m PRIMC? DNEVNIK —r——gLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE • Stev. 279 (2898) Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr. »Bratstvo in enotnost Slovencev, Hrvatov in Italijanov na tem področju bo lahko ustvarjeno v prvi vrsti v naši državi, v socialistični državi z novo družbeno ureditvijo, v kateri so vsi narodi enaki im v kateri ni nobene diskriminacije proti kateri koli narodni manjšini. To je tista naša pridobitev, ki jamči, da bo imela velik vpliv na preprečitev ponavljanja neke šovinistične tendence pri nekaterih elementih onstran meje v bivši coni A». (Iz govora predsednika Tita v Kopra) TRST, sreda 24. novembra 1954 -----,r_ z.:!:._______ u a / Eiienhower o konferenci štlrlhiSoglasno izglasovana SMasaniu mirnega sožitja z ZSSR resolucija o atomski sili Cena 20 lir mirnega sožitja z ZSSR 5°,A pasisv5ja tri pogoje xa sklicanje konference šti-* 0 rfobre volje ZSSR v obliki sklenitve avstrijske e pogodbe - Odmevi na govor Mendes-Francea v New Torku Resolucija določa ustanovitev mednarodne agencije za a-tomsko silo in sklicanje mednarodne znanstvene konference VBKMSNOVIČEVE IZJAVI NOVINARJEM 0 GOSPODARSKIH POGAJANJIH V ZDA svojo dam,^ -ON- 23' ~ Med Wo , n3° tiskovno kon- Wer 1?' Predsednik Eisen- naslednje tri *e medno kbcanie morebitni bi "arodne konference, ZSSR- rt , Je udeležila tudi Šiških k0ncna ratifikacija Z ^" Piodja ^t Plfert nPOr,'1ZU-UtOVt gOtO- koristnosti r'a 'rok'1 * konference, prime- V° fa kon*»P°trebri0 PriPra-Preao K,°n*e>enco. odnovan1C Eisenb°wer, ki v zvez® , 3a? na vprašanja l6S0m 4 Vj eraJŠnjim predse mai= , ®?*Erancea, naj štirih rtSk,liže konferenca Preden * dodal'..da bi ZDA. Vanje n- ™°vcljo za sodelo-d. takšni konferenci, br* volil iskrenosti in do-"na Primi b sov-ietske strani, ?,Vstrijskc r,v. Pbiiki sklenitve Nato j. državne pogodbe«. 8°5t mirno ' da naklonje- r* Pomem sožitju za ZDA ?‘jam ’ PrePustiti se ilu-^dbost v2!?a,n3aat,i sedanjo «k izjav,fadalJe (e predsed-he mislit, h1’-10 uapač- ®e sprem« 2 sedanje taktič-Heljito ™ mbe pomenijo tesani« Preuiembo sovjetske EiJ* Politike. ^ Wuhower je tudi sporo-vJt John0 r.imel državni taj-Hii Eoster Dulles pri-?%Dob*dedel3615 važen zu-er«m h cai Sovor, na ka- !w br - dJko ,(=r.P°Jasnil tudi ame-VPraSanja ^V%b,!art± rante a.asnje tiskovne konfe-^eri,,' "Pvinarji so Eisenho-!c*j, tPo.st^ijali vrsto vpra- i»i tud; pisv v zvezi z nedavni s»(ia j1 senatorja Know-slc„n° Ja republikan-»str0 “Pine v senatu, ki je ^»ee?81stopil proti politiki *) ran* sožitja in omenil ce->tsV' !l*howln5t-kov, z ZSSR- ‘Ei* ..je k temu dejal, Prekinitve diplo-^hoive, Stile mr ^ 7QQD ir; \ iežftln Ž1«veti' v miru 2 ne' budi’ 15 ne Pomeni opu-,Siev dat lla 11 e izključuje v*- Swt'e Ifistne vojaške ,,rePričani aa so labko vsi ,er> da se n* . noben mane-bo usnoi °P1 budnost ZDA, W1 ne bodo 'n da ZDA ni-»tPorebitrt dobesedno vze-»S trdilni*8 snubljenja, n. v«tt govrt Mendes-Fran-Prei, 0ZN v Slavni skup-v b °8u o k„ nJeg°vem hii^izu ie k£nferenci štirih «Wn-da ne g ®lsenhower me-l sicjTr 2a neko novo b° »bsssjr .°pozorii' K ; hddddeljek Po |° tae„ svojem « 1 oster Dul-^.ddaJ—g°VOru- v Chi- ‘^e v-kad ^4kaI2 Vednp j6‘ da b°d0 bieliB ■ kadar knu , j0J Prl’ blorit110 prenris bodo ,]te' iai 'tni 8pričane, da želi r^PJa v partner začeti po-veri in na razumnih in miru koristnih osnovah. Na vprašanja, ali se naj konference štirih udeležijo ministrski predsedniki ali zunanji ministri, pa je predsednik.ZDA menil, da bi po njegovem šefi vlad lahko dosegli dobre rezultate samo, če bi se prej sestali na pripravljalni konferenci zunanji ministri. Potrebno pa bi se bilo izogniti nevarnosti, da bi protokolarna vprašanja zavirala napore za utrditev miru. Današnje Eisenhoiverjeve izjave primerjajo v Washing-tonu z včerajšnjim lakoničnim sporočilom državnega tajništva v zvezi z Mendes-Franceovim govorom, ki po splošnem mnenju ne izraža točno ameriške reakcije na predloge francoskega ministrskega predsednika. Na splošno sodijo v Washingtonu, da je povsem nemogoče, da se Mendes-France ne bi bil posvetoval z Eisenho\verjem in Dullesom tudi o tej svoji zamisli. Na drugi strani pa opozarjajo aa ostre reakcije, ki so jih v raznih ameriških krogih izzivale Eisenhoiverjeve izjave o mirnem sožitju z ZSSR na zadnji tiskovni konferenci, v tej luči, pravijo v Washingtonu. je treba gledati tudi na ameriško u-radno reakcijo na Mendes-Franceov govor. Angleški tisk poudarja danes «skrajno zadržanost«, s katero so v britanskih uradnih krogih sprejeli Mendes-Franceov predlog, naj se maja sestane konferenca štirih. Konservativni «Yorkshire Post« piše o tem; »Poudarjeno pomanjkanje navdušenja za Mendes-Franceov predlog izhaja predvsem iz dejstva, da je po angleškem mnenju še prezgodaj za določanje datumov za morebitno konferenco. Mi ne želimo samo, da bi bili pariški sporazumi preprosto ratificirani; potrebno, .je tudi, da zares začnejo veljati j„ v r«du izvajajo.« .Liberalni ((Manchester Guardian« pa piše. da uradna britanska reakcija, kot se zdi. kaže na mnenje, da zdaj ne bi bilo priporočljivo določati datumov za konferenco, in da je sploh čas, ki ga predlaga Mendes-France, namreč maj, prezgoden. Francoski tisk pa je v glavnem naklonjeno sprejel predlog svojega ministrskega predsednika. Tako piše «Paris Presse«, da se metoda, ki jo predlaga Menč -France, navezuje na «diskret.ne» tradicije francoske diplomacije, in se nato ukvarja s tem. kakšna naj bi bila konferenca, predlagana za prihodnji maj. Predvsem bi morala biti podrobno pripravljena v vseh p. tankostih in nič ne bi sme-lo biti prepuščeno naključju ali improvizaciji. Do izmenjave mišljeni bi moralo priti brez vsakršne 1 .upne manifestacije in brez propagandističnih manevrov. Nato opozarja list, da predlog sam na sebi ni nov in da sta ga v francoskem imenu postavila le Vincent Auriol in Georges Bi-dault.; nov pa je Mendes Fran-ceov predlog po tem, da gre za ((predlog, ki je izvedljiv v določenem roku in v določenih moralnih okoliščinah«, se pravi, po ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov. Poleg tega je francoski ministrski predsednik, nadaljuje (cParis Presse«, s tem razbil vsai eno izmed obtožb, ki so jih naprtili njegovi zunanji politiki; če kaže, da želj kon-,.ere.I?C0 2 Vzhodom po ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov, ne bo mogoče več trdili, da namerava izkoristiti to ratifikacijo kot karto, ki bi jo izigral v morebitnih zakulisnih pogajanjih z ZSSR, Poleg tega, zaključuje list, bo po tem, ali se bo konferenca posrečila ali ponesrečila, mogoče uravnati tempo izvajanja pariških sporazumov. V Bonnu pa je predstavnik zvezne vlade izjavil, da je kancler Adenauer z zadovoljstvom vzel na znanje včerajšnje Mendes-Franceove izjave pred glavno skpuščino OZN. zlasti kar se tiče francoskega stališča do sovjetske note od 13. novembra in predloga šti-ristranske konference po ratifikaciji pariških sporazumov. Voditelj nemške socialde- mokratične stranke Erich Ol-ltnhauer pa je včeraj zvečer izjavil v Frankfurtu, da Mendes-Franceov predlog «resno ogroža pirodnost Nemčije«, Ollenbauer je dejal, da je iz govora francoskega ministrskega predsednika mogoče razbrati, da nima nič proti te- pravi list, da je skrajni čas, da se prizna, da pomeni Avstrija prvi dokaz za ono mirno sožitje, ki ga ponuja Mo- skva. Mendes-France pa je danes na kosilu, ki mu ga je priredila ((Foreign Policy Associa-tionu v krajšem govoru še enkrat prikazal razloge, zaradi katerih ni mogoče sprejeti nedavnih sovjetskih predlogov za splošno evropsko varnostno konferenco 29. novembra, nato pa je izrazil mnenje, da bo, če bo na Vzhodu ustvarjen podoben sistem, kot ga ustanavljajo pariški sporazumi, k; bi določal tudi nadzorstvo nad oborožitvijo in javnost sprejetih sklepov, storjen korak dalje k regionalni omejitvi oborožitve. NEW Y O RK. 23. — Politični odbor OZN je danes soglasno izglasoval celotno besedilo resolucije zahodnih držav o uporabj atomske sile v miroljubne namene. Najprej so soglasno izglasovali paragraf resolucije, ki jemlje na znanje sedanja po- ki to želijo, povabljene na omenjeno konferenco. Končno je odbor soglasno odobril celotno besedilo resolucije, ki določa ustanovitev mednarodne agencije za atomsko silo in sklicuje najpozneje za avgust prihodnjega leta mednarodno znan- n=inHJna 2a ustanovitev med- s&tven0 konferenco, ki bo pro-narodne atomske agencije m ’ y izraža upanje, da bo ta agencija ustanovljena brez odlašanja. Zatem je odbor zavrnil sovjetski spreminjevalni predlog, naj bi omenjena agencija odgovarjala pred glavno skupščino OZN in Varnostnim svetom. Soglasno je bil sprejet paragraf, ki določa, naj se prihodnje'’poletje skliče mednarodna znanstvena konferenca, ki bo razpravljala o miroljubni uporabi a-tomske sile. Zavrnjen je bil sovjetski spreminjevalni predlog, naj bi bile vse države, učevala, kateri sektorji industrije^ poljedelstva, medicine itd. bi lahko na podlagi mednarodnega sodelovanja prišli v poštev za mirnodobsko u-porabo atomske sile. Ker se je v političnem odboru začela razprava o Novi Gvineji, je Indonezija predložila načrt resolucije, v kateri zahteva od glavne skupščine, naj pozove nizozemsko in indonezijsko vlado na nadalje- lnhrmativni razgovori so zaključeni in so pripeljali do boljšega razumevanja za skupne probleme - Pomoč v pšenici - Vprašanje zunanjih dolgov WASHINGTON, 23. — V \Vashingtonu so se zaključili informativni razgovori o gospodarskih vprašanjih med Jugoslavijo in ZDA. S tem v zvezi je ameriško zunanje ministrstvo objavilo naslednje skupno sporočilo o ameriško-jugoslovanskih razgovorih: »Danes so bili zaključeni koristni informativni razgovori o gospodarskih vprašanjih, ki so trajali od 12. novembra med predstavniki jugoslovanske in ameriške vlade. Med razgovori je prišlo do široke informativne izmenjave gledišč glede številnih vidikov gospodarskega položaja Jugoslavije. Posebno pozornost so posvetili stanju plačilne bilance Jugoslavije, oskrbi z žitaricami in surovinami ter jugoslovanskim zunanjim dolgo- vanje pogajanj, zato da mirno j vom. Razgovori so privedli do rešita spor o bodočem položa- boljšega razumevanja pred-ju tega ozemlja. | stavnikov obeh držav za nju- Kancler Raab poziva velesile naj se končno sporazu Poudaril je, da je rešitev avstrijskega vprašanja ključ do miru in do prebroditve drugih težav - Tri zahodne vlade izjavljajo v poročilu OZN, da je napredovanje razgovorov odvisno od sovjetske vlade \VASHINGTON. 23. — Avstrijski kancler Raab je danes nadaljeval razgovore s funkcionarji državnega departmaja. Popoldne je govoril z ame-riss.m tajnikom za trgovino Weeksom o možnosti sprotitve trgovine med ZDA in Avstrijo. Na kosilu, ki so ga priredili v »Overseas Writ.ers Club«, je imel Raab govor, v katerem je protestiral proti okupaciji Avstrije in je zavrnil sleherni poizkus, da bi se v zameno za umik sovjetskih čet dovolile Sovjetski zvezi stalne vojaške mu, da bi bila Vzhodna Nem- ba2e na avstrijskem ozemlji či.ia vključena v kak vzhodni . obrambni blok, medtem ko bi bila Eabodna Nemčija vključena v zahodni obrambni sistem. Vse to, je dejal Ol-ienhauer, pa bi pripeljalo do »okamenitve« razdeljenosti Nemčije. Vsi -dunajski listi objavljajo na prvi strani včerajšnji Mendes-Franceov govor in zlasti poudarjajo oni del, ki se tiče avstrijske državne pogodbe. V uvodniku piše list «Die Presse«, da je Mendes-Franceov predloj, naj se okupacijske čete umaknejo1 postopoma v dveh letih po podpisu državne pogodbe. «zelo težka zahteva«, da pa so Avstrijci «že mnogo plačali za svojo osvoboditev in bodo sprejeli tudi nove žrtve, samo da dosežejo resnično svobodo«. Končno NOVO POVIŠANJE POSREDNIH DAVŠČIN iOANES ODOBRILA SCEHOVA VLADA MužbQnc 7T odobrila načrt Povišanja prejemkov državnih joqV' rjl zadovolluie sam0 demokristjanske sindikate, ‘Od „rt..a P e/0 na vrst0 ukrepi za kritje povečanih izdatkov ,”a5esa dopisnika) “Wnt4 današnifcelbova vlada višanj,- • jl od°bnla nh rt encev, i fest°re.°va-nji;i ^mes^višTnTa S odobrila Jih rtCenctv w državnih C. »rt-.... • kot ga je v Jih z tavnd “,ndikatovSvMa diskusija o zakonu o poobla- c Tla' it Opozicijski poslanci,— zlasti &anti (PSI) in si. mirante (MSI) - sd „aiali dejstvo, da so se pogajanja o tem vršila povsem tzven parlamenta, med vlado in nekaterimi sindikalnimi organiza- iiJanJK \n ,da ''■* pr' tem Pn-slo do diskriminacije do dru- gih smaikalnih organizan' CCGIL in CISNAL) J Smd i kal n a organizacija CISL jc medtem izdala poročilo, ki pravi, da so s;< demo- kristjanski sindikalisti p0gai jali z vlado samo o povišan tu Plac državnih nameščencev ne pa tudi o načrtih, kako bo vlada našla potrebni denar O teh ukrepih bodo. kot rečeno,. razpravljali jutri na no-novni vladni seji, njihove no- «1 n? pa že zda^ niso zna-P®. . Dokončni načrt so sestavljali še danes pozno v nos ministri finančnih portfeljPV s sodelovanjem vodilnih funkcionarjev davčne uprave. . Vodstvo sindikata UIL pa Je potrdilo, da bodo njegovi predstavniki v parlamentu vztrajali pri svojih spremljevalnih predlogih k zakonu 0 pooblastilu in pri svojih resolucijah po katerih bi se morala vlada obvezati, da bo upoštevala zahteve UIL pri dokončnem izdelovanju plačilnih lestvic državnih usluž- bencev, kar ji bo poverjeno prav z zakonom o pooblastilu. A. P. Še ta teden odgovor na sovjetski noti? LONDON, 23. — V dobro obveščenih londonskih krogih predvidevajo, da bo odgovor treh zahodnih 1 velesil na zadnji dve sovjetski noti poslan v Moskvo konec tega tedna. Vlade Francije, Velike Britanije in ZDA se še posvetujejo z ostalimi deželami NATO o skupnem odgovoru na noti od 23. oktobra (konferenca o nemškem vprašanju) in 13. novembra (konferenca o evropski varnosti). Nadalje so tri zahodne vlade sporočile vladam v Beogradu. Helsinkih, Stockholmu in Bernu svoje stališče do note od 13. novembra. V istih krogih zatrjujejo, da bodo zahodne velesile v svojem odgovoru poudarile, da bo vsaka morebitna konferenca o evropski varnosti izvedljiva šele po ratifikaciji pariških sporazumov. Ne zdi se pa verjetno, da bi v angleško-franco-sko-ameriški odgovor vključili predloge ki jih je formuliral včeraj francoski ministrski predsednik Mendes-France v svojem govoru pred glavno skupščino OZN v New Yorku. Mikojan povabljen v Helsinki HELSINKI, 23. — Na vabilo finske vlade bo v soboto prišel v Helsinke podpredsednik sovjetske vlade Mikojan. ki ga bodo spremljali podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovi Pozval je zahodne sile, naj 'e zavzamejo, da se vprašanje avstrijske državne pogodbe loči od drugih spornih vprašanj ined Vzhodom in Zahodom. Govoril je na to o gospodarskem dvigu Avstrije in je poudaril, da je rešitev avstrijskega vprašanja, ki se lahko takbj reši, ključ do miru. Ta ključ bi pripomogel do prema-ganja drugih težav m bi odprl pot v razdobje iskrenejših odnosov med velesilami. Na koncu je še poudaril, da je uspeh mogoč z ločenim reševanjem posameznih vprašanj in ne z iskanjem rešitve za vsa vprašanja hkrati. V New Yorku so tri zahodne države predložile OZN poročilo o naporih od leta 1952 dalje, da bi prišlo do sporazuma o avstrijski državni pogodbi. Poročilo opisuje najprej potek pogajanj po letu 1952 in poudarja koncesijo avstrijske vlade, ki bi pristala, «če bi se s tem strinjale štiri vlade, da se podaljša čas za umik zasedbenih sil iz Avstrije pod pogojem, da bi ta koncesija omogočila sklenitev pogodbe«. Poročilo pravi dalje: »Sovjetska vlada je pokazala, da ne želi sprejeti nobenega od teh predlogov. Zaradi tega ni bila na berlinski konferenci sklenjena nobena pogodba. Izmenjava Dot, ki je sledila berlinski konferenci, ni do sedaj pokazala nobene spremembe v sovjetskem stališču, ki bi omogočila umik vseh zasedbenih sil in sklenitev pogodbe. V noti od 7. maja 1954, poslani sovjetski vladi, so ameriška, britanska in francoska vlada ponovno vztrajale, naj se sklene av. strijska državna pogodba kot sredstvo za odpravo virov mednarodne napetosti. Sovjetska vlada je s svojo noto od 12. avgusta, ki jo je poslala avstrijski vladi, zavrnila avstrijski predlog, naj se skliče odbor petih velesil, ki naj bi razpravljal o olajšanju bremen, ki so posledica zasedbe Avstrije. Sovjetska vlada je tedaj predlagala sklicanje odbora, ki naj bi proučil nerešena vprašanja v zvezi z avstrijsko pogodbo, toda sovjetska vlada se je mislila ponovno sklicevati na predloge, ki jih je že stavila na berlinski konferenci in ni nikakor pokazala, da je pripravljena umakniti svoje čete z avstrijskega ozemlja, kar je glavni pogoj za vzpostavitev avstrijske suverenosti in neodvisnosti«. Poročilo pravi na koncu: «Vlade ZDA, Velike Britanije in Francije globoko obžalujejo, da so bili zaman, njihovi napori za sklenitev pogodbe in za podelitev Avstriji svobode in neodvisnosti v skladu z resolucijo od 20. decembra 1952 glavne skupščine OZN. Nadaljevale bodo z iskanjem sredstev, ki naj omogočijo vzpostavitev te neodvisnosti. Nadaljnji napredek prt tem bo odvisen od stališča sovjetske vlade«. cije v OZN. Malik je nocoj odpotoval z letalom v New York. Malik je že bil stalni sovjetski delegat v OZN. New York je zapustil pred dvema letoma in je v tem času bil namestnik zunanjega ministra v prvi vladi Malenkova, od 18. aprila 1953 pa poslanik v Londonu. Sedaj je star 48 let. Diplomiral je leta 1930 pri zavodu za gospodarstvo v Harkovu. leta 1935 pa je nastopil diplomatsko službo. Leta 1937 je postal namestnik načelnika tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu. Od leta 1939 do avgusta 1945 je bil svetovalec sovjetskega poslaništva v Tokiu, pozneje pa posle-dk ravno tam. Leta 1945 je v Tokiu izročil sovjetsko vojno napoved Japonski. Decembra istega leta se je udeležil konference štirih zunanjih ministrov v Moskvi. januarja naslednjega leta pa je bil imenovan za političnega svetovalca pri sovjetski delegaciji v zavezniškem svetu v Tokiu. Avgusta 1946 je bil imenovan za namestnika zunanjega ministra, od maja 1948 je zastopal Sovjetsko zvezo v Varnostnem svetu OZN in v komisiji OZN za nadzorstvo nad atomskim in konvencionalnim orožjem. Imenovan je bil nato za stalnega delegata v OZN in je avgusta 1952 prepustil to mesto Žorinu. Truplo pokojnega Višinskega so danes ob 18. uri (opolnoči po evropskem času) z letalom odpeljali v Moskvo. Jakob Malik naslednik Višinskega LONDON, 23. — Sovjetska vlada je danes uradno javila, da bo sedanji sovjetski poslanik v Londonu Jakob Malik Obsodba Američanov na Kitajskem PARIZ, 23- — Agencija »No-1 va ECitajska« poroča, da je kitajsko vrhovno sodišče obsodilo 22 vohunov. Med obsojenci je 13 ameriških državljanov, drugih 9 pa so Kitajci. Agencija poroča dalje, da je prvo skupino teh vohunov vodil ameriški polkovnik John Knox, poveljnik a-meriškega letalstva, kateremu je pomagal major William Hull Baumer, ki je pripadal ameriškemu letalstvu na Daljnem vzhodu. Ta dva so aretirali 12. januarja 1953, ko je bilo njihovo letalo sestreljeno nad kitajskim ozemljem. Trije člani posadke so izgubili življenje, drugih 11 pa so aretirali. V drugi skupini sta bila agenta ameriške informacijske službe John Thomas Downey in Richard George Fecteau, ki so ju aretirali 29. novembra 1952 v severno-vzhodni Kitajski, ko so sestrelili letalo. Agencija pravi dalje, da sta zadnja dva »delovala v povezavi z japonsko vohunsko organizacijo (cAtsuki«. Downey je organiziral mrežo kitajskih vohunov v raznih kitajskih pokrajinah, kamor so jih spustili s padali. Prva skupina, ki jo je vodil polk. Knox. pa je po trditvah agencije, imela nalogo spuščati s padali na Kitajsko in v SZ vohune in vzdrževati zvezo z ostalimi agenti, ki so jih spustili s padali. Sodišče je Downeya obsodilo na dosmrtno ječo, Fecteau pa je bil obsojen na 20 let ječe, ostale ameriške državljane So obsodili na zaporno kazen od 6 do 10 let. Od 9 Kitajcev so bili štirje obsojeni na smrt, drugih pet pa so, obsodili na večje zaporne kazni. V Washingtonu se je zvedelo. da je ameriški državni departma protestiral proti obsodbi 13 ameriških državljanov. Demokratični senator Mans-field je pozval Dullesa. naj posreduje pri OZN za ustanovitev komisije, ki naj bi uvedla preiskavo o tej obsodbi. Churchill je nameraval izročiti Nemcem orožje že leta 1945 LONDON. 23. — Angleški ministrski predsednik Churchill je govoril danes v Wood-fordu in med drugim razkril, da je pred koncem druge svetovne vojne v posebni poslanici naročil tedanjemu britanskemu poveljniku v Nemčiji lordu Montgomeryju, naj skrbno zbira in shrani nemško o-rožje in vojni material, «t.ako da bi ga zlahka vnovič izročil nemškim vojakom, s katerimi se bomo morali skupno boriti, če bi Rusi nadaljevali s svojim prodiranjem«. Churchill je nate zatrdil, da sodi. da je bil prva znana osebnost. «ki je javno izjavila, da je treba imeti Nemčijo na naši strani proti sovjetski komunistični napadalnosti«. ne skupne probleme in pred- čila bi Jugoslavija lahko pla- čala okrog 20 milijonov dolarjev letno. Zato se Jugoslavija zavzema za rešitev vprašanja dolgov na ta način, da se kratkoročni dolgovi spremenijo v dolgoročne, da se Jugo. slaviji odobri ugodno posojilo, ki bi ji omogočilo nabavo surovin in redno izpolnjevanje kratkoročnih obveznosti. Poleg tekočih potreb za zagotovitev prehrane prebivalstva, med drugim uvoz 1.300.000 ton pšenice, bodo potrebni tudi ukrepi za napredek kmetijstva. Svetozar Vukmanovič je nadalje izjavil, da je med razgovori v Washingtonu govoril s predsednikom Mednarodne banke za obnovo in razvoj o možnostih izkoriščanja tretjega dela posojila te banke za razvoj jugoslovanskega kmetijstva. Sklenjeno je bilo, da bo še to zimo obiskala Jugoslavijo misija Mednarodne banke, ki bo z jugoslovanskimi strokovnjaki proučila finansiranje programa za napredek kmetijstva, Vukmanovič je nadalje s konkretnimi podatki dokazal, da so netočne vesti nekaterih inozemskih listov, ki pripisujejo sedanje gospodarske težave Jugoslavije krizi jugoslovanskega gospodarstva in napakam v planiranju. «Te težave, je poudaril ob zaključku Vukmanovič. so posledica neizbežnih potreb ?a obrambo, elementarnih nezgod in naglega razvoja jugoslovanskega gospodarstva sploh. Podobne probleme v večji ali manjši meri poznajo tudi druge države, ki so v gospodarski ekspanziji, in vendar nikomur ne pade na misel, da bi trdil, da so te države v krizi.« BONN, 23. — Na zahtevo za-hodnonemške viade so danes pred ustavnim sodiščem v Karlsruhe začeli obravnavati predlog o prepovedi kom in formistične stranke Zahodne Nemčije. Vlada je že pred tre mi leti skušala preprečiti delovanje te stranke, ki ima okoli 130.000 članov. Sodišče je sestavljeno iz 12 sodnikov, predseduje pa mu dr. Wintrich. Vlado zastopa delegacija, ki ji predseduje podtajnik v notranjem ministrstvu Ritter von Lex, O-brambnemu kolegiju osmih advokatov predseduje berlinski advokat Kaul. Ob začetku razprave ni bil navzoč predsednik kominformistične stranke Max Reimann in noben drugi član stranke. Obramba je zahtevala, naj se izpustijo na svobodo aretirani komin-formistični funkcionarji in naj se razveljavi zaporni nalog proti Reimannu in Fischu. Advokat Kaul je izjavil, da predsednik sodišča ni bil sicer vpisan v nacistično stranko, toda ves čas nacizma Je bil javni tožilec, zaradi česar še lahko dvomi v njegovo objektivnost. Sodišče je prekinilo sejo in po polurnem posvetovanju je ugovor zavrnilo, češ da so Wintricha tudi nacisti imeli za ((politično nezanesljivega«. Pozneje je obramba postavila podoben ugovor glede sodnika Steina, ki ga je sodišče tudi zavrnilo. ODMEVI V SVETOVNEM TISKO na govor maršala Tita v Kopru Listi poudarjajo besede predsednika Tita, da Jngoslai/ija uveljavlja neodvisno politiko tako do Vzhoda kot do Zahoda no Borisov in nekateri visok’ začasno nadomestil Višinskega funkcionarji- kot načelnik sovjetske delega- NEW YORK, 23. — Vodilna newyorški časniki objavljajo na prvih straneh izvlečke iz govora predsednika Tita v Kopru in poudarjajo že v naslovih, da se Jugoslavija ne bo pridružila kominformu. Tako ugotavlja «New York He-ral Tribune« poročilo, da je maršal Tito označil za zlobne obdolžitve, da se Jugoslavija namerava vrniti v komin-form. Tito ie rekel, da Jugoslavija uveljavlja neodvisno politiko in da ne namerava prekiniti odnosov z zahodnimi velesilami, ki so se pokazale za jugoslovanske prijatelje. Časnik tudi citira, da Jugoslavija ne namerava ustaviti procesa izboljšanja odnosov s SZ. «New York Times« opozarja na izjave predsednika Tita, da bo Jugoslavija uveljavljala neodvisno politiko tako nasproti Vzhodu, kot tudi nasproti Zahodu. »Maršal Tito je rekel«, piše časnik, «da morajo tisti na Zahodu, ki ne marajo Jugoslavije kot socialistične dežele, razumeti enkrat za vselej, da je zaman sleherni up ali utvara, da bo Jugoslavija nekega dne socia- lizmu obrnila hrbet« LONDON. 23. — Vsi angleški časniki so davi objavili poročila o govoru predsednika Tita v Kopru in pripomnili, da Jugoslavija ne bo sodelovala na konferenci o evropski varnosti, ki jo je predlagala SZ. «Times» v daljšem poročilu piše. da je označil maršal Tito sovjetski predlog o sklicanju konference o varnostnem sistemu v Evropi za dobro 'idejo. da pa je predlog obsojen na neuspeh, ker sovjetska vlada ni dala dovolj časa, da bi takšno konferenco pripravili. Angleški časnik tudi opozarja na besede predsednika Tita, da Jugoslavija nikoli ne bo zboljšala svojih stikov s Sz v škodo stikov z zahodnim; deželami. Citira tudi besede maršala Tita, da Jugoslavija ne more biti privesek katerekoli druge dežele. Laburistom naklonjeni «Dai-ly Mirror« poudarja, da je jugoslovanski predsednik jasno rekel, da so bile tri zahodne države prijateljice Jugoslavije v najtežavnejših trenutkih in da ni nobenega razloga, da bi se to stališče spremenilo. BONN, 22 — Zahodnonem-ški tisk obširno poroča o govoru predsednika republike Tita. «Die Welt» ugotavlja, da je Jugoslavija zavrnila sovjetski predlog, naj se udeleži evropske konference za varnost. Časnik navaja, da je predsednik republike izjavil v Kopru, da Jugoslavija ne bo sodelovala na konferenci, ki jo je predlagala SZ, ker je njen predlog nerealen. ((General Anzeiger« obširno poroča o govoru in prav tako navaja, da je Jugoslavija zavrnila sovjetski predlog. Maršal Tito, piše časnik, je sicer pozdravil pobudo Sovjetske zveze, hkrati pa izjavil, da Jugoslavija ne more sodelovati na konferenci, ker je čas za priprave prekratko odmerjen. List pripominja, da predsednika republike skrbi, da ne bi sklepi konference izključno vzhodnoevropskih držav še povečali napetost v Evropi. Časnik na kraju navaja citat, v katerem je govora o normalizaciji odnosov z vzhodnoevropskimi državami in je poudarjeno, da je do nje prišlo na pobudo SZ. videvajo, da se bo nadaljnje proučevanje teh vprašanj nadaljevalo v Beogradu.« Vodja jugoslovanske delegacije Svetozar Vukmanovič je danes pred odhodom iz Wa-shingtona v London v razgovoru z zastopniki jugoslovanskega tiska v Washingtonu izjavil, da je v razgovorih z zastopniki ameriške vlade prikazal v prijateljskih razgovorih probleme jugoslovanske piačilne bilance, ki so nastali kot. posledica naporov za krepitev narodne obrambe za ohranitev neodvisnosti Jugoslavije in kot rezultat sušnih let, ter probleme odplačila dolgov in rezerv. V oceni rezultatov teh razgovorov je Vukmanovič izjavil; «Lahko rečem, da smo prav tako kot v hudih povojnih letih naleteli na razumevanje ameriške vlade. Dosegli smo soglasnost o dobavi pšenice Jugoslaviji, da bi laže prebrodila posledice suše. Stališče jugoslovanske vlade ie, da se ne zadolži z reprodukcijskimi potrebami, ker bi takšne zadolžitve obremenile plačilno bilanco in zadržale gospodarski razvoj države. Zato smo zahtevali in dobili _ pomoč v pšenici. Kar se tiče ostalih vprašanj, smo naleteli na razumevanje in lahko pričakujemo, da bo v nadaljnjih razgovorih prišlo do konkretnih rezultatov.« Vukmanovič je dejal, da je prišel v ZDA na povabilo ameriške vlade, da bi z ameriškimi funkcionarji proučil nekatera odprta vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema državama. Nato je izjavil, da so osnovni razlogi deficitnosti jugoslovanske plačilne bilance potreba po uvozu pšenice zaradi suše. kopičenje dolgov iz prejšnjih let, zlasti iz dobe gospodarske blokade in sušnih let ter znatna obremenitev’ plačilne bilance za potrebe uvoza za armado. Jugoslavija je bila prisiljena k visokim izdatkom za narodno obrambo, da bi ohranila svojo svobodo in neodvisnost. Znano je, da uporablja Jugoslavija 22,3 odst. narodnega dohodka za narodno obrambo, medtem ko uporabljajo ostale evropske države, kot n. pr. Francija in Velika Britanija sorazmerno več kot polovico manj. Te težave Jugoslavije, ki so bile potrebne za ohranitev njene neodvisnosti, pa so prispevale k utrditvi miru v svetu. V zvezi z dolgovi v tujini, ki znašajo okrog 400.000.009 dolarjev, je Vukmanovič izjavil, da niso veliki, da pa odplačilni roki in visoke obresti predstavljajo hudo breme za Jugoslavijo. Namesto 50 milijonov dolarjev letnega odpla- Dnevni red zasedanja zvezne ljudske skupščine BEOGRAD. 23. — Oba doma zvezne ljudske skupščine sta daneš na ločenih sejah odobrila dnevni red sedanjega zasedanja. Razpravljala bosta o zakonskem predlogu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter o predlogu odredbe o spremembi in dopolnitvi zveznega družbenega plana za leto 1954. Zvezni svet pa bo še posebej razpravljal o zakonskem predlogu o javnem tožilstvu in predlogu zakona o vojaških sodiščih. PARIZ. 23. — Moskovski radio javlja, da je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR sklenil na predlog ministrskega sveta u-stanoviti ministrstvo za električne centrale. SZ IN V Slavni italijanski novinar razjezila na maršala Tita, Indro Montan-elli je v ne-! ki je v nedeljo u Kopru de-deljski številki «Corriere. del- jal; «Pri tako imenovanih la Sera« pohvalil Vidalijaj informblrojevcih je še . ved* kot človeku, »k; govori jezik, ki je bližji jeziku tržaškega MSI kot pa Togliatti-jevemu«, ter doitauil, da »tržaški MSI govori jezik, ki je bolj razumljiv Vidaliju kot pa De Marsanichu«. Dalje je Montanelli zapisal, da je Vit Jali ta..oj po Milani izjavi Višinskega, da se Vlada ZSSR strinja z londonskim sporazumom o Trstu, imel konferenco, na kateri je približno dejal; «Mi smo začudeni nad tem, kar je storila Rusija. In ko se čudimo, pomeni, da je eden izmed obeh pogrešil. Kd0 se je mogel zmotiti, velika socialistična država kot je Rusija, domovina marksizma, ali mi, ki smo njeni majhni predstavniki v inozemstvu? Očitno boste rekli, da smo se zmotili mi. Toda če smo se zmotili mi, pomeni to, da je imel prav Stoka; torej pokličimo ga nazaj in postavimo ga na moje mesto. Dejstvo je, da se mi nikakor nismo zmotili; zmotila se je Rusija, čeprav v dobri veri. Kajti res je, da je ona sedaj sporazumna z gospo Luče, ki na ta način pooseblja goloba miru... Ne, m j se nismo zmotili, kajti nemogoče se je zmotiti, če se trdi, da je Istra italijanska zemlja in da kateri koli poskus njene ločitve od domovine ne vzbuja sloge, temveč neslogo med narodi... Rusija je daleč in teh stvari ne more razumeti...« lnd.ro Montanelli dodaja še pripombo, da se je uUni-ta» zelo močno varovala objaviti to Vidalijevo izjavo. In res. te izjave nismo mogli brati niti v ali Lavoratore» niti v ttDelun, ker so vsi trije kominformovski listi na svoj način dajali Višinskemu prav. Zato smo pričakovali, da bomo v ponedeljski eUnitay> ali pa v ponedelj-skem «11 Lavoratorei> čitali Vidali jev demanti gornje Vidalijeve izjave, ki je bila objavljena v listu, za katerega pravijo, da je baje v Italiji najbolj razširjen. Po pravici povedano, tržaška javnost, predvsem pa Vidali-jevi pristaši nekaj podobnega še vedno pričakujejo-Namesto tega pa se je včerajšnja «Unitaj> močno no opaziti težnjo za drugačnim prikazovanjem te zadeve, ker je težko priznati, da so ves ta čas branili nekaj neumnega in bi nam sedaj radi podtaknili, češ mi smo se pokesali in se vračamo nazaj. Ne, prav nič se nismo pokesali, ker se sploh nismo imeli česa kesati. Vsem takim zmedenim glavam bi priporočili, da vsaj zadnji čas malo pridejo k sebi in da ne zapadejo v še neum-nejši položaj, kakor so v njem danes, kajti čas bo pokazal, da ne bodo več mogli skriti svoje neumnosti, ker bo vse to jasno vsemu svetu.« In tako neumnost, ki jo Vidali ne more več skriti, so tudi tisti stavki, ki jih je včerajšnja iiUnifri« objavila, ko je hotela polemizirati z govorom predsednika Tita v Kopru, namreč da je v Trstu ('titizem pomenil nacionalizem. sovraštvo do Sovjetske zveze, preziranje drugih komunističnih partij, sarkazem za tržaški delavski razred«, da je «titizem med osvobodilno vojno podcenjeval, sramotil, preganjal italijanske, slovenske in hrvaške inter-nacionalistične partizane, povezane z Italijo in z italijanskim osvobodilnim gibanjem, hotel eliminirati vodstvo Frausm - Gigante - Collarich - Pratolongo, sabotiral antifašistično enotnost v Trstu med in po osvoboditvi, pomenil za partijo diktaturo, birokracijo, slepo ubogljivost, servilni funkcionarizem. da je pomenil sinonim za , pustolovstvo, antiitalijanstvo, koz-mopolitizem, nacionalizem, vse. samo socializem ne«; etitizem je varal Italijane in Slovane in končal z »baratto infame«; a »titovci so se ve zali v Trstu z Amerikanci in Angleži, delali z njimi in bili njihovi hlapci v borbi proti komunizmu». Prevedli smo vse te neumnosti, da bi prihranili delo urednikom pri sDeluv in hkrati pokazali, kako zelo je imel predsednik Tito prav, ko je v Kopru ti nelcai besedah tako točno označil zagato tudi Vidalije-vih kominformovcev. Vsekakor pa pričkujemo Vidalijev demanti glede njegove izjave, objavljene v «Corriere della Sera». NHimi>»Ki ».%gyi Na današnji dan je leta 1906 umrl v Gorici pesnik Simon Gregorčič. Danes, SREDA 24. novembra Janez, Jeca b Sonce vzide ob 7.15 in o« 16.27. Dolžina . dneva 9.tt L „ vzide ob 6.20 in zatone ob • Jutri, ČETRTEK 25. novembra Katarina, Koloni ir IMI \i;/.lSI.ISl\I ŽflMTlI ŽKTiil/ HUlTIFflSlSTIČUlKGfl IllIPlIHfl Novi ogorčeni protesti proti odlikovanju Collottija 'V NAB1TU POLNI DRUŠTVENI DVORAN Protest tovarniškega odbora rafinerije ESSO Standard tržaškemu občinskemu svetu - Protest PSVG in KPI Ogorčenje, ki je nastalo v Trstu ob vesti o podelitvi odlikovanja v spomin bivšega nacifašističnega inšpektorja, mučilca partizanov in antifašistov v vili v Ul. Bellosguar-do, se še ni poleglo. S tem v zvezi smo prejeli večje število pisem svojcev žrtev, ki so jih v zloglasni vili mučili, in borcev, ki imajo podelitev tega odlikovanja za skrunitev spomina padlih antifašistov. Od tukajšnjih strank je tudi Socialistična stranka Julijske krajine (PSVG) protestirala in poslala podpredsedniku vlade Saragatu pismo, v katerem ga prosi, naj posreduje pri pristojnih organih, da se podelitev odlikovanja prekliče. To odlikovanje namreč žali vse mesto, antifašistično in partizansko gibanje ter sama načela demokracije, napredka in pravice. Protest je poslala predsedstvu vlade tudi kominformov-ska stranka, ki pravi, da pomeni odlikovanje kruto žalitev spomina številnih junakov odpora ter vseh žrtev te človeške zveri. Tovarniški odbor rafinerije Esso Standard pri Sv. Soboti pa je v imenu vsega delavstva naslovil na tržaški občinski svet naslednji protest: Delavci tržaške rafinerije Ess0 Standard ftaliana so zvedeli za podelitev odlikovanja za vojaške zasluge v spomin Gaetanu Collottiju; zato odločno protestirajo proti tej nezaslišani nameri, ki P omeni žalitev žrtev Trsta in njegovega ozemlja, ki so žrtvovale i' 'lienie za svobodo in za uveljavljenje demokracije. To odlikovanje je hkrati žalitev mestnega prapora, ki je bil pred kratkim odlikovan z zlato kolajno. Zato zahtevamo, da se izbriše ta žalitev mesta z intervencijo naših demokratičnih predstavnikov v tržaškem občinskem svetu, in če bo treba, tudi parlamentarcev pri vladi. Vsi ti protesti dokazujejo, da je ta novi poskus rehabi-litiranja fašizma in njegovih metod naletel na odločen in soglasen odpor vse antifašistične in resnično demokratične javnosti v Trstu. Kakor je javnost obsodila ta naklep starih in novih fašistov, ki še vedrijo po raznih ustanovah, tako mora ostati budna tudi vnaprej in vsaki-krat odločno nastopiti, če se obnove poskusi uveljavljanja fašističnih usedlin, ki jih je treba stalno in odločno zatirati, da se nikoli več ne po-nove fašistične grozote. Pioleslna zakasnitev dela liskarjev pii dnevnikih Kot smo že poročali, so sindikati tiskarskih delavcev sklenili, da pojdejo vsi tiskarji ki delajo za dnevnike, ki izidejo v četrtek 25. novem- bra, dve uri kasneje na delo in da ne bodo delali nadur. Temu sklepu so se pridružili tudi tukajšnji sindikati. Zato začnejo tiskarski delavci delati tudi v Trstu dve uri kasneje nocoj pri tisku jutrišnjih jutranjikov ter dve uri kasneje pri tisku popoldnev-nika «Piccolo Sera«. Vljudnostni obiski jug. generalnega konzula V zadnjih dveh dneh je jugoslovanski konzul v Trstu Mitja Vošnjak bil na vljudnostnih obiskih pri raznih predstavnikih oblasti in konzularnih predstavnikih tujih držav. Tako je predvčeraj obiskal predsednika pokrajinske uprave odv. Tanasca, včeraj dopoldne na županstvu podžupana tržaške občine ing. Vi-sintina, nato pa švicarskega in francoskega predstavnika. Novi izredni komisar ustanove tržaškega radia Z odlokom št. 30 Vladnega generalnega komisarja je bil imenovan za izrednega komisarja tržaškega radia ing. Vit-torio Malinverni. Z istim odlokom sta poverjena nadzor in pažnja nad ustanovo komisiji treh članov, ki jih imenuje Vladni generalni komisar. Ing. Malinverni bo nadomestil dr. Enrica Martinija Maurija, ki je bil imenovan za generalnega direktorja ustanove SIPRA. Vrsta novih odlokov lede sodišč in javne varnosti [Občni zbor PD Barko vije Društvo, ki šteje 180 članov, je zabeležilo velik uspeh: nad g Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal med drugimi naslednje odloke, ki bodo s celotnim besedilom objavljeni v četrti številki Uradnega vestnika in bodo stopili v veljavo z dnevom objave: odlok št. 26, s katerim se raztegnejo na Tržaško ozemlje spremembe k členu 72 zakonika o civilno-pravdnem postopku, ki jih odreja zakon z dne 30. julija 1950 št. 534 in ki zadevajo pooblastila javnega zastopnika v civilnih zadevah; odlok št. 27, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje odlok predsednika republike z dne 24. junija 1954 št. 368. ki zadeva predpise za predlaganje listin pri natečajih za državne službe; odlok št. 28, ki glede na to, da so bila zavezniška Vojaška sodišča odpravljena, razveljavlja člene VI do XIII razglasa ZVU št. 1 z dne 12. junija 1945 (glede zunanje oblike nekaterih posebnih kaznivih dejanj; glede možnosti aretacije, preiskave in zapora; glede ustanovitve, jurisdikcije in pooblastil zavezniških vojaških so- Barkovljansko prosvetno društvo je imelo v nedeljo svoj letni občni zbor, na katerem je zopet pokazalo vso ja, tako da $i je nabavilo zelo lep inventar (klavir, ra-dio-gramofon z mnogimi ploščami, mali oder, stolice, mi- MEMORANDUM AVSTRIJSKE TRGOVINSKE ZBORNICE PONOVNA AVSTRIJSKA OPOZORILA na pomanjkljivosti trž. pristanišča Zahtevajo ukinitev diskriminacije med železniškimi in cestnimi pošiljkami ukinitev carinskega spremstva, znižanje tarif ter pojačenje prog V našem listu smo že podrobno poročali o zahtevah avstrijskih gospodarskih krogov glede prometa skozi Trst, zahtevah, ki so prišle do izraza na nedavnem posebnem posvetovanju pri avstrijskem ministrstvu za zunanjo trgovino. Sedaj je tudi zvezna avstrijska trgovinska zbornica izdelala poseben memorandum, v katerem izraža svoje stališče, ki pa se v osnovnih točkah sklada z omenjenim mnenjem izraženim na sestanku pri ministrstvu. Memorandum zbornice podčrtuje pomembno preorienta-cijo avstrijskega prometa proti severnim pristaniščem, kar je po avstrijskem mnenju nastalo zaradi ugodnejšega ravnanja z avstrijskim prometom. Zato je tudi dolžnost Italije ustvariti take pogoje v Trstu, da bo pristanišče nudilo ugodne pogoje avstrijskim izvoznikom. Zbornica navaja tudi vrsto nujnih ukrepov, katere mora čim prej narediti Trst. Tako je treba ukiniti diskriminacijo med železniškimi in cestnimi pošiljkami, ukiniti drago carinsko spremstvo, Treba je znižati vse pristaniške tarife in ukiniti nedavno ustanovljeno takso za usluge. Poseben poudarek pa posveča tudi ta memorandum vprašanju rednih pomorskih zvez, kjer bi morali pomanjkanje zvez vsaj deloma nadoknaditi z ukinitvijo stroškov za blago, ki leži v pristanišču dalj časa zaradi pomanjkanja primerne zveze. Pred dokončno likvidacijo ravnatelja INAM O »primeru« Toaldo smo že večkrat pisali. Dr. Toaldo je bil preteklo leto imenovan za ravnatelja tržaške podružnice INAM (biuše bolniške blagajne). Svojo nalogo je izvrševal pošteno. Dr. Toaldo je bivši partizan. Sedaj spa-1 da med italijanske napredne demokrate. V Trstu je bil dr. Toaldo tudi ravnatelj mladinskega hotela v Skorklji. V te] funk-ciji je dal letos izobesiti, v omenjenem hotelu, kot smo tudi že pisali, poleg obvestil v drugih jezikm tudi v slovenščini- To njegovo dejanje, ki je za vsakega poštenega demokrata popolnoma v redu m upravičeno, je razkačilo tržaške fašiste, ki se skrivajo pod raznimi imeni.. Poslali so k njemu nekega golobradca, ki je zahteval takojšnjo odstranitev slovenskih napisov. Dr. Toaldo mu je pošteno odgovoril in ga odslovil, potem ko mu je odkrito povedal, da si ue bu pustil ukazovati od podobnih fašističnih nudobud-nikov. Da bi tega nikdar ne napravil. Vsa italijanska reakcija v Trstu je skočila pokonci. Fašisti vseh vrst, tisti, ki se ne sramujejo tega imena kot drugi, ki se skrivajo pod raznimi drugimi imeni, so ga začeli napadati kot protiitalijanskega elementa in so uspeli, da ga je osrednje ravnateljstvo INAM v Rimu zaradi tega «prekrška» odstranilo iz Trsta, čeprav je formalno še ostal ravnat el j INAM. Proti temu ukrepu rimske centrale /NAM so protestirali vsi tržaški demokrati, Italijani in Slovenci. Vsi so se zgražali nad takšnim ravnanjem in nad potuho, kt )o dajejo tržaškim fašistom■ Sedaj pa se je zvedelo, da so dr. Toalda popolnoma lf kindirali in da bo moral tu-di formalno zapustiti slu-be-no mesto pri nas. Rimski minister za delo, socialdemokrat Vtgorelii, je zavrnil zahteve tržaških demokratov, ki so pri njem zahtevali naj pusti dr. Toalda v Trstu. Hkrati pa je. raje verjel tržaškim fašističnim elementom, ki so zahtevali njegovo odstranitev Pričakujejo, da bo minister Vigorelli v kratkem pristal na odlok o dokončni premestitvi dr. Toalda iz Trsta in o imenovanju novega ravnatelja tržaške podružnice INAM. V tistih tržaških demokratičnih krogih, ki so se še posebno zavzeli za dr. Toalda so mnenja, da Toaldo ni samo žrtev svojega demokratičnega stališča, ampak tudi želje demokrščanskih krogov, da bi mesto ravnatelja INAM v Trstu dobili v svoje roke. Tudi to zadnje avstrijsko stališče se bistveno ne razlikuje od zahtev, katere so Avstrijci že mnogokrat izrekli. Vsi dosedanji ukrepi in zelo šibko povečanje prog v zadnjem letu žal ne rešuje niti minimalnega dela teh zahtev. Prav tako tudi delna obnovitev obeh prostih con, o kateri je poročala tržaška zbornica v nedeljo, predstavlja samo neko olajšavo in ne rešuje vprašanja. Upamo, da bo konferenca vseh zainteresiranih držav o tržaškem pristanišču čim prej in da bodo na tej konferenci dokončno rešili vrsto perečih vprašanj, kar bi lahko v odločilni meri koristilo Trstu. Vsedržavno zasedanje pokrajinskih organov INAM Na pobudo Državnega zavoda za zavarovanje proti boleznim (INAM) bo 23,. 24. in 25. novembra v Rimu zasedanje za proučevanje vprašanj, ki se tičejo zavarovanja proti boleznim. Zasedanja se bodo udeležili predsedniki odborov ter ravnatelji in voditelji pokrajinskih zdravstvenih odsekov INAM, ki bodo seznanili osrednje ravnateljstvo tega zavoda z zahtevami prizadetih kategorij. Tako se uresniči še tesnejše sodelovanje med osrednjimi in obrobnimi organi zavoda v koris tzdrav-stvene službe. Prvo zasedanj bo odprl poročilom prof. Giuseppe Petrilli, predsednik INAM. Kolesar jo je povozil Neki kolesar je sinoči povozil 15-letno Bruno De Pao-lis iz Ulice Caprile 13. Dekle se je pri padcu pobilo po glavi in bo ozdravelo v dobrem tednu. Izjavilo je, da pozna kolesarja, kj jo je povozil. Obsežni načrti za okrepitev velesejma Uprava tržaškega velesejma se ukvarja z načrti za čim učinkovitejšo ureditev letošnjega velesejma. Okrepitev velesejma je postala možna tudi zato, ker uprava razpolaga z znatno večjimi finančnimi sredstvi po črtanju vseh kreditov, katere je dobila od ZVU. Ustanovitev posebnega oddelka, kjer bi razstavljali orodne stroje, predstavlja zanimivo novost, ki bo po vsej verjetnosti dosegla dober odziv kot kažejo že sedanja naročila prostorov. Po tem novem načrtu bi bile v okviru velesejma že znane in dobro razvite izložbe. Se nadalje bi okrepili mednarodno razstavo lesa, obnovili mednarodno razstavo kave in pripomogli do čim bolj učinkovitih razstav obrtnikov, potrošnih predmetov, tekstila, radia, ladijskih izdelkov itd. Poleg tega pa bi razvili čisto nov sektor orodnih strojev, opreme, naprav itd. potrebnih tako za razvoj industrijske sposobnosti Trsta kot enega izmed zelo pomembnih predmetov zunanje trgovine. Jadranski koledar v vsako hišo! KfHSH šiv d: v :•<* •••••v-5* '0 : ' ■: - 'i'0r ; 7*. ■S' ' mm . IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Sestanek svetovalcev OF za občino Devin Nabrežina! V nedeljo 28. t. m. ob 15. uri bo v Nabrežini v kulturnem domu «Igo Gruden« sestanek občinskih svetovalcev OF za občino Devin - Nabrežina. V zagati lažejo dalje... Nedeljska slinita« je objavila na tržaški strani krajši članek, v katerem napada ljudsko oblast češ, da krade pridelke kmetov, ki so zapustili svoj dom pred priključitvijo k Jugoslaviji in da izvaja proti njim represalije. Jasno je, da gre za običajno kominformistčno laž. Dejstvo je namreč, da je odbor za občini Koper-okolico izdal stroge ukrepe proti vsakomur, ki bi se polastil zapuščene imovine. Prav tako jugoslovanske oblasti ne delajo nikakih ovir tistim, ki se hočejo redno vrniti na svoj dom in marsikdo se je že vrnil. Pač pa so kominformistični prevaranti z omenjenim člančičem najiepjše pokazali sami nase. kot na glavne odgovorne za nesrečo ljudi ki so se pustili zaslepiti od njihove protijugoslovanske propagande. In pri tem ne morejo skriti da jih sedaj prav malo briga kdo more in kdo ne more po svoje pridelke ter da z nonim blat' m oblasti na oni strani le brezuspešno iščejo sredstev za pomirjevanje zapeljancev ki sedaj obračajo ves svoj gnev proti brezvestnim kominforniistiinim političnim špekulantom. ALI JE BIL VARGLIEN res v smrtni nevarnosti? Sodišče odredilo nov zdraviliški pregled napadenega Napadalec Superina se čuti osovražen, ker je bil fašist... Razprava proti Supennu, ki je obtožen, da je povzročil z nožem 29-letnemu Giovan-niju Varglienu smrtno nevarne rane na vratu, se je včeraj nadaljevala in je povzročila precejšnje presenečenje. Poročilo zdravniških izvedencev, ki so Vargliena pregledal'ipo okrevanju trdi, da ni nikoli obstajala smrtna nevarnost in da je ranjenec o-kreval že v 9 dneh, pri čemer mu ni ostala nobena brazgotina Dejstvo je, da je Varglien že po 7 dneh zapustil bolnišnico in da se je približno mesec dni kasneje vkrcal na ladjo »Cristoforo Colombo«. Včeraj so moža pripeljali na sodišče v spremstvu policije Nastalo je torej vprašanje če je izguba glasu posledica rane z nožem. Zdravniški izvedenci so med pregledom po ozdravljenju ugotovili, da mu ni ostala nobena hiba in da ni imel nobenih težkoč pri govorjenju. Sedaj pa se je kar naenkrat pojavila ta nevšečnost in Varglien sam je pojasnil, da je glas izgubil na parniku verjetno zaradi prepiha alj iz kakega drugega razloga. Na podlagi tega je sodišče na predlog tožilca odredilo nov zdravniški pregled grla, ki naj ugotovi, če je izguba glasu posledica rane. Ravno tako je sodišče sklenilo postaviti zdravnikoma, ki sta izvedla prvo poročilo, vprašanje če je pri Varglienu po napadu obstajalu smrtna ne varnost ali ne. Zaradi tega [ pregledu. je bila razprava odgodena. Se prej pa je Varglien epi-kako je prišlo d0 napada m pobil razne izjave, ki jih je dal Superina bodisi med preiskovalnim delom razprave bodisi sedaj pred poroto Superina je namreč tržil, da ga je Varglien tistega večera naravnost napadel in zahteval 500 lir, k, mu Th ™ pred dnevi posodil. »Mislim« je dodal obtoženec, »da ga je nekdo naščuval proti meni. Pripomnil je, da ga marsikdo sovraži, ker je bil w. T tudi reški legionar g Z nekateri celo zavidajo, ker se k jub revščini v kateri živ* dobro razume s svojo ženo' »Živiva namreč kot mladopoJ ročenca« je dodal obtoženec se "t""« Pr*znati, da Je v gostilni pogosto in z vraln mi osebam‘ prepiral - ysaklk0r je obtoženec Skušal dokazati, da se j. Var fadei Tt Franjem lam * «aa stekel proti gostiln" inTričT »Grem po sekiro, daVubi- Potem ko je sodišče zasli- n^tel)1 (d° Sedaj igral it ut.1 mem °seb, ki sta Superinn “sodnega dne »uperino, zaradi česar ima priti kot prič Pravo zaključili ukaza i. so raz- čitanjem o novem zdravniškem svojo moč in vitalnost. Dru- ze itd.) ter beleži še prebi-štvo šteje nad 180 članov in j tek v blagajni v znesku 180 dišč), člena II in III razglasa , št. 2. (ki zadevata zavezniško : 30 javnih nastopov pevskega zbora, več nastopov dramske imovino in neodgovornost ZVU I,,. )v . |L‘ - i . il-i lI ■ ter njenih častnikov za škodo, i družine, vzdrževanje glasbene sole ter dobiček v blagajni gi bi jo utrpeli prizadeti zaradi zavezniške kontrole njihovega premoženja) in člen 1 ukaza št. 264 z dne 17. maja 1948 (jurisdikcija rednih sodišč za nekatera kazniva dejanja); in prenaša na pristojno redno sodišče kazenske zadeve, ki čakajo na razpis razprave v pi-sarnici odpravljenih zavezniških sodišč, kakor tudi arhiv teh sodišč; odlok Št. 32, ki zaradi potrebe izenačenja predpisov o u-stroju sodišč, ki veljajo na Tržaškem ozemlju, s predpisi v republiki Italiji, razveljavlja ukaz ZVU št. 126 z dne 7. maja 1946 o disciplinskem redu v sodstvu in uveljavlja predpise Kr. zak. odi. z dne 31. maja 1946 št. 511 o jamstvih za neodvisnost sodišč; odlok št. 35, s katerim je razveljavljen ukaz ZVU št. 76 z dne 1. decembra 1947 (predpisi o pravosodstvu) in so vnovič v celoti uveljavljeni na Ozemlju predpisi poglavij II, III in IV dela II. prve knjige italijanskega zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na krajevno pristojnost, na povezavo postopkov in na spore glede jurisdikcije in pristojnosti. 6= * * Odlok 28. Vladnega generalnega komisarja, ki razveljavlja nekatere pristojnosti bivšega zavezniškega vojaškega sodišča, kot tudi postopke o aretacijah, preiskavah, zapore itd. ima svoj poseben pomen ker hkrati vzpostavlja na našem področju odloke italijanske službe javne varnosti v tem pogledu. Znano je, da italijanska zakonodaja dovoljuje spreventivno aretacijo za zagotovitev javne varnosti«, to je neke vrste sadmi-nistrativne aretacije«, ki jo izvedejo policijske sile, ne da bi o tej aretaciji za 40 dni obvestile sodno oblast s prijavo na državno pravdništvo. Na ta način policija lahko u-stavi osebo in jo zadrži v zaporu za 40 dni ne da bi dokazala kakršnokoli kaznivo dejanje. Jasno je, da je ta postopek, ki je v Italiji v veljavi, izzval med večino italijanskih krogov odpor in odločne protesta proti takšnemu ravnanju zoper aretirane osebe. Niti v najbolj reakcionarnih državah nimajo v veljali podobnih policijskih zakonov, ki dovoljujejo, da se odvzame osebi prostost samo «za zagotovitev javne varnosti» in to do 40 dni. ni čuda, da je bila društvena dvorana popolnoma zasedena, tako da so mnogi morali stati. Z velikim zanimanjem je članstvo poslušalo poročila članov in se z izredno živahnostjo udeleževalo posameznih diskusij. Zborovanje je otvoril predsednik in pevovodja Milan Pertot, ki se je po pozdravnih besedah spomnil dveh med letom umrlih članov ter bivšega pevovodje Viktorja Čermelja, ki si je pridobil velike zasluge za društvo in na katerega grob bo prihodnjo nedeljo poromal celokupni pevski zbor, da se mu pokloni ob obletnici njegove smrti. Zborovalce je pozdravil še odposlanec SHPZ in nato so sledila poročila, iz katerih smo doznali naslednje; Glavno delovanje društva se je izražalo v petju. Dramska družina je bila ovirana v svojem delu zaradi nepri-kladnih društvenih prostorov, a je kljub temu imela nehaj javnih nastopov. Knjižnica, ki šteje okrog 500 knjig, je slabše deloVala po odhodu pridne knjižničarke Anice Martelanc. Naporom odbora in pomoči cetralnih kulturnih organizacij se je pa posrečilo, da se je vprašanje društvenih prostorov približalo zadovoljivi dokončni rešitvi, tako da se bo vse društveno delovanje in življenje v bodoče občutno pospešilo. Društvo je tudj ustanovilo in vzdrževalo lastno glasbeno šolo za tiste učence, katerim ni bilo mogoče obiskovati take šole v mestu. Društvo beleži nad 30 javnih nastopov, med njimi več koncertov v mestu Avditoriju) ter gostovanj izven Trsta; tudi je večkrat priredilo koncerte v radijskih postajah Koper in Trst II. Temu živahnemu delovanju je primeren tudi gmotni u-speh. Koncerti in drugi nastopi so prinesli dohodek v znesku nad 400.000 lir, kar bi moralo biti v sdodbudo drugim društvom, ki večno tožijo o pasivnosti svoje blagajne. Dohodke je imelo društvo tudi od glasbene šole ter od lastnega malega bife- tisoč lir. Sledile so volitve novega odbora. Posebno živahna je bila volitev predsednika, ker so člani zelo neradi sprejeli na znanje, da dosedanji predsednik Milan Pertot zaradi prezaposlenosti ne more več vršiti predsedniških funkcij. Društvo pa je dobilo vrednega naslednika v osebi njegovega brata, splošno znanega in priljubljenega Rika Per-tota. Ostala odborniška mesta so bila dodeljena večinoma dosedanjim marljivim in zaslužnim odbornikom, katerim se je pridružilo nekaj svežih, mladih moči. Po kratki razpravi je bila sprejeta sprememba pravil v smislu, da se bo od sedaj naprej društvo imenovalo: ((Prosvetno društvo Barkov-lje» v Barkovljah. Ves občni zbor je zbujal vtis prijetne družinske letne bilance. Ta vtis, je povt tal končni simpatični prizor, ko je predsednik dvema pevkama, Milki Vitez in Adrijani Cok, ki sta stopili v zakon, izročil vsaki zlat prstan z belimi, modrimi in rdečimi kamni kot poročno darilo društva. Poudaril je, da je to stara tradicija društva, in ob prisrčnem ploskanju navzočih, je želel obilo sreče mladima pevkama. To društveno in obenem družinsko slavje se je nato nadaljevalo pri pogrnjeni mizi ob prijetnih razgovorih in ubranem petju. Čilemu in žilavemu Prosvetnemu društvu Barkovlje želimo v novem društvenem letu obilo uspeha in napredka. Prodaja drv po znižanih cenah Občina sporoča, da se bo 27. t. m. začelo prvo razdeljevanje drv za kurjavo po znižani ceni 1000 lir za stot in sicer za brezposelne z izkaznico ter za upokojence INAM, ki imajo nižjo pokojnino od 24.000 lir. Na o-sebo bodo dajali po 1 stot. Prodaja bo v skladišču Rižarne na Istrski ulici 91 in v Ul. Laz-zaretto vecehio 22 od 2. do 12. in od 14. do 16.30 ure. IZ PRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODISČA Prizivna razprava proti Križmančiču bo po razpravi o umoru Buongiorna Obramba ugotavlja protislovja v razsodbi porotnega sodišča Tudi prizivna razprava proti Mariju Križmančiču, ki je bil lani obsojen zaradi očetomora na 16 let zapora, od katerih so mu tri leta oprostili, (njegovo ženo so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov in je tudi vložila priziv) so morali na izrecno zahtevo o-brambe odložiti do nadaljne-ga in sicer po končani razpravi, na kateri se bo moral isti obtoženec skupno z Antonom Brajnikom zagovarjati zaradi obtožbe ščuvanja k umoru a-genta finančne straže Maria-na Buongiorna. Omeniti moramo, da Je bila razprava že dvakrat odložena na zahtevo obrambe in s Pr>" voljenjem tožilca. Toda naenkrat je državno pravdništvo zahtevalo, da določijo datum prizivne razprave ki bi morala bili vsekakor pred porotnim sodiščem. Zakaj je bilo tako odrejeno ni znano. Prav zaradi tega je obramba že v začetku in sicer po kratki predsednikovi obrazložitvi dogodka, prišla v ostrr napad in razgalila vse pomanjkljivosti in protislovja, ki jih vsebuje pisana razsodba predsednika porotnega sodišča. Odvetnik Caravelli, ki je prevzel nase to težko nalogo, je nazorno orisal kako je to- žijstvo v prvem procesu hotelo dokazati a pomočjo govoric o domnevni Križmanči-čevi krivdi pri uboju finančnega agenta, da je bil obtoženi sposoben ubiti tudi očeta. In vzroki, ki bi ga dovedli do tega? Razsodba omenja med drugimi tudi interese pri očetovem posestvu, nekako ljubosumje zaradi očetovega vedenja do žene in slednjič, kar je pač najhuje, da se je Križ-mančič bal, da ne bi njegov oče kaj izpovedal policiji o umoru agenta. Dodati moramo kar je v svojem govoru pripomnil Audi odvetnik, da je hotel tožilec že med prvo razpravo proti Križmančiču (ki je bil pred leti že v preiskovalnem delu oproščen suma Buongiornovega umora) izročiti sodišču v »tajni pregled« akte o Buongiornovem procesu. Temu dejanju, ki je bilo, kakor so tedaj odvetniki trdili, protizakonito, se je o-bramba uprla in sodišče je predlog odbilo s pripombo, da procesa nista v medsebojni zvezi. Tedaj torej dogodka nista bila v zvezi in sedaj sta za predsednika naenkrat postala. To je razvidno iz dejstva, da je kot vzrok očetomora naveden tudi »strah pred tožbo preiskovalnim oblastem«, ker je Križmančičev oče ob . ... neki priliki dejal; »Marijo, I odv, Caravelli in Auuoscia Marijo, ti boš kdaj še plačal. Zal mi je le za tvoja otroka!« Ta očetova fraza je postala podlaga cele obtožbe. Zanimiva pa je, da je razsodba omenila med olajševalnimi okoliščinami tudi vse tri obtožne elemente in grožnja, ki je bila prej »ogromne važnosti«, se je sedaj spremenila v »medla grožnja starega Križ-mančiča«. Toda z naštevanjem «strahu pred očetom, da ga ne bi izdal policiji«, je porotno sodišče indirektno priznalo, da sta oba procesa bodisi zaradi o-četomora kakor tudi uboja Buongiorna v nekakšni zvezi. In prav na podlagi te trditve je obramba zahtevala odložitev, da bi prej porotno sodišče ugotovilo če je Križman-čič kakor koli sodeloval pri umoru finančnega agenta. Zakaj se je torej državno pravdništvo po dveh odložitvah slednjič protivilo tej zahtevi, katero sta potrdila celo predsednik in tožilec sodišča? «Zakai nam danes ni dovoljeno se je vprašal odvetnik, «kar nam je bilo dovoljeno včeraj? Kaj se je medtem spremenilo? Vi, se je govornik obrnil k porotnikom, «bo-ste odložili to razpravo ker hočete vedeti, če je Križman-čič res sodeloval pri umoru Buongiorna in če je res ubil svojega očeta iz strahu pred izdajstvom«. Med popoldanskim delom razprave je povzel besedo tožilec, ki je priznal, da se nekatere v razsodbi omenjene besede brez dvoma nanašajo na Buongiorna in na njegovo smrt in prav v teh delih vidi protislovja v razsodbi, ki govori o nenamernem umoru, medtem ko prav tisti odstavki potrjujejo njegovo tezo, da gre za namerni očetomor. «Menil sem, da je oportuno odložiti razpravo, sedaj sem mnenja, da je neoportuno držati obtoženca v zaporu brez priziva in zaradi tega predlagam sodišču, da zavrže predlog obrambe«, je zaključil tožilec. Njemu je odgovoril odv. Annoscia povdarjajoč, da se obramba strinja z devetimi desetinami njegovega govora, da pa ni mogoče govoriti o neoportunosti, ker je obtoženec itak v zaporu v pričakovanju nove razprave, ki bo 6. decembra pred porotnim sodiščem. Kakor smo omenili v začetku, je nato sodišče odložilo razpravo. P.itum nove še ni znan, ker ga bodo določili še- Je V resnem stanju zaradi padca z vlaka Nič se še ne ve, kako se včeraj popoldne ponesrečil 36-letni železničar Valerio Rabaccio iz Rojanske ulice št. 2. Zeletniški delavec Car-melo Cardo, ki je spremil ponesrečenca v glavno bolnico je izjavil, da mu je priskočil na pomoč na železniškem tiru poldrugi kilometer od poslopja železniške postaje, kamor je verjetno Rabaccio padel z vlaka, ki odpelje iz Trsta ob 16. Rabaccio se je ranil po glavi m si verjetno prebil lobanjo, dobil je pretres možganov in njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Dve nezgodi na delu Med delom pri SELAD se je včeraj popoldne ponesrečil 24-letni Gastone Prešel s Skoljeta št. 16. Na levo nogo mu je padel sod katrana v Ul. Industrija in Prešel si je zaradi tega zlomil gleženj leve noge. Odpeljali so ga v glavno bolnico in bo ozdravel v šestih dneh. Popoldne pa se je na delu ponesrečil 34-letni Bruno Caruso iz Ulice Dondta 28. Nerodno je padel v Ul. Besen-ghi in sl je pri padcu ranil palec desne roke ter zlomil desno nogo. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in bo ozdravel v 10-30 dneh. Z vespo v avto V prvih popoldanskih urah se je včeraj 17-letni Enrico Merli iz Milj peljal v Trstu z vespo po Ul. Diaz proti Trgu Venezia. Na križišču z Ul. Venezian je trčil v avto, ki ga je vozil 28-letni Piero Zannini iz Ul. Montanelll 3. Merli je zletel na cesto in se pobil po obrazu in rokah. Motor in avto sta precej poškodovana, mladi motorist pa se bo moral zdraviti dober teden. Smrt zaradi plina Ko se je včeraj proti večeru 69-letna Svetina poročena Mi-nin iz Ulice Maiolica 8 vrnila domov je ob vhodu v svoje stanovanje zavohala plin. Zaskrbljena, ker je pri odhodu iz stanovanja pustila doma samega 42-letnega podnajemnika Vincenza Colaiaca, je takoj obvestila policijo. Na mesto so prihiteli agenti jav-le po končani razpravi v zve- ne varnosti in so na stolu zi z Buongiornovo smrtjo. našli v kuhinji že mrtvega Preds. - Zetto, tož, - C( lot- Colaiaca. Plinska cev je bila ti, zapisu, - Maggi, obramba - odtrgana in kuhinja je bila prenapolnjena s plinom, ifto q ZA TRŽAŠKO OZLMLJL Jutri 25. novembra 1954 ob 20. uri v NABREŽINI .Mladost med sodiščem' Za mladino izpod 14. leta ni priporočljivo. Otvoritev operne sezone v Verdi" Jutri ob 20.30 bo slavnostna otvoritev operne sezone v gledališču Verdi z uprizoritvijo Verdijeve opere »Aroldo«. Dirigiral bo Franco Capuana, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Anna Maria Rovere, Roberto Turrini, Ugo Savarese, Ugo Novelli. Zborovodja Fanta ni, koreografija Nives Poli, režija Carlo Piccmato. Nadaljuje se prodaja izvenabor,-majskih vstopnic za parter in balkone, začenja pa se prodaja vstopnic za galerije. Jutri zapade rok za prevzem abonmajskih' izkaznic za dnevni red, v nedeljo pa za red B. Supercinema. 16.00: »Banda Te®-ASaLnoHayiSd-«Ljud)e noč* AstraTo^n.BJ6L00:W«Ponosni», Morgan, G. Philip. , Capilol. 16.00: »Sijajni pl«“' Monroe „ . ■„ J. Cristallo. 16.00: »Zadnja noCh Gr.bin. Mladoletnim Grattacielo. 15.30: «J oh nIjy vdep, tar«, J. Crawford, S AlaL-arda. 16.00: «Ve,ika na:>, V. Ralston. . ji Ariston. 16.00: »UandJ«11* pravične«, K. za i» Armonia. 14.45: »Moški « godivščinami«. J.. M' Ideale. 16.00: «Trader Horn«, carev. nodfflM' i 16.00: »Nevihte j''11-\ Wa?5n3eS; Jack Slade«, B. Mac La GLASBENA MATICA v TRSTU V soboto 27. nov. 1954 v AVDITORIJU v TRSTU (Ul. Teatro Romano 2) soli st ični koncert NADA PUTTAR — prvakinja zagrebške Opere ANTON SOLER — slovenski pianist iz Buenos Airesa Na programu skladatelji: Aguirre, Bach, Bizet, Bersa, Chopin, Gianneo, Gotovac, Lajovic, Liszt, Škerjanc, Thomas, Verdi. Vabila so na razpolago v Ulici Roma 15 (SHPZ) od četrtka dalje od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen in na Opčinah v pekarni čok. SPDT priredi v nedeljo 5. decembra planinski izlet v Postojno in Rakovo dolino. Vpisovanje od 23. do 26. t. m. med 19. in 20. uro na sedežu v Ul. Machia- velli 13, II. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi za božične praznike-od 26.XII.1954 do 4.1.1955 zi-movanje v Podkorenu. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491 vsak dan od 19. do 20. ure. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes 24. t. m. bo v prostorih kluba zamenjava znamk od 18. do 21. ure. Vabimo člane, da prinesejo's seboj za zamenjavo posebno avstrijske in saarske znamke. Tretji javni lioncert radia Koper Radio Ko.per pruedi v nedeljo 28. t. m. tretji javni radijski koncert. To bo slavnostna prireditev na predvečer dneva republike. Sodelujejo simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane ter solisti ljubljanske Opere: basist Danilo Merlak, sopranistka Cvetka Součikova In tenorist Miro Brajnik. Dirigent Jakov Cipci. Na sporedu so operne In simfonične skladbe Verdija, Rossinija, Čajkovskega, Blzeta, Puccinija, Donizettija, Gounoda, Smetane in Kozine. Koncert bo v dvorani gledališča Slovenskega Primorja ob 20.30. Predprodaja vstopnic v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure ter eno uro pred začetkom. Koncert bo prenašal radio Koper. Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338. Rotsetti. 16.00: «Sinha Moča«, A. Duarte, E. Lage. Excelsior. 16.00: «Zapeljivec», A. Sordi, L. Radovani. Fenlce. 16.00: »Beli osvajalec«, G. Madlson, J. VVeldon. Nazionale. 15.30: »Cesta«, G. Mašina, A. Quinn. Filodrammatico, 16.00: «Steza slonov«, E. Taylor, D. Andresvs. on včeraj do Danes ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE Dne 23. novembra t. I. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: narednik am. vojske Alvln Daughert.v in gospodinja Giuseppina Cassetti, delavec Matteo Hello in gospodinja Antonia Ceppi, profesor Bruno Desjual In lekarnarica Francesca Krlsa, tesar Oskar Milkovič In gospodinja Alberta Carli, lesar Alojz Moze in gospodinja Olga Carli. UMRLI SO: 62-)etnI Mario Grbec, 35-letn| Leopold Plcot, 72-leloa Anna Mlsua por. Cornbl, 81-letna Maria M »na-o por. lo-nivento, 15 minut stari Mario Kozlovič, 55-letnii Teodoro Giu-stini, 77 letna Marija Regent vd. Skerk, 64-letna Marija Lučič vd. Ghigllanovič, 60-letna Marija Miaihnič vd. Pečenko, 76-letn! Giorglo Giovanni Kudiler, 76-ietna Maria Boiiadlman. NOČNA SLUZMA LEKARN Crevalo, Ul. Roma 15; Croce Verde Ul. Sertefontane 39; Omei-nrr, Ul, Olullu 14; Al Llnvd, tJl. doirOrologlo 6; Siguori, i’rg Ospedale 8; llarabaglia v liar-I kovljah in Nicoll v Skednju, Aurcra ji«, h. Garibaldi Jack Slauc«, —7-doletnim Prepovedan®. lcWl Ideale. 16.00: »Meč R. Todd. svoje- Impero. 16.00: «LMcroMU slavec«, R. Cuirmji 8 • Italia. 16.00: «K vragu F. Marži. -treU™*1 S. Marco. 16.00: ((Vražja - B. Grable. Ena tuf Kino ob morju. 16.U0- na strehah«. V. E lf Moderno. 16.00: »Meje sov H Lamarr. tigeff’ Savona. 15.30: »Birmanski D. Morgan. r pralfe- Viale. 16.00: »Tobor«, '-• jju-Azzurro. 16.00: »Nekdo mr bi», B. Hutton. Bclvedere. 16.00: »Crno m C. Heston. u car®1- Marconi. 16.00: «pla^Lhan'o. , Mladoletnim Prep9X5Lrius», 1 Massimo. 15.30: »Notorius”- Bergman. ~„,,>:ke smw' NOVO cine. 16.00: ((Zenske I. Bergman. „„v»dani Kr Odeon. 16.00: «Prepoveoa stus«, R. Vallo-rve v ya- Radio 16.00: ((Tihotapci Secolo' ?6.or«Evina norost«, * Venezia." 16.00. ' Broadwaya», F, Asta Skedenj. 18.00: «Al,k®hn°0l »StU* Kino na Opčinah, l8UU' zemlja«. SREDA, 24. novemM* K 4» l’ E E 254.6 m ali 117« k« vJjK SLOVENSKA POROČILA' j45, dan razen nedelje ' 13.30, 14.30, 19.30. 23.20- vsaK HRVATSKA POROČILA- dan ob 20. uri. ....mla: ® ITALIJANSKA POROČILA 12.30. 17.00, 19.00. 23.00. pre-6.40 Jutranja Slasl??i-r - vt- gled tiska; i.00 K®1®)? n menska napoved; 7.05 ^Ji- glasba: 7.30 Nasveti z.a nje; 11.00 Opoldanski 14.00 Od melodije do 14.40 Domači zvoki: 15-“®« vej? glava do Ja-drana. orkestri igrajo; l5-30sV(#j; J kronika doma in P° fLrf, Od orkestra do orkestru m UI1VCMI d UU V rtiA* Jll Zdravstveno predavali?’ gjj». Za vsakogar nekaj; 17;.ieo5l2'.;J,J po željah; 18.00 Po JU,sqi5 ’':. 18.15 Odlomki iz dPfr;„l«el®.vS lcdije in ritmi; 20.15 okrog: 20.30 z' narodno.,!' in plesi po Jus0®1*^' A Nočni koncert komon* geiK (Havdn. Bach, Mozart-^ im* ven); 23.40 Glasba za i* i It W l i.i,! oocrt-ri! ' .t Ir! 11.30 Lahki orkestri, Ar L; davanje; 12.10 Za vsa*" kaj; 13.00 Lepe opffifi* K; 14.00 Poje tenorist G1® (Js^do- viario; 14.15 Kulturni .jod jr-17.30 Plesna čajainka: . i« zart: Koncert za vl?LLns:-.»ta-kester; 18.24Samt _Sjg! f*j c a priče; 18.40 Lipovs t- ttJ zija na folklorne ' ,5 j Zdravniški vedež; 1 it glasba; 20.00 Šport: ,1- smrtne melodije; 20.31L Ajjjjiit znanih koncertov; **•. nosti; 21.15 Debuss.Vj jj s prodigue, cantata; ■‘Dpil Ufi bert: Improvvi.so v A . L4J Književnost In tiib®« II Schuman: Simfonija =*• Večerni ples "t M I ». 1$ 12.00 Godba na P1*1 K®"11' eja-Pesmi od včeraj; 1 ruid^iicci' rativni koncert M “om® , (ki-(»muljem; 21.03 Giav y i ni: »Turaodot«, oP61' , >« f. «> » l-i <» ‘ 254,6 m ali D73 7oO,l3. Poročila ob 5.00, 6.00-^ „5 15.00. 17.G0. 19-00 I® jkjpft -oisK* 11.00 Radijski kO 1^5 s ^ Glasbena medigra: ura za višjo stopnJ0^ Jf;8 Za d a les: Spartak; l3'V. l3J,aiišfe pogovori (ponovitev). C\tc ju-vsakogar nekaj; 14 , spo.jUo'-in filmi; 14.10 Piša11 jn iLjjid1 goslovafl.sk ih t5.39 .SirUjl 15.15 Lahka glasba. V^j.lO ura za nižjo stopo)®,far, »k Nazor: Mati svetil^ jva^jio- Utrinki iz literature '»e bič: Ljudje onkraj — r»ro; mek); 16.30 Zejrii S jd ru j; šsjtel: 17.10 Solisti V^ooi' fonom: 18.00 Ljudje jo 18.15 Glasbeni moza114’Nfel's Debussy: Pelleas ln (nadaljevanje). ,4 17.30 Spored « ® ska, vir bogastva«-^ poz s sivo rokavico«; v znanosti. el> stf$r nadomestni °Elpor ri.ja. Mehanična e . ruccio Cobez. ^ -V5 9 ADEXj^r 4. 5. d*-** 19 Kanal ob S°CI ^ Most na SoCKob»r,d Tolmin Bovec Ilirska pjvk* Knežak __- , ■—>95 5. dnevni’ ,en0S.orJ« jna Sežana - * pos*®/ Senožeče Dutovlje " »Oli,-- — Vojš£»c kometi ^ sl»vn KOincu ^ ^ Podgorje noV Kostanjevicado 25. VpisovanH___^— ^ 19* U. in 12- denCeV«'1) (dvodoc Reka OPsočer*a Pregara ,95l 12. deee^voi) ,»nod"e -iie r L DR. MILAN BARTOb J PRAVNA SPORAZUMA PLAT O TRST b odobritvi Memoranduma nva« -asju m?d vladami Ju-kraltJ1*6’ Italiie’ Združenega imi d ln ZDA glede vpra-Svobodnega tržaškega lovni * so se v nazi ’n sve' DraV Javnosti pojavila neka tH. vPrsšanja, ki terjajo tif? °r. z daljnosežnim poli-nnmlm,, m praktičnim pome-, *• V tem trenutku je tež-v_ r.azn?01riti vsa ta pravna (S.a“}a' še teze Pa !e dati orivn odgovor, kajti vsak slrn Predstavlja enostran-tolmačenje pravnih pra-in „.mednarodnega prava, ki t-.®* Pogosto nasprotna, in kani „,uP°.raba se v mednarod-tnn« smatra za povsem Dri?t° Sele tedaj, če na njih ■n f t6 tudi druga stranka valn ■ uporabo, oziroma iz-odobri mednarodno Vn SCe' Zato se pod to rezer-j., Korejo za sedaj dati le in na Pravna tolmačenja ‘Odgovori na odprta pravna CS&.ki jih vsebuje Me' ni^' v}1 i® Memorandum prav-. ali samo političen do-°F- Veliko število novinar-n, I® smatralo, da je to sajasti P-oliti®ni dogovo Toda stal ' 3e’ da države, ki so pri-‘e ha Memorandum sam° za je ne .. ----- ---- politično nr‘a. e’ ampak hkrati za rnrWl a*ct- Pravni akt i® za_ jp . toga, ker se z njo ustvarite-111 menja pravni položaj, v-„ se. države neposredno ob-jo pl0, d“ nekaj store, tla-*ar H' da se česa vzdrže in sam* teSa> ker sporazum ne je , daje klavzule, ki jih m.-j ®ba izvrševati, ampak ^ opisuje tudi odredbe nor-str-JVnega značaja, ki morajo ttavo0 veljati kot pravna )>rav za bodočnost. Tako "atu Prav'I° ie manjšinski tti0‘, Kaj sploh pomeni «Me-Pjj^idum))? V tem pogleda skih d°I°eeno število evrcp-jj® Pravnikov v zmoto zato, r-naSe v Evropi pod Memo-mjaumom po navadi razume cija, ki jo ena stranka, ali j.n* vlada naslavlja drugi : ranki, oziroma skupini vlad J) v kateri ona navaja svoje JjJflišče ali svoje tolmačenje ^Janškega stanja o odprtih ."Sšanjih. V nasprotju s tem v01Peni beseda Memorandum .anglosaškem diplomatskem - Vatiju nekak «promemoria» I* 5e zelo pogosto uporablja I* naziv za dokument, s ko-"m se Potrjuje, da je bilo tla • sl;rankami doseženo so-^Je pri ustnih razgovo-^ in v tem primeru Me-^ andum ne ustvari sporazu-j ■ ampak samo ugotovi, da sporazum bil zakrpat,, med strankami. Po-f*Pdiinfm •Predstavlja Memo-1"i drugem pome- i katoJ116110 dokazno potrdilo, it.; ®rtm se potrjuje, da ob- it« ‘«la a«! - Fuiour-- t9*Um ustni sP°razum- ^rašanje, ki ga zelo poli ar,P°stavljajo v tisku t-az-ij« v ^n'Ri je tudi to. ali večalo mednarodnem pravu na- sklertaP° obliki svobodnega s tern ’. a" se v nasPr°tju »lov , £r* sklepanju sporazu-PdEeva pismena oblika. n.< V°r na to itnrnSonto [jj sporazum. Tu parafiranje pomeni izjavo o točnosti vsebine. In. če se v tej vsebini u-gotovi, da so se stranke sporazumele na določena pravila, potem to hkrati pomeni tudi trditev, da te stranke sprejemajo tak ustni sporazum. V takem primeru ni potrebno nikako naknadno podpisovanje. 5. Ako se postavimo na stališče, da je Memorandum pravnj akt, se postavlja vprašanje, ali je ta pravno obvezen sporazum med strankami, ki so ga sklenile, ali le skupna deklaracija. V svetovnem tisku obstajajo mnenja, da se vsebina Memoranduma mora smatrati kot skupna deklaracija o stališču vlad, ki so ga sprejele in ki jo te vlade sporočajo drugim vladam. Mi menimo, da je tako razumevanje v temelju zgrešeno. V skupni deklaraciji se ugotavlja enostranska volja tistih, ki te deklaracije dajejo nasproti državam, ki v deklaraciji ne sodelujejo, ali pa se ugotavlja enostranska volja tistih, ki v deklaraciji sodelujejo glede določenih načel, oziroma določeno gledišče glede zadev zaradi bodočega reševanja vprašanj ali bodočega zadržanja. Nasprotno so odredbe sporazuma, ki jih vsebuje Memorandum, take prirode, da neposredno urejajo obveze med strankami, kot je to bilo rečeno pod številko 1. In sicer da določajo roke ki tečejo v korist ene stranke in na škodo druge in da predstavljajo obvezo teh strank. Zaradi tega bi se lahko reklo, da je v Memorandumu morda nekaj poedinih odredb, ki imajo deklarativen pomen, vendar da hkrati Memorandum vsebuje tudi mnogo več odredb, ki imajo dogovorni značaj. Odredbe, ki jih Memorandum vsebuje, predstavljajo neposredno obvezo, ki nastaja med državami, ki so sodelovale pri njegovem sklepanju. To je mednarodni sporazum. 'kada TktU&b ^ 'triefv, , ,na ,0 vprašanje — hien "ehkanski praktičen pobiče’ .? ?e postavili na štabi sp mora biti mednaroden V,azum Pismeno raDrav-'boranj primeru ne bi Me- Hlo) Um' ker ni akt (potiho j sporazumu, ampak hitum °R?Z’ da tak sp°-PrM,( ustno sklenjen •pora, lel mednarodnega bi 0.)u,ma- Zaradi tega, če obliki pri stan klasični -•hov Mmednarodnih sporazumni morahdum ni medna-tovnj ^Porazum. Toda v sve-I oviui se ie pojem j Vijai T - ne!la sporazuma raz-i S 7aV,s“na Združenih naro-I Jegistri. ®va’.da se sporazumi i >o, j aJO- Iz tega je izhaja-: bov ,„;1,stlna Združenih naro- *Umi , zahte va, naj bodo spora- J>raviin'urnen'- Toda Prvi člen •hun, 3 0 registraciji spo- registraciji spo' Pri Združenih naro- —nama —- P°imom •hetltio ,Sa sporazuma vsak ‘ ,r; arod.rii sporazum, ki je . n Dismprm aii onj Sp0. ^umov . fr‘Sdnam“mevn pod . "O*, ki je bil sprejet ust- Pismeno 6°> ti.srnp0 katerem pa obstaja cčri_2 .doaaz- t’° pomeni, ua Sistjg ni narodi dopuščajo rc-r°dni lj0 za uraden medna-hied sPorazum tudi pri tistih So ,rodnih sporazumih, ki lL'rih zaključeni, o ka- 'udi Pa ie bno napravljeno dil0 Pismeno dokHzno potr- tandn ^aradi tega je Memo ^ um mednarodni sporazum. Ih 'o.?®,1 .normalnih pravnikov peptnil v svctu 3e Pri: ni) o-j da Memorandum ni *«Iir-dpisan, arnPak samo partije Iln. postavljajo vpra- *em’ a*l je potrebno, da s e Piše andum naknadno pod-"ek.' bi imel pravni uči* Savu13*0 mišljenje se je po-v*čini zaradi tega, ker je pri ^edno atafejših pravnikov, še postavlja se vprašanje, ce imajo izjave, ki so jih dale velike sile o tem, da ne bodo podprle niti priznale teritorialnih aspiracij Jugoslavije in Italije, ki b; šle preko meja, predvidenih v prvi točki Memoranduma, deklarativen pomen. Te izjave so bile dane izven teksta Memoranduma in predstavljajo osebne izjave samih vlad, ki so jih dale. Iz tega bi izhajalo, da so te izjave enostranski, svečani in pravni akti. tako imenovana svečana deklaricija — urbi et orbi — izjava pred vsem svetom o bodočem stališču določenih držav. Po pravilu taka izjava nima dogovornega učinka, kar pomeni, da država, ki je tako izjavo dala, more s svojo enostransko voljo, to izjavo spremeniti ali jo umakniti. Ce pa je svečana izjava neke države naslovljena drugi državi, in posebno še, če je svečana izjava neke države nastala kot posledica razgovorov, da bo tako deklaracijo izdala tretja država in ako so vnaprej bile dane obljube n tem. kot smo imeli v tem primeru, — potem predstavlja taka izjava tako imenovano pričakovano deklaracijo, ki se iz izjave spremeni v jamstvo. Dogovor o jamstvu se vtem primeru smatra, da je sklenjen med porokom in zavarovancem s tem. ker je bil pred izjavo o jamstvu dosežen usten sporazum med zavarovancem in porokom. V tem primeru gre za jamstvo nižje stopnje in ne predstavlja obveze delovanja, ampak obvezo nedelovanja. Toda v vsakem primeru predstavlja obvezo velikih sil, obvezo, ki je bila vnaprej sklenjena in pričakovana in to tako obvezo, ki bi bila pogoj za dosego in Izvedbo samega sporazuma. 8. Eno izmed vprašanj, o katerem se je zelo mnogo razpravljalo, in o katerem 'se je zelo mnogo govorilo, je odnos med sporazumom, ki ga vsebuje Memorandum in tristransko izjavo iz leta 194R. po kateri so tri zahodne sile izjavile, da so zaradi tega. ker je nemogoče izvesti pogoje za ustanovitev STO, pripravljene podpreti tezo, da se vse ozemlje STO izroči Italiji. Danes se postavlja vprašanje, ali ima Italija tudi za naprej neko pravico, za izvedbo te obveze, ki so jo dale velike sile. Predvsem tisti, ki nečesa nima, ne more s tistim razpolagati. Potemtakem! ta deklaracija nima značaja niti akta razpolaganja niti obvezo za nek0 bo- lj a ublik a pismenega sklepa- N,sk.razUmov- Ce se spora pismeno, mora bi- ,atudi «kidplSa "'iSnioT se smatra, da še ni *Ufhih • Pri klasičnih sj Zflalt a.. Parafiranje doče dejanje, ampak je samo politično stališče, ki je veljalo v določenem trenutku. Ce tudi se lahko da razpravljati ali morejo države, ki so svečano rieklaraeijo dale, svoje stališče menjati; vendar je v vsem tem odnosu nekaj nedvomno in sicer to, da je Italija dala pristanek na sporazum, ki ga vsebuje Memorandum, v katerem sodelujeta dve sili, sopodpisnici tristranske izjave, s čimer te sile posredno umikajo deklaracijo; Italija pa je izrecno pristala na novo rešitev, ki ne soglaša s prvotno deklaracijo. Razen tega ni imela ta deklaracija niti tedaj namena ustvariti neposredni učinek, ampak je bila le sredstvo, s katerim se je na «diplomatski način« predlagala Sovjetski zvezi revizija mirovne pogodbe, kar pa je Sovjetska zveza odklonila in se zaradi tega mora misliti, da je deklaracija brez učinka. Potemtakem ni Memorandum v nobeni odvisnosti od te deklaracije. Na-' sprotno, predstavlja njeno negacijo. 7. Vprav tako se postavlja vprašanje, ali predstavlja memorandum akt, s katerim se izvaja sklep angosaksonskih vlad od 8. oktobra 1953. leta, ker se v teritorialnem pogledu izjava ameriške in britanske vlade od 8. oktobra 1953. leta in memorandum od 5. oktobra 1954. leta v teritorialnem pogledu navidezno zelo ujemata. Ta navidezna podobnost je pravni absurd. Predvsem predstavlja deklaracija od 8. oktobra 1953. leta enostransko izjavo dveh vlad kot mandatorjev, medtem ko je memorandum soglasje med tema vladama in drugimi zainteresiranimi vladami. Potemtakem je razlika v samem bistvu akta. Medtem ko je deklaracija od leta 1953 bila enostranski akt, gre tu za dogovorjen akt (sporazumen akt). Tudi po vsebini obstaja bistvena razlika, ki se očituje predvsem tudi v izjavi o usodi podreč-ja B. Medtem ko je akt od leta 1953 molčal glede te usode, se danes v novem aktu področje B in deli A izrecno postavljajo pod jugoslovansko civilno upravo. Vprav tako obstaja razlika tudi glede italijanske oblasti nad področjem A, ker se ona izroča Italiji v civilno upravo. Po zamisli, ki j0 vsebuje anglo-ameriški sklep od 8. oktobra 1953 leta bi se to ozemlje moralo izročiti Italiji brez omejevanja, medtem ko se izroča to ozemlje v nasprotju s tem po sporazumu o memorandumu Italiji z vrsto omejitev, med katerimi je najvažnejši manjšinski statut. 8, Za branilce pravne strani novega memoranduma je največja skrb njegov odnos nasproti mirovni pogodbi z Italijo od 10. februarja 1947. leta. Po tem sporazumu je predvideno, da bo ustanovljena kot poseben pravni subjekt nova politična in teritorialna skupnost STO. Jugoslavija in Italija sta se obvezali, da bosta priznali to novo politično skupnost kot mednarodni subjekt. Postavljalo se je vprašanje, ali so one sposobne ta subjekt ukiniti. Da bi mogli odgovoriti na to vprašanje, moramo upoštevati teorijo mednarodnega prava o «tampon - državi«. Ustanovljene so bile dve vrsti tampon-držav. V eno vrsto spadajo tiste tampon-dr-žave, ki morajo ločiti dve teritorialni državi, da bi onemogočile njun neposreden stik v strateško občutljivih krajih. V tem primeru je ustvarjanje tampon-držav ukrep, kj teži k svetovnemu miru in mednarodni varnosti. Zainteresirane države nimajo tu pravice menjati mednarodnih sklepov. Druge tampon-drža-ve imajo značaj spornega o-zemlja med državami, ki zahtevajo, da se to ozemlje priključi njim. V tem primeru se ustvari tampon-država samo tedaj, ako se ne more doseči sporazum o razmejitvi Ce pregledamo akte pariške mirovne pogodbe in predvsem obrazložitev, ki je bilo dano k francoski razmejitveni črti, potem je jasno, da STO ni bilo ustvarjeno za to. da bi se s pomočjo tampon-države morala ločiti Italije od Jugoslavije, — ker to ni bilo potrebno. ampak zato, kot so to ugotovili tisti, ki So pariški sporazum redigirali, ker se ni moglo z gotovostjo postaviti etnično ravnotežje, ki bi enakomerno izročilo Jugoslovane in Italijane Jugoslaviji oziroma Italiji. (Nadaljevanje sledi) Članica zagrebške Opere, ki bo pela na III. letošnjem koncertu Glasbene Matice. Kljub svoji mladosti se je že uspešno uveljavila tudi v inozemstvu. Leta 1951 je dobila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Belgiji, na Dunaju pa je pela Amneris v Aidi in istega leta v največji koncertni dvorani na Dunaju pod vodstvom dirigenta Molinari-Prandellija znameniti Verdijev uKeq.uiem». V Jugoslaviji je že leta 1948 dobila prvo nagrado na mladinskem tekmovanju. — Na koncertu, ki bo v soboto v Avditoriju bo pela samospeve jugoslovanskih avtorjev in operne arije velikih inozemskih mojstrov. ZAGREBŠKA OPERA IN BALET V ANGLIJI Konec decembra bosta zagrebška opera in balet odpo« tovala na gostovanje v Anglijo. V Londonu bo Opera uprizorila Borodinovega «Kneza Igorja«, Leoncaval-love «Glumače», Gotovčev «Ero z onega sveta« in Stravinskega opero «življenje razuzdancev«. Balet pa bo nastopil s Prokofjeva «Ro-meom in Julijo«, z Lhotko-vim «Vragom na vasi« in Ba-ranovičevim «Lectovim srcem«. : :* \ ,; ? • V* • ' • ‘••Jttr/*';- S- V«H gv ^ v/ j.v Pustolovsko življenje Petra Karadjordjeviča Konec letošnjega poletja je I tivno nizko ceno 5000 dolar- bil med tako imenovano Srbsko narodno odbrano v Chi-1 jev. Druga točka zahteva nekaj kagu (ki je v nekakem za- I pojasnil. Stari intrigant Ko-vezništvu s Eotičevim Srb-| ča Fotič je, kot razvidno iz skim centralnim narodnim odborom) in Petrom Karadjor-djevičem sklenjen sporazum, po katerem je Peter Karadjor-djevi A v m J * i-4 ... i i. : Pred dnevi je gostoval v Beogradu sloviti švedski tenorist Jussi BJBrling — Na sliki Jussi BJBrling, ki Je pel vlogo Rudolfa v Puccinijevi operi nBohemen s članicama beograjske Opere Valerijo Hejbalovo (Mimi) in Nado Sterle-tovo (Musette) fkhleu ~ ,'u «e stranse spora-?*t» v Blede določenega te-Je ne ndar Pa da temu tekstu lMCt*hHrortrip'suie',° v-gunosiT n ' "/•ega sporazuma doni' °6nin 0 tem poročale Silaš(5en,omofiencem, ki so poči onim za Pudpis sporazuma, r n’ . dai° pooblastilo. D)vTrazum du medm-. ampak samo ’'lanj. Toda ker to wUtl> "im mpdnarodni sponi dil0 Pak samo dokazno Iti i111 meri« pstn° sklenjeni ’ i« n« J-0 sporazu- sč?b' m*H ilranje od idrani 4*-)^ .katerimi je bil it«, °d ODnmStni . sporazum ln>ko7ri,?omo‘:'cn‘h pred-teh V’ dejansko pri-gii stavmi,, opolnomočenlh ^ sk. ' da m®d nji-“klenjen tak ustni Zahvaljujoč tradicionalnim prijateljskim in zavezniškim odnosom, ki so že med vojno obstajali med Jugoslavijo in ZDA, se je med obema državama tudi po končani vojni nadaljevalo plodno in obojestransko koristno sodelovanja, kakor je bilo to nakazano tudi v Ustanovni listini OZN. Ta duh vzajemnega razumevanja in sodelovanja pa se ni nikjer tako jasno izrazil kot na gospodarskem področju, Ta oblika sodelovanja med obemu državama se je posebno začela razvijati po letu 1948. kmalu po napadu Kom informa na Jugoslavijo, ko je SZ med vrsto diskriminacijskih ukrepov, naperjenih proti jugoslovanski neodvisnosti, vnesla tudi metodo najbolj grobega gospodarskega pritiska. To sodelovanje se je razvijalo v najrazličnejših oblikah, začenši z ureditvijo normalne trgovinske izmenjave. Dasi zemljepisno zelo oddaljeni sta obe deželi vendar pokazali zelo živo zanimanje za medsebojno izmenjavo dobrin in gospodarsko sodelovanje nasploh. Ameriško tržišče je potrebovalo vrsto surovin in polizdelkov jugoslovanske ske končne izdelke, kakor tudi znantne količine surovin za industrijsko predelavo, kot na pr. bombaž, premog, nafto, naftine derivate in podobno. Obseg trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in ZDA se je večal iz leta v leto. Ta pojav se je posebno jasno opažal v jugoslovanskem izvozu v 7JDA. Tako se je na pr. celotni jugoslovanski izvoz v ZDA, ki je leta 1946 znašal 387 milijonov dinarjev, dvignil v letu 1952 n n lo milijard 840 milijonov dinarjev, pri čemer je opaziti tendenco nadaljnjega nr- pioizvodnje, Jugoslavija pa je ruščanja. Udeležba ZDA pri y prvi vrsti želela amerikan-J jugoslovanskem izvozu je v zadnjih treh letih znašala od 13 do 16 odstotkov, kar predstavlja V primeri s prejšnjimi leti pomemben obseg. Hkrati s povečanjem jugoslovanskega izvoza v ZDA, se je povečal tudi ameriški uvoz v Jugoslavijo. Ameriška udeležba pri jugoslovanskem splošnem uvozu je razmeroma velika ter se izraža v raznih oblikah. Nagli industrijski razvoj Jugoslavije in s tem v zvezi sprememba strukture jugoslovanskega izvoza vsekakor ne bodo vplivali tako, da bi trgovinska izmenjavo med Jugoslavijo in ZDA mogla nazadovati. Glede na to, da ame- riško tržišče nudi najrazličnejše možnosti in ima hkiati najraznovrstnejše potrebe, bo lahko Jugoslavija tja izvažala čedalje več predelanih surovin in polizdelkov. Zraven tega bo jugoslovanska proizvodnja lahko plasirala v ZDA tudi pomembne količine drugih proizvodov. Vse to zatorej kaže, da ima trgovinska izmenjava med obema deželama vse možnosti nadaljnjega razvoja, da bo v njen okvir vključenih vedno več novih proizvodov. Poleg neposredne trgovinske izmenjave ima v razvoju gospodarskih odnosov med obema deželama zelo važno vlogo tudi ameriška ekonomska, tehnična in vojaška pomoč, ki so jo ZDA nudile Jugoslaviji. Kakor znano je Jugoslavija, v cilju, da bi premagala gospodarske težave, ki je vanje zabredla po znanem napadu Kominforma leta 1948, kakor tudi, da bi omilila hude posledice nekaj slabih letin, prejela izdatno ameriško gospodarsko in tehnično pomoč, odnosno tripartitno pomoč, ki so ji jo nudile ZDA, Velika Britanija in Francija. Zraven tega so ZDA v zadnjih letih priskočile Jugoslaviji na pomoč tudi tako, da so ji nakazale določene količine ameriških gospodarskih viškov in podobno. Pomemben doprinos jugoslovanskemu gospodarstvu predstavljajo tudi tako imenovana naročila of shore jugoslovanski industriji, dasi le-ta ne sodijo v okvir gospodarskih odnosov. med obema državama v ožjem smislu. Jugoslovanska industrija se je pokazala sposobno, da lahko proizvede pomembne količine raznih vrst orožja in municije dobre kakovosti, zaradi česar je bil obseg of shore naročil v Jugoslaviji zelo obsežen. Na osnovi vsega tega lahko predpostavljamo, da se bo jugoslovansko . ameriško gospodarsko sodelovanje tudi v naprej uspešna razvijalo, in lo na vseh področjih. Upoštevajoč vse te možnosti, a tudi v težnji da bi temu sodelovanju dali kar najširšo osnovo, sta obe vladi pred kratkim začeli v vVashingtonu z gospodarskimi pogajanji, ki naj zagotove še tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki bo v prid tako eni kot drugi obeh držav. Pogajanja so sedaj pred zaključkom. bližnja bodočnost pa bo pokazala kakšen korak dalje je bil storjen V tej smeri. strom za notranje zadeve« Vlado Miličevičem, ki ji je dal potrebna priporočila, da je bila sprejeta za ((dvorno damo«. Kot takšna je po nalogu Petra Karadjordjeviča imela zasledovati Aleksandro Ka-radjordjevič, t. j. Petrovo ženo, a po nalogu nekoga tretjega tudi Petra samega, Aleksandro in Vlado Miličeviča. Ta čas je prišlo tudi do znane zakonske afere med Petrom in njegovo ženo Aleksandro, ob kateri je bilo prelitih nekaj solz, dve tri kaplje krvi in razmeroma še kar precej črnila — Peter in Aleksandra sta bila pred ločitvijo. V Aleksandrinj družbi se je vse bolj pogosto_ videl neki Arpad Plesch, štiriin-šestdesetletni lastnik petrolejskih polj in rudnikov v Ameriki, ki si ga je Aleksandrina mati. kneginja Aspazija, strastno želela za zeta (Peter je takrat, leta 1950, že ostal brez denarja, kneginja Aspazija pa si je želela so-lidnejših finančnih virov). Toda vtem ko je trajala sentimentalna beneška idila med Alaksandro in Arpadom Ple-schem, se je Smilja Konstantinovi;; tihotapsko polastila Aleksandrinega mesta; začela je zahajati s Petrom v najvišje aristokratske kroge, na izlete, se z njim slikala, tako da je nastal med višjimi aristokratskimi krogi cel škandal. Vendar se je njen položaj čedalje bolj utrjeval, vtem je «kraljica» postala že «ex-kraljica» in Smilja Konstantinovič je nekako postal« njena neuradna naslednica. Toda če je bila Alaksandra, po vsem sodeč, pretežno zainteresirana na denarju in zabavah, pa je imela Smilja Konstantinovič ne samo vohunske, ampak tudi politične ambicije. Težko je reči, kakšen bi mogel biti njen spor s Eotičem, dejstvo je, da ta spor obstaja, zakaj, čemu bi bil drugače pod drugo točko pogodbe, ki je Petru prinesla 5000 dolarjev, vnešen zahtevek. da Smiljo Konstantinovič odslovi? Pogodba je bila torej podpisana, Peter je pospravil svojih 5000 dolarjev, «Klic Triglava« pa je o tem objavil neko vrsto komentarja, ki pravi; »Kralj je pristal na to pogodbo navzlic protestu nefoti-čevskih Srbov. V imenu večine kanadskih Srbov je «Glas Kanadskih Srbov« zapisal, da »kralj ne more biti kralj Slobodana Jovanoviča, Fotiča ali Jevdjeviča«. Emigranti v Londonu so izjavili, da Peter Ka-radjordjevič ni srbski kralj, kot ga je imenoval ((Klic Triglava«. ampak Fotičev in Jev-djevičev. To je rečeno zato, ker je kralj v Kanadi monopoliziran od zelo majhne skupine ljudi. Večina ga je morala iskati pri Cehih! Prišlo je torej do novega spora, do spora okrog vprašanja nakupa Petra Karadjordjeviča. Čigav je, komu pripada? Katera skupina ga j« kupila? Vtem pa ko je tekla ta diskusija, je Peter počasi strokovnjaško zapravljal Fotičeve denarce, potoval iz Amerike v Kanado in obratno, tokrat — kot dogovorjeno v pogodbi — v spremstvu svojega novega ((šefa kancelarije«, 48-let-nega generalskega sina Nena-doviča, Z njim je tudi odpotoval v Anglijo, Prava afera začne pravzaprav šele tu, zakaj, glejte, kaj je v nadaljevanju že omenjenega članka še zapisal «Klic Triglava«; «Vtem pa kralj Peter zna prejemati denar, ne zna pa držati svoje besede. Ko se je iz Amerike vrnil v London, je ostal le kratek čas z «novim šefom kancelarije«. Kmalu je pobegnil in mu ni pustil niti svojega naslova. Na osnovi tega je Nenadovič ugotovil, da mora biti tu vmes famozna tajnica Smilja. Ko ga je še pred pobegom opozoril, da bi moral izpolniti tudi drugo točko pettisočdolarske pogodbe, namreč odpovedati se svoji tajnici, mu je kralj odgovoril, da Smilja ni ravno tako brez vrednosti, da mu ona «v stiski« vedno najde denar. Prepričeval pa je svojega ((Sefa kancelarije«, da je tajnico ((definitivno likviuiral«. r„o mu je kralj pobegnil, je Nenadovič dne 6. avgusta podal ostavko in jo na široko obrazložil. Navedel je več primerov, ko mu je kralj nekaj trdil, kar se je že naslednji dan izkazalo za neresnično. Kdo pride zdaj na vrsto, ko dolarjev ne bo več?« To se zaenkrat, razumljivo, še ne ve; toda, sodeč po besedah iz članka, niti sam emigrantski «Klic Triglava« r.e dvomi, da bo pač nekdo prišel. Zanimivo je, da je ta članek v celoti oujavil tudi emigrantski Topalovičev ((Sindikalistu, ki izhaja v Parizu. Kaže, da so tudi tu že siti «njegovega veličanstva«. Morda pa gre samo za zavist, ker si tudi oni ne morejo privoščiti, da si od časa do časa kupijo kakega kralja, dasi je takšna investicija dokaj tvegana stvar, ko pa ti jo kralj vsak čas lahko pobriše, kot se je to prav tokrat zgodilo na »dvorske manire« premalo vajenemu generalskemu sinčku Nenadoviču. O tempora o moreš, kakšni so postali ti kralji!.,, TRST, sreda 34. novembra 1954 VREME Vremenska napoved za danes: Oblačno in megleno vreme, nagnjenje k padavinam, v naslednjih dneh se bo oblačnost še povečala, ter bo tudi deževalo v planinskih pre-deuh sneg. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 7.00 stopinj; najnižja pa 0.8 stopinj. ŠPORTNE VEST NEDELJSKI NOGOMET V JUGOSLAVIJI: Pl , r \l Č ** 1 \ / » /,> >M č S<*„S ? ~S 1 I I— - s j^x- ............... Partizan poražen heuspeh slovenskih klubov v hrvatsko-slovenski ligi! __ iisaašMSB m-ii&ika-:. ^ ^ REZULTATI I. LIGE Crvena zvezda - Partizan Sarajevo - Lokomotiva Spartak - Železničar Vardar - Dinamo Vojvodina - Proleter Zagreb • Hajduk LESTVICA : Hajduk 10 5 4 1 30:16 14 Dinamo 10 li 2 2 21:7 14 BSK 10 6 1 3 23:18 13 Cr. zvezda 10 5 2 3 22:14 12 Vojvodina 10 3 6 1 15:10 12 Spartak 10 5 2 3 26:21 12 Sarajevo 10 4 3 3 28:13 11 Partizan 10 4 2 4 22:17 10 Zagreb 10 3 4 3 12:13 10 Radnički 10 3 2 5 10:12 8 Vardar 10 2 3 5 12:16 7 Proleter 10 2 3 5 14:20 7 Železničar 10 2 1 6 13:30 5 Lokomotivah) 2 1 7 11:36 5 Po lepem uspehu nad Hon-vedom so delnice Partizana močno porasle in kljub zmagi Crvene zvezde nad Dinamom prejšnjo nedeljo v Zagrebu je bil vendar Partizan favorit beograjskega derbyja. Prišlo pa je le drugače. Moštvi sta bili v prvem polčasu dovolj izenačeni in tekla je že zadnja minuta prvega polčasa, ko je prišlo do strela v prazna vrata | lahek posel s Šibenikom, ki ga 2:1 j ie visoko porazila s 7:1. 8:0 j Do spomladi bo lestvica hr-4:1 | vatsko-slovenske lige taka: 1:2 1. Trešnjevka 11 6 3 2 24:10 15 1:1 I 2. Reka 11 6 3 2 11:6 15 0:0 j 3. Split 11 7 1 3 19:13 15 j 6. Ljubljana 11 5 2 4 25:14 12 9. Branik 11 3 2 6 16:22 8 10. železničar 11 4 0 7 17:27 8 12. Kladivar 11 2 1 8 14:33 5 * V zapadni skupini slovenske lige so v nedeljo ponovili tekmo med Krimom in Slovanom. Polovica prvenstvenega tekmovanja v tej skupini je s tem v glavnem končana. Ostali sta le še dve tekmi, ki jih mora Branik odigrati z Auroro in Korotanom. Krim je v nedeljo zmagal (4:1) in se postavil na čelo lestvice. Vendar mu je prvo mesto pripadlo le zaradi boljšega razmerja golov. Na drugem mestu je Železničar iz Nove Gorice. Izola je četrta. Slabo sta se odrezala Piran in Aurora, ubogi Branik iz Solkana pa ima iz 7 tekem na debelo 1 točko. Vsekakor pa ima teoretično možnost, da prehiti kranjski Korotan, če namreč obe zaostali tekmi dobi. LESTVICA : Med beneški lec žogo odbil z roko. Prisojeno enajstmetrovko je Toplak spremenil v gol. V drugem polčasu je Valok v 4’ izenačil. Toda ko je sedem minut pozneje padel drugi gol za Crve-no zvezdo, je ostala iniciativa sploh v njenih rokah in tudi zmago si je priborila zasluzeno. Hajduk se je še obdržal na prvem mestu. Igral je kot gost proti Zagrebu. Tekma ni bila lepa in tudi prav nič zanimiva. Ker pa je Dinamo v Skoplju osvojil obe točki, se je vsedel vštric Hajduka na vrh lestvice. Vendar pa Dinamova zmaga ni ((kristalno čista«. Sodniku se namreč očita, da je neupravičeno prisodil enajstmetrovko, iz katere se je rodil zmagoviti gol za Dinamo. Beograjski Radnički si je pridobil dve dragoceni točki, ki bi bili seveda nč manj dragoceni za BSK, ki bil lahko sedaj na čelu lestvice, če bi bil zmagal. Proleter iz Osijeka je bil v nedeljo gotovo vesel točke, ki si jo je pridobil v Novem Sadu. Zdelo se je že, da ima Vojvodina že zagotovljeno sicer tesno zmago, ko je štiri minute pred koncem Proleter izenačil in odvzel točko domačinom. Z zasluzeno zmago nad Lokomotivo ie Sarajevo krepko popravilo svoje razmerje golov. In kaj bi šele bilo, če bi vratar Lokomotive ne bil dober. Slabo pa je bilo za drugi sarajevski klub Železničar, ki se je moral vrniti iz Subotice težko porazen po Spartaku. # * if V hrvatsko-slovenski ligi se je jesenski del tekmovanja končal. Za slovenske klube se je ta del zaključil dokaj negativno. Ljubljana je končala na šestem mestu z 12 točkami iz 11 tekem. Od dna lestvice navzgor pa je najprej celjski Kladivar s 5 točkami, nato Šibenik (7) in potem sta pa že ljubljanski železničar in ma j Krim 9 7 1 1 42:9 15 železničar 9 7 1 1 36:8 15 Grafičar 9 7 1 I 26:13 15 Izola 9 4 2 3 18:17 10 Slovan 9 4 0 5 15:23 8 Postojna 9 3 2 4 8:13 8 Piran 9 3 0 6 12:23 6 Aurora 8 2 1 5 9:21 5 Korotan 8 1 1 6 9:21 3 Branik 7 0 1 6 4:31 1 CARRERA SE JE KONČALA Maqlioli je letos zmagal CIUDAD JUAREZ. 23. — Končala se je blazna avtomobilska dirka Carrera Paname-ricana. Letos je zmagal Ma-glioli. ki mu je lani zmago odvzel Argentinec Fangio. Tega pa letos na dirki ni bilo (čeprav je lani po zmagi izjavljal. da se bo povrnil), in glavna borba se je vodila med Ma-gliolijem in Američan Philom Hillom. Ta dva sta si tudi porazdelila etapne zmage, vendar tako, da jih je Maglioli pobral pet. Hill pa tri. V kategoriji vozil pod 1500 ccm pa sta dominirala Nemec Hermann tn Guatemalec Juhan. ki sta obadva vozila na strojih Porsche, medtem ko sta imela Maglioli in Hill stroje Ferrari. Tako Maglioli kot Hermann sta zrušila lanska rekorda obeh kategoriji, ki sta jih postavila Fangio na stroju Lancia in Nemec Herrarte z znamko Porsche. Na dirki je bilo razen mnogih nesreč tudi mnogo organizacijskih pomanjkljivosti. Neki list je organizatorjem očital, da jih je videti le tedaj, ko se delajo fotografije, a za delo da so nesposobni. Končni rezultati: Kategorija šport nad 1500 ccm: L Maglioli (It.), ((Ferrari 4900», v 17.40'26’’, povprečno 173.700 km: 2. Hill (ZDA), ((Ferrari 4500», 18.04*50”; 3. Cornacchia (It.), ((Ferrari«. !9.46’06”; 4. Chinetti (It.). ((Ferrari*, 20.11*18”; 5. Miller (ZDA). «Miller Spec.«, 20.21*09”; 8. riborski B rani k (oba 8). Zla-! Trevoux (Fr.), »Packard Spec« sti Branik, ki je prišel iz II. 20.34 06 lige, bi moral pokazati kaj več. V nedeljo je sicer osvojil točko v Sisku proti Segesti {' :«), toda to je pač premalo ko je pa šest tekem izgubil. Kladivarja je Reka premagala v Celju z 2:0 in le Ljubljana je imela Mednarodni šport pod 1500 ccm: 1. Hermann (Nemčija), »Porsche«, 19.32*33”; 2. Juhan (Guat.), »Porsche«, 19.33*09”: 3. Chiron (Monaco), «Osca», prebival- j stvom je zadnje čase veliko I nezadovoljstvo zaradi pisem, | ki jih je neki eOdbor za zaščito vere in domovine v Na-diških dolinah» poslal najvidnejšim predstavnikom oblasti v videmski pokrajini, in sicer prefektu, videmskemu po-možnemu škofu Cicuttiniju, ki je vodil pogreb monsi-gnorja Trinka, čedadskemu županu in senatorju Pelizzu, nadžupniku v Čedadu msgr. Periniju, čedadsrzemu poveljniku orožnikov ter raznim duhovnikom, županom in tajnikom po beneških vaseh. V tej o krožnici, ki je bila razposlana «tajno», se na najbolj nesramen način blatijo tisti slovenski duhovniki, ki se niso hoteli ukloniti raznim pritiskom ljudi, ki nasprotujejo nacionalnemu dvigu slovenskega prebivalstva. Nikomur niso prizanesli m sc se na njihov račun izmislili najbolj grobe žalitve, katere je sposoben napisati čarno Usti, ki v svoji duši in v svojem življenju ni pošten. Zaradi podobnosti s pismi v preteklosti, ki so jih prav tako pod imenom nekega fan-> tomskega odbora poslali vodilnim osebnostim oblasti v videmski pokrajini in po vaseh Beneške Slovenije, ni težko' uganiti izvor teh pisem. Mislimo, da smo zelo blizu resnice, če bomo zapisali, da. so temu pismu, kakor tudi vsem prejšnjim, botrovale po beneških vaseh dobro znane firme iz vrst nekdanjih tri-koloristov. Ta beseda je danes sicer kompromitirana, da jo skušajo vodilni trikolori-sti pahniti v pozabo; nikakor pa ne nameravajo opustiti svojih trikolorističnih ustrahovalnih namenov nad našim ljudstvom. Ker so med beneškimi duhovniki še vedno taki, ki nočejo sprevideti peklenske igre italijanskih šovinističnih plačancev, naj jim zadnje pismo najbolj gnusne vsebine s podlimi podtikanji poštenim in zavednim duhovnikom od- HB 5»lH)-l.m8Hl Ul liSKČil I OOKi.flPI DHŽflVRllM USLUŽBBIHCEM ( KULTURNO DELOVANJE ONKRAJ MEJE S podražitvijo cigaret, stanovanjskih najemnin 50-lethica delovanja in radijske naročnine - znižanje življenjskega standarda PD -Prešeren" v Šempetru Povišanjt: najemnin bo prizadelo najbolj delavce in uradnike Po vesteh, da so se sestali ministri Tremelloni, Villabru-na, Vanoni in drugi -s predstavniki italijanske radijske družbe in zastopniki italijanske finančne službe, se zdi verjetno, da se bodo omenjeni možje pogovorili o skorajšnjih ukrepih za povišanje radijske naročnine in povečanje cen vsem. vrstam državnih cigaret. Ti ukrepi bodo brez dvoma zelo prizadeli široke množice, saj je radio skoraj v vsaki družini. Kadijo pa tudi skoraj vsi. S povišanjem radijske naročnine in po dražitvijo cigaret hoče država kriti primanjkljaj, ki bo nastal v državni blagajni zaradi poviškov plač državnim uradnikom in upokojencem. Država ni ugodila vsem zahtevam državnih uradnikov predvsem ker je sprejela le njihove minimalne zahteve po 5.000-lir-ski dokladi r»a mesečno plačo, po'eg tega pa bo omenjeni bo znižal življenjski standard ljudi. znesek začela izplačevati šele z novim letom in ne s 1. januarjem leta 1954. kakor je bilo predvideno. Ta povišek .. ur n pač ne bo mogel vplivati na i VzpOH 113 M. LVefCSt izboljšanje življenjskega stan-1 “ . trm c r darda državnih uslužbencev, | y Pros,0rih .>"»011 GregOICIC če računamo, da bodo morali j Slovensko dijaško društvo v kratkem najbrž draže pla-1 »Simon Gregorčič« v Gorici čevati tobak in radijsko na-ročino. S prvim januarjem bo najbrž že v veljavi novi zakon o stanovanjskih najemninah, po katerem bodo morali najemniki blokiranih stanovanj plačati 20 odst. več za najemnino kot doslej. Zatorej bodo državni uradniki s 5.000 lirami lahko samo krili nove izdatke Z novim zakonom o stano vanjskih najemninah bodo prizadete najširše kategorije prebivalstva in to se bo odražalo vsepovsod, kajti s povečanjem izdatkov na najemnino bodo ljudje varčevali pri brani in oblačilu, zmanjšala se bo trgovina in na splošno se priredi v soboto 27. novembra t. 1. planinsko predavanje o temi «Vzpon na Mount Everest«. Predaval bo prof. Bojan Pavletič iz Trsta. Predavanje bo na sedežu društva v Ul. Ascoli štev. 1 -1. Pričetek ob 20.15. J Zanimiva [ofoQra)ska razslava V novinarskem krožku je bila v nedeljo otvorjena razstava fotografij izdelanih z aparatom RolleifIex-Rollei-cord. Fotografije so zelo zanimive. Izdelali so jih znani italijanski in tuji znani fotografi. «Slovenska zvezati, ki je bila predhodnik seda njega društva, je bila ustanovljena že leta 1899 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 15.30: Glasbena kronika doma in po svetu. Trst II.: 18.40: Tip°v^ šek: Fantazija na folklorne teme. - Trst J.: 21.05. j® como Puccini: «Turandot». opera v 3 dej. Slovenj 13.00: Jezikovni pogovori. 17.10: Solisti pred mikrofonom* i ROJSTVA, SMRTI IN FOHOiyi V goriški mestni občim !> bilo od 14. do 20. t. m- 10 ™ stev, 4 primeri smrti, 2 o in 2 poroki. „ Rojstva: Sergio Marega* r trizia Turcutto. Flavio To. lini. Dario Mian. Ali da O to. Maria Salatei. Gl° Tercig, Gualtiero Modula, ria Ponziani, Ermanno veršček. .. K.. Smrti: 71-letna Marija mel. vd. Slejko: 48-letm tričar Davide Tuzzi. 81-1«^ gospodinja Pierina FoS3. Nerdini: 80-letna g°sP Maria Delpin. Oklici: narednik Pred kratkim je praznovalo jO-letnico obstaja prosvetno društvo ((France Prešeren« v Šempetru. Ob tej priliki je izvedlo dvodnevni kulturni program, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz Šempetra pa tudi iz bližnjih vasi. V Šempetru so začeli gojiti slovensko pesem že v 70. in 80. letih preteklega stoletja. Najprej je bila leta 1899 u-stanovljena «Slovenska zveza«, ki je bila predhodnik ((Prešerna« in na njenem nastopu se je takrat zbralo tisoč ljudi. Leta 1904 pa so u-stanovili izobraževalno pevsko društvo ((Prešeren«, ki je kmalu štelo 200 članov in je pridno delovalo do leta 1914. ko je prišel Šempeter ood Italijo. Potem je sledil fašizem, ki je skušal popolnoma zatreti slovensko besedo. V na-odno-osvobodilni borbi so sinovi in hčere «Prešemov-vec« zgrabili za puške ter po- magali osvoboditi svojo domovino. Sedaj je prišlo društvo «France Prešeren« do novega razmaha in je zajelo še več ljudi v svojem plodnem kulturno-prosvetnem delovanju. mornarice Giuseppe vojaške Giadross* in gospodinja Ana Ma«? na, poročnik it. vojske „ ni Battista Marino in gosp nja Nerina F.mperger. ^ Poroke: agent javne V*J. sti Cosimo De Biasi in nica Alma Paoletti, tirai Edoardo Velicogna in ura ca Caterina Restaino. pre oci m prepriča, še nadaljnje vztrajanje na stališču hlapčevstva do naših zatiralcev skrajno zgrešeno in škodljvo narodni stvari. Videmske in osrednje oblasti, ki prav gotovo niso ne-obveščene o delavnosti raznih bolj ali manj neznanih odgovornih oseb, pa naj napravijo konec pritisku, ki se načrtno izvaja v Beneški Sloveniji, ker je tako ravnanje nečloveško, še manj pa je v skladu s črko in duhom sporazuma o prijateljskem sožitju med Jugoslavijo in Italijo. Nesreča v SAFOG Včeraj dopoldne okrog 8.30 se je v livarni SAFOG v Stra-živah ponesrečil 44-letni delavec Luigi Barbiani iz Gorice, Ul. Colombo štev. 1. Barbianiju je med prenašanjem raznih železnih drogov eden izmed teh padel na levo roko ter mu poškodoval dva prsta. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v ambulanto zavarovalni-20.34*06”: 4. Segura (Argent.). j ce INAIL, kjer so mu nudili ((Porsche«, 20.46*23”. j zdravniško pomoč. OB RAZŠIRITVI PODGORSKE TEKSTILNE TOVARNE Podjetje mora zaposliti predvsem domačo delovno silo Gradnja novih objektov bo trajalo 18 mesecev, zaposlili pa bodo novih 300 delavcev in delavk Vsak dan od 12. do 14. ure se slišijo po mestu močne detonacije, ki nastajajo pri razstreljevanju terena v Podgo-ri. Neko podjetje namreč pripravlja zemljišče v podgorski tekstilni tovarni za gradnjo novih objektov, o katerih so svoj čas že razpravljali v trgovinski zbornici. Lastniki podgorske tekstilne tovarne so namreč sklenili, da bodo na podlagi zakona o prosti coni iz leta 1948 razširili obratovanje in v ta namen potrošili okoli poldrugo milijardo lir. S tem pa bodo okoli 300 oseb, v denarjem nameravajo v glavnem zgraditi nova tovarniška poslopja in montirati nove stroje za izdelovanje rayono-vih kosmičev. Namestili bodo dva parna kotla, ki bosta skupno proizvajala na uro 30 000 ton pare pod pritiskom 42 atmosfer. Paro bodo v tovarniška poslopja odvajali pod pritiskom 3,5 atmosfere. Vdelali bodo tudi turbino, ki bo proizvajala 2,500 kw. Dnevno bodo proizvedli 30.000 kg rayonovih kosmičev, zaposlili Z GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Avstrijski avtomobilist oproščen zaradi nenamerne usmrtitve kolesarke Izkazalo se je, da je bila nesreče v Tržiču kriva kolesarka Bone Pred goriškim kazenskim sodiščem se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 62-letni avstrijski trgovec Robert Kunz iz Velklabrucha, ki je septembra meseca povozil v Tržiču 48-letno gospodinjo Alberto Bone. 2e iz policijske obtožnice je bilo razvidno, da je Kunz vozil avtomobil Mercedes 220 A.O. 53163 previdno in z o-mejeno brzino. 2. septembra je peljal iz Trsta proti domu skozi Tržič svojo številno družino. Ko je privozil v Tržič, jo je ubral po Ul. Valentinis; tu je pri stanovanjskem poslopju štev. 60 opazil pred seboj žensko na kolesu. Kolesarska je bila nesrečna Bone, ki je iz neprevidnosti tik' pred prihodom tujega avtomobila prečkala cesto iz des- ne strani je naenkrat zavila na levo, ne da bi se prej prepričala, če je pot prosta. Avstrijec je hitro pritisnil na zavore, toda bilo je prepozno. Avtomobil je zadel v kolo, Bonetova pa je padla n?, tlak in si prebila lobanjo. Z avtomobilom so jo takoj odpeljali v bolnišnico, toda tja so jo pripeljali že mrtvo. Priče med katerimi je bil tudi zagrajski cestar Giuseppe Visintin, so izpovedale, da so istočasno slišale krik nesrečne ženske in škripanje avtomobilskih zavor, kar jim je dalo sluttii, da se je nesreča pripetila predvsem zaradi nepazljivosti kolesarke. Predsednik sodišča dr. Suich je Roberta Knuza oprostil vsake kazni, ker ni storil kaznivega dejanja. glavnem delavcev. Gradnja bo trajala okolj 18 mesecev. Z razširitvijo podgorske tkalnice bodo lastniki Tognel-la ustvarili pogoje za nove zaslužke, pri tem pa ne smejo prezreti vseh krivic, ki so jih prenašali delavci in delavke v zadnjih letih, posebno po krizi tekstilne industrije pred dvema letoma, ko je bilo odpuščenih več sto delavcev in delavk. Industrijci imajo sedaj najboljšo priliko, da popravijo svojo veliko napako, ko je bilo hkrati odpuščenih toliko oseb, ki so se znašle na cesti brez slehernega zaslužka. Obenem pa morajo razbremeniti tudi delavke, ki so prisiljene delati na prevelikem številu strojev. Zaradi te preobremeni- tve je bilo v tovarni že veliko protestnih zborovanj in stavk, toda kakor se zdi, je ravnateljstvo kar najbolj odločeno nadaljevati z nečloveškim izkoriščanjem delovne sile, medtem ko je toliko tekstilnih delavk in delavcev brezposelnih. Kar pa je najvažnejše pri razširitvi tekstilne tovarne je skrb, ki se nas loteva zaradi prepogostega zapostavljanja domače delovne sile, medtem ] ko se zaposlujejo razni ljudje izven naše pokrajine, ali pa celo z Juga. Ker je naše mesto s svojimi štirimi tisoči brezposelnih med vsemi italijanskimi mesti med najbolj prizadetimi, smo mnenja, da mora ravnateljstvo, predvsem pa oblasti upoštevati to žalostno okol-nest in zaposliti domače brezposelne, med katerimi so tudi tisti, ki so bili pred dvema letoma odpuščeni. Oproščen traktorist zaradi pomanjkanja dokazov Goriški finančni urad je prijavil sodnim oblastem 39-letnega Miroslava Lukmana iz Sovodenj, ki naj bi skupno s Floreninom utajil 4 litre tekočega goriva po prosti coni za traktor, ki ga uporablja za razna poljska dela. Na procesu je Lukman po odvetniku dokazal, da je traktor. s katerim opravlja svoje dele, precej zastarel in da potrebuje več goriva, kakor ga prejema. Enako je izpovedal v pismeni izjavj tudi lastnik mehanične delavnice iz Vidma. ki je omenjeni traktor pred nekaj meseci popravil. Finančni organi so namreč pri pregledu traktorja ugotovili, da primanjkuje 4 stotg tekočega goriva. V enem letu ga je Lukman porabil 13 stotov, zapisanega pa je imel pred uporabo 25 stotov, od preostalih 12, stotov financarji našli 8 stotov doma. Zanimali so jih torej še preostali 4 stoti. Toda že pri pregledu in na včerajšnjem procesu je Lukman vnovič dokazal, da je ostanek goriva uporabil pri delu. kajti na mesto 3 kg na uro njegov traktor porabi 3,5 kg goriva. Sod.:ik je obtoženega Miroslava Lukmana oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Predsed. sodišča: dr. Suich. državni pravdnik: de Marši, zapisnikar; Omeri. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 16.30: »Poroka«, V. De Sica, S. Pampanini, Ra-scel. i VERDI. 17: »Frine, dvorjanka ' vzhoda«, E. Kleus. CENTRALE. 17: «Ključi mesta«, C. Gable in L. Voung. j VITTORIA. 17: »Giuseppe Ver- i di», A. Ferrero in P. Cressoy. i predvaja DANES 24. t. m. z začetkom ob 18. uri blm: onki rat mihieii ras iro surflt *H fOt-7 jj Sestavljena n najboljšega materiala , Izdelana po na/novejših tehniških odkr‘ Izbrana eleganca modelov Cene ugodna Popolno jamstvo za S let -jul Zahtevajte jo pri »vojem ura MODERNO. 17: »Gunga Din«. I ........................................... "".......1.....1........................................... *..................1....mm......m..........................................um.....„„„................................. """* i. KENHEDV) 75M d&H d 1 52 »Nedvomno so časopisi dali Klanu prosto reklamo v vrednosti več milijonov dolarjev,« sem odgovoril. «Cascpisne agencije včasih poročajo o Klanu in njegovih akcijah, kot da je to športna organizacija, ki ne opravlja terorističnih dejanj. Večino novinarjev zanima samo slikovito poročilo. Zato kopičijo besede kot so .senzacionalno*, .strašno impresivno’ jn besede .Zmaj, Duhovi in Terorji’, m tako. morda nehote, služijo kot Klanovi agenti v tisku. Na ta način je neodgovorni tisk nedvomno storil več za razširjanje Klana kot vsi Klanovi organizatorji. Zato ni čudno, če pozna Klan posebne ,kuklux-klanovske’ novinarske legitimacije in tako omogoča novinarjem, ki simpatizirajo s Klanom, da prisostvujejo njegovim obredom.« «Kaj niste vi mnogo pisali o Klanu?« je vprašal nekdo. «Sem,» sem se nasmehnil, «toda jaz ne verujem, da se je Klan kdaj koli razveselil, ko je videl svoje ime v stvareh, ki sem jih jaz napisal Publiciteta in kritično pisanje sta dve različni st\ai . kritizirali Klan in ga napadali, so opravili stvarno delo; žagali so vejo, na kateri sedi Klan.« «Kaj bi se moglo storiti v borbi proti Klanu?« je vedno prej ali pozneje kdo vprašal. Poudarjal sem potrebo po organizirani akciji. Rekel sem, da so zelo uspešne antiklanovske ka.mpa.nie v sindikatu v tisku. Poudarjal sem dvojno vlogo KlanTkS sredstvo da’ sl tako plače kot politična demokracija držijo na zelo nizki ravni in svetoval, da bo najboljše orožje proti Klanu državljani oboroženi s sindikalno izkaznico v eni roki’ z vohtao kroglico pa v drugi. 1 r * * ^ l u Poudaril sem, da bi bilo potrebno - javnost oblasti, množično pritisniti na »odnS ned.e' PREPOVEDANO NOŠENJE KRINK Hkrati sem priporočal kamnanie v: , se Klan razkrinka. Potrebno je vztrajat ^? .name,n'o ^ SWS?Si£ srt* tsmsssss. m-t** .A*, lente pripomnil. «Ce bi naleted pri poizkusu, da pritegnete zanimanje Strica Sama, na težJcoče, boste morda uspeli, ako pride do vmeševanja organov vaše države ali mestnega sveta m da tako razkrinkate Klan. Nekoliko južnih držav in kakih dvajset mest je že sprejelo zakone proti nošenju krinke. Ako bi tudi drugi to storili, bi bil uspeh lahko precej uuinkfovit, Ko bi se taki zakoni razširili na vso Ameriko, b. bil Klan prisiljen priti na dan. tak pa ne more obstajati. Klan živi samo v skupinah, skrit pred svetom. Ako pa ga prisilimo, da odloži svojo krinko, ti propadli ljudje ne morejo več opravljati svojega strahotnega dela.« ZELO ZNAN ODBOR SODELUJE S KLANOM . . Moja kampanja, ki je imela namen pripravit: Klanu nevšečnosti, me je privedla celo v Washtngton. Nekega dne sem se vozil s taksijem po aveniji Pensilvanija nasproti Kapitolu. Na sedežu poleg mene je bil moj kovček, v katerem je bila moja klanovska obleka in dokumentirani dokazi proti Ku Klux Kanu. Teka dne sem nameraval izvesti svojo zamisel in obiskati znani odbor za raziskovanje protiamerlške dejavnosti, oblečen v klanovsko obleko in kuto.. Nisem se odločil za to v trenutku. Ta sklep se je kuhal v meni že dolgo Brž ko sem prvič stopil v Klan, sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da vzbudim v odboru za proti-ameriško dejavnost zanimanje za Ku Klux Klanovo protiamc-riško dejavnost. Pričakoval sicer nisem velikega uspeha; nasprotno, uspeha sploh ni bilo. Ker sem vedel za tesne odnose med tem odborom in Klanom, me to ni prav nič presenetilo... Leta 1934 ko je član kongresa Martin Dies iz Texasa bil načelnik tega odbora, je poklical Klanovega Cesarskega čarovnika Jamesa A Colescotta, naj pride v W as h In g ton na »zasliševanje«. Čarovnik je odšel, toda odbor mu ni postavljal vprašanj, ki bi ga spravila v zadrego, ampak dov' olik d* ga Klan izkoristi za svojo propagando. „nn;u t/'lVa Malo zatem je član kongresa Dles vrnil Čarov gov^.j eottu obisk. Obiskal je Kapitol države Georgije. , ®Jhjc.u. Ena izmed stvari, ki sem jih imel v svojem ko ^ 0 v izvod Klanovega lista »Ognjeni križ«, ki je Por dogodku. V njem je pisalo takole; pr0cto jj »Velik, plavolas mister Dies, človek ki 2°vCiltu -------- • - - - mes j, j * ___________________________ p j g P. patriotskih bratskih in meščanskih organizacij sti, v5tUdi »,. „ ... = eSnw, nStO ti $ brez strahu, je govoril v klanovskem cesarskem jiad ^ in sicer na {»vabilo lože Severnih jelenov št r,r’1 A patriotskih bratskih in meščanskih organizacij žilo Severnim jelenom pri organiziranju te slov ».iiu oeverami jeieuom pri organiziranju te bl i«icni -pr; tem tudi Viteze Ku Klux Klana (Severni ya, » neka ameriška prottoapredna rasistična orge11 z sorodna Ku Klux Klanu; op. ur.). KLANOVI PRIJATELJI GOVORU0 • jc Med častnimi gosti, ki so počastili slovesno .j Ns.^jiš-Cesarski čarovnik James A. Colescctt. ki je 8'Hlteijcv 5° je sedelo tudi kakih deset drugih državnih v° ljud'., kJ®’ Eden med njimi je, gledajoč veliko stevu® naiyzod poslušali govornike, izjavil, da je nad polovica novcev m klanovk. ^ 0tU varsKl »Kako Je zvesto sledil doktrini, ki jo le ^»ovof ^5 njih dvajsetih letih,« je komentiral Dlesov 8 po v=f0 čarovnik Colescott v nekem svojem »t€r J„r' slavi. Njegov program, ki je brez dvoma današnjih pravih Američanov, je tako ^f^Lrnbb®, ,ui K programu, da med njima pravzaprav ni č*a Nekaj dni pozneje Je neki tolanovec brzoj ^ gresa Diesu takole: tNadau odgovoru' urectutk STANISLAV KENKU — UKEIINIS*' V< predal 502 - UPRAVA Ol.lCA SV FKANCISKA «t ___ w „ Q0 37-338 — Cene oglasov; Za vsak uud vtSuie v Jirui! I »toipcg lrgov>ki 60 fiiiaoCim umavui 100. osmrtnice 90 lir — /■ ' — — _________■>%m Jia> — Tlsbe Tltlfarslrt ttuial 7T“T __________________ DiJimln C".t\r»/*« lil U n.n. . .. ^ KokODIlM v n* vrata*) ______________________________________________ ULJ CA MONTKCCH! it fc ITI, „ad. - Telefon it»iiv - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA it. 20 - Telefonska ilevilKa .17-338 - OGLASI: od «. d0 <4_63