BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA,... EP', i Corning fiankiipoAuhom ^^^^^ ^^^^^ ^M^^k ^w ^M^^. tUŠ^H center Eno ali drugo - eno z drugimi Kranj, Bleiweisova 14, tel.: 064 212-274 (MENJALNICE Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič •1 PROBA NfCA PE KRANJ tel.: 064/380 160 Kranj, koroška 2. (Stara poŠta) d@IMi™©ISnGLAS Leto Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 55 - CENA 140 SIT (10 HRK) Jubilej Čebelarskega muzeja Predsednika zveze čebelarjev čakali zaman Radovljica - Minuli petek zvečer so v galeriji Šivčeve hiše odprli razstavo z naslovom Neznano iz depoja, znano iz zbirke. Z razstavo je Čebelarski muzej proslavil štiri desetletja svojega delovanja. Čez poletje bo muzej sicer zaradi prenovitvenih del zaprt, zato so v Šivčevi hiši postavili na ogled nove, doslej še nepredstavljene panjske končnice iz depo- jev, figuralne panje, dokumente o zgodovini muzeja in pa najnovejšo pridobitev multime-dio, ki bo v jeseni, ko se bo razstava preselila v muzejske prostore, pomembno dopolnila čebelarsko zbirko. V otvoritvenem programu je nastopila pevka ljudskih pesmi Ljoba Jence. • L.M. Foto: Tina Doki STRAN 12 Deset kubikov iz brezna Radovljica, 12. julija - Člani društva za raziskovanje jam iz Kranja so minulo soboto Zaključili večdnevno akcijo čiščenja brezna ob cesti na Stare hleve na Jelovici. Po odstranitvi kakšnih desetih kubičnih metrov raznoraznih °dpadkov so presenečeni ugotovili, daje brezno globlje, kot so domnevali, ob tem pa je na dnu tudi prepih, kar jih vodi k domnevi, da se breno nadaljuje, najverjetneje proti breznu na Leski planini, ki je najgloblje na Jelovici in •neri kar 534 metrov v globino. V breznu ob cesti na Stare hleve so jamarji našli najrazličnejše odpadke. Ker je dostop d° jame enostaven, saj ta leži ob cesti, so iz nJe odstranili pričakovane gospodinjske °dpadke, ob njih pa še štirinajst posod z oljem za mazanje motornih žag, živalske kadavre, električni bojler in odpadke barv iz avtoličarske delavnice. Odpadki so predstavljali hudo grožnjo za okolje, saj brezno leži na vodozbirnem območju zajetij Apno in Lipnica, ki napajata radovljiški vodovod. Zdaj, ko je brezno očiščeno, bodo prizadevni kranjski jamarji okrog vhoda vanj namestili leseno ograjo z opozorilom za mimoidoče in morebitne nove osnesnaževalce. Pri odstranjevanju odpadkov iz brezna ob cesti na Stare hleve je sodelovalo 10 jamarjev, v šestih delovnih dneh pa so opravili kar 900 delovnih ur. Kar deset kubikov odpadkov so odpeljali radovljiški komunalci na jeseniško deponijo! NEPREMIČNINSKA HIŠA ^RANJ-okolica: bivalni ^Kend, pravljični, prodamo R , > 1 O ■ Z Vami vsak dan > od 05, do 09, VAL l*'d°21'Ure POSLOVNI 1 žS i. "S? 1 f ^MBROŽ ananW1 POOBLAŠČEN« TRGOVEC »N SERVISER Kranj, torek, 13. julga 1999 Delegacija poljskega mesta Naklo nad Notecia na Gorenjskem Naklo (poljsko) in Naklo (gorenjsko) Niti deževno vreme ni moglo pokvariti veselja ob ponovnem srečanju prebivalcev gorenjskega in poljskega Nakla. Slednji kraj so Gorenjci prvič obiskali sredi aprila letos, sedaj pa so jim Poljaki vrnili obisk. V soboto popoldan je prispela v Naklo 14-članska poljska delegacija, ki jo je vodil župan mesta Naklo nad Notecia Tadeusz Sobol s soprogo, na sprejemu v nakelski občinski stavbi pa se je gostom pridružil tudi pomočnik poljskega veleposlanika v Sloveniji Leszek Henzel s soprogo. • S. Saje STRAN 4 Ducat mladih iz šestih držav Mošnje, 13. julija - Drevi se bo s priložnostnim srečanjem v Rotary klubu Bled v hotelu Grad Podvin zaključil letošnji edini slovenski mednarodni kamp, ki sodi v okvir mladinske izmenjave Rotary International med več kot 29 tisoč rotary klubi vsega sveta. Od pretekle nedelje je Slovenijo spoznavalo ducat mladih v starosti od 17 do 23 let iz šestih držav: Belgije, Finske, Francije, Izraela, Švedske in Turčije. Večino dni so bili gostje rotarijskih družin rotary klubov Bled in Kranj, ki sta organizatorja kampa z naslovom "Na sončni strani Alp - raznolikosti Slovenije". Pri izvedbi so sodelovali tudi rotary klubi Celje, Čatež in Ptuj, zaradi odlične izvedbe letošnjega tabora pa nameravata RC Bled ter Kranj podobno mednarodno srečanje mladih organizirati tudi leta 2000. Sicer pa so slovenski rotary klubi letos uspeli v mednarodno izmenjavo vključiti kar 50 mladih iz vse Slovenije, ki bodo v povprečju po deset dni sodelovali v petdesetih rotarijskih taborih v različnih državah. 064/415 490,041/734 198 LAHOVĆC, PRODAJA VOZIL, TiL.064/421 I4l\ ffvia vozil, TEU064/42I 193 rJVlladinski oervis Kranj Stritarjeva 5, tel. 360-100 Posredovanje zaposlitev študentom in dijakom, izplačila v 24 urah llllll lil« FILME IN SLIKE RAZVIJEMO V1 MRI Pritličje blagovnice GLOBUS Kranj I V I \l 9770352666018 Na seji državnega zbora so sprejeli Odgovornost pravnih oseb Ljubljana, 13. julija - Državni zbor je na izredni seji pretekli teden brez razprave sprejel zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ki določa, v katerih primerih je za kazniva dejanja poleg storilca odgovorna tudi pravna oseba. Izjeme so le Republika Slovenija in lokalne samoupravne skupnosti. Za kaznivo dejanje, ki gaje storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe, je ta odgovorna, če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov, če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca, če razpolaga s protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo in če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo. Azil le za najbližje Državni zbor je sprejel zakon o azilu, ki zagotavlja tujcem pod določenimi pogoji zaščito v Sloveniji. Zakon priznava pravico do azila tudi ožjim družinskim članom begunca, med katere slovenski zakon uvršča zakonca, mladoletne neporočene otroke in starše mladoletnih beguncev. Na predlog poslancev Socialdemokratske stranke se zunajzakonski partner ne šteje za ožjega člana in nima pravice do azila. Azil je mednarodno razmerje in v precej državah zunajzakonske zveze ne priznavajo. Dovoljenja za stalno prebivanje Državni zbor je sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki zadeva nekaj tisoč ljudi. Ta zakon omogoča, da se državljanu druge države naslednice nekdanje SFRJ, ki je na dan 23. decembra 1990 imel na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi oziroma tujcu, ki je na dan 25. junija 1991 prebival v Republiki Sloveniji in od tega dne dalje v njej tudi dejansko neprekinjeno živi, izda dovoljenje za stalno prebivanje, če izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu. Ta možnosti nimajo osebe, ki so bile po 25. juniju leta 1991 večkrat kaznovane ali obsojene na zapor nad enim letom ali so se pregrešile zoper Republiko Slovenijo oziroma druge vrednote. Tožilski zakon dopolnjen V četrtek je državni zbor sprejel dopolnjen zakon o državnem tožilstvu, ki natančneje opredeljuje naloge skupine državnih tožilcev za posebne namene, ki bo zadolžena za pregon najhujših oblik organiziranega kriminala. Vodjo skupine, sedaj je to Tone Ribnikar, bo po novem imenovala vlada na predlog ministra za Pravosodni minister Tomaž PravosodJe in P° P°Prf Jš" , , ., „ . ,njem mnenju personalne Marusic bo poslej lahko soodločal komisiJQ in generalnega pri imenovanju vodje posebne državnega tožilca. skupine tožilcev • J. Košnjek Naročniška akcija v letu 1999 Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu PRIDOBI NOVEGA naročnika, tako/ tudi nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožile Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000; ali izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. Januarja 2001. leta; ali tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku ho poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPLAČNO najmanj do konca trimesečja, v katerem prejmemo naročilo - natančneje: do 30. septembra letos. Novega naročnika sem pridobil(-a):_ Moj naslov:______ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet s poslovnimi partnerji Gorenjskega glasa, organizatorji turističnih potovanj, po izbiri do 6. januar/a 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbra ni celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za____trimesečje 2000 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:_ yj©__n glas Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci so glasovali o "svojem" zakonu Le štirje so upali znova reči "da Spremenjeni zakon o poslancih, ki je uvedel možnost predčasnega upokojevanja, je tokrat dr$ ni zbor večinsko zavrnil. Le štirje poslanci so bili za, ob prvem sprejemanju pa kar 41. Poslanski privilegiji so povzročili v javnosti pravi plaz kritik. Ljubljana, 13. julija - Zaradi veta državnega sveta so morali poslanci državnega zbora vnovič glasovati o zakonu, ki so ga prvič potrdili 9. junija z 41 glasovi za in 25 proti. Tokrat je bilo drugače. Za zakon so bili samo štirje poslanci: Rudi Moge, Ciril Metod Pungartnik in Jožef Zimšek (vsi LDS) in Rafael Kužnik (Slovenska nacionalna stranka). Proti pa jih je bilo tokrat 38. Nejevolja javnosti in nekaterih političnih strank, zlasti sindikatov, ki so zagrozili z javnimi protesti in odpovedjo soglasja k reformi sistema pokojninskega in invalidskega, je bil glavni razlog za padec dopolnjenega zakona o poslancih. Če bi bil zakon tudi vdrugo sprejet, sta imela državni svet in sindikati pripravljen drugi ukrep: predlog referenduma, ki bi uresničevanje zakona zamrznil. Poslancev res ni ostalo drugega, kot da so zakon, ki bi njim in kolegom za nazaj in naprej olajšal življenje, zavrnili. V razpravi pred glasovanjem so bila za govornico povedana tudi mnenja, da poslanci tokrat ne bi smeli kloniti pred pritiskom javnosti in da je treba, morda v drugačni obliki, položaj poslancev po preteku mandata le posebej urejati, in da imajo nekateri v tej državi glede upokojevanja veliko večje privilegije. Izid glasovanja (za ponoven sprejem zakona bi bilo potrebnih 46 glasov od vseh 90 poslancev) je bil povsem druga- čen kot 9. junija, ko je bil zakon sprejet. Takrat je bilo 41 poslancev za zakon, proti pa jih je bilo 25, v četretk, ko so zaradi veta znova glasovali, pa so bili za le štirje, 38 jih je bilo proti, 27 pa se jih je vzdržalo. Prisotnost na seji je prijavilo 69 poslancev. Avtoceste zrejo denar Zlasti opozicija je bila ostra pri predlogu za sprejem zakona o ratifikacije garancijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za projekt slovenskih avtocest III, ki omogoča koriščenje 35 milijard tolarjev posojila. S tem naj bi bil projekt gradnje slovenskih avtocest rešen in sprejeti vsi ustrezni zakoni. Zakon je državni zbor sprejel in sprejel novo zadolževanje, čeprav Dars o lanskem poslovanju državnemu zboru še ni poročal. Pri gradnji avtocest gre za velike denarje. Dars naj bi dnevno obrnil povprečno milijon mark. Poslanci pa so znova in znova preseneča-ni z ugotovitvami, da se avtocestni denar troši tudi v druge Ceste zadolžujejo Slovence Slovenija je do konca lanskega leta za gradnjo avtocest najela okoli 71J milijonov evrov posojil, od katerih jih je že izkorisi 395. To pomeni, da je konec leta cestni dolg glede na najete dite znašal okrog 360 evrov na prebivalca Slovenije, glede 1 koriščene kredite pa dobrih 200 evrov. Zadnje odobreno posof je nujno za začetek gradnje skoraj 3 kilometre dolgega trojanst ga predora na relaciji Trojane - Blagovica. Vrtanje tega predora t> trajala tri leta, dokončanje pa štiri do pet let, je povedal držat sekretar v ministrstvu za promet in zveze Žare Pregelj. Jože Zimšek (levo) je bil eden od štirih poslancev, ki so iffl^ korajžo znova glasovati za predčasno upokovanje. odškodnina za spre- glasujejo za. S cestnim defl jem rjfi bi krili tudi julijske avgustovske proračunske luk1 zaradi davka na dodano v?1 nost. • J.Košnjek namene, oaskoamna za membo namembnosti na primer v občinske proračune in za pomoč ogroženim kmetijskim panogam, vendar kljub temu STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Samohvala kmetijskega ministra Ljubljana, 13. julija - Združena lista socialnih demokratov je ocenila odgovor ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja na dopolnitev vložene interpelacije: ministrov odgovor je površen, poln neresnic, zamolčanih dejstev in nekritičen do lastnega dela. Interpelacija je bila vložena 28. maja in 1. julija dopolnjena. Vse očitke je minister zanikal in zapisal, da vse kaže na strokovnost, prizadevnost in delovno uspešnost ministrstva za kmetijstvo. To je pretirana samohvala, menijo v stranki in opozarjajo na slovenski pregovor: lastna hvala - cena mala. Z ministrom se je težko pogovarjati, saj se niti ne potrudi, da bi interpelacijo ovrgel z dejstvi, so dejali in povedali, da bodo zahtevali glasovanje o razrešitvi kmetijskega ministra. • J.K. Slovenska ljudska stranka Grešovnikova mora iz stranke Ljubljana, 13. julija - Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je pozitivno ocenil potek združevanja SLS in SKD, bližnje srečanje poslanskih skupin obeh strank pa naj bi aktivnosti in sodelovanje še pospešilo. Obenem pa je izvršilni odbor izrazil obžalovanje, ker vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov ni sprejelo pobude Slovenske ljudske stranke za skupno obeležitev 130. obletnice znamenitega Vižmarskega tabora. SLS bo jubilej obeležila s taborom stranke 12. septembra, kamor bodo povabljeni tudi krščanski demo- krati. SLS pozdravlja izbor prof. dr. Lovra Šturma za predseduj slovenskega dela komisije za mejna vprašanja z Republiko HrvaŠ' od Bože Grešovnik pa znova terja izročitev manjkajoče dokum^ cije o finančnem poslovanju. Grešovnikovo bodo ovadili zafi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ter začeli postoP za izključitev iz stranke. • J.K. Liberalna demokracija Tržič Ogorčeni smo! Tržič, 13. julija - Občinski odbor LDS Tržič je ogorčen naj dogajanjem v tržiškem Občinskem svetu pod taktirko župa^ Pavla Ruparja, njegove stranke SDS in njihovih zvesttf pomočnikov podžupana Naca Primožiča s svojo kvazi strani "za Tržič brez politike" in drugega podžupana Vinka Pern^ Njihovi zadnji dosežki so - sprejemanje gradiv, ki so priprl jena katastrofalno slabo in v nasprotju s Poslovnikom, Pf0 računa, ki je povsem usmerjen v porabo in ne v razvoj, k3' občina Tržič v tem trenutku nujno potrebuje in spreminjanj' zgodovine z brisanjem NOB iz javnega življenja. Ostali srn/ brez besed. Občini žal vlada klika, ki ji je tuja demokracija |f stroka. i Socialdemokratska stranka Slovenije Janša je vzel na piko Drnovška Ljubljana, 13. julija - Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša je označil ponovno zavrnitev večinskega volilnega sistema kot vnovičen poskus sil kontinuitete preprečiti voljo ljudstva in kršiti odločbe Ustavnega sodišča. Zanj LDS še naprej igra dvojno vlogo. O ponovnem referendumu se ni mogoče pogovarjati, dokler državni zbor ne uzakoni te odoč-be Ustavnega sodišča. Za SDS je pravnoformalno bitka končana. Vsak nadaljnji korak bo šel v škodo tistih, ki so se postavili zoper referendumsko in ustavno odločitev. Janez Janša je tudi povedal, da je vedno več dokazov o seznanjenosti predsednika vlade dr. Janeza Drnovška s poskusi diskreditacije slovenskih policistov in vojakov v aferi Vič Holmec. Premier naj bi ščitil svojega tesnega sodelavca Mirka Bandlja tudi s tem, da je afero podtaknil tujim obveščevalnim službam. Janša je omenil sum, daje predsednik vlade naročil uničenje dokazov o svojem ravnanju. »J.K. Demokrati Slovenije Slovo aferašem Ljubljana, 13. julija - Demokrati Slovenije v izjavi za javn( poudarjajo, da je pakt o stabilnosti za jugovzhodno Evropo li velikih z malimi, v katero smo vključeni tudi Slovenci. K-ef. doma še veliko nerešenih nalog, je bolje, da se posvetimo njim' raznim "evrobalkanskim zadatkom." Demokrati zahtevajo vlade, da dosledno izstavlja račune vpletenim v afere oziroma P* tičnim spletkarjem, ki neodgovorno zapravljajo proračunska sf< stva. Ministri in visoki državni uradniki naj odstopijo, če nisos' sobni opravljati svojih nalog. Parlament naj pri volilnem sistef spoštuje voljo ustavnega sodišča. Demokrati so na seji pre^1 stva v Ižakovcih obravnavali aktualne dogodke v Sloveniji in ^ drugim tudi lekcijo, ki jo je Cerkev namenila državi. Zelo o$ postaja, da smo država odklonov, če mora Cerkev posega11 področje, ki je v domeni parlamentarne demokracije. Z drža^ nekaj zelo narobe. Demokrati so proti vsakršnemu poseg? Cerkve na področje državnega delovanja. Cerkev naj spoštuj člen Ustave o ločenosti države in verskih skupnosti. Visoki v6. predstavniki pa naj se predhodno distancirajo od verske in# je, če govorijo v svojem imenu, so zapisali Demokrati v izjav'' jo je podpisal predsednik mag. Mirko Macher. • J.K. GORENJSKA ON LINE: vvvvvv.media-artj W TT^T^TT _"*¥ A A UreMšb neoii U-tAO Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša PelerncI, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: MaOj', I Fotografija: Tina Doki / Priprava n tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO -TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d„ Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 0W ■ kanil: info@g-glas-si /Man oglasi: telefon: 064/223444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petki11' trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obraču« bja. Za tujino: letna naročnina ISO DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa, CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ IZ GORENJSKIH OBČIN 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Pobuda svetnice Darinke Rakovec Mamograf za brezplačne preventivne preglede Svet Mestne občine Kranj je v sredo sprejel pobudo, da se v mamografskem centru začnejo za Kranjčanke brezplačni preventivni sistematični pregledi. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Kranj, 13. julija - Pravzaprav gre za pobudo Sveta kranjskih sindikatov, ki jo je v občinski svet prenesla svetnica Darinka Rakovec, edina ženska v najvišjem organu občinske oblasti. Kot smo slišali na sredini seji sveta, Pa temu v prid delajo tudi Lionsi. Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju je namreč novembra lani dobila mamograf, darilo žena diplomatov, s pogojem, da bodo Kranjčanke na njem imele brezplačne sistematične preventivne preglede. Denar zanje Mestna občina Kranj vidi v okviru programov za zagotavljanje pravic občanov iz naslova primarnega zdravstvenega varstva. Kako pomembni so preventivni pregledi, priča podatek, da je rak dojke med krivci ženskih smrtnih obolenj najpogostejši. Posebno nevaren je za ženske po 45. letu starosti. V tej starostni skupini se vsako leto pokaže povprečno pri eni od dvestotih žensk oziroma pri več kot štiridesetih Kranjčankah. V sistemu zdravstvenega zavarovanja sodi med preventivne zdravstvene storitve tudi zgodnje odkrivanje raka vratu maternice in dojk enkrat na leto pri ženskah, starejših od dvajset let. Kljub jasnim stališčem ministrstva za zdravstvo in zahtevi Mestne občine Kranj, da se denar prek zavarovalnice zagotovi in se v mamografski ambulanti enkrat na teden opravljajo sistematični preventivni pregledi, pa je za zdaj ambulanta odprta le za ženske z že izkazanimi bolezenskimi sumi, le izjemoma tudi, če zavarovanka pregled izrecno zahteva. Svet Mestne občine Kranj je v sredo sprejel pobudo, da v okviru proračuna zagotovi denar za zagon preventive, hkrati pa "pritisne" na zdravstveno zavarovalnico, da to dejavnost, deklarirano na papirju, financira tudi v praksi. • H. Jelovčan Osma seja občinskega sveta Bohinj Turizem v Bohinju pred korenito preobrazbo Program razvoja turizma v občini je izdelan, občinski svetniki ga že poznajo, širši javnosti pa ga bodo predstavili septembra. In bistvo? Turizem se umika na obrobje TNP-ja, natančneje v Bohinjsko Bistrico. Bohinj - Na seji občinskega sveta prejšnji četrtek so bohinjskim svetnikom in navzočim novinarjem prvič javno predstavili dolgo pričakovani program razvoja turizma v občini Bohinj. Po besedah župana Franca Kramarja so po dolgih letih vendarle začeli sistemsko razmišljati o nadaljnjem razvoju turizma v Bohinju. Program, ki je nastajal petnajst mesecev, je po Kramarjevi oceni zelo kvaliteten, od njegove uspešne realizacije pa bo odvisna usoda turizma v občini. In kaj vsebuje program, ki ga je pripravil Jože Jenšterle, sicer svetovalec Evropske unije ter direktor mednarod-nih programov pri GEA College? Podrobnosti morajo na željo bohinjskega župana še dva meseca ostati zavite v skrivnost, saj bodo program širši javno- Milijardna naložba v kanalizacijo Na seji so svetniki obravnavati tudi investicijski program izgradnje kanalizacije v zgornji in spodnji dolini ter čistilne naprave v Bohinjski Bistrici. Naložba, ki mora hiti končana do leta 2005, je vredna milijardo tolarjev, od-tega upajo na 555 milijonov mednarodnih nepovratnih sredstev in 185 milijonov državnih nepovratnih sredstev, 245 milijonov pa bo morala prispevati občina. Svetniki so z izgradnjo soglašali, potrdili so tudi investicijski načrt izgradnje čistilne naprave, kar je pogoj za udeležbo na javnih razpisih, so pa naložiti Komunali Radovljica, da do naslednje seje izdela podrobnejši finančni načrt. sti predstavili septembra. Kljub temu pa lahko omenimo glavne poudarke. Bistvena novost, ki jo prinaša, je iskanje ravnotežja med razvojem turizma v Bohinju in zahtevami oziroma omejitvami Triglavskega narodnega parka (TNP). "V Bohinju smo vendarle ugotovili, da je TNP naša prednost, ki jo lahko vnovčimo," je poudarila podžu- panja Evgenija Kegl Korošec. Vsa velika turistična dogajanja naj bi se v naslednjih letih umaknila na obrobje TNP-ja oziroma preko njegove meje. To pomeni, da bo turistično središče postala Bohinjska Bistrica, kjer naj bi odprli nakupovalno središče, informacijski center, 'aqualand' (vodni center) in podobno. Bistrica naj bi tako postala primar- ni turistični center, medtem ko naj bi bile vasi ob jezeru zgolj sekundarni center. Jezero naj bi bilo nekakšno izložbeno okno Bohinja, v njegovi okolici naj bi veljal povsem drugačen režim kot doslej, med drugim dostop ne bo več dovoljen z avtomobili. Izdelali bodo posebne projekte o urejanju prometa, plovbe po jezeru, kopališč (kopanje ne bo več dovoljeno na celotni obali jezera), poseben projekt si lahko obetata Vogel in Pokljuka. Kot je poudaril snovalec programa Jože Jenšterle, program ne prinaša vseh odgovorov in ni nikakršen recept, temveč je zgolj orodje, čigar uporaba bo odvisna od ljudi, ki ga bodo imeli v rokah. Izrazil je tudi upanje, da bodo pri tem bolj uspešni kot so bili na Bledu, kjer orodja niso znali dobro uporabiti. • Urša Peternel Pri koncesijah se spet zapleta Preveč denarja, preveč apetitov Igralniški denar naj bi se zbiral v posebnem skladu, čemur pa se je najprej ostro uprla Nova Gorica, zdaj pa še Kranjska Gora. Kranjska Gora, 12. julija - Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je pripravilo odredbo o določitvi zaokroženih turističnih območij za potrebe posebnih iger na srečo. Po tej odredbi naj bi se delil 'gralniški denar tako, da bi se v državi ustanovila fondacija, v kateri bi zbrale dajatve od iger na srečo, nato pa delile po turističnih občinah. Kranjska Gora bi dobila 80-odstotni delež, Bohinj 20-°dstotni delež, Radovljica 40-odstotni delež, Bled 60-odstotni delež. S to odredbo je ministrstvo pre-CeJ povečalo število občin, ki bodo v proračun dobile dodaten Jenar iz koncesij igralnic. Koncesija igralnic namreč pome-ni* da se dobiček od iger na Srečo deli takole: 50 odstotkov se Rameni za razvoj turizma v obli-Posojil, 50 odstotkov pa za tUristične projekte v občinah, kjer stojijo igralnice. Občine, kjer so igralnice, so PreJ pričakovale znatno več :enarja, zdaj pa je ministrstvo stevilo občin, ki so upravičene ^° koncesijskih dajatev, še povedo. To je vzbudilo precej nezadovoljstva v občinah, še posebej Pa predlog turističnega ministr-stva, da bi se ustanovil nekakšen l^esni sklad, kjer bi se zbralo etr»o okoli šest milijard tolarjev, l°Hko denarja pa turizmu še [J'kdar ni bilo namenjeno, ^edstva naj bi se potem delila j^prej po občinah, ki bi predloži-e turistične plane in projekte. Občina Kranjska Gora si zdaj J°ncesijsko dajatev deli z občino ^ohinj: Kranjski Gori pripada r' odstotkov, kar naj bi pomeni-0 nekaj manj kot 118 milijonov olarjev letno, Bohinju pa 40 ^stotkov oziroma 78 milijonov °'arjev. 2a to, da bi se v Ljubljani usta-jj^Vila nekakšna fondacija, velike ^ristične občine nikakor niso. ^el0 ostro je takoj protestirala °va Gorica, ki se je odločno Prla fondu, ki bi zbiral igralni- Kl denar in ga nato naprej raz- porejal po občinah. In kaj pravijo v Kranjski Gori, kjer bi na leto dobili toliko denarja, da bi lahko zgradili športno dvorano? Neda Kovačič, vodja oddelka za gospodarstvo občine pravi, da se seveda niso strinjali z novo delit- vijo koncesijskih sredstev, kajti zdaj si koncesijske dajatve delijo še z Bohinjem. Vendar so se s to odločitvijo sprijaznili, kajti zavedajo se, da tudi občina Bohinj potrebuje razvojni turistični denar. Prav občina Kranjska Gora je bila tista, ki si že pet let Radovljiški župan izpolnil obljubo Asfalt prihaja v najbolj oddaljeno radovljiško vas Rovte - Rovte so vasica s petnajst hišami in okrog 60 dušami, ki leži v krajevni skupnosti Podnart. So zadnja vas v radovljiški občini, naslednja vas Njivice že sodi v kranjsko občino. Skozi Rovte poteka vse bolj prometna lokalna cesta proti Besnici in naprej Kranju. Kljub temu da pomeni najbližjo povezavo teh krajev s Kranjem, pa je bil del ceste vsa leta makadamski. Prošnje domačinov so bile več kot dvajset let neuslišane, zdaj pa so se stvari vendarle premaknile in pred nekaj dnevi so zabrneli gradbeni stroji... Kot ve povedati domačin Rudi Potočnik, po domače Turk, so leta 1975 asfalt potegnili do njihove hiše, ki je zadnja v vasi, potem pa ga je - zmanjkalo. Vsa ta leta so si domačini prizadevali, da bi se našel denar za asfaltiranje preostalega odseka makadamske ceste, ki jo je zelo V Rovtah upajo, da bo denarja dovolj, da bodo asfalt potegnili vsaj do vrha klanca. težko vzdrževati, odnaša jo voda, zaradi klancev in ovinkov pa je težavno tudi pluženje. Poleg tega je cesta zelo ozka in je srečevanje avtomobilov skorajda nemogoče. "Prometa po cesti je vse več, saj je tu proti Kranju sedem kilometrov bližje kot skozi Podnart. Veliko prometa se preusmeri semkaj, zlasti poleti, ko je glavna cesta iz Bohinja in Bleda proti Kranju zatrpana. Poleg tega se vse več domačinov vozi na delo v kranjski konec," razlaga predsednik Krajevne skupnosti Podnart Rajko Fister. Radovljiški župan jim je že pred volitvami obljubil, da bodo asfalt dobili, zdaj pa je obljubo tudi izpolnil. V občinskem proračunu se je našlo okrog pet milijonov tolarjev denarja in dela so pred dnevi stekla. Urejanje ceste je zahtevno opravilo, saj je bilo treba razstreliti nekaj težkih skal, urediti je treba odvodnjavanje, cesto pa tudi razširiti, tako da bo skupaj z bankinami široka štiri metre. Pri tem so lastniki zemljišč Potočnikovi imeli veliko razumevanja, saj niso zahtevali nikakršne odškodnine. V Rovtah zdaj upajo, da bo denarja dovolj, da bodo lahko uredili celoten odsek ceste do občinske meje in da ga ne bo z manjkalo, ko bo asfalt prišel do sredine klanca... Vendar bosta s tem urejeni šele dve tretjini omenjene ceste, saj preostala tretjina od Njivic naprej sodi v pristojnost kranjske občine. V Rovtah zato upajo tudi na razumevanje novega kranjskega župana... • IJ. P. prizadeva - zagrozila je celo s tožbo - da turistične občine dobijo koncesijske dajatve, ki jim po zakonu pripadajo. Nova fondacija, ki naj bi se ustanovila pri ministrstvu za turizem, pa po kranjskogorskem mnenju ni smiselna, saj že sam zakon pravi, da morajo biti porabljena sredstva strogo namenska. Čeprav razumejo, da ministrstvo s to fondacijo želi zaščititi tiste občine, ki dobijo denar iz finančne izravnave - država bi jim sredstva odštevala - vendarle fondacija prav zato, ker že zakon omenja strogo namenskost sredstev, ni smiselna. Zato njihov občinski svet soglasja k ustanovitvi nekega vmesnega sklada za zbiranje koncesijskih dajatev najbrž ne bo dal. Če strnemo: občine naj bi torej dobile denar ne iz državnega proračuna, ampak iz nekega na novo ustanovljenega sklada. Kar pomeni, da se spet zapleta, denar drobi, vsa zadeva pa se zavlačuje. Gre za ogromno denarja in vsak bi rad "participi-ral"... • D. Sedej Kar 37 intervencij so imeli delavci kranjskega AMZS od petka do danes po Gorenjskem. 22-krat so intervenirali z vlečnimi vozili, 15-krat pa so pomagali pri okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pogasiti plastični kontejner na Okroglem pri Naklu. Na Partizanski ulici so nepridipravi odprli hidrant, ki so ga gasilci zaprli. Pri prometni nesreči na krožnem križišču v Kranju so posredovali tudi kranjski gasilci, ki so sanirali cestišče. V ulici Gorenjskega odrega 16, v 10 nadstropju je zagorelo v kuhinji. V Gorenjskem tisku so vršili požarno stražo. V stanovanju na T. Vidmarja 4 je počila vodovodna cev. Kranjski gasilci so vodo zaprli in očistili stanovanje. Gasilci PGD Škofja Loka so v Škofji Loki odpirali vrata osebnega vozila. Na Novem svetu 6 je v stanovanju zagorel pralni stroj, ki pa so ga stanovalci pogasili pred prihodom gasilcev. Jeseniški gasilci so v hokejski hali Podmežakla vzdrževalcem nudili pomoč z Magirus lestvijo zaradi menjave žarnic. V Acroniju - i Jeklarna 2 so na vakumski nap-avi črpali vodo. Iz Acronija so jih '.udi" poklicali, ker je za Mazutno postajo Bela gorela trava katero so pogaslili z vodo. Imeli so tudi spremstvo tovornega vozila, ki jo je prevažalo nevarno snov skozi predor Karavanke. Poklicala je tudi občanka, ki je sporočila, da že nekaj dni opazuje kozo, ki se je izgubila v rdečih skalah. Gasilci so odšli na težko dostopno področje, žival so našli vendar se je splašila in pobegnila neznanokam. V opuščenih obratih nekdanje Aglomeracije je prišlo do požara starih gum in električnega kabla. Požar so pogasili / vodo in peno. V Acroniju HVB je prišlo do delovne nezgode, zato so gasilci poškodovanca z rešilnim vozilom prepeljali najprej iz obrata v bolnišnico Jesenice in nato še domov. Zagotelo je tudi v gostinskem lokalu na c. Železarjev 23. Požar so pogasili z vodo. Vzrok požara pa še ni znan. NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 7 otrok. Med 6 dečki in eno deklico je bil najlažji deček s 2.800 grami, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.120 grami. Na Jesenicah je tako kot v Kranju prvič zajokalo 7 otrok, od tega 4 dečki in 3 deklice. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.910 gramov, najlažja pa sta bila tokrat dva in sicer deček in deklica, ki sta oba tehtala 2.920 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so ponovno največ bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, sprejeli na kirurškem oddelku in sicer 162. Sledi interni oddelek s 36 nujnimi primeri, na pedi-atriji pa je 17 otrok urgentno potrebovalo pomoč. TURIZEM Na Bledu je te dni letovalo 3787 turistov. Od tega je 439 domačih in 3348 tujih gostov. Voda v Blejskem jezeru pa ima 21.5 stopinj Celzija. Iz drugih turističnih krajev po Gorenjskem pa nismo dobili podatkov. MESTNA OBČINA KRANJ VABI JUTRI, V SREDO, 14. JULIJA na koncert v okviru akcije oživljanja starih mestnih jeder IMAGO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE Nastopil bo SLOVENSKI KVINTET TROBIL: Anton Grčar in Stanko Arnold - trobenta, Stanko Vavh -pozavna, Boštjan Lipovšek - rog, Darko Rošker - tuba. (V primeru slabega vremena bo koncert v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev) Koncert bo ob 21. uri na dvorišču gradu Khislstein. Vstop je prost! Vljudno vabljeni! m ms? jm, srn mm.m am» «jr a m.m J%njeiM MM, vvKcNJalliri udCIN ZRCALCE, ZRCALCE Svetnik Kuhelj je odkril "Jinte v levo >st ni da sla Pavel ftupur in Jaze Kuhelj n 'hnesa tiu milil ezilo nje o tudi Zakaj imajo novinarji rudi Bled Posebna draž" novinarskega pol lica /e 'neenakomerna ra..poredi lev delovnega časa', kot o tem piše v zakona m kolektivni pogodbi To pomeni, da sedma sila dela tudi ponoči, pa oh sobotah, nedeljah in praznikih. Se zlasti zato, ker je preko \ ikenda veliko dogodkov, o katerih novinarke in novinarji v medijih obveščamo javnost. Zaradi delovne zadolžitve je novinarka v soboto morala na Bled, v gorenjski turistični biser. Drznila si je fantiču z žvečilnim gumijeni v ustih, ki pobira parkirnino povedali tla ima "press izkaznico, da pripravlja novinarski prispevek o blejskem dogodku ter da ima zaradi tega zagotovilo svojega uredništva o brezplačnem parkiranju Ni zadoščalo, ker ni imela nobencva p-perja Strogi mož s pooblastilom občinskega redarstvu h> ii jioslal t nisunio Turističnega društva Med, da se tam zmeni. Tudi prija, na uslužbenka je bila nemočna-na občino bo treba, do gostu- S/, . < u'iu posebne nalepke za Blejski svetnik in m išalca Delu svetnikov in druga ■ti gradu. so na pobudo taistega svetnika lani morali dali na policijo testirat moped raznašalca Delu, ki da je povzročal m normalen linij). . Razpolovljene poslanske plače Presenetljiva odločitev: vsem poslancem bodo po novem pripadale enake plače. Doslej so bile razlike v plačah ogromne, celo v razmerju ena proti tri. Tistim najvišjim se ho dozditjšnja plača znižala za polovico! Beseda ni o /. ta s sedežen, trenutno peri evrov), Av.strtp Če imajo srn kuverto dobiji du, ki pač ni naredili kone lo stroškov nc n a vanje i u evi znaša okrog! aslaneih državnega zbora Republike Slovenije, ki na esljivo nebi pristali Vest je iz evropskega parlamen-v Strushoitrgu Poslanci v tem parlamentu imajo Ine jiluce:, se z/as!,, ■ Italije (vet kot 9500 'skoraj H500 evrov) ali Nemčije (več kot 6000 evrov). lo, da v parlamentu zastopajo Španijo, v plačilno nanj kot 3000 evrov mesečno lemu plaeneniu nere-ponos najvišjemu organu evropske demokracije, so vsem brez razlik odslej "samo" 5677 evrov, in plači-'anilve v Strasbourgu ter polnih stroškov. S preracu-.-' v tolarje ni več..težav - evropska poslanska plača milijon SIT Obdavčena je z 22-odstotnim evro davkom. Ampak stvari tudi v evro vrhu niso preproste- znesek morajo potrdili parlamenti vseh držav petnajste rice. zatem pa za tri države, ki so nad povprečjem, sledi pel U trn rok za uskladitev previsokih phu z novo določenim zneskom Številko o novi L! poslanski plači smo zapisati da evro natančno zato, da bomo lažje spremljali, liko ,e cenijo izbrana Iptdsha pri nas Saj je ob tem, da so 'poslanske place pri nas ceh nad evropskimi precej bolj jasno, zakaj so skoraj vsi za razširitev državnega zbora z 90 na J20 koliko v evropskih merilih pomenijo, na primer, zneski za ki so jih gorenjski občinski proračuni nekaterim po.same: posameznikom plačali lani novembra in decembra za naloge' pri izpeljavi lokalnih volitev, In koliko v primer, poslansko plačo znaša gorenjska povprečna svetniška sejn 'deže v. In nagrade, niča m in GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prispevek za novorojence v Bohinju bo Bohinj - Bohinjski občinski svetniki so na zadnji predpočitni-ški seji sprejeli odlok o prispevku za novorojence v Občini Bohinj. S posebno enkratno pomočjo bo tako občina pomagala staršem pri premagovanju finančnih bremen, ki so povezana z rojstvom otroka. Višina prispevka bo odvisna od letnega bruto povprečju na naj hi se gibala med 30 in 40 ;ega otroka v družini se bo dodatek poviša! za a tretjega, četrtega in iako naprej pa za 40 ici bodo pravico do dodatka lahko uveljavlj t rojstvu olroka, in sicer s predložitvijo pisme-•.to hi nj bo v ta namen iz proračuna /a letos dohodka družim tisoč tolarji. Za drugega otro dvajset odstotkov, za tretjeg odstotkov. I pravieenci bode I i v treh mesecih po rojstvu nega zahtevka. Občina Bohir morala namenili tri milijone l i. P 15. julija, bo redni Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 12. julija - V četrtek občinskega sveta Jesenice, na kateri b navali delo osnovnih šol Koroška H predlog odloka o odvajanju odpadne čiščenju greznic, predlog odloka o o področju občinske uprave Jesenice ustanovitvi skupne občinske uprave Jesenic in Žirovnice. Na dnevnem redu imajo še predlog programa varstva starejših v občini, predlog programa športa, delovanje Lokalne razvojne koalicije in tudi informacijo o poslovnem izidu gospodarskih gibanj v občini za lani. • D.S. ar, ter j m o Delegacija poljskega mesta Naklo nad Notecia na Gorenjskem Poznanstvo je sklenjeno, Občino Naklo so konec minulega tedna obiskali Poljaki, ki so Gorenjce sprejeli v goste sredi aprila. Naklo, 13. julija - Sobotnega sprejema 14-članske delegacije mesta Naklo nad Notecia v stavbi občine Naklo se je udeležil tudi pomočnik poljskega veleposlanika v Sloveniji Leszek Henzel s soprogo. Poljaki so predlagali, naj vodstvi skleneta partnersko pogodbo o prijateljstvu med istoimenskima krajema. Obetajo si obojestranske koristi. Niti deževno vreme ni moglo pokvariti veselja ob ponovnem srečanju prebivalcev gorenjskega in poljskega Nakla. Slednji kraj so Gorenjci prvič Obiskali sredi aprila letos, sedaj pa so jim Poljaki vrnili obisk. V soboto popoldan je prispela v Naklo 14-članska poljska delegacija, ki jo je vodil župan mesta Naklo nad Notecia Tadeusz Sobol s soprogo, na sprejemu v nakelski občinski stavbi pa se je gostom pridružil tudi pomočnik poljskega veleposlanika v Sloveniji Leszek Henzel s soprogo. Poljaki bi radi sprejeli povabilo za junijski obisk v Naklem, vendar so takrat potekale prireditve ob 700-letnici podelitve mestnih pravic, je povedal Tadeusz Sobol. Mesto Naklo nad Notecia je ob tej priložnosti dobilo svojo zastavo, zato so eno prinesli v gorenjsko Naklo. Županu Ivanu Štularju je poljski kolega izročil tudi medaljo njihovega mesta, reliefni portret prvega kralja in model ladjice z reke Notecia. Najbolj pa je gostitelje presenetil s pismom o nameri za sklenitev partnerske pogodbe o prijateljstvu med krajema. Menil je, daje veliko možnosti za sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem, športnem, gospodarskem in tudi političnem področju. Kot je ugotovil Leszek Henzel, so slovanske korenine obeh narodov najboljša osnova za stike. Medsebojno spoznavanje med prebivalci je še toliko bolj pomembno, ker si obe državi prizadevata za vstop v Evropsko skupnost. Svoje darilo je Naklancem prinesel tudi "krstni boter" teh stikov, poljski veterinar Pawel Wyczanski, ki je odkril gorenjsko Naklo. Županu Štularju je izročil poljski grb z željo, da bi ga postavili na vidno mesto. Kot je obljubil gostitelj, bodo to gotovo storili, z veseljem pa sprejemajo tudi njihove pobude za sodelovanje. Vsem gostom je poklonil spominska darila, ki jih je izdelal dupljanski podjetnik Bandelj. V soboto so Poljaki obiskali Okroglo in Duplje. Tam so jim pripravili slovesno večerjo na kmečkem turizmu Trnove. V nedeljo so obiskali Bled in Begunje ter se ustavili v Podbrezjah. Po kosilu so jih odpeljali na Šmarjetno goro, nedeljski večer pa so preživeli v Naklem. Včeraj so se poslovili od Naklancev, saj so odšli še do morja. • S. Saje Radovljiško šolo bi povečevali, na Upniški pa prostora preveč Otroci z Lancovega v šolo v Lipnico? Ravnatelj Upniške šole predlaga, da bi zmanjšali šolski okoliš radovljiške šole in na Lancovem postavili gibljivo mejo. Lipnica - Osnovna šola v Lipnici je najmanjša od treh osnovnih šol v radovljiški občini. Število učencev se manjša iz leta v leto in v enem razredu jih je v povprečju le po osemnajst. Prostora je torej na Upniški šoli še preveč, zato so z začudenjem sprejeli namero, da bodo prihodnje leto začeli s širitvijo sosednje šole v Radovljici. Ravnatelj lipniške šole Stane Mihelič zato predlaga, naj bi zmanjšali šolski okoliš radovljiške šole in na Lancovem postavili gibljivo mejo. V prihajajočem šolskem letu je v osnovno šolo v Lipnici vpisanih 274 učencev v petnajstih oddelkih. Vendar se število učencev iz leta v leto zmanjšuje, še pred petnajstimi leti je bilo na šoli 350 otrok. Po drugi strani pa radovljiška šola poka po šivih, na njej je kar tisoč otrok, zato naj bi v prihodnjem letu začeli z naložbo v povečanje (nadzidavo) obstoječe šole. S tem pa se v Lipnici ne stri- njajo. Ravnatelj osnovne šole Lipnica Stane Mihelič pravi: "V Radovljici bi zidali, pri nas v Lipnici pa je prostora dovolj in preveč." Zato so že predlagali, naj bi zmanjšali šolski okoliš radovljiške šole v prid leske in lipniške šole. Po Miheličevem predlogu naj bi na Lancovem (otroci z Lancovega zdaj obiskujejo radovljiško osnovno šolo) postavili gibljivo mejo. "Starši bi se tako lahko odločali, v katero šolo bodo dali svojega otroka. In postopoma bi se mogoče le začeli odločati za Upniško šolo," pojasnjuje ravnatelj Mihelič. Kot dodaja, bi v vsak razred v Lipnici lahko sprejeli najmanj pet dodatnih otrok, kljub temu pa razredi še ne bodo natrpani, saj je normativ 28 otrok na razred. "Brez vsakršnih težav bi sprejeli še petdeset otrok," ocenjuje Mihelič, ki je tudi prepričan, da je šola v Lipnici po kakovosti povsem enakovredna z večjimi šolami, kar dokazujejo tudi odlični uspehi učencev na različnih tekmovanjih. Poleg tega je tudi vzdušje v manjši šoli precej bolj prijazno kot v šoli s tisoč učenci, je prepričan sobesednik, ki tudi poudarja, da je pobuda povsem v skladu z navodilom šolskega ministra, po katerem je treba napolniti obstoječe učilnice in po potrebi spremeniti šolske okoliše. Vendar pa so prvi odzivi na pobudo o zmanjšanju okoliša radovljiške šole prejkone negativni, kljub temu pa so v Upniški šoli optimistični in računajo tako na podporo svetnikov iz lipniške doline kot tudi župana oziroma občine. Kot še pravi ravnatelj Mihelič, spremembe šolskega okoliša ne bodo imele nobenih vplivov na občinski proračun, nasprotno, denar bodo lahko celo prihranili, ker ne bo potrebna naložba v razširitev radovljiške šole. • U. P. Organist Venceslav Krč Srečen je, kdor zna prisluhniti akordu Na dan svetega Cirila in Metoda je minilo 70 let, odkar je danes 86-letni Venci Krč z Jezerskega prvič zaigral na orgle v domači cerkvi. Jezersko, 9. julrja - Visoke obletnice niso nič kaj prijetne, ker imajo pridih slovesa, pravi slavljenec, ki ravno zaradi tega nič kaj rad ne obuja preteklosti. Kljub temu je bil ganjen, ko so se ga domačini spomnili ob jubileju in s tem pokazali, da cenijo legendo jezerskega orglanja. Venci Krč pa ni bil zgolj organist: dve desetletji je režiral igre, dolgo vodil pevski zbor in veliko nastopal v javnem življenju, o čemer pričajo tudi številna odlikovanja, med njimi več gasilskih, zlata znaka turistične in planinske zveze, za poklicno delo pa red dela s srebrnim vencem od maršala. Že Vencijev oče je bil organist: spomladi prihodnje leto bo sto let, kar je sedel za jezerske orgle. Starša sta bila sicer doma iz Kokre, njuni štirje otroci pa so že rojeni na Jezerskem. Trije so podedovali glasbeni dar, Venci pa se je, kot pravi, zasilno glasbeno izobrazil, ko je dve leti obiskoval orglarsko šolo svete Cecilije v Ljubljani. To je bilo proti koncu dvajsetih let, odtlej Odbor /a varnost pri občinskem svetu? Kranj - Socialdemokratski svetnik Darko J are je v Mestne občine Kram že nekajki it predlagal ustanovitev ra za varnost, ki bi dela! v okviru občinskega svela. Svoj log utemeljuje predvsem z naraščajočim mladinskim nulom v Kran;u ter vse bolj razširjeno narkomanijo Zuj njegovo pobudo še ni odgovori I, očitno še tehta potre takšnega odhn.ua Na nunski okrogli mizi o problematiki < Mestni občini Kranj je bila namreč izglasovana uslan lokalne akcijske skupine za prepreč ji mesec pa je bil po policijskem z; za v unost v Mestni občini Kranj. riti u 1 l novljen ti svetu odbo- pred-k tirni-'Un na prejs n- d i svet ^opravek V petkovem Gorenjskem g natečaja Turističnega društva Železniki krepko ponagajai tiskarski škart in smo visok znesek tretje nagrade, pravilno j« lični spominek Turističnega društva Železniki, \ Cirila Šmid ni 100.000,00 SIT, ampak 10.000,0 >n objavi rezultatov turistični spominek )javili desetkrat pre-3. nagrada za luris- Venceslav Krč, dolgoletni jezerski organist pa ves čas prijateljuje z orglami v domači cerkvi svetega Ožbolta. "To je neke vrste obveznost, ki pa me drži pri življenju," pravi Venci, ki seje tudi na dan najinega pogovora ob pol sedmih zvečer odpravljal v cerkev k svojemu običajnemu opravilu. "Vedno sem živel v dveh svetovih: na eni strani je bila služba, ohveznost, družina, na drugi glasba. Kdor zna prisluhniti akordu, je srečen človek. Še danes, ko sem slabe volje, prisluhnem Beethovnu in mi odleže... " Čeprav mlajšim ljudem ne govori rad o preteklosti, češ da so danes drugačni časi in se jin| mora miselno prilagoditi tudi starejši človek, je Venci Krč povedal marsikaj iz svoje zgodovine. Do leta 1947 je imel na Jezerskem lastno trgovino, ko pa je "pritisnil rdeči mraz", si je moral službo iskati drugje. 1 Jezerskega ni želel oditi, zato je vodil finančne posle za domača podjetja, pozneje je bil direktor trgovskega podjetja. Sedaj je že dolgo v pokoju, vseskozi pa ga spremlja glasba, "Jezerjani smo malce odmaknjeni od ljudi v spodnjih naseljih, tudi po značaju. Kot viharniki na samem smo, robati, s hrapavo skorjo zunaj, toda po srcu smo prav mehki ljudje," o sebi i0 Jezerjanih pravi Venci Krč-Njegovo mehko jedro je glasba-so njegove orgle in čeprav ob slavljenju obletnic čuti pridih slovesa, je bila 70-letnica nje' govega orglanja zanj ganljiv0 doživetje, z darili njegovi!1 pevcev, občine Jezersko, zahval0 nadškofa dr. Rodeta vred. • D.Z.Žlebir 016026 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Velika razstava psov na Hrušici Pasja lepota na ogled Na vadbišču na Hrušici so bili na ogled najlepši psi različnih pasem. Med njimi so bili tudi številni lepi psi gorenjskih vzrediteljev. Hrušica, 12. julija - Minulo nedeljo je na poligonu Kinološkega društva FIDO Hrušica potekala prva državna razstava psov FCI II, III, VIII in IX skupine s podelitvijo naslovov CAC Slovenija. Na vadbišču Kinološkega društva FIDO se je zbralo 120 pasjih lepotcev 50 različnih pasem in se potegovalo za naslov Prvaka Slovenije. Ljubitelji kužkov so lahko občudovali pasje lepotce iz Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Prijavljeni so bili kužki, ki so na največjih razstavah v Evropi posegli po najvišjih naslovih - tako so ljubitelji Psov lahko videli specialno razstavo kraških ovčarjev, kjer je bil med drugim razstavljen svetovni prvak leta 1998, evropsko prvakinjo med kraškimi ovčarji leta 1999, poleg njih pa še nekaj izrednih psov, ki jih je na hruščansko razstavo prijavilo kar pet evropskih prvakov. Pasme, ki so bile prijavljene, so bile zelo različne: od vsakdanjih dobermanov, dog, teri-erjev, retriverjev, španjelov, pudlov do tako redke pasme, kot je belgijski grifon - kuža, ki smo ga lahko občudovali v filmu Bolje ne bo nikoli. Vodja tekmovanja na Hrušici Viljem Žener nam je dejal: "Kinološko društvo se z organizacijo prireditev kot so razstave in tekme v agilityju že drugo leto trudi popestriti kinološko dogajanje v tem delu naše države. Danes so se ocenjevali le psi štirih pasemskih skupin, saj je prvi del razstavne sezone Mona Lisa je last Slavi Porš iz Šenčurja. že tako rekoč končan in prav oh tem času potekata dve mednarodni razstavi, ki se ju slovenski razstavljavci tudi radi udeležujejo (Oberwat v Avstriji in Szombathelv na Madžarskem). Na Hrušici je prijavljenih 121 psov iz petih držav, to je tudi specialna razstava za kraške ovčarje, pudle in druge pasme." Sprehodili smo se po razstavi in se ustavili pri Jožici Škr-janc iz Lahovč in njenem Tabasku, redki pasmi ameriškega koker - španjela. Zelo nam je bila všeč tudi nemška doga Mona Lisa, last vzredite-ljice Slavi Porš iz Šenčurja, ki ima edina pri nas leglo te pasme. Dejala nam je: "Doma ima štiri velike doge in 14 manjših. Mona Lisa je hrvaški mladinski šampion. Doge so v nasprotju s splošnim prepričanjem zelo prijazni in miroljubni psi." Dalj časa pa smo se ustavili tudi pri vzrediteljici velikih in pritlikavih pudljev Mariji Tisu, ki je prva v Sloveniji začela vzrejati črne in bele pudle. Pudlica iz njene vzreje je bila prvi internacionalni prvak v Sloveniji z 42 zaključenimi šampionati. Marija pravi, daje zanimanje za pudlje nekoliko pojenjalo, nekako niso več v "modi". Njena Akaje bila lani trikrat prvakinja, letos zmagala dvakrat na treh razstavah, je uvožena iz Češke inje odlična pudlica, ki žanje uspehe tudi v tujini. • D. Sedej 37. Čipkarski dan v Železnikih Slovesno ob 160-letnici rojstva dobrotnika Toma Zupana Nekdanji gradič obiskujejo slepi in slabovidni Ob obletnici nekdanjega duhovnika je na Okroglem maševal škof Alojzij Uran, ki je posvetil obnovljeno kapelo. °kroglo, 10. julija - Več kot tri-?to članov Zveze društev Slepih ,lJ slabovidnih Slovenije se je z°ralo na slovenosti pri domu oddiha, ki ga je po svoji smrti ^roval duhovnik Tomo Zupan. Vegovemu spominu so se oddolži s slovesnim bogoslužjem, o r^jaku iz Smokuča je spregovo-r,| Janez Šebat, nekaj zanimivo-Sn iz njegovih dnevnikov pa je nasula Berta Golob. FJuhovnik in profesor na teo-'°ški fakulteti Tomo Zupan je a' postaviti na Okroglem ^njšo graščino z gospodarskim poslopjem, kjer je živel od eta 1895 do svoje smrti leta , 37- Premoženje je skupaj z ^emljo zapustil slepim 'Ovenije. Njihova zveza si že ~°lgo prizadeva za ohranjanje španove vile, ki je bila razglašena za kulturni '^Pomenik. Lani je obnovila temelje, zidove, stre-jl° in fasado stavbe, obnovo pa je sklenila v kape-}\ kjer so restavrirali oltar in kipec sv. Cirila in Metoda. Ob prazniku teh svetnikov in 160-letnici j^jstva mngr. Toma Zupana je v soboto organizira svečanost, na kateri se je kljub slabemu vremenu zbralo več kot 300 članov iz vse države. zbrane je pozdravil predsednik zveze Hubert Lik rojaka Toma Zupana iz Smokuča je predstavil Janez Šebat Slabo vreme vzelo otvoritev Pester program prireditev ob letošnjem Čipkarskem dnevu v Železnikih Železniki - Sobotna otvoritev 37. čipkarskega dneva v letnem vrtu bazena v Železnikih je zaradi slabega vremena sicer odpadla, kar pa še ne pomeni, da se ob Čipkarskem dnevu, ki je pravzaprav postal teden, v teh dneh ne bo nič dogajalo. Nasprotno v prihodnjih dneh nas v Železnikih čaka množica prireditev. "To je ena glavnih prireditev v občini Železniki, ki je v teh letih izšla iz svojih okvirov, in je zanimiva tudi za širšo Gorenjsko," je dejal predsednik TD Železniki Bojan Leben. "Ker nas je že v soboto zjutraj zbudilo deževno vreme in tudi vremenska prognoza za zvečer ni obetala izboljšanja, nam ni preostalo drugega, kot da prireditev odpovemo," je odpadlo sobotno otvoritev pojasnil predsednik TD Železniki Bojan Leben, hkrati pa dodal, da bi bila prireditev predvsem zaradi obiska, smiselna le, če bi bila na prostem. Že seje začelo tekmovanje v kegljanju, v teh dneh pa bodo sledila tudi ostala tekmovanja v balinanju, tenisu, košarki, nogometu, letos pa sta novi tekmovanji v kolesarjenju in streljanju. Zaključni del tekmovanj bo konec tedna, podrobnejše informacije pa je mogoče dobiti v pisarni Turističnega društva. Letošnja novost bo sredina predstava "Bužec on, bušca jest" igralke Saše Pavček. Oživiti namreč želijo gledališče na prostem, pod kozolcem v Plnadi. Zanimivo bo odprtje razstave čipk učenk Čipkarske šole iz vrtcev iz Železnikov, v goste bodo prišle koroške klek-Ijarice iz tamkajšnje Klekljarske sekcije, na sporedu bo prodajna razstave izdelkov domače obrti, izdelkov domačinov samoukov, . ■ . ■Mir1! ml Ih 11 i •>•••••■•-............................■...............".....~.....1 Bojan Leben, predsednik TD Železniki v soboto na praznem prireditve nem prostoru za bazenov, ki pa bo v prihodnjih dneh zagotovo zaživel Pri občini Železniki je izšla tudi nova turistična karta "Svet pod Ratitoveem ". Poleg turističnih znamenitosti, krajev in datumov tradicionalnih prireditev v občini, je v prospektu pred-stavljena tudi gostinska ponudba v dolini. kulinarike, ter vin vinarja pokrovitelja Zlatka Mavrica iz Goriških brd. "Letos je v turizmu namreč leto kulinarike," je povedal Leben. Hkrati bodo podelili še nagrade avtorjem turističnega spominka. Pestro bo tudi dogajanje v petek, ko bo pred Plavžem program za otroke Igor Potočnik in Grajski norček Ferdinand, zvečer pa bodo nastopile domače ročk skupine Bad Low, The Unimogs band, Trije pjančki, Madhouse in gostje Oko. Na Racovniku bo tudi letos tradicionalni večer podok-nic. V soboto prednjačita koncert pihalnega orkestra Alples in otvoritev razstave čipk klekljane, ob kateri bo tudi modna revija oblek iz ročno izdelanega paprija, z všitimi čipkami, kar bo po Lebnovih besedah še posebej zanimivo. V nedeljo bo klekljarski sprevod od Alplesa do Plavža, prikaz starih domačih obrti, na desetih stojnicah se bodo predstavili mojstri iz vse Slovenije. "Spoznali boste lahko, kako se izdelujejo škafi in sodi, kako se izdeluje skodle, kar bo prikazal domači mojster Lotrič... Ob 16.30 uri bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim klekljaricam in športnikom, na koncu pa bo tudi ognjemet," in dodal: "Naš glavni sponzor je Občina Železniki, pomagala so nam vsa domača podjetja, pri pripravi prireditve pa sodelujejo mnoga železnikar-ska društva, poleg turističnega tudi športna društva, KLD France Kobiar, Muzej Železniki, gasilsko društvo, vrtci, Osnovna šola, mladi krščanski demokrati zbrani v skupini Scena." Na vseh prireditvah pričakujejo več tisoč ljudi. • Igor K. Blejsko poletje Godbeniki iz Beljaka na Bledu Podžupanu Bleda Jožetu Antoniču gre zahvala, da smo prišli na Bled. Želimo si trdno sodelovanje v prihodnje. Bled, 12. julija - Minuli muhasto deževen konec tedna je kazal, da Hotela Park je bil nastop god-1— — —j— —->«—— s~ on V. da »o luufoiin benikov iz Beljaka za turiste in bo takšen tudi pozdrav godbenikom iz Beljaka, ki so za nedeljo popoldne napovedali promenadni koncert na terasi Kavarne Hotela Park v okviru prireditev Blejsko poletje. To je bil njihov prvi programski obisk na Bledu ni, da zagotovo ni bil zadnji. Ko so godbeniki Železniške godbe iz Beljaka v nedeljo popodne prišli skozi predor Karavanke, je lilo kot iz škafa. Škoda, so rekli. Pa prvi obisk bo to in to na Bledu. Še uro pred začetom koncerta na terasi Kavarne Hotela Park je tudi na Bledu turiste dež podil pod streho. Točno ob šestih, ko so člani pihalnega orkestra iz Beljaka pod vodstvom kapelnika g. VVernerja Aldriana gostom na terasi zaigrali pozdravno koračnico, se je razvedrilo in Blejsko poletje je bilo obarvano potem s poznopopoldan-skim sončnim koncem nedelje oziroma vikenda. Prijetno presenečenje na terasi Kavarne Po koncertu so bili vsi prepriča- izletnike, ki so bili na Bledu. Zares zadovoljen je bil direktor Hotela Park Ludvik Kerčmar in je podžupanu Jožetu Antoniču Šebat iz Smokuča. Od tam je namreč izviral Tomo Zupan, ki si je dal postaviti gradič na Okroglem zaradi bližine Kranja in zbiranja zapuščine pesnika Prešerna. Kot je med drugim povedala profesorica Berta Golob, je iz ohranjenih Zupanovih dnevnikov izbrskala marsikaj zanimivega: tudi to, da seje s kranjskim lekarnarjem Šavnikom zavzel za postavitev spomenika pesniku Simonu Jenku. In učil je F. S. Finžgarja 'lcvanje z okohskimi prebivalci. Veliko domači- "a "a" . v ,„lSx.ir,i „~n;i; ™r-Ad\ nieeove liu-lov tuAt - i o+ i \ ^.-..miiair. doves- kot učitelj, so ga vascani čemu zaraai njegove iju ho K ' ,ZUPan IVa" StUlaf; J r ?Pf2., lit ^vnivnJ P„ T.r.Hni slovesnosti so se obiskovalci 'l° bogoslužje. Vodil gaje škof Alojzij Uran, ki je !*uPaj z nakelskim župnikom Matijo Selanom in P°niočniki posvetil obnovljeno kapelo. Pri obredu so sodelovali pevci kvarteta Luise Braille, ki ^S^^StSSS Po-ef; ~dLnrreČ 40 °d SkUPn° **avidni. Lik duhovnika, ki je bil navdušen zgo- 62 postelj v domu oddiha. , 0vmar in prešernoslovec, je predstavil Janez beznivosti. Po uradni slovesnosti so se obiskovalci zadržali na družabnem srečanju, med katerim je skrbel za razvedrilo z glasbo Janez Kogovšek iz Zaplane. Tudi domačini, med njimi upravnik Jože Štilec, so poprijeli za delo pri pripravi hrane in Da prvi obisk ni zadnji in naj se sodelovanje razširi, so podarili (od leve proti desni) župan Bleda mag. Boris Malej, vodja za stike z javnostjo v občini Beljak Gerhard Lepuschitz in podžupan Bleda Jože Antonič. in županu mag. Borisu Maleju predlagal, da bi tovrstni koncerti lahko bili kar stalnica Blejskega poletja. Navdušeni so bili tudi godbeniki in njihov član, ki je hkrati predstavnik za javnost v občini Beljak g. Gerhard Lipuschitz, je povedal, daje to njihov prvi obisk in nastop na Bledu ter posebej poudaril, da gre zahvala predvsem podžupanu Jožetu Antoniču. Da pa to ni bil zadnji obisk godbenikov iz Beljaka, saj se bo sodelovanje zagotovo še razširilo, so se strinjali vsi; tako gostje, podžupan Jože Antonič in župan občine Bled mag. Boris Malej. • A. Žalar Železniška godba iz Beljaka, ustanovljena 1910. leta, je v nedeljo prvič nastopila na Bledu. OBISK V DOLINI Pogled na zgornji del naselja Dolina v smeri proti Jelendolu Filip Bence, tržiški alpinist in gorski reševalec Edini Dolinec, kije stal na osemtisočaku V hiši Dolina 1, ki je spadala k Šuštarjevi kmetiji, je doma Filip Bence, 49-letni voznik v tržiški tovarni Peko. Vsem je bolj poznan kot vrhunski alpinist in dolgoletni gorski reševalec. Še preden je vedel za tuje gore, je z mamo Rozko pasel živino po planinah Pun-grat, Tegošče, Dolga njiva in Brsnina. Tam si je nabral veliko kondicije, zamikali pa so ga vrhovi. "Leta 1968 sem se pridružil članom Alpinističnega odseka Tržič. Veliko sem plezal v domačih gorah in čakal na priložnost za prvo himalajsko odpravo. Namesto tja sem leta 1975 s Kranjčani odšel na pettisočak Elbrus. Pozneje sem bil na Kavkazu še enkrat, dvakrat v Pakistanu, šestkrat v Nepalu in enkrat v Južni Ameriki. Sodeloval sem na zelo zahtevnih odpravah, od katerih niso vse uspele zaradi slabe organizacije in pomanjkanja informacij o ciljih. Leta 1989 sem se vzpel na Šiša Pangmo, svoj prvi osemtisočak, med odpravo pa smo trije Slovenci splezali tudi na še neosvojeni sedemtisočak Nianang Ri. Čez 8200 metrov višine sem dosegel tudi na gorah K 2, Yalung Kang in Lotse, a na teh vrhovih nisem stal. Himalaja je bila le kamenček v mozaiku mojega alpinističnega delovanja, saj so mi bili enako pomembni zahtevnejši vzponi, zlasti prvenstveni, v evropskih gorah. Doslej sem opravil čez 3.500 alpinističnih vzponov, med njimi kar tri Alpinist Filip Bence pred hišo Dolina 1, kije še vedno brez vodovodne pipe. četrtine solo vzponov. Ker je Storžič najbližja gora, sem bil na vrhu po plezalnih smereh več kot 350-krat. Čez 40 prvenstvenih smeri sem splezal v Mangartu, kjer sta se smrtno ponesrečila Tamara Likar in Pavle Podgornik. Pokojni Janez Jeglič pa se je rad preizkusil v mojem domačem plezališču, 30-metrski steni tik ob hiši," se spominja Filip Bence svojih vzponov in prijateljev. Mnogi se spominjajo tudi Filipa, posebno francoski alpinist, kateremu sta skupaj z Iztokom Tomazinom leta 1992 rešila življenje na Anapurni. Že 26 let je namreč član Gorske reševalne službe, desetletje manj pa tudi inštruktor GRS. Po tragediji med vajo na Okrešlju je vrnil značko reševalca-letalca, ki jo je nosil 15 let. Kot razmišlja z grenkim priokusom, niti z vrhunskimi alpinističnimi dosežki niti s požrtvovalnim reševalskim delom ni vzbudil toliko pozornosti, kot jo ponekod namenjajo povprečnim nogometašem. Od lani je tudi član sveta KS Jelendol. Zavzema se za reševanje problema pitne vode, a ne le zato, ker v njihovi hiši ni pipe. Pri urejanju Dovžanove soteske želi preprečiti škodljive posege v naravo. Zato nasprotuje načrtovanim galerijam in podpira ureditev cenejše razgledne poti prek roba pobočja, ki pa bo nekoliko zahtevnejša za hojo. • S. Saje Gorenjski glas v Struževem Kranj fa teden bo i-kipa Goienjskega glasa obiskala krajane Stru/evegd v Mestni občini Kranj, ki nam bodo nedvomno povedali veliko zanimivega o svojem delu m življenju. Kaj - to pa boste lahko prebrali v reportaži naslednji torek, * H. J. Dolina, ki je znana daleč naokrog zaradi lepot Dovžanove soteske Obiskovalce zanima preteklost, domačini pa živijo z njo Del te preteklosti je naselje, v katerem je pet stavb od 31 hišnih številk nenaseljenih. Tri hiše so še brez vodovodne pipe, nikjer v vasi pa nimajo javnega vodovoda. Dolina, 13. julija - Zdrava pitna voda je največja želja prebivalcev Doline na pragu novega tisočletja. Ta želja se bo vendarle izpolnila s pomočjo Evropske skupnosti, ki je namenila denar za urejanje Dovžanove soteske. Ta naravni spomenik je dobro obiskan, a gostje zaenkrat pogrešajo informacije o zanimivostih, domačini pa več možnosti za postrežbo obiskovalcev in zaslužek. Nekdanjo šolo bodo letos obnovili, v njej pa bodo uredili informativni center. V Sloveniji so le tri naselja z imenom Dolina. Dve vasi ležita v ravnini Prekmurja in osrednjega Goričkega, edino gorenjsko naselje pa objema ozko dolino zgornjega toka kot gozdni delavec, najprej pri baronu Bornu. Spominjam se ga kot dobrega človeka, saj je poskrbel, da smo imeli domačini delo. Gozdarji smo skrbeli tudi za lovske koče in pota. Če je vrsto let delal pri Gozdem gospodarstvu. Prosti čas namenja gasilstvu, saj je tudi predsednik PGD Jelendol. Kot je povedal, je med približno 70 člani večina prebivalcev sosednje vasi, ki je večja. Žal se je iz Doline odselilo veliko krajanov. Tudi sam je nameraval zidati hišo v bližini Križev, ker dolgo ni dobil dovoljenja za gradnjo v domači vasi. Potlej je le uspel postaviti novo hišo v bregu nad nekdanjo šolo. V Dolini je ostala tudi njegova sestra, sicer pa je bilo pri Tonu, kot so rekli po domače, kar sedem otrok. Družine z več otroki, le pri Urhovih jih imajo štiri, so danes prava redkost. A tudi v Megličevi hiši ne manjka otroškega veselja! "Trenutno sem na porodniškem dopustu, ker negujem 6-mesečno Majo. Ona je najmlajša prebivalka Doline. Prva hčerka, Sara, je stara tri leta. Zaenkrat sta v mojem varstvu, ko pa bom spet v službi, mi Tržiške Bistrice pod obronki je ušla divjad, smo jo morali srednjih Karavank. Južni del ujeti ali ustreliti," se živo spo- vasi, Na jamah, je zgrajen med podornimi skalnimi bloki. Zgornja Dolina leži severno ob potoku Kališniku, ki se izliva v Tržiško Bistrico. K naselju spadajo tudi samotne kmetije Kušpegar, Urh in Pinč. Do slednjih dveh kmetij je možen dostop iz vasi Lom. Dolina ima le 31 hiš s številkami, vendar jih pet ni naseljenih. Tako je z nekaj več kot 80 prebivalci gorenjsko naselje najmanjše od treh omenjenih slovenskih krajev. Za prebivalstvo je značilna dokaj visoka starostna doba. Med starejšimi prebivalci v vasi so Janez Meglic- Matiček, Ignac Dovžan-Šimnov, Anton Meglič-Kušpegar, Janez minja eden od treh še živečih baronovih delavcev. Kar 34 let je Janez Meglic delal v gozdu. Niso poznali samo dela, ampak tudi veselje. Odhajali so na planine, kjer so zapeli ob harmoniki. V vasi so imeli pevski zbor Planinka, v katerem je pel tudi on. Od takrat se je veliko spremenilo. Odkar mu je pred šestimi leti umrla žena, živi sam v svoji hiši. Vesel je, da ga pogosto obiskujejo otroci, dva sinova in štiri hčerke. Nihče od njih ni ostal v Dolini, ena hčerka pa živi celo na Švedskem. Zadovoljen je tudi, da je zdrav. Sam kosi travnik, pripravi drva in kaj skuha. Med počitkom rad bere, posebno Gorenjski glas, V Dovžanovi soteski je vode na pretek, domačini pa jo ieljio tudi v hišah. na katerega je naročen že od leta 1948. Čeprav je v svoji skromnosti skoraj zavrnil Kavčič-Ušovnk in Jožefa Meglič-Tončkova. Med našim obiskom v kraju smo poiskali hišo Dolina 5, kjer živi Janez Meglic, Matičkov ata. Kot smo razkrili med pogovorom, smo prišli tik pred njegovim 89. rojstnim dnevom. "Rojen sem bil 11. julija 1910 v Brusovi kajži, potlej pa sva z mamo prišla v novo hišo Na jamah. Ta hiša je bila takrat šele tretja v vasi. Ker se je naselje večalo, so leta 1930 postavili tudi šolo. Jaz sem hodil v šolo v Tržič. Zaposlil sem se pogovor, nam je nasul več zanimivosti. Ena od teh je tudi pogost priimek Meglic in veliko sorodstva. Nekdaj večje družine, danes le malo otrok Ali je Anton Meglic kaj v sorodu s starejšim Janezom, nismo poizvedovali. Razen priimka imata skupno vsaj poklicno povezanost z gozdom. Anton vasi so še trije podjetniki, katerih dejavnost je posek in spravilo lesa ter prevozništvo. Večina odraslih se vozi na delo v Tržič. Ob tem nekateri vztrajajo s kmetovanjem, vendar stalež živine upada. Nekaj je tudi domačij, ki se preživljajo samo s kmetijstvom. Ena najstarejših domačij je pri Dovžanu. Nekateri bi radi ponudili kmečke dobrote tudi obiskovalcem Dovžanove sosteske, vendar jim zaenkrat predpisi tega ne omogočajo. K nam prihaja veliko obiskovalcev, za katere ni najbolj poskrbljeno. Soteska je še brez krožne poti, nima informativne točke v Dolini, turisti zastonj sprašujejo po prevozih do mesta, pa še bi lahko naštevali. V preteklosti je bil sicer prenovljen predor, postavili so oznake in začeli urejati razgledne poti, a to še ni dovolj. Sedaj je napovedana dokončna obnova šole, kjer bo informativni center. Za domačine bo to pridobitev le v pri- Mlada družina Tumpič: Lidija s 6-mesečno Mojo in Robert s 3-letno Saro. bosta pri tem v pomoč mama meru, če bo kaj možnosti za Marija in tašča v Tržiču. Na zaslužek," je ocenil podjetnik delo se vozim v tržiško tovarno Janez Kavčič. Kot je povedal Peko, kjer sem zaposlena že 13 nekdanji predsednik KS Jelen- let. Pred tremi leti sem se poročila z Robijem, ki je elektro-monter v Tržiču, a je že prej nekaj časa živel v Jelendolu. Oba sva člana tamkajšnjega gasilskega društva, rada hodiva v gore in na morje, čas pa si vzameva tudi za smučanje in kolesarjenje. Najina Sara pa se najraje igra z bratrancem Rokom," je zaupala Lidija Tumpič. Njen mož Robert je še dodal, da mu je življenje v dol, so si v preteklosti prizadevali predvsem za obnovo ceste nad sotesko, ki pa je skozi vas še vedno slaba. Velik dosežek je, da so do vseh hiš napeljali telefon, do zadnje šele pred dvema tednoma. Želijo si, da bi tudi njihov kraj dosegel signal mobilne telefonije. Ker nimajo veliko možnosti za razvedrilo, bi radi čimprej gledali program POP TV."Naš najbolj pereč problem je še vedno Dolini veliko bolj všeč kot pa v zdrava pitna voda. Nobena mestu. Razen Tumpičeve sta v vasi le dve mladi družini; Zupanova v nekdanji šoli in Megličeva na severnem koncu vasi. Kot so našteli domačini, hiša nima javnega vodovoda, ampak uporabljamo svoja zajetja in zastarelo napeljavo. Ker vode ob suši primanjkuje, jo nekateri nosijo kar iz potoka imajo poleg predšolskih otrok Kališnika. Zato bomo prebival- štiri osnovnošolce, prav toliko srednješolcev in študenta. Slednji, Peter Kavčič, je tudi očetov pomočnik pri delu v domačem podjetju. Želje po hitrejšem razvoju kraja "V podjetju KADO se ukvarjamo s proizvodnjo opreme iz pleksi stekla, lesa in kovine. V ci Doline najbolj veseli, če bo tržiška občina končno rešila ta problem. Sedaj pripravljajo načrt za novo zajetje pod Kalom, od katerega naj bi zgradili vodovod s pomočjo denarja Evropske skupnosti za urejanje Dovžanove soteske-Vsi upamo, da bo do tega tudi resnično prišlo," je Janez Kavčič izrazil pričakovanja prebivalcev Doline. Prve izkušnje pri uvajanju davka na dodano vrednost Račun postal zelo pomembna listina Kdor ni prevzel biltena DDV Info, je davčnim inšektorjem sumljiv in kmalu lahko pričakuje njihov obisk. Kranj? julija - Prvi stres je mimo in prvi problemi vsaj začasno razrešeni, saj so nadzorovane cene zamrznjene, v zdravstvu so glede podražitve zdravil sklenili začasni dogovor itd. Zaradi začasnosti takšnih rešitev se v zakulisju seveda že začenja boj, da se bodo stvari le podražile, ko bo prvi udarec mimo. Davčni inšpektorji so se vrnili s prvega obhoda, nejasnosti pa je kot kaže še dosti, saj imajo najrazličnejši svetovalci še vedno polne roke dela, tudi na davčni upravi telefoni noro zvonijo. Počasi se le prebuja zavest, daje račun postal zelo pomembna listina, porajajo se tudi vprašanja, kakršno je denimo, kdaj nekdo mora postati davčni zavezanec, ki kot vse kaže, še ni dokončno razrešeno. Preostali pomembni datumi Trgovci in gostinci so popise zalog žemorali oddati, tja do konca avgusta pa so pomembni še trije datumi. Trgovci na drobno, ki niso davčni zavezanci, morajo do 31. julija davčnemu uradu oddati obračun ddv-ja na zaloge po stanju 30, junija. Do 20. avgusta morajo oddati končni obračun prometnega davka za letošnje prvo polletje. Do 31. avgusta morajo vsi mesečni zavezanci oddati prvi obračun ddv-ja, trgovci na drobno, ki niso davčni zavezancu pa ga morajo plačati na zaloge s 30. junija. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Blejski Lip lani 13,1 milijona tolarjev izgube Slabše se prodajajo vrata Letos je prodaja večja kot lani, predvsem zaradi boljše prodaje pohištva in opaznih plošč. Kranj, julij - Blejski Lip je lansko leto zaključil s 13,1 milijona tolarjev izgube, tudi letos ne dosegajo načrtovane prodaje. V letošnjih prvih petih mesecih so prodajo povečali za štiri odstotke, vendar načrta niso dosegli. Večjo prodajo pričakujejo jeseni, ko je že tradicionalno boljša. Blejski Lip je lansko leto zaključil s 13,1 milijona tolarjev izgube, delničarji so se na nedavni seji skupščine odločili, da jo z rezervami pokrijejo v višini 7,2 milijona tolarjev in z revalorizacijskimi popravki v višini 5,8 milijona tolarjev. V letošnjih prvih petih mesecih je Lip še vedno posloval z izgubo, vendar je bila za 30 odstotkov nižja kot lani v tem času. V letošnjih prvih petih mesecih so prodajo povečali za štiri odstotke v primerjavi z enakim lanskim razdobjem. Vendar je bilo to še vedno enajst odstotkov manj kot so načrtovali. Slabše se v zadnjem času prodajajo predvsem notranja in vhodna vrata, bolje pa pohištvo in opazne plošče. Prodaja se je junija povečala, saj so ljudje hiteli kupovati zaradi uvedbe davka na dodano vrednost. Tradicionalno je prodaja večja jeseni, zato pričakujejo, da bodo do konca leta uresničili poslovni načrt. Obisk iz Hercegovske županije Razširjeno sodelovanje v prihodnje Po uspešni slovenski donaciji v Hercegovski županiji in obisku na Gorenjskem v organizaciji direktorja Elkoterma Grege Debelaka so vrata gorenjskemu gospodarstvu v BIH še bolj odprta Brezje, 12. julija - Donacija Slovenije v Hercegovski županiji v občini Široki Breg je bila izgradnja vrtca za 140 otrok. Marca letos je Jelovica začela z izvedbo projekta, ki je vključil z inštalacijskimi deli plinskih, toplovodnih ter klimatskih del tudi podjetje Elkoterm iz Brezij in še nekatere soizva-jalce. Po uspešno končanih delih je podjetje Elkoterm konec minulega tedna na Gorenjskem pripravila s predstavniki občine Široki Breg poslovno srečanje, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade Hercegovske Županije Borisa Čolak, prva sekretarka ambasade BIH v Sloveniji Ozana Ljubic in vodja sekretariata za bilateralne odnose R Slovenije Bojan Škoda. Predstavnike vlade in gospodarstvenike iz Hercegovske županije, ki so si med poslovnimi pogovori v Jelovici in Lipu v petek in soboto ogledali tudi Gorenjsko, sta ob tej priložnosti sprejela tudi župan občine Radovljica Janko Stušek in občine Bled mag. Boris Malej. Radovljiški župan je ob tej priložnosti pozdravil t uspešno uresničitev slovenske donacije in gospodarskega pro- |_ Po uvedbi davka na dodano vrednost se je s prvega obhoda vrnilo 72 davčnih inšpektorjev, ki so jih seveda najbolj zanima-Je cene, so povedali v informacijski pisarni. Davčni inšpektorji so v osmih dneh opravili 684 inšpekcijskih pregledov, od tega 332 pri podjetjih in 352 pri obrtnikih. Posebej pozorni so namreč na tiste, ki niso prevzeli biltena DDV info, s katerim davčna uprava seznanja davčna zavezance. Med njimi je kot vse kaže največ obrtnikov. Največ napak pri popisih zalog Pri cenah so inšpektorji upravičene podražitve ugotovili v 71 Primerih, odkrili pa so enajst neupravičenih. Našli pa so 161 nespremenjenih cen izdelkov, Pri katerih je stopnja davka na dodano vrednost nižja v primer-Javi z dosedanjo stopnjo prometnega davka. Najpogostejše napake so °dkrili pri popisovanju zalog v trgovinah na drobno, kar v 142 Precej nejasnosti je bilo med gostinci, zato zapišimo, da je hrana obdavčena 8-odstotno, napitki pa 19-odstotno, potemtakem tudi mleko, pa vino, ki seveda ni hrana. primerih so ugotovili, da trgovci nios "izničili" že obračunanega prometnega davka. Precej pomanjkljivosti so ugotovili tudi pri izdajanju računov, saj nekateri niso bili takšni kot bi morali biti. Našli so tudi nekaj davčnih zavezancev, ki računa sploh niso izstavili oziroma izročili Kdaj nekdo Mora postati davčni zavezanec Nejasnosti nastajajo pri odgovoru na vprašanji', kdaj nekdo mora postati davčni zavezanec oziroma kdaj prekorači mejo petih milijonov tolarjev prometa in s tem obvezno postane zavezanec za davek na dodano vrednost. Zadeva seveda tiste, ki še niso davčni zavezanci, torej predvsem manjše podjetnike in obrtnike. Nekateri davčni svetovalci razlagajo, da se kot davčni zavezanec mora priglasiti vsak, ki je v zadnjih dvanajstih meseci Pet miljonov tolarjev prometa in sicer do 20. v prihodnje za preteklo obdobje. Potemtakem mora dobro poznati s\ Na davčnem uradu v Kranju so nam povedali, da to dt Meje od l. julija naprej, ko je zakon o davku na dodano vrednost začel veljati. Na Obrtni zbornici Slovenije pa si prizadevajo, da bi obveljala drugačna razlaga, po kateri bi jemali koledarsko obdobje, saj bi bilo s tem precej manj problemov. Uradnega tolmačenja še ni, vse Pa kaže, da so na finančnem ministrstvu naklon/eni takšni razlagi- presegel n mesecu >j promet, i in da se kupcu. V petih primerih pa so ugotovili, da so zavezanci uporabili napačno davčno stopnjo. Kaj mora vsebovati račun Z uvedbo davka na dodano vrednost je račun postal zelo pomembna listina, kot vse kaže, se nekateri tega še ne zavedajo, s čimer utegnejo kasneje prislužiti dokajšnjo kazen. Davčni inšpektorji so namreč na začetku še milostni, kasneje ne bodo več. Naj torej ponovimo, da je treba račun izstaviti za vsak promet blaga in storitev, kupec dobi izvirnik listine, prodajalec obdrži kopijo. Če kupec ni davčni zavezanec, je račun "krajši", saj ni potrebna njegova davčna številka, v znesek pa je vključen davek. Pravilno izpolnjeni računi so posebej pomembni za davčne zavezance, na njem mora biti sedem obveznih podatkov: kraj in datum izstavitve računa, podatki o obeh strankah, datum odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitve ter podatki o količini, cena oziroma vrednost brez davka in z vključenim davkom. Če davčne številke na računi ni ali je napačna, kupec ne bo mogel odbiti vstopnega davka. Račun pa je potrebno izstaviti v osmih dneh po opravljeni dobavi. Nikakor se ne smete zmotiti Davčni zavezanci so tisti, ki so lani dosegli 5 milijonov tolarjev prometa in seveda tisti, ki so se do 31. marca letos prostovoljno priglasili. Pri tem je seveda previdnost zelo pomembna, saj prostovoljan odločitev velja šestdeset mesecev. Še večja previdnost je potrebna pri tistih, ki niso davčni nezavezanci, saj se nikakor ne smejo zmotiti. Kajti če se bodo in bodo na računu obračunati ddv, bodo s tem postali davčni zavezanci, davek bodo morali plačati, kupci pa ga ne bodo smeli odbiti. Zakon potemtakem na prefinjen način kaznuje nespoštovanje zakonskih določil. • M. Volčjak, foto: T. Štular Kovinotehna zakrpala "rusko luknjo' Kovinotehna ima letos dobiček Celjska Kovinotehna, ki ima prodajalne tudi na Gorenjskem, letos posluje veliko bolje. Kranj, julij - Celjska Kovitnotehna je imela lani več kot dve milijardi tolarjev izgube, letos posluje precej bolje, saj so v prvem Polletju ustvarili 50 do 60 milijonov tolarjev dobička. "Ruska" luknja je potemtakem zakrpana, tudi prodajo na tuje (Rusija, Ukrajina, Hrvaška) so letos zmanjšali skoraj za polovico in se posvetili domačemu trgu. V kapitalske povezave nameravajo vstopati enakopravno, ne pa kot objekt povezovanja. V celjski Kovinotehni uspešno poteka sanacija, načrtovane cilje celo presegajo, "o lanski izgubi so v letošnjem prvem polletju ustvarili 50 do 60 milijonv tolarjev dobička, prodajo na domačem trgu pa so Povečali za 12 odstotkov. V zadnjem letu Celotno dogajanje v Kovinotehni je seveda vplivalo na rast tečaja delnice, v zadnjih šestih mesecih je porasel za 48 odstotkov; s 480 tolarjev je porasla na 708 tolarjev za delnico. Kovinotehnina redna delnica je tako zabeležila najvišjo rast med delnicami Ljubljanske borze kotacije A in B. Borzni indeks je v tem času porasel za 0,96 odstotka. Lani s eje precej šušljalo o tem, da bo celjsko Kovitnotehna prevzel kranjski Merkur, kar so v Kranju sicer zanikali, ugibanja je zavrnil tudi novi Merkurjev direktor Bine Kordež. Kovitnotehna se bo prej ali slej morala odločiti za kapitalsko povezavo s kakšnim drugim trgovcem, vendar se bomo o tem začeli resno pogovarjati šele, ko bo podjetje dokončno sanirano. V kapitalske povezave hočemo vstopiti kot enakopravne subjekt, ne pa kot objekt pravi direktor Kovinotehne Sašo Geržina. so uspeli za desetino znižati stroške in zaloge, občutno se je izboljšala tekoča likvidnost in zadolženost so zmanjšali za približno milijardo tolarjev. Vse to se seveda odraža tudi v vrednosti Kovinotehninih delnic, ki se je od letošnjega januarja do konca junija povečala kar za 48 odstotkov. Nova uprava, ki jo vodi Sašo Geržina, je potemtakem uspešna pri sanaciji celjskega tehničnega trgovca. Temeljita revizija lanskega poslovanja je pokazala, da je izguba celo nekoliko višja od prikazane. Revidirali so se seveda tudi hčerinska podjetja doma in v tujini. Celotna izguba v zelo majhnem delu izhaja iz poslovanja v lanskem letu, temveč je posledica poslovanja večih let. Stvarno so bile ovrednotene postavke bilance stanje, kar je zdravo izhodišče za nadaljnje poslovanje. Lahko bi rekli, da so zakrpali "rusko" luknjo, Kovinotehna je bila nam- reč dokaj prisotna na ruskem in ukrajinskem trgu, ki jih je lani pretresla finančna kriza, ter na hrvaškem trgu, ker je problematično plačevanje. V Kovinotehni so z očiščenjem sprejeli tudi novo poslovno usmeritev, posvetili so se predvsem domačemu trgu. V letošnjem prvem polletju je promet znašal 18,1 milijarde tolarjev, na domačem trgu so jo povečali za 12 odstotkov, na tujih trgih zmanjšali za 46 odstotkov. Za milijardo tolarjev večji gotovinski prilivi so ob hitrejšem obračanju zalog in terjatev omogočili znižanje zadolženosti za milijardo tolarjev v primerjavi z enakim lanskih razdobjem, kar je seveda precej olajšalo poslovanje. Polletni dobiček, ki znaša 50 do 60 milijonov tolarjev je zategadelj nad pričakovanji. • M.V. Nov trgovalni sistem Kranj, julu - Ljubljanska borza bo čez poletje namestila nov borzni informacijski sistem, ki naj bi ga začeli uporabljati 27. septembra. Prenova oziroma zamenjava informacijskega in trgovalne-ga sistema je bila potrebna zaradi omejenih zmogljivosti in funkcionalne omejenosti obstoječega sistema BIS, oteženega vzdrževanja in nerazrešene problematike leta 2000. Nov sistem bo omogočal večjo preglednost trga z avtomatskim osveževanjem podatkov na ekranih, podrobnejše pregledovanje podatkovnih zbirk in enostavnejše povezovanje s primerljivimi sistemi v tujini. Borzni posredniki so imeli seminarje že junija, zdaj nameščajo programsko opremo, simulacije prenosa poslovanja bodo izvedli septembra, na novem sistem pa naj bi se trgovanje dejansko začelo v ponedeljek, 27. septembra. jekta, kjer je imela pomemben delež pri uspešnosti tudi podjetje Elkoterm s poslovnimi partnerji. Še posebej se je zahvalil tudi direktorju Elkoterma Gregi Debelaku, ki je uspešno prevzel tudi organizacijsko vlogo srečanja gospodarstvenikov s predstavniki občine Široki Breg in vlade Hercegovske Županije ter gospodarstvenikov predvsem iz radovljiške občine. Po poslovnih pogovorih v petek so se na sproščenem srečanju pri Gregi Debelaku v soboto zbrali poleg gostov iz Hercegovske županije tudi predstavniki Žito Gorenjke Lesce, Lipa Bled, Jelovice, firm Orbi, Žan, Lea, C&C, Eko RPM, Gesta Bled in še nekateri. Mag. Bojan Škoda, ki ima na skrbi bilateralne odnose R Slovenije, je ocenil, da ima po uspešnem projektu donacije in sedanjem obisku gospodarstvo Gorenjske še bolj odprta vrata v Hercegovski županiji. • A. Žalar Union nagradil 26 gorenjskih odličnjakov Dijaki radovljiške gostinske in kranjske trgovske šole so za odličen uspeh prejeli ročno uro Pivovarne Union. Kranj, julij - Pivovarna Union je pred dobrim tednom odličnja-kom srednjih gostinskih in trgovskih šol za njihov uspeh podelila ročne ure. Prejelo jih je tudi 22 odličnjakov Srednje trgovske šole Kranj in štiri odličnjakinje Srednje gostinske šole Radovljica. Nagrade je prejelo 22 dijakinj in dijakov Srednje trgovske šole Kranj... V Pivovarni Union znajo poskrbeti za svojo poznanost, saj so dijaki gostinskih in trgovskih šol tisti, ki bodo ponujali in prodajali njihove pijače. Zategadelj že od leta 1992 sodelujejo s srednjimi šolami, leto kasneje pa so začeli nagrajevati odličnjake zadnjih letnikov. Letos so nagradili 86 dijakov gostinskih in 211 dijakov trgovskih šol, med njimi je bio 26 dijakov z Gorenjske. Po kratki slovesnosti v Kozlerjevi dvorani so jim pokazali najnovejše polnilne linije in novo regalno skladišče. . in štiri dijakinje Srednje gostinske šole Radovljica. OBČINA ŽIROVNICA Breznica 3, 4274 ŽIROVNICA objavlja naslednje prosto delovno mesto SVETOVALEC/SVETOVALKA ŽUPANA ZA PRAVNE ZADEVE Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandi-dati/ke izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba pravne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - opravljen preizkus usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, - znanje uporabe računalnika. Izbrani kandidat/ka bo sklenil/a delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati/ke naj pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: OBČINA ŽIROVNICA, Breznica 3, 4274 Žirovnica. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali! O izbiri bodo kandidati/ke obveščeni/e v 8 dneh po opravljenem postopku. Žirovnica, 9. 7. 1999 Dividende za delničarje Intereurope, d.d- Kranj, 12, julija - Leto 1998 je bilo za delniško družbo Intereuropa poslovno uspešno. Skupna prodaja vseh storitev, ki jih izvaja Intereuropa, d.d., je v letu 1998 dosegla 11.356 mio SIT; celotni dobiček je znašal 1.380 mio SIT in čisti dobiček pa 1.368 mio SIT. Med pomembnejšimi poslovnimi dogodki za Intereuropo, d.d., v letu 1998 je potrebno omeniti uvrstitev njenih delnic v borzno kotacijo A na Ljubljanski borzi, podelitev certifikata kakovosti ISO 9002 za storitve v cestnem transportu blaga in pripravo ter sprejem razvojnega načrta koncema Intereuropa za obdodje do leta 2002. Na skupščini so prejšnji četrtek najprej pregledali dosežene poslovne rezultate ter sprejeli predlagano letno poročilo za preteklo leto. Intereuropa je s svojo poslovno mrežo v Sloveniji ter hčerinskimi družbami v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji dosegla rast v obsegu poslovanja ter zadržala tržni delež in vodilno vlogo v mednarodni špediciji, transportu in pomorski agenciji v Sloveniji. Čisti dobiček, ugotovljen z zaključnim računom za leto 1998 v višini 1.368.752.895,06 SIT, ostane nerazporejen. Nerazporejeni čisti dobiček (revaloriziran) v višini 535.858.788,00 SIT, ugotovljen z zaključnim računom za leto 1997 se uporabi in izplača delničarjem za dividende. Bruto dividenda na delnico znaša 80,00 SIT. Dividenda pripada delničarjem, ki so na dan 12. 7. 1999 vpisani v delniško knjigo družbe, ki se vodi v centralnem registru pri KDD -Centralni klirinško depotni družbi, d.d.,, Ljubljana in se izplača do 31. 8. 1999. Na skupščini so za revizorja imenovali družbo RFR ERNST & YOUNG, d.o.o., Ljubljana. Mobitelove ugodnosti Kranj, julij - Redni naročniki v sistemu Mobitel GSM bodo po 15. juliju lahko izkoristili eno od dveh novih ugodnosti, poimenovali so ju Zveza in Naveza. Družba Mobitel pospešeno uvaja novosti in ugodnosti, kar je najboljši dokaz, kako resna konkurenca je Simobil. Redni naročniki sistema GSM bodo lahko po 15. julija izbirali med Zvezo in Navezo. Zveza jim bo omogočala, da na izbrano številko v omrežni skupini 041 ali 0609 kličejo po 55 odstotkov nižji ceni. Naveza pa bo omogočala, da na eno naročniško številko v Mobitelovih mobilnih omrežjih telefonirajo 30 odstotkov ceneje ter na eno številko v fiksnem omrežju 10 odstotkov ceneje. Drugače povedano, Mobitel bo omogočil cenejše telefoniranje med družinskimi člani, prijatelji ali pa od doma v službo itd. Uporabniki predplačnega sistema Mobi pa od 12. julija naprej lahko s svojih telefonov pošiljajo tudi kratka SMS sporočila, doslej so jih namreč lahko le sprejemali. Po naročilu pa bodo lahko nekaj časa gostovali v drugih omrežjih, kar pomeni, da jih bodo lahko spremljali na dopust. Ugodnosti uvaja tudi Simobil Kranj, julij - Pri Simobilu so po stotih dneh zadovoljni z doseženim, te dni prav tako uvajajo dodatni storitvi: 040. prijatelji in 040. sporočilo. Simobil po stotih dneh delovanja pokriva približno 70 odstotkov slovenskega prebivalstva, te dni signal prihaja na Kočevsko in Koroško, še pred koncem letošnjega leta pa bo dosegel dobrih 90 odstotkov prebivalstva. Težave so imeli predvsem pri vzpostavljanju mednarodnega sledenja v nekaterih državah. Zdaj imajo podpisanih že več kot 50 pogodb, te dni pa se 21 delujočim pridružuje 15 novih. Pogodbo so podpisali tudi z ZDA, ki bo eden prvih delujočih "roamingov" med evropskim in ameriškim operaterjem. V začetku so naročniki z zamudo dobivali račune, zdaj jih tekoče. Tudi Simobil te dni uvaja ugodnosti na naročnike, storitev 040. prijatelji omogoča cenejše telefoniranje na izbrane številke, storitev 040. sporočilo pa omogoča pošiljanje krajših sporočil (do 320 znakov). Posebne ugodnosti pripravljajo tudi za večje naročnike, predvsem za podjetja. Simobilu je v stotih dneh uspelo pridobiti 21 tisoč naročnikov (kar pomeni, da je že prehitel Debitel). Karte pa bodo na novo premešane jeseni, ko bo prišel na trg Simobilov sistem predplač-ne telefonije, saj se ti naročniki selijo precej hitreje. Za hiter prenos podatkov postaja aktualno deskanje po med-mrežju v sistemu GSM. Švedska Telia je razvila sistem GPRS, ki bo Simobilu na voljo takrat kot drugim najuspešnejšim evropskim operaterjem, torej kmalu. Telia je namreč solastnica Simobila. Lizinga vse več Kranj, julij - Letošnje leto bo rekordno za lizing, saj mu je davek na dodano vrednost naklonjen. V primerjavi s posojili se je po uvedbi davka na dodano vrednost tehtnica prevesila v korist lizinga, glede na obseg poslov v prvem polletju napoveduje, da bo letošnje leto rekordno, pravi Mitja Otorepec, predsednik Združenja lizing podjetij Slovenije. Število podjetij, vključenih v združenje, seje z lanskih 21 letos že povečalo na 30 in tako so vključeni vsi pomembnejši lizingodajal-ci na slovenskem trgu. Lani so financirali za več kot 500 milijonov mark nabavne vrednosti investicij; avtomobili so imeli 48-odstotni delež, komercialna vozila 3- odstotnega in stroji 12-odstotni delež. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si MEŠETAR DOBER IZLET 2i julija v Gardaland V rubriki DOBER IZLET imeniten predlog za super izlet: v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na najboljšo zabavo v (iardaland ali vAgualand, zabaviščna parka oh Gardskem jezeru v Italiji, po izjemno ugodni ceni 4.700 tolarjev. Alpetourjev izlet v Gardaland bo v soboto, 24. julija. Zabava v Gardalandu ali Aqualandu bo trajala tja do 23. ure, kajti prav v večernih urah je sredi poletja zabava najboljša. Cena 4.700 SIT zajema prevoz z naju-dobnejšim avtobusom; lire za nakup vstopnice (po najugodnejši ceni za skupine!) bo treba imeti s seboj. Ampak res ugodna cena lega julijskega celodnevnega 'izleta&zabave še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa velja 24. julija EKSKLUZIVNO ugodna cena Alpetourjevega izleta v Gardaland: zgolj 4.500 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod DANAŠNJEGA Gorenjskega glasa in za Vas bo zabava prezadnjo julijsko soboto v Gardalandu (ali Aqualandu) cenejša. Odhod avtobusa: ob 4.45 uri zjutraj z Bleda, s poslanki v Radovljici, Tržiču, Kranju, Skojji Loki, Medvodah in v Ljubljani. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah = v Kranju, Skojji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu; lahko se prijavite tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovne stavbe na Zoisovi I. Naši telefonski številki: 064/ 22.1-444 in 223-111. P. S.: O naslednjih terminih Alpetourjevega celodnevnega izleta v Gardaland bomo vse napisali v Gorenjskem glasu - kljub podražitvam naftnih derivatov in DDV-ju ho Alpetour PA naročnikom Gorenjskega glasa tudi 24. julija zagotovil udoben prevoz do Gardskega jezera (in nazaj) za samo 4.500 tolarjev! /T ALPETOUR ..rfi: m patovukm agencija *đfj/yMm DOBER IZLET Grossglockner/ Veliki Klek V rubriki DOBER IZLET dober predlog za prijeten zaključek tega tedna: izlet v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO na na Veliki Klek oz. Grossglockner, po izjemno ugodni ceni 6.100 tolarjev. Alpetourjev izlet bo to soboto, 17. julija. V programu celodnevnega izleta je vožnja po Alpski cesti do razgledne točke pod Velikim Klekom, povratek preko Belega jezera ter večerja. Ampak res ugodna cena tega Alpetourjevega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena sobotnega izleta samo 5.800 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 300 tolarjev bo Vaš izlet cenejši. Odhod to soboto, 17. julija, že ob pol petih zjutraj izpred hale Tivoli v Ljubljani, s postanki v Škof ji Loki, v Kranju, v Tržiču, v Radovljici in tudi v Tržiču ter na Bledu! Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na Alpetourjevih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Skojji l^oki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1. Telefonski številki: 064/223-444 in 064/223-III. Ker bo sobota mimogrede, s prijavo velja pohiteti; število sedežev v avtobusu pač ni neomejeno! /Z ALPETOUR .Mi-.. m %n potovalna atmncipi *J0^*M" Licenca Zlati okus za mlado govedino Ker je Slovenija znana po prireji kakovostne mlade govedine, jo je treba zaščititi z ustrezno skupinsko blagovno znamko, ki bo zagotavljala slovenskim porabnikom prepoznavnost tega mesa in tako zaščitila domače porabnike in rejce pred zunanjo konkurenco. Za uspešno delovanje blagovne znamke je pripravljen poseben pravilnik, v katerem so opredeljeni pogoji in kriteriji za pridobitev licence za prirejo kakovostne mlade govedine pod oznako blagovne znamke zlati okus. Pri rejskih pogojih je zaželen sistem proste reje, vendar pa morajo hlevske zmogljivosti v vsakem primeru ustrezati evropskim normativom glede zoohigienskih in etoloških pogojev. Za pitanje za blagovno znamko zlati okus so lahko odbrana le teleta slovenskega porekla, ki so zdrava, vitalna, praviloma moška teleta mesnih ali kombiniranih pasem oziroma teleta gospodarskega križanja med mesnimi in mlečnimi pasmami. Pitanje je razdeljeno v obdobje predpitanja, to je do žive mase 250 kilogramov, in obdobje pitanja. Pogojev je še ve. Vsak rejec, ki želi pitati mlade govedi za blagovno znamko zlati okus, mora pridobiti ustrezno licenco poslovne skupnosti, ki deluje v okviru Poslovnega združenja prehrane Slovenije. Deset največjih v Evropi Po prihodkih so nemška podjetja v vrhu evropske lestvice. Prvi je Daimler- Chrysler s 132 milijardami evrov skupnega prometa, tretji je Volksvvagen, 5. Siemens in 6. trgovska mreža Metro. O premoči Nemčije priča tudi podatek, da je med 100 največjimi podjetji kar 31 družb iz Nemčije. Francija je druga s 25 družbami, Velika Britanija tretja s 16, sledijo pa Italija 7, Švica 6, Nizozemska 5, Švedska 3, Španija 3, Belgija 2 ter Finska in Norveška po 1. Pšenici dobro kaže Žetev pšenice se bliža, pridelovalci pa so različnega razpoloženja. Mnoge bega tudi spremenjen režim odkupa. Kljub temu pa naj bi bilo letos odkupljene nad 100.000 ton pšenice. Lani, ko je bil odkup rekorden, smo jo 133.000 ton. Zaščitna cena za pšenico je določena v višini 23 tolarjev za kilogram, za rž pa 15 tolarjev za kilogram. Ceni sta precej nižji kot lani, zato pa naj bi država plačala doplačilo za površino oziroma za izravnavo stroškov. Pri pšenici kot pri rži naj bi bilo doplačilo za hektar 54.000 tolarjev. Pogoj za doplačilo je pogodba pridelovalca o prodaji. Teh pogodb je veliko, za dobrih 100.000 ton pšenice. V končni fazi bodo dobili pridelovalci za kilogram pšenico približno enako vsoto kot lani, le administracije bo nekoliko več. V prihodnjih letih naj bi bila vloga države pri odkupu žitaric vedno manjša, na pomenu pa bodo pridobivale mlinska predelovalna podejetja. Tudi tržni red za pšenico naj bi bil prihodnje leto sprejet še prej, čeprav je bil letos v primerjavi s preteklimi leti kmalu, že aprila. Letošnja odkupna cena za kilogram pšenice bo 23 tolarjev. • J. K. DOBER IZLET Viljem Osvajalec V rubriki GLASOV DOBER IZLET redno predstavljamo različne, večidel enodnevne izlete, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevozniki. Sicer je šele začetek julija, a obenem skrajni čas za odličen predlog: poletni 12-dnevni izlet v sodelovanju s podjetjem JEREB, d.o.o., Skof-ja Loka po Angliji, Škotski in Irski. Programu so dali zanimiv naslov: "Po sledeh Viljema Osvajalca" in zanj zagotovili izjemno ugodno ceno: SAMO 161.000 tolarjev, v kar so vključeni prevoz z visoko turističnim avtobusom; ladijski prevozi; potovanje s hitrim vlakom Shuttle; prenočitve in devet polpenzionov v hotelih; turistično zavarovanje in vodenje izleta. Podjetje JEREB in Gorenjski glas Vas vabita "Po poteh Viljema Osvajalca" sredi letošnjega poletja, od 4. do 15. avgusta. Ob prijavi je potrebno predplačilo v znesku 50.000 SIT, sedež v Jerebovem udobnem avtobusu si boste zagotovili po vrstnem redu vplačil. Ampak to še ni vse: podjetje JEREB, d.o.o., omogoča NAROČNICAM in NAROČNIKOM omenjeni 12-dnevni "Viljemov osvajalski" paket sredi vročega avgusta za izjemno ugodno ceno, samo 155.000 tolarjev na oseho. Seveda avgusta v Angliji, na Škotskem in na Irskem ni tako vroče kot pri nas! Vse dodatne informacije, PODROBEN PROGRAM 12-dnevnega popotovanja, prijave in vplačila: JEREB, d.o.o., Škojja Loka, Spodnji trg 2; telefon (064) 621-773 ali 064/ 682-562; informacije in program pa dobite tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova l v Kranju (pritličje), telefon 064/ 223-444 ali 223-111. DOBER IZLET Kopalni izleti v Termah Čatež po 2.000 SIT* V rubriki DOBER IZLET v sodelovanju z METEORJEM, d.o.o., iz Cerkelj uresničujemo predlog velikega števila bralk in bralcev, ki so predlagali, da bi v Terme Čatež organizirali kopalne izlete. V Čatežu imajo največje vodne površine - v poletni Termalni rivieri je deset (10!) bazenov s skupno 9000 m2 termalnih vodnih površin; voda v njih je različno topla in ima od 27 od 36 stopinj Celzija,- na rivieri so tobogani, vodne drče, slapovi in tokovi; bazen z valovi, itd. METEOR in Gorenjski glas Vas letos poleti vabita v Terme Čatež VSAK TOREK po izjemno ugodnih cenah: otroci do 14. leta 2.200 tolarjev, odrasli 2.500 tolarjev. V ceno sta vključena: prevoz z udobnim klimatiziranim avtobusom ter vstopnica za poletno Termalno riviero, A to še ni vse: naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z ožjimi družinskimi člani, Meteor Cerklje zagotavlja ekskluzivne cene za torkove kopalne izlete v Čatež: otrokom do 4. leta brezplačno; mladim do 14. leta 2.000 tolarjev in ostalim 2.300 tolarjev. Za uveljavitev nižje cene bo treba pri plačilu stroškov imeti s seboj najnovejši naslovljeni izvod Gorenjskega glasa, sicer popusta ni. Odhod vsak torek zjutraj iz Cerkelj, s postanki v Šenčurju, Kranju, Skojji Loki, Medvodah ter Ljubljani. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: METEOR CERKLJE (Marko Remic), telefon (064) 422-781 ali GSM 041/ 660-658. Zaustavitev Dogajanje na Ljubljanski borzi je pretekli teden zaznamovalo zadržanje trgovanja s pooblaščenimi investicijskimi družbami. Zadnji dan trgovanja s PIDi je bih na borzi sklenjenih rekordno število poslov, borza pa je prvič v svoji zgodovini podaljšala čas trgovanja do 14 ure. Majhni lastniki so lovili zadnji vlak s prodajo svojih delnic, velike količine delnic, ki so udrile na trg pa niso prestrašile kupcev. Druga stran trga je bila je bila pripravljena nameniti kar precej denarja za delnice pooblaščenih investicijskih družb, saj bo vrednost delnic Po sprostitvi verjetno nekoliko višja, posebej, če bo državi v tem obdobju uspelo zapolniti PlDovsko vrzel. Indeks pooblaščenih investicijskih družb je v Prejšnjem tednu porastel. 2,2-odstotni skok je popeljal indeks zopet čez 1000 indeksnih točk. Največje poraste smo zopet lahko spremljali pri pooblaščenih investicijskih družbah, ki med svojim Premoženjem še nimajo veliko realnih naložb. Zlata moneta 2 Je porasla kar za 8 odstotkov, malo manjšo rast pa so zabeležili ostali prazni PIDi. Triglav steber 2 je porasel za 2 odstotka in Pol, Nacionalna flnačna družba za 1,7 odstotka, Pomurski investicijski družbi 2 pa se je vrednost Povečala za 3,4 odstotka na 240 tolarjev. Moratorij na trgovanje s PlDije vplival tudi na polprazne ln polne pooblaščene investicijske družbe. Po dolgem obdobju gibanj pod 310 tolarji se je Aktiva avant 1 prebila na 326 tolarjev, kar je dobrih 6 odstotkov višje kot Pred tednom dni. Prav tako je htfond zlat porasel za malo manj kot 4 odstotke na 362 tolarjev, Kmečka družba pa je na svoji vrednosti pridobila 8 tolarjev ozi-™ma 2,7 odstoka. Med polnimi PID le učinek večjih nakupov naj- bolj udaril v Pomursko Investicijsko družbo 1. Njena vrednost je porasta za 3 odstotke na 583 tolarjev. Pri Triglavu steber 1 se je rast v primerjavi s pomurcem prej)olovila, Nacionalna flnačna družba pa seje dvignila za manj kot odstotek na 532 tolarjev. Nakupne želje investitorjev so pokazale tudi v uradni borzi kotaciji. Največjo rast je dosegla delnica farmacevtskega podjetja Lek. Tečaj je kljub ne preveč dobrim rezula-tom podjetja in neizplačevanju dividend za preteklo poslovno leto porasel kar za 7,8 odstotka. Vrednost je prebila mejo 35.000 tolarjev, posli pa so sklepali celo po 36.000 tolarjev. V petek se je tečaj zopet obrnil v negativno smer, tako da je enotni tečaj končal pri 35.704 tolarjih. Dva odstotka manj je porasla Krka. Vrednost njene delnice je v tednu dni zvišala za več kot 1500 tolarjev, prodajalci pa so lahko za delnico dobili med 26 in 27 tisoč tolarjev. Lepo rast je zabeležila tudi delnica Luke Koper. Vrednost se je zopet dvignila nad 3.100 tolarjev, prodajalcev, ki so imeli delnico le zaradi dividende, pa je vedno manj. V enako zanko pa se je ujela delnica Intereurope. Zadnji dan trgovanja, ko kupcem delnic še prinaša dividendo, je bil četrtek. Na ta dan je delnica porasla preko 2330 tolarjve, naslednji dan pa je zaradi močnih prodajalcev izgubila 2 odstotka in teden končala pri 2281 tolarjih, kar je še vedno 2,1 odstotka več kot pred tednom dni. Pri rasti ni izostal niti Petrol. Vrednost se je v začetku tedna še nagibala proti 24.500 tolarjem, konec tedna pa je pospešil njeno rast, saj se je vrednost dvignila na 25.555 tolarjev. Obratno pa se delnica Istrabenza na more odlepiti od 2.900 tolarjev. Tečaj se že nekaj časa giblje malo nad to vrednostjo, bistveno višjih poslov pa tudi z izjemami ni mogoče opaziti. Pozitivno razpoloženje je poplavilo slovenski trg kapitala. Zaustavitev trgovanja s pooblaščenimi investicijskimi družbami bo pomembno vplivalo na odločitve investitorjev, saj so PIDi posrkali s trga kar precej denarja. Nakupi se bodo verjetno preusmerili na uradni borzni trg, večje zanimanje pa se bo pokazalo predvsem pri delnicah najpomembnejših podjetij. Matjaž Bernik Ilirika BPH GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Nov trgovalni sistem Kranj, julij - Ljubljanska borza bo čez poletje namestila nov borzni informacijski sistem, ki naj bi ga začeli uporabljati 27. septembra. Prenova oziroma zamenjava informacijskega in trgovalnega sistema je bila potrebna zaradi omejenih zmogljivosti in funkcionalne omejenosti obstoječega sistema BIS, oteženega vzdrževanja in nerazrešene problematike leta 2000. Nov sistem bo omogočal večjo preglednost trga z avtomatskim osveževanjem podatkov na ekranih, podrobnejše pregledovanje podatkovnih zbirk in enostavnejše povezovanje s primerljivimi sistemi v tujini. Borzni posredniki so imeli seminarje že junija, zdaj nameščajo programsko opremo, simulacije prenosa poslovanja bodo izvedli septembra, na novem sistem pa naj bi se trgovanje dejansko začelo v ponedeljek, 27. septembra. Ugodnejše stanovanjsko varčevanje Kranj, julij - SKB banka se je z ugodnejšim stanovanjskim varčevanjem že odzvala na izjemno zanimanje ljudi za nacionalno varčevalno shemo, pri kateri so nekateri ostali praznih rok. Varčevalci se lahko odločijo za varčevanje nad dve leti, seveda je lahko to tudi pet let ali več. Stvarna obrestna mera pri varčevanju nad dve leti je 2,25-odstotna, nad tri leta 2,5-odstotna, nad štiri leta 2,75-odstotna in nad pet let 3-odstotna. Dodajo seveda temeljno obrestno mero. Začetni polog mora znašati vsaj 10 tisoč tolarjev. Po dveh letih varčevanja posojilo znaša največ 250 odstotkov privarčevanih sredstev in obresti, po treh letih 300 odstotkov, po štirih letih 350 odstotkov, po petih letih pa 400 odstotkov. Odplačilna doba je dvakratnik dobe varčevanja, vendar največ dvajset let. Obrestna mera stanovanjskega posojila je za dve odstotni točki višja od obrestne mere varčevanja v zadnjem letu varčevanja. Priprave za Zlati boben že v teku Tudi letos pričakujejo dobro udeležbo Ljubljana - Oglaševalski festival nove Evrope Zlati boben, nedvomno največji in najpomembnejši dogodek stroke v prostoru Srednje in Vzhodne Evrope, bo letos na vrsti že šestič. Po več letih ugibanj ali bo festival še v Portorožu, so v zadnjem letu le obnovili in povečali tamkajšnji Avditorij, tako da se bo na tej že tradicionalni lokaciji začel 4. in končal 8. oktobra s slovesno podelitvijo nagrad. Poleg tega, daje festival končno dobil svojo "streho", je največja novost letošnjega dogajanja nova ocenjevalna kategorija, ki bo na sporedu že prvi dan. Izmed 24 najboljših celostnih oglaševalskih akcij jih bo žirija izbrala dvanajst, katerih kreativni direktorji bodo prejeli prestižne zlate ure Tag Heuer, pokrovitelja Impakta. Po odlični lanskoletni udeležbi, 1400 udeležencev iz 32 držav, kljub težavam vzhodnoevropskih držav, organizator tudi letos pričakuje dobro udeležbo. Letošnji žiriji bo predsedoval Bob Ishervvood, globalni kreativni direktor v agenciji Saatchi & Saatchi, slednja je kot lanska zmagovalka tokrat tudi oblikovala plakat, člani pa so Kerry Keenan, Damir Brajdič, Sergej Koptev, Peter M. Schoening, Miroslav Pokornv, Laszlo Szaszko, Juraj Vaculik in Igor Arih. Program festivala še ni dokončen, saj organizator, Slovenski oglaševalski festival, želi presenetiti še z nekaterimi uglednimi gosti. • I. K. DOBER IZLET Z vlakom na 2250 metrov V rubriki DOBER IZLET dober predlog za ljubitelje višin: izlet v sodelovanju z ALP ETO U RJ EM POTOVALNO AGENCIJO vavstrijski nacionalni Park Visoke Ture pod 2965 metrov visoki Reisseck po izjemno ugodni ceni ^■900 tolarjev. Alpetourjev izlet bo zadnjo soboto v tem mesecu, 31. julija. V Programu celodnevnega izleta je vožnja do Kolbnitza, gorski vzpon z zobato železnico do višine 2250 metrov, ogled Milštatskega jezera. Ampak res ugodna cena tega Alpetourjevega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena sobptnega 'Zleta samo 6.500 SIT. Ob prijavi je Potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 400 tolarjev bo vaš izlet cenejši. Odhod v soboto, 31. julija, že ob pol šestih zjutraj izpred hale Tivoli v Ljubljani, s postanki v Škof/i Loki, v branju, v Tržiču, v Radovljici in tudi v Tržiču ter na Bledu! Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na Alpetourjevih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Skojji Loki, Radovljici, Tržiču 'n na Bledu pa tudi v malooglasni sluz-»i Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1. Telefonski številki: 064/ 223-444 in °64/ 223-111. /y ALPETOUR potovalna agencija m'mđfM" DOBER IZLET S Pavletom na Kolpo V rubriki GLASOV DOBER IZLET še eno izletniško presenečenje: tokrat v sodelovanju z avtobusnim prevoznikom PAVLOM DRI-NOVCEM, s.p., iz Podhrezij vabimo na imeniten kopalni izlet na reko KOLPO po izjemno ugodni ceni 1.700 tolarjev. Pavel Drinovec Vas vabi na obrežje Kolpe, ki ima prijetnih 25 stopinj Celzija, v soboto, 24. julija. Odhod avtobusa bo iz Kranja, cilj izleta je prijeten turistični kraj Podzemelj, kjer si je možno izposoditi tudi kajak. Artt/)ak to še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena za celodnevno rajžo v Belo krajino zgolj 1.500 tolarjev! Če bo več prijav, bo Pavel 24. julija izlet začel v Radovljici in po /)otrebi naredil 'ovinek' skozi Škof jo Loko. Vse dodatne informacije o odhodih, o prijavah in vplačilih: PAVEL DRINOVEC, telefon (064)731-050 ali GSM 041/744-160. POVABI ME NA ZMENEK tsi 9009 x PRISLUHNI POREDNICI 090 7525 m POSTI SE PRESENETITI DOBER IZLET Gardaland za samo 6.200 tolarjev V rubriki GLASOV DOBER IZLET občasno predstavimo dobre izlete s pestrimi programi, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevozniki. Izletniško presenečenje tokrat v sodelovanju z VILJEM TURISTOM, s.p., iz Kokre: naslednji ponedeljek, 12. julija, in zatem še 26. julija, celodnevno potepanje po zabaviščnem parku GARDALAND ob Gardskem jezeru po izjemno ugodni ceni 6.500 tolarjev. V ceni sta prevoz in vstopnina za zabaviščni park; sredi tedna pa je v njem bistveno manjša gneča kot ob sobotah in nedeljah. Zato sta 12. in 26. julij idealna datuma za brezskrbno zabavo v Gardalandu. A to še ni vse.- VIUEM TURIST in Gorenjski glas sta za naročnike Gorenjskega glasa pripravila še dodatno ugodnost: celodnevni izlet v Gardaland za vsega 6.200 tolarjev. Ob prijavi bo zadoščalo, če poveste, da ste naročnica oziroma naročnik Gorenjskega glasa, na izletu pa se bo treba izkazati z naslovljenim izvodom časopisa. Izjemoma VILJEM TURIST omogoča ekskluzivno naročniško ugodnost tudi ožjim družinskim članom (vključno vnukinjam in vnukom!). Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: VIUEM TURIST, s.p., Kokra, telefon (064) 451-542 ali GSM 041/ 670-673. KOLIKO JE VREDEN TO KRANJ, 12.71999 MENJALNICA 1 DEM prodajni nakupni/prodajni nakupni7prodajru 1 ATS 100 ITL A BANKA (Mit Kranj. Jesen ce) 100,55 101,29 [ROS (Stoli Mavr) Kranj 101,10 101,40 GORENJSKA BANKA (vse enote) 100,26 101,26 HRANILNICA L0N, d.d Kranj 100,90 101,40 HlOMrinica Ljubljana 101,15 101,35 HRAM R0ŽCE Mengeš 101,10 101,40 ILIRIKA Jesenice 100,90 101,40 ILIRIKA Kranj IURIKA Medvode 101,00 101,50 INVEST Skorja Loka 101,00 101,40 KREKOVA BANKA Kranj. Šk loka 100,20 101,25 LEMA Kranj 101,10 101,40 VOLKS BANK-UUD BANKAdajj 100,60 101,35 NEP0S (Šk Loka Trata) 101,20 101,50 NOVA IB tov*, tuj MKtafc Jk. i*. 101,43 101,23 R0BS0N Mengeš 100,80 101,50 PBS dd. (na vseh postati) 99,90 101,30 PRIMUS Medvode 101,10 101,40 PUBL KUM Ljubjano 101,17 10M5 PUBLKUM Kamnik 100,60 101,50 SHP-Sov. hron i n pos. Kranj 101,00 101,40 SKB (Kranj, Radovljica, Sk Loka) 100,52 101,31 SLOVE NIJATUR ST Boh. Bistrica 100,26 ' . SLOVENIJATURST Jesenice 100,90 101,40 S7KB Btag. mesto Žri 100,20 101,10 ŠUM Kranj TALON ŠJcofja Loka 101,00 101,60 TENTOURS Domžale 100,90 101,60 TRG Bed 100,80 101',35 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 101,30 101,49 W 1.FAN Jesenice superrnarket UN ON VVLEAN Kranj W UAN Rodov jica Grajski dvor 284-040 W LE AN Tržič 14,22 14,38 10,11 10,22 14,28 14,38 10,08 10,19 14.25 14,39 10,13 10,23 14,30 14,40 10,14 10,22 14,28 14,32 10,18 10,22 14.26 14,36 10,16 10,22 14,30 14,40 10,15 10,23 221-722 14.27 14,41 10,12 10,25 14.26 14,35 10,17 10,25 14,24 14,38 10,12 10,22 14,32 14,38 10,14 10,20 14,30 14,41 10,16 10,29 14.27 14,33 10,16 10,25 14,27 14,38 10,14 10,22 14.27 14,40 10,13 10,22 13,37 14,37 9,60 10,17 14.28 14,38 10,08 10,19 14.26 14,34 10,18 10,25 14.24 14,36 10,15 10,25 14,30 14,38 10,12 10,22 14.25 14,40 10,13 10,23 14,25 - 10,13 14.29 14,39 10,14 10,22 14,25 14,36 10,11 10,20 362-600 14.30 14,40 10,20 10,30 14,30 14,45 10,13 10,25 14,18 14,30 10,08 10,20 14.27 14k35 10,17 10.22 862««90 360-260 (8.h«13.h, I3.45h.llh) 563-816 POVPKStNI TMĆAJ 100,78 101,38 14,23 14,37 10,11 10,22 Pri Š par ovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih evilke, na ko jalniikih teči terih lahko dobit« podrobnejše informacije a men ijih. KREKOVA BANKA Vsem, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem/ lahko s položnico nakažete denar pri nas -brez plačila provizije. PE Kraru, Zoisova 1, Tel: (064) 380-70-11 PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, Tel.: (064) 624-540 www.krekova-banka.si IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ & Na plavalne užitke vas vabi tržiško kopališče, kije odprto vsak dan od 9. do 19. are. Ogrevana voda ima 26 stopinj Ce/izija; možnost igranja namiznega tenisa, bogat izbor pijače in hrane ter če želite tudi prijetna senca, so vsekakor razlogi, da nas obiščete. Oh primeru lepega vremena se lahko odločite tudi za nočno kopanje in sicer ob petkih od 20. do 23. ure. Vse ostale informacije dobite na telefonski številki 064/561-187. Vabi kopališče Tržič. BRITISH AIRWAYS ZA VARNOST NAJMLAJ[IH POTNIKOV Ljubljana, 13. julija - Pri letalski družbi British Airways so prejšnji torek predstavili nove sedeže na letalih, ki so namenjeni malčkom od rojstva do drugega leta starosti. Sedeži so bili testirani na zemlji in v zraku, na voljo pa bodo od 1. avgusta dalje. Sedeži so plod sodelovanja med British Airwaysom in Britaxom, vodilnim proizvajalcem otroških avtomobilskih sedežev. Pri oblikovanju sedežev so sodelovali inženirji British Airwaysa in Britaxovi oblikovalci, da bi zagotovili udobje in varnost najmlajših potnikov. Martin George, direktor marketinga pri British Airwaysu je povedal, daje bila potreba po takih sedežih res velika, saj so bili malčki preveliki, da bi ležali v posebni posteljici, ki je namenjena dojenčkom in premajhni, da bi sedeli na sedežu za odrasle. Sedeži svetlih barv se varno pritrdijo na sedež in malčku omogočajo sedenje v več položajih. Sedeže bodo potniki na čez-oceanskih letih lahko rezervirali že to poletje, kmalu pa na vseh letih British Airwaysa. Na vsakem letalu bo 12 sedežev. 53 KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Kmetijski nasvet Obdelava strnišča po žetvi žita in setev krmnih dosevkov Po žetvi žita je primerno strnišče takoj obdelati in pripraviti zemljo za setev. Strniščno njivo lahko plitvo preorjemo ali pa obdelamo s krožno brano ali frezo. Za setev krmnih dosevkov ni nujno, da so strniščni ostanki povsem pokriti z zemljo. Del strniščnih ostankov na površju varuje tla pred poletnimi nalivi in izsušitvijo ter s tem pred propadanjem strukture. Plitva in hitra obdelava varuje tudi vlago v spodnji plasti zemlje, kar je pomembno v sušnem poletnem vremenu, priporočljiva je tudi z ekonomskega vidika. Glede na izbiro krmnega dosevka oziroma velikosti semena lahko opravimo setev zelo enostavno, tudi s stroji, kijih uporabljamo za trošenje mineralnih gnojil. Pri obdelavi strnišča moramo uporabiti mineralno gnojilo, ki vsebuje dušik (54 kg čistega dušika/ha). Mikrobiološka razgradnja organskih ostankov v začetni fazi odtegne dušik iz tal, zato se pojavi trenutno pomanjkanje dušika v tleh, kar negativno deluje na razvoj posevka. Ta pojav je znanstveno raziskan in dokumentiran v številnih objavah npr. (Boguslavvski E. (1981)(1), Štupica T. (1983) (2). Strniščni krmni dosevki omogočajo hitro in gosto pokrov-nost tal, zato onemogočajo rast in razvoj plevela. Posevka ni potrebno dodatno zaščititi pred plevelom. Vznikli semenski pleveli v senci hitre in bujne rasti strniščnega posevka propadejo. Zato imajo krmni dosevki tudi zelo pomembno vlogo na razpleveljenost njive po naravni poti. Krmni dosevki so pomemben člen pri uvajanju alternativnega kmetovanja. Za strniščni krmni posevek pridejo v poštev različne mešanice npr.: oves+jara grašica, oves, jara grašica + krmni grah, krmni sirek, sudanska trava, krmni sirek + krmni grah, sudanska trava + krmni grah iz krmna ogrščica. V poljskih poskusih na Srednji mlekarski in kmetijski šoli na posestvu Strahinj so bile v preizkušanju v 1. 1995-1998 naslednje krmne mešanice: Gorenjska kozja čreda presega 500 živali Koze niso več krave revnih Njihova reja do leta 1985 ni bila zaželena, zaradi povzročanja škode v naravi in dejstva, da pač v prejšnjem sistemu ni smelo biti revnih. Danes so kozje mleko in izdelki iz njega vedno bolj iskani. Pred kratkim so na Verju pri Medvodah organizirali veliko kozjerejsko razstavo z različnimi tekmovanji in ocenjevanji. Verje pri Medvodah - Društvo kozjerejcev Gorenjske združuje okrog 50 članov, ki imajo povprečno od ene do pet koz, posamezniki pa jih imajo tudi več, tja do 100. Eden večjih rejcev so Potočnikovi s Podreče pod Kranjem, ki imajo okrog Tab. 1 Povprečni pridelki sveže krme v t/ha Krmna mešanica Pridelek Odstotek Odstotek sveže krme sušine sur. t/ha beljakovin Jara grašica + oves 38,8 14,0 18,0 Jara graš. + oves + krmni grah 41,3 15,0 19,0 Sudanska trava (čista setev) 44,4 17,2 10,8 Sudanska trava + krmni grah 41,0 18,0 14,8 Križanec sud. tr. x k. sirek "Susu" 38,9 18,9 10,6 Krmna ogrščica + ozimna grašica 21,0 13,5 20,5 Krmne mešanice ovsa ali ječmema z grašico in krmnim grahom so zelo sočne, vsebujejo veliko sur. beljakovin (18-19 %) in predstavljajo zelo kvalitetno krmo, predvsem za krave molznice. Primerne so za območje Gorenjske. V hladnejših klimatskih območjih je posevek zdrav, ker ga navadno ne prizadene žitna rja. V toplih poletjih z visoko relativno zračno vlago pa se lahko pojavi žitna rja. V takem primeru ima prednost posevek sudanske trave ali posevek krmnega sirka v čisti setvi oz. v kombinaciji s krmnim grahom ter križanec cv'Susu'. Ti posevki dajejo tudi zelo visok pridelek od 38,9-44,4 t sveže krme/ha. Odstotek suhe snovi se giblje v mejah od 17,2 - 18,9 odstotka. Vsebujejo pa nižji odstotek sur. beljakovin (od 10,6 - 14,8 tab.l). V primerajvi z mešanico ovsa + grašico + krmni grah. Krmna ogrščica + ozimna grašica zahteva boljše zagnojena tla in je občutljiva v začetni rasti. Krmno ogrščico lahko napadejo bolhači, zato jo je potrebno pravočasno zaščititi. Vsebuje zelo visok odstotek sur. beljakovin 20,5 odstotka. Odstotek sušine je 1,35 odstotka (tab.l). Ker je odporna proti mrazu, jo lahko kosimo in krmimo svežo še pozno jeseni. Pri krmljenju je potrebno nekoliko previdnosti, zaradi vsebnosti gluko-zinolatov v ogrščici pride lahko do napenjanja živali. Zaradi goste pokrovnosti - širokih listov, ogrščica dobor zasenči tla in onemogoča razvoj plevela. Ta poseek vpliva tudi zelo ugodno na strukturo t.j. grudičavost tal. Krman ogrščica naredi globoke vretenaste korenine, ki podrejo v območje podornice, zato imas v koobarju zelo pomembno vlogo kot predposevek za poljščino, ki rabi rahla in globoka tla. Katarina Kastelic Tatjana Štupica GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zanimiv projekt Otroci na kmetiji Ljubljana, 13. julija - Zveza kmetic Slovenije v povezavi s Coltivatorri diretti - Italija in nosilcem drugega dela, DPM Zgornja Savinjska dolina, je organizator in izvajalec projekta "Otroci na kmetiji", ki je potekal od 2. do 9. julija 1999. Skupina otrok iz Italije in iz šestih različnih območij Slovenije preživlja teden dni počitnic na turistični kmetiji COVNIK, Suhodolnik, Logarska dolina 25, 3335 Solčava. Projekt je zasnovan na zasledovanju sledečih ciljev: oblikovanje možnosti za širitev in bogatitev ponudbe turističnih kmetij, ki temelji na kvaliteti in uveljavljanju zdravega načina prehranjevanja, življenja; popularizacija kmečkega turizma in turizma na podeželju; otroci imajo možnost doživeti trenutke navdušenja v naravi, z živalmi, v okolju z drugačno organiziranostjo življenja. Igra, delo in učenje so tesno prepleteni. Spodbudimo interes za pestro, naravno pridelani, zdravo prehrano ter drugačno kvaliteto življenja. Za operacionalizacijo ciljev in sicer za dobro počutje otrok bodo skrbeli člani družine in usposobljeni mladi spremljevalci. Med tednom jim bomo omogočil doživetje ljudi, kmetije, narave, zanimivosti v okolici..., doživetje "podeželja". • J. K. skimi kozami (to je mesnata pasma in izvira iz Južne Afrike) sta bili najbolje ocenjeni Bara Podvez 60 in Cicka Jaklič 55. Za burske koze je značilno, da imajo mleko samo takrat, ko imajo mlade, sicer pa jih ni treba mlesti, in da jih ni treba striči. Ocenjevali so tudi kozle. Med sanskimi kozli so bili najboljši Bili Sotlar 59, Boss Podvez 59, Miško Lipičar - Orel 57, Satan Deželak 54 in Rožle Lipičar - Orel 53. Med srnastimi kozli so bili najboljši Dax Juvančič 65, Džek Čebašek 63 in Žulič Fredi 64. Na razstavi na Verju je bila opravljena tudi mlečna kontrola. Rejci so povedali, da ima koza povprečno 4 litre mleka dnevno. Vrstni red pri mlečni kontroli je bil Baby Podvez 5358 g, Miša Jaklič 5194 g, Lili Juvančič 4452 g, Una Koze med pašo na planini Kloni pod Ratitovcem Matija Pfeifer iz Loga 50 koz. V Društvu kozjerejcev ocenjujejo, da presega gorenjska čreda koz 500 živali. V Verjah so ocenjevali živali ločeno po pasmah. Najprej koze. Pri sanski pasmi (ime izvira iz švicarske pokrajine Sana) so bile najbolje ocenjene Baby Podvez 60, Mica Lipičar - Orel 59, Miška Lipičar - Orel 58, Bea Deželak 56, Belka deželak 56 in Caca Podvez 52. V srnasti pasmi (to so koze rjave barve, znane zlasti v Franciji, Švici, Avstriji in Nemčiji) so bile najbolje ocenjene Dina Jaklič 61, Lili Juvančič 58, Rosa Bičanič 55 in Miška Jaklič 54. Med bur- Predsednica gorenjskih kozjerejcev Marija Podvez s kozlom Bossom. Potočnik 4400 g in Ulma Potočnik 3462 g. Medtem ko je bila kozjereja v prejšnjih časih nezaželena, zaradi ideološkega predsodka, saj naj bi bila koza krava revnih, revnih pa včasih ni smelo biti, in škode, ki jo povzroča koza na paši, je danes marsikje zaželena panoga. Kozje mleko in izdelki iz njega so izredno zdravi in to zavedanje se uveljavlja tudi pri nas, je povedala predsednica Društva kozjerejcev Gorenjske Marija Podvez iz Verja. Odkup kozjega mleka in mlečnih izdelkov še ni organiziran, zato si mora vsak rejec pomagati sam in najti pot do kupca kozjih proizvodov. Koza sploh ni tako nevarna za naravo. Ovca popa- se v živo do tal, koza pa poje zelenje od 10 centimetrov od tal navzgor. Zato za kozo velja trditev, da vzdržuje pašnike in preprečuje zaraščanje. Seveda morajo biti pašniki ograjeni, da se koza ne loteva zelenja tam, kjer ni treba, na primer mladih drevesnih sadik. Matija Pfeifer iz Loga pri Železnikih, ki je kozjerejec, je povedal, da ima njihova pašna skupnost Podlonk organizirano pašo za koze na planini Klom pod Ratitovcem. Tam se pase 30 govedi in 40 koz. V njegovi kozji čredi so srnaste in burske koze, slednje zlasti zato, ker jih ni treba molsti. Ima dva kozla: burskega, ki ga je uvozil iz Avstrije in plačal zanj 1200 mark, in srnastega. Gorenjske kozja čreda se vzdružuje in širi z naravanim osemenjevanjem-Društvo kupi vsako leto enega kozla in ga da v rejo enemu od rejcev. En kozel lahko "obvlada" 50 koz. Čreda ostaja kakovostna in zdrava, če se zamenja kozel vsaki dve leti. Društvo kozjerejcev bi rado dejavnost še razširilo in dobilo nove člane. Kogar bi zanimala reja koz ali včlanitev v društvo, naj pokliče na telefon Društvo kozjerejcev Gorenjske, Verje 38/a, 1215 Medvode, telefon (061) 621-443. • J. Košnjek Predlagani ukrepi v kmetijstvu Gradnja cest "pomaga" kmetijstvu Za nekatere je to zgolj gasilski kratkoročni način reševanja krize v kmetijstvu. Ljubljana, 13. julija - Predlog interventnega zakona je bil sprva predviden za obravnavo na izredni seji državnega zbora 22. julija, vendar naj bi ga obravnavali že na tokratni seji, torej tudi pred napovedano razpravo o interpelaciji zoper kmetijskega ministra. Razmere v kmetijstvu naj bi se tako zaostrile, da je treba takojšnje ukrepanje. Denar za kmetijstvo bo šel tokrat iz "cestnega področja", iz odškodnin pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč pri gradnji avtocest. Pri tem bo moral zakonodajalec "zamižati", saj zakon dovoljuje uporabo odškodnin pri spremembi namembnosti za uvajanje novih pridelkov in tehnologij, za zemljiške operacije in namakanje, za nakup kmetijskih zemljišč, za sonaravno kmetovanje in za povečevanje, zaokroževanje in ohranitev kmetij. V tem primeru pa bo šel denar za prašičjerejo, mleko, žita in hmelj. Ukrepi, plačani s tem denarjem, morajo biti opravljeni letos. Na parlamentarnem odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nekateri poslanci opozarjali na kratkoročno delovanje ukrepov, čeprav bi se morali odočati za dolgoročne ukrepe in rešitve. Franc Čebulj je poudarjal, da bi morali dobiti pomoč neposredno kmetje in da je tako ukrepanje predvsem gašenje požara. • J.K. Nadzor nad hrvaškim mesom Dne 9. julija 1999 smo na Veterinarsko upravo RS (VURS) od direktorja Veterinarske uprave Republike Hrvaške dobih obvestilo, s katerim nas obveščajo, da se je v Istrski županiji pojavila zelo nalezljiva bolezen prašičev - klasična prašičja kuga. Bolezen ni nevarna za ljudi, je pa zelo nevarna za prašiče in prašičjerejo, saj povzroča velik pogin. V skladu s priporočili Mednarodnega urada za kužne bolezni iz Pariza pa se živali ne sme zdraviti, ampak je potrebno vse obolele prašiče usmrtiti. VURS je z namenom preprečitve vnosa bolezni v Slovenijo o pojavu bolezni že obvestil veterinarske inšpektorje na mejnih prehodih s Hrvaško, in pripravil odredbo o prepovedi uvoza pošiljk domačih in divjih prašičev, ter izdelkov in surovin, ki izhajajo od domačih ali divjih prašičev. V skrbi, da se bolezen ne bi vnesla v državo s svinjskim mesom ali z izdelki iz svinjskega mesa (salame, suhomesnati izdelki,...), ki jih ljudje prevažajo s seboj za lastno uporabo, smo obestili Carinsko upravo RS, daje potrebno poostriti nadzor na mejah in zaseči vse svinjsko meso in izdelke iz svinjskega mesa, ki ga vnašajo v državo potniki za osebno uporabo. Veterinarska uprava RS Maline, potem pa spet jagode Šenčur, julija - V Šenčurju so prejšnji teden prodali še zadnje jagode, ki so jih začeli prodajati konec maja. Janez Šušteršič, ki na svoji kmetiji goji jagode, je dejal, da pri njih še ne počivajo. Na večji del obdelovalnih površin so že začeli saditi jesenske jagode. Sadike zanje so uvozili z Nizozemske in iz Anglije. Jesenske jagode bodo v rastlinjakih dozorele 15. avgusta, prodajali pa jih bodo 21 dni, kolikor traja jagodna sezona. Na manjšem delu njiv bo do 20. julija dozorelo približno 200 kilogramov malin. Za kilogram je treba pri Sušteršičevih odšteti 450 tolarjev. Ker malin ne pridelajo veliko, jim kupcev ne manjka. Prodajajo jih predvsem rednim kupcem, je dejal Janez Šušteršič. Gojenje malin se ne razlikuje dosti od gojenja jagod, pri malinah pa je treba paziti predvsem na sivo plesen, proti kateri morajo škropiti, je Še povedal Janez Šušteršič. • Šp. Ž. Odredba kmetijskega ministra Prepoved za belgijsko blago Ljubljana, 13. julija - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je izdal Odredbo o prepovedi uvoza živih klavnih živali, surovin živalskega izvora in krme ter živil živalskega izvora belgijskega porekla, s katero se prepoveduje uvoz zgoraj navedenih pošiljk iz Belgije. Ta odredba je bila objavljena v Uradnem listu dne 2. julija 1999, veljati pa je začela naslednji dan po objavi, t dnem uveljavitve te odredbe pa je prenehala veljati Odredba o prepovedi uvoza živih klavnih živali, surovin in dodatkov živalskega izvora, krmil in živil živalskega izvora iz držav članic Evropsk6 Unije (Objavljena je bila v Uradnem listu RS; št. 45/99). Da bi preprečili vnos ostankov strupene snovi dioksin v pf6' hrambeno verigo v Republiki Sloveniji, se z novo odredbo pre' poveduje uvoz naslednjih pošiljk: živih klavnih živali belgijskega porekla, živil in surovin živalskega izvora belgijskega porekla, vseh živil, ki vsebujejo živi ali surovine iz prejšnje alinee ter krme belgijskega porekla. Nova odredba določa, da mora bh' pošiljkam živih klavnih živali, surovin živalskega izvora in krm6 ter živil živalskega izvora iz Evropske unije obvezno priloženo potrdilo ali izjava pristojnega organa države, iz katere se posili' ka uvaža, da vsebnosti dioksina niso prekoračene. ..............—.....-~ E ZUR NI NOVINAR Torek, 13. julija 1999 ureja: Renata Škrjanc 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Zlatoporočenca Tončka in Tone Benedik Oraožila muzikanta, še danes srečna Tone je bodočo življenjsko družico osvojil s harmoniko - Premajhen prstan, golaž in "štangarce"- Brez harmonike, njive, fotoaparata in čipk bi bilo dolgočasno - Zlatoporočencema zaigrali "domači* ansambel in Kamniški koledniki. Škofja Loka, 13. julija Zakoncema Tončki in Tonetu Benedik bi človek iz srca privoščil še naslednjega pol stoletja, saj jima je skupno življenje pisano na kožo. Enega brez drugega ni, to vedo vsi, ki ju poznajo. Zato v njunem primeru velja, če vabite enega, vabite oba. Naveličanosti, dolgočasja in brezvoljnosti ne poznata. Pred dobrega pol stoletja ji je Tone dvoril pod oknom. Ob četrtkih in sobotah, nikoli pa v petek, saj bi to prineslo nesrečo. "Omožila se bom, če bom dobila muzikanta," si je mislila Tončka in ga dobila. Harmonikarja Toneta. Že govorica ju izda, da sta so bili, vendar smo se znašli. Poljanca. Ona iz Dolenjega Poročna obleka je bila zelena, Brda, on pa iz Jazbin. Ločilska Tončka in Primožev Tone sta okusila "revšno" in težko življenje, vendar ju to ni zagreni-lo.Tončka se je šla učiti za frizerko, vendar se ni izšlo. Tone Pa med kamne. "Z macolo sem cele dneve v hotaveljskem kamnolomu razbijal kamne, jedel pa kruh in črno kavo. Potem sem dobil delo v loški LTH, kjer sva do upokojitve delala oba z ženo. V tistih letih sva se navadila skromno živeti." je pripovedoval Tone. Poleti, pred pol stoletja, sta se poročila. Morda je tudi vreme "krivo" za njuno srečo. Lilo je kot iz škafa. "Težki časi ker drugega blaga ni bilo, prstane pa so nama naredili kar iz jugoslovanskih dinarjev. Spomnim se, da so možu naredili premajhnega, vendar se nismo kaj dosti vznemirjali. Tako je pač bilo. Mama je skuhala golaž in češnje "štangarce" smo jedli. Pa peli in plesali. In kako sva bila zaljubljena!," se je časov pred pol stoletja spominjala Tončka. Rodili so se jima trije otroci. Cvetka, Branko in Dora. Tončka je kakšen dodaten dinar zaslužila s čipkami, Tone je pa godel na ohcetih. Zdaj že dobre tri desetletja živita v Škofji Loki in kljub upokojitvi prav nič "zaspano". Obdelujeta njivo, rada kolesarita, Tone še vedno rad raztegne meh, z glasbo pa je okužil tudi hčerko in vnuke. Imata dva vnuka, enega pra-vnuka, drugega pa v kratkem pričakujeta. Tončka še vedno kleklja, devet let pa je tudi navdušena fotografinja in članica škofjeloškega Foto kluba Anton Ažbe. Njene so krajine, stari ljudje, narava... Letos bo pripravila že tretjo samostojno razstavo, ujetim podobam pa včasih doda tudi čipke. "Njiva in vesela družba naju pozdravi- ta. Sva skupaj zraščeni polovici, ki vsaka zase ne moreta shajati. Življenjsko bogastvo je veselo in razgibano življenje, ne spravljanje denarja na kupček, saj te še tako velik kup na koncu ne osreči," je modrovala Tončka. Za sožitje je treba precej potrpeti in včasih umiriti trmo. Njima je uspelo. Sobotno praznovanje sta vodili dobra volja in glasba. Tako kot se za muzikanta in njegovo življenjsko sopotnico tudi spodobi. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Kovačev Tone s Sovodnja oglari pri Želinc "Bom živce spočil in lepoto narave užil" Tone More starejši, desetletja nadaljeval družinsko kovaško tradicijo - Dosedaj oglaril na Vehršu, letos na turistični kmetiji Želinc - Tž 60 kubičnih metrov lesa, 5 ton oglja. Zelin pri Cerknem, 13. julija - Toneta Moreta ljudje bolje Poznajo kot Kovačevega Toneta s Sovodnja, saj ima kovaška obrt v njihovi družini dolgoletno tradicijo. Jasno je bilo, da po po očetu Antonu, vajeti prevzel sin Tone. Delo v kovačiji ga JJe veselilo. Med drugo svetovno vojno je pomagal iz žice, s Katero so Nemci obkolili vas, delati žeblje, pozneje pa je podkoval konje, koval vozove, izdeloval birane in pluge. Vsega se je lotil. V 50-ih letih sta z bratom iskala srečo tudi v Trstu. Pa se je tako obrnilo, da sta delala le šeza davke in hrano, zato se je zaposlil v jeseniški železarni, v Ljubljani pa končal pod-kovsko šolo. Vendar ga je gnalo domov. Koval je vse do upokojitve in v šali pravi, da se je enkrat že upokojil, pa še vedno ne more nehati delati, zato čaka, da se bo spet. Njega ne reši niti peta upokojitev, saj brez dela ne bi znal živeti. Pred triindvajsetimi leti je začel tudi oglariti. Vsake dve leti zakuri kopo. Dosedaj Je kuhal oglje na Vehršu in v Srapi pod Osojnicami, kjer je zakuril največjo kopo, saj je lmela kar 12-metrski premer, vanjo pa je zložil več kot 120 kubičnih metrov lesa. Letos pa s° Kovačevega Toneta v goste povabili Brusovi iz Želina. Na turistični kmetiji Želinc, kjer imajo 20 ležišč, je oglarjenje za goste in obiskovalce zanimivost. Poleg tega imajo srečo tudi z oglarjem, saj z vsakim rad poklepeta. Sedem dni je zlagal v kopo dobrih 60 kubičnih metrov jeseriovega in gabrovega lesa, ki sta ga pripravila z zetom Francijem. "Les zlagam nekoliko drugače, kot so ga včasih, saj na sredini pustim namesto trikotne, kvadratno luknjo. Les mora biti zložen čim bolj skupaj, na vrhu pa sem kopo prekril s staro travo in zemljo. Gorela bo vsaj deset dni, zato si bom v bližini naredil še leseno uto, saj moraš kopo nenehno opazovati. V teh dneh mi ne bo nič hudega, bom užival in si živce spočil," je zadovoljno pripovedoval More. Prihodnji teden bodo kopo razkrili in iz nje izkopali okoli 5 ton oglja. Zagotovo bo zanimivo in veselo, saj bo oglar Tone z domislicami poskrbel za to. • Besedilo in foto: R: Škrjanc Meting je vse prodal Shellu Restavracija Kazina nima dostopa Shell je pred leti ponudil visoko kupnino, zato je Meting prodal vse: tudi avtobusno postajo in vhod v Kazino. Jesenice, 8. julija - Lastnik restavracije Kazine ob nakupu Razine niti pomislil ni, da ne bio imel vhoda v restavracijo, kazina kot mejaš sosednje črpalke Shell sploh ni sodelovala v Postopku pridobitve dovoljenj. Ko je propadla jeseniška železarna, je bilo naprodaj nJeno premoženje, tudi restavracija Kazina na Jesenicah. Leta 1995 je zasebnik, Jeseni-Can, kupil Kazino in pri tem lrr>el nemalo težav. Zemljiškok-nJ'žne zadeve z nekdanjim premoženjem Železarne še zdaleč "lso bile urejene kot za marsikatere objekte niso še danes, ^di za Kazino ne. Železarsko nepremičnino je Prodajal Meting, ki je zasebniku prodal restavracijo Kazino. Parkirišče z avtobusnim postajališčem vred je po najvišji Jpožni ceni odkupil Shell, ^riell je postavil na parkirišču ,rtlenitno črpalko, ki jo danes ?apira, ker se umika iz Slovenije. prvi sosed Shellove črpalke je restavracija Kazina, njen last- nik Ažman pa ima neznanske težave z dostopom v restavracijo. Vse zemljišče, domala do vrat Kazine, je kupil Shell, tako da je gostom Kazine popolnoma onemogočeno, da bi parkirali pred restavracijo. Zvečer je dostop zaprt s trakom in če boste tam parkirali zvečer, se vam lahko zgodi, da bo vaš avto ostal zaprt do jutra. Restavracija je tako oškodovana in bo oškodovana še naprej, kajti nekdanjo Shellovo črpalko je zdaj kupil Petrol, skupaj z neurejenimi zadevami.Lastnik Kazine pravi: "Ko smo kupovali Kazino, nam je direktor Metinga pokazal približne meje. Kupili smo 2.260 kvadratnih metrov in še sanjalo se nam ni, da ne bi Kazini pripadalo tudi zemljišče pred vhodom. Ne zdi se nam pošteno, da nam tega niso povedali. Meting je torej vse prodal Shellu tudi avto-b u s n o postajališče in še pomnimo, koliko hudih besedi je bilo zato, ker otroci iz šole s prilagojenim programom niso nenadoma več imeli svoje stare in varne poti v šolo. Shell je bil nato toliko uvideven, da je pustil, da se avtobusna postaja na novo zgradi na njegovem zemljišču, a Kazina je še naprej oškodovana. Zamislite si, da ste kupili hotel, pri tem pa vam niti omenili niso, da hotel nima dostopa in ne parkirišča pred vrati? Niti služnostne poti? Čudno je, da meje niso bile določene v soglasju s sosedi, zato se lahko ves postopek ovrže. A ta tolažba je bolj slaba, kajti kot gostinec ima iz dneva v dan večjo škodo, ker do restavracije ni dostopa. O tem sporu so nam pri Petrolu povedali, da bodo odobrili in fizično prestavili zaporo. Petrol bo torej velikodušno ustregel zasebnemu gostincu... • D.Sedej Obnovljeni križ na Lokarjih Vodice, 12. julija - Mladi v Prosvetnem društvu Vodice so se odločili, da obnovijo križ v Lokarjih v neposredni bližini skakalnice Victoria kluba. Njihovi pobudi in odločitvi so se pridružili Martin Stanonik in Janez Rozman, na slovesnosti z blagoslovitvijo v nedeljo popoldne pa so se posebej zahavalili še Francki Gubane, Branetu in Marjanu Kimo-vcu, Andreju Potrču, Cirilu Bilbanu, Andreju Jeraju, Deja-nu Rozmanu in občini Vodice. Blagoslovitev so kljub slabemu vremenu med programom obogatili cerkveni pevski zbor pod vodstvom Tomaža Kremžarja, vodiški pritrkovalci z Jožetom Demšarjem, vodiška godba in članice prosvetnega društva, ki so poskrbele za pogostitev. Obnovljeni križ je blagoslovil vodiški župnik Franc Mervar. • A. Ž. Spominsko obeležje Kranj, 12. julija - Na pročelju stavbe Lovske zveze Slovenije so odkrili spominsko obeležje prvima dvema predsednikoma Slovenskega lovskega društva Ivanu Hribarju, utemeljitelju slovenske lovske organizacije in ljubljanskemu županu, ter dr. Ivanu LovrenčiČu, idejnemu očetu programa lovske organizacije. Obeležje nt le priznanje dvema slovenskima veljakoma, ampak tudi pomnik vedno bolj aktualni misli o sožitju med Človekom in naravo. Usmeritve, ki sta jih slovenskemu lovstvu začrtala Ivan Hribar in dr. Ivan •avno gospodarjenje. ♦ A. Z. Cesta Sončenj - Cerkno potrebna obnove Podlanišče, 13. julija - Cesta, ki vas skozi Poljansko dolino in Sovodenj pripelje v Cerkno, je zelo prometna ter zaradi številnih vzpetin in ovinkov, tudi precej nevarna. Na enem od ovinkov v bližini kraja Podlanišče naletite še na cestno oviro oziroma na prometni znak, ki opozarja na zoženje cestišča oziroma na zaporo voznega pasu. Del ceste so morali zaradi večmetrskega cestnega vdora zapreti, saj je v smeri proti Cerknemu, močno razpokal levi vozni pas, ki že dalj časa čaka obnove. Zaradi varnosti bi bilo popravilo omenjenega dela ceste nujno. • Besedilo in foto: R. Š. Praznovanje PGD Smokuč Smokuški gasilci so praznovali - Minulo soboto so člani prostovoljnega gasilskega društva Smokuč v kulturnem domu na Breznici praznovali 70-letnico ustanovitve gasilskega društva. Poveljnik občinskega poveljstva Janez Sebat nam je povedal, da so gasilsko društvo ustanovili gospodarji kmetij, člani agrarne skupnosti, ki so pred 70. leti kupili 600-litrsko motorko, ki jim je služila do konca Šestdesetih let. Društvo je doživljalo vzpone in padce, dokler ni zaživelo pod poveljstvom Cirila Jalna. Leta 1972 je 36 gasilcev opravilo izpit za izprašanega gasilca, leta 1975 pa imelo 10 častnikov. Leta 1981 so se odločili, da prirejajo tradicionalna srečanja starejših gasilcev. Ob letošnjem jubileju so dobili novo motorno brizgal no, za katero so poleg občine prispevali tudi sponzorji. Gasilci iz Smokuča pa so tudi lepo obnovili svoj gasilski dom. • D.S. PIVOVARNA UNION KULTURA ureja: Lca Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. kiparja Franceta Rotorja. V parku pri gradu Khislstein so na ogled skulpture iz kamna s Tirolskega kiparskega simpozija. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Likovna kolonija Premantura. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V Iskratelingu razstavlja Robert Prime. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Krivi lov v Karavankah. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji razstavlja slike na steklo Anica Zaletel iz Radovljice. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava ob 40-letnici Čebelarskega muzeja Radovljica. V avli občine Radovljica razstavlja srebrni nakit Petra Bole. V Gorenjski banki, PE Radovljica, razstavlja Andreja Ropret. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled razstava Desetletje poezije v lesu arhitekta Marjana Gašperšiča. BLED - V belem salonu Hotela Toplice razstavlja akad. slikar Uroš Paternu. V hotelu Astoria je na ogled razstava barvnih fotografij avtorja Martina Šolarja, grafike na temo Lepote Slovenije pa razstavlja Jože Žlavs iz Vojnika. V Vili Nana je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Fundacije Jože Ciuha je odprta vsak dan tudi pb nedeljah od 11. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja fotografije Peter Pokom. V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. slikar Franc Novine. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. V okroglem stolpu Loškega gradu razstavlja fotografije Peter Pokorn. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja olja na platnu na temo Barvna predigra Rado Dagarin iz Škofje Loke. TRZIC - V Paviljonu NOB je na oglede razstava Kunst-histerik. KAMNIK - V Galeriji Veronika razstavlja Nejč Slapar. V Kavarni Veronika razstavlja slikar Miroslav Šumnik. Novo v kinu SKRIVNOST ULICE ARLINGTON Novost na filmskih platnih tega tedna je psihološki triler Skrivnost ulice Arlington. Ljudje se ograjujejo z visokimi ograjami in alarmnimi napravami, celo osebne stražarje najemajo, da bi se obvarovali pred nevarnostmi, ki prežijo od zunaj. Toda kaj storiti, če nevarnost obstaja v podobi najbližjega in najprijaznejšega soseda? V bližino ovdovelega univerzitetnega profesorja, igra ga Jeff Bridges, se priseli družina, zakonca igrata Tim Robbins in Joan Cusack. V prijateljstvo obeh sosedov pa se prikrade sum, da vendarle vse ni vse najlepšem redu in da se za sosednjimi zidovi dogaja nekaj čudnega. Profesor se odloči, da bo skrivnosti prišel do dna. NOVT FOTOGRAFSKI NAZIVI Škofja Loka - Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP je pred kratkim podelila več slovenskim avtorjem letošnja priznanja za večletne uspehe na področju fotografije. Nazive AFIAP - umetnik mednarodne fotografske zveze - so prejeli: Janez Kramar - Foto klub Jesenice, Jurij Kurillo - Foto klub Janez Puhar Kranj in Zora Plešnar - Fotoklub Maribor. Priznanja EFIAP - odličnik mednarodne zveze so prejeli: Aleksander Čufar - Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka, Franc Črv - Foto klub Jesenice, Jani Novak - Fotografsko društvo Jesenice in Peter Pokorn - FK Anton Ažbe Škofja Loka. Priznanja jim bodo slovesno podeljena na eni od pomembnejših fotografskih prireditev pri nas. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si MAGIČNA FORMULA ZA OTROKE, KI NERADI BEREJO! Med počitnicami naj jih čakajo nenavadne naloge, skrivnostni pomočniki, skoraj nerešljive uganke in strašanske nevarnosti. Vse to je moč najti v knjigi KLIK - SKRIVNOSTNA VILA, ki pa ni običajna knjiga. Mladi pustolovec bo v njej namreč sam določal, kako se bo zgodba odvijala, saj bo vedno znova naletel na težavne uganke in zapletene položaje. Knjiga je sestavljena iz kratkih oštevilčenih poglavij, med katerimi mladi detektiv preskakuje po lastnem izboru in glede na svoje zvite odločitve. Tokrat bodo odločali njegovo detektivsko znanje, spomin, pogum in včasih tudi sreča. % Ali mu bo uspelo uspešno in brez večjih katastrof končati divjo pustolovščino? Mi bomo držali pesti. Le pogumno naprej, v najbolj vznemirljivo pustolovščino! KLIK je nova serija detektivskih knjig za otroke stare od 10 do 14 let. Poleg duhovite in napete vsebine ima tudi vrsto presenetljivih odlik, namenjenih motivaciji otrok, ki sicer znajo brati, vendar to zelo neradi počnejo. Čimprej si zagotovite izvod po ceni 3.360 SIT in sicer: - na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica - po telefonu (064) 715-515 - na e-mail zalozba@didakta.si - po faksu (064) 715-988 trda vezava 120 strani MvKiV.NOMiNA VILA Zmagovalka mednarodnega tekmovanja mladih violistov na Bledu je trinajstletna Korejka Park Su-Yeon NAJBOLJŠA PRAV NA ODRU Bled - "Če sem imela na tekmovanju tremo?" se je plaho nasmehnila ob vprašanju komaj trinajstletna zmagovalka Mednarodnega tekmovanja mladih violistov na Festivalu Bled, južnokorejka Park Su-Yeon. "Ne. Saj je bilo kot na običajnem koncertu. Takrat me nikoli ni strah." "In na koncertu da vse od sebe. Prav na odru je vedno najboljša," ponosno dodaja njen profesor Siegfried Fuehrlinger, ki že skoraj trideset let poučuje violo na dunajski univerzi. Pet finalistov, ki so na pred-tekmovanju zbrali vsaj petino-semdeset točk, se je v dvorani hotela Golf pred komisijo, ki so jo sestavljali predsednica prof. Dušanka Stražar, prof. Dejan Bravničar, prof. Helfried Fister in prof. Michael Frischenslager, še enkrat pome- Prof. Dušanka Stražar, predsednica žirije rilo v petek zvečer. Park Su-Yeon je bila z 90,84 točke prepričljivo najboljša, za njo sta se uvrstili obe slovenski violistki, učenki prof. Brenceta, Nadja Ivanuš (87,75) in Maša Senčar (87), četrti je bil zmagovalkin brat Park Hyung-Jae (83,5) in peti Avstrijec Manuel Hofer (76,63). Tiha in mirna Park Su-Yeon je komaj leto dni študentka prof. Siegfrieda Fuehrlingerja. Ob zahtevnem pouku se še vedno spopada z vsemi drugimi težavami, ki jih prinaša prestavitev življenja v povsem drugačno okolje, tudi z jezikom. Pa vendar je ob koncu tekmovanja povedala, da zmage sicer ni pričakovala, seji pa je zdelo, da bi lahko bila druga. Če je imela tremo? Ne, je čisto mirno odgovorila. "Počutila sem se čisto običajno, saj je bil tudi ta nastop pač kot eden od koncertov." Su-Yeon se je viole v Koreji učila komaj dva meseca, pred tem pa je bila pet let violinistka. Pravi, da viola tudi v Koreji tako kot v Evropi v primerjavi z violino ni ravno običajen inštrument. "Mama, violinistka, me je usmerila v violo, češ da je violina težak instrument in da je na tem področju huda konkurenca - da bom morda z violo lažje uspela. In ker v Koreji ni dovolj dobrih profesorjev, sva skupaj z bratom pač odšla v Avstrijo." Kot pravi profesor Fuehrlinger, so azijski učenci v primerjavi z evropskimi prav gotovo nekaj posebnega. "Park Su-Yeon je zelo prijetno dekle, kar pomeni, da je delo z njo, prav tako tudi z njenim bratom, polno izzivov in možnosti. Tudi LITERARNI NATEČAJ Ljubljana - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 21. državno srečanje avtorjev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji in pišejo v svojem maternem jeziku. Avtorji lahko pošljejo poezijo (do deset pesmi), prozo ali dramatiko (do deset strani) do 20. julija letos v treh izvodih na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana - za 21. srečanje. Prispevki naj bodo označeni s šifro, v posebni kuverti pa še podatki o avtorju: ime, naslov, starost, poklic in telefon, številka. Srečanje bo oktobra letos v Mariboru. 4. glasbeno poletje v Bohinju 1999 KOMORNI ANSAMBEL SL0VENICUM Srednja vas nad Bohinjem, 9. julija - Na prvem, otvoritvenem koncertu letošnjega 4. glasbenega poletja v Bohinju 1999 so v ž.c. sv. Martina v Srednji vsi, le nekaj kilometrov oddaljeni od Bohinjskega jezera, nastopili stalni gostje tega festivala Komorni ansambel "Slovenicum" iz Ljubljane z ustanoviteljem, umetniškim vodjem in dirigentom, maestrom Urošem Lajovcem in solistom -violistom Aleksandrom Miloševom. V njihovi izvedbi je bila na vrsti baročna in klasicistična glasba skladateljev J. B. Lullvja, J. Chr. Bacha in J. Havdna, za zakluček pa še kar dvoje dodatkov; med njimi popularna Pizzicato polka letošnjega jubilanta in na Dunaju celo leto preplavljenega J. Straussa. Ansambel se je v glavnem predstavil z deli, ki smo jih v njegovem več kot desetletnem delovanju doslej že slišali. Najprej je bila to 11-stavčna suita za godala francoskega baročnega skladatelja Jeana Baptista Lullvja (1632-1687) z naslovom Zmagoslavje ljubezni. Med značilnimi programskimi stavki smo zasledili in slišali Uverturo, dvoje Menuetov, Bourree, dva Aira, pa še Prihod Apolona, Prihod Pana, Prihod štirih vetrov, Prihod Marsa, Air za Arnorja in Prihod Marsa in Apolona. Potem je sledilo osrednje koncertantno delo Johanna Christiana Bacha (1735-1782) Koncert za violo v c-molu z že omenjenim solistom, našim ta hip najboljšim izvajalcem na tem altovskem godalu, Aleksandrom Miloševom. Delo v treh kontrastnih stavkih je nudilo veliko priložnosti vsem izvajalcem, ki so jih izkoristili do kraja. Ansambel sam pa seje razigral do konca šele v zadnjem in hkrati osrednjem orkestrskem delu Simfoniji št. 49 v f-molu - "Strast" glavnega predstavnika glasbenega klasicizma Joscfa Haydna (1732 - 1809). Dotednaji godalni zasedbi se je zdaj pridružil še čembalist (A. Jarc), po en par oboi (B. Rogelja in S. Dokzhov) ter po en par (francoskih) rogov (J. Felicijan in R. Prednik) in delo je od začetnega stavka z naslovom Adagio, pred Allegra di moito in Menueta do zaključnega presta steklo v vsej svoji polnosti in zaokroženosti tako po tehnični orkestrovi pripravljenosti kot muzikalni izde-lanosti posameznosti in celote. Letošnje 4. glasbeno poletje v Bohinju 1999 bo tja do konca avgusta prineslo v ž. c. sv. Martina še šest koncertov, na katerih bodo nastopili naši in tuji umetniki. • F. K. ' 3 jfl Prva na tekmovanju violistov - južnokorejska glasbenica Park Su - Yeon v smislu izgradnje njunih osebnosti. Poudaril bi, kako velika zna biti razlika med azijskimi in evropskimi študenti. Predvsem so prvi, ko pridejo na študij v Evropo, izjemno visoko motivirani. Tudi zato, ker se morajo njihove družine marsičemu odpovedati, ker so stroški študija v Evropi zanje zelo visoki. Evropejci teh problemov nimajo, kar se pri motivaciji za delo vsekakor pozna. Seveda se tudi pri interpretaciji pozna razlika med evropskim in azijskim karakterjem, toda razlika obstajajo prav tako med nemškim in španskim, na primer. Ali avstralskim... Pri tem ne gre pozabiti, da je prva stvar, s katero se soočijo azijski študentje v Evropi, kulturni šok. Res pa je tudi, da sem pridejo samo najboljši." Predsednica komisije prof Dušanka Stražar, vodja godalnega oddelka na SGBŠ v Ljubljani, pravi, da sta pri odločitvi o zmagovalki prevladali njega suverena igra in tehnična dovršenost. "Osnovna argumenta pri presoji sta bila muzikalnost in tehnična sposobnost. Enaki kriteriji so bili tudi v predtekmova-nju, čeprav je bila žanr drugačen. Za finale so si tekmovalci izbrali skladbe s klavirjem, kaf je prijetneje tako za poslušalce kot za žirijo. Za takmovalca je pomembno, daje v dvorani čim več občinstva, ne le komisija. Tako se lahko predstavi, polsu-šalec pa je tisti, ki mu svojo prisotnostjo nekako pomaga, ga motivira in mu da korajžo." M. Ahačič, foto: lina DoUl Nove knjige KRIMINALKA ZA OTROKE Knjiga Vitana Mala Dvojni agent Žardna je izšla pri založbi Karantanije v zbirki Nuji lit, kot uspešnica za najstnike. Celotno zgodbo tke za ducat let star Andraž (beri od zadaj Žardna), ki bo mogoče kdaj policijski inšpektor in ob njem za petkrat starejši, izkušeni stric Roman, kije upokojeni policijski inšpektor. Povod in vzrok vsemu je truplo utopljenca Staneta, okrog katerega se spletajo in prepletajo različna ugibanja o iskanju zaklada v Blejskem jezeru in skrivnostni utopitvi, ki naj bi bila umor. Ogrodje zgodbe je zaklad, ki naj bi ga Nemci po drugi svetovni vojni ob hitrem umiku odvrgli v Blejsko jezero. Omenjeni utopljenec Stane naj bi šel iskat v jezero ta zaklad in postal žrtev; nazadnje se izkaže, da je utonil zaradi slabe opreme in nevednosti. Dogajanje traja le nekaj dni v poletnih počitnicah, končuje pa se z dviganje^ zaboja na površje. Sledi presenečenje, v zaboju so namreč različni dokumenti in zastave, kar je zanimivo le za zgodovinarje. Pred nami je izredno uspela sodobna otroška kriminalka že uveljavljenega avtorja te in podobnih zvrsti mladinskega branja. Ta zvrst mladinskega branja pa ni nič manj zanimiva za odrasle, predvsem za dedke in babice, ki občudujejo prebrisana početja svojih vnukov. Knjigo odlikuje lep jezik, mikavni zapleti, in mladostne domislice. • Jože Volarič RAZSTAVLJA FRANC R0TAR Kranj - Konec minulega tedna so v Galeriji in Strebriščni dvorani Mestne hiše odprli retrospektivno kiparsko razstavo enega najvidnejših slovenskih kiparjev Franca Rotarja. Potem ko je razstava v maju in juniju gostovala v Galeriji KS Ivan Napotnik Velenje, bo skrbno izbran umetniški opus v kranjski Mestni hiši na ogled do septembra letos, ko se bo preselil še v Pilonovo galerijo v Ajdovščino. Na razstavi je predstavljen izbor kiparskih del, ki so jih za predstavitev posodile različne institucije in tudi zasebniki. Na ogled so Rotarjeve značilne prerezane kovinske krogle, kovinske lupine in krogle z jedri ter kovinski bloki, med njimi monumentaln) portal ter tudi značilni lesen' križ. S svojimi deli kipar predstavlja svoja razmišljanja o izvoru življenja, njegovi rasti doze revanju, propadanju in mineva' nju, je med drugim o kiparji zapisal Damir Globočnik-Razstavo spremlja obsežen katalog, v katerem sta poleg Globočnikovega še teksta Mi'6' ne Koren - Božiček in Irene Mislej. • L.M., foto: Tina Dok' Vzgojni tabor Mežakla 99 Miss h mister Mežakle sto... Hada in Matej! Strogo komisijo pođ vodstvom tonskega mistra Milana sta prepričala Nadina slmpatlčnost in Matejeva postavnost • •ln miss Mežakle je... Nada! Takole je lanski mister Mežakle Milan razglasil zmagovalko tekmovanja za miss in mistra Mežakle, Nada je stopila k mistru Mateju in bliskavice fotoaparatov so se sprožile... Izbor za miss in mistra je bil vrhunec vzgojnega tabora Mežakla 99, ki je potekal prvi julijski teden v gozdarski koči v idiličnem okolju Mežakle. Že četrto leto zapored so se na taboru zbrali otroci, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin oziroma ki tako ali drugače Pogrešajo toplino doma. V sproščujočem okolju Mežakle se za teden dni odmaknejo od vsakdana in se v družbi vrstnikov zabavajo, učijo, spoznavajo sebe in druge in se imajo nasploh super. Letos so se prizadevni vzgojitelji oziroma prostovoljci Slavi, Stane, Lea in Matjaž (pa za nekaj dni še ena Lea in Vesna) še posebej potrudili in tabor je bil pester kot že dolgo ne. Otroke so obiskali vojaki, gozdar jih je odpeljal na ogled stare partizanske bolniš- Pa še ena skupinska. naokrog in je bilo treba domov. Pa saj se bodo videli spet prihodnje leto, so si obljubili. Sicer pa se že konec tega tedna na Mežaklo poda še druga skupina 27 otrok, ki bo v gozdarski koči preživela sedem čudovitih dni. Dni, ki jih ne bi bilo, če ne bi bilo Društva za zdrav osebnostni razvoj, pod čigar okriljem tabor poteka, občin Radovljica. Bled, Bohinj in Tržič ter številnih sponzorjev. Še posebej pa neutrudnih organizatorjev in voditeljev tabora, ki slišijo na imena Slavi, Stane, Lea, Matjaž, Lea in Vesna. • Urša Peternel niče pod Mežaklo, šli so na planinski pohod na Jerebikovec, opazovali so zvezde in poslušali potopisno predavanje o Boliviji. Potem so ustvarjali na raznih delavnicah, rezljali pastirske palice, nabirali zdravilna zelišča, slikali na steklo in svilo, barvali majice, se šli športne igre in kviz. Vsak večer so zakurili taborni ogenj in peli pesmi... In kar prehitro je bil teden X NA danc* - TOUNO LJUDI, TA p[ v,- !u tato f^tncNi. &» MAS fcC«irC»A,MC TAAO Kil, !A Ht VCrt, Sf_n jAfc,M>0 .SI TI uii mrk rovt, ww a *J5i ti>&° -slo i naj lcio\ ro»C.,rA) I S\ TI, KA) -510 UjCflO 6 SKli "AN d tH)l'V TA fc\6l ujtrtu, tbr; no osa (J- (.AfllS Mister Matej in miss Nada VAŠA ŠOLSKA GLASILA Bno skokico za Šoikopis Pred koncem šolskega leta je izšla cela vrsta šolskih glasil. Tudi sicer so bili zadnji meseci "nabiti" z najrazličnejšimi dogajanji: tekmovanji, dnevi odprtih vrat, razstavami, kulturnimi nastopi... Mnogim smo poskušali slediti tudi na naši strani, zato pa so se nam nagrmadila vaša šolska glasila. V naslednjih počitniških dneh bomo zamujeno nadoknadili, vsakič predstavili po eno glasilo. Tokrat smo vzeli v roke Šoikopis, časopis učencev osnovne šole Simona Jenka v Kranju. Uredniški odbor je izbral ime na podlagi razpisa na oglasni deski. Dobil je tele predloge: Časoučnik, Šolkec, Kadar dolgčas boli, Desetmesečnik in Šolklopis. Zmagal je predlog drugošolke Maje Batinič, ki je predlagala Šoikopis. K hudomušnemu imenu sodi tudi cena za izvod: 1 skokica. Šoikopis je po obliki precej skromnejši, tudi tanjši od večine šolskih glasil, vendar to ni graja. Nasprotno, prav simpatično otroški je videti. In o čem so pisali učenci? O letnih časih, živalih, drevesih pa o prometu, strahu, domišljiji, skovali so tudi prenekatero pesmico in uganko. Res, na svoje delo so lahko ponosni! Čemu se učimo? Učimo se, da bi vedeli za načine pridobivanja znanja, da bt pravilno Izbirali Informacije, znali delati, živeti drug z dragim, obstajati. Tega se zavedajo tudi v osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki, kar potrjujejo izredni rezultati učencev, saj so prejeli kar dvanajst zlatih in 36 srebrnih priznanj. Osemnajst učencev je bilo vseh osem let odličnih. Dosežke je strnila Dana Mohar. Zlata priznanja iz kemije so prejeli: Andreja Jelovčan, Nejc Berčič in Domen Stadler. Zlato Vegovo priznanje iz znanja matematike so dosegli: Domen Stadler, Tine Porenta, Petra Strnad, zlato Štefanovo priznanje iz znanja fizike pa Gregor Šifrar, Tine Porenta, Domen Stadler in Tomaž Draksler. Zlato Cankarjevo priznanje so podelili Ani Demšar in zlato priznanje iz logike Tinetu Porenti. Tudi pri športu so Golarjevi šolarji dosegli izvrstne rezultate. Ekipa starejših dečkov je v odbojki zmagala na medobčinskem in gorenjskem prvenstvu, v polfinalu državnega prvensta pa je zasedla tretje mesto. Ekipa osnovne šole Cvetka Golarja je zmagala tudi na državnem prvenstvu v orientacijskem teku. Maša Čeplak je bila na državnem prvenstvu v teku na 300 metrov tretja, Petra Strnad pa četrta v teku na 1000 metrov. Petra je bila najboljša še na državnem prvenstvu v orientacijskem teku, Jerica Premože pa šestnajsta v atletiki (skok v višino). Na odprtem prvenstvu Slovenije je plesno navijaška skupina osvojila pokal Slovenija in postala državni prvak v kategoriji navijaških skupin do štirinajst let. Učenci so vključeni v športna društva in klube, ki delujejo zunaj šole. Med osmošolci sta posebej blestela Anja Car-man in Sašo Bertoncelj. Anja je večkratna državna prvakinja v disciplinah hrbtnega in prostega plavanja ter šesta na tekmovanju za svetovni pokal na 200 metrov hrbtno. Sašo je na tekmovanju za kadetski pokal Slovenije osvojil pokal za zmago na konju z rožaji. V mnogoboju je bil drugi, prepričljivo pa je zmagal na vseh drugih tekmah v mnogoboju. Udeležil se je tudi dveh mednarodnih tekem na Nizozemskem in v Nemčiji, kjer je bil peti. Tjaša Sesek, Nina Taler in Jerica Zupan so zmagale na regijskem tekmovanju mladih tehnikov na temo ekologija ter se uvrstile na državno tekmovanje, kjer so bile druge. Učenci 3. b, 1. c in 5. e razreda so se peljali na nagradni izlet Slovenskih železnic, 8. e pa je za svoj izdelek - videospot Z vlakom na izlet - dobil kolektivno nagrado, brezplačno vozovnico za izlet v Ptujske Toplice. Učenci 3. razreda so vključeni v državni projekt Sonček, kjer spoznavajo drugačnost in se je učijo sprejemati. Iz središča Slovenije v Vaše srce «9,i^Badio GEOSS*^ Fax 0611883-74(1 telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Cetrtošolka Barbara iz Škofje Loko na morju v Fiesi. Šola v naravi j torek, 15. junija, smo učenci četrtih razredov iz Preddvora, Kokre in z Jezerskega odpotovali v Novigrad. Po dolgi vožnji smo se naselili v hotel Maestral J sredo je urnik potekal že normalno, hftela sem 11. rojstni dan. Od Joža in "ateja sem nekaj tudi dobila, pa ne Povem, kaj, he, he, he... Naslednje 15. STRAN • GORENJSKI GLAS ni o tke iSt, ilO, du-jib ilo-no :!) >ri-idj is,-ga ) z >ri-Ike no jo-: 1 iek ju no no no Slovensko ekološko gibanje zahteva razgradnjo starih avtomobilov ^ Nenadzorovane propadanje odsluženih Odsluženi avtomobili končajo vsepovsod - Nenadzorovana in ekološko sporna razgradnja avtomobila O U 1a le-■ec ta-jaf er m ili h. o, ■e-)š-?n le-Ja it, n-ig .o A- Čeprav Slovenija sodi med avtomobilsko razvite države, nam do enakovredne primerjave z evropsko razvitostjo še Precej manjka. Tako je na primer že nekaj let slišati opozorila, da bomo morali pripraviti program nadzorovanega in ekološko sprejemljivega uničevanja oziroma razgradnje odsluženih avtomobilov, vendar se na tem področju konkretno ni premaknilo še nič aH zelo malo. Tako ugotavljajo v svojem Ponovnem pozivu vladi in ministrstvu za okolje in prostor v Slovenskem ekološkem ,§ibanju. Po njihovem mnenju Je recikliranje in razgradnja jstarih odsluženih avtomobilov Pri nas stihijsko in prepočasno, P° štirih letih njihovih prizadevanj pa tudi ne čutijo posebnih Premikov v smeri razreševanja le Problematike. po slovenskih cestah se v tem trenutku vozi več kot milijon avtomobilov, lani je bilo proda-njh 67.406 novih, medtem košnje napovedi pa omenjajo stevilko okoli 70.000. Kljub temu da vsako leto novi avtomobili nadomestijo okoli 8 °dstotkov starih, je slovenski avtopark še vedno precej star, 'stari avtomobili pa postajajo vse večje ekološko breme. Na Nizozemskem na primer vsak Jan odpeljejo na odpade več kot tisoč avtomobilov, kar Predstavlja petkilometrsko kolono. pri nas imamo predam veliko divjih odlagališč in okoli 50 «ov. Jej zasebnih avtoodpa- , ■ «w običajno še uporabne e'e prodajo, pločevinaste pa Ptedelajo. Kljub temu od vsa-^ga avtomobila ostane od 250 do 300 kilogramov odpadnega Materiala, ki običajno konča i ta divjem odlagališču. Med zavrženimi deli so tudi avtomobilski akumulatorji, ki za okolje predstavljajo še posebno obremenitev. Študija narejena, reciklaže še ni Ministrstvo za okolje in prostor je letos spomladi javnosti predstavilo študijo PHARE-DISAE, ki obravnava program za uvajanje slovenske strategije ravnanja z odpadki in v njenem okviru tudi razgradnjo starih avtomobilov. V njej ni predvideno, da bi z odsluženimi avtomobili ravnali tako kot na primer v Franciji, na Nizozemskem, V Nemčiji in drugod, kjer posebej razgardi-jo, gume, akumulatorje, plastične dele, olja, pločevino. Tudi avtomobilske tovarne, ki se zavedajo, da morajo biti sodobni avtomobili čim manj obremenjujoči za okolje, že v proizvodnji ustrezno označijo posamezne dele, predvsem plastiko, ki jih je mogoče reciklirati in uporabiti za ponovno proizvodnjo. Najbolj ozaveščeni avtomobilski proizvajalci v nove modele vgrajujejo tudi do 15 odstotkov delov, ki so nastali iz recikliranih snovi. Slovensko ekološko gibanje je prepričano, da moramo pri nas korenito spremeniti način odstranjevanja odsluženih avtomobilov, ki se jih vsako leto nabere okoli 50.000. Manjši koraki v to smer so narejeni, saj je že mogoče sežiganje odpadnih gum, predelava starih akumulatorjev in motornih olj in podobno. V Sloveniji je povpraševanje po sekundarnih surovinah kar stokrat večje, kot smo sposobni zbrati odpadkov, možnosti odpadnih snovi, ki bi jih pridobili z organiziranim recikliranjem odsluženih avtomobilov so torej velike. Tak način zagotavljanja ustreznih sekundarnih surovin je pomemben tudi zato, ker je v prihodnjih letih pričakovati težave pri uvozu. Pri Slovenskem ekološkem gibanju zato predlagajo predpis, ki bi uredil obvezno oddajo odsluženih vozil in ustanoviti zavod, ki bi se ukvarjal z njihovo reciklažo. Za financiranje te dejavnosti bi po njihovem mnenju lahko namenili del davkov, ki jih morajo ob nakupu novega plačati lastniki. Se obeta ekološka taksa? Ministrstvo za okolje in prostor se pripravlja, da bi projekt razgradnje odsluženih avtomobilov zaživel prihodnje leto. Tako bi v državi imeli od pet do šest regijskih centrov za organizirano in ekološko sprejemljivo razgradnjo. Centri bi delovali na podlagi koncesijske pogodbe in seveda zato tudi izpolnjevati ustrezne pogoje in normative. Pač pa se predlog financiranja razgradnje nekoliko razlikuje od tistega, ki so ga predstavili v Slovenskem ekološkem gibanju. Razgradnja vsakega starega avtomobila naj bi veljala okoli 30.000 tolarjev, vendar naj denarja ne bi odvedli iz naslova pobranih davkov. Kupci novih avtomobilov naj bi že ob registraciji plačali omenjeni znesek, kar z drugimi besedami (verjetno) pomeni še dodatno podražitev avtomobilov, ali vsaj stroškov registracije. S tem pa seveda še ni rešeno vprašanje, na kakšen način bo potekala razgradnja in ali obstaja možnost, da bi posamezne reciklirane dele spet lahko vrnili avtomobilskim proizvajalcem, da bi jih ponovno uporabili. Pri Slovenskem ekološkem gibanju sicer napovedujejo, da bodo v primeru, če ne bo kmalu prišlo do resnih premikov v smeri razreševanja te problematike, v septembru resno razmislili o enodnevni opozorilni zapori ceste iz Luke Koper, kar bo ohromilo razvoz avtomobilov, ki tja dospejo z ladjami. • M.G., foto: Arhiv G.G. spremembe na avtomobilskem trgu po 1. juliju Cene gor, dol ali nikamor ^ajhujša vihra, ki stajo letos na slovenjem avtomobilskem trgu povzročila 1. ju'ija uvedena davek na dodano vrednost "davek na motorna vozila, je kot kaže ^>nu>. Trgovci z avtomobili so po napojem delu prišli do sape, kako bodo rav-kupci v prihodnjih mesecih pa je bolj !manj tudi jasno. Predvsem v tem mesecu si avtomobilski astoPniki ne morejo obetati kakšnih osebnih visokih številk, še posebej ne ekordnih. Prodajni rekord je bil namreč °sežen prejšnji mesec, ko so na upravnih t.n°tah zabeležili kar več kot 11 ks.°č registracij novih avtomo-iPtlov. Tudi avgusta, ki je tako ^ot Julij namenjen dopustova-JU' se najbrž ne bo zgodilo kaj retresljivega, bržkone se bodo v;°dajne krivulje začele rahlo Ifpenjati šele septembra in *tQbra. 'cer pa so nekateri prodajalci U tQrnobilov tudi sami poskrbe-n Za cvetoč posel, saj so kar L *aj časa pred prelomnim 1. "Jem prilivali ogenj k DDV- jevski histeriji in kupce opozarjali, da naj za vsak primer prehitijo vlado, ki seje prepozno domislila, da bo novopečenim lastnikom iz žepa začela pobirati še dodaten denar, v obliki davka na motorna vozila. O prilivanju olja na ogenj bi lahko sklepali tudi po količini oglaševalskega denarja, ki so ga prodajalci avtomobilov namenili medijem; še nekaj dni pred uvedbo novih davkov so bile tudi naše avtomobilske strani polne vabečih oglasov, v teh poletnih dneh pa so skoraj povsem izginili, kar seveda ni nobeno naključje. VEČJA TUDI PRODAJA DOSTAVNIH VOZIL - medtem ko smo v juniju zabeležili rekordno prodajo 11.553 novih avtomobilov, na letni ravni pa že 51.037, kar je za 43,6 odstotka več kot v lanski prvi polovici, se je povečala tudi prodaja lahkih dostavnih vozil. V šestih mesecih so upravne enote zabeležile 4.448 registracij novih vozil, kar je v primerjavi z lanskimi 3.261 za 36,4 odstotka več. Posebej pa je bil zanimiv mesec junij, saj je v primerjavi z lanskim prodaja poskočila kar za 134 odstotkov. Opel povečuje proizvodit jo Zafire Strokovnjaki, ki se spoznajo na obnašanje kupcev novih avtomobilov, napovedujejo, da bo v prihodnjih letih najbolj "oblegana" kategorija enoprostorskih avtomobilov spodnjega srednjega razreda. Pri Oplu so se s povečanim povpraševanjem za svojim novorojencem zafiro, soočili že ob začetku proizvodnje, zato so sklenili povečati skupno letno količino. Cene nekaterih avtomobilov pred in po 1. juliju »nodel t}AEWOO MATIZ S ^AEWOO LEGANZA CDX ^LKSWAGEN LUPO 1.0 ^USVVAGEN GOLF 1.4 BASIS ;OLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI rjAZDA 323F 1.51 ^AZDA 626 1.8i 5v *W PUNTO SOLE ^/-FA ROMEO 156 2.5 V6 ^ZUKI SWIFT 1.0 GLS 'GVOTA COROLLA 1.4 stara cena nova cena razlika 1.192.130 1.229.000 + 36.970 3.299.000 3.200.030 - 98.970 1.543.570 1.572.254 + 28.864 2.387.965 2.462.225 + 74.260 3.957.052 4.130.543 + 173.491 2.871.691 2.970.000 + 98.309 3.289.003 2.999.900 - 289.103 1.425.000 1.464.289 + 39.289 5.167.000 4.982.404 - 184.596 1.295.000 1.403.908 + 108.908 2.085.112 2.332.600 + 247.488 Uvedba novih davkov je prodajalcem avtomobilov prinesla precej dela s preračunavanjem cen in tudi nejasnosti v zvezi z razumevanjem nekaterih členov zakona o davku na motorna vozila. Tako 1. julija in še nekaj dni v večini avtomobilskih salonov kupcem niso znali povedati, koliko bo stalo želeno vozilo, oziroma ali bo dražje. Šele sredi prejšnjega tedna so pricurljali prvi ceniki, vendar z opombami, da cene veljajo le za modele s serijsko vgrajeno opremo. Davek na motorna vozila se namreč obračunava glede na vrednost, zato morajo trgovci maloprodajno ceno tudi za avtomobile z najmanjšo količino dodatne opreme izračunavati posebej, kar je povzročilo nemalo težav. In kakšni so odmevi med avtomobilskimi zastopniki na nov davčni sistem? Brez izjeme so vsi prepričani, daje poigravanje vlade z živci trgovcev in kupcev oziroma zamuda pri razjasnitvi novih davkov, nesprejemljiva. Številni so tudi prepričani, da davek na motorna vozila ni najboljša rešitev, poleg tega pa je precej zapleten. Vladi tudi očitajo, da se pri polnjenju državne blagajne vedno obrne na kupce avtomobilov in nenazadnje bojijo se, da nenasitna država glede davčnih ali taksnih obremenitev še ni rekla zadnje besede. • M.G. Tako bo to leto iz tovarne v nemškem Bochumu namesto prvotno načrtovanih 120.000, prišlo 145.000 zafir, a tudi to najbrž ne bo dovolj, da bi zadostili vsem apetitom. Od avgusta dalje bo proizvodne dvorane vsak dan zapustilo 900 avtomobilov, medtem ko načrtujejo, da bi lahko prihodnje leto naredili 200.000 enot. Oplove napovedi o naraščanju povpraševanja po enopro-storcih v spodnjem srednjem razredu temeljijo na ugotovitvi, da seje lani v Evropi prodaja teh avtomobilov povečala za 2 odstotka, in tako naj bi bilo vsaj do leta 2005, kar bi torej predstavljalo desetino več v petih letih. Pri Oplu si seveda od tega obetajo kar zajeten kos pogače. Po drugi strani pa so morali v Ruesselsheimu priznati neuspeh svojega večjega enoprostorskega avtomobila sintra, ki so ga v začetku leta nehali izdelovati. Avtomobil se je namreč zelo slabo odrezal na preizkusnih trčenjih, pa tudi prodajne številke niso bile takšne, kot bi si jih želeli. V Evropi sojo v nekaj manj kot treh letih prodali 45.000, kupcem pa obljubljajo, da bodo po koncu proizvodnje ustrezno skrbeli za servis in rezervne dele. Z novo zafiro bo najbrž več sreče, zasnovana je na platformi astre, med glavnimi aduti pa je tudi sedemsedežni sistem flex 7, s katerim se sedeži v zadnji vrsti zložijo v dno potniške karoserije. Zafira je že naprodaj tudi pri nas, s ceno za osnovno 1,6-litrsko različico okoli 3,2 milijona tolarjev. • M.G Avstrijski Sebring kmalu tudi pri nas Izpušni sistem je pomemben del vsakega avtomobilskega ali motociklističnega motorja in razvoj in proizvodnja zahtevata veliko dela in sodobne tehnologije. To že vrsto let obvladajo v avstrijski tovarni Sbring, kjer so se specializirali za izdelavo športnih izpušnih sistemov za večino najbolj priljubljenih avtomobilov in motocikle s štirivaljnimi motorji. Kar 90 odstotkov izpušnih sistemov tovarna Sebring izvozi, med najpomembnejše njene trge sodijo Nemčija, Francija in Nizozemska, poznajo jih tudi na Japonskem, Tajskem, v ZDA in Mehiki. Lansko leto je tovarna praznovala častitljivo 35-letnico obstoja, ki so jo kronali z odprtjem novega tehnološko-proizvodnega centra v avstrijsko štajerskem mestu Voitsberg. V novi tovarni dnevno izdelajo okoli 500 izpušnih sistemov za avtomobile in 100 za motocikle. V proizvodnem programu imajo tudi izpušne sisteme za predelovalce avtomobilov, tako da so med njihovimi rednimi kupci tako znana imena kot ABT, Schnitzer, Irmscher, AMG in drugi. Normativi, ki omejujejo dovoljen hrup izpuhov na 91 deci-belov, strokovnjake silijo k številnim preizkusom. Tako se v Sebringu intenzivno ukvarjajo s prilagajanjem barve zvoka tako, da je ta čim bolj všeč športno naravnanim voznikom. V prihodnje bodo kupci športnih izpušnih sistemov, ki so doselj kupovali bolj na zunanji izgled, lahko še pred nakupom poslušali zvok njihovega motorja s serijskim in športnim izpuhom. Trgovci bodo namreč imeli posebne zgoščenke, zvok pa bo mogoče poslušati tudi na Sebringovih spletnih straneh. V začetku septembra bo Sebring bolj urejeno nastopal tudi na slovenskem trgu. Za to bo poskrbelo podjetje Formula 1, ki bo v Ljubljani odprlo svoj prodajni center in s Sebringovimi izpušnimi sistemi oskrbovalo tudi nekatere druge trgovce. • M.G., foto Sebring technology AVTOMOBILSKI TRG TEST: VOLKSNVAGEN BEETLE 2.0 ZIVUENJE V NOVIH RAZMERAH Nič več ni tako, kot je bilo, ostali so samo spomini. Spomini na okrogloličen avtomobil, ki se je v zgodovino zapisal kot legenda. Njegov duh je bil tako močan, da so si pri nemškem Volksvvagnu omislili njegovega naslednika. Oživljeni hrošč, zdaj uradno imenovan new beetle, ima torej pravico do "pravnega nasledstva". A kaj dosti več od tega, niti ne. Resnici na ljubo po zunanjosti beetle povsem spominja na svojega slavnega prednika. Ima ravno tako prijazne okrogle žaromete, izrazito izbuljene blatnike, ovalno streho in okrogle zadnje luči. Kot simbola preteklosti sta ostala tudi vazica za rože ob volanskem obroču in pokončno držalo na stebričku za vrati. CENA do registracije: 3.869.632 SIT (Porsche Slovenija, Ljubljana) Spomini na preteklost: vaza za cvetje in okrogli merilnik hitrosti. V Nemčiji davčne olajšave pri normativu D4 Cisti Mereedesovi motorji Ekologija igra eno ključnih vlog pri razvoju novih avtomobilov, v Nemčiji pa posebno čiste avtomobilske motorje stimulirajo z olajšavami pri davkih. Tako tudi pri Mercedes-Benzu velik del modelov izpolnjuje stroge normative o izpušnih emisijah D4. Normativi sicer še niso uzakonjeni, zato je do začetka veljave vsak lastnik novega vozila, ki ustreza tem normativom, ob registraciji deležen olajšave v višini 250 mark. Ob začetku pravne veljavnosti bodo lastniki teh vozil lahko izkoristili še olajšavo v višini 600 mark, od katere jim bodo že izkoriščeno vsoto 250 mark odšteli. O upravičenosti do ugodnosti nemške oblasti lastnike avtomobilov seznanijo tudi z uradnim obvestilom. Pri Mercedes-Benzu štirivaljni bencinski motorji z 2,0 litra gibne prostornine in šest- ter osemvaljni pogonski agregati navedeni normativ izpolnjujejo že od konca lanskega leta. To pomeni, da vključuje tako model razredov C in E, kot tudi povsem svežo limuzino razreda S. Enako velja za športne modele SLK, CLK in SL ter terenca razredov M in G. Vseh modelov oziroma različic znamke Mercedes-Benz, ki ustrezajo normativu D4 je skupaj kar 45. • M.G. +++ oblika ++podvozje in motorne zmogljivosti -^varnostna oprema Ampak po mehanični plati je novinec nekaj povsem drugega. Volksvvagnovi konstruktorji so ga postavili na osnovo, ki služi tudi golfu, škodi octavii, audiju A3 in seatu toledu. To pomeni, da se je motor z zadnjega dela preselil naprej in tudi poganja prednji kolesi. Z namestitvijo, ki so jo morali prilagoditi posebni obliki, je bilo kar nekaj dela, kajti zaradi oblega motornega pokrova je pogonski stroj potisnjen daleč nazaj. To je tudi botrovalo skoraj sredinski namestitvi sprednjih sedežev. Voznikovo delovno mesto je namreč daleč od vetrobranskega stekla in zgornja plastična površina armaturne plošče je precejšnja. Uporabnost potniškega prostora je zato precej okrnjena, kajti zadnja klop je potisnjena povsem nazaj in glavi potnikov sta nevarno blizu prtljažnih vrat. No, priznati je treba, da je glede prtljažnih zmogljivosti beetle boljši od hrošča. Osnovnih 209 litrov sicer ne obeta posebnega razkošja, za povečanje pa je potrebno naslonjalo klopi podreti kar v celem. Prtljažna vrata so sicer precej pokončna, vendar bi na steklu skoraj moral biti brisal-nik, posebej pa so se oblikovalci potrudili s kljuko, ki je spretno skrita pod znakom. Tudi armaturna plošča bi utegnila koga spomniti na Volkswagen beetle: originalna oživitev legendarnega prednika in očitno neminljiva okroglolična oblika. TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina, 3 vrata, 4 sedeži. Motor: bencinski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1984 ccm, 85 kW/115 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4081 mm, š. 1724 mm, v. 1498 mm, medosna razdalja 2508 mm, prostornina prtljažnika 209/5271. Najvišja hitrost: 185 km/h (tovarna), 188 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 10,9 s. Poraba goriva po ECE normativih: 11,8/ 6,9/ 8,71 neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 10,1 l —visoka cena —preglednost -plastika na armaturni plošči stare čase. Pred voznikovimi očmi je namreč osrednji okrogel merilnik hitrosti, manjša pa prikazujeta motorne vrtljaje in količino goriva. Stikala, ročice in nekatere druge podrobnosti spominjajo na ostale koncern-ske avtomobile, oblikovno pa je zanimiv trikraki volan. Potnike v beetlu varuje veliko serijsko vgrajene opreme, na primer obe čelni varnostni vreči in protiblokirni zavorni sistem. Precej bolj spartanski pa je avtomobil, ko gre za udobje in morda je tudi v tem del spomina na preteklost. Električni mehanizem za odpiranje stekel ter klimatska naprava sta kljub visoki osnovni ceni na voljo zgolj za doplačilo. lo dobro kos sicer precej težkemu beetlu, je pa tudi nekoliko bolj zahteven pri porabi, kar je delno mogoče pripisati tudi slabši aerodinamiki. Motor s svojim zvokom spet rahlo spominja na svojega predhodnika, a to je tudi edina' mogoča primerjava. Kljuka prtljažnih vrat je domiselno skrita pod znakom. Okrogline: nabuhli blatniki, luči in kupolasta streha. Bencinski Pri podvozju konstruktorji del motorne tako ali tako niso mogli zgreši-palete je 2,0- ti; avtomobil se odlično drži litrski štiri- ceste, dobro požira kratke cest-valjnik, ki so ne grbine in je nasploh prijeten ga pri Volks- za vožnjo. Le pri parkiranju je vvagnu poteg- potrebno nekaj več pozornosti, nili iz naftali- kajti zaradi okroglin je pregledna. To je mo- nost zlasti nad zadnjim delom tor, ki so ga nekoliko slabša, nekoč že upo- Sicer pa velja, da je beetle v rahljali, z ne- novih časih prilagojen tudi kaj predelave drugačnim ljudem. Pri pa ga bodo Volksvvagnu nič več ne poudar-postopno po- jajo ljudskosti, ampak bolj pre-nudili tudi v stiž. Vse, kar je povezano s to drugih mode- besedo, pa je seveda podvrže-lih. S svojimi no tudi kar zajetnemu kupu 115 konjskimi denarja. močmi je ze- • M. Gregorič, foto: Tina Doki Letos so nameravali v Kragujevcu izdelati 25.000 avtomobilov Vojna presekala Zastavine načrte Čeprav se kragujevška avtomobilska tovarna Zastava že od razpada nekdanjega avtomobilskega trga sooča s številnimi težavami, »J vsaj za domače potrebe in nekaj sosednjih držav skušali povečati proizvodnjo. Dokler jim vojna vihra ni dodobra porušila tovarne. Še ob začetku leta so v Zastavi načrtovali, da bo iz proizvodnih dvoran prišlo 25.000 osebnih avtomobilov, kar je v primer javi s 14.000, kolikor so jih izdelali lani, precejšnje povečanje Poleg tega naj bi izdelali še 1.200 tovornjakov in 2.000 posebni!) vozil, pri oživljanju proizvodnje pa naj bi jim izdatno pomagala jugoslovanska vlada. Ta je namreč že konec lanskega leta vseff službam državnih organov, javnim podjetjem in ostalim subjek tom, ki se napajajo iz državnega proračuna naročila, naj svojs avtoparke obnavljajo izključno z Zastavinimi avtomobili. Vsi, & bi se hoteli voziti z avtomobili druge znamke, bi morali vlad" zaprositi za posebno dovoljenje. Tako bi imeli v Zastavi možnost, da bi na domačem trgu spra-vili v promet 17.000 avtomobilov, pri izvozu pa so računali pred' vsem na Grčijo, Makedonijo, Egipt, Alžirijo in Poljsko. Potefl1 koje neslavno propadel poskus ponovne prodaje avtomobilovv Sloveniji, se je Zastava pogajala tudi s hrvaškimi podjetji. PraV tako so bile precej glasne govorice, da bi se kragujevška tovarn^ ki ima zastarelo tehnologijo in modele, ki niti po varnostni, ni'1 po ekološki plati ne ustrezajo evropskim normativom, lahk° dogovorila s katerim od evropskih avtomobilskih gigantov. ^ igri je bil poleg nekdanjega strateškega partnerja Fiata, tudi frafl' coski Peugeot, vendar dlje kot do pisem o namerah ni prišlo-Poglavitna ovira za morebitne tuje investicije so bile gospodar-ske sankcije zaradi krize na Kosovu. Po vojni se Zastavi piše Še slabše, tovarna je namreč poškodovana, Jugoslavija osamljenav mednarodni skupnosti, partnerja, ki bi oženil tako obubožan0 nevesto pa najbrž več ne bo. • M.G. m. dd KRANJ RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ, Tel., fax: 064/222-624 http://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI Znamka in tip vozila Letnik/barva Cena v SIT Cena v DEM Renault Trafic 2,0 1985 bela 154.350 1.540 Škoda Forman 135 LX 1991 zelena 177.450 1.770 BMVV316 1985 srebrna 210.000 2.100 Fiat Croma 1989 beš 294.000 2.940 Isuzu Aska LF 2,0 limuzina 1991 rdeča 310.000 3.100 Volkswagen Golf JXD 1985 rdeča 320.000 3.200 Fiat Panda 1000 tire 1993 bela 346.500 3.460 Suzuki Swift 1,0 GL 1991 bela 411.075 4.110 Renault 5 Campus/5v 1992 bela 422.625 4.230 Fiat Uno 90 CS 1991 met. modra 423.360 4.320 Subaru J 10 Justy 1990 srebrna 481.110 4.810 GL 4 VVD Ford Fiesta 1,1 IC 1990 bela 491.400 4.910 Honda Civic 1,4 Gl 1990 rdeča 581.175 5.810 Opel Vectra 2,0 1990 modra 640.500 6.400 Fenault 5 Five/5v 1994 bela 652.050 6.650 Hvundai Sonata 1,8 GLI 1993 bela 840.000 8.400 Volkswagen Passat GL 1990 rdeča 889.000 8.890 (karavan) Alfa Romeo 164 V6 turbo 1993 met. bordo rdeča 1.183.350 11.830 BMW 735 I 1987 met. siva 1.273.388 12.990 Opel Vectra 1,6 1996 met. viola 2.194.500 21.940 Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit z obrestno mero T+ 3,75 %, Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV? Na Mazdo 626 Ne boste verjeli: z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi modeli Mazde 626 do 10,3 % cenejši. Ali natančneje: kupci Mazde 626 boste privarčevali do 378 tisoč tolarjev. Hvala, gospod minister. Ljubljana: GAMA CENTER, tel. (061) 141 43 38 GRUDA, tel. (061) 26 82 83 A C0SM0S, tel. (061) 159 50 90 AMBROŽ LVM, tet. (061) 34 22 58 Maribor. AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50 Celje. STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj: AVTO MOČNIK, tel. (064) 24 16 96 Nova Gorica: AUTORENT, tel. (065) 28 460 Koper. QUALITY SERVICE, tel. (066) 38 983 Novo mesto: SIGMAC0M, tel. (068) 37 64 00 Radenci: MOHOR MM, tel. (069) 65 830 Murska Sobota: AVT0CENTER LEP0ŠA, tel. (069) 36 770 Brežice: BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 Zagorje: AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729 Črnogorski turizem po vojni Optimistične napovedi Pričakujejo veliko Slovencev, ki naj bi se za počitnice v Črni Gori odločili predvsem zaradi nizkih cen, je napovedal črnogorski minister za turizem. Vojna je končana, letošnjo turistično sezono pa Ljubljana, 13. julija - "Po treh burnih mesecih balkanske vojne je črnogorski turizem spet predstavljen v Sloveniji, ki pomeni na turistični karti Evrope ključno strateško točko", je prejšnji teden pozdravil slovenske novinarje Velibor Zolak, direktor Turistične organizacije Črne Gore. Črnogorski minister za turizem Vladimir Mitrovič je dodal, da je bila predstavitev Črne Gore pred dobrimi tremi meseci na sejmu Alpe Adria zelo uspešna. Po Ljubljanskem sejmu seje povpraševanje Slovencev za počitnice v Crni gori zelo povečalo. Zato so pričakovali, da bodo imeli letos poleti deset tisoč turistov iz Slovenije, kar je dvakrat toliko kot lani. Načrte pa so prekrižale napetosti in spopadi v tem delu Balkana. Med črnogorsko letalsko družbo Montenegro Airlines in slovensko Adrio Airways so že potekali dogovori o sodelovanju, ki pa se zaradi Za°stritve balkanskih razmer žal niso uresničili, je povedal črnogorski minister Vladimir Mitro-v'c. Dejal je še, da je turizem v ČrnLGori zaradi nenehne bližine vojne trpel deset let. "Turizem in vojna nikoli nista in nikoli ne bosta obstajala skupaj," je nedavne razmere na Balkanu opisal minister Mitrovič. V začetku devetdesetih je v Črni gori letovalo 12 do 15 tisoč Slovencev. Črnogorski minister za turizem je optimistično izjavil, da bo toliko Slovencev kmalu spet poč it ni kovalo v Črni gori. Za letos pa napovedujejo, da bo v črnogorskem primorju letovalo približno dva tisoč slovenskih turistov, saj so krizne razmere v tem delu Balkana prispevale svoj delež tudi k turističnemu utripu. lahko še rešijo, menijo na črnogorskem ministrstvu za turizem. Prepričani so, da bo velik del turistov letos prispel prav iz Slovenije, kajti zavedajo se, da se bo le redkokdo iz Evropske unije odločil za počitnikovanje na črnogorski obali. Poleg tega pa v Črni gori turistična sezona traja od julija do septembra, zato tudi letos pričakujejo, da se vrhunec turistične sezone šele približuje. Minister Vladimir Mitrovič je poudaril, da v vojni niso bili poškodovani turistični objekti, pa tudi črnogorska letališča niso bila tarča napadov. Letalski promet torej poteka nemoteno. Z ljubljanskega letališča tako dvakrat na teden jmmmBMM^ . *m vzletajo letala Montenegro Airlines, premišljujejo pa o uvedbi še tretjega tedenskega poleta. V Črno goro bodo turisti lahko poleteli, lahko pa se odločijo za potovanje z osebnim avtomobilom, saj je mejni prehod Debeli brijeg odprt. Premišljujejo tudi o ukinitvi cestnin, zavarovanje za avtomobile pa so že znižali za polovico, je dejal črnogorski minister za turizem. Povedal je še, da tujci za vstop v Črno Goro ne potrebujejo viz. Kaj pa cene? Minister za turizem je prepričan, da so bile cene že pred začetkom političnih napetosti konkurenčne in celo nižje od tistih na Hrvaškem. Da bi v Črno goro privabili čimveč turistov, bodo letos cene znižali za 10 do 30 odstotkov, je obljubil minister Mitrovič. Razmere v Črni Gori je minister za turizem opisal kot stabilne, oskrba tržišča je dobra, problemov z varnostjo pa v Črni Gori ni. Med vojno so sicer imeli nekaj težav z jugoslovansko vojsko, danes pa namesto njih mejne prehode in ostale pomembnejše točke nadzorujejo civilne oblasti, je zagotovil Vladimir Mitrovič. Tako se položaj na političnem področju vsak dan izboljšuje, koalicija je močna, saj ji ob strani stojijo vse pomembnejše mednarodne organizacije, je minister za turizem ocenil trenutni politični položaj v Črni gori. Direktor Turistične organizacije Črne Gore Velibor Zolak pa je dodal, da črnogorska oblast še nikoli ni bila tako močna kot danes. Špela Žabkar Tekmovanje za najlepšo znamko na svetu Drugo mesto slovenske znamk Kranj, 13. julija - Francoska novinarska hiša T1MBRO-PRESSE, ki vsaki dve leti organizira tekmovanje za najlepšo znamko na svetu, je minulo sredo podelila nagrade letošnjim nagrajencem. To tekmovanje je eden največjih in najbolj Prestižnih dogodkov, ki od leta 1991 dalje omogoča poštnim upravam, da filatelistom vsega sveta predstavijo svoje znamke. Pošta Slovenije se je s svojimi •zbranimi priložnostnimi znamkami tudi letos udeležila ^ga tekmovanja in dosegla drugo mesto med šestnajstimi znamkami posameznih poštnih uprav, uvrščenih v finale. Nagrajeno znamko, ki je posvečena ljubezni in prijateljstvu, je oblikovala gospa Darja Brečko. Slovenske poštne znamke so miniaturne umetnine, ki kot spomin in sporočilo zagotovo prispevajo k promociji Slovenije v svetu. Slovenija je letos s priložnostnima poštnima znamkama 21. maja obeležila 125-letni-co ustanovitve svetovne poštne zveze, isti dan so izšle tudi štiri znamke v seriji "živalstvo -konji" in znamka ob petem svetovnem prvenstvu reševalnih psov. Ze 7. maja je izšla redna znamka za 17.- tolarjev z motivom koruznjaka s Ptujskega polja; naslednaj izdaja priložnostnih znamk bo 16. septembra. Predstavitvena stran na internetu: http://www.posta.si. lillllill i ■ ■■ ■ wm mm m m PRIPRAVLJENI! Dobrodošli v svetu športa. 22. julija ob 9.00 otvoritev nove trgovine na Zoisovi i v Kranju. Hervis d.o.o., Šport in moda, Šmartinska 152 g, Ljubljana Integral Tržič, B&B Avto šola, Odisej in Pavel Drinovec Osem odličnih predlogov za osem nenavadnih izletov Tudi tokrat predstavljamo delček ponudbe štirih gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, ki so Vam pripravili osem imenitnih predlogov za izlete z zares zanimivimi programi za pester dan. Ko bo temno sredi belega dne Izjemen dan bo sreda, 11. avgusta 1999, še posebej med 9.26 in 14.40 uro. Popolni sončni mrk bo tedaj in celih 120 let bo razmika med prejšnjim (1961. leta) in naslednjim (šele 2081. leta) popolnim sončnim mrkom, vidnim v Evropi. Zato bomo 11. avgusta Radio Tržič, Gorenjska Tele-TV in Gorenjski glas zagotovili medijsko pokroviteljstvo enkratnemu izletu Turistične agencije Integral Tržič v Prekmurje. Zakaj tja? Ker bo le v delu Prek m u rja, na Goričkem, popolni sončni mrk res popoln, 100-odstoten. V naših krajih bo Luna prekrila Sonce "samo" 95-odstotno. Razlika je velikanska; najbolje jo je videti na lastne oči, seveda ustrezno zaščitene! Pri popolnem sončnem mrku "na sto procentov"je celih 60 sekund vidna sončna korona, nebo je rdeče, pri belem dnevu postane popolnoma temno, shladi se in vidne so svetlejše zvezde ... Prav zato Tur. agencija Integral Tržič v sredo, 11. avgusta, pripravlja izlet v enega od krajev na Goričkem, kjer bo viden stoodstotno popolni sončni mrk. Ker začne boleti vrat, če človek predolgo gleda v nebo, bo v okviru izleta še nekaj časa za popoldansko sprostitev v enem od naravnih zdravilišč v sklopu Radenske, d.d. - torej v Radencih, Banovcih ali Lendavi, in za izdatno večerjo po napornem dnevu. Zanesljivo ho to nepozaben izlet, edini takšen pred letom 2081! Kdor bo manjkal, mu bo res lahko žal. V časopisu, televizijski in radijski reportaži se žal ne bo dalo pričarati tega, kako "v živo" izgleda sončni mrk. Mimogrede: celo v Radencih bo "samo" 99-odstotni popolni sončni mrk. Ker bo na izletu tudi številčna ekipa iz uredništev medijev, ki so pokrovitelji izleta, se s prijavo zelo splača pohiteti. Integral Tržič bo za vse udeležence zagotovil tudi kakovostne filtre za varno gledanje sončnega mrka, da ne bo kakšnih nepotrebnih poškodb vida. Sonca nikoli ne glejte s prostimi očmi, saj je svetloba premočna za občutljive oči in za vedno lahko dobesedno prezge očesno mrežnico, kar na njej pusti trajne posledice - majhne slepe točke! Cena izleta je 5.700 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane bo Integralov izlet 11. avgusta 1.500 tolarjev cenejši kot za ostale! Torej samo 4.200 SIT. Posebna ugodnost bo tudi za vse, ki ste naročniki priključka Tele-TV po Gorenjskem, pa tudi rednim poslušalkam in poslušalcem Radia Tržič so pripravili posebno presenečenje. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljica-Kranj-Škojja Loka-Zhilje-Vodice-Moste- Kam-nik-Goričko. Če bo dovolj interesentov iz Zgornje-savske doline, bo avtobus začel vožnjo na Jesenicah in po stari cesti skozi Žirovnico. Pod Veliki Klek samo 4.600 SIT Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ bo ponovno v soboto, 7. avgusta, ustregla vsem, ki se želite še v tem tisočletju povzpeli na dobrih 2500 nadmorske višine pod mogočni Veliki Klek (Grossglockner), najvišjo avstrijsko goro. Že sama vožnja po Alpski cesti je res izjemno doživetje, saj useki v sneg sredi poletja še zmeraj presegajo višino dva metra! Avtobusni izlet ho 7. avgusta, bo vodil Franc Šenk, odličen poznavalec krajev, skozi katere pelje Alpska cesta in o njihovi pestri zgodovini priča že samo slovensko ime krajev, npr. Sveta kri (Heiligenblut). Za vse kraje, vključno z imeni gora, Franci Šenk pozna slovenska imena in tudi zato v tem razpisu Turistična agencija Integral vabi na Veliki Klek, drugi organizatorji pa na Grossglockner. Vožnje je kar precej, višinske razlike tudi, zato bo avtobus odpeljal zgodaj zjutraj iz Ljubljane, s postanki v Medvodah, Škofji Loki, Žabnici, Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici ter še na Jesenicah. Tržičani bodo lahko vstopili (in izstopili) na Mlaki ali na tržiški avtobusni postaji. Povratek pozno zvečer v obratni smeri. Cene: 4.600 tolarjev, vendar ekskluzivno samo za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane, za ostale 5.700 SIT. Za popotnico bo poskrbljeno, za primerno obutev in obleko (na 2500 metrih običajno ni preveč vroče!) pa poskrbi vsak sam. Izlet bosta 7. avgusta spremljala tudi Gorenjski glas, kot medijski sponzor izleta, ter Pivovarna Union. Grad Ojstrovica, Vrbsko jezero, Celovec V sodelovanju z MESTOM CELOVEC Turistična agencija INTEGRAL TRŽIČ tudi v zadnjem poletju tega tisočletja nadaljuje tradicijo poletnih izletov po avstrijskem Koroškem, ki jih je pred leti začel Gorenjski glas. Drugi letošnji super izlet po avstrijskem Koroškem bo že to soboto, 17. julija. Turistična agencija Integral Tržič Vas bo z najudobnej-šim klimatiziranim turističnim avtobusom popeljala po deželi jezer in gradov, po sobotnih nakupih v koroško prestolnico Celovec in z luksuzno ladjo po Vrbskem jezeru. Za prijetno vzdušje bo skrbel har-monikarski trio Voščenka. Cene: ekskluzivno samo 2.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in tudi za ožje družinske člane; za nenaročnike 4.000 tolarjev. Ker bo program izleta namenjen tudi kratkemu sprehodu po zgodovinskih drobcih slovenstva na oni strani Karavank z obiskom gradu Ojstrovica in Knežjega kamna na Gosposvetskem polju, Turistična agencija Integral Tržič na izlet posebej lepo vabi mlajše udeležence in zato je za vse, stare do 15 let, cena celodnevnega potepanja zgolj 1.500 tolarjev. Integralov avtobus bo zjutraj začel rajžo na Jesenicah, skozi Žirovnico, Lesce, Radovljico in Kranj; Tržičani bodo lahko vstopili na Deteljici. Povratek bo skozi Karavanški tunel in zato bo možno izstopati na istih postajah, kot zjutraj vstopati. Tudi pri julijskem Integralovem izletu bodo to soboto ekskluzivno zraven: Mesto Celovec; Gorenjski glas kot medijski pokrovitelj izleta; harmonikarski Trio Voščenka, Dejan Raj , Bojan Jerič, Štefan Arh; Pekarna Kranj in Pivovarna Union s popotnico. V Gorenjskem glasu in v Časopisu ČOF boste našli reportažo z izleta, ki jo bosta pripravila Sergeja Valjavec in Andrej Mali. Na Trsat in v Opatijo spet 14. avgusta Turistična agencija ODISEJ Kranj sporoča, da za kopalni izlet v Opatijo naslednjo soboto, 24. julija, prijav ne sprejema več. Čez slovensko južno mejo, na kopalni izlet v Opatijo, v prelepe zalivčke v Moščenički Dragi ter do znamenite cerkvice na Trsatu, pa Vas Turistična agencija Odisej Kranj vabi ponovno sredi naslednjega meseca v soboto, 14. avgusta. Za tiste, ki menijo, da jim ni treba prehoditi 275 stopnic po romarski poti na Trsat, bo vožnja navkreber možna tudi z Odisejevim avtobusom. Za pot, ki se bo 14. avgusta začela kar zgodaj zjutraj, bo Turistična agencija Odisej pripravila popotnico, zvečer pa večerjo v Opatiji. Cena celodnevnega sobotnega izleta 14. avgusta je nespremenjena Koral in znaša 3.300 tolarjev, kar pa Odisej ekskluzivno O^^L^ ^^L^ zagotavlja "^^^fck samo m.............. \ imiiii..... \ \ naročni- kom Gorenjskega glasa in ožjim družinskim članom, za udeležence, ki nimajo Gorenjskega glasa, je cena celodnevnega izleta v Opatijo 4.500 tolarjev. Za otroke do 15 leta samo 2.200 tolarjev. Na izletu z Odisejem v Opatijo in na Trsat bo tudi 14. avgusta Božena Avsec zastopala Gorenjski glas, medijskega pokrovitelja izleta, in bo o njem pripravila reportažo za tiste, ki še razmišljate, ali rajžali z Odisejem na kopanje v Opatijo. Na kopanje tudi v Rabac Tudi Turistična agencija Integral Tržič vabi na kopanje v tujino, na hrvaško obalo, v priljubljeni Rabac. Celodnevni avtobusni izlet bo zadnjo soboto v tem mesecu, 31. julija. Cena izleta je samo 3.100 tolarjev na osebo, vendar Integral Tržič to ceno omogoča samo naročnikom Gorenjskega glasa, z družinskimi člani. Za otroke do 15. leta zgolj 2.500 SIT. Za udeležence, ki niso naročniki Gorenjskega glasa, je cena 4.000 tolarjev. Relacija avtobusne vožnje: Tržič-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Med-vode-Ljubljana-Rabac. Odhod bo zgodaj zjutraj, v Rabcu bo organizirano kosilo, ki je že vključeno v ceno. Ker se pri plavanju porabi precej energije, bo poskrbljeno tudi za popotnico in osvežilne pijače, koliko jih je možno zložiti v hladilnik turističnega avtobusa. Le-ta bo seveda klimatizirizan in zato Integral zagotavlja, da je tak izlet udobnejši, brez-skrbnejši in cenejši kot naporna vožnja z lastnim avtom v dolgih kolonah. Po brzicah reke Krke V B&B Avto šoli pripravljajo še en zanimiv izlet, ki bo naslednjo soboto, 24. julija: dan bo namenjen čolnarjenju po brzicah reke Krke, ogledu rastlinjakov podjetja Agrariacvetje Čatež, ki skupaj obsegajo celih pet hektarov, dan bo zaključen z večerjo v priljubljenem Penzionu LES v Čatežu. Verjetno se bo našel kdo, ki bo v krki tudi zaplaval, saj so se v zeleni reki najbolj trmasti kopali že pred dobrim tednom.Ker bo izletniški dan dolg, bo poskrbljeno za izdatno popotnico. Udoben B&B avtobus bo vožnjo začel v Radovljici, s postanki v Kranju, Žabnici, Škofji Loki in Medvodah. V B&B Avto šoli bodo naročnikom Gorenjskega glasa zagotovili izjemno ugodno ceno super izleta po brzicah Krke, samo 3.700 tolarjev. Za ostale je cena 4.900 tolarjev. Z izleta obljubljamo reportažo v Gorenjskem glasu, zanjo bo j)oskrbela Marija Barle. Tudi Gorenjska ima prelepo kraško jamo Še eno gorenjsko povabilo iz B & B Avto šole Kranj, ki ima tudi udoben turistični avtobus in vas to soboto, 17. julija, vabi na izlet v BOHINJ, oazo miru. Avtobus bo dopoldan odpeljal iz Medvod, s postanki v Škofji Loki, Žabnici, Kranju, Radovljici ter na Bledu. Člani Društva za raziskovanje jam Bled bodo pripravili ogled izredno zanimive, 300 metrov dolge kraške jame Pod Babjim zobom v bli- žini Bohinjske Bele. V programu izleta je obisk sirarskega muzeja v Stari Fužini s poku šino bohinjskega sira in znamenitih lukenj, seveda bo sir možno kar v sirarni tudi kupiti. Po dokaj napornem dnevu bo čas za večerjo v Gostilni ROT na Bohinjski Beli. Cena izleta z B&B Avtošolo je samo 2.500 tolarjev, vendar izključno za naročnike Gorenjskega glasa ter za ožje družinske člane; za ostale 3.700 tolarjev. Število udeležencev izleta je omejeno zgolj na 30, zaradi varnosti pri izvedbi ogleda jame Pod Babjim zobom. Za ta izrazilo gorenjski izlet je seveda Gorenjski glas prevzel medijsko pokroviteljstvo, zato bo v avtobusu A&B Avtošole tudi Mirjam Pavlic s fotoaparatom in beležko; čelado ji bodo posodili jamarji. Topla reka Kolpa in hladna vinska klet Sredi naslednjega meseca, v soboto 14. avgusta, bo Pavel Drinovec pripravil izlet na Kočevsko in v Belo Krajino. Precej časa bo za kopanje ali le čofo-tanje v topli reki Kolpi, v Metliki bo organiziran obisk vinske kleti. Pavel bo kolpski kopalni izlet začel v Radovljici, s postanki v Kranju, Žabnici, Skojji Loki, Medvodah in Ljubljani. Ostale informacije za vse IZLETE, pri katerih Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave. Na vseh izletih organizatorji zagotovijo avtobusni prevoz tako, da ob odhodu in na povratku prevozijo čimveč Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih - nikakor pa ne izven registriranih AP! Zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, na katerem avtobusnem postajališču bi želeli počakati avtobus, da bodo to vnaprej vedeli tudi vozniki. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - poslovni partnerji, s katerimi sodeluje Gorenjski glas, verjamejo in zaupajo, da so Vaše prijave zanesljive in bodo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav le še to: ko se prijavite za izbrani izlet, s tem rezervirate enega od sedežev in vse, kar sodi v program. Rezervacija IZBRANIH OŠTEVILČENIH sedežev ob prijavi je prav tako možna, vendar izključno S PLAČILOM celotne akontacije. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem hipu pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Zato se upošteva splošne uzance organizatorjev turističnih potovanj, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno organizatorju poravnati del cene v skladu s splošno veljavnimi pogoji. lootscJ XSARA KLIMA ŽE ZA 99.999 SIT ALI PRESENEČENJE Kodirni ključ, tonirana stekla, kontrolna luč za servis, odbijači v barvi karoserije www.citroen.si SAXO ZELO UGODNA CENA ZA UDOBEN FRANCOSKI AVTO Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, zvočni opozorilnik prižganih luči Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper KRONIKA Torek, 13. julija 1999 ureja: Helena Jelovčan 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Skoraj po letu dni prijeli roparja izpred Abanke Roparja zamikal denar, ki ga je ženska preštevala v avtu Kriminalisti "krim" urada iz kranjske policijske postaje so 35-letnega M. L. iz Tržiča prijeli 6. julija z "intenzivnim delom in zbiranjem obvestil", torej skoraj leto dni po storjenem ropu. Kranj, 13. julija - Grozodejstva, za kakršna smo bili prepričani, da se dogajajo samo v Ameriki, vse bolj postajajo tudi del našega življenja, smo zapisali po lanskem ropu, ki se je 23. junija °krog 15.45 zgodil pred Abanko na Bleivveisovi cesti v Kranju. Kljub dokaj natančnemu opisu roparja - skica njegovega Portreta je bila objavljena tudi v medijih - so kriminalisti za storilcem dolgo oprezali. Po opisu naj bi bil star okrog trideset let, visok približno 170 centimetrov, suhe postave, koščenega obraza, zelenkastih oči, kostanjevih srednje dolgih ravnih las, v ušesu pa naj bi imel srebrn uhan v obliki križca. Z intenzivnim delom in zbiranjem obvestil, kot imajo navado reči, so kriminalisti roparja prijeli 6. julija letos, torej skoraj leto dni po storjenem kaznivem dejanju. Pri njem so opravili hišno preiskavo, ga za 48 ur pridržali, nato pa ga skupaj s kazensko ovadbo odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil Aleksander Koporec, predstavnik za stike z javnostjo v Policijski upravi Kranj, je ropa utemeljeno osumljen 35-letni M. L. iz Tržiča. Lanskega 23. junija dopoldne je odšel v Kranj, s seboj pa vzel večji lovski nož. V Kranju naj bi se M. L. postavil na glavno avtobusno postajo nasproti Abanke. Po desetmi-nutnem čakanju je na pločniku pred banko opazil parkiran osebni avto R clio in v njem Kranjčanko S. H. Stopil je do njenega avta in sedel na sopotnikov sedež. Očitno je bilo, da je S. H. pravkar prišla iz banke, saj je v avtu preštevala denar, ki ga je pred tem dvignila. Tržičan naj bi S. H. naslonil nož na vrat in ji ukazal, naj odpelje do Golnika. Ženska se je - nič čudnega - močno prestrašila, zato je roparja ubogala in odpeljala proti Kokrici ter naprej proti Tenetišam. Tu ji je ropar ukazal, naj zavije proti deponiji komunalnih odpadkov. Na deponiji je S. H. ustavila, neželeni sopotnik pa je od nje zahteval torbico. Pregledal jo je in vzel 402.000 tolarjev ter 100 nemških mark. Z deponije ga je ženska morala odpeljali do piceriji Orli, od tam pa še nazaj v Kranj. Pri gostinskem lokalu Mini bar v Kranju je ropar izstopil in se peš napotil proti centru mesta. Po Kazenskem zakoniku Slovenije je za kaznivo dejanje ropa, ko storilec vzame tujo premično stvar z namenom, da si jo protipravno prilasti tako, da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, zagrožena kazen z zaporom od enega do desetih let. Če je vrednost ukradene stvari velika in je šlo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom najmanj treh let. Edini odmevnejši rop, ki se je letos zgodil na Gorenjskem, je bil 6. marca v Zgornjih Gorjah, kjer je osumljeni 21-letni Jeseničan R. G. maskiran in obrožen s pištolo oropal pošto. Odnesel je dobrih 444 tisočakov. • H. Jelovčan Policisti začasno zasegli že sedemdeset vozil Ne pomaga niti več kaznovanja Gorenjski policisti so v prvem letošnjem polletju napisali kar 23.626 denarnih kazni in predlogov sodnikom za prekrške, tri odstotke vec kot lani, prometna slika pa kljub temu ni nič ugodnejša. Kranj, 13. julija - Odstopanj v številu prometnih nesreč in smrtnih žrtev v obeh primerjalnih obdobjih skoraj ni. Medtem ko se je v prvem lanskem polletju na gorenjskih cestah zgodilo 1250 prometnih nesreč, jih je bilo v letošnjem le sedem manj. Lani je v šestih mesecih umrlo dvajset ljudi, letos devetnajst. Da zgolj represija ni tisto, kar bi na naše Jem začasno zasegli že sedemdeset motornih vozil. V Da so mamila vse bolj prisotna tudi v prometu, potrjuje letošnjih 25 pozitivnih strokovnih pregledov krvi in urina med vozniki. Zanimivo je, daje kar 29 sumljivih \vznikov tak pregled odklonilo, kar po zakonu pomeni priznanje krivde. ceste prineslo več miru, je torej vse bolj očitno. Po drugi strani pa; kaj šele bi bilo, če bi policisti puške vrgli v koruzo? Letos so najhujšim cestnoprometnim prekrškar- V soboto ob štirih zjutraj so škofjeloški policisti na regionalni cesti v Skojji toki ustavili voznika osebnega avta, 33- letnega Zvonka Š., kije na alkotest napihal 3,35 grama alkohola. večini primerov je njihov ukrep "potrjen" tudi pri sodnikih za prekrške, če pa ne, policisti vložijo pritožbo na senat sodnikov za prekrške v Ljubljani, saj, kot pravijo, vsak tak zaseg temeljito pretehtajo ter avto ali motorno kolo začasno odvzamejo res le najhujšim povratnikom. Razen rednih nadzorov prometa imajo gorenjski policisti vsak teden tudi vsaj eno skupno akcijo. V petek so med deveto zju- traj in eno popoldne bedeli na glavni gorenjski prometnici med Karavankami in Torovim. Med 131 ustavljenimi vozniki je bilo kar 66 prekrškarjev. V soboto med četrto popoldne in polnočjo so policisti ustavili 142 voznikov. Kar 95 jih je kršilo cestnoprometne predpise. Petim od devetih voznikov, ki so pihali, je alkotest pokazal nad 0,5 grama alkohola. Eden je preizkus odklonil, enega so pridržali, ker s prekrški ni odnehal, enemu pa zasegli avto. Prometni inšpektor iz Policijske uprave Kranj Leopold Pogačar je včeraj postregel tudi z rezultati junijskih analiz strokovnih pregledov krvi in urina. Analiziranih je bilo 24 vzorcev, med njimi je bilo devetnajst pozitivnih. Mesečno povprečje je 0,90 grama alkohola na kilogram krvi. Največja doza je znašala 2,75 grama. • H. Jelovčan KRIMINAL Ponarejeni dokumenti za tovornjaka Kranj - Kriminalisti kranjskega urada kriminalistične službe so J*aziskali kaznivo dejanje ponarejanja listin, ki sta ga osumljena 26-•etni G. Š. in leto starejši M. P, oba iz Ljubljane. Avstrijski varnostni organi so 17. junija slovenskim policistom na mejnem prehodu Karavanke izročili 25-letno Ljubljančanko N. T. Ugotovili so namreč, da je v tovornjaku Mercedes-Benz, ki ga je ^ozila, za kabino prirejen prostor za prevoz ljudi. Tovornjak naj bi D,l last G. Š., kriminalisti pa so zelo natančno pregledali prometno dovoljenje, ki gaje N. T. pokazala, ter ugotovili, daje ponarejeno. Ponarejena naj bi bila tudi zavarovalna karta mariborske Zavarovalnice. Pri osebnem pregledu N. T. so kriminalisti našli tudi ponarejeno ^ozniško dovoljenje na ime 24-letnega Ljubljančana K. M. ponaredil naj bi ga P. M. Kriminalisti so zasegli vse ponarejene dokumente, tovorno vozi-°« S. G. in P. M. pa kazensko ovadili. Učitelj zlorabil nekdanjega učenca Kranj - Kaznivega dejanja spolne zloraoe slabotne osebe je osumljen 42-letni J. V. iz Kranja, ki na tečajih poučuje prek svojega podjetja. J. V. naj bi 20. maja popoldne spolno zlorabil 20-lctncga fanta, svojega nekdanjega učenca, nekoliko zaostalega v razvoju. Po daljšem času naj bi se srečala v Kranju in se pogovarjala o zaposlitvi. S pretvezo, da ima zanj dobro službo, naj bi J. V. fanta zvabil v zaprt prostor in ga spolno zlorabil. Fant se mu zaradi strahu in spoštovanja ni upiral. Svojo duševno stisko je naslednji dan zaupal centru za pomoč žrtvam, prek katerega so kriminalisti prišli tudi do osumljenca. J. V. se prek svojega podjetja ukvarja s poučevanjem. Poučuje na tečajih, sicer pa ni učitelj po poklicu. Njegova žrtev je bil na tečaju, ki ga je organizirala šola in na katerem je predaval J. V. Za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe je po Kazenskem zakoniku Slovenije zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let zapora. • H. J, 13. julij - dan šoferjev in avtomehanikov Kranjčani praznujejo v Kočevju £rani» 13. julija - Člani kranjske zveze - skupaj jih * 320 - bodo praznovali pri pobratimili v Kočevju. ajnkajšnja zveza namreč ob tem priložnosti zaznamuje p""'50. obletnico podjetja Avto Kočevje. redsednik kranjske ZŠAM Albin Zevnik vabi člane, da se Priaružujo na avtobusu, ki bo v soboto peljal v Kočevje. aj mest je še prostih, prijave pa sprejemajo v prostorih aVtZe na ^ar,oran (Remont). Seveda pa kranjski šoferji in 2 °mehaniki zgolj ne veseljačijo, nasprotno, vse leto so 0 delavni. Tako so tudi letos opravili učne ure o prome- tu za učence četrtih in osmih razredov osnovne šole, sodelovali na tekmovanju Kaj veš o prometu v Naklem, pomagali prvošolčkom prebroditi prve šolske dneve na poti od doma do šole, v skrbi za boljšo varnost pa tesno sodelujejo tudi s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter z inšpektoratom kranjske policijske uprave. Ugotavljajo namreč, da zakon o varnosti cestnega prometa na Gorenjskem ni prinesel želenih rezultatov, po njihovem bi morala biti policija še bolj aktivna. • H. J. Koza je zašla Jesenice - Ljubiteljica narave in živali je v petek obvestila jeseniške poklicne gasilce, da že nekaj dni opazuje izgubljeno kozo na skalni polici v Rdečih skalah. Gasilca sta se podala v reševanje. V težko dostopnih skalah sta žival sicer našla, vendar pa je pred njima zbežala v neznano. Očitno le ni bila ujeta na skalni polici. • H. J. NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Ga je ubila elektrika? Tržič - 55-letni Tržičan V. T, ki je v četrtek pomagal pri varjenju železnega podstavka na betonsko ogrado letnega kopališča, je po prevozu v bolnišnico Golnik umrl. V. T. je je varil s svojim aparatom, ki gaje priklopil na dva po 20 metrov dolga podaljška v vtičnico garderobe. Ko je delo že skoraj končal, je prišel do njega tržiški reševalec iz vode. V. T. je stal na prvem klinu metrske lestve. Ko je bil reševalec kakšna dva metra stran od njega, gaje začelo tresti. Omahnil je z lestve. Reševalec je brž odklopil varilni aparat iz električnega podaljška in položil V. T. na tla ter mu dal prvo pomoč. Drugi delavci so poklicali v tržiški zdravstveni dom. V. T. so odpeljali v bolnišnico na Golnik, kjer pa je po prevozu umrl. V. T. je bil srčni bolnik, pred kratkim je preživel infarkt. Ker natančnega vzroka smrti niso mogli ugotoviti, so v golniški bolnišnici odredili sanitarno obdukcijo trupla, ki sojo opravili v Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Policisti so -poslali varilni aparat na pregled v centralni kriminalistično I tehnični laboratorij, nesporno pa ugotovili, da tuje krivde za | smrt V. T. ni. • H. J. I___ Nenadoma zapeljala levo Podbrezje - 37-letna Zdenka Ž. iz Kamnika je v nedeljo ob pol enajstih zvečer z osebnim avtom honda civic 1,4 vozila po glavni cesti od Tržiča proti Kranju. V bližini Podbrezij je iz neznanega vzroka zapeljala levo s ceste na travnik, vozila po njem dobrih 43 metrov, nato pa čelno trčila v podporni steber nadvoza hitre ceste. Po trčenju je avto bočno drsel, zadel v zemeljski nasip in se prevračal. Med prevračanjem je voznico vrglo iz avta. Huje ranjeno so odpeljali v bolnišnico, na avtu pa je za 1,3 milijona tolarjev škode. • H. J. Oče padel na hčerko Krvavec - Precej nenavadna nesreča se je v četrtek zgodila pri domu na Krvavcu. Dva očka, Kranjčana, sta se s svojima otrokoma gugala na težiščni gugalnici. Ko so se naveličali, je 30-letni J. A. na tla najprej odložil svojo 16-mesečno hčerko, nato pa nameraval sestopiti še sam. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel na hčerko, ki je z glavo udarila ob tla ter za kakšnih pet minut izgubila zavest. Prva ji je pomagala mamica, sicer medicinska sestra, nato pa jo je policijski helikopter huje ranjeno prepeljal v Klinični center. • H. J. Gore niso od muh Kranj - Da se sezona osvajanja gorenjskih planinskih in gorskih vrhov bliža vrelišču, dokazujejo tudi vse pogostejše nesreče. Minule dni ni bilo nobene smrtne, zato pa kar nekaj zvinov, bušk, pretresov... Kranjski gorski reševalci so v petek proti večeru pohiteli pomagat francoskemu državljanu Bernardu N., ki je z Janezom Ć. odšel s planine Polane proti Kriški gori. Na Tolstem vrhu sta zgrešila pot. Francozu je med hojo spodrsnilo in je padel kakšnih 50 metrov globoko. Poškodovai si je koleno in golen. Reševalci so ga s helikopterjem prepeljali v jeseniško bolnišnico. Bohinjski reševalci so tega dne posredovali dvakrat. Pomagali so nemški državljanki Hannelore C., ki ji je pri sestopanju s hriba Rudnica proti Senožetom nad Srednjo vasjo spodrsnilo na ozki poti in si je poškodovala nogo. Nemka Ruth E. pa je sestopala po strmi gozdni poti z Uskovnice proti Vojam. Tudi njej je spodrsnilo in onesposobilo gleženj. Podhlajeni planinec Mojstrana - V domu Planika pod Triglavom so v soboto potrebovali strokovno pomoč za delno podhlajenega planinca. Prišla je dežurna zdravnica dr. Pogačarjeva, ki je ocenila, da podhla-jenec ostane v domu, saj prenos v dolino ni prišel v poštev, helikopter pa zaradi slabega vremena ni mogel poleteti po planinca. Posadka je z Brnika odšla ponj naslednje dopoldne. V reševanju so sodelovali tudi mojstranški gorski reševalci. • H. J. Kje je zagorelo Kranj - Tudi minuli konec tedna so gasilci kar na nekaj koncih krotili požrešne zublje. Tako so Kranjčani v četrtek proti večeru v pičlih desetih minutah pogasili dvoprostorski poliestrski kiosk pred transformatorsko postajo na Okroglem. Kiosk in oprema v ivjem so uničeni, vzrok požara pa še ni raziskan. Mogoče je, da gaje povzročil stik na napehavi oziroma v električni omarici, ki jo bodo pregledali v centralnem kriminalistično tehničnem laboratoriju v Ljubljani. V noči s petka na soboto, dobre ure po polnoči, je zagorelo v trisobnem stanovaruu v desetem nadstropju stanovanjskega bloka na Gorenjskega odreda 16 v Kranju. Gorelo je v kuhinji okrog štedilnika. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci. Stanovalca sta dobila začasno zatočišče pri sosedih. Škoda še ni ocenjena, zagotovo pa ne bo majhna, saj je ogenj povsem uničil kuhinjo. V nedeljo popoldne se je kadilo iz stanovanja na Gradnikovi v Radovljici. Domači gasilci so ugotovili, daje stanovalec zaspal, medtem ko se je smodila hrana v loncu na štedilniku. Gasilci so lonec odstavili, izključili štedilnik in prezračili stanovanje. • H. J. Nezgoda med vleko letala Brnik - Letalski mehanik je v soboto nekaj po enajsti zvečer z vlečnim vozilom vzvratno vlekel letalo CRJ Adrie Airways po t.i. rulni stezi proti matičnemu hangarju. Iz neznanega vzroka je vlečni drog počil in se staknil. Dogajanje je opazil mehanik v kabini letala, ki je letalo zaviral, vendar pa ga zaradi prekratke razdalje ni mogel pravočasno ustaviti. Na letalu je poškodovan koren krila, škoda znaša približno 3,6 milijona tolarjev, na vlečnem vozilu pa prednji levi del. Zaradi nezgode je bila rulna steza A zaprta eno uro. • H. J. Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži -Gorenjski glas nagradi Tudi v današnji poletni številki Gorenjskega glasa Vas želimo spomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je naša sodelavka Simona Jakovac - s ske-nerjem, miško in računalnikom - obkrožila eno udeleženko prireditve. Če nas obkroženka SAMA pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: povabilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, na katerih Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj izleta. To bo lahko realizirala kadarkoli tja do 6. januarja leta 2001, ko ji bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno petka, 16. julija, do 13.30 ure. Naša telefonska številka za klic: 064/ 223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. TV KRANJSKA Dokomentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA julija 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Trio in trije ansambli harmoniko in tudi poje, skrbi hkrati uspešno tudi za promocijo enega od treh ansamblov. Zakaj enega od treh? Edo in Roman namreč še vedno (nepoklicno) igrata v Avstriji. Roman igra v Avstriji pri zasedbi Sil-bersee echo, Edo in Dejan pa pri skupini Alpen Jazz. Slednja se je predstavila tudi na letošnjih prireditvah Pod Jenkovo lipo. Sicer pa sta, kot nam je zaupal Dejan, Edo in Roman enojajčna dvojčka, rojena v juniju. Leto pa lahko samo ugibate. Slovenska zasedba Trije kifelčarji je še najmanj poznana, vendar pa člani s tem imenom še najbolj zadovoljni, saj imajo veliko prijateljev .Zanimivo pobudo so nam dali člani ansambla Trije kifelčarji. Po tem, ko smo na prvo vprašanje, ki smo ga objavili danes teden, dobili v uredništvo kar precej obojih odgovorov; takšnih, ki ansambel Trije kifelčarji poznate in tudi takšne, da jih ne, so fantje predlagali, da so pripravljeni nastopiti na srečanju vseh tistih bralcev Gorenjskega glasa in ljubiteljev narodnoza-bavne in zabavne glasbe, ki so jih pripravljeni poslušati. Zato je tokrat takšno tudi naše drugo vprašanje v kuponu. Skoraj zatrdno smo prepričani, da bomo Gorenjski glas Več kot časopis skupaj l ansamblom Trije Kifelčarji prireditelji srečanja za njihove ljubitelje. Kdaj? Odvisno od tega, kako zagreti boste za to srečanje. Prepričan pa sem, da bo srečanje, se boste z odgovori odločili zanj, zanimivo, zabavno in veselo. Dejan Podgoršek, vodja ansambla Trije Kifelčarji: "Ste za to, da se dobimo na srečanju z vsemi tistimi, ki nas že ali pa nas še ne poznate?" Trije Kifelčarji, če še ne veste, so člani kar treh ansamblov. Edo in Roman, ki sta že prekaljena glasbenika, saj sta igrala že pri ansamblu bratov Poljanšek, ansamblu Lipa, ansamblu Na sončni strani alp, Slovenskem kvintetu in še pri nekaterih znanih ansamblih, sta bila nekaj časa tudi poklicna glasbenika. Vodja ansambla Trije Kifelčarji Dejan Podgoršek, ki igra klaviature, GLASBENIKI MESECA - KUPON Koliko let že igra ansambel Fantje z vasi? Ime in priimek:_,_,_ Naslov:__;_ Pošta:__-\ . " Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: POLETJE Zanima me samo eno, kako bo na ljubezenskem področju v letošnjem letu? Z drugimi področji mojega življenja sem zadovoljna. Hvala in lepo pozdravljeni! ARION: Iz vaše astrološke karte izhaja, da se po eni strani prepleta previdnost in stvarnost, po drugi pa celo izbirčnost. Znate biti tako trezni in preudarni, kot strastni. Seveda so to protislovja, vendar se dobro zavedate, da je potrebno vse dobro premisliti. To je po eni strani ovira, bolj bi se morali prepustiti toku dogodkov, razum pa enostavno v določenih situacijah izključiti. Se vedno bo v ospredju vaša podzavestna želja po stabilnosti in varnosti, ki si jo želite doseči za vsako ceno. Zato se vam bo zdelo neumno zapravljati svoj prosti čas z ljudmi, za katere menite, da niso dovolj resni ali primerni za zvezo z vami. Prednost bodo vsekakor imeli kozorogi, tudi kak vodnar bi vas znal čustveno prebuditi. Prijateljstvo, ki ga imate že v sedanjosti, vam veliko pomeni in se bo poglobilo, vendar to ne bo intimna veza. Ta moška oseba je zgolj vaša sorodna duša, ki utripa ne enaki frekvenci kot vi. Ta vez je dragocena in jo boste gojili in negovali do konca življenja. Najbolj idealen čas za ljubezen se vam izkazuje maja, oktobra in še novembra. V letošnjem letu boste zagotovo zadovoljni tudi na ljubezenskem področju, saj vam vsi astrološki položaji kažejo in stabilnost, varnost ter na ustvarjanje varne prihodnosti. Tudi jaz osebno vam želim veliko sreče. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (će ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124. 40001 Kranj. Zoisova I. ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje j odpravo blokad ] 090 42-66 l S OSEBNO, PISNO inf. = i 041/404 935 . ASTROLOGIJA PREROKOVANJE PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, ^ SVETUJE VAM DOtORES N0N-ST0P 2 041/519-265 2 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061/790 360 Vprašanje: Katera tiskarna tiska Časopis 99? Nagrada : šest mesečna naročnina PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič, tel: 061 123 28 72 Vprašanje : Ime materiala za brisače? Nagrada : darilo Modiane Odgovore pošljite do sobote, 17. 7. 1999 NTR LOGATEC, p.p. 99. 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 27. 6. 1999: - Stop 300 Tolarjev Shop, Ljubljana, Celje, Murska Sobota: Drago Zver, Veržej - PE MODIANA, Ljubljana - Vič: Mojca Mavec, Žabnica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:061/74l 612 TUDI DRUGJE JE LEPO ^ ... popotniška doživetja, ideje, zanimivosti, običaji, glasba... ... vsak četrtek ob 16.50 .. 88.9 in 95,0 MHz Radio Tržič... "Oženil, oženil se bom., na "Semiški ohceti" V SOBOTO. 17. 7. 1999. V BELI KRAJINI Program priredilve: od II. ure do 11.30 Sprejem poročnih parov pri /upanju občine Semič od 12. ure do 13.30 Slavnostno kosilo ob 14. uri Prošnjači in prevoz bale ob 15. uri Po nevesto, sprevod s kočijami in vozovi v kaščo ob 16. uri Sranganje pri gasilskem domu ob 16.30 uri Ponovna predstavitev poročnih parov na odru od 17. - 18.20 ure Poroka v poročni sobi - v muzejski stavbi od 18,30 - 19.10 Poroka v farni cerkvi sv. Štefana od 19.30-20.30 Svatbeni obred ob 20.30 - do jutranjih ur Ohcert - slavje na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu v Semiču. FS Semiška ohcet bo v sodelovanju s poročnimi pari predstavila belokranjski svatbeni obred, ki obsega svetenje z baklami, kot pozdrav mladi nevesti in sprejem le-te na ženinovem domu, stedi poročna gostija z zdravico in belokranjskimi ženitovanjski-mi plesi ter pesmimi in podelitvijo bale. Za dobro voljo in prijetno razpoloženje do jutranjih ur bo poskrbel Ansambel Tonija Verderberja. OBČINA SEMIČ, TD SEMIČ Semič 14, 8333 SEMIČ Tel./fax: 068/67 083. 67 098, 67 097 Informacije - predsednica TD Semič Sonja Križan VABLJENI V SEMIČ V BELO KRAJINO! Janja Budič in Andraž Ahačič FS - FOLKLORNA SKUPINA TA DOBRIH IO RADIA TRŽIČ Brez dolgovezenja.. prav lepo pozdravljeni vsi, ki spremljate lestvico Ta dobr'h 10... Neutrudni, kot smo (vi in mi) bomo spet skupaj 17. julija, kot vedno ob 14.30 na frekvencah 88,9 in 95 MHz... Tudi na naslovu Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič vas pričakujemo. Za zvestobo desetki bomo nagradili Ivanko B. iz Kranja in Špelo P. iz Križev. Čestitke in srečno vsem od ekipe Ta dobr'h 10. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Corado in Brendi - Ti (2) 2. Aleksander Jež - Reci mi še enkrat (3) 3. Nude - Pepelka (Rad te imam) (2) 4. Ptujskih 5 - Kaj ko bi ti z mano šla (8) 5. Sanja Mlinar - Čutim te (2) 6. SENDI - Vabi poletje (novost) 7. BABILON - Umpka Pumpka (novost) 8. IGOR - Pavla (novost) 9. METULJ - Rozi (novost) 10. COCKTAIL BAN D - Otroci sveta (novost) KUPON TA DOBRIH io RADIA TRŽIČ Glasujem za: Rad-a bi slišž VAŠA PISEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 19.07.1999 Popevke: I NAJ PADA ZDAJ DEŽ - FOXY TEENS 2. NE IŠČI ME - DAMJANA GODNIČ 3. NOV SPOMIN - ALENKA VIDRIH Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. SPOZNALA SVA LJUBEZNI ŽAR - VIKTORIJA & NOVA LEGIJA 2 VAJINE ROKE -PTUJSKIH 5 Nz - viže b ČE LJUBIŠ PESEM - MODRI VAL IZ KOPRA 2. ZA PRAZNIK MAMA - MLADE FRAJLE 3. LOVSKA - ans. MARJANA KOČEVARJA VAŠA PESEM 1 GLASUJEM ZA Popevko: Narotltio/sthavno vi/o: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo na radiu Tržič, vsak torek v Gorenjskem glasu. Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,00. Pokrovitelj nedeljske oddaje: GOSTIŠČE KORITNO, Bled, Koritno 32, GSM 041/724 118. Nudijo vam: hladne in tople začetne jedi, juhe, glavne mesne jedi, jedi po naročilu, ribe, rake, priloge vseh vrst, solate, sladice in jedi po naročilu. Posebej pa vas vabijo na vsakodnevne malice - 450 tolarjev in na sobotna in nedeljska kosila - samo 850 tolarjev. Novost v gostišču: postrežejo vam vseh vrst pizz! Dobrodošli v gostišču KORITNO na Bledu. In še nagradno vprašanje: kaj bi naročili za kosili pri današnjem pokrovitelju? Odgovore pošljite čimprej na naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom za Kolovrat domačih. Lepo se imejte kjerkoli pač boste - doma ali na dopustu. Nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: BOBBD GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLITI ZUOKlIS Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 NAGRADE SO PREJELI: - Nada Vilhar, Na jami 11, 1000 Ljubljana - Edita Aleš, Blejska Dobrava 127, 4273 Blejska Dobrava - Roman Paulič, Gornji trg 16, 2344 Lovrenc na Pohorju Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 27 1. MLADE FRAJLE - Če te srček boli 2. ANS. ŠIBOVNIKf - Lepi stari časi 3. NAS. MARJANA KOČEVARJA - Lovska 4. ANS. EKS - Na zdravje, sosed 5. Dvojčici VESNA in VLASTA - Moj fant je z Vurberka (novi predlog) BAZEN-SAVNA Delćas Na kresu 25, Železniki P«" ^d, pet od i5.-2iure _ ' tor., cet., od 15.-22. ure in Tel.:064/646/381 ob sob. ter ned. od 10.-20. ure TOTIN UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme 9 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Odločitev hokejskega kluba Bled SPOR JE ZGLAJEN: RUDI HITI JE ZNOVA TRENER Dogovor med klubom in novim trenerjem je bil sklenjen za dve sezoni, Blejci pa so Hitija predlagali tudi za selektorja državne reprezentance. Osmi poletni pokal Bleda se bo začel 26. avgusta. Bled, 13. julija - Predsednik Hokejskega kluba Bled Janko Popovič in menedžer kluba Milan Kukolj sta v četrtek časnikarjem povedala nekaj novosti v blejskem klubu. Osmi poletni Pokal Bleda bo letos med 26. in 29. avgustom. Razen domačega moštva bodo na turnirju zanesljivo nastopili KAC iz Celovca, Alba iz Szekesfehervara in Olimpija iz Ljubljane, povabili Pa so še Jeseničane, Slavijo, ruskega prvoligaša Avangard in Milano, ki pa ga verjetno na Bled ne bo. Druga, vendar najpomembnejša novica iz blejskega tabora je Ponovna vzpostavitev sodelovanja med klubom in legendo slovenskega hokeja Rudijem Hitijem, ki bo znova trener blejskih hokejistov. Dogovor je sklenjen za dve leti, priprave pa se bodo začele 1. avgusta. Nova zveza, ki prekinja leta sporov in Jeze, kar zanesljivo ni bilo dobro, ne izključuje Hitijevega sodelovanja v Hokejsko-drsal-nem klubu Bled, ki bo poslej Vodstvo H K Bled: od leve predsednik Janko Popovič, menedžer Milan Kukolj in trener Rudi Hiti. Foto: J.K. igral le v konkurenci hokejistov do 20 let. "Nočemo rezultatov za vsako ceno in na hitro, ampak jih želimo doseči postopoma z vzgojo svojih igralcev ob nujni pomoči tujcev, ki ne AkYL E TI IC.ittk g 1^ L Jfck,V'^^ N J E Gorenjci na Mallorci in na Danskem BRIGITA IN TINA V FINALU Kranj, 13. julija - Na 20. poletni Univerziadi, ki se končueje v Palma de Mallorci, so zastopani tudi gorenjski športniki. Plavalci, med katerimi so bile tudi sestri Nataša in Alenka Kejžar ter Tanja Blatnik, so končali svoj program. Uspešen je bil nastop Nataše Kejžar, ki je s časom 1:11,42 postavila nov državni rekord na 100 metrov prsno in osvojila četrto mesto. Najboljša uvrstitev njene sestre Alenke na univerziadi pa je 7. mesto na 200 metrov mešano. Na Univerziadi je nastopila tudi teniška igralka Barbara Mulej iz Kranja, ki je morala tako v konkurenci posameznic kot v nekaj odnehati v osmini finala. Odlično je na Univerziadi nastopila kranjska atletinja Brigita Langerholc, ki je tekla na 800 metrov. V kvalifikacijah je tekla preudarno in si v zadnjih 50 metrih s finišem in časom 2:07,80 zagotovila nastop v polfi-nalu. V polfinalu pa je Brigita uspela odteči svoj najboljši tek. S časom 2:00,68 je zmagala, se uvrstila v finale in postavila državni rekord. Finale jo je čakalo včeraj zvečer. Včeraj je v skoku v daljino nastopila tudi Marcela Umnik. fina M um: Finale tudi na Danskem Norma za uvrstitev v finale je 640 centimetrov. Za Marcelo ta dal •java ne bi smela biti problem, saj jo je letos že nekajkrat preskoči-la- Kranjskemu atletskemu trenerju Dobrivoju Vučkoviču pa je Upice polepšala še mlada atletinja Tina IVlurn, kije med udeleženci °umpijskih iger mladih v Esjebergu na Danskem. V teku na 100 Metrov seje uvrstila v finale. • J.Košnjek Svetovne igre zdravnikov SEDEM ZLATIH ZA SLOVENCE Kranj, 13. juhja - Že dvajsete Svetovne igre zdravnikov so letos potekal v Franciji v čudovitem letoviškem mestu St. Tropez na Ažurni obali. Tekmovanja se vsako leto udeleži več zdravnikov iz vsega sveta. Letos je tekmovalo več kot tri tisoč zdravnikov. Z močno ekipo so se Svetovnega prvenstva udeležili tudi slovenski zdravniki, ki so osvojili 7 zlatih, 6 srebrnih in 8 bronastih medalj. Med nosilci medalj so bili tudi gorenjski zdravniki. Dr. Armin Alibegovic iz škofje Loke je bil v zlati ekipi košarkarjev, ki drugim ekipam ni prepustila niti cne zmage, prof. Mitja Horvat iz Kranja si je v triatlonu prigaral srebrno medaljo, dr. Branko Košir iz Železnikov pa je z ^eliko prednostjo premagal vse strelce v streljanju z malokali-brsko puško in osvojil prvo mesto. • B. Košir bodo ovirali razvoja domačih igralcev," je povedal Janko Popovič. Rudi Hiti pa je dodal, daje pripravljenost za ponovno sodelovanje z Bledom moralni dolg do športa, ki ga ima rad in mu je zagotovil eksistenco. "Ne bi rad doživel, da bi hokej na Bledu izmrl in upam, da ne bo. za nazaj se stvari ne dajo popraviti ali spremeniti. Iz preteklosti lahko potegneš neke nauke za prihodnost," je povedal Hiti. Povedal je, da je najlažje delati s štirimi peterkami. Valerij Šahraj ostaja in bo še naprej trener mlajših selekcij, od tujcev pa so najprimernejši in tudi stroškovno najbolj sprejemljivi Slovaki. Z Jesenic se bo vrnil Marko Smolej, Toni Tišler pa ostaja na svojo željo na Jesenicah. Rudi Hiti je povedal. da njegov braz Gorazd odhaja znova za trenerja v Italijo h klubu Laces. Na Bledu so nezadovoljni zaradi ravnanja slovitega češkega trenerja Vaclava Červenyja, kije na Jesenicah dosegal velike uspehe. Trenerju so izpolnili vse obveznosti in podpisali pogodbo za eno leto, vendar je, ne da bi znal povedati razlog, odšel na Jesenice. Blejci pravice ne nameravajo iskati na sodišču, je povedal Milan Kukolj, želijo pa se odkrito pogovoriti z Jeseničani. Blejski hokejisti obljubljajo boljše in stalno sodelovanje z novinarji in javnostjo, računajo pa tudi na razumevanje novega župana. Prejšnji jim nikdar ni zaloputnil vrat, pomaga pa jim tudi sedaj. • J. Košnjek VESLANJE BALINANJE HUD BOJ ZA NAPREDOVANJE Kranj, 13. julija - Končan je tudi prvi del gorenjskih balinarskih lig. Zelo zanimiv boj za napredovanje v 2. državno ligo se jeseni obeta v 1. gorenjski ligi, kjer po 11. krogih sicer vodi Jesenice Gradiš (27 točk), a ti kot sekcija ne morejo nastopati v državnih ligah. Zato se bodo za 2. mesto, ki najverjetneje pomeni napredovanje, ogorčeno potegovali Lesce (22), Planina (21) in Železniki (19). Sledijo jim TELE-TV Rogovila (15), Tržič (14), Čirče VAN-DEN in Adrijan Črnivec (po 12 točk), v nemirnih vodah pa plujeta Loka 1000 (9) in Huje Kokra (6). V 2. ligi po 11. krogih najbolje kaže Radovljici Alpetour (31 točk), sledijo jim Trata Vedrialp (25), Bratov Smuk (21), Bistrica ml. in Hrušica (15), Milje TELA in Visoko (12), Zarica (9), Podnart (8) in Sava (6). Tudi v 3. ligi bo jeseni še zanimivo, saj po 8. krogih vodita Center in Kres Javornik z 18 točkami, pred Jurč Blej. Dobravo (16). Sledijo Planina 91 (il). Lipa Bitnje (10), Žirovnica (8), Kokrica (6) in Šenčur (4). Deset krogov so odigrali tudi starejši člani. V vzhodni skupini vodi Milje-TELA (21) pred Radovljico Alpetour (20), Lescami in Predosljami (17). Za njimi so se zvrstili Kres Javornik (15), Center (14), Čirče VAN-DEN (6) in Visoko Rapa (1). Na zahodu vodi Primskovo (24), sledijo Adrijan Črnivec (21), Sava (19), Bistrica (15), Loka 1000 (11), Kranj (5) in Amigo Bled (3). Lige se nadaljujejo konec avgusta. • S. Subic GOLF EVROPSKO AMATERSKO PRVENSTVO Bled, 13. julija - Slovenska seniorska reprezentanca je od 7. do 9. julija sodelovala na 18. Evropskem amaterskem seniorskem prvenstvu, ki je bilo na igrišču Golf kluba Fontana v Bodnu v Avstriji. Igralci iz 18 držav so tekmovali v bruto in neto seštevku, ekipno in posamezno. Vsako ekipo je sestavljalo 6 igralcev, za končni rezultat pa so šteli seštevki štirih najboljših. Slovenijo so v neto igri zastopali: Miro Matičič, Bogo Pavlin, Mirko Klinar, Slavko Vodnjov, Vito Svetina, Stane Čurič. Najbolje med njimi se je odrezal Miro Matičič, igralec Arboretuma, ki je v neto seševku posamezno zasedel drugo mesto. V bruto igri so sodelovali: Milan Bregant, Drago Kvas, Carlo Fadini, Marjan Anderlc, in Silvo Žnidaršič. Predsednik seniorskega združenja za golf Slovenije Marjan Štravs pa je nastopil na posebnem predsedniškem turnirju, ki je potekal vzporedno in osvojil 6. mesto. Rezultati, ekipno neto: 1. Italija 890, 2. Norveška 891, 3. Španija 935... 11. Slovenija 927; bruto: 1. Španija 924, 2. Italija 928, 3. Švedska 935, ... 18. Slovenija 1099. • Darja Kurner Veslaška regata v Luzernu ČOP DRUGI, ŠPIK PETI Sedaj se bo treba odločiti o nastopu na svetovnem prvenstvu v Kanadi: ali bosta Iztok in Luka vozila med skifisti ali pa bosta skupaj sedla v dvojec. Mlada Sračnjek in Pirih sta bila osma. Bled, 13. julija - Glavna skrb slovenskega veslaškega tabora in glavnega trenerja Miloša Janše je sedaj sestava posadk za svetovno prvenstvo v Kanadi. Naša glavna aduta Iztok Čop in Luka Špik sta odlična tako v eno-jcu kot v dvojcu (tu sta morda sedaj še boljša), zato bo odločitev težka. Naši veslači so bili namreč na zadnji tekmi v Luzernu, ki je bilo Iztok čop tudi finale pokala, odlični. Mlada Grega Miha Pirih v krmarja sta se finale in zasedla drugo mesto ali svetovnega Sračnjek in dvojcu brez uvrstila v B opazno skupno Luka Špik osmo mesto. Pokazala sta, da se vztrajno približujeta najboljšim in jim povzročata na tekmah vedno večje "preglavice". Glavna slovenska aduta sta bila skifista Iztok Čop in Luka Špik. Na veliki finalni tekmi je bil pričakovan dvoboj med Novozelandcem Robom VVaddellom in našim Čopom. Rob je upravičil vlogo favorita in za dobro dolžino čolna premagal Iztoka. V svetovnem pokalu vodi VVaddell, Čop pa je tretji. V elitni družbi najboljših skifistov seje dobro držal tudi Luka Spik. Bil je peti, vendar ni manjkalo veliko do četrtega mesta, ki ga je zasedel Derek Porter. • J. Košnjek BALINANJE JESENIŠKI BALINARJI ZADOVOLJNI Jesenice, 13. julija - Pri Balinarskem klubu Jesenice so ob uvrstitvi svoje ekipe v slovensko super ligi posebej poudarili, da jih čaka težka in naporna sezona. To seje res izkazalo, saj so vse ekipe izredno izenačene, tudi domače balinišče ne pomeni prednosti. Po besedah tenerja Zdravka Pogačarja, so po odigranih 10 krogih zadovoljni. Zbrali so 8 točk in so na 5. mestu slovenske super lige. Ob tem se zavedajo, da bodo v jesenskem delu morali vsako tekmo vzeti še bolj zares, če si hočejo zagotoviti obstanek. Tudi v poletnih mesecih skorajda ne poznajo počitka. Za dobre treninge jim služijo nastopi na različnih turnirjih. V Kranju in Velenju so zmagali. Pripravljajo pa se tudi na tradicionalni balinarski turnir v Bazi na Jesenicah, ki bo 31. julija. To je eden najbolj kvalitetnih poletnih turnirjev v Sloveniji, saj bodo nastopile najboljše ekipe iz super lige. • J. Rabič KONJENISTVO GORENJCI V ŠENTJERNEJU Kranj, 16. julija - Osrednja kasaška prireditev konca tega tedna je bila v Šentjetrneju. To je bil 13. tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. Najuspešnejši so bili kasači in vozniki iz Ljutomera, osrednjo dirko za nagrado Mobitela pa so dobili domačini po zaslugi kobile Suriye in voznika Voja Malctiča. Prvo letošnjo dirko za nagrado Mobitela pa je dobil Lepi B z voznikom Lojzetom Gorjancem z Brda. Taje bil tokreat drugi z Leifom B. Od gorenjskih kasačev in voznikov so vidnejše uvrstitve dosegli Doriana z voznikom Skubetom iz Komende (zmaga) in Lutka B z Zvonetom Vidicem z Brda (drugo mesto), Igu z Gregorcem (Komenda) tretje mesto in Vobanka B s voznikom Šubicem (drugo mesto). Lepa B pa je bila z Gregorcem četrta. Tekmo v Šentjerneju je spremljalo nad 2000 ljudi. • J.K. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel,:061 /741 632 • fax:061 /741 612 £, glasova m STOTINKA BALINANJE Avstralski Slovenci na obisku v Sloveniji BREZ BALINANJA NE BI BILO DRUŠTEV Dobro sodelovanje med BZS in slovenskimi izseljenci v avstralski zvezni državi Victoria - Po letu 1995 je to drugi obisk matične države Milje, 13. julija - Kako pomembno vlogo lahko odigra balinanje, športna zvrst, o kateri povprečna športna javnost nima ravno najboljšega mnenja, pa čeprav so slovenski balinarji v samem svetovnem vrhu in osvajajo tudi naslove svetovnih prvakov, smo se minulo soboto, 10. julija, lahko prepričali na Miljah. Pa ne zaradi tamkajšnje ekipe, ampak so nam o tem več znali povedati slovenski izseljenci, ki živijo v Avstraliji. Pred dnevi je namreč na obisk v domovino prišlo slabih sto Slovencev, ki živijo v avstralski zvezni državi Victoria, katere glavno mesto je Melbourne. Njihov obisk je plod dobrega sode- Predsednik Sveta slovenskih organizacij Victoria Peter Mandelj (levo) v pogovoru s Srećkom Lapanjo, tehničnim sekretarjem BZ Gorenjske. lovanja med Balinarsko zvezo Slovenije in Sveta slovenskih organizacij zvezne države Victoria. Tokrat gre že za tretje tovrstno srečanje po letu 1995, ko so naši zdomci prvič organizirano obiskali Slovenijo, in lani, koje delegacija balinarske zveze vrnila obisk v vroči Avstraliji. V okviru obiska, v Slovenijo so prišli za šest do deset tednov, hodijo zdomci tudi po slovenskih balinarskih središčih, kjer nato odigrajo turnir z domačimi ekipami. Tudi na Miljah, na Gorenjskem so bili tokrat prvič, naj bi bilo tako, a je deževje prekrižalo načrte, tako da so balinali bolj malo, zato pa je bilo več možnosti za družabno srečanje, kar je bil pravzaprav tudi glavni namen sobotnega srečanja. V državi Victoria živi približno polovica Slovencev, ki so rodno grudo zamenjali za vroče avtralsko sonce. Tam živi okoli 12.500 Slovencev prve in druge generacije, je povedal predsednik Sveta slovenskih organizacij Victoria Peter Mandelj. Svet povezuje šest slovenskih društev, v vsej ostali Avstraliji jih je še sedem, ki skrbijo za športno, kulturno in ostalo povezovanje. Društva imajo svoje klube organizirane kot majhne vasice, saj imajo tam slovensko šolo, knjižnico, dvorano za večje prireditve, bare, celo lovsko kočo, jedilnico, dvorane za biljard in nenazadnje tudi pokrita balinišča, največkrat šeststezna. " Društva skrbijo za ohranjanje slovenske identitete, za naše običaje, navade, tako da ima vsako svoj pevski zbor, folklorno skupino in podobno. Ohraniti jezik, to se zavedamo, bo z vsako generacijo težje, mi želimo le, da naši potomci ne pozabijo, od kod prihajajo. In moram reči, da naša društva, v katera je včlanjeno okoli 60 odstotkov Slovencev v državi Victoria, to nalogo dobro opravljajo in da naši otroci dobro vedo, da so Slovenci in so zaradi tega tudi ponosni," je razložil Mandelj in dodal: "Največja naša skrb je pridobiti čimveč mladih. In moram reči, da če ne bi imeli balinanja, bi bil obstoj društev zelo vprašljiv. Balinanje nas povezuje, poleg tega pa prav zaradi njega pridobimo največ sredstev za delovanje društev." • S. Šubic NOGOMET Jesenice, 13. julija - Na Jesenicah je potekal finale tekmovanja v nogometu v kategoriji CICIBANI (U-10) za območje Gorenjske. V tekmovanju v sezoni 98-99 je sodelovalo 16 klubov iz celotne Gorenjske. V finale so se uvrstile prvouvrščene ekipe iz 4 predtekmovalnih skupin. Tako so se v finale uvrstile ekipe NK TRIGLAV- GRBINA, NK SAVA, NK. ZARICA, NK JESENICE. V finalu so se vse ekipe pomerile med seboj in končni vrstni red je bil naslednji: 1. Sava 9 točk, 2. Triglav - Creina 6 točk, 3. Zarica 1 točka, 4. Jesenice 1 točka. Priprave na olimpiado v Sidnevju PROMOCIJA TURIZMA IN ŠPORTA Kranj, 13. julija - Olimpijski komite Slovenije in Center za promocijo turizma Slovenije sta pretekli teden podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju za projekt Slovenska hiša na Olimpijskih igrah v Sidnevju. To je prva pogodba za ta projekt, podpisala pa sta jo podpredsednik Olimpijskega komiteja Janez Matoh in direktor Centra za promocijo turizma Slovenije Franci Križan. Slovenska hiša bo na igrah prihodnje leto eden od načinov za promocijo Slovenije, pa tudi kraj za druženje naših in tujih gospodarstvenikov, politikov, športnikov in novinarjev. Postavitev Slovenske hiše je že običajna poteza Slovenije na Olimpijskih igrah in praksa se bo nadaljevala tudi v Avstraliji. • J.K. Na Starem vrhu Janez Grašič trasira dovvnhill progo EDINA STALNA PROGA Z ŽIČNICO Na smučišču Stari vrh bo od 31. julija naprej odprta stalna downhill proga, katere cilj in start bosta povezana z žičnico - Idejo je dal najboljši slovenski spuštaš Janez Grašič Stari vrh, 13. julija - Slovenski gorski kolesarji, predvsem pa spustaši, se te dni sprašujejo, le kaj počne najboljši slovenski spuštaš Janez Grašič na Starem vrhu. Grašič, trikratni državni prvak v spustu, se že kar nekaj časa zadržuje na tem smučišču, kjer se sicer počasi že pripravljajo na izgradnjo dodatnega zasneževan-ja. Večina njegovih športnih kolegov domneva, da Grašič na Starem vrhu trenira dovvnhil, a temu ni tako, saj ima nenazadnje kolo za spust trenutno pokvarjeno. A prav daleč od resnice vendarle niso. 30-letni kolesar, rojen v Švici, kjer tudi živi in ima poleg švicarskega tudi slovensko državljanstvo, je na dovvnhill progah po Sloveniji pogrešal nekaj, kar lahko ponudijo na Starem vrhu - sedežnico. "V Švici in Nemčiji pa tudi na tekmah svetovnega pokala sem opazil, da je večina prog izpeljanih ob sedežnicah, ki jo kolesarji izkoristijo za vrnitev na start. V Sloveniji pa se morajo kolesarji na vrh proge voziti z avtomobili, kar pobere veliko časa," pojasnjuje Grašič. Tako se je z mislijo, da je zanimanje za gorsko kolesarstvo v vzponu tudi pri nas in da zato ni razloga, da se njegova ideja ne bi prijela, oglasil na Starem vrhu. Vodstvo Smučarskega turističnega centra Stari vrh oziroma njegov direktor Matej Demšar se je takoj ogrel za Grašičevo idejo. Tu je razlog, da se aktualni državni prvak v spus- Janez Grašič v Sloveniji pogreša proge z žičnico tu z gorskimi kolesi že dalj časa zadržuje na smučarskih pobočjih. "Te dni trasiram progo, dosedaj je je postavljene približno tri četrtine, do 31. julija, ko bo uradna otvoritev, bo zagotovo pripravljena. Dolga bo okoli 2.500 metrov z vrha sedežnice do spodnje postaje, vsebovala pa bo vse tehnične prvine prog za svetovni pokal. Vseeno ni narejena le za profesionalce, saj gre pravzaprav za nekakšno mešani' co med progo za dovvnhill in free ride," je povedal Grašič, ki bo sicer tudi skrbel za vzdrževanje proge. Pri njenem trasiranju je bil zelo previden, da ni bilo potrebnih večjih posegov v naravo, zato je prepričan, da naravovarstvenih progi ne bodo nasprotovali. "V Nemčiji so na primer tako progo izpeljali v nacionalnem parku v Schwartzwaldu, pa ni bilo nobenih težav. Nasprotno, zaradi velikega zanimanja so poleg nje kasneje naredili še dodatno progo," je razložil. Poleg Maribora bo torej Stari vrh edina proga z žičnico v Sloveniji. Le da bo ta stalna, medtem je mariborska proga odprta le občasno, saj bo žičnica v avgustu delala vsako soboto in nedeljo, nato pa bodo videli, če bodo gorski kolesarji radi hodili na Stari vrh, bo proga mogoče odprta tudi med tednom. • S. Šubic TENIS TENISAČI NA RIKLIJEVEM TURNIRJU Bled, 13. julija - V Ribnem pri Bledu je potekal prvi teniški turnir v spomin na začetnika turizma na Bledu Arnolda Riklija za pokal Bleda. Udeležilo se ga je 28 igralcev, ki so se pomerili v igri posameznikov kot tudi dvojic. Turnir je potekal v pravi poletni vročini, ki je bila največji nasprotnik udeležencev in je od vseh zahtevala veliko naporov in vzdržljivosti. Med udeleženci je bilo tudi več vidnih predstavnikov iz slovenskega gospodarskega in političnega življenja, med katerimi so bili najuspešnejši minister za okolje in prostor Pavel Gantar, predsednik Nacionalne finančne druže Stane Valant ter direktor trgovskega podjetja Živila iz Kranja Branko Remic. Med posamezniki je zmagal Milan Kukolj z Bleda, Jki je v finalu premagal Klopčiča iz Ljubljane, med dvojicami pa sta slavila Branko Remic in Bojan Valter z zmago nad Gantarjem in Valantom. Turnir je potekal na vzorno urejenih teniških igriščih hotela Ribno, ki je poskrbel tudi za organizacijo pogostitve udeležencev, glavni sponzorji prireditve pa so bili podjetja Živila Kranj, Pivovarna Union Ljubljana, Sportina iz Kranja Protect Bled, hoteli Vila Bled, Golf, Park in Jelovica, Lip Bled, Občina Bled, Merkur Kranj in blejska podjetja Globtour, igralnica Casino, Elmont ter gostišči Okarina in Mlino. Želja je, da bi turnir postal tradicionalen in bi sčasoma prerasel tudi v močnejši turnir, ki bi se ga udeležili tudi vidnejši domači in tuji teniški igralci. MAŠA ZEC PRVAKINJA Mojstrana, 13. julija - Na teniških igriščih v Radencih je od srede pa do nedelje potekalo državno prvenstvo v tenisu za dečke in deklice do dvanajstega leta starosti. Prvenstva so se udeležili tudi igralci teniškega kluba Top - Ten iz' Mojstrane. Maša Zec je pri deklicah postala državna prvakinja in tako naslovu dvoranske prvakinje letos pozimi v Gozd Martuljku dodala še ta naslov. V paru z Meto Sevšek pa sta postali tudi vice - prvakinji na turnirju dvojic. Ostali so se uvrstili takole: Katja Potokar je izgubila v kvalifikacijah, Klavdija Potočnik v prvem krogu, Alja Zec v osmini finala in Grega Teraž v prvem krogu. • B. J. KOLESARSTVO TROJNI USPEH BLEJCEV Bled, 13. julija - Kolesarji Bleda so nastopili na cestni dirki v Beljaku, kjer so se odlično odrezali. V kategoriji st. dečkov je prepričljivo slavil Grega Bole pred klubskim kolegom Vidom Ogrisom in leto mlajšim Rokom Zupančičem. Bole je s to zmago prestopil prag 60 zmag na kolesarskih dirkah. 12. je bil Sadik Redžič, 14. pa Alen Metelko. Mlajši dečki so bili: 10. Tilen Knaflič, 11. Nejc Rakuš, 16. Aleš Tavčar. ZUPANČIČ ZMAGAL Bled, 13. julija - Kolesarji Bleda so uspešno nastopili na nočnem kriteriju v Monfalconeju v Italiji. Pri dečkih B je presenetljivo zmagal Rok Zupančič, Sadik Redžič pa je bil peti. Med dečki A je bil Vid Ogris 6., med dečki C pa Tilen Knaflič 9. Ekipno so bili Blejci tretji. NINA IN TJAŠA ŠUVAK DRŽAVNI PRVAKINJI Mojstrana, 13. julija - Odlični mladi teniški igralki Tjaša in Nina Šuvak iz Mojstrane, sicer članici Športnega društva Kranjska Gora, nizata nove uspehe. Na državnem prvenstvu deklet v tenisu do 18 let v Novi Gorici, sta osvojili naslov prvakinj v igri dvojic. S 7:6 in 6:1 sa premagali Majo Mlakar in Mojco Mfleta fBrantk Maribor). Pri posameznicah je Tjaša Šuvak osvojila bronasto kolajno, Nina Šuvak pa se je prebila do četrtfinala. Skupaj sta sestri pod vodstvom očeta Zvoneta Šuvaka, nekdanjega odličnega hokejista, na državnih teniških prvenstvih v različnih starostnih kategorijah osvojili že 18 medalj. Glede na vse dosežene uspehe obe sedaj čakata pomembna mednarodna nastopa. Nina Šuvak bo zastopala Slovenijo na ekipnem evropskem prvenstvu deklet do 16 let v Angliji, Tjaša Šuvak pa bo nastopila na evropskem prvenstvu posameznic do 18 let v Švici. • J. Rabič TUŠEK IN FERLANOVA ZMAGALA Gorenja vas, 13. julija - V organizaciji teniške sekcije društva Partizan Gorenja vas je bilo konec junija na teniških igriščih o& OŠ Ivana Tavčarja 5. občinsko prvenstvo za moške in ženske. ^ konkurenci 22 tekmovalcev je med moškimi prvič slavil Dani'0 Pajer, ki je v finalu premagal Frenka Dolenca. Tretje mesto i6, zasedel Brane Tušek. Med desetmi ženskami je ponovila lansk' uspeh Jana Ferlan, ki je v finalu premagala Ireno Selak. Tretje mesto je osvojila Eva Selak. Istočasno je bilo organizirano tudi 1. občinsko prvenstvo z*j dečke in deklice do petnajst let. Vrstni red pri dečkih: 1. Gorazd Kosmač, 2. Matjaž Dolinar, 3. Jaka Radič. Pri deklicah pa: 1. Eva Selak, 2. Nina Roje, 3. Tinkara Tušek. KOŠARKA NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Triaika 148 • tel.:06 I /741 632 • fax:06 1/741 612 HWAZARJEV TURNIR Bledt 13. julija - Organizatorji letošnjega tekmovanja v trojkah, Š. K. E. D. (Športno, kulturno in ekološko društvo) Flvvazarje, sporočajo, da sta do Finalnega turnirja, ki bo 14. avgusta, še dva kvalifikacijska turnirja. Prvi je bil to nedeljo. Vsaka ekipa, ki se prijavi na kvalifikacijski turnir, na njem zagotovo odigra vsaj tri tekme, tako da ni takojšnjega izpada. Na vsakem turnirju se na glavni turnir neposredno uvrstijo tri ekipe (četrto in petouvrščena ekipa pa sta v čakalnici). Na prvem turnijru, ki je bil 13. junija, je to uspelo naslednjim ekipam: 1. "BRR" Bled, 2. "Cokl Burg" Jesenice in 3. "D Blok" Bled; na drugem (27. junija) pa še: 1. "Ja pa ne" Begunje, 2.. "AH starš" Bled in 3. "B five" Jesenice. Zadnji "popravni" turnir bo 25. julija, finalni turnir, za katerega "Hwazarji" pripravljajo pravi show (finalni turnir, zabijanje, metanje trojk, nastop plesno navijaške skupine, glasba...) pa že omenjenega 14. avgusta. Vsi "basketaši" ste vljudno vabljeni v Zako, za vse dodatne informacije pa se pozanimajte na tel. št.: 0609/638 182. • G. Lavrenčak Najuspešnejše leto za Blejski plesni studio GLAVNI JE PA KLJUB VSEMU HIP-HOP Na nedavnem evropskem prvenstvu se je blejska plesno navijaška skupinaTačke uvrstila na odlično tretje mesto - Dekleta plešejo v različnih disciplinah, treninge pa imajo vsak dan, razen sobot Bled - Teja in dvojčici Nina in Tina so prikupne petnajstletnice. Vse tri so pred tedni zaključile osmi razred, vse tri z odličnim. Pa daleč °d tega, da bi bila šola njihova edina skrb. Dekleta žc od male šole plešejo pri Blejskem plesnem studiu. V zadnjih mesecih so prav vsak dan v tednu, razen sobot, imele vaje in treninge. Kako tudi ne, saj so se - seveda skupaj z ostalimi plesalkami in plesalci Blejskega plesnega studia - pripravljale na državno, pa potem svetovno in nazadnje evropsko prvenstvo. In trud nikakor ni bil zaman: formacije Blejskega studia so dosegle vrsto zmag na državnem, četrto in šesto mesto na svetovnem ter pred dnevi tudi tretje mesto na evropskem Prvenstvu v Berlinu! ,Teja Burja ter Nina in Tina Sarčevič so med najuspešnejšimi Plesalkami Blejskega plesnega studia, ki na Bledu deluje deseto teto. Starost plesalcev se giblje med štiri in dvajset let, plešejo pa v raznih disciplinah: hip-hopu, shovv da ncu, imajo pa tudi Plesno-navijaško skupino. Desetletje truda, neštetih ur treningov in vaj se začenja obresto-Vati, prihajajo uspehi, ne samo doma, temveč tudi na evropskih m svetovnih prvenstvih. Kot razložijo Teja, Nina in Tina, je bilo letos najprej na vrsti državno Prvenstvo v show plesih. V skupinah v mladinski kategoriji v disciplini hip-hop so plesalke blejskega studia postale državne F plesno-navijaški skupini Tačke plešejo: Teja Burja, Nina Sarčevič, Tina Sarčevič, Tjaša Kobal, Anja RadonjiČ, Sandra Oman, kaju Marolt, Miša Ferjan, Vesna Urek, Rene Kordež in Primož Zanoškar. Koreografijo za nastop na evropskem prvenstva je pripravil Siniša Bukinac. prvakinje, v show-dance skupinah pa so osvojile drugo mesto. V parih sta Teja Burja in Nina Sarčevič postali državni prvakinji v mladinski kategoriji v disciplini hip-hopa, v disco showu pa sta zmagali Miša Ferjan in Nina Sarčevič. Tudi v solo kategoriji hip-hopa so nanizale vrsto uspehov, med prvimi dvanajstimi je bilo kar šest plesalk z Bleda, zmagala pa je Nina Sarčevič, ki je nasploh najuspešnejša blejska plesalka. Po uspehih na državnem prvenstvu so se dekleta uvrstila na svetovno prvenstvo v show plesih, ki je bilo konec junija in v začetku julija v Portorožu. V hudi konkurenci 24 malih skupin so dosegle izvrsten uspeh -četrto mesto v hip-hopu in šesto mesto v show dancu. Dekleta razložijo, da vsa plešejo v različnih disciplinah, torej od hip-hopa naprej. A prav hip-hop je tisti, ki jim je najljubši. Zakaj? Ker lahko sprostiš veliko energije, pojasnijo, in ker imaš velike izrazne možnosti. A tudi disco in jazz sta dobra, takoj pristavijo. V zadnjem času pa so oblikovale še eno formacijo - plesno-navijaško skupino. Februarja se je zbralo v SPOMIN JVADKO SALBERGER V prvem tednu meseca julija smose poslovili od staroste tržiškega planinstva, Nadislava Salbergerja, ki nas je zapustil v častitljivem 87. letu starosti. Njegovo delo je pustilo med nami trajno sled, saj je velik del svojega življenja posvetil goram, aktivnemu delovanju na vseh področjih planinstva, tako v PD Tržič, kot tudi v širšem planinskem okolišu: bil je alpinist gorski vodnik, turni smučar, gorski reševalec ter dolgoletni predsednik PD Tržič, ter načelnik postaje GRS v Tržiču. Pokojni izhaja iz velike družine, katere člani so se življenjskim tegobam navkljub zapisali naravi in njenim lepotam. Kot prvorojenec v družini, se je že zelo mlad moral spoprijeti z vso trdoto življenja, vendar Je vedno znova našel smisel življenja v čudovitem gorskem svetu, ki °bdaja okolico Tržiča. Gore je vzljubil z vso močjo, jim posvetil ves Svoj prosti čas, poleg tega pa je tudi vse svoje sposobnosti in moči usmeril v prid razvoja vseh področij organiziranega planinstva v Jržiču. Kmalu je s svojim delovanjem zbral okrog sebe širok krog •stomišljenikov, ki so si zastavili veličastno nalogo: gorsko naravo približati ljudem in jim obenem zagotoviti čim večjo varnost na gorskih Poteh. V sredini tridesetih let, je v takratni podružnici Slovenskega Planinskega društva v Tržiču vladalo mrtvilo, kar je bil zadosten raz-lo8, da je Nadko, s podporo planinskih zagnancev, še ne 25 let star, st°pil na čelo Planinske podružnice v Tržiču. V zelo kratkem času je P°d njegovim vodstvom planinstvo v Tržiču zadihalo s polnimi plju-č': poleg osnovne dejavnosti so se obnovile ali na novo zaživele vse Planinske dejavnosti: od alpinistike, gorske reševalne službe, gospodarstva, mladinskega odseka, markacistov, propagande, do vodništva ln izletništva. Ustanovljena sta bila celo Foto odsek in Smučarska dupina, ki pa sta kasneje prerasli v samostojni organizaciji. Takoj po v°jni seje Nadko z vso resnostjo lotil organizirane obnove planinstva ^Tržiču. S svojim zgledom, delom in priljubljenostjo je znova znal k delu pritegniti tako starejše, kot tudi mlajše generacije. Še posebej •nu je priraslo k srcu humano delo gorske reševalne službe, saj je bil med drugim tudi eden od ustanoviteljev reševalnega odseka v Tržiču, Po končani vojni pa, čeprav s krajšim presledkom, njen načelnik, vse do leta 1962. S svojim delom in izkušnjami je v GRS prispeval ogromen delež na področju vzgoje, preventive in materialne opremljenosti. Vodil je reševanja in reševal je v vseh akcijah tistega časa, dokler Sl na eni od reševalnih akcij ni sam poškodoval noge, kar mu je preprečilo nadaljnje aktivnosti in mu grenilo življenje se do smrti. V njegovem času so bile obnovljene in zgrajene planinske postojanke, med drugim: Kostanjevčeva koča na Dobrči, Planinski dom na Šiji, uresničena pa je bila tudi njegova dolgoletna zamisel še izpred vojnih časov: izgradnja bivaka v Storžiču in planinskega doma Pod ^toržičem. S krajšim presledkom je zelo uspešno vodil Planinsko društvo Tržič, do sredine petdesetih let. Prav tako je v času aktivnega delovanja v planinstvu tudi tvorno deloval v raznih odborih in komisiji za GRS in PZS, s čimer je svoje bogato znanje in izkušnje Prenesel tudi na širše območje alpskega dela Slovenije. Za svoj prispevek je prejel vsa možna odlikovanja in priznanja PZS, dobil pa je tudi plaketo Občine Tržič. Bil je nadvse prizadeven vsestranski pla-n,nski delavec, predvsem zaradi svoje skromnosti in poštenosti pa nadse priljubljen planinski prijatelj med svojimi planinci, alpinisti in Sorskimi reševalci. Tudi kasneje v času, ko mu narava zaradi poškodbe in starosti ni več dopuščala fizičnega sodelovanja, je v sebi čutil in snoval planinsko pripadnost ter užival v spominih na prehojene planinske poti, preplezane stene v domačih in tujih gorah, na rešene pla-mske prijatelje, ki so se znašli v stiski... Planinsko društvo Tržič Plesno-navijaška skupina Tačke: zelo pomemben je zunanji videz tekmovalk in tekmovalcev, kostume dekleta izbirajo sama, morajo biti udarnik barv in polna bleščic, zato da pritegnejo pozornost. Tudi make-up mora biti močan, da se obraz in zlasti oči vidijo s tribun. Nastop pa popestrijo tudi navijaški trakci, imenovani pomponi. Blejci pravijo, da so jih fotografi oblegali najbolj med vsemi ekipami... devet deklet in dva fanta, si nadelo ime Tačke, naštudiralo koreografijo in že čez dva tedna so dosegli tretje mesto na odprtem prvenstvu Ljubljane. In nato še večje presenečenje: prvo mesto na odprtem državnem prvenstvu! To pa je bila tudi vstopnica za evropsko prvenstvo v Berlinu, kamor so se Blejci podali pred dnevi. Bilo je razburljivo, pravijo dekleta, tekmovalo je enajst držav, v njihovi kategoriji devet ekip, zmagale so slovenske Bombe iz Zirov, Tačke pa so se uvrstile na odlično tretje mesto. In kaj je pri takšnem nastopu najpomembnejše? Glavna je energija, odgovarja Nina, da občinstvo vidi, da izžarevaš energijo. Pa seveda enakost izvedbe, strogi sodniki pazijo tudi, če glasba (Tačke so plesale na mix, ki so ga same izbrale) morda ni predloga, če tekmovalec naredi prestop, če kaj pade na tla in podobno. In če bi radi videli, s kakšnim nastopom so Tačke prepričale stroge evropske sodnike oziroma kaj znajo blejski plesalci nasploh, boste imeli priložnost za to ves avgust, saj bodo vsako nedeljo nastopali v Zaki na Bledu. • Urša Peternel SAH NOVI SLOVENSKI RATINGI Ljubljana, 13. julija - Izšla je slovenska rating lista za naslednje polletno obdobje. V njej so zajeti rezultati z 22 turnirjev na "resni šah", 91 turnirjev v pospešenem šahu, 51 hitropoteznih turnirjev ter dopisnih igralcev. Skupno je na rating listi že 7791 igralcev in igralk v zadnje pol leta pa je od teh na turnirjih sodelovalo okrog 2000 igralcev. Na dveurni šah so v prvi deseterici: Aleksandr Beljavski (2632), Dražen Sermek (2544), Duško Pavasovič (2498), Marko Tratar (2439) , Aljoša Grosar (2435), Georg Mohr (2428), Leon Gostiša (2414), Primož Šoln (2405), Bogdan Podlesnik (2404) in Igor Jelen (2404). Od igralk so najvišje Kiti Grosar (2201), Jana Krivec (2161) in Vera Kržišnik-Bukič (2142). V mladinskih konkurencah vodijo: Niko Praznik (2206) do 20 let, Matej Šebenik (2189) do 18 in 16 let, Jure Borišek (2055) do 14 let, Marko Srebrnič (1894) do 12 let in Peter Kokol (1750) do 10 let, pri dekletih pa: Jana Krivec (2161) do let, Darja Kapš (2048) do 18 let, Ana Srebrnič (1950) do 16 let, Veronika Hari (1862) do 14 let, Vesna Rožič (1752) do 12 let in Tanja Masnik (1617) do 10 let. Na lestvici za pospešeni šah (igralni časi od 15 minut do 1 ure na igralca) pa so najboljši: Dražen Sermek (2514), Georg Mohr (2486), Zvonimir Meštrovič (2456), Aljoša Grosar (2441), Vojko Mencinger (2440) , Danilo Polajžer (2440), Miran Zupe (2424), Darko Supančič (2421), Primož Šoln (2410) in Matjaž Mikac (2404), pri igralkah: Andreja Brglez (2140), Kiti Grosar (2124) in Petra Ipavec (2082), v mladinskih konkurencah pa pri fantih: Matej Šebenik (2267) do 20, 18 in 16 let, Tadej Sakelšek (2149) do 14 let, Samo Stajner (2032) do 12 let in Rok Hržica (1895) do 10 let ter pri dekletih: Darja Kapš (2058) do 20 in 18 let, Ana Srebrnič (2021) do 16 let, Sabina Mihelič (1928) do 14 in 12 let ter Saška Bilbija (1851) do 10 let. Več o rating listi lahko izveste na Šahovski zvezi Slovenije. • Aleš Drinovec LETENJE Z ZMAJI PETERNEL ZNOVA PRVAK Kranj, 13. julija - V Tolminu je bilo 8. državno prvenstvo v letenju z zmaji. Tekmo je organiziral Delta klub iz Ljubljane ob soudeležbi DPL Posočje (Društvo za prosto letenje Posočje). Zmajarji so tekmovali na območju Soške doline med Tolminom in Bovcem. Iz vseh slovenskih klubov je bilo 35 udeležencev. V štirih tekmovalnih dneh sta vseskozi bila boj za zmago Franc Peternel in Ivan Brovč, kar pa je izkoristil Peter Kejžar in se zavihtel na drugo mesto. Franci Peternel pa je enkrat osvojil drugo mesto, trikrat pa je bil prvi in končni rezultat tega je ponovna osvojitev naslova državnega prvaka. Rezultati ekipno: 1. Let Škofja Loka, 2. DPL Posočje, 3. Delta Ljubljana, 4. Kraški zmajarji; rezultati posamezno: 1. Franci Peterenel (Let), 2. Peter Kejžar (Let), 3. Ivan Brovč (KPL Posočje), 4. Marjan Brglez (Kal), 5. Roman Čolnar (Delta), 6. Matjaž Četer (Let), 16. Matjaž Valjavec (Pterodaktil Tržič). • J. R. Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,^Radio GEOSS*^1 Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Evropsko prvenstvo plesnih in navijaških skupin ŽIROVSKE BOMBE IN RADOVLJIŠKE TAČKE Kranj, 13. julija - V Berlinu je bilo 5. evropsko prvenstvo plesnih (pom pon) skupin in skupin navijačev (cheerleaders), na katerem je sodelovalo tudi osem slovenskih skupin, ki delujejo v okviru Šolske košarkarske lige ali v okviru klubov. Poleg slovenskih skupin so na tekmovanju sodelovale še predstavnice šestih držav, članic evropskega navijaškega združenja ECA: Finske, Švedske, Nemčije, Češke Republike, Nizozemske in Avstrije. Naše predstavnice pa so bile najuspešnejše, saj so zmagale v štirih od šestih tekmovalnih kategorij. Slovenske skupine so se evropskega prvenstva plesnih in navijaških skupin prvič udeležile pred tremi leti v Stuttgartu. Tedaj so predstavniki držav, udeleženk prvenstva, sodelovali pri ustanovitvi evropskega navijaškega združenja ECA, katerega polnopravni član je tudi Zavod ŠKL. Na tem prvenstvu smo imeli dve skupini in obe sta zmagali. Na lanskem prvenstvu na Švedskem je sodelovalo osem skupin in tri izmed njih so postale evropske prvakinje. Na letošnjem prvenstvu je prav tako sodelovalo osem slovenskih skupin, od katerih so si naslov evropskih prvakinj pribojevale kar štiri. Skupine so se pomerile v dveh plesnih kategorijah in štirih navijaških. V kategoriji mladinskih plesnih skupin so že tretje leto zapored zmagale žirovske Bombe, tretje mesto pa so osvojile Tačke iz Radovljice. V članski plesni kategoriji smo imeli dve skupini - ljubljanske Zmajčice in mariborske Borke - njihov uspeh je bil nekoliko slabši od pričakovanega; Borke so zasedle osmo mesto, Zmajčice pa deveto. V kategoriji mladinskih dekliških navijaških skupin so si zmago priplesale deklice iz piranske plesno-akrobatske skupine Flip. Tudi one so naslov evropskih prvakinj ponesle že tretje leto zapored. Med mešanimi mladinskimi skupinami j>a je zmaga odšla na Ravne na Koroškem. Navijaška skupina Čenče je bila lani precej razočarana, saj je morala kot edina mladinska skupina tekmovati v članski konkurenci, kjer se je kljub zapletom izvrstno odrezala. Letos je nastopila v svoji kategoriji in prepričljivo zmagala. Evropska prvakinja med članskimi mešanimi skupinami pa je ljubljanska navijaška skupina Zmajčki (White Dragon Cheerleader); drugo mesto so si pribojevali mariborski Borci. Predstavnikov nismo imeli le v navijaški kategoriji članic. Omenimo naj še, da se je na evropskem prvenstvu v Berlinu (organiziralo ga je evropsko navijaško združenje ECA), prvič predstavila pred dnevi ustanovljena Plesna (pom pon) in navijaška (cheerleaders) zveza Slovenije, ki bo v prihodnje skrbela za delo slovenskih skupin in organizacijo tekmovanj ter mednarodno sodelovanje. Prvega tekmovanja, ki ga bo Zveza organizirala predvidoma februarja leta 2000, pa naj bi se udeležil tudi predsednik mednarodne navijaške federacije ICF Setsuo Goto. Članstvo v združenju ICF Slovenske plesne in navijaške skupine že tri leta uspešno nastopajo na evropskih prvenstvih, saj so si v teh letih pribojevale že osem naslovov prvakinj v različnih kategorijah. Rekorderki pa sta plesna skupina Bombe z OŠ Žiri in piranska navijaška skupin Flip, ki sta od prvega nastopa na mednarodnih tekmovanjih preprosto nepremagljivi. Ti uspehi so javnosti znani, prav tako tudi dejstvo, da je zavod ŠKL eden izmed ustanoviteljev in članov evropskega navijaškega združenja, letos pa je skupaj z drugimi članicami ECA (European Cheerleader Association) postal tudi član mednarodnega navijaškega združenja ICF (International Cheerleading Federation), ki predseduje Japonec Setsuo Goto. Sodelovanje z obema organizacijama pa bo v prihodnje prevzela pravkar ustanovljena Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije. Predstavniki zveze bodo skrbeli za sodelovanje s slovenskimi skupinami, za organizacijo tekmovanj in mednarodno sodelovanje. Prva večja naloga pa bo organizacija sestanka vodstva združenj ECA in ICF, ki bo februarja 2000 v Ljubljani. Na tem sestanku naj bi bil sprejet tudi natančen program delovanja obeh organizacij; od organizacije tekmovanj in pridobivanj sredstev do urejevanja uradnih publikacij. Na sestanku v Berlinu je namreč Setuso Goto članicam ECA in ICF izročil statut in okvirni program delovanja ter poudaril, v katero smer se mora razvijati navijaška in pom pon dejavnost. Na sestanku so izbrali tudi novo vodstvo združenja ECA. V naslednjih dveh letih bo združenju predsedovala Britanka Jacqueline Mundela, podpredsednik je dr. Srečo Zakrajšek iz Slovenije, sekretarka združenja pa Švedinja Katrin VVennerstrom. Z nastopom slovenskih skupin na evropskem prvenstvu in sprejetjem Zavoda ŠKL oziroma Zveze navijaških in pom pom skupin Slovenije v še eno mednarodno organizacijo je tudi uradno sklenjena četrta sezona Šolske košarkarske lige. Peta se začne 20. avgusta. • J. K. VAR PA VARPISTI GOZD MARTULJKA NA ŠVEDSKO Gozd Martuljek, 13. julija - V tem kraju se že vrsto let ukvarjajo z zanimivim športom, ki izvira s Švedske. To je metanje varpe na travnatih površinah. Vikingi so že pred 1000 leti metali kamnite plošče, kasneje pa so jih zamenjale varpe v obliki diska. Društvo Varpa Gozd Martuljek vodi Bogdan Oman, domači tekmovalci pa so med najboljšimi med slovenskimi klubi. Prirejajo tekmovanja doma in se udeležujejo prvenstev in drugih tekmovanj v Sloveniji. Več let imajo tesne stike s tekmovalci v domovini varpe na Švedskem. 15. julija bodo odpotovali v mesto Surahammer, kjer se bodo pomerili z domačimi tekmovalci. Obisk jim bodo vrnili letos jeseni. • J. Rabič HITROSTNO ROLANJE IZBRANA KADETSKA REPREZENTANCA Kranj, 13. julija - Izbrana je reprezentanca tekmovalcev v hitrostnem rolanju, ki bo zastopala barve Slovenije na bližajočem se kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu v Geri v Nemčiji. Tekmovanje se začne v četrtek zvečer s tekmovanjem na krono-meter. V enajstčlansko ekipo so se uvrstili: Jasna Šantavec in Miha Cvornjek iz Murske Sobote, Tanja Koren iz Lendave, Jernej Letica iz Pirana, Rok Mele in Jernej Stipanič iz Ljubljane, Jasna Vidic z Vrhnike, Urban Markič iz Kranja ter Tina Smid iz Nakla. Reprezentanco bodo spremljali Štefan Šantavec iz Murske Sobote, maserka Katja Žibert ter tretier Aleš Gros iz Kranja. • A. G. PREJELI SMO Članom RK Bukovica Oglašam se, ker imam nekaj pripomb članom "Rdečega križa" v naši vasi. Ena od članic pobira prispevke ob nesrečah krajanov in okoličanov. Tudi pri nas se oglasi in smo tudi zmeraj nekaj dali. Pred mesecem mi je nenadoma umrl mlajši sin star 26 let. Ob tem žalostnem dogodku so finančno pomagali dobri sosedje iz Praprotna, sorodniki in drugi dobrotniki, tako da sva s starejšim sinom nekako zmogla plačati dostojni pogreb, tudi nosili so ga Prapročani ne Bukovčani, kot bi bilo pričakovati. Članice RK ni bilo, kot je ni bilo pred 25 leti, ko mi je tragično umrl mož in zapustil dva majhna otroka. Nihče se ni spomnil, da smo mogoče bolj potrebni pomoči, kot kdo drug. Veliko pozneje sem izvedela, da so takrat pogrebci dali po 5000 din, vendar jih nisem dobila. Nekdo jih je obdržal in se okoristil z mojo nesrečo. Najdejo me le takrat, ko je treba kaj dati. Prav je, da se človeku v nesreči pomaga, vendar naj ne bo razlike med premožnimi in reveži, kot se to dogaja zdaj v naši okolici. Ne velja za celotno organizacijo. Mislim, da sem napisala vse t a glav no in da bo zbodlo tiste, ki jih to zadeva. Imen nisem navedla, ker se lahko zgodi, da potem ne bi objavili ali pa bi še Vi imeli kakšne težave. "Upam, da ste stopili mački na rep". Žalostno je, a vendar resnično. Lep pozdrav! Kristina Tavčar, Bukovica 1, 4227 Selca Spoštovani! Rada bi vas opozorila na napako, ki se vam je pripetila v izdaji vašega časopisa, dne 28. 5. 1999, na 24. strani. V naslovu prispevka o koncertu Metallice se vam je zapisala beseda "TRASH". Ni važno, ali gre za tiskarsko napako ali za nepoznavanje avtorja prispevka, toda zvrst glasbe, na katero je avtor mislil, se imenuje "TI1RASH". Res je, da to kar Meta/lica igra zadnja leta ni thrash in da je ta zvrst glasbe trenutno na žalost rahlo v ozadju. Toda vseeno mislim, da se je vredno potruditi in obveščati ljudi z doslednimi informacijami. Lep pozdrav, Tanja Lužnik O barju Ledina na Jelovici Gorenjski glas, 29. junija 1999 Dne 29. junija 1999 ste v vašem časopisu Gorenjski glas na 5. strani objavili članek z naslovom "Bo občina z naravnim rezervatom izigrana?", kjer je v zvezi z barjem Ledina omenjan tudi Zavod za gozdove Slovenije. Po štiriletnem prizadevanju Zavoda za gozdove, Območne enote Kranj in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je letos spomladi občina Železniki z odlokom razglasila barje Ledina na Jelovici za naravni rezervat (Uradni vestnik Gorenjske št. 15/99), dne 23. 6. 1999 pa je bil s sklepom sveta občine Železniki Zavod za gozdove Slovenije določen za upravljalca zavarovanega območja na Ledini. V članku novinar Zavodu za gozdove pripisuje dvolično vlogo prodajalca nepremičnin in hkrati upravljalca rezervata, kar preprosto ne ustreza resnici. Zavod za gozdove Slovenije ni bil nikoli lastnik objektov na Mosteh (v neposredni bližini barja), niti jih ni prodajal ali bil s tem kakorkoli povezan. Še bolj netočna pa je trditev, da je Zavod povzročitelj zapleta, saj je bil ravno Zavod pobudnik, da se najjužnejše visoko barje v Evropi zavaruje. Barje Ledina obravnava tudi gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Železniki za obdobje 1994 -2003, ki vsebuje smernice za varovanje pred zunanjimi posegi iz okolja, načrt pa je izdelal Zavod, ki opravlja javno gozdarsko službo. Prosimo, da zaradi objektivne-jšega informiranja Vaših bralcev objavite popravek v naslednji številki Gorenjskega glasa. Za nadaljnje informacije smo Vam na voljo na tel. 224-200 (ZGS, OE Kranj) ali 646-181 (ZGS, KE Železniki). Zapisal: Janez Logar, univ. dipl. inž. gozd. Vodja območne enote KRANJ FRANČEK KOLBL, univ. dipl. inž. gozd. Spoštovani! Prejmite lepe pozrave iz begunjskega konca. Na vas se obračam glede članka z dne 29. 6. 1999. o kresovanju na begunjskem gradu Kamnu. V oči me je zbodel podatek glede mentorice gospe Kogo-vškove, ki naj bi vodila skupino, ki je prikazala kresovavske običaje. Resda se je sprva javila za to funkcijo, a je kasneje odšla na dopust in sem vso stvar pripeljala do konca spodaj podpisana. Gotovo ste podatke dobili od drugih, a ker je pri takem delu vloženega precej dela in časa, me razumite, da nisi prav vesel, če je na tvojem mestu zapisan nekdo drug. Za pismo in tole pripombo se vam opravičujem, obenem pa vas prosim, da drugič malo bolj "pobrskate" za informacije. Želim vam še veliko delovnih uspehov in vas lepo pozdravljam. Predsednica KD Begunje Vlonika Štefelin Sukič Bog pravi, da je treba bližnjega ljubiti Dne 22. junija 1999 sem v časopisu Gorenjski glas, v rubriki Kronika H. Jelovčan, pod naslovom Bog pravi, da je treba bližnjega ljubiti, prebral članek o nasilniškem obnašanju iz tržiškega družinskega kroga. Neverjetno, koliko neresničnih podtikanj in etiketiranja?! Ker so v članku objavljene laži, sem se odločil, da vam prek javnega medija posredujem odgovor oziroma svoje mnenje: Kot prvo naj povem, da svoje izvenzakonske parnterke E. K. nisem nikoli pretepal niti ji s čimerkoli grozil. Tudi svoje hčerke nisem nikoli udaril, kaj da bi jo šele pretepal, saj jo imam srčno rad, jo hranim, previjam, tudi kuham in perem, ko nisem v službi ter ji nudim vso skrb, ljubezen in potrebno vzgojo, kar mi čas dopušča in kot se za očeta spodobi. Pa tudi bolnik nisem niti alkoholik. Poleg tega preživljam tudi svojo nezaposleno izvenzakonsko partnerko, tako da ima na razpolago tako lastniško stanovanje kot vse drugo; pri tem pa ne igram nikakršnega mogočnega gospodarja, saj mi hči in parnerka pomenita, poleg službe in drugih dobrih ljudi, prav vse. Kjer je dim, je tudi ogenj, znani rek, ki je velikokrat resničen, včasih pa tudi ne. Priznam, da so drobni prepiri za razjasnjeva nje določenih stvari v normalnih zakonskih ali izvenzakonskih razmerjih dokaj normalen in pogost pojav. V najinem primeru je šlo spet za vmešavanje mame moje partnerke (mame so po znanih podatkih kar dokaj pogost pojav razdiranja razmerij mladih parov). Le-ta ji je ob jamranju o najinih, sicer majhnih prepirih svetovala, naj odide v Center za socialno delo, in sicer iz strahu, da ne bi bilo hujše (strah ima velike oči; če bi res vladalo nasilje v družini, bi se moja partner- ka že zdavnaj preselila iz blokovskega stanovanja v stanovanjsko hišo svojih staršev). Od obiska v Centru za socialno delo pa so se začele težave. Pristojni s centra so jo napotili na zdravniški pregled (češ le tako bo šla lahko v dom za pretepene ženske), nato pa na policijsko postajo, da mora partnerja tudi ovaditi, da ga bodo kazensko preganjali, čeprav moja izvenzakonska partnerka sploh ni hotela, da bi do tega prišlo; to je razvidno tudi iz kasnejšega preklica ovadbe kaznivega dejanja, ko je spoznala, da je bila naivna žrtev "namišljene pomoči" (taki postopki naj bi bili v pomoč mladim družinam v stiski, ki izhajajo med drugim tudi iz nezaposlenosti?). Iz zdravniških potrdil, napisanih dne 3. junija 1999 (v članku je navedeno, da je iskala zdravniško pomoč), ki naj bi jih menda moja partnerka rabila za sprejem v dom za pretepene ženske in otroke, je razvidno, da gre za podplutbe oziroma poškodbe nje in hčerke. V resnici pa ni bilo tako. Ne partnerka ne hčerka nista bili podpluti oziroma poškodovani, kot piše v zdravniških potrdilih; hčerka je bila namreč 3. junija tudi v vrtcu, nepodpluta in nepoškodovana. Ob zahtevi za ponoven pregled tako otroka kot moje partnerke se je pristojna socialna delavka sprenevedala, češ bo že držalo, kar piše v zdravniških potrdilih; ni pa mogla pokazati na nobeno podplutbo oziroma poškodbo, saj je ni bilo. 4. junija 1999 je bil na zahtevo z moje strani ponovno opravljen temeljit pregled otroka pri zdravniku, ki se na otroke spozna; ugotovljeno je bilo, da je deklica živahna in da ne kaže prav nobenih znakov nasil-niškega obnašanja (so hude podplutbe oziroma poškodbe čez noč izginile?!). Kaj se je pravzaprav dogajalo? Dne 3. junija 1999 mi je po končani službi policist vročil vabilo, naj se naslednji dan zglasim na policijski postaji v Tržiču zaradi suma kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja. Ker sem se zavedal, da to ni res, sem posumil, da je moji izvenzakonski partnerki in hčerki kdo kaj storil, saj je bilo zjutraj, ko sem odhajal v službo, vse v redu. V tem času, ko mi je bilo vročeno vabilo, pa sta bili moja partnerka in kaj naj rečem drugega kot ugrabljena hčerka prepeljani zame neznano kam. Zaradi mojega suma, da jima je kdo storil silo na moj račun, sem ju iskal skoraj cel popoldan, večer in še skoraj celo noč, med drugim sem v nočnih urah iskal pomoč tudi pri bežigrajskih policistih. Kot sem kasneje izvedel, sta mi pristojna socialna delavka in policist, ki naj bi vodil preiskavo, v času vročitve vabila odpeljala partnerko (pod kakšno pretvezo?) in mi pravzaprav ugrabila lastno hčer, pod pretvezo, da ne povesta, kje se nahajata, češ da sta pretepeni in podpluti od mojega, po njihovih izjavah, nasilniškega obnašanja; da sta varni pred menoj v domu za pretepene žene in otroke. Če bi bili resnično pretepeni, ne vem, če bi obstajal samo sum, bilo bi dejansko resnično. Le na podlagi dejanskih poškodb in dokazov so možna taka dejanja. Naslednji dan, to je 4. junija 1999, sem partnerko in hčerko, po zaslišanju na policijski postaji, odkril čisto po naključju, ko se je moja partnerka v zgodnjih jutranjih urah sprehajala s hčerko po pločniku; niti ona niti hči nista bili poškodovani niti podpluti (čez noč sta bili v, po mojem zasebni sobi v predmestju Tržiča; to sem sklepal zaradi tega, ker je bila ob vstopu v rpsotor na vratih pritrjena tablica z nekim priimkom, ob zapuščanju prostora pa je le-ta skrivnostno izginila; in to naj bi bil dom za pretepene žene in otroke.v resnici pa nepretepene in nepoškodovane?); bila pa je tako prestrašena, da se je vedla docela nerazumno, niti poznala me ni več in je začela na sredi ceste vpiti na pomoč, medtem ko sem se hotel z njo na miren način pogovoriti, kaj so ji storili (je šlo morda za uporabo nedovoljenih prisilnih sredstev, ne vem?); kaj hitro se je na kraju dogajanja pojavil policist, češ da je dobil prijavo, da mož na cesti pretepa ženo?! Konec dober, vse dobro. To je druga stan zgodbe ali pa tragikomičnega filma, kakor hočete; le v prihodnje priporočam, da si režiserji izberejo druge igralce. Za konec naj navedem, da nisem ostal sam s seboj, kot je neresnično navedeno v članku, pač pa z mojo izvenzakonsko partnerko in hčerko vseskozi živimo v skupnem gospodinjstvu (razen v noči izginotja). In še to: strinjam se z vami, ko navajate, da je treba bližnjega ljubiti, kdorkoli že pravi; treba pa se je po tem tudi ravnati; pozabili pa ste dodati, da je treba ljubiti tudi sovražnike, čeprav te obrekujejo, storiti jim dobro, čeprav te sovražijo, zlobno izkoriščajo in preganjajo. Že Epiktet je pred devetnajstimi stoletji opozoril, da žanjemo tako, kakor sejemo, in da usoda vselej nekako prisili slehernega posameznika, če ne v krajšem pa v daljšem obdobju, da plača za svoja hudodelstva. Svoje sreČij namreč nikoli ni zdravo graditi \ na nesreči drugih. • Š. B. Ob podelitvi občinskih priznanj Občine Škofja Loka j Ob letošnji podelitvi priznanj Občine Škofja Loka prizadevnim in zaslužnim občanom m skupinam naše občine, ki so v j preteklih letih imele opaženi vpliv na delo in življenje v naši l občini, bi kot predlagatelj šil posebej radi opozorili na izredno velik in nesebičen prispevek \ človeka, ki je letos na našo veliko žalost zaradi nenadne S hude bolezni prekinil aktivno udejstvovanje na svojem področju. Dipl. ing. Janez Kepic je v letu 1976 prevzel vodenje komunalnega podjetja v Škofji Loki tem pa tudi zadolžitev za vzdrževanje, planiranje i*1 izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, širjenje m posodabljanje čistilne naprave,] za ravnanje s komunalninii\ odpadki, v letih 1991 do 1995 pa j je vodil tudi projekt plinifikaciji Šk. Loke. Komunalna dejavnost je naj'1 manj opazna prav takrat, kol najbolje deluje, zato bi s teW\ prispevkom še posebej radi\ izpostavili glavne dosežke 0] tem področju, za katere je v | največji meri s svojim strokovnim delom zaslužen prav %■ Kepic. Najprej je potrebno omeniti, da je v loškem komunalnem pod' jetju vse od njegovega nastanka zaposlenih za dobro . polovico manj ljudi kot v primerljivin | podobnih komunalnih podjetjin j po vsej Sloveniji. Prav racionalizacija dela, kar je bila ena, temeljnih usmeritev g. KepicA pri svojem delu, je omogočala), izredno nizke cene komunalnih storitev v Občini Šk. Loka. Ceni so kljub raznim zavajujoči^ trditvam še danes daleč P0" slovenskim povprečjem, za k® so občani Škofje Loke tahM prav gotovo v največji me$ \ hvaležni prav delu g. Kepica. Pri vsem tem pa je pomembno '. dejstvo, da se je v Škofji Loki 1 tem obdobju komunalna oskrba j stalno izboljševala. Še veC j vodovodno in komunalno j omrežje sta rasla vsaj tako hW° ali še hitreje, kot je poteki razvoj občine, poleg tega pa # naša občina lahko ponaša s 2j-let delujočo čistilno napravo odpadnih vod, kar nam zavidajo tudi največje slovenske občine, % Ljubljano na čelu. Le zaposleni v komunalnem podjetju vemo> koliko strokovnega dela je v prO" jekte, ki smo jih izvajali, vlo$ naš direktor. Nadaljevanje na 25. strani Začelo se je s hišo... Tokrat se dve zgodbi, o različnih ljudeh, prepletata med seboj. Začelo pa se je s tem, ker sta me Anita in Boris poklicala, če "slučajno" vem za kakšno prazno hišo. Rada bi se preselila na svoje, sta rekla, doma je pravi pekel in ne moreva več vzdržati. Spomnila sem se, da sem lani pisala o neki gospe, ki pa se je pozneje preselila v dom in kolikor mije bilo znano, je doma vrata zaklenila in ključe odnesla s seboj. Anita in Boris sta zelo mlad par. Niti dvajset let še nimata. Njun sin pa je star že dobro leto. Zgledata kot dva izgubljena otroka, ki ne vesta, kam bi. Mama je tista, ki ju postavlja na cesto. Ne prenese otroškega joka, niti ne prenese Borisa. Prepiri se vrstijo iz dneva v dan. Največkrat zaradi Anitinega "zavoženega " šolanja. Ker je morala tretji letnik zaradi otroka ponavljati. In ni imela štipendije. In zato, ker je družino zaradi napačne zveze spravila v sramoto. Na tisoče vzrokov, če iščemo zdraho, se lahko najde... Bilo je neznosno vroče, ko sem končno našla parkirni prostor pred domom upokojencev. Moja prijateljica Marija me je že čakala pri vratarju, da me odpelje po zapletenih hodnikih do svoje sobe. Bili sva zelo veseli, da se spet vidiva. Zakaj me nič ne obiščeš, mi je poočitala. Sobo deli z Angelco, kije vneto delala barvne prtičke, ko sva vstopili. Njuna soba je na senčni strani in zato je bilo v njej prijetno hladno. No sedaj pa na dan z besedo, kaj bi rada, je postala neučakana Marija. Povedala sem ji, da USODE Milena Miki a v i c neki mlad par išče stanovanje, pa da sem se zato spomnila na njeno prazno hišo. Takoj je želela vedeti, kakšna sta, če sta poštena, dobra, če on pije, če se drogirata, če sta čedna... Koliko vprašanj!! Saj bosta prišla k Vam in se boste sami pogovorili, sem nazadnje klonila. "Takoj jima lahko prepustim hišo," je dejala Marija, "le pozimi ju bo zeblo, ker ni nobene kurjave." Vedela sem, da mlada dva nimata nobenega denarja, in da bi bil to zanju prevelik strošek. "Kaj pa če prideta k meni?" se je oglasila iz svojega kota Angelca. "Jaz imam stanovanje v bloku, pa prav tako nihče ne stanuje v njem. Je pa moje, kupila sem ga, tako da ne bi bilo težav." Njena ponudba me je zelo presenetila. Nikoli prej se še nisva videli. Zato. "Če je kdo tako neumen, da v današnjih cajtih, ko ljudje gledajo le na to, kako bi drug drugemu zasadili nož v hrbet, skače naokoli, da bi pomagal, že ne more imeti slabih namenov." Pogledala me je iznad očal in se nasmehnila. Bilo mi je nerodno, in kar nisem vedela, kaj bi. "Stanovanje jima oddam, samo bogvaruj, da bo v njem kaj narobe. Ti boš odgovarjala zanj...!" Beseda je dala besedo in nisem si mogla kaj, da je ne bi vprašala, kako je do tega sploh prišlo, da se je morala ločiti od svojega stanovanja, ki ji je bilo, vsaj tako sem jo razumela, zelo pri srcu. "Kar povej jim, tako kot si meni, "jo je spodbujala Marija in me zarotniško dregnila, češ morda jo bova pa le pripravili h govorjenju. Toda Angelca je še kar oklevala. Pa se bodo ljudje norčevali iz mene, ko bodo brali, je dejala. Toda lenobno, vroče popoldne je bilo tisti dan kot nalašč za stare zgodbe... "Rodila sem se v družini, v kateri nismo imeli ničesar, "je dejala Angelca. "Nikoli se ni vedelo, ali bomo imeli kaj kosila ali večerje, ali pa bomo šli spet lačni spat. Otrok nas je bilo osem. Sami fantje in midve s sestro. Zelo sva bili navezani druga na drugo. Med nama je bilo komaj leto dni razlike. Zgleda/i sva, kot da bi bili dvojčici. Naša mama so bili bolj ciganske sorte. Oče jo je pripeljal z enega svojih potov, ko je za vaškega gostilničarja kupoval prašiče. Bila je bolj tiha kot ne, le kadila je kot turek. V tistih časih je bilo to zelo bogokletno, toda naša mama se za to ni zmenila. Edino za tobak je bil zmeraj denar pri hiši. Ona je bila naša druga mama, ta prava nam je umrla kakšni dve leti pred tem. Jaz se tega ne spomnim več dobro, vem pa, da sem morala biti potem za pesterno. Oče ni dovoli, da bi šli pobje prehitro služit, ker so se mu smilili. Zato so se potepali po vasi in zganjali neumnosti. Midve s sestro Ano sva morali pa delati. Namesto njih in še namesto mačehe, ki je posedala za hišo in vlekla dime. Zvečer sva se utrujeni stisnili druga k drugi in zaspali. Posebno pozimi, ko je naju zeblo in ko sva dobesedno zmrzovali na vrhu stopnic, kjer je vleklo iz vseh kotov in špranj. Fantje so spali okoli peči, oče pa nama ni dovolil, da bi se jim pridružili..." Ko je Angelčina sestra nekoč kosila travo okoli hiše, seje po nesreči zadelo v nogo. Šlo je skoraj pol pete^ in zaradi izgube krvi, so jo tedaj komaj rešili. Če ne bi dohtar bil tedaj slučajno pri sosedu, ker so ga popikale čebele, bi Ana izkrvavela. Toda po tistem je šepala in to ji je še kot otroku zagrenilo življenje. Sramovala se je in če je le mogla, se je skrivala pred tujimi očmi. "Niti v šolo ni več hotela hoditi. Silila sem jo, pa ne zato, da bi mi bilo toliko do znanja, ki bi ga tam dobila, temveč zato, ker sem morala odslej vso dolgo pot prehoditi sama..." Potem sem izvedela, kako je še mačeha začela piti. Kako je v pijanosti kolovratila po vasi, kričala in jim delala sramoto. Kako je večkrat obležala v kakšnem jarku in jo je potem Angelca šla iskat z vozičkom in pripeljala domov. "Najbolj meje bolelo, ko so se iz nas norčevali-Dva kripeljna imate pri hiši so govorili, eden pije, ta drugi pa še hodit ne zna. O, niso bili včasih ljudje nič boljši kot so danes. Prav tako so bili polni hudobije... Najbolj sem pa zamerila učiteljici, ki mije v obraz rekla, da bomo otroci zaznamovani za vse življenje. To se mi je tak° vtisnilo v spomin, da še pozneje, ko sem imela priložnost, da doživim kaj boljšega, nisem tega zagrabila. Kar nekaj mi je govorilo, da nisem dovolj dobra, da moram dati prednosti drugim. Tistim, & niso "zaznamovani"...(konec prihodnjič) Nadaljevanje s 24. strani Številni povratni in nepovratni krediti, kijih je podjetje pridobilo za razvoj komunalne infrastrukture v občini, so v največji meri zasluga g. Kepica. Z obsežnimi dokumentacijami, ki jih je pripravil predvsem v svojem prostem času, mu je uspelo pridobiti še kako potrebna republiška finančna sredstva za uspešno realizacijo zastavljenih projektov. Na delovnem mestu pa je s svojim izrednim strokovnim delom in posluhom za težave občanov, ne glede na najrazličnejše pritiske, kijih v vseh letih ni bilo malo, tekoče, predvsem Pa strokovno in dolgoročno reševal najrazličnejše komunalne Probleme. Prav zaradi tega mu je občina I. 1991 zaupala izgradnjo plinovodne infrastrukture v občini. Do leta' 1995, ko je gradnjo plinovoda vodil g. Kepic na čelu komunalnega Podjetja, je bila zgrajena plinovodna mreža v naselju Škofja Loka. Tako je bila Škofja Loka v Pičlih štirih letih nagrajena s Precej čistejšim zrakom. V letu 1993 je vsa komunalna infrastruktura, z njo pa tudi vse Pravice in obveznosti, ki sledijo lz tega, z zakonom prešla na občine. Občina Škofja Loka je Prevzela tudi investicije in nQdaljnji razvoj komunalne infrastrukture na zdravih teme-'jih prav po zaslugi g. Kepica. L>elavci Loške komunale verjetno najbolj cenimo rezultate delovanja človeka, ki je s svojo Vizijo, strokovnostjo in delom tako močno zaznamoval enega °d najpomembnejših segmentov uspešnega razvoja občine. veseli nas, da nam lahko s svojmi cenjenimi nasveti pomaga pri nadaljevanju našega dela. delavci Loške komunale, d.d., škofja Loka smo odločeni, da orno tudi v prihodnje skrbeli za °Prayljanje komunalnih storitev nasirn občanom na najvišji f>°zni ravni, ter s tem dali pričanje človeku, ki nas je vsa ta 'eta vodil. Prav bi bilo, da se mu tudi Občina Škofja Loka s primernim priznanjem oddolži za njegovo nesebično delo v korist njenih občanov. Sodelavci iz Loške komunale, d.d., Škofja Loka Neupravičeno visoki stroški °b vpisu na univerzi Studentski parlament in Pf,edsedstvo Študentske organi-Zatije Univerze v Mariboru °stro protestirata oh načinu oločanja in višini spisnih oz. *°datnih stroškov, ki se bodo Vračunali ob vpisu na univerzo °Z- višji letnik v študijskem letu l999/2000. Upravni odbor Univerza v Mariboru je namreč na svoji 18. redni seji, dne 28. 6. 1999 določil, da bodo poleg enotne vpisnine (1.500 SIT za prvi letnik ter 900 SIT za višji letnik) nekatere fakultete dodale svoje stroške vpisa ter da bo vsak študent plačal dodatnih 300 SIT za delovanje Študentskega sveta Univerze oz.^ študentskih svetov fakultet. Študenti izrednega študija bodo odslej pri plačilu šolnine plačali dodatnih 5 % delovanje Univerze oz. rektorate (šolnine se gibljejo med 150.000 SIT in 621.000 SIT). Študentje se sprašujemo, na kakšen način so izračunali dodatne stroške vpisa ter kje zanje obstaja pravna podlaga! Največ bodo tako plačali študenti na Fakulteti za kmetijstvo 5.800 SIT za prvi oz. 5.200 SIT za vpis v višji letnik, na Ekonomsko-poslovni fakulteti 4.100 SIT oz. 4.800 SIT, na Visoki zdravstveni šoli 3.520 SIT oz. 2.850 SIT, na Fakulteti za organizacijske vede 2.800 sit oz. 2.850 SIT, na Pravni fakulteti 3.300 SIT oz. 2.700 SIT, na Pedagoški fakulteti .3.050 SIT oz. 1.700 SIT, na Fakulteti za Strojništvo, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatko In na Fakulteti za gradbeništvo dodatnih stroškov ne bodo zaračunavali. Nadalje, kje obstaja pravna podlaga za dodatnih 300 SIT plačila za študentske svete? Sklep oz. predlog študentskega sveta Univerze ni in ne more biti pravna podlaga. V prihodnje bo potem lahko vsak organ brez kakršnekoli pravne podlage predlagal, da se uvede dodatni prispevek oz. davek, ki ga moramo plačati študenti. Ob takšnem tempu uvajanja novih prispevkov bodoče generacije ne bodo vedele, da so njihovi kolegi, ki so tudi študirali na državni univerzi prej plačevali veliko manj. Kje je tudi pravna podlaga oz. upravičenost, da se za nove diplome, ki se zaradi spremenjenih strokovnih nazivov morajo menjati, plača 20.000 SIT za novo, oz. če stara diploma še obstaja pa 15.000 SIT. Tretjino tega denarja naj bi šlo za delovanje univerze oz. rektorata, ostalo za fakulteto, na kateri je bila diploma izdana. 1. Zahtevamo, da univerza oz. rektorat študentom pojasni in argumentira višino prispevka, ki ga homo plačali ob vpisu ter kje ima za to pravno podlago! 2. V kolikor pravne podlage ni oz. prispevki niso bili določeni na podlagi ustreznih zakonov oz. predpisov zahtevamo, da se ustrezno znižajo. 3. Hkrati pozivamo Ministrstvo za šolstvo in šport, da zaustavi neupravičeno naraščanje prispevkov, tako ob vpisu kot prispevkov za izredni te podiplomski študij. Princip državne oz. javne univerze je, da je študij omogočen vsakemu, ne glede na to iz kakšnega socialnega okolja prihaja. Žal se s takšnim pristopom od tega cilja oddaljujemo. Študentski pozdrav! za Predsedstvo Š. O. U. M, Študentska organizacija Univerze v Mariboru Primož Ložar sekretar Zahvala TVD Partizan Duplje se vsem donatorjem, pokroviteljem, sodelavcem v Dupljah zahvaljuje za razumevanje in podporo pri organizaciji vrtne veselice z Veselimi Štajerkami v Dupljah. Kljub vaši dobri volji in vašim prispevkom - dobitkom za sreče-lov, nam veselica z Veselimi Štajerkami zaradi slabega vremena tudi v drugo ni uspela po naših pričakovanjih. Sicer pa je prinesla veliko veselja nekaterim srečnim dobitnikom. Žal finančni uspeh ni bil dober, zato bo naše nadaljnje športno delovanje društva težje, kot smo pričakovali. Prejmite našo iskreno zahvalo z željo, da tudi v prihodnje lahko računamo na vas. Predsednik TVD Partizan Duplje Mirko Rakovec Kako v novo šolsko leto? Lani smo v OŠ Ribno praznovali 110-letnico. Ob tej priložnosti smo izdali glasilo Radovedne ribice. V njem smo zapisali, kako se je naša šola razvijala od njenih začetkov do danes. Zanimala nas je tudi prihodnost naše šole, zato smo starše in učence vprašali, česa si želijo v naši šoli v prihodnje. Odgovorili so nam takole: - da bi šolo v Ribnem obdržali, - boljše pogje za učenje, - razširitev šole za vsaj še dva razreda, - več učilnic, - nove učilnice za interesne dejavnosti, - večjo telovadnico in šolo, - da bi bila šola adaptirana, - da bi šolo povečali v osemletko ali devetletko, ki se pripravlja, - lepo in urejeno šolo. To so želje staršev in otrok. Trenutno razpolagamo z dvema učilnicama, eno zasilno učilnico in zdelo majhno telovadnico. Po normativih za graditev in opremo osnovnih šol v RS, dodatek Url. 1. SRS št. 21 163/68, mora v učilnici pripadati na učenca 1,7 m2 talne površine ali 5 m3 prostornine. Telovadnica meri 16 m2, del površine zavezmajo še telovadna orodja, tako da je funkcioalnega prostora za izvajanje telesne vzgoje še manj. Po mnenju zavoda za zdravstveno varstvo v Kranju je obstoječa telovadnica za izvajanje športne zvgoje primerna le za manjše število otrok, do deset na skupino, kar pomeni, da pri športni vzgoji ne more sodelovati celoten razred. Zato smo se po dogovoru z ravnateljico OŠ Bled prof. Cvetko Zonik odločili, da obstoječo telovadnico spremenimo v drugo zasilno učilnico. Tako bo vseh 62 učencev v štirih razredih lahko obiskovalo pouk v dopoldanskem času. Izvajanje dela ur športne vzgoje nam bodo omogočili na matični šoli Bled, del ur športne vzgoje bo potekal na igrišču, v zimskem času bomo tekli na smučeh in se sankali. V vseh podstrešnih prostorih so vidne razpoke na stenah in stropih, ki so posledica potresa v letu 1998. Po mnenju komisije, ki sije šolo po potresu ogledalo, je šolsko stavbo potrebno sanirati v smislu protipotresne varnosti. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj v zapisniku z dne 25. 2. 1999 ocenjuje, da problem prostorske stiske in dotrajanost sanitarij v šoli zahtevata posebno pozornost. Na pobudo staršev učencev, ki obiskujejo OŠ Ribno smo se 22. 6. 1999 sestali z g. Borisom Malejem županom Občine Bled in njegovima sodelavkama ga. Burjevo in ga. Svetinovo. Po burni razpravi smo sprejeli naslednje sklepe: - želimo, da šola dolgoročno ostane v Ribnem - do 1. 9. 1999 se šola v Ribnem popotresno sanira v obsegu, tako da se pouk lahko začne. - starši se strinjamo, da se urnik v šolskem letu 1999/2000 prilagodi trenutnemu stanju. - občino Bled se zadolži, da dvigne razpisno dokumentacijo za pridobitev državnih sredstev in se javi na razpis. - oblikuje se skupina šestčlanskega odbora staršev, ki bo seznanjen z aktivnostmi in bo dobival potrebne informacije. 30. 6. 1999 se je sestal odbor staršev s predstavnikoma Občine Bled. Prisotna je bila tudi naša ravnateljica prof. Cvetka Zonik, ki si že leto dni prizadeva k izboljšanju stanja na OŠ Ribno. Po sestanku so bili starši skeptični glede pravočasne protipotresne sanacije in začetka pouka v šolskem letu 1999/2000. Želimo si, da bi bili sprejeti sklepi realizirani v določenih rokih. S tem bi zagotovili pravočasen začetek pouka, kar si želimo starši, učenci in zaposlene na OŠ Ribno. Ribno, 2. 7. 1999 Starši učencev in zaposlene v OŠ Ribno Sporni zakon o stavbnih zemljiščih Pri oblikovanju in sprejemanju novih zakonov se pri nas še vedno pogosto dogaja, da se odločamo in sprejemamo tudi take, ki so večji del ali v celoti prepisani iz stare socialistične jugoslovanske zakonodaje. Taki zakoni so v novih demokratičnih razmerah samostojne države Slovenije neuporabni in zavirajoči. Ob tem smo tudi priče sprejemanju povsem neutemeljenih in nelogičnih zakonov, ki državljane kar silijo v proteste. Eden takih je nov Zakon o stavbnih zemljiščih, ki v VI. poglavju določa, da morajo nadomestilo za stavbno zemljišče plačevati vsi lastniki stavbnih zemljišč. To nadomestilo je bilo uvedeno v času, ko so imela stavbna zemljišča status družbene lastnine. Ko so uporabniki uporabljali družbeno premoženje, je bilo tako nadomestilo sprejemljivo, nikakor pa ne danes, ko so nekdanje nepremičnine v družbeni lastnini po lastninskem zakonu iz leta 1997 postale lastnine fizičnih oseb. Uzakonitev plačila za uporabo svoje lastnine je svojevrsten poseg v lastninsko pravico, je tudi v nasprotju s 33. členom Ustave RS in skregan z načeli pravne države. Upravni organ občine Kočevje je na Radiu Univox pojasnil, da je bila celotna vsebina spornega zakona (sprejetega leta 1984) prenesena v nov zakon tako, da so spremenili le letnico sprejetja zakona s 1984 na 1997. Komentar ni potreben. Tudi razlaga, da bo nadomestilo, kot trajni davek, namenjeno za opremljanje stavbnih zemljišč, ni sprejemljiva, saj zavezanci opremo stavbnega zemljišča (prispevki za cestni, električni, vodovodni, telefonski in komunalni prikljujček) v celoti plačajo pred začetkom gradnje. Nelogično je, da bi z davkom te prispevke plačevali novim graditeljem. Seveda je bilo pričakovati, da se bodo državljani Slovenije taki manipulaciji državnih organov uprli. Pet državljanov (Anton Skrab iz Raaovljice, Jože Požun iz Velenja, Slavica Mežnar iz Celja, Miloš Skalič iz Ljubljane in Ervin Dokič iz Pirana) je na Ustavno sodišče RS vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih. Ustavno sodišče je na svoji seji 4. februarja 1999 pobudo o presoji ustavnosti soglasno sprejelo. Zavrnilo pa je predlog, naj ustavno sodišče prepreči izvajanje tega zakona, češ da predlog ni bil dovolj pravno utemeljen. Zdaj, ko je plačevanje nadomestila že v teku, se je skupina prizadetih občanov iz Kočevja pridružila tej pobudi s poudarkom in z utemeljitvami, naj ustavno sodišče zaustavi izvajanje tega zakona. Z lastninskim preoblikovanjem bi se morala družbena lastnina v glavnem posloviti, z njo pa tudi stari zakoni. Novih lastnikov je vse več in ni prav, da se država z njimi igra in manipulativno pridobiva sredstva na njihov račun. Država je predvsem dolžna zakone dograjevati in izboljševati v dobro davkoplačevalcem, nikakor pa ne v njihovo škodo za polnjenje že znanega proračuna brez dna. Ker živimo v samostojni državi, grajeni po novih evropskih in demokratičnih načelih ter zakonih, pričakujem, da bo naša država znala urediti davčno politiko, kakor tudi izvajanje evropskega DDV-ja, tako da ne bo s površino in dvomljivo zakonodajo vznemir-Ijala ljudi in jim jemala tisto, kar jim po vseh pravnih in človeških načelih pripada. Ive A. Stanič Kočevska Reka, 3. julija 1999 99.5 MHz 100,2 MHz 104.8 MHz n s* i n u l studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Piše: Miha Naglic 116 Jan(ez) Plestenjak, pozabljeni pisatelj Pod Brodnikovirn znamenjem sta spet počivala. Vse Sorsko polje do Grintavca, do Homca in Šmarne gore seje razkazovalo kot na božji dlani in Močerdniku se je zdelo, da je vse čisto blizu; Pol ure, kvečjemu uro hoda in bi bil pri tistile veliki kmetiji na samoti. To, to mora biti kmet in Polje mu kar samo rodi. Ti se pa ubijaš in garaš, Snoj na plečih nosiš na plitve njive, skoro z goli-tni rokami razbrskavaš in jo prosiš in siliš ter priganjaš, da ti rodi oves, droben krompir in jalovo Ze(je. Obraz se mu je zmračil, toda, ko mu je zadišalo po domačem gozdu, kjer so rasli njegovi kostanji in iz grape silile k soncu njegove smreke in mu glasno govorile: poglej nas in obseži naša debla, če moreš — se mu je na licih razlezel smeh, iz katerega je zaudarjalo po hribovski oahavosti." Tako bi lahko še danes razmišljal vsak kmet, ki bi se z Osolnika ali kakega drugega hriba na severnem koncu Polhograjskih Dolomitov oziral na svet pod seboj. Na širno polje, ki se imenuje gorsko in leži v trikotniku med Škojjo Loko, Medvodami in Kranjem. Močeradnik pa je ime iiterarni osebi, ki nastopa v neobjavljenem roma-nu- Ratink je njegov, nenavadni naslov, napisal Sa je Jan Plestenjak, odlomek so objavili Loški ^zgledi j/j (1956). Kdo je bil tedaj ta Jan lestenjak? Njegovega prepevajočega soimenja-a iz Škofje Loke še predobro poznamo, pisale- Po ljudjeli gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Ija istega imena pa le malokdo. V literarnih krogih je kljub svoji prezgodnji smrti in skromnemu opusu še danes kar visoko ocenjen. Mi se z njim poslovimo od Poljanske doline in v svojem biografiranju sestopimo v tisočletno mesto ob sotočju obeh Sor. JAN PLESTENJAK (ES, SBL) je bil po rodu "Šembarbarčan"; rodil se je pred sto leti, 27. marca 1899 pri Sv. Barbari, v vasici nad dolino Hrastnice, ki v Puštalu priteče v Soro. Maturira/ je 1919 na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad LJubljano, po maturi je študiral slavistiko in bil nato za uradnika v raznih službah. Med 2. svetovno vojno so ga Italijani internirali v Campo concentramento Chiesa nuova pri Padovi. Tu je 3. januarja 1943 o polnoči prebral Reguiem, v spomin na prvo obletnico smrti njegovih treh bratov, strica in bratranca, ki so jih Nemci 3. januarja 1942 postrelili v Begunjah na Gorenjskem. Pisatelj sam pa je umrl že 9. maja 1947, po eni verziji "za posledicami italijanske internacije", po drugi pa zaradi strasti, "ki se ji je predal že kot študent — pijača — ki mu je zaznamovala vse življenje in mu ga spremenila v muko in bedo ter povzročila tudi mnogo nerazumevanja" (Janko Krek v Loških razgledih XXI, 1974). Kakorkoli že, ostajajo njegova dela, zlasti še danes lepo berljive večerniške povesti in črtice: Lovrač (1936), Bajtarji (1937), Potrebuježi (1938), Bajtarska kri (1940), Mlinar Bogataj (1942, 1992), Herodež (1944). Izšle so največ pri Mohorjevi družbi, napisane so v slogu domačijskega realizma, snov je zajemat iz domačih vasi. Značilni zanj so "krajevni izrazi iz kmečke materialne kulture, ljudska rekla — med drugim že znana nam Tavčarjeva poljanska Živalca uboga' za trpečega človeka in 'bruhniti jo kam' v pomenu odhiteli kam' — primere, vzete iz podeželske narave in kmečkega življenja, poosebljanje duševnih pojmov in stvari v prirodi, občasno rimanje besed ali besedne igre, naraven, živahen in tekoč dialog. Prizorišče povesti je spet Plestenjakovo domače okolje, pobočja Osolnika s pogledi na Škojjo Loko in Sorsko polje pa proti Gontam in Ljubljani ... Plestenjak je v našo ljudsko povest vnesel nekaj novosti in izvirnosti, poleg raznih duševnih, čustvenih in nravstvenih vprašanj, ki se pojavljajo v zakonski zvezi in družinskem življenju, ga je kot kmečkega proletarca vznemirjalo predvsem socialno razmerje bajtarjev do tovarniških delavcev pa krščanstva do marksizma na drugi strani." Tako ga je označil Joža Mahnič (Loški razgledi 43, 1996). Tudi on je poudaril, daje bil "telesno močan, po značaju pa nemiren in v življenju nesrečen človek ..." Uvrstil ga je med boljše avtorje večerniške povesti. Plestenjak je namreč v tej zvrsti povsem kos Finžgarju, Preglju, Bevku, Jalnu in Zorcu. Jan Plestenjak HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki; Izredno ugodna. AVTOŠOLA B&B VOZNIŠKI IZPIT PREKO POLETJA - B&B KRANJ, tel. 22-55-22 - B&B RADOVLJICA, tel. 714-960 - B&B JESENICE, tel. 86-33-00 - B&B AMD ŠKOFJA LOKA, tel. 657-000 Lenti, 24.7., Madžarske toplice 26.8. do 29 8.,Trst 6.7., 21.9., Palmanova 17.8., Gardaland -1 Aqualand 19 7, Udi - Alpe Adrija 24.8., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 PONUDBE znanj in informacij: • Naš član vam ponuia znanje pletenja košar, izdelovanja okrasnih predmetov iz ostankov | ličkanja koruze in slame, slamokrovstvo, pa tudi nasvet za čebelarje. - Po kar dveh ietih iskanja znanja kitajske verzije radi- I estezije, imenovane Feng Šui, vam sedaj to znanje lahko ponudimo, poleg tega pa tudi znanje Wmg Chuna ene od podzvrsti I samoobrambnih veščin. - Poklical nas ie tudi prijazen gospod, ki vam je pripravljen razložiti vse o vzreji ćinćil - Naši člani vas I lahko naučijo risati in slikati, tako ilustracije m portrete kot različne motive na tkaninah, steklu in drugih materialih. Pomagajo | vam okrasno prebarvati vašega jeklenega koniička. tistim, ki so se lotili prenove stanovanj ali garderobe pa svetujejo pri izbiri I barv. Nekaten med njimi svoje likovno znanje uporabljajo pri izdelovanju prekrasnih vitražev, drugi so mojstri izdelovanj I mozaikov in mozaičnih slik, spet tretji pa svoje pnjatelje razveseljujejo z unikatnimi voščilnicami ali z graviranjem na steklo. Vsi I pa so pripravljeni svoje znanje deliti i drugimi Vse ostale informacije so vam na voljo na Borzi znanja, v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, v Ljubljani. Pokličete nas lahko § na telefonsko številko 061/13 22 178 ali se osebno oglasite, kjer vas pričakujemo vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob I sredah pa do 17 ure. Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo m Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 i KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza.znanja<&spika unistar-si HOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel. 422-781 Cilka, tel. 411-510 NOVO - NOVO VIIJKM TURIST, s.p. turistični prevozi (skupine do 50 oseb) AVTOBUSNI PREVOZI ŠTERBENC LUDVIK VIRMAŠE137, 4220 ŠKOFJA LOKA Teb 632-262, mob.: 0609 638837, fax: 632-262 gorenjska letna kopališča vas pričakujejo V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA POLETNI URNIK GORENJSKIH KNJIŽNIC Vsak torek in četrtek kopalni izlet Čatež Lenti 17.7., 31.7., Munchen 21.7., 11.8., Gardaland 26.7, 9.8., (6.200 SIT - prevoz + vstopnina), Palmanova - Portoguaro vsako sredo Naročila sprejemamo po telefonu 064/451-542 ali Avtobusni prevozi z udobnimi turističnimi avtobusi, klimatiziranimi in opremljenimi z avdio in video opremo- organizacija izletov in potovanj za zaključene skupine - avtobusi (35+2), (33+1) in mini-bus (12 +1) - šolske zaključne izlete po domovini in tujini- zaključene skupine odpeljemo po želji tudi na nakupovalne izlete in na razne prireditve doma in v tujini. Ugodno v Gardaland 22.7. in 2.8., Lenti 7.8. in 30.8. KRANJ (letni bazen): pon - pet. 9. - 18. ure, sob., ned. 9. - 19. ure, odrasli 600 SIT (popoldanska 500 SIT), voda 26 stopinj C, TRŽIČ (letni bazen): vsak dan od 9.-19. ure, odrasli 600 SIT, petek nočno kopanje 20. - 23. ure 300 SIT, voda 27 stopinj C, RADOVLJICA (kopališče CAMPING). pon. - pet. 10 -18. ure, sob., ned. 10. -19. ure, odrasli 500 SIT (popoldanska 400 SIT), voda 26 stopinj C, JESENICE (Ukova): vsak dan od 10. - 18.30 ure, odrasli 400 SIT (popoldanska 300 SIT), voda 23 stopinj C, KAMNIK (pod Skalco): pon. -pet 10. -18 ure, sob., ned. 10. -19. ure, odrasli 500 SIT (popoldanska 450 SIT), voda 26 stopinj C kopanje 20.30 do 22. ure 200 SIT. BLED Grajsko kopališče: vsak dan od 8.-19. ure. Celodnevna karta 600 SIT (odrasli), 400 SIT (otroci), popoldanska 500 SIT. Možen najem čolnov - 1000 SIT/ura. KULTURNE PRIREDITVE: 16 julija ob 20. uri dvorana Zdraviliškega doma: koncert Moškega pevskega zbora PD Dobrna, dirigent Emil Lenarčič SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 3. do 23. julija v avli hotela Dobrna razstavlja svoja dela slikarka Vida Zupan dpi 3d. 8. - 19., torek, piavalni tečaj na jesenicah RADOVLJICA - Matična knjižnica, Gorenjska c. 27 je petek 8. - 14., četrtek 10. - 14.. sobota 8. - 12. BLED - Knjižnica B Kumerdeja, Ljubljanska c. 10 je odprla: poned.. torek, četrtek 8. - 14.. 8. - 19.. petek 14. - 19. KRANJ - Splošni in pionirski oddelek sta odprta: poned,. sreda, četrtek, petek 9. - 15.. torek 11. - 19 . sobota zaprto JESENICE, Čufarjev trg 4 je odprto: poned . torek, četrtek, petek 8 - 14., sreda 8 - 19., sobota 8. - 12 TRŽIČ - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja ie odprta poned 9. - 15., torek, sreda 9. - 18., četrtek, petek 9. - 15., sobota zaprto KAMNIK - Matična knjižnica Ljubljanska 1 je odprta: poned.. torek 13 - 19., sreda, četrtek, petek 9 - 15., sobota zaprto ŠKOFJA LOKA - KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, ŠOLSKA UL. 6, Knjižnica za odrasle -oddelek za odrasle: ponedeljek - petek 8.00 - 14.30, četrtek 12.00 - 19.00; oddelek za mladino ponedeljek - petek 8.00 - 14.00. četrtek 12.00 - 19.00, izposojevališče Trata, Frankovo naselje 74a: sreda 14.00 - 19 00; izposojevališče Železniki, Češnjica 54: torek 14.00 - 19 00; Izposojevališče Žiri, Trg svobode 8: ponedeljek 14.00 - 19 00; izposojevališče Gorenja vas, Sestranska vas 14: četrtek 14.00 - 18 00; izposojevališče Poljane, Kulturni dom Poljane: sreda 16.00 - 19.00 Na kopališču Ukova prirejamo PLAVALNE TEČAJE ZA NEPLAVALCE od 5. leta starosti dalje! Naslednji tečaj bo od 19. do 29. 7. Tečaj se začne vsak dan ob 8.30. Prijave: na Športni zvezi Jesenice ali direktno prvi dan tečaja ob 8. uri na kopališču Ukova. Cena: 5.000 SIT (se plača prvi dan tečaja) . 11JUBITE1JI KONJ \ IN JAHANJA M ARO l T s.p. {prevoz oseb s kombijem I Trgovina KAJ A I IJkozarjeva 15 Počitnice na Ranču Draga. Tel.: 061/868-094 Zbiramo prijave za 15.7. 1999 - Madžarske toplice ZALAKARUS: 4 dni Cena 18.000,00 SIT za polpenzion, 040/203-405, 064/801-649 Velika izbira c nudimo 5 % p jkih in moških kopalk. Za gotovinski nakup vam te, radi vas bomo postregli. Tel.: 064/331-353 HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Tekmovanje harmonikarjev prihodnjo nedeljo Homec, 12. julija - Napovedano 15. tekmovanje harmonikarjev iz Kamnika, Komende, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina na dvorišču Gostilne Repanšek na Homcu pri Radomljah je v nedeljo zaradi slabega vremena odpadlo. Vreme je ponagajalo prireditelju že v soboto zvečer, ko je bil napovedan nastop pevca Ivana Hudnika, dvojčic Vesne in Vlaste in Mitja banda. Prireditelji, ZKO Domžale in Kamnik ter Gostilna Repanšek so se odločili, da bo tekmovanje harmonikarjev prihodnjo nedeljo, 18. julija, popoldne. Za soboto predvidenega nastopa Ivana Hudnika, dvojčic Vesne in Vlaste in Mitja banda pa ne bo. • A. Ž. RADIO SORA tel.:064/6G5 605,624 039 hl 1 p: [j \v w \v. radio-sora. si GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si GLASOV KAŽIPOT PGD Virmaše-Sv. Duh vabi na veselico Grenc - PGD Virmaše - Sv. Duh vas v soboto, 17. julija, vabi na veliko vrtno veselico na Mihelovem travniku na Grencu. Prireditev se začne ob 18.30 uri s slovesnostjo ob 80-letnici obstoja društva in se nadaljuje ob 20. uri z veliko vrtno veselico. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Čuki. Pomerili se boste lahko v pikadu in srečobrcu za zanimive nagrade, presenetil pa vas bo tudi bogat srečelov. 70-letnica PGD Smokuč Smokuč - PGD Smokuč vabi na veliko praznovanje, ki bo potekalo na prireditvenem prostoru v šotoru za vasjo, ki bo od 16. do 18. julija V petek, 16. julija, bo ob 21. uri koncert za mlade. Zabavali vas bosta skupini Nude in Ritem planet, predskupina je Leile. V soboto, 17. julija, ob 10. uri srečanje starejših gasilk in gasilcev za pokal Slovenije - II. tekma; ob 15. uri bo razglasitev rezultalov; ob 17. uri pa velika veselica z ansamblom Gorenjski muzikantje. V nedeljo, 18. julija, ob 14.30 uri sprejem enot; ob 15. uri svečani mimohod gasilskih enot; ob 15.30 uri zborovanje in ob 17. uri gasilski piknik. 70-letnica PGD Breg ob Savi Breg ob Savi - PGD Breg ob Savi prireja ob 70-letnici društva v soboto, 17. julija, ob 20. uri in v nedeljo, 18. julija, ob 17. uri veselico z bogatim srečelovom in kegljanjem. Ob tem jubileju se bodo zvrstile različne prireditve: v soboto, 17. julija, bo ob 16. uri srečanje veteranov gasilske zveze MO Kranj, ob 18. uri Sektorska vaja na Bregu ob Savi, ob 20. uri pa gasilska veselica z ansamblom Avia Band. V nedeljo, 18. julija, ob 16. uri bo parada gasilcev in otvoritev prenovljenega gasilskega doma, ob 17. uri pa še gasilska veselica z ansamblom Mlade frajle. 100-letnica Kranjskega planinstva Kranj - V nedeljo, 18. julija, bo ob 10. uri planinsko slavje ob 100-letnici Kranjskega planinstva, to je v spomin na 1. občni zbor Kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva dne 12. julija 1899. Začetek slovesnosti bo z govorom župana občine Preddvor Mirana Zadnikarja, združen s kulturnim programom ter pripetjem častnega traku občine Preddvor na prapor Planinskega društva Kranj ob stoletju. Po prireditvi pa vas vabijo na planinski ples pred planinskim domom ali v slabem vremenu v planinskem domu na Kališču. Dan odprtih vrat Rebrca - V Mladinskem centru na Rebrci bo ob 20-letnici tedna mladih umetnikov - dan odprtih vrat. Začelo se bo z otvoritvijo razstave umetnikov, ki so v zadnjih dvajsetih letih sodelovali, sledile bodo pozdravne besede, nato predstavitev knjige Brede Vari in nazadnje boste pokramljali ob prijetni družbi in kulinariki. Praznovanje bo v nedeljo, 18. julija, ob 17. uri pod milim nebom na Rebrci. Srečanje planincev na Kamniškem sedlu Kamnik - Vabljeni ste na kamniško sedlo v nedeljo, 18. julija, ob 11.30 uri na srečanje planincev. V kulturnem programu bodo sodelovali; prvo slovensko pevsko društvo Lira, Kamniški koledniki -Lap, Majcenovič in Plahutnik harmonikar Božo Matičič in drugi. Sončkove počitnice Radovljica - Tudi letos kakor lani, kot leto prej in še prej ... je skupina dijakov, študentov in staršev pripravila preprost počitniški program za osnovnošolce. Več o vsebini in načinu dela boste našli v knjižnici, ki jo lahko dobite pri voditeljih skupin na vsak napovedan dan Pod lipo ali v pisarni TD Radovljica. Zbirališče je Pod lipo, na križišču Gorenjske in Kajuhove ceste. V primeru dežja boste ostali doma, kadar pa bo vreme negotovo, dobo vodje in spremljevalci počakali otroke ob napovedani uri Pod lipo in se skupaj odločili. Prijave zbirajo dva dni pred odhodom osebno Pod lipo ali po telefonu: med 8. in 9. uro na številko 704-740, med 20. in 21. uro pa na tel.: 714-112. Jutri, v sredo, 14. in četrtek, 15. julija, boste spoznavali, občudovali in preštevali zvezde, pri sv. Petru nad Begunjami, kjer vas ne bodo motile cestne luči. Odhod je v sredo, ob 17. uri (potrebujejo voznike do Begunj), prihod pa v četrtek, ob 14. uri. Nujna je spalna vreča, žepna svetilka in primerna oblačila. Počitniške dejavnosti na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici bodo v juliju in avgustu organizirali različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosijo, da se prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Do 16. julija so pripravili "kasiranje" in sicer vsak dan od 10. do 12. ure. Vse dejavnosti so brezplačne, s seboj pa morate imeti copate. Ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Na prireditvi "Pod Homanovo lipo" bo v petek, 16. julija, ob 20. uri nastopil Janez Bončina Benč. Počitniške dejavnosti v Tržiču Tržič - Že osmo leto zapored bodo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču potekale počitniške delavnice, namenjene otrokom, ki žele dve dopoldanski uri preživeti v prijaznem in ustvarjalnem vzdušju. Delavnice so brezplačne in bodo potekale vsak dan med 10. in 12. uro. Druga delavnica "Diši po usnju" bo potekala do 16. julija, pod vodstvom mentorice Mari Bečan. V Italijanske Dolomite Radovljica - PD Radovljica vabi v soboto, 17. julija, na zanimiv planinski izlet v italijanske Dolomite. Hoje bo za 5 ur, primerne za vse gornike. Odhod bo ob 5. uri iz avtobusne postaje v Radovljici. Prijave zbirajo v sredo in četrtek od 16. do 18. ure v pisarni društva oz. po tel.: 715-544. Pohod v kotiček Triglavskega narodnega parka Kranj - DU Kranj organizira pohod, ki posega v sam kotiček Triglavskega narodnega parka in sicer: Voje - Korita Mostnice - Mostniški slapovi. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 22. julija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni v Kranju. Na Plaski Vogel Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi na planinski izlet na Plaski Vogel, ki bo v soboto, 17. julija, z odhodom ob 5. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje, tudi po brezpotju bo za 11. do 12. ur. Prijave zbirajo do četrtka, 15. julija, od 12. ure; Jasna Soklič, Iskra ERO, 276-400 ali Matija Grandovec, Iskratel, 273-093 ali na tel. tajnico (med delovnikom -popoldan) na št. 272-870', oziroma pri glavnem vodniku 041/734-049. Na Slatno Javornik - PD Javornik - Koroška Bela organizira izlet na Slatno (2077 m), ki bo v soboto, 17. julija. Odhod je ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prijave na tel.: 874-406 - Igor Šorn, do 16. julija. Kopalni izlet na morje Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in ostale na enodnevni kopalni izlet v Portorož - vodni park Bernardin. Odhod posebnega avtobusa bo 21. julija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni. V Škocjanske jame, Hrastovlje, Izolo in Koper Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in druge interesente na izlet v Škocjanske jame, Hrastovlje, Izolo in Koper, ki bo v torek, 27. julija, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Planinski izlet na Tegoško planino Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 15. julija planinski izlet na Tegoško planino. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Priporočajo dobro obutev, pohodne palice in vremenu primerna oblačila. Prijave z vplačilli sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa ali najkasneje do jutri, 14. julija. Obvestilo PD Radovljica Radovljica - PD Radovljica obvešča, da je Pogačnikov dom na Kriških podih odprt. Organizirano vodenje po Tržiču in okolici Tržič - Informacijska pisarna občine Tržič, bo v mesecu juliju ponovno začela z organiziranimi vodenji po mestu in okolici: Dolžanove soteske od 10. uri; zbirno mesto na parkirišču v vasi Čadovl-je. Ogled mestnega jedra in obeh tržiških muzejev ob 14. uri; Zbirno mesto pred Informacijsko pisarno Občine Tržič. Ogled Antonovega rova (Šentanski rudnik - nekdanji rudnik živega srebra) ob 17. uri; zbirno mesto pred Gostiščem TGT v Podljubelju. Vabijo vas, da se udeležite vodenega ogleda. Svojo udeležbo potrdite v Informacijski pisarni Občine Tržič po tel.: 564-524, po faksu na številko 564-525. PD Javornik - Kor. Bela obvešča Javornik - PD Javornik - Koroška Bela obvešča vse ljubitelje gora, da je Staničev dom pod Triglavom odprt in redno oskrbovan od 1. julija dalje. Prenočišče si lahko rezervirate na mobitel telefon: 0609/614-772. Kolonija Iveta Šubica Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo del nastalih v III. koloniji Iveta Šubica. Tabor '99 Pokljuka - Triglavska likovna galerija vabi na svečano otvoritev razstave likovnih del sedmega Triglavskega slikarsko - kiparskega "Tabora '99", W I bo v soboto, 17. julija, ob 11. uri v Šport hotelu na Pokljuki. Razstavo bo odprla ga. Štefka Kučan, častna pokroviteljica 7. tabora. Vabijo vas tudi na slovesno in j zabavno prireditev, ki bo ob zaključku 14. spominskega pohoda na Triglav in otvoritvi likovne razstave, v soboto, ■ julija, ob 13. uri, pri Šport hotelu na "sončni strani Triglava". Razstava Marjana Židaneka Jesenice - Razstavni salon Dolik j Jesenice, vabi v petek, 16. julija, ob 18-uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del Marjana Židaneka (člana Dolik Jesenice). Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do 4. avgusta. Salon I odprt vsak dan, razen sobot popoldan in nedelj, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Svet je poln barv Jesenice - V avli občine Jesenice si lahko do konca julija ogledate razstavo barvnih fotografij z naslovom "Svet je poln barv". Avtorji fotografij so člani Fotokluba Jesenice. Razstava je odprta ob 70-letnici mesta Jesenice in 10-letni-ci Fotokluba Jesenice. Razstava v hotelu Astoria Bled - V hotelu Astoria, g. Jože Žlavs iz Vojnika razstavlja ciklus grafik "Lepote Slovenije", razstava je prodajna in bo na ogled do septembra. Čebelarski muzej zaprt Radovljica - Zaradi obnovitvenih del bo julija in avgusta Čebelarski muzej v radovljiški graščini zaprt. V galeriji Šivče-va hiša pa je od 10. julija dalje na ogled razstava posvečena 40-letnici muzeja. Nejč Slapar v Galerji Veronika Kamnik - V Galeriji Veronika je na ogled razstava likovnih del Nejca Slaparja iz Kranja. Razstava bo na ogled do 25. julija. Razstava Miroslava Šumnika Kamnik - V Kavarni Veronika je na ogled razstava slikarja samorastnika Miroslava Šumnika. Razstava je v spomin pisatelju Tonetu Svetini in bo odprta do 30. julija. Praznik koscev Sovodenj - V Novi Oselici pod lipami bo Turistično društvo Sovodenj pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa prihodnjo nedeljo, 25. julija, ob 15. uri že 26. zaporedpripredilo priljubljeno tekmovanje koscev in grabljic. Po tek' movanju bo igral ansambel Freikinclerji. Prijave zbira do sobote, 24. julija, TD Sovodenj, Javorjev dol 5, 4225 Sovodenj. Rock'n band v Tržiču Tržič - V petek, 16. julija, bo koncert Rock'n banda pri cerkvi sv. Jožefa ^ Tržiču, ob 21. uri. Imago Sloveniae - Podoba Slovenije Kranj - Mestna občina Kranj vabi na koncert v okviru akcije oživljanja starin mestnih jeder "Podoba Slovenije". Juto v sredo 14. julija, bo nastopil SlovenS^' kvintet trobil. Koncert bo ob 21. uri na dvorišču gradu Khislstein. Vstop i* prost. V primeru slabega vremena t>° koncert v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev. Miha Pogačnik na Joštu Kranj - Danes, v torek, ob 19.30 bo v cerkvi na sv. Joštu nad Kranjem koncert Komornega orkestra Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca. Na programu so Mozartova dela - divertimento v d- duru in koncert za violino in orkster v a-duru-Solist na violini bo Miha Pogačnik Ljubitelji glasbe vabljeni. Veselica na Trsteniku I Trstenik - Prostovoljno 1 gasilsko društvo Trstenik i prireja veliko vrtno veseli- I co v petek, 16. julija, ob 20. 1 uri. Igral bo ansambel 1 Storžič. TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NASI TRGOVINI VAM NUDIMO: + NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, falne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vaclnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI 8 223-444 APARTMA -- PRIKOLICE Oddam VIKEND, tik ob morju, na otoku Cres - Osor, konec avgusta in v septembru, đ 623-090, po 17. uri '4529 PENZION Mare Nostrum v Povijani na ^a9u, nudi polpenzionske usluge. C 22^85/23692099, Tičič 14533 Na otoku Pagu v vasi Kustiči oddamo SOBE in APARTMAJE, tik ob morju. V 22^85-53-664-019 14678 KOPER-APARTMA 50m2, 4-6 oseb, ^-kategorija s teraso in vrtom, parkirni boks, čudovit razgled na morje, v privat-hiši. Rezervacije sprejemamo na *T 2^/614-018 14699 APARTMA za 4 osebe oddam 7., 8. in ^mesec. Informacije na V 714-902 po ^_Uri ,5047 Oddam APARTMAJE v Mandre - PAG. w 211-002 in 460-130 15076 ^APARATI STROJI oTPR°d^ MIKROSKOP in TISKARSKI 0*0/225 g*,4 ■ VrtHJak- " 14979 Prodam PRALNI STROJ "CANDI", CENA 15.000 SIT. tS 245-069 14994 Kupim dobro ohranjen MOLZNI STROJ. "B 622-654 1499a Prodam APARAT za KAVO, MIZE in STOLE, za gostinstvo. "B 736-570 15003 HLADILNI BAZEN za mleko, 150 I, prodam. C 401-375 15022 ČELNI NAKLADAČ Hiko Olga MPTU in akumulatorski viličar 800 g prodam, 061/823-908 18041 Prodam barvni TV ISKRA 9059, servisno pregledan. 730-218 15064 Prodam kombiniran EL. ŠTEDILNIK 2 plin in 4 elektrika. V 863-208 15125 UGLAŠEVALEC Korg CA 20, kromatič-ni, LCD prikazovalnik, nov, prodam za 3500 SIT. V 718-176 15126 Prodam TRAKTOR TV 418 in KOSILNICO BCS ali menjam. IT 714-168 15131 Prodam dobor ohranjen OLJNI GORI-LEC Ecoflam in etažno peč Emo Central 23. Gabršek Olga, Nadižarjeva 1, Kranj 15142 PRALNI STROJ Gorenje, star 7 let, prodam. S" 332-350 isue Prodam 200 I TRAKTORSKO ŠKROPILNICO in suh borov smrekov OPAŽ. 'B 461-703 15153 GLASBILA TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 KUPIM .j. - j 11 r\n inftft CITRE koncertne - Novak, prodam za 100.000 SIT. S 801-781 14992 Dva ZVOČNA STEBRA - BASI 350 , TROBLJE 150 W, skoraj novo prodam za polovično ceno. "ff 312-327 15049 GR. MATERIAL Suhe SMREKOV IN BOROV OPAŽ in ladijski pod ter hrastov klasični parket, ugodno prodamo. Možnost dostave. IT 641-103 13417 Prodam GRUŠT za hišo in DESKE za opaž, colarice. "B 431-082 14962 Poceni prodam 4 nova OKNA 125 x 125, cena po dogovoru. Đ 549-109 14985 Ugodno prodam 900 kom. rabljene CEMENTNE strešne KRITINE. Informacije na S1 315-070 15019 Prodam OKNA 140 x 80. S 425-250 15053 SMREKOVO HLODOVINO - lubadari-ce, kupim. C 041/714-781 15055 PODARIM bela DESNA VRATA, s podbojem 85 x 200 Jelovica 15065 Prodam CISTERNO za gnojevko "Creina", TROSILEC za gnoj in SAMONA-KLADALKO "SIP". "B 422-239 15077 Ugodno prodam SMREKOV OPAŽ. "B 451-342 15087 Prodam LES za postavitev gradbenega odra, cena 7.000,00 SIT. "B 471-345, Robi in 041/595-608 15092 Prodam BOBROVEC in točkaste SNE-GOLOVE. tT 451-278, zvečer 15101 Prodam 100 m pocinkane MREŽE za ograjo, šir. 1 m, po polovični ceni. Ber-toncelj Janez, Bukovica 8, Selca 15127 IZOBRAŽEVANJE POLETNA ŠOLA KITARE - pokliči GSM IT 041/820-485 14952 ANGLEŠČINA ? Ni problem ! INSTRUKCIJE za osnovne in srednje šole. ff 557-831, Vesna 15062 Poučujem NEMŠČINO za vse stopnje. 328-334 15095 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA - Poljšica pri Podnart 6 731-615 14777 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, HIŠO v izgradnji ali staro hišo za nadomestno gradnjo, na ombočju od Cerkelj do Komende, C 428-1040 14948 Kupim starejšo HIŠO, potrebno obnove, v kranju ali okolici. Plačilo v gotovini, ■n-040/216-262 14955 Kupim HLADILNI BAZEN za mleko, 300 I, prevozni. "B 460-052 15117 Kupim rabljeno STREŠNO OPEKO -špičak. -a- 451-318 ali 451-219 15135 KOLESA LOKALI Prodamo v Kranju, 96 m2, 3 prostori, v pritličju in medetaža, primerno za trgovino, pisarno, obrt ipd., cena 11.5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., W 221-353, 222-566 in fax 221-785 6920 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 9\Z 608 Prodamo v bližni Tržiča STANOVANJE v mansardi in poslovni prostor v prizidku, cena 22.5 mio SIT, možno tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja. K 3 KERN d.o.o, "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 6923 MOJSTRANA urejen poslovni prostor, primeren za trgovino ali mirno obrt 70 m2, lastne sanitarije, ugodno oddamo! POSING 064 863 150 (www.posing.si) Oddam na dobri lokaciji TRGOVINO ali PISARNO 25 m2 prostora. "B 411-384 15002 Oddamo dva POSLOVNA PROSTORA, 50 m do centra Kranja. "S" 326-186 15074 RADOMLJE - na odlični lokaciji oddamo GOSTINSKI LOKAL, -150 m2. lepo opremljen, vsi priključki, v obratovanju. PIA NEPREMIČNINE 1P 212-719, 212- 876 15088 Prodam KOMPONENENTE AIWA. 731-162, Janko ml. 14986 Prodam kolo CITY BIKE, skoraj novo. ■ff 041/713-557 15122 88 Sip §spbđ wtSSk prortsMv M:M:061/811-579 *GSM:04l/fil9-f)15 b® saprt do & % WW* Vsi člani vabljeni na lokacijo Brdo pri Kranju, kjer bo fitnes odprt od pon. - pet. od 9.00 -12.00, 18.00 -22.30 ure, v sob., ned. pa od 17.00 - 21.00. V občini Tržič oddamo v najem dobro upeljano GOSTILNO, zanimiva lokacija. BON NEPREMIČNINE, 0) +■» >(/) 8 O) T— 3 co 1— J* e o 0 co O.t- _ co is 3 co Ew "DOC CD _ šl N c co._ 3 to JT c o CO d) N o >o o C £ co co 11 0) > r- C Q) m-o g* •y e -i c co #■51 co c w .2 co _• 's ■«= 21: f s ■a m S P O .9; to (/> w O) 03 >S E cu oj "čT"c co co "STč? T3 ~0 CVJ CO o 0) p ■> 0) Q) Q) lš S S S co co 2 > > fl, >N >N .2, o o C C C ■^E E 5 clJ O CO a c .2.8) fl o o co o ca c o o a c c O -O .D J= O O Si C (O co -D-D'cO CO c ca co 063? O O 0) C C C C.C P > > > C « « _ CD DC □ ca "> « E o o E ^ CD C ,S 0 o >N v v E-S > - n ^> o o 2 ca c > _ .E, tj 2.>W S m ■o S I § š'cS 5.2. II oŠ W (D CO O 0)"c ca 5 5 o iS.e ca SS? ča N .2, (B o. CD »- W Si °- JD C W cD 2 O C t M > m rti « ■§»» CO--. (v) T=> > -o $2 .£ CD ■*= w 8 o §'E5 « 5 "5 .S. 2 mL ca 3 n S ca > N ^ ca 2 C =>.^ O. h l± cn o)£ .™ c p: p: cd 3 CO i— Q -i1- 00 1- CM O _ tj- cq cq -^r o CM CM CM IT) 2 lo to m m co OC5 0I- ^ jo .co o O O) D ± o E c ^ u.00.0 CM CO t- CM co co co 00 00 00 ^ ^ ^ ^ ^ _i t. o -S> ro cd lllll v > o * r- cd _ 5 cn > ® o o > g n E w ca - cd q= 2 *i CO" X) CD CD 2 CO CO > > c F 5 ro « g S S; cm n 00 t- •»- r- ^ > c. tj o tj F - O iS ^ *:•(/) CO po *^ CD C F •5 (0 O C CD g. > CD O C CD ^"S c CO " CD ^ 'TJ (0 C > O o o i CD ro « It g > > 2 g »o 05 CD 3 . rož-g ^ S 'OJ.I o ca ca . 1 ii W O 3 . -c . cn^c ~ ca CD E ca cd — cn > co -si ■ • ca 2 -5 E °tn CD .CO (fl iS _ d cn 0 n -P S f C 2 CD CO CD CD •- D-*= TJ > ČT > j- CD - OT co o ~ J2 o x ca .cd, ca ca ~ « O -q "F T3 (8 E 01 g > B > ca .0 o o _ o E 10 CD £ g 5 .e e w d B p -2, co a ca | litI«II e c ž n 2 c J=i ca s E a> * S o co c 2 ™ cd CD ca c 6 E -- ^ a. ^ n S 2 ca 1= cn 3 co co m CD ca o cofa n TJ "O 2 O c Q s N < O > o o < DC < i >5 $ o < z ^ CD CO F ca; co ^ F tS n §1.3 gS' 00 3 i- i: O r- 2 stj .e ^ro O CD +J Q->C0 >W _ CD . 2 0.« C oj co ro JP « i? -2 - «0 . ■o - E co ca o ca 90 _ i_---^CM —; _c > co o xl ™ N m r- 8 g gg ča c >o cd ^ N 5 ■ -o . 0 S w ■ s J5!2^5^ ca Smej,: ca o j m g 9 >OT ■« - Je c >(0 cO KJ o C7) -O • ^ cc co ^ 00 ca rr - N *i ^ s 2? „ w *j — c ~ 3 ^ "S -2 'c d co O _J O o cn CD co ca TJ o C > n CD "O m o > §J I C CD E I O- E -2 B a o ca M I T) O 3 2 TJ 2 cd .E (D C 1 o a. £ "c 1 C (0 C E co- C N B ^ 5 ° cT cn _y •-=* o :" CO "g CO 8 1 g* S ca ca IS 52 čo co__ C o i 3 aT CD c S ca E :ET -1 a g.E p i5 co CD o ^ to =2. n 6 O cp »o ca ~% cd CD C 'O ■o E F^ Sli " o 3 ca rr 5 ca ca cd" 2 c c :=-i= 3 3 o co co ca co |.E c c p - cd!H ® CD OJ CO P I~fl o n a cd CD C iO J3 O E o (0 D. TJ (O co c O CD CL CO B »o B > > o CD CD > S ca T) CO CD O čo a. N N N N - ČL 2>-2 O CD O ■S tj tj g £ 2 £j>co a. O co o m 2 «" S. co f O) r C O > C cd B B >o tj .55, '■h (B O M h; > e a 3 n ro I i{ 2 c cd 2 E E itiii 2 3? cq B,t 2 m k >3 p .g a O- g, o > rt E £r C CD S -P °->0 1 > o 2 to §.^5 ČD ^ 3 CD .m -o « 3 a E CD C > CD CO 'g a cd g cn o-to 2 'FfE TJ ca .™ t ■a _ .ca, o E 5 o. cn y co 3 iS cn TJ tj n ca CD 2 3 tj q- r. cd T, « d o v > ca ca c co 1 CD 2 £ o. i5. CO i=. (O U5 3 CD .. č5 V CO cd b! — (D t C •s >c i CD >o •2 1 ^ CD 2; p . ca fi I o TJ^ co o C > CD CO ^5 Ni 00^ c ca CD > B co 2 K && 0 CD ca d c CD > O CO CD CO t p .?a ^ >n ar cd "° S "2 r- CO CD P CO ^ - O co P > ^ * co "JE p č "č ca io . K co -g cd tj 0 to E g > O o o o 2 o (o -=\ca o. 2 ČD s.fi .i-o CD ja 00 — CM — >U > CD ca il ^ CO > —1 ca •= II i i ■E f S .2,0 TJ F *- o G S. c 3 ca o tO £; O to F - .2,2: to CD XI CD to ta o 5 rt r- \* -M ■8J O Č cd CO co C E o II OT 3 O C O) TJ "S II > TJ tO C c >o cd b >o-52 ca 2 cn._ P p co co fs iS o to p o co tO p c?>0 cn o 2 ČD TJ 3 .2, °" čT > ca p N»to C 3 g) "a o p « & C k. >0 tj 1.S 2E c ^>2 = 1S ;rt v w- CJ o 3 ta £ g « p n cn O 2 o CD O CD P -T +J Z > C 1- P to o > S ** B n ro cd -, 9 p E .t: ? o c cd > ~ w co c 0 $ - > ž O) o CD cd .to o 0 X) p ^ TJ P > O 2, CD ca co "g tj d-* ~ > c _ ■ ■X> op F Isiilrl *: c o cd 3o " I CD °g| tr^E CD > B CO CD C 2 £ O E E o. č B cd ca > ti !K C- -T > - g I E o. m- c co to -2 čo .2, o o>o o 2 > ■ a o 5 B ^ toxi S^c 2 O O J* Q TJ 2 C tO CL illfii 2 TJ co «TJ 0 "F — CD a to K o o, tj c -. sil E to f i? t! cd jB © > "g XI iiii avtoalarmi; avtoakustika; GSM Kvaliteten stari, jedilni in krmilni KROMPIR, prodam. Žabnica 45, "B 311-813 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. "B 064/368-000, 041/640-949 6226 Kranj - prodamo zgornjo etažo stanovanjske hiše cca 90 m2 uporabne površine, s teraso, vsi priključki, vseljivo jeseni 99, cena 11 mio SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kočna, prodamo zazidljivo parcelo 1189 m2, voda in elektika na robu parcele, prevzem možen takoj, cena je 7000 SIT/ m2. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Cerklje, okolica, prodamo zazidljivo parcelo 449 m2, na kateri stoji gospodarsko poslopje - primerno za nadomestno gradnjo, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Šenčur - prodamo hišo staro cca. 10 let, kompletno izdelano in podkletena, dimenzij 9x11 m, vsi priključki, 885 m2 zemljišča, lepo urejena okolica, cena 38 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 JESENICE na Javorniku prodamo manjšo hišo potrebno obnove, na parceli 400 m2, za 6.900.000 SIT. POSING 064 863 150 BOHINJ - STARA FUŽINA: ravna sončna parcela, 650 m2, prodamo za 8.200.000 SIT. POSING 064 863 150 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABMCA, SR BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 BEGUNJE - ZGOŠA prodamo obnovljeno stanovanjsko hišo, P + M, 140 m2 stan. površine + garaža, parcela 450 m2. Cena 20.000.000 SIT. POSING 064 863 977 ČEŠNJICA PRI KROPI zidan bivalni vikend na parceli 450 m2, v idiličnem okolju, prodamo za 13.000.000 SIT. POSING 064 863 150 KRANJ BESNICA prodamo dvodružin-sko hišo v V. gradbeni fazi, na parceli 643 m2. Cena po dogovoru. POSING 064 224 210 KRANJ TRBOJE prodamo 800 m2 zazidljive parcele + 400 m2 nezazidljive. Cena: 7.400.000 SIT. POSING 064 224 210 Prodamo v bližini Kranja podkleteno visoko pritlično hišo 9,80 x 11,80 m, staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 37 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-78 5 6924 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro HIŠO, visoko pritlično, na parceli 727 m2, cena 33.6 mio SIT K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 6925 Prodamo SMLEDNIK - na prometni lokaciji starejšo hišo (nekdaj gostilna), uporabna površina je 300 m3, parcela 700 m2, cena 15 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 6926 Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE - Brezovica pri Kropi 1300 m2 po 44 000 SIT/m2, BISTRICA PRI TRŽIČU stavbno zemljišče 1575 m2 po 44 000 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA 2500 m_2, možno deliti na več parcel, v okolici TRŽIČA zazidljivo parcelo 2400 m2. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221- 785 6939 Prodamo v KRANJU 25 let staro atrijsko hišo na parceli 500 m2, sončna lega, cena 47,3 mio SIT. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 H635 Prodamo v bližini Kranja podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena 39,0 mio SIT. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 11636 BREZJE prodamo obnovljeno stan. hišo zgrajeno do IV. grad. faze skupaj z gospodarskim poslopjem, garažnim objektom, večjo lopo in urejenim dvoriščem. ALPDOM 715-662 Prodamo v PODUUBELJU - POČITNIŠKO HIŠICO z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do 3. GF, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena 11 mio SIT. K3 KERN d.o.o., V 221-353, 222-566 in fax 221-785 14572 JESENICE- okolica; prodamo stanov. HIŠO 150 m2 upor. p., podkletna, parcela 440 m2, CK, hiša je v dobrem stanju, sončna lokacija, garaža, cena 14,300.000 SIT, SLOVENSKI JAVORNIK - prodamo dvostanovanjsko HIŠO + neizdelana mansarda, parcela 900 m2, CK, garaža, cena po dogovoru, RODI-NE:prodamo manjšo VRSTNO HIŠO 99 m2 upor.p., parcela 184 m2, stara 10 let, CK, sončna lokacija, cena 13,427.000 SIT, RATEČE- PLANICA:prodamo STANOVANJSKO HIŠO (novogradnja), 102 m2 upor.p., parcela 400 m2, cena 28,000.000 SIT. ASGARD, "B 863-312 IN 041/673-048 14592 KRANJ - okolica; na sončni lokaciji prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 1700 m2, lahko po delih. PIA NEPREMIČNINE "B 212-719, 212-876 14864 %LATM ELEKTRONIK d.o.o. 4 280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF 5 5 irl./fAx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, BESNICA - ugodno prodamo enosta-novanjsko HIŠO, 3. GF s pripadajočim zemljiščem. PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 14865 V neposredni bližini Kranja prodam več ZAZIDLJIVIH PARCEL. V 041/668- 793 14953 Oddam v najem POLOVICO HIŠE. "B 471-682, po 15 uri 14937 LESCE: Prodajamo starejšo STANOVANJSKO HIŠO, z velikim vrtom in delavnico. ALPDOM d.d., "B 700-450 15013 POUŠICA PRI GORJAH: starejšo HIŠO zamenjamo za 2 oz. 2 in pol sobno STANOVANJE. ALPDOM d.d., "B 700-450 15014 STRAŽIŠČE, BITNJE - več hiš (25 let), lepo vzdrževane, cena 30 mio SIT (300 000), prodamo. "B 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE BRUNARICO v Javorniškem rovtu nad Jesenicami prodam. "B 806-120 15116 Največja izbira nemških kamp prikolic KNAUS, HOBBy, TEC, predprostori vseh velikosti, kemični WC in ostala kamp oprema. Caravan Center Triglav, d.o.o., IOC Trzin, tel. 061/1622-584 KOMENDA, novo individualno STANO-VANJKSO HIŠO, 300 m2, na zemljišču 900 m2, lepa lokacija, oddam. C 061/841-355 Isus PRIREDITVE TRIO s pevko (kvaliteten in univerzalen), specializiran za poroke, veselice z obilo humorja in show programom. s 041/412-786, 061/654-868 NARODNO ZABAVNI DUO, po želji TRIO, VAM IGRA IN POJE MELODIJE ZA VSAKOGAR in VSE PRILOŽNOSTI. ■H-312-327 14858 POZNANSTVA Živim na deželi, sam, že 20 let, star 64 let. Iščem osamljeno gospo, od 50 - 60 let. IT 067/55-687 15155 RAZNO PRODAM Prodam BETONSKE STEBRE za KOZOLEC, PUHALNIK za seno in ŠKROPILNICO Agromehanika, 350 I. "B 428-1040 14949 Prodam PLINSKO JEKLENKO 10 kg. ■ZT 311-474 Prodam leseno VRTNO GARNITURO, 2 KLOPI in MIZO (zložljiva). "B 451-601 15050 Kupim VIDEOREKORDER in otroški SEDEŽ ter ČELADO za kolo. h" 312- 066 15068 Prodam KOSILNICO, OBRAČALNIK, PLAVALNI BAZEN, VOZ, LADO NIVO in KONJE. W 802-040 15072 STIKALNO URO, 2 bakreni plošči 2 x 1 m, POTAPLJAŠKO OPREMO, 51 BOJLER, CB ANTENO, KABEL. B1 311-494 15091 Prodam masivno hrastovo MIZO za na teraso. IT 451-263 15110 Kvalitetno izdel. CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin, presejano VRTNO PRST. Jenkole, Prebačevo 32 a ■CT 326-426 15111 Prodam HRASTOVA DRVA. "B 682- 366 15121 RAČUNALNIŠTVO RAČUNALNIK 486 DX 2, 66 MHZ, z bogato opremo, prodam za 50.000 SIT. O- 562-001 15057 Prodam RAČUNALNIK AMIGA 600, monitor iri druga oprema. s 065/75- 980 15154 O o..... .^53T\«y o** J*f- ""~ i«ya!^^*2J2?^ "i. PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 OO 23.00 OB NFDFIJAH OD 9 OO DO ?3 OO NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... -nrsnnNF rrFNF na i/vwf i_ Kranj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2. p p.181 4001 Krani E-poSta- tolotvkr® slol.net Inttnnet. tittp.//www tele-tv.st Tel«fon OB4/331-1 55 T»lefax. 064/327 313 Kontaktni lc-l -TV STUDIO 084/331-156 UREDNIŠTVO: OG4/331-159 FAX-POROČII A DESK STAN. OPREMA Poceni prodam lepa VRATNA KRILA. "B 330-102 14975 SPORT Prodam FITNES NAPRAVO STUDIO 4, malo rabljeno, cena po dogovoru. B 874-307 in 041/506-057 i49eo Prodam otroški TRICIKEL in SURF MARES. "B 461-113 14973 Za simbolično ceno prodam navadno ŽENSKO KOL ROG. "B 880-216 14976 ROLERJI - staro za novo - ugodne cene. RUBIN KOKRICA, Betonova 44 ■n- 245-478 15106 Prodam TEČAJ LETENJA Z JADRALNIM PADALOM. Popust 10 % "B 636-167 15152 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. "B 738-333 ali 041/628-616 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. "B 242-037 in 041/691-221 3 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na "B 211-418 ali 714-519 6 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, "B 557-874 , 5 55-170 , 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 PROTIVLOMNE kovinske mreže za okna, ograje ter STOPNICE vseh vrst. GELD, d.o.o., Jesenice, t! 806-026 12879 Nove KUHINJE po ugodnih cenah, U. 431-673 14084 Imamo ZIDARSKO in FASADARSK0 skupino. Delamo hitro in kvalitetno. "O 041 /735-967 ali 310-054 14287 Na domu ročno PLETEM za posameznike, pa tudi za otroške trgovine in bouti-que, po vaših krojih in zamislih (najraje otroške stvari)! "B 041/665-714, /fax 741-394 14330 OLJNE GORILNIKE, REGULACIJSKE AVTOMATIKE PRODAJAMO, SERVISIRAMO Z GARANCIJO,IZKORISTEK PEČI IZMERIMO Z REGISTRIRNIM ELEKTRIČNIM INSTRUMENTOM. BETA-S d.o.o., "B 874-059, 041/704-851 X ' cd o 8 Tj % cl || •S 03 CD g N S" CD S» |1 CD TJ O 03 i? O" 3 CD cn 8< o X g_ a< 3' o D. TJ 03 cl n< c TJ DJ 3 o 00 cr • 0; cn 3 ET li O n) čF <* 3 2 03 cl cr 3J c/> II < x .= tu O ■ • 03 00 - Ul ti TJ 03 rt Q_ 03 X O o C .< 2« * 3 O) < tu 3 o o o O 00 ? o« C z > z > n o o o CD 3 o O" ->• »' 03 cd o< i i i -o O <(Q 9 tli & i I 03 CD CD O a a> cr CD CO O CA TJ O a 03 i C CD CO O 03 TJ O a. 03 £ § O w O S £3 £ N S-ft t*™ » o<° 0 CD 3 ju 03 03 3 TJ CD CD m —■ O ? J 0) =; CD 2.3 3 m 5 CL cd" TJ . O O TJ O Q_« 3 « CD J2. 03 3 CD 3 ii CL < m CD S 03 O- C* O" F" CD C 3 O 03 < ? 3' 03' 03 p- 3;o cd r? O n 3 ^ » 3 3- 03 CO S g N «> 5" 3. o 2 O w 0.0-0. m tj Tri < Ro\|S S ^ o o CL Š" W O a. 7Š O Z o« z m o O r~ O O« 03 m o yj O- 2 CD CD 3 « 3 os' i 52- oT o co ©■» n CD TJ "03 £0 O - 2,2- £0 o " se < c a 3 S3 g o N ŠT J3J 3 O 03j 0 2" O TJ 3 C - 3 « 03 03 < < 03 - 3 CD — O 9: CD PT »N° (2. 03 < a> -j W Ul U < = o. ČU O oT N O" CD -2-O cl 3-09 O) O ,< O) _ 2 w — tj cn • , o ^ " 30 m r m m S 7J O e> h m z CD "j •cfŠ: 0 ^ §3 CD Q- 2- 9_ 1 §' |1 3 o CD (Ji ^8 CD < 3 * % s f O s- g: °;2 03 O) O« 3 i* w O »§ Si ^ oj" tO TJ T~ o v* z m o o 1- o o OD m "0 DO > < is n 7) o ~ a Ti TJ Z o. m in co H m c 0< _. 3 5 3 03 S- cd" o Ml »li |if H% ii. 03 O 3 CL 03 • g" 3 JJ < CD •=: 3 a o — 3 03 J} ^ 03 50 c o. i?. < o aO| ^ «<2 CD ^ 03 (O - 00 N< - N< Cl 7^ 03 co — 01 N3 OJ 3 CŽ ^ co o o CD 03 , 0» -± ?r si _. o 3 o J> 03 §i 2 • 9< co 5 co "° ~> CO CD ' — "TS' CD 55 03 - 03 ro3 -1 o C o<"o CD 03 3 < 03 Zl c|5 rt -M ro 5" TJ ' TJ o o o o -CQ c/3 co 2? o gr o 3 Cl 9L o Z' cr 5' cr N CD =J -TJ C O 1 -g-o ^ rt. O. 03. 5:3 ' Sq CD CD ' g I; 03 Q. O-tO O. _ O .3 o S" 3 ^ "D 2: R=- rt 0.(5 O "ČD 03 — < < 3 3 3 i„ O0 "g s=: 3 i 2 . ĆD O CD N 3 CL " Q) rt' -. 3;'ČD' < T^ d 03 O — O O. N 3 55 03 03 3 < » TJ - N TJ < < N ? O 03_ o<^ t? 3 O rt^ o o o<" "o cd 03 5 ~ _ o —^ r\ ri 03' ^- 03 f 2 9- 8: C) r> a ^ 3 O TJ O" 05 '8. -■ = cq as 2 ,S ro < 3 50 2-2-C75 03 o 05 ro cd 03< o 0 3 2. 03 3 _.!=!: 03 3 O m O)' 3 _ 03 O O — n i 00 "o CL N S -, o" ro o tj 2. 3 ==■ - 03 o o c: % S_ O-Cfl ^ (D W N ?r < < 03 O ■ < .2 N w- CD 2.2. 0 03 O. 3 0 CD W 03 ?E &§■ 3 -J — X 0 f » _ o 5 2. o 2 °- ^ z > n o a a < TJ J} m z o o z m o OD a o 2 II I ^8 03 O CD 8CD 3 03 S CD > z o CA (V) cc TJ t»< > m z* N TJ 3 O O)__O -t iffi Nt]" TJ O TJ 03 O. O 03 cd o o jcr 03 CD N _ o "-OTJ 3 O O O C/3<03 3-.ro 2 03 03 N q J2 03 w:ro o ?T 3 CL ro ,_tj a V! g. ro cd o a CD bi ^ rt- 03 03 N' 2' CT 03 £ 2. 9.DJ 3 "čo' < 03 03 n ro (£j » CLĆD n O O. o cl CD 20 3 O w o 9E 3 0 f K sTco CD — - 03 03< 03 O 03< u> 2. ro 3T c?< CD 3 O ■ cr o< 3' 03 CD co 03 TJ o 3 CD 3 03 Bj Q 3 0K T3 o 5- 2. o =■ w < cr o — o- 5- 5' o. -i. 2- c £33 lil 3 Ort. ^a ^ 3 -W 0)< N> ^ cB inj3 o ^ cd ro 3 "j m" O II 3 5? K o o> ii ro D) 3 ?r o co co rt c OJ< (D r- 33 r« u - a. n<0 c < tj «=! 03 O 3 03 O ^ N 3 S 3' 3 9. 03 3 00 to 3 0 3 O OO 03 O 3 C < 3 2 o 03 CD CO o 03 I 3 03 "ČD" 03 O TJ O. 3 o ^ o o 2 co. ro ~ 03 o< CD tO O < 3 O TJ §■ o 3 3 3 Q< 03 0 03 1 i 2 c CD TJ lfl "iT a o. a 9-o ro" ro'» y m » o ro o 0cS -1 CO CO tu 3 oT 07-^ ČD i5->9. 03 cd' cd' CD _ ^3 _ 2. "'3 2. § l'll os 2 cd 3 C 03 1 sli o. c a 03 TJ o ■ S 2 cd 3 cr ^CD 03 O — rt o TJ I leg 0) O TJ O 2~ O CD 0< 03 3 3 2 CD 03 3 Zi ro ^ N 03 w 3 < < CD 3 CD "I 03 Z w-2. 3 3 03 03 rt; TJ ČD N ro cd o 2: ČF o-O 3 TJ 2 03 _.ro o. !> 2. 5" oŠ 9 - »OS o o o SI a O" o o o< < 0 ^3 ^TJ 03 O .3 i. 3 N CD 03 C'03 5'2. ~' 3" 03 Cl o< O £ cr os o< O 3 - 3 o *c g 3 3 rt 03' g,« TJ C 3 5- O 3 < TJ CL S" CD 3 03 03 03 3 3. —. C O TJ O § 3 9. 5 03 03 (Q N ČD O O o 03 TJ CD 3 (D 3 cr a 3 cd' N 03 i 03 J2 cd" Cl iS 03' < 3 O 03 N CQ O I 03 t^čŠ 2,93 xg _ CD *u O N O o< 0J g g" TJ o § -o 52 -1-1 rM TJ » O TO CD § O -TJ. TJ CO 03 =i CO X" 03 » O ~" ■ 0< O O) 3- " o CO C XTJ - o» o O o o* o' o 5 o, R-a- § m — rt- O. X » 03 < tn — 03 S N CD'ši- N TJ 3 (33 "S' O. 55 o. 2. 75. =3 "2 TJ O o 11 I? 1 = 8. — CD TJ |si —• 03 CT g: a r<- 5. 3. x co zr —■ --O Q 3 < 0 o w o. co< e CO 0 CK'tel' CATV' okolica sta-0dVanjskega bloka urejena. KRANJ na c lcni lokaciji (bližina Vodovodnega stol-BriLProdamo adaptirano 2 ss, 48m2, vsi PlAJKČki' velik balkon, ugodni ponudbi! 8g NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 12730 strrodamo Tržič - 2 ss, 58 m2, v 3. nad-^aikn 8 'U^ni strani' z vsemi priključki in CiEkm0171' cena 79 mi° SIT (80 000 3ooK3 KERN d.o.o. KRANJ prodamo komfortno 3 ss, CK, CATV (2x), tel., 80 m2, ugodno PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 ZAPUŽE PRI BEGUNJAH - na voljo imamo še nekaj novih stanovanj različnih velikosti, vseljiva septembra. ALPDOM, 715-662 14184 KRANJ - na dobri lokaciji (Planina III), prodamo GARSONJERO, 33 m2, vsi priklj., 2. nadstr, KRANJ - ODDAMO garsonjero. PIA NEPREMIČNINE B* 212-719, 212-876 14566 Prodamo 2 ss, 65 m.2, v 6. nadstr, na Planini 2, cena 10.4 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B* 221-353, 222-566 in fax 221-785 14569 Prodamo KRANJ - 3 ss, 103 m2, na Planini 1 v mansardi, plačilo po obrokih, izselitev v enem letu, cena 13.5 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B* 221-353, 222-566 in fax 221-785 14570 Prodamo TRŽIČ (Deteljica) - obnovljeno 2 ss + K, 60 m2 v 9. nadstr., 2 balkona, cena 8.5 mio SIT, 3 ss + K, 80 m.2 v 4. nadstr., cena 10 mio SIT. K3 KERN d.o.o., "B 221-353, 222-566 in fax 221-785 14571 nd o m plan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem gHNMM \in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh, Kranj, Planina II, prodamo garsonjero 32,85 m2 v 2. nad., zastekljen balkon, opremljena kuhinja, prenovljena kopalnica, vseljivo takoj, cena 7,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina III, prodamo enosobno stanovanje 42 m2 v 5. nadstropju, balkon, ločena kuhinja in jedilnica, vseljivo takoj, cena 8,2 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365- 360 ali (064) 365-361 KUPIMO 1 SS do 4. nadstropja, z vsemi priključki v Šorlijevo naselje Kupimo 2SS stanovanje v nizkem bloku, sončna lega na Planini II ali II, za že znano stranko. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Planina I prodamo dvosobno stanovanje 63,10 m2 v 5. nadstropju z balkonom, WC in kopalnica ločena, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Popolnoma novo stanovanje v nizkem bloku, takoj vseljivo, 2SS velikosti 66,45 m2, vsi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Zlato polje, prodamo prenovljeno, funkcionalno dvosobno stanovanje 46,50 m2 v 3. nad., vsi priključki, vseljivo takoj, cena 9 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365- 360 ali (064) 365-361 Na Planini II prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 70,90 m2, v 3. nad, stanovanje je lepo ohranjeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 13,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ JESENICE Plavž na Tavčarjevi trosobno stanovanje, 88 m2, nizek blok, balkon, vsi priključki, prodamo za 9.000.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.pos-ing.si) BOHINJSKA BISTRICA dvosobno, obnovljeno, v hiši 56 m2, prit., garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) Jesenice za gimnazijo prodamo garažo 750.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE GARSONJERA, BLOK ALI HIŠA, LAHKO NEKOMFORTNO, TAKOJ KUPIMO. 064 86 39 77 JESENICE NA PLAVŽU TAKOJ KUPIMO DVO ALI TROSOBNO STANOVANJE! 064 86 39 77 KRANJ PLANINA I garsonjera z ločeno kuhinjo, 30 m2, CK, KATV, takoj vseljiva, prodamo. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA novejše mansardno enosobno stanovanje, v nizkem bloku, podamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I prodamo dvoinpolsobno stanovanje 55 m2, vsi priključki, za 9.500.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I lepo dvoinpolsobno stanovanje 65,5 rti2, vsi priključki, prodamo za 11.8000.000 SIT, možnost odkupa garaže. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA II dvoinpolsobno stanovanje 83 m2, vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo, prodamo. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE trosobno stanovanje 70 m2, komfortno, balkon prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje 65 m2, komfortno, balkon, prodamo, za 10.500.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) PIA nepremičnine podružnica Šk. Loka, Kapucinski trg 13 (nad avtobusno postajo) te!.:064 656-030, 622-318 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 TRŽIČ BISTRICA dvosobno stanovanje 60 m2 in trosobno 85 m2, UGODNO PRODAMO! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ oddamo opremljeno garsonjero, 26 m2, za 40.000 SIT / mes in enosobno stanovanje, 36 m2, za 45.000 SIT / mes. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE TAKOJ KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! 064 36 87 41 KRANJ PLANINA III KUPIMO ENO IN DVOSOBNO STANOVANJE V NIŽJEM NADSTROPJU. GOTOVINA! 064 36 87 41 RADOVUICA-Prodamo 2 ss v novem stanovanjskem naselju, 60 m2 st.p., CK, telefon s številko, možnost odkupa garaže, cena 12.413.000 SIT, SP. GORJE: prodamo 2 sobno stanovanje v hiši, lasten vhod, 50 m2 st.p., klet, možnost odkupa 500 m2 zemlje, cena zelo UGODNA - 4,187.000 SIT, SP. GORJE: oddamo v najem 1.5 sobno stanovanje v hiši, opremljeno, lasten vhod, CK, cena 34.900 SIT/mes + varščina, JESENI-CE:prodamo 3 sobno stanovanje v bloku, 3 nadstropje, CK - etažna, 80 m2, balkon, KTV, klet, cena 8,774.000 SIT, KRANJSKA GORA-novo naselje: prodamo 2 x APARTMA (46 m2 in 64 m2), CK, telefon s številko, balkon, cena po dogovoru. ASGARD, "B 863-312 IN 041/673-048 14593 JESENICE - prodamo popolnoma adaptirano 4 ss, 103 m2, CK - etažna, 1 nadstr., ugodno! PIA NEPREMIČNINE B" 212-719, 212-876 14863 TRŽIČ - BISTRICA: prodam zelo lepo 3 sobno STANOVANJE z atrijem, 80 m2, cena 9.700.000 SIT. Tf 331-243 ali 040/211-997 14967 Iiitro in pooesit STROJNI TLAKI informacije: Najamem stanovanje v okolici Preddvora. Lahko tudi etaža hiše. B" 041 /744- 136 . 14968 V Šk. Loki oddam 1 ss, opremljeno STANOVANJE z garažo. B* 041/519-168 po 16. uri 14969 LESCE:3 sobno stanovanje v II. nadstropju, velikosti 76 m2, v ALPSKIH BLOKIH. ALPDOM, d.d., "B 700-450 BLED: V ALPSKIH BLOKIH prodamo 2 sobno stanovanje, v III. nadstropju, z balkonom, v izmeri 52 m2. ALPDOM, d.d., B* 700-450 15009 BLED: V ALPSKIH BLOKIH prodamo 3 sobno stanovanje, v visokem pritličju z balkonom, v izmeri 79 m2. ALPDOM d.d., "B 700-450 15010 GORJE PRI BLEDU: 2 sobno stanovanje, v pritličju, v izmeri 50 m2. ALPDOM d.d., B" 700-450 15011 GORJE PRI BLEDU: Oddajamo 2 sobno stanovanje, v stanovanjski hiši. ALPDOM d.d., B" 700-450 15012 Šorlijevo naselje - 2.5 ss, 67 m2 in Zlato Polje, 3 ss, 67 m2, ugodno prodam. "B 315-600 PIANOVA NEPREMIČNINE 15028 KRANJ - več 1 ss, 2 ss in 3 ss STANOVANJ oddamo. B" 315-600 PIANOVA NEPREMIČNINE 15030 LESCE - prodamo 1 ss, pritličje, 36 m2, cena 5.3 mio SIT, gretje klasično. J & T 'B 714-424, 041 /738-454 15082 RADOVLJICA - prodamo 2 ss, Cankarjeva ul., balkon, 52 m2, cena 9 mio SIT oz. po dogovoru, vsi priključki,vseljivo takoj. J & T B" 714-424, 041 /738-454 15083 Prodamo RADOVLJICA - 2.5 ss, 69 m2, v 3. nad./4. nad., balkon, takoj vseljivo, cena 13.2 mio SIT. K3 KERN d.o.o., B? 221-353, 222-566 in fax 221-785 15085 m fax 221-785 B" 221-353, 12746 ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 CIR DOBRE GLASBE!!! Oddamo KRANJ - Zlato Polje; 2 ss, 50 m2, v 4. nadstr., balkon, cena 45 000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o., B" 221-353, 222-566 in fax 221-785 15086 BISTRICA PRI TRŽIČU, oddamo 2x3 sobno stanovanje, cene zelo ugodne. BON NEPREMIČNINE, Bf 362-990 in 041/759-003 15097 KRANJ-PLANINA I, prodamo 1 sobno stanovanje. 33 m2, cena ugodna. BON NEPREMIČNINE, "B 362-990 IN 041/759-003 15098 Zaposlena študentka najame garsonjero ali 1 ss, Kranj okolica. Možno predplačilo. B" 227-096, zvečer isns MEDVODE, ŠMARTNO ali okolica, manjšo hišo ali večje STANOVANJE v mirnem okolju, najamem. "B 061/841- 355 15144 Škofja Loka - Frankovo naselje; prodamo dva dvosobna stanovanja, 60 m2, 1. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE "B 622-318, 656-030 15156 Škofja Loka - Podlubnik, prodamo 2 ss s kabinetom, XII. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 'B 622-318, 656- 030 15157 Škofja Loka - Novi svet: prodamo 2 ss, 53.04 m2, 3. nadstr., vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE "B 622-318, 656-030 15158 Škofja Loka - oddamo v najem dva 2 s stanovanja. PIA NEPREMIČNINE BT 622-318, 656-030 15159 Škofja Loka - 3.5 ss, prodamo ali menjamo z dvosobnim z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE BT 622-318, 656-030 ŽELEZNIKI - nujno kupimo za našo stranko 1 sobno stanovanje. PIA NEPREMIČNINE B* 622-318, 656-030 VARSTVO Od 1, septembra 1999 bi čuvala vašega DOJENČKA. "B 226-394 14901 VOZILA DELI Prodam 6 kom. 4 mm KOTLOVSKE PLOČEVINE, 2m x 1 m in 5 kom. KOLES za FIČOTA. B" 730-229 14982 Vlečno KLJUKO za CLIO, novo, testirano, prodam za polovično ceno. B* 802- 154 15119 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. B" 66-50-50 15123 Prodam PRIKOLICO za osebni avto z A testom. "B 685-187 15139 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) "B 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena. Možna menjava staro za novo. B" 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE - AKCIJA! 905 NOVO! MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI, 2x zračna blazina, servo volan, elek. stekla, centralno zaklepanje, multi displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) cena ugodna. Možna menjava staro za novo. B" 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 4973 CHEROKEE 4.0 limited, I. 92, met temno zelen, klima, ABS, usnje, servisna, kot nov, 1.750.000 SIT AVTO LESCE 719-118 9104 RADIO SORA tel.:064/605 605,624 039 h 11 p://w vv \v. md i< > - som, si HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, prva lastnica, reg. do 12/99, redno servisiran, serv.knjižica, kov. barva, radio, ura, 5 vratni, garažiran, ohranjen, ugodno prodam. B* 061/716-221 9889 ZX 1.4 I REFLEX, I 94, bel, ohranjen, 1. lastnik, 715.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 11864 VECTRA 2.0 i GT, I. 90, met rdeča, reg. 8/99, SV, CZ, ALU, s. streha, 715.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 R 5 CAMPUS, I. 93, črna, 5 v, 475.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 13377 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. UREDIMO PREPIS! "B 323-298, 0609/643-202 13487 VW PASSAT 2.0 GT, I. 92, servo volan, el. nastavljiva ogledala, el. strešno okno, centralno zaklepanje, potovalni računalnik, avtoradio, reg. do 11/99, cena 1.070.000 SIT, možen kredit ali menjava po sistemu staro za staro. HYUNDAI JESENICE 863-430 13559 Rodio Triotav Radio Triglav Jesenice d.0.0. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012,faks:064/86i-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.si 96 GORCnJSKfl 89.8 Jesenice. 101.5 Bohinj 101.1 Kranj/ko Poro_ HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, rdeče barve, I. 96, reg. do 8/99, cena 970.000 SIT, možen kredit ali menjava po sistemu staro za staro. HYUNDAI JESENICE 863-430 isseo JUGO 45 KORAL, sive barve, I, 91, avtoradio, reg. do 12/99, cena 140.000 SIT, možen kredit ali menjava po sistemu staro za staro. HYUNDAI JESENICE 863-430 13561 RENALUT 21 GTX bele barve, I. 93, daljinsko centralno zaklepanje, elek. paket, elek. strešno okno, servo volan, potovalni računalnik, avtoradio, reg. do 4/2000, cena 890.000 SIT. Možen kredit ali menjava po sistemu staro za staro. HYUNDAI JESENICE 863-430 13567 MPGflNTflR C1 B E < C! O 13 m 2 c m S 2 o S c D O m O m B N O HI ■ti § < m m X D 5 C i z z 01 i GORENJSKI GLAS • 30. STRAN i MALI OGLASI. ZAHVALE mr-mmmm mm m mm, m, mm HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, 1.95, 1. lastnica, kov. zelene barve, 89 000 km, reg. do 5/00, servis, knjižica, 3 V, avtoradio, lepo ohranjen, garažiran, prodam. ■ST 061/716-221 15025 HYUNDAI LANTRA WAGON 1,8 GLSi, top - k, I. 96, 1. lastnica, reg. do 3/00, 82 000 km, bele barve, redno servis. -servisna knjižica, klima, ABS, el. stekla in ogledala, avtoradio, meglenke, garažiran, lepo ohranjen, prodam. B* 061/716-221 15026 FIAT UNO 45, 1.90, temno rdeče barve, reg. do 1/00, cena 250 000 SIT. Možen kredit ali menjava po sistemu staro za staro. HYUNDAI JESENICE BP 863-430 15031 R 19 TS, rdeče barve, 1.88, prva reg. 3/99, reg, do 2/00, zelo lepo ohranjen, cena 440 000 SIT. Možen kredit ali menjava po sistemu staro za staro. HYUNDAI JESENICE B" 863-430 15032 Prodam JUGO 65, 1.89, reg. do 2/00 in TOMOS CROSS JUNIOR 90 ccm. B* 733-695 15046 Prodam R 5 CAMPUS, 1.90, 113.000 km, dobro ohranjen. B* 431-068 15054 GOLF 1.3, solidno ohranjen, 200.000 km, ugodno prodam. B" 403-117 ali 0609/614-979 15056 Prodam ALFO 33, 1.87, ugodno prodam. B" 695-033 in 041/849-300 15070 Prodam FIAT TEMPRO 1.6 El, 1.92, registriran do 6/2000, cena po dogovoru. B" 863-496, po 19 uri 15071 ESPACE V 6 RXE, 1.94, LAGUNA RT 1.8 1.94, MEGANE 1.6 RT, 1.97, R 19 1,4 RT, 5 V, 1.94, R5 CAMPUS, 5 V, 1.92, R 5 CAMPUS 5 V, 1.89, R 5 FIVE 1.94, TRAFIC FURGON 1.89, CITROEN ZX, 1.94, FORD ESCORT 1,8 16 V, 1.92 ELEGANCE. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po B" 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA d.o.o., Cerklje 15084 GOLF III CL, bele barve, 3 V, 1.95, prevoženih 80 000 km, cena 1.350.000 SIT. B" 041/758-950 15090 Prodam SEAT IBIZA 1,6, stara 8 mesecev, še v garanciji, kot nova. B* 691-676 15099 Prodam brezhiben AUDI A 4, 311-035 .97. B" 15107 126 P, 1.90, prodam za 90 000 SIT ali menjam za KADETT SOLZA 1.87/88. B* 632-465 15115 Ugodno prodam GOLF bencinar, 1.82. B* 325-020 15133 Poceni prodam vozen JUGO 45, star 14 let. B" 212-149 15136 LADA NIVA 1,7 1.96, 30 000 km, reg. do 7/00. B" 041/50-48-56 15137 . Ugodno prodam R 4 GTL, 1.89. BT 874-361 15141 PEUGOET 205 1,4 GR, 1.87, reg. do 5/00, metalik in OPEL ASCONA 1,6 1.82, reg. do 3/00, prodam. B" 736- 686 15147 PEUGEOT 406 1,8 ST, 1.96, met. rdeč, 1. lastnik, servisna, ABS, 2 x air bag, el.oprema, kot nov, cena 1.999.000. AVTO LESCE B* 719-118 15162 ESCORT 1,4 CL, 1.95, met. moder, 3 V, reg. do 2/00, ohranjen, 985 000 SIT. AVTO LESCE B* 719-118 15163 AX 1.1 FIRST 1.94, bel, 30 000 km, reg. do 4/00, 1. lastnik, 585 000 SIT. AVTO LESCE B" 719-118 15164 BMW 316 i, 1.92, 116 000 km, črn, ABS, CZ, s. streha, ohranjen, 1.495.000 SIT. AVTO LESCE B" 719- 118 16166 R 5 CAMPUS 3 V, 1.89, 100 000 km, garažiran, brezhiben, 1. lastnica, prodam za 300 000 SIT. B" 340-830 15167 ZAHVALA Ne mislim na bridkost, temveč na lepoto, kije še ostala. Zapustil si nam mnogo lepega, odšel pa višje, kjer je v mislih počivalo tvoje srce. Ob izgubi našega ata NADKA SALBERGERJA naj gre zahvala njegovim zvestim planincem in gorskim reševalcem. Pripadnost njim in goram so okronali z lepim slovesom. Za slovo na pot k Večnemu hvala dekanu g. Mačku, g. Vidmarju in diakonu Robertu, za pomoč njegovemu trudnemu telesu hvala dr. Sušnikovi. Lepa hvala Društvu upokojencev Tržič, ZB NOV Tržič, Zavodu za kulturo in izobraževanje Tržič, pevcem in trobentaču za pesmi slovesa. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za njihov prispevek na njegovi zadnji poti. Hvala vam. Samo ena beseda osvobaja vsake teže in bolečine življenja: ljubezen. IMELI SMO TE RADI VSI TVOJI Razmišljam, da te ni, pa vendar vem, kot veter si, ki zvezde šteje, in preko časov in daljav si večni vonj cvetočih trav. (L. Novy) V SPOMIN MARKU KAVČIČU 24. 9. 1974 - 13. 7. 1997 Ob drugi obletnici se bomo zbrali pri sv. maši v Podbrezjah, danes, v torek, 13. julija 1999, ob 19.30 uri. VSI NJEGOVI V Podbrezjah, dne 13. julija 1999 V SPOMIN Čas beži, bolečina ostajal V nedeljo, 11. julija 1999, so minila štiri leta, odkar nam je v cvetu mladosti kruta usoda vzela iz naše družine nepozabnega MATEJA DOLINARJA Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate svečke, prinašate cvetje, iskrena hvala. VSI NJEGOVI HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B" 061/716-221 Šubelj Domžale 25165 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B" 061/716-221 Šubelj Domžale 25166 HYUNDAI COUPE, NOV, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena. MOžna menjava staro za novo, ugoden kredit. B" 061/716-221 Šubelj Domžale 25157 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, nov, letnik 1999, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B" 061/716-221 Šubelj Domžale 25168 Prodam R FIVE, I. 94, reg. do 1.7.2000. B" 041/505-769 ZAPOSLITVE Zaposlim VOZNIKA C kategorije v mednarodnem transportu. B* 631-951, 041/767-310 14137 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. B" 041/767-309 14526 Za nedoločen čas zaposlimo ZASTOPNIKE in VODJE SKUPIN, za terensko prodajo. B" 041/793-367 14554 Delo dobi simpatična študentka v Kranju - strežba. B" 041 /520-348 14643 V kolikor potrebujete REDNO ZAPOSLITEV, pa vas ne moti terensko delo, vam nudimo tudi dober zaslužek. B* 31 5-431 14651 Zaposlimo za prodajalno z obutvijo MASS na Jesenicah. POSLOVODJO, VEČ PRODAJALK, PRIPRAVNICE. Zaželena praksa. Tel.: 224-071 Zaposlimo KUHARJA ali fanta za priučitev v pizzeriji. B* 555-111 ali 041/682-219 14715 Iščemo dekle za delo v šanku. B" 041/517-707 14776 Potrebujemo POMOČNICO v kuhinji. 7P 041 /512-066 U782 Honorarno zaposlim DELAVCA za pomoč pri transportu. B* 411-369 14963 Če želite honorarno zaposlitev na področju uspešnega trženja, pokličite B* 715-697 ali 041 /515-949 14964 Delo dobi KUHAR - PIZZOPEK. B* 311-836 po 11. uri 14966 Dodatni prihodek s polnenjem kuvert na vašem domu. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov Korinšek Anita, Kebetova 18, Kranj 14972 ŠTUDENTI, DIJAKI, prosta delovna mesta, pokličite. B* 225-585 14983 Iščemo POMOČ pri babici na Dolenjskem, nudimo stanovanje, hrano in stimulativni dohodek. B" 061/778-409 15007 Honorarno ali redno zaposlim PEČARJA ali ZIDARJA. B" 041/735-952 15015 Iščemo delo, kot POMOŽNI DELAVEC, Jesenice z okolico. B" 863-621 15060 Zaposlim AVTOKLEPARJA. Avtoservis AMBROŽ, Lahovče 40, 4207 Cerklje 15069 Zaposlimo dekle s 5. st. izobrazbe (gimnazijski maturant, administrativni aH ekonomski tehnik) za delo na področju recepcije (sprejemanje telefonskih klicev, strank, evidentiranje pošte...}. Int. po telefonu: 064/38-O0-311 Mlad kranjčan, prijazen, GOSTINEC s prakso išče zaposlitev na Gorenjskem. B" 22 6-870 15078 V novem baru v Kranju zaposlimo fanta ali dekle za strežbo. B* 041 /692-821 15109- • Iščem PREVAJALCA in nemščine in italijanščine. B* 685-189, zvečer 15120 Direktna prodajna mreža s 15 letno tradicijo, ki zastopa največjo in najmočnejšo založniško hišo v Sloveniji vabi v svoje vrste nove sodelavce. Informacije na B* 634-064 in 041/637-492 15150 ŽIVALI Prodam PSIČKE ROTTVVEILERKE, stare 3 meseca, cepljene. B" 312-104 14647 Ljubiteljem živali ODDAM MLADE živahne MUCKE. B« 558-838 14736 ODDAM PSIČKE mešančke, stare dva meseca. B" 715-331 14855 Skrbnim ljudem ODDAM prijazne MUCKE. Prosim pokličite na B" 738- 066 14951 Prodam KRAVO po izbiri. B" 472-029 14965 JARKICE, rjave, grahaste, plemenske PETELINE, prodam. Hraše 5, Smlednik B" 061/627-029 14971 Mongolske SKAKAČE-mladiče, podarim. Ogris, B" 311-436 14974 Prodam BIKCA simentafca, za nadaljno rejo. B" 635-739 14981 Kupim 10 dni starega BIKCA. B" 733- 71 0 14984 Prodamo MLADE MUCKE. B" 422- 059 14988 Prodam KOZLIČKE in podarim PSIČKA. B* 491-540 14989 Prodam več TELIČKOV simentalcev, starih šest tednov. Smokuč 5, Žirovnica 14991 Prodam KRAVO simentalko po telitvi, A - kontrola. Hraše 34, Lesce, B* 733-275 14993 Dobrim ljudem PODARIMO dve PSIČKI mešanki, stari 2 mesec. B* 530-470 14995 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. B* 608-005 14997 Prodam KOZE, stare 1 leto in KOZLIČKE. B" 688-092 14999 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Žabnica 13 15021 Prodam 3 tedne staro TELIČKO simentalko. Velesovo 12 1502? Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. B* 801-579 15033 Prodam en teden starega čb BIKCA-Gros, Srednja vas 16, Gorice B* 461- 023 15034 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. B* 733-725 15036 Prodam dve ZAJKLJI in dve ZAJČNICI. B* 422-296 15038 Prodam OVCE JS pasme za nadaljno rejo. B* 549-149 15039 Prodam KOKOŠI v 7. mesecu nesno-sti, cena 350 SIT. B* 632-622 15040 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. B* 422-601 15052 Prodam KOZE, KOZLIČKE, ZAJCE, bele in sive orjake. B* 421-394 15067 PODARIM PSIČKO mešanko, črne barve, staro 3 mesece. B* 451-746 15073 Prodam TELIČKO, staro 10 dni. "B 422-689 15105 Prodam teden dni starega BIKCA in PIŠČANCE brojlerje za dopitanje. *T 041/515-867 15108 Prodam R OTTWEI LE RJA, samček, 8 tednov, izredno močan. B* 738-329 15129 Prodam KRAVO simentalko in KOZO s kozlići. Košir, Gorice 28 a, Golnik 15134 Podarim PSIČKA mešančka, dobremiJ lastniku. B* 471-432 15148 Prodam BIKCA simentalca za rejo, 115 kg. B" 725-517 15149 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, težkega 50-100 kg. B* 061/782-135 isqt9 Kupim BIKCA sim., starega od 7 dni do 2 meseca In prodam VOZ za odžagova-nje tramov. B" 061/612-749 15102 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. B* 738-876 1511" SPOROČILO O SMRTI Božja je moč, in tvoja, o Gospod, je milost; Ti povrneš vsakemu po njegovem delu. (Knjiga psalmov) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, daje v Kanadi odšla v Večnost ga. TILKA KRAMBERGAR po domače Mihelova iz Grenca pri Šk. Loki V spominu jo bodo ohranili vsi njeni. Ontario, Grenc, Škofja Loka, Stražišče 1 Tires, Iskra OTC, Živila VSEM ŠE ENKRAT ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, deda, pradeda, brat, stric, bratranec in tast MILAN SKUBER z Zg. Jezerskega 28 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke v njegov spomin. Zahvala naj velja vsem, ki so sočustvovali z nami, nam pisno in ustno izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi dr. Pavlinovi, pevcem cerkvenega pevskega zbora z Jezerskega, Kvartetu Jutro za lepo petje, g. dekanu Cirilu Lazarju, govornikoma za poslovilne besede, pogrebni službi Navček in pogrebcem. Besede zahvale izrekamo sodelavcem družbe Sava SP Britof, Diskont Kranj, PD Jezersko, ZB Jezersko, Občini Jezersko. ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Jezersko, julij 1999 OSMRTNICA Odhajajo rodovi, ko listje se ospe, ljubezen pa je večna, nikoli ne umre... Malo pred dopolnitvijo 70. leta je za vedno zaspal naš FRIDERIK PERKO Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 13. julija 1999, ob 17. uri na pokopališču v Tržiču. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Vsi, ki smo te imeli radi, se te bomo vedno spominjali 12^7 OGLASI 30 White 93 Ash XR Chocolate FRUIT OF THE LOOM T-Shirt Od 370 sit 4-19% DDV dalje 1? Original T 1 100% Bombaž-Cotton S,M,L,XL,XXL Bela135gmW k Barvana H5gmAn2 1 45 g m/m2 . 30 94 ique Po Majica z oviraj ek rokav Puloverji in Jog pants (hlače) OH 9nm cif f^tinSweat ) f 19% DDV dalje 94 Od 2.590 sit +■19% DDV dalje 280 g m/m Kataloška grosistična prodaja artiklov znamke by Fruit of the loom do 15.9.1999. Minimalna vsota nakupa je 37.000,00 sit. Prodaja tel.: 063/ 741-104,743-988 m GORENJSKI n ■ MEGASRČEK 973 MHz fin TOREK 10.10 UNICHEM: TEMA: ZATIRANJE MRAVELJ - iz studia D 18.20 RAČUNALNIŠKE NOVICE 19.30 911 TURBO S^gT^ VVVVVV: HTTP://www.radio-kranj.si \»yi*» J E-mail:info@radio-kranj.si SREDA 9.20 TEMA: POČITNICE SO BLIZU 11.30 KVIZ RADIA KRANJ 13.20 VARNA POT DO ZDRAVJA -GORENJSKA LEKARNA 17.00 GREMO V LIFE ČETRTEK 14.30 PLANINSKO ŠPORTNI KOTIČEK 17.00 ČEZ PREGRADE DO MERKURJEVE NAGRADE 19.30 MUSIC MACHINE Maistrov trg 6. Kranj Šumi out, Hakinen in Vsaj sto naslovov na to temo bi lahko našli te dni v slovenskih medijih. Zakaj ne bi dodali kakšnesa še mi. Schumac-her je pač imel smolo, še večjo kot Hakinen, ki je iz avta stopil vsaj cel, ne pa z zlomljeno noso kot Mihi. To seveda še ne pomeni, da so rdeči avtomobili izločeni iz boja za prvo mesto. Še posebej je tu treba omeniti rdečesa Daevvoojčka z imenom Matlz, ki se nahaja kje drugje kot pred Nevvs Pubom na Maistrovem trgu v Kranju. Avto je zapeljiv vsaj toliko kot kakšen Ferarri. Vam razložim zakaj. Ferarrija ne boste imeli nikoli, za Matiza pa še ni vse izgubljeno. V nadaljevanju preberite, kako temu malemu lepotcu priti čisto blizu in sodelovati v žrebu zanj. V četrtek je na vrsti "Dark Dos Party* in večer bo potekal v stilu "dognem ti ga", zato vam priporočam da preverite, kako doganje sploh izgleda. Naj vam še na kratko pojasnim nagradno igro z Mati-zom v glavni vlogi: v Nevvsu popijete pijačo, dobite bon, ga izpolnete in vržete v žrebalni boben. Vsak četrtek izmed vseh kuponov izžrebajo deseterico, vse te deseterice pa se bodo 28. avgusta znašle v finalnem žrebanju za avto Daevvoo Matiz. In, ker je tu poletje so v Nevvs Pubu poskrbeli tudi za vročo ponudbo, ki izgleda takole: J&B Cola (300 sitov), Smlrnoff Julce (250 sitov) In Bailevs s kavo (450 sitov). Desetka za finale Zadnji četrtek, no pa drugi v juliju, v Nevvs pub je bil, kot sem rekel, "kremen" s hostesami in pijačo, ki so jo promovirale, namreč "Baileys". Deseterica izžrebancev je poleg "vpisa v knjigo Matiz je zelo bliz'",prejela tudi praktične nagrade. Imena pa so sledeča: Tanja Nunar, Ljubljana, Mirza Mumirovič, Jesenice, Ana Kalan, Kranj, Saša Tratnik, Kranj, Grega Buden, Škofja Loka, Maja Peternel, Kranj, Elvira Erovič, Kranj, Anja Sofronievski, Kranj, Tina Bozovičar, Kranj, Darko Benedik, Kranj; Ta četrtek bo po vseh predvidevanjih dežurnih vreme-noslovcev spet vroče. Torej bo kot nalašč varianta Nevvs Pub, kjer pripravljajo "Dark Dog party*. Osvežilna pijača bo po promocijski ceni 350 sitov. Seveda se bo spet žrebalo - zato le bodite zraven, tako v Nevvsu kot v žrebalnem bobnu. BLEJSKO POLETJE loick. H 7 |W SPREJEM PRI GRASČAKU IN LOKOSTRELSKI TURNIR Blejski grad, ob 16.00 4.MEDNARODN1 POLETNI FESTIVAL - VIOLINA Velike violinske sonate Hotel Kompas, ob 20,30 uri vmht, M.7.I«W 4.MEDNAR0DNI POLETNI FESTIVAL - VIOLINA Večer romantičnih skladb u violino Hotel Ribno 20.30 uri VEČER BAROČNE GLASBE Kvartet kljunastih flavt AIR Blejski grad ob 20.30 urii ivirtrk, i5.7.i m ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V GOLFU BTC SLOVEN1AN OPEN Golf igrice Bled-cel dan VESELO PO DOMAČE - Ansambel Igor in Zlati zvoki Trgovski center Bled / Bistro hotela Toplice - 20.30 uri 4.MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL -VIOLINA Javni zaključni Izbor tekmovanja mladih violinistov Hotel Park ob 20.30 uri « TD BLED tel, 064 / 741 122 I J* M l# PIJ K NUV lit Proizvajalec pisarniških pripomočkov (►!« ESSELTE Vodilni v svetu in Sloveniji - skupaj Struževo 3, Kranj NORTH SOUTH Tel.: 064/211-525 bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■V/l I bomo pisali Halo, (GLAS! Drevo požagali z zamudo Kranj, 13. julija - Obvestila, ki jih predstavniki krajevnih skupnosti lepijo na oglasne deske ali vhode blokov in večs-tanovanjskih hiš, očitno še najmanj zanimajo tiste, ki so jim namenjena. Kdo bi se pa trudil z branjem najrazličnejših obvestil, pa naj gre za dobrobit stanovalcev ali ne? Minuli torek je KS Huje na vhodna vrata blokov na Gogalovi 4, 6, 8 in 10 na Planini, nalepila osem obvestil s katerimi je stanovalce opozorila, naj lastniki avtomobilov v sredo, 7. julija, ne parkirajo vozil pred vhodom na Gogalovi 4, ker bodo delavci Parkovne službe odstranjevali suho drevo. Stanovalci obvestila ali sploh niso opazili, ali pa so ga ignorirali, kajti naslednji dan je bil prostor pred vhodom povsem zaparkiran. Marina Goričan, tajnica KS Huje, je povedala, da so delavci Parkovne službe v sredo večkrat nameravali požagati drevo, vendar jim zaradi vozil ni uspelo, žagati ob parkiranih vozilih pa seveda niso hoteli tvegati. Nujnega dela niso mogli opraviti niti v četrtek, uspelo jim je šele minuli petek zjutraj. "Z obvestili so težave, saj jih stanovalci v glavnem ne berejo in jih ne upoštevajo. Po eni strani zahtevajo urejeno bivalno okolje in se nenehno pritožujejo nad takimi in drugačnimi pomanjkljivostmi, sami pa ignorirajo obvestila in prošnje. Suho drevo je bilo nujno treba odstraniti, saj bi v primeru, da bi se samo polomilo, stanovalci zagnali vik in krik, če bi pa Parkovna služba žagala ob parkiranih vozilih in bi pri tem poškodovala vozilo, bi bilo spet hudo. Skoraj tri dni so delavci preverjali, kdaj bodo delo lahko opravili in to kljub številnim obvestilom, ki jih ni bilo moč spregledati. Na žalost to ni prvi in edini primer ignorance stanovalcev, ampak je tako skoraj vedno. Izgleda, kot da KS skrbimo same zase, ne pa zanje," je pojasnila Majda Vidic, podpredsednica KS Huje. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Namesto v sredo, so suho drevo na Gogalovi odstranili šele v petek. Ne zaradi lenobe, ampak zaradi brezbrižnosti stanovalcev. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si G.G. Kako bo čez pet, deset let? Kdor je zadnje dni minulega tedna kjerkoli na Gorenjskem želel podpisati pogodbo v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, je lahko le še bridko ugotovil, da mu je zadnji vlak že odpeljal. Večina bank je kvoto razprodala Že prvi teden, peščica bank je po nekaj lotov še imela prejšnji teden, na Gorenjskem najdlje v Žireh v enoti Slovenske zadružne kmetijske banke. Ko so interesenti zamudniki za nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo sredi prejšnjega ledna izvedeli, kako ozek je še spisek bank, ki kaj imajo, je bil minuli četrtek v ljubljanski enoti SZKB takšen naval, da so za celo uro morali podaljšati delovni čas. Ko je lotov zmanjkalo, so šele lahko zaprli. In nič drugače ni bilo v drugih bankah. Nacionalna sta-novanjska varčevalna shema je torej zaživela. Denar za vpis prvega obroka je marsikdo uspel zagotoviti z izrednim limitom na tekočem računu, precej špekulantov pa že računa s tem, da bo kaj kmalu zacvetela trgovina s pogodbami v NSVS. "Kadar je povpraševanje večje od ponudbe, se vselej najde kakšna možnost zaslužka,"pravijo tisti, ki se ob vsakem sistemskem ukrepu dobro znajdejo. In naval na nacionalno stanovanjsko shemo ter rekordno hitra popolna prodaja vseh razpoložljivih lotov dokazujeta, da se čez pet let obeta stanovanjski boom. Zato pesimisti že opozarjajo na skok cen nepremičnin, ko se bodo sprostila sredstva iz kreditnih pogodb. Ter na dejstvo, da do tedaj ne ho kaj dosti drugače z gradnjo novih stanovanj kot letos ali minula leta, ko je vsako leto vse novogradnje večstano-vanjskih enot v gorenjskih krajih možno prešteti na prste ene roke. GBD Gorenjska borzno posredniška dru£ba želite Kurrn ali prodati delnice? niste zadovoljni z obrestmi v bankah? m kadi oplemenitili vaše prihranke? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK NAMt- naprej Koroška i 3, Kranj td.:30O1O-15, 330)0'-16 Zt korak POP BAZAR največji, najpestrejši, brezplačni oglasnik z največjo naklado! teletekst POP tv vse »w MvAom se ©r> 503 »»€, d* k€ si uorea Moxrr/ Slovenski vrh na slovenskem vrhu uspel kljub slabemu vremenu Jekleni predsednik pa je osvojil tudi vrh Na vrh Triglava se je povzpela le peščica udeležencev, med njimi seveda Milan Kučan - Na Kredarico niti eden s helikopterjem Kredarica - Kljub slabemu vremenu je tradicionalni Slovenski vrh na slovenskem vrhu minuli konec tedna uspel. Na Kredarico se je (lastnonožno) povzpelo nekaj čez sto slovenskih direktorjev na čelu s predsednikom države Milanom Kučanom. Predsednik je tudi eden od peščice udeležencev, ki so osvojili vrh Triglava. Večina direktorjev pa je zaradi varnosti raje ostala kar na Kredarici. Pa jim kljub temu ni bilo dolgčas, saj je Zavarovalnica Triglav kot glavni organizator poskrbela za prijetno vzdušje. Med drugim so se predstavile Ljubljanskem mlekarne s svojimi izdelki, kuharski mojster Janez Vinšek pa je iz njihovih izdelkov pričaral skutni zavitek. Udeleženci so pokušali tudi Erzetičeva vina, sicer pa so imeli na voljo klasično ponudbo koče na Kredarici: joto, golaž, juho in zelenjavno enolončnico, nam je povedal gospodar doma Janko Rekar. Čeprav jim je načrte malce prekrižalo slabo vreme, so bili udeleženci s pohodom zelo zadovoljni, med njimi morda še najbolj predstavnik ameriškega Goodveara, ki je prvič osvojil vrh Triglava in kjer je bil po vseh pravilih tudi krščen. Krstil ga ni nihče drug kot -predsednik Kučan. Sicer pa se letos prav nihče od udeležencev na Kredarico ni pripeljal s helikopterjem, v teh dneh niso niti oskrbovali koče, da ne bi kdo mislil, da se direktorji prevažajo... Helikopter je vzletal edinole v nedeljo, vendar iz povsem drugega razloga - s Planike so reševali podhlajenega planinca. • U. P. ® Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo delno jasno z le posameznimi nevihtami v Julijcih. Jutri, v sredo, bo ob nevihtni fronti oblačno s krajevnimi nevihtami, nato pa se bo vreme ustalilo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME -m/ / nl^JIlri T min / T max 13/26 17/23 13/26