she. "I just came in on a bu^from Ely-na."	•
She said she was in a down-town drugstore telephone booth and would have a malted milk the while she would wait for. me to come down and meet her. [ told her I would come down md get her and witb a feeling ->{ disgust I banged down the •eceiver and thot of» the wonderful bridge game. I would miss that evening. Someone is always putting the hair in the toup.
Well I went over to a friend )f mine and asked him if he would loan me his Ford roadster that he bought for $30. rhe car was beautiful — a beautiful specimen of what a ^ar should not be. After pushing the car for a block, I finally started it and offvI went to town. When I reached public square my shoes were about worn* out, as I had to continually drag my feet to stop the can, because ther«' were no brakes on it.
I found the qdifen in the drugstore sipping milted milks and at the same time reading 'La Grange's Method of Swimming the English Channel." As she noticed me'she ejaculated :	U
"Oh Stan, how could you?" She wanted to embrace me, but as there were newspaper men around with their cameras I told her to wait till we got home. I sat down at the counter beside her, and we gabbed for awhile. She told me about the king, the old dear, and how he came home three weeks ago with nothing, but his B. V. D.'s and garters on. He is a poker fiend. I told her not to tell me sych funny stories, as I was
subject to laughing fits. I ask h«r about Ford and she felt irritated and suggested we ge. 0. K. says I and starts to make for the door. Just a minute, she says, "I must get a pack of Camels." I told her never mind as I had some. We finally left the square and were on our way to 493.
The ride was very pleasant. And did she talk? She asked me about my girl friends and whether I prefer blondes or brunettes. I told her (well dear reader please pardon this is getting too personal). If all the questions she asked me were recorded they would fill this paper to the last page.
However, I was rather peeved and didn't attempt to answer all of them. In fact I couldn't, politeness would not permit me to interrupt her majesty. As to riding in an open Ford, she thot it was chic and said she liked the American ways and means. As we neared E. 56th St. and St. Clair Ave. I was following a Lincoln. It was being driven by a woman. To this sight the queen suggested that I allow her to drive. Why not ? I gave her the wheel. As we reached the safety zone at 55th St. one, of the safety barriers was accidently rolled over by a Mr. who thinks Volstead is the latest name applied to a Sears & Rocbeck catalogue.
"Stop the can!" shouted I to the queen. She tried, but failed. Over the safety post and up on the sidewalk to the fire hydrant. Fords are peculiar that way. What to do? The car was wrecked and I woud be out of 15 smacks as that is what the car war worth at that time.
We piled out of the car and there we stood. "Let's take a cab," says she. I told her that cabs were Nmy pet aversion, so we hopped on a street car. She didn't like the tooks of the conductor, but said that he missed his calling as he had a musical voice. We finally reached 120 at and home. As she stepped inside the door she purposedly dropped her handkerchief. 1 stooped and picked the. perfumed dainty from the floor and extended it to her. A feeling of relaxation overtook her and she softly said:
"Oh Stan" »and — (will be continued next week. Don't fail to read the last installment of the world's best and only soul stirring, heart gripping true story ever published in the "Glasilo." Read about the thrilling experiences that will make Fannie Hurst's novels look like a Want Ad column Get your copies early.)
IT WAS FINE
The Jolly Girls and Boys succeeded in entertaining a large crowd at their Indian Sumer Dance. A nice crowd, jovial, pleasing, peppy and the rest of the attributes that go to make an evening spent well. The Jolly Girls and Boys can rest assured that the next dance they hold will be a bigger success yet as all who were present at the last dance surely enjoyed themselves. And whep news goes about as to a bunch that can show a good time, it travels, well — just like setting a haystack on fire. Some more luck to you.
SOSHAL KALENDER —The girls of St. Helen Society No. 193 will give a dance on Sunday November 21st in the upper hall of the Slovenian Home on Holmes Ave. at 7 p. m. Admission will be 35 cents and dancig will be to the tune of mu^ by a Special Lorain Orchestra.
The St. Mary Magdalene, No. 162 will give a dance on Sunday November 21st at the Gr-
dina's Hall, on St. Clair and E. 61st St. will be the stage of the entertainment. Royal time will be furnished to all who come. Merrymaking will start at 7.
——o-
IZ URADA GL. TAJNIKA (Nadaljevanje iz 5. strani) Znižali zavarovalnino: Pri dr. sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis. 27078 Kranjec Peter, R. 42 z $1000 na $500. Zn. 24. sept. Prememba zavarovalnine iz dosmrtne v 20 letno zavarovalnino : Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O.: 402 Tomsich John, R. 17, Zav. za $1000; 403 Tomsich Joseph A. R. 19, Zav. za $1000; 404 Tom-
sich Frank, R. 20, zav. za $1000. Spr. izvršena 5. okt.
Josip Zalar, gl. tajnik
Za hitro olajšbo od kažlja uživajte
SEVERA'S
COUGH BALSAM
Get*T« učatite oUjibo t k—tkeir. cut. Izločil m»eJjt v ?«ii bliiini.
2Ec m EOc.
Iznebite se preklada; vzemite Severa's Cold Tablets.
30 centov. Naprodaj vsepovsod po lekarnah.
W. F. SEVUU CO.. CEOAK RAPIDS. IOWA
•:■ 8 ♦ ♦♦♦♦»»+■«■ •fll+'Ml H^-^^^-S^ ^ i l-^ l ^l l ^ ti ^^^ ž l l iiii
£
1 Naše zveze s staro domovino
v vaeh denarnih tadovah so neprekosljive. VI iivito lahko kjerkoli tirom Zdruiooib Driav In vendar Jo vam mogoče poalati denar v atari kraj potom nate banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prlill sami osebno na banko.
NASE CENE SO PO DNEVNEM KURZU podvržene apre membi, toda zmerne in poltene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih na-
______kaznicah, plačljivih po ataro-
krajski polti ali pa v čekih (draftu): plačljivih po tamolnjih bankah.
POSKUSITE NASO DENARNO POftILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pilite nam ali pa pridite aami poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naie po-iiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti iive v kaki zakotni gorald vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajiem času mogoč«. Vsi naši bančni posli so podrvieni nadzorstvu zvezne vlsde. Kapital in rezervni sklad naie banke presega avoto 1740.000 kar f« znak varnosti za vai denar.
I JOLIET NATIONAL BANK l
CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. f Wm. Redmond, preda.	Chaa. G. Pearce, kaair, f
Joseph Dunda, pomol, kaair.
*■ ■>■ •>•+* -H' -t- * ■!■ -a- •>•	-v ❖ * -t-K-x-t
;TT»Tnnt»»mnmiin;immTnmii
:xxxxxxxj
N
JAKOB ORAZEM
WENONA, ILL.
Prvi in edini slovenski pogrebni zavod
v tem mestu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rutland, 111.
Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge slične prilike.
Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote. •
i»i»i»iiiiiiing
[»HHiiHHimunimitiHmi
==-51 B
VABILO
NA
VELIKO PLESNO VESELICO
katero priredi
DRUŠTVO MARIJE MAGDALENE
St. 162 KSKJ. Cleveland, O.
PRIHODNJO NEDELJO, 21. NOV.
V GRDINOVI DVORANI NA ST. CLAIR AVE.
Pričetek ob 7. uri zvečer.
Igral bo znani Hojerjev Trio. Vstopnina 50c.
Za vse cenjene udeležence bo preskrbljeno z dobrim prigrizkom; tudi za žejna grla bo na razpolago rdeča kapljica letošnjega pridelka.
S tem prav uljudno vabimo cenj. občinstvo na to našo prireditev, ki bo na nedeljo zadnja plesna veselica pred adventom. Osobito vabimo člane in članice raznih krajevnih društev naše K. S. K. Jednote iz našega mesta.
Torej na veselo svidenje dne 21. novembra v Grdinovi dvorani.
Veselični odbor.
|	''"^r	wMny/U1 "VU

[UMI........f**TtT**********t1 HI" f" " "11......'■■■»■■■■■.....n ii 11 lin i miiiiiii 11 n n mrtttti
ti
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,
Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebno
;mii::iin;iiii:;:r.;.i;mtmm:
GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 17. NOVEMBRA, 1926.
Kdor zeli imeti v resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi name, ker izdelujem kranjske, nemške in kro-matične harmonike po vašem okusu.
Pišite po cenik.
Se priporočam
NOVELA
Etbblishod 1857
. _ ALI BOSTE TO JESEN t/MI KAJ DENARJA PO-|mM SLALIV EVROPO?
NHft	če je temu tako, potem se
I vam izplača da pridete v našo banko.
Naše bančno poslovanje traja že DEVET IN SESTDESET LET. Pretežno večino tega časa je bila naša POSEBNOST pri pošiljanju denarja v razne kraje Evrope.
Ker smo v poslovni zvezi z denarnimi zavodi po celem svetu, ste lahko prepričani, da dobite v naši banki NAJNIŽJO CENO PRI POŠILJANJU DENARJA V EVROPO.
0921 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
IN DRUGE
ZAHVALE
ZAHVALA
Corwin Springs, Mont. 4. okt. 1926. Cenj. rojak A. Mervar, Cleveland, O.: Harmoniko sem sprejel dne 2. oktobra. Harmonika je fina, first class in tudi lep glas ima. Mislim, da za bcžič bom še eno naročil, pa ne zame, ampak za nekega * mojega prijatelja. Torej s pozdravom
Frank Lustrick.
II.
Eveleth, Minn. 14. okt. 1926. Spoštovani Mr. Mervar:
S tem vam poročam, da sem prejel vašo harmoniko v popolnoma dobrem stanju. Harmonika je ravno taka, ka-koršno sem si želel. S spoštovanjem
Tony Debever.
III.
Peoria. III. 23. okt. 1920. Cenjeni rojak:
To vam pišem v potrdilo, da sem prejel vašo harmoniko, s katero sem popolnoma zadovoljen. Ista je veliko lepša kakor moja stara harmonika. Zdaj se vedno vadim na novi harmoniki; rečem vam samo to, da tako lepe in fine harmonike še nisem videl in tudi ne še imel; tako močan in čist glas imajo. Vsled tega priporočam vašo tvrdko vsakemu rojaku, ki hoče imeti v resnici najboljšo harmoniko naj se na vas obrne. Vsakdo bo z vašo postrežbo tako zadovoljen, kakor sem jaz. S pozdravom vaš odjemalec
Frank Maras, 305 Garden St.
IV.
Gowanda, N. Y. 1. nov. 1926. Cenjeni:
Naznanjam, vam, da sem prejel poslano mi harmoniko dne 28. oktobra v najlepšem redu. Narejena je tako fino, da jaz nisem mislil da mi jo boste tako izborno naredili, kajti jaz sem imel že več harmonik, ampak rakih še ne. Kar je na novo narejeno se meni jeko dopade: zares veliko bolj lahke to za igrati. Torej najlepša hvala zanje in za darilo, ki ste ga priložili zraven. Kadar bom še kaj takega potreboval, se bom vedno na vas obrnil, in tudi drugim bom vas priporočal. Torej še enkrat najlepša hvala za vse skupaj! Vas pozdravljam
Frank Bozich, 352 Palmer St.
Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni :-
i r t i •> % Prejel sem poslano mi harmoniko, katere sem bil zelo vesel, ker je ravno takega glasu, kot sem želel; tudi delo je lepo in dobro, ter se drugim vsem dopade in bi jo bil lahko takoj prodal; se vam zahvaljujem za tako izvrstno harmoniko.
Charley Srebot, Sugar Notch, Pa.
.iHiiiiiimiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiu^
Najstarejša n največja banka v Jolielu.
Samo še nekaj tednov nas loči od Božiča, ki je čas osebnega zbližan ja, spominov in darov. V tem času nam misli nehote polete v naš stari kraj, k našim sorodnikom in znancem, kjer marsikje trka na vrata potreba in pomanjkanje in trpljenje kot posledica povodni i, vničene letine, slabega zaslužka, visokih davkov itd. Pomo: je tako nujno potrebna kakor ie dolgo ne. Vsak dolar bo prinesel žarek veselja v žalostne domove. Dvakrat da, kdor v potrebi hitro da. Torej dajte in po&ljite.
Vaša denarna pošiljatev bo zanesljivo in hitro dostavljena na določeno mesto, ako jo pošljete po slovenski banki
je eden najzanimivejših romanov. Ta roman je doživel več izdaj v več jezikih. Neki angleški literat, v katerem jeziku je romanj izšel najprvo, je rekel o zanimivem romanu to-le:
"Roman "Roža sveta" je tako zanimiv, da bi ga človek tudi desetkrat prijel in od kraja začel citati. Nedoaegljiva domišljija v povesti je nekaj, ki očara vsakega čitatelja; je aila, ki potegne čitatelja za seboj da sledi povesti z največjim zanimanjem.?
To krasno povest začne v kratkem priobčati list
i Zakrajšek&Češark |
j 455 W. 42nd Street, | New York. N. Y. =
: ,	i
: ZA BOŽIČ ste lahko osebno v	S
:	starem kraju, ako se pridružite	=
:	našemu skupnemu potovanju v	s
■	stari kraj na- 4. dec. s parnikom	5
•	"Psris." Priglasite se takoj, še	=
•	je čas.	~
flllUlUlIllllllUtlHIllllllllllllllllllllItlllir
ki izhaja dnevno petkrat na teden. List pa prinaša tudi drugo zanimivo čtivo, kot podučne politične članke, najnovejše slovenske vesti iz slov. naselbin in druge najnovejše svetovne vesti.
Prizn&ina pisma.
vodi pravkar zaključno jubilejno kampanjo. Kdorkoli se na ta list nrfV-oči, dobi krasen stenski slov. koledar. Kdor pa pridobi novega naročnika, pa dobi krasen stenski zemljevid vreden $1.25.
List stane na leto............................................$5.00
Za pol leta ......................................-...............$2.50
Za Chicago. Kanado in stari kraj pa............$6.00
Naročite se na ta list takoj, da boste čitali novi roman od začetka. Naročnino je poslati na:
Telafo« »iaarna: «4 M Tatafon stanovanja: »14
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETU-ČARNA.
vagal N. Chicago ia ladtaaa Si
JOLIET, ILL.
V aaloci imam sraia ro*a; Maim-J*a ranča u po*raba. laska as taroka ia as bolnttniea.
NarotUa aa sprejemajo tadl plaaa-alaa. talafoaiinias Ia brsojaraim Pa-
Imam na zalogi že nad 14 let
CHICAGO, ILL.
1849 W. 22nd ST.
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 353 Epsikm PI. Brooklyn.NY
Edini zastopnik ia aaloftnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah._
Isrietu'eano in importi-raaio raako-lldne prro-ratna
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma bras obrasli, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katera lastuje K. S. K. J. smo jib MI prodali v popolno zadovoljno* t. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje.
dela, KI *''f^SE^ajjbWWIHy^af dP' najbolj!« ""UtB^S^SS^Sv j
■Mu. Jam - IBlTTX
iena deaet®^"	,
lat. Nafta eanc najnitj«. Pouk na harmonike tastonj nail m kupe am. Piilte po bras-
;>la£en cenik	__
RUATTA SEXENELLI a CO.. IC14 Blua Island Ara.. DapU IX CWca»a. tli.
ZA BOŽIČ.
21 posebno lepih ansrariranlh beli£nih kart ia kuvert raxtte veliWosti in oblike dh-oite pH nas poStnine prosto sa samo $1.00. To aroto poiljite aa
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST. DEPT. O. JOLIET. ILL. TeUfw: JoUat 740 Referenca: WU1 County National Bank. _JoHct. ill._
ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE zi društva tarjj^ae K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
2107 S. Hamlin Ave* Chicago, III. PtiUte po cenik!
JOS. KLEPEC. javni notar,
Insurance, Real Estate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago St.	Jolist, III.
Urada telefon 5768, doma pa 1991-R.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	xalogi Imam jedilna diiave, Knajpovo ječmenovo kave ia Impor-tirans zdravila, katera priporoča magr. Kntjp v knjigi
domači zdravnik.
mtte po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina xa kal se rabi.
V	ceniku boste aaiti le naogo drugih koristnih stvari.
math pezdik
Bai 771 Citr Hali ftta.
Ne« York. N. Y
A. C. ALLYN & CO.
•7 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. ............................................................m m n........................................