SL 77.
čelrlek 6. julija.
I\. tečaj. «871.
Vtorek, četrtek in bo-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za v£6   leto 8 g. — k. „ pol   leta 4 „ — ,t „ ćetrt   „   S „ 20 „
l*o ponti : ■a VBe   leto 10 g. —k „   pol   leta   i a — „ .   četrt  u 2,60,
VredniitTO in opravniitvo je v koroški ulici hiš. št. 220.
Oznanila
Za navadno triatopno
vrHf n Hu plačuje : 0 kr. če ue tiska lkrat '* >» »i n n 2krat, * »» >» »» n 3krat. veče plemenke Be plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (fiterapelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo
llcpulil i kan »k govor.
Konec  pretečenoga meseca so je v obširnem go-
kmetom in meščanom, ki je toliko nesroč in nespnrnzuinljenja naredil, mora nehati. Meščani (so-sebno delavci) in kmetje se morajo podučiti kaj so do-voru oglasil toliko slaven kolikor muogo nepriznan1 movini dolžni. Ne samo da mora vsak mož misliti, mož _ francoski bivši diktator Gambetta, z govorom, citati, pametno soditi znati, on mora tudi delati in boki ni samo po tem važen in spominjanja vreden, ker jevati so učiti. Da so Francozi največjo sramoto doži-razjasni donašnji politični položaj na Francoskem tor veli. pripisovati jo njih tolesni in dušni slabosti; mišljenje tamošnjih republikanskih rodoljubov, temuč ki zato je denes treba, nn mnogo besedi govoriti, nogo jo tudi tak, da se lehko govori in uvažava pri vsakem jod tal početi delati ob prerojenstvu narod«. „Ce je narodu, in poaobno pri  nas  Slovencih, ali šir-, treba za to 10 ali 20 let,  dobro,  določimo ta leta za
neje, — govorjen bi mogel biti tudi vsem Slovanom, ki so v boji za svojo eksistenco, za svojo bodočnost, za shvo svojega imenn, kakor je francoski narod v boji za povračitov, za obnovljonje, pro-rojenjo svoje krepkosti.
Mi Slovenci smo z večino druzih Slavenov s mnogo Bočutnostjo gledali in spremljali boj oa život in smrt, ki se je bil na zapadu. Naravno jo bilo, da nas jo up večkrat varal, da nam so želje večkrat s faktično mogočnostjo v Bukob prišlo, Konočni izhod stvari nam je moral biti glavni n k, tako, kakor so jo ravno nam, politično se stoprv in komaj probudivšim, treba učiti od izkušenj vseh narodov, in posebno nd narodov, ki jih morajo na našo oči dolati. In če jo kteri narod imel tako izkušnje, ki na učenje vseh druzih lože odprte, — bil je to francoski. Da pa to nauke moremo upotrebiti, moramo stvari gledati in sprejemati brez varanja samega sebe, brez simpatij in antipatij, samo stvarno sodeč. In ker to hočemo in moramo, nam je v velik priklad, čo vidimo kako možjo toga v nesreči in pobitji ležečega naroda sami položaj sodijo z 'zdravimi očmi.
Republikanskim volilnim zborom v Bordeauxu je priporočal Gambetta v Bvojem govoru edinstvo stvari. „Sedanjo stanje francoske dežele jo pač najžalostneje-• rekel je — ali baš to žalostno stanjo nas sili, da mo-žovsko delamo, in nam brani izgubiti pogum. Mi vidimo može, ki so od nekdaj demokracijo zasramovali, tor jo ali iz nevednosti ali iz osebnega dobička sovražili, kako oni lehkovernost in zastrašonje rabijo ter nedela zadnjih mesecev republiki na ramena nalagalo."
Obsodivši one, ki deneB zopet skušajo gospodstvo na Francoskem predati temu ali onemu pretendentu, priporoča Gambetta sedanjo republikansko vlado podpirati in se ne za malostne stvari v raz pore spuščati. Opozicija mora siliti in nadzorovati (kontrolirati) a ne uničevati. Obstoječo oblast, zakonitost, volitve, mora spoštovati, a poleg tega no odreči so prava kritikovati in nasvotovati popravo.
Prod vsem pa mora glavni greh , nevednost izginiti iz naroda, kajti iz nevednosti jo izviralo to, da so mogli posamezni narod zapeljevati in nad njim gospodovati. „Francosko se jo dalo od druzih narodov prehiteti v izobražen ji, dasiravno ima vež darov od njih."
„Z dokazi v rokah — pravi Gambetta — bi se lehko dokazalo, da jo pomanjkanje našega narodnega izobražen ja krivo, da smo tako no-sreče doživeli. Nas so promagali protivniki, ki so na svoji strani imoli previdnost, disciplino in znanost; kar na zadnje dokaže, da v boji celo materijalni!) moči zmaguje izobraženstvo. O, mi so moramo protoklosti otresti.   Mi moramo Francosko zopet povzdigniti."
Gambetta titja, naj se načela revolucije zopet po nove in ta bi bila : razširjenje  pravičnosti  in razuma, enakosti in svobode.
Razloček, ki  se je na Francoskem  delal mod
to in delajmo."
„Mi smo v težki šoli izrasli ;  mi  sc moramo zla n i č o m u r u o s t i ozdraviti, ki je nam toliko nesreče prineslo.   Mi moramo vedeti, da velik del odgovornosti na nas vsakega posameznega pada." V de lovanji naj samo tistemu priznanje bode, ki res dela.
Delo in znanost zaznamuje torej Gambetta kot oni element, ki moro svobodo domovino ustanoviti. Republikanska opozicija mora torej vse dobro — sama delati in drugo siliti, da dobro delajo. Zato morajo republikanci biti prizunailjivi osebam, a neprizanašljivi pogubnim načelom.
Enakost vseh stanov, odstranjenje vso protivnoBti med mosti in kmetstvom, zatiranje onih (parasitov), ki živo od tujega dela in tujo slave, širjenje vednosti — to tirjn. bivši francoski diktator, ki jo svojo življenje vetrovom bil izročil za rešitev domovine, ter pravi na konec: to je naš radikalni in konservativni program.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani in državni zbor na Dunaji.
(Dalje.)
Ustavoverni doktorji utegnejo biti v božjem imenu in za večno čase dobri teoretiki, praktiki pa nikakor niso, kakor kažejo njih „svinčoni podplati", posebno pa liberalni minister prihodnosti in rešitelj Cislajtanije dr. Rechbauer, kteri je rokol : Meni so zdi slovenska resolucija teoretično utemeljena, praktično pa ne izpeljiva in bom zaradi tega dosledno proti njej glasoval. Dr. Rechbauer jo (obrnen vse) tudi rekel, da vsaki doktor prava še ni pripraven profesor, da ni vsaki že zmožen o znanstvu prednašati, kar mu radi verujemo, ker smo iste misli, kar se tiče njegovo osobe.
Dr. Kosta mu jo na to odvrnil: Ker jo učeni g. predgovornik moj predlog v teoriji potrdil, bi ga le prosi), naj glasuje zanj, za izpeljavo bodemo vlada in mi skrbeli. Ta jako pohlevna opazka pa je bila usta vovernim gospodom že preveč in poslali so v boj prvega in najboljšega profesorja in jurista dr. Julius Glaser-ja, kteri je svojo filipiko koj pričel z izrekom : „Prima regula juriš ost: „uega!" in „principiis (justitia)) obsta!" Jaz Vam hočem dokazati, je d jal, da imate prav, strašansko prav, pa dati Vam nočemo tega prava, ker sicer bi moral jaz c. kr. državni zbor iu vse, kar so suče okolo njega opustiti in izdati. Razumevam popolnem Vaše težavno bolestno stališče , priznavam Vaše težnjo — kakor bo tudi glasovanje kazalo — vem tudi da so frazo in lepo obljube dober kup, kakor jo Fr. Doak staro- in lahkovernim Hrvatom s svojim „bolim listom" dokazal, — pa reč sama po sobi zahteva v državnem zboru, dokler nočemo Cehom posnemati, da stvari resno premišljamo, to se pravi us^iivov^mo, kakor na primer mi ministorijalni svetovalci in „Venvaltungsriithe" in zago-tovljam Vas  no na svojo škodo.   Mi sicer ne moremo
zanikati, da so slovenska in federalistična zabtevanja opravičena, pa le preveč bi naj ne zahtevali. Naj bi no smatrali Nemce v državnem zboru kot izvor vso ne-sroče, kajti nesreča ima svoj uzrok v naravi državnega zbora, v duvalistični Botcski razmer in v Vam vsem dobro znanem posilnem položaji (Zwangslage). Storite tako kakor Čehi in Hrvatjo in rešili nas boste, državo utrdili in s\oh»ao ukoreninili.
Jaz, dr. Julius Glaser, c. kr. vseučiliščini profesor Vam povem, da treba zmeren biti (ako se hoče postati minister) ter da se od državne strani kaj stori, da bo članku 19. državnih temeljnih postav, da nekoliko resnice, in kar se tiče slovenskega jezika, smelo trdim, ka je vse, kar se jo v tem oziru storilo , se storilo le od državne strani, če ne drugači, vsaj na papirju. In jaz, jaz sem dobro podučen. Človek mora biti pravičen in trezen, v teoriji mora pripoznavati vse, kakor kralja Jerusalemskega, v istini pa naj vse to zavrže ter v vseh ustavovernih časnikih in društvih črni, smeši, natolcuje itd. (Tako I tako! na levi.)
Slovenski predgovornik jo rekel, da njih zahtevanje vrši v tem, da se preko ozkih mej posameznih dežel, v ktorih bivajo , zedinijo v eno celoto. Pa „duo dum laciunt idem, non est idem." Kajti, gledite gospoda! to je tudi naše stališče, tudi mi smo tako lahki, odkar smo so znebili svinčenih podplatov , to ja ravno isto, kar mi namorjamo, in ker to namerjamo stojimo na stališči absolutističnega, protiustavnega nemškega „bundu" na stališči svojo ustave.
Dejanja, čini kažejo, da avstrijsko-nernška narodna korist ni VBe, ampak, ako se ne morajo ustanoviti taka učilišra, kakor v Solnemgradu, Innsbrucku. Gradci itd., ki svoje imo zaslužijo, da je škoda za denar. V šoloh se mora učiti in kaj naučiti, v pravniških zadevah pa pričakujemo hitro in ceno poslovanje, kar je le v nemškem jezik mogoče, kakor se vidi na Francoskem, An-gležkcm, Ruskem itd.
Dr. Julius Glaser je na dalje prav po domače govoril o ustavovernom gnoji, na ktoro polje ga no spremljamo, da si je gnoj ustavoveren. Tudi izven Avstrije so dvajezični zavodi, kakor v Belgiji in Švici, pa jezi-kovo vprašanje tam ni povod versko in državno reakcijo pospeševati, o čemer gre nam ustavovernežom glavna zasluga. Audacter calumniare, semper Verfassung haeret. (Kon. prih.)
Dopisi«
Iz Ljubljane, 4. julija. [Izv. dop.] Bližajo se pasji dnovi, ž njimi pa vročina in prah, ktera v zve?i delata, čo mogoče, našo glavno mesto še bolj tihotno. Vso dejanje in nohanjo so suče le o tem, kje je bolj hladna senca, bolj studeno vino ali pivo in kje človek najlagljo pozabi na vročino in znoj svojega grešnega trupla. Javno življenje in visoka politika nista po tem, da bi mogel človek poročati kaj zanimivega, če pa se-žemo „ins volle Menscbonleben" nam ostane v roki le društvo nfeuorwehr", ki je pa mnogo bolj smošno nego interesant. To društvo, ki je za parado porabilo že blizo 5000 gld., je imelo zadnjič svoj občni zbor, v ktorem se je razvidolo, da je delavnost tega društva mm 0 in da je menda le zbog tega ustvarjeno, da nek-teri klobučarji nekoliko čepic prodajo za dober denar. Hodili so sicer stražit tudi v gledališče, pa to le zbog tega, ker jo bila vstopnina zastonj. Blamirali so se pa
1513
že tolikokrat, da je že gosp. Ehrfeld-a sram biti med njimi, da so on in še dva druga vodji brizgalnic bo odpovedali svojih častnih služeb. Jako žalostno se glasi poročilo: „EinNachweis iiber die Theilnabnie der Mit-glieder an den fortgesetzt stattfindenden Uebungen lag leider nur seitens der Steigerabtheilung vor." To je vendar jasno dovolj, če se udje niti vaditi nočejo, potem niso vredni, da bi vse vkup nabasal v top in poslal turškemu sultanu za god. Pogasili do sedaj tudi niso še nič, izvzemši svojo izvenredno žejo, kar bi pa nazadnje brez uniforme in lestvic tudi zadeli in tako je to društvo tako nepotrebno, nepraktično in neplodno, kakor pasja mast za sušico.
Izobraževalno društvo delavcev je imelo tudi pretekli mesec svoj navadni zbor, kterega so pa k večem le 40 udov udeležilo. Načelnik in gosp. Kunz sta povedala nekoliko starih fraz, potem so volili denarničara in dva odbornika in vse je bilo pri kraji. Vodstvo tega društva je v nespretnih rokah, ne stori pa nič, ampak le časi malo klepeče, to je vse. Kako prijetno se nasproti čuje o češkem delalskem društvu „Oul" v Pragi, ktero si je te dni kupilo hišo za 85.000 gld. Se ve, da so tam drugi možje na čelu, ki tudi delajo, a se ne puste samo voliti, češ, mi smo „Arbeiterfuhrer." Tako je tedaj, povBod „ ".liseria" v nemčurskih krogih. —
Dober učinek je naredilo, da so našo „Novice" v vprašanji glede žumberske granice s sprejetjem zadnjega dopisa iz Hrvaškega pritrdile nazorom „Slovenskoga Naroda" in tu njegovo prvo besedo v tem pra-šanji priznale. To do zdaj ni bilo navadno. Korespon-denti, ki se iz Ljubljane podvizajo vse dunajskim listom poročati, kar so jim važno vidi, so bili brž telegrafih, da je narodni klub sklenil Žumberka ne „anektirati." Take sile menda ni. Vendar je bilo „kranjskim" nem-škutarjem ta glas nevšečen, ker prvič zares sanjajo, da bodo kranjski del Slovenije za Nemčijo preparirali, ter bi radi še kacih 10 000 Hrvatov kot prvi kvas zraven pripregli, drugič pa gospodu poslancu Savinschogu ena „zasluga" odide, in to jim je hudo, ker Savin-Bcheg tako drugih zaslug s svojim sedenjem v doželnem zboru ni mogel doseči.
Is Planine, 3. julija. [Izv. dop.] Nisem so nadejal, ka bom svojim zadnjim dopisom v „Slov. Nar." napravil g. Ogrincu prijeten trenutek, kterih šteje le malo ta mož v pisarni, kakor tudi v svoji znplankani bajti; kajti človek, k teretnu ni nobena stvar več po volji, ki je, tako rekoč, sam nase jezen da živi, in mrmra, ka ljudstvo ni več tako neumno, kakor je bilo o svojem času, ko je g. Ogrinec pripravil si „mačka" za stare dni, — je pač  prava „pšoba" na svetu, kar
Listek.
Slovenci pod Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine.
(Dalje.)
Severni del mejnih dežel nad Dravo je, razun Korotanije, ki bo jo med 1. 828—861 zaporedoma bavarski grofi Helmvin Albgar in Pabo ravnali, nekoliko časa po odstavljenem Geroldu dobil v vladanje grof Rad bod (833- 849). K njemu je prišel prek Donave iz Nitre neki knez Pribina, s svojimi pregnan od Mojmira, kteri je izpodivši manjšo kneze sebe za velikega kneza Moravske dežele napravil. Radbod ga je prijazno sprejel in ga brž predstavil kralju Ludviku, kteri ga je v krščanstvu podučiti in pozneje krstiti velel, kar se je zgodilo v crkvi sv. Martina v kraju .Treisma". Nekoliko časa je mirno bival pri Radbodu ; ko se je pa zavoljo neke reči ž njim posvadil, jo je s svojci in svojim sinom Koceljom k Bulgarom potegnil. Od Bulgarov pa se jo podal k Ratimiru, ki jo bil po vsej priliki vojvoda Hrvatov med Dravo in Savo, toda tedaj pod bolgarsko nadvlado. Proti temu Ratimiru je bil 1. 838. mejni grof Radbod z veliko bavarsko vojsko poslan. On pa obupavši da bi se obraniti mogel, se poda v beg s svojimi ljudmi, kolikor jih jo moritvi uteklo. Pri tej priliki jo brž ko ne, če no cela ta dežela hrvaška, vsaj zapadni del zopet pod Franke prišel. Nato je tudi Pribina s sinom in svojci moral pobegniti,
je naš glavar v pravem pomenu besede. A pri vsem tem se je sivi starček z nekako posobno zadovoljnostjo nasmehnil, ko mu je bradati Tone pokazal omenjeni dopis, gotovo si jo pano Ogrinec mislil, vsaj so vendar dobri ti Slovenci, le nekaj vrstic sem slovenski napisal, že sq bili zadovoljni in še rekli so mi, ka je bilo pisano v lepej, čistej slovenščini. No g. Ogrinec, to veselje vam že pustimo, vsaj bomo še mnogokrat vam ga posladili pelinom. — Zdaj si je naš glavar izduhtal zopet novo, jako kratko pot, po kterej pošilja našemu županstvu dopise. Županstvo jo namreč pri nas tik glavarstva in beriču treba lo par korakov, da odda županijsko reči. A glavar pošilja beriča z dopisi na četrt ure oddaljeno pošto, ktera jih odda županijskemu slugi, tako da se vsak dopis zakasni vsakih tudi za en dan po tem potu. Okrajnemu paši ni zadosti, da dela nepotrebne opravke pošti, kteroj je že itak napravil vse sitnosti, kterih je le zmožna stara, sama nase jezna birokratiška duša, hotel je županstvo tudi malo slepiti. Vedoč, da županstvo dopise z nemškim napisom ne odpre, dal jo nemškemu dopisu slovenski napis, češ, bo žo šlo. A poslali so ga mu takoj nazaj kakor tudi druzega, sicer slovenskega, pa z nomškim napisom; tako gre zdaj zmirom, od pošte na pošto. Potom se vsaj ni čuditi, da so glavarstveno pisarne ob 11. uri v noč še razsvitljene, diisitudi se že ob 6. uri zjutraj muzajo zaspani obrazi v pisarno. Ako se eni in isti dopisi nekterim občinam pošiljajo nemški, družim pa slovenski, ako se za vsako ničevost napiše cela rajda nepotrebnih, suhoparnih stavkov, ako se zmirom duhta in kleplje, kako bi se županstvu delali nepotrebni opravki, kako bi se povišalo število oxhibitov, ako se vsake baze sitnosti in neumnosti delajo pošti, ako se sploh pri vsem glavarstvenem uradovanji vidi še zmirom stari in dolgi, našemu Ogrincu po petah se opletajoči cof, potem seveda ne ostaja šo časa za pametno in času primerno poslovanje, tudi ni čudež, ako čmrnega glavarja v tacem položaji /grabi sveta jeza, da stopi pri ezbibiranji osivelemu možičku ter mu izvanredno tikajo ga, reče: „Geh, marach hinausl sonst holt micb der Toufel." —
Jako nas jo radostilo čitajoče v „Slov. Nar.w, ka Be je planinski „Sokol" prvi med vsemi narodnimi društvi lepim doneskom spominjal pokojnega slovenskega boritelja, neumrlega g. Tomšiča, kakor jo tudi še isti dan, ko jo semkaj došla protužna vest o nje-govej smrti, na sokolišči vihrala črna zastava, vsacemu oznauujoča, da je domovino zadela nenadna nenadomestljiva zguba. — Kakor sploh v vsacemu oziru napreduje  naš „Sokol" tudi v številu družabnikov, kajti
in sicer so je podal prek Savo h grofu Salahu, ki je bil načelnik eno iz furlanske napravljenih 4 grofij (najbrž Kranjske). Ta grof ga je zopet z Radbodom sprijaznil. Malo časa potem je Pribina po priprošnji drugih dobil deželico v spodnji Panoniji oh roki Sali ki so v Blatno jezero izteka, kot fevd, in tam je ob imenovani reki (v nekem močvirnatem in gozdnate m kraju prav po stari slovanski šegi) začel trdo j a v0 zidati ki jo jo imenoval morebiti Blatni grad (nem. Mosburg). V deželici pa, ki dozdaj ni imela dosti prebivalcev so sedaj prav jako začeli se naseljevati sosedni Slovcni in Slovenci. Po svoji zvestobi do crkvo in kralja si je Pribina naklonjenost Ludvika Nemca tako zelo pridobil, da mu jo to, kar je dozdaj kot fevd imel v lastnino podaril, izvzemši le tamošnja posestva solnograd-skega škofa. Ta deželica je brž ko ne obsegala vso dolnjo Panonijo, kar je je bilo nad Dravo do Rabe. Pribino se pozneje Moravani ubili in naslednik mu je bil sin Kocolj.
Okoli 1. 856 je bil Radbod izdajstva zatožen in odstavljon, vzhodno krajino pa jo Ludvik Karlmanu, ki je bil najhrabrejši in najhistroumnejši izmed njegovih sinov izročil. Ali ta je nezadovoljen s tem in hrepene po večem delu očetovega kraljestva zedinil, se z Rastislavom, knezom moravakim, je vstal zopor svojega očeta, pregnal varhe panonskih in korotanskib mej in na njih mesta svoje udane ljudi postavil. (Iz Korotanije je bil brž ko ne Pabo izgnan, ki se jo potem v Solnemgradn naselil.)
Pa žo 1. 862 se je Karlman z očetom spravil in
šteje že nad 60 udov; gotovo lepo število, ktero še nobeno tako društvo izven Ljubljano doseglo ni. To je mogoče le, ako vlada mod društvom prava bratovska sloga in Notranjcem lastno iskreno domoljubje. Lo tako naprej, vrli rodoljubi, in razveselito nas kmalo z obletnico, ktero, kakor se čuje, činite dostojno slovesnostjo praznovati. Na zdravje!
Iz Dunaja, 3. junija. [Izv. dop.] Odkar se kaže da je vendarle mogoče, da se v Avstriji uredi pošteneje in naravneje stanje, ne vedo dozdanji gospodje ustavo-verno vseoblastnosti kaj bi počeli proti ministerstvu in proti Slovanom, ki so po njih mnenji držači „pomiriv-neu Hohenvvartove politike. Prezrli ste menda dva uvodna članka glavnega organa ustavovercev, „N. fr. Pr." ki pa zaslužujeta, da se njih ton zabilježi in do znanja vzame, ker prav pokaže pravo in golo sovraštvo do Slovanov, ktero se je polastilo nekterih nemških krogov, ki imajo svojo verne in apostole tudi v naših deželah. Spregovorivši o vestih , ki dohajajo iz Srbije in iz slovanskega vzhoda sploh, ima „N. fr. P." v dveh člankih zadnjih dni lepo rešto psovanja na Slavene-Slovanska I a žn j i v os t, slovanska perfidija, slovanska podlost, slovanska ničevost, — to so lepi tituli, kteri so dajejo nam vsem brez vsakega razloga. Ne tožimo so na državnega pravdnika, ki tu ne pozna paragrafov 0 draženji proti narodnostim, pustimo tom Nemcem slobodo v vsem, tudi v zmerjanji — ali zapomniti si je to prikazni dobro, kor kažejo da je z nektero stranko vsako porazumljenjo nemogoče , s stranko ki so v politiki da vodili edino z zaničevanjem našega roda. In če nas more ktera reč obodriti na dosledno borbo do zadnjega hipa, mora nas ravno spoznan jo , da imamo slepo sovražečega protivnika pred seboj, ki pardona ne daje, in ga kakor poveduje od nas niti ne jemlje, od Slovana no I
Politični razgled.
V zadnjo sojo gosposko zbornice so bili prišli tudi nadvojvodi, ki so političnega glasovanja niso udeleževali odkar jo dualizem uveden, nokteri škofi in udje plemenitaške konservativno stranke. Posvetovanje jo bilo o državnem proračunu, kakor ga je državni zbor proti ustavovercera sklonil. Tudi v gosposki zbornici so porabili nokteri poslanci priliko, demonstrovati proti ministerstvu Ilohenvvartovomu in njegovi politiki. Med prvimi se ve da je bil slovoči kranjski „de/.elan" grof Anton Auersperg, ki je pridigoval , da obravnavanje z „deželoizdajalnimi"  Cehi moro  samo državo „izdati,1*
kot kraljovi namostnik v vladanje dobil dežele, ki si jih jo bil prej po sili vzel ; moral pa je priseči, da ne bo nikdar več zoper očeta počinjal. Da je zdaj kraljevič vladal v teh deželah, je posebno korotanski deželi bilo v korist, kor so se nektera- mesta v tem času sezidala, kakor Blatni grad (Mosburg) blizo celovškega jezera, neužugljiva trdnjava, ker zavoljo močvirnate okolice ni bilo muči lehko do nje priti, in pa grad Korotan (sed. Krnski grad, Karnburg.) (Diimmler p. 36.) Karlmanovo prijazne razmero z Ratislavom so dalo priložnost sovražnikom njegovim, ga črniti pri očotu, tako da je kralj Ludvik na zadnje celo vojsko zbral in ž njo na vide/, proti Ratislavu v resnici pa proti Karlmanu šel. Morebiti bi bil v goratih krajih se lehko uhranil sin napada očetovega; ali njegov poveljnik Gundakar, grof Krško dolino je Ludviku izdal vso vojsko in v plačilo za to izdajstvo od njega mejno grofiJ8tvo čez Korotanijo dobil. *) Karlman pa so je čez malo časa prostovoljno očetu v roke podal, kteri ga je imol nekaj časa skoro kot jetnika v Regensburgu. Imel pa je šo vselej dosti prijatelje? v Korotaniji ; zato je prežal na priložnost, t jo uiti. Ta se mu jo podala, ko je oče mir sklenivši z Bulgari, 1. 864 z veliko vojsko proti Rastislavu šol, ga dolgo časa oblegal v gradu Devin in na zadnjo ga prisilil, se udati.   Ko jo pa ar-
*) Na njegovo priprošnjo je Ludvik 1. 8G4 Adalvinu solao-grauBkeinu nadškofu nekaj poseBtev v Korotaniji dal, da ho so rešili korotanski groli davka ktorega so morali plačevati Bolnogradakiui školom, kadar ho prišli sami pridigat v Korotanijo.
ter nasvetoval, naj ae potrdivši proračun gosposka zbornica izreče proti ministerstvu. Za njim je ennko govoril bivši minister Hasner. Troti njima in za uiinister-stvo so govorili Dieti, grof Goluchovski in knjez Jablo-novski. Minister Hohonvvurt je v svojem odgovoru opomeni], kako jo politika onih, ki hote dr/.avopravno opozicijo zatreti, že dvakrat fiasko naredila; ob enem se je izrekel proti direktnim volitvam. — Proračun je bil potem sprejet.
Cesarevič Rudolf je 4. t. m. obiskal Prago in je bil kakor telegrami poročajo sijajno sprejet.
Nemčija je pretečone dni zopet en korak bliže storila k svojem odinstvu. Badonsko je predalo svojo vojno oblast Prusiji, in jo ta zemlja nehala imeti svoje ministerstvo zunanjih zadev.
Volitve na Francoskem  so  končano in ko likor se razvidi po najnovejih vestih v mislu republi kancev. Legitimisti in Bonapartisti, ki so si toliko prizadevali, so skoro v vseh volilnih okrajih propali. Kan didatje, ktero je priporočalo društvo narodnega mašče vanja (revendiention nationale) so skoro vsi in po večkrat voljeni.   Izmed znanejih imen omenimo, da jo ge neral Faidhcrbe trikrat, polkovnik Denfert, sloviti po veljnik trdnjave Belfort, dvakrat izvoljen.   V Parizu so voljeni Wolowski z 122.000, Andre z 110.000, Pernolet z 109.000, Louvet z 104.000,  Dits-Monin z 100.000 Pressense  z 98.000,  Morin z 97.000,  Donormaudie ; 96.000, Corbon z 95.000, Gambetta z 94.000, Ploeuc ; 93.000,  Cissev I 91000,  Kestnor z 90.000,  Krantz : 90 000, Laboulaye z 89.000, Lefeburo z 85.000, Serbet z 81.000, Pichat b 81.000, Drouin z 80.000, Moreau in Breslay vsaki z 78.000 glasovi.   Časnik  „Journal des debats- piše : Volitve v Parizu in po deželi dajojo r o p u b1 i k a n s k o m u  redu največo gotovost Znamenito jo, kar poročajo francoski listi o bra ziljskom   cesarji,   ki ravno zdaj potuje  po Francoski ter povsod očito kaže, kako malo so mu Prusi priljub Ijeni. V Rouen se je z ondotnim županom prav uljudno pogovarjal, višega  pruskoga oficirja  pa, ki se mu je hotel predstaviti, jo odvrnil z jako kratko besedo. In ko mu je godba 33. pruskega polka napravila serenado je jako razumljivo pokazal, da mu jo to zoprno. To j znamenje, koliko bo po svetu priljubljeno „pickolhaube" Francosko novino hvalijo zadržanjo francoske vojske ob priliki razgledovanja (revue), ktero je bil na čelnik vlado Thiers napravil. Vojakov se jo udeleževalo okolo 120.000 in trdi so, da so jim britka šola posled njega lota pozna, kajti tu ni bilo več čuti tistih klicev prezirne pretorijanske prevzetnosti,   kakor  jo   jo bil Napoleon v vojski vzbudil.
Iz Rima se poroča, da je italijanski kralj Viktor Emanuel 2. t. m. tam prispel in od mnogo oblastnih načelnikov, narodne stražo in več deputacij sprejet bil
mada nazaj gredo blizo korotanskih mej prišla so je Karlman izmuznil očetu in rekši da pojde na lov, se podal v Korotanijo in tam s pomočjo grofov svojo prejšnjo oblast si po sili zopot prisvojil. Oče pa se je dal potolažiti, ga je k sebi povabil in mu potem po delil oblast, ki si jo jo bil žo sam po sili vzel.
Da bi v prihodnjo sinovi mod seboj mir imeli, jo razdelil kralj Ludvik Nemec 1. 865 svoje kraljestva mod nje, in pri tej razdelitvi je dobil vlast Karlman bavar sko, korotansko panonsko deželo in 4 iz furlanske na pravljono grofije, tedaj tisto deželo, čez ktero je bil prej za namestnika   postavljen.   Sam sebi pa   je Ludvik dokler je živel, še neko višjo oblast nad sinovi pridržal Pa žo v naslodnjem letu se jo spuntal  proti Kari manu Guntbold, eden izmed njogovih osebnih Btražnikov morebiti spodboden in podpiran po Ludviku mlajšem, drugem sinu Ludvikovem, ki morebiti ni privoščil Karlmanu, kar jo dobil in je zato celo z Rastislavom v zvozo stopil in punt začel zoper očeta. Pa Guntbold je izgubil svojo puntno vojsko in toliko da jo ubežal in si življenjo otol. Tudi neki grofVerner in prej omenjeni Gundakar sta bo brž ko no v zvozi z mlajšim Ludvikom zaroto  udoležila; zato je Gundakar šo v tem letu ali vsaj kmalu potom svojo častno mesto zgubil, in nadomostil ga je brž ko no žo tedaj Arnulf, nezakonski sin Karhnanov. Diimmler p. 39. (Dalje prih.)
Izmed diplomatičnih poročnikov, ktori so ga v novem središči in v od/.dajšnji prestolnici italijanskega kra-estva pozdravili, bil je ruski, nemški, švedski, turški, španjski in severno amerikanski. Pape] ni zapustil Rima.
Razpor med Turčijo in Grško pravijo da je zopet poravnan in sicer tako, da so Grška ni podala, ker svojega poslanca Rangabe-a ni pustila na njegovem mestu kakor jo porta želela, a tudi druzega poslanca ni imenovala.
Centralni odbor za b u 1 r a r s k i upor proti Turkom je izdal proglas na bulgarski narod. V tem proglasu, ki ga čitamo v srbskih novinah, in je pisan v obliki pisma i a Bolgara, se mod ostalim veli : „Vsak Bulgarin želi osloboditi so od neznosnega robB*va, torej tudi Vi, ako ste Bolgar in pošten človek, treba jo da pokažete, da sto vreden sin domovine. Pomnite. Izdajalci bodo viseli na istem drevesu kakor naši neprijatelji, strašno bo narodno maščovanje. Zbira so vam pot, ali hočete nami in narodom, ali s krvoloci. Mi želimo osloboditi se turške sile. Da izvršimo ta ogromen posel treba nam dveh stvari: budi in denarjev. Ljudi imamo, novcev nemarno. Skupiti jih hočemo od tam, od koder so jih drugi narodi skupljali za svoje oslobod-jenjo — od naroda samega." Proglas daljo zahteva od vsakega Bulgara naj da revolucionarnemu odboru kar more, ta revolucijonarni odbor bodo prihodnji bolgarski vladi odgovor in račun dajal. Vsacemu, kdor bi odbor ali knoega človeka, od odbora poslanega izdal, žuga so v proglasu s strašno osveto.
zna, v
Ita/Jic si vari.
* (»D a 8 Auge d ob G ose t zob") v podobi gospoda o. k. okrajnega komisarja F i n e 11 i-ja je nadzorovalo shod katoliško-političnega društva v Št. Lenartu, kar bi ne bilo samo ob sebi nič posebnega, ako bi no bil gosp. Finotti nekemu govorniku prestrigel bo sedo, kteri jo omenil,  da jo sedanja šolska po
tava predraga. Čo so pomisli, da smo mi v na šem listu to že čestokrat trdili svojomu občinstvu, ktero je vsaj toliko številno, kakor sicer jako obilno obisko kani shod v Št. Lenartu in naš državni pravdnik zaradi tega šo nikdar ni prijel za „č6p", čo ho la jo več deželnih in mnogo okrajnih svetovalstev svojih resolucijah in na vlado namorjonih vlogah isto trdilo in z dejanskimi razlogi podpiralo, čo se na dalje promisli, da se jo ob enaki priliki, ko jo bil ravno isti gosp. Finetti kot vladni poverjenik n a z o č, ravno isto trdilo, te da on v tom ni našel nič „a u fr o i t z e n d o s", se mora dosledno sklepati, da veljajo za Št. Lenart drugi paragrafje, nego za Maribor, ali pa da jo Bdas Auge des Gesetzes" „š k i 1 j a s t o".
* (R u d n i š k o razmero na  Kranjsko m.) Število  delavcov v kranjskih rudnikih je narastlo leti 1809 na 27G1,  vendar se je  pripetilo   tečajem celega leta lo 10 nosreč, mod njimi lo ena smrtna.   Med rudami peša lo pridelavanjo Bvinca in sicer tako rnpidno da so 1. 1801   izdelali svinca 5045 centov,  1. 1869, p: samo 758.94 centov. Uzrok temu jo nizka svinčeva cona in pa  nokako  zanemarjanje rudnika v Knapovščah, v kterem so razvo  svinca nahaja tudi živo srebro in ci-nober. Leto 18G9 jo prvo, v kterem so je pridobilo ka-laminc (Galmoi)  426G centov  v vrednosti    2885 gld. 88 kr. Cinka so jo pridelalo v tom letu 17.35G centov vrednosti 215.605 gld., železnega vitrijola pa 6735 centov, vrednega   10.77G gld.;   najvažneji   predmet pa jo premog,  ktorega so je pridelalo za 454.403 gld. 3 kr« Pridelki vseh rudnikov na Kranjskem iznašajo 2,002.G79 gld. 22V« kr. Gotovo lep napredek! —
* (Orjaški top ali kanon) so napravili Angleži. Krogla ali zastrolok (projeetil) tehta 7 centov in potrebuje 1 cent in 30 funtov Binodnika za vsak pok. Krogla proleti v sekundi 1370 čevljev na daljavo in so jo vrinili 33 čovljev na globoko v zemljo. Taki so blagoslovi vojaškega napredka.
* (C r n o g o r s k e m u kunu) so jo porodil sinko v veliko radost vso dežela.
* (,Ju goslavenski" slepar.) V Cetinji (v Crnigori) so ujeli in zaprli po raznih evropskih mestih znanega lopova, ki si je poleg druzih nazirov dajal največkrat ime Duc de Meduna, a so s pravim imenom zove Ruško Milutinov Grozdanović. Izdal se je zdaj za onega grofa, zdaj za onega kneza, ali sorojaka te ali one vbidajoče rodbine, po jugoslovanskih mestih pa za sina Luka Vukalovića. V Parizu je imel velilk proces pod gornjim imenom Duc de Meduna. V Genovi je prevarati zunl nekoga trgovca za 15.000 tolarjev. V poslednjem času je z imenom Garašanin potoval po jugu in bo izdajal za člana izmišljenega tajnega društva „prva jugoslavenska borba" ter je imel tudi pečat s tem napisom, tor je od domoljubov znal denarjev izpipati. Govori srbski, ruski, francoski, nemški, grški. — Sojen bode zarad svojih mnogih šarlatanstev pred črnogorskim sodiščem, ki je dozdaj imelo gotovo malo tako zapletenih domačih procesov.
* (J. M i š k a t o v i ć) bivši urednik hrvatskega rZatočnika" jo v soboto dostal svojo kazen dveh mesecev ječe v brodskom Bamostanu. Med tem je potrjenih zopet več obsodeb, tako da ima šo 10 mesecev ječe odsedeti.
* (Nov naroden časopis) na Hrvatskem se, kakor čujemo, namerava ustanoviti na podlogi programa, ki se izreka proti vsaki uniji z Magjari,  a za zvezo
Srbi in Slovenci.
* („Pokrok") je premenil svojo obliko in postal lastništvo posebnoga društva. Palaclcy in Rieger ga priporočata rekoč med drugimi : „V trdnem zaupanji, da je najino politično prepričanje vsegdar popolnem v soglasji s koristi domovino in naroda, kakor tudi
večino njegovih zastopnikov, je najina dolžnost, ta list priporočati prijaznosti in podpori vseh najinih prijateljev in celega naroda." Po tem objavu postane Pokrok najvažneji Češki list.
* (Baron Lovin Rauch „infara.") Znauo jo vsacemu, kako slabo in sramotno je končalo Rauchovo banovanje, kako ga jo uničila mokrota Lonjskegapolja in limito-sol, menj znano pa utegne biti, da se ga vsled teh dogodeb vse ogiblje, kakor okuženega  ali gobovih
svetem pismu, da so mu plemenitaške hiše vso prek zaprto in da nihče ž njim no občuje. Sam, kakor samotarec, ima priliko premišljevati svoje zle namene, svoja zločinstva in zasluženo društveno kazen.
V Brežicah, nabrano po seku 10 gld. 50 kr.,
Za Tomšičev spominek:
Pronesek .   . 1040 gld. 20 kr.
Gosp.
Ivan-u Tanin sicer: NVressnig Maks, načelnik okrajnemu znstopu in zdravnik   . .
Zeobner Baltazar.....
\Veuinger   Kajetan, davkapre-
jemnik.........
Pučelik Miroslav, oficijal . Altmauu Ignacij, trgovec    . . Arušek France, posestnik Setineo Jauoz, šontlenarlski . Deržanič Adam, posestnik   . . Sraolič France, župnik dobovski Pajok Janez,  župnik zdolski Ferdo Vigelo,  posestnik v Zilj-
ski Bistrici.......
Andrej ŽnidarSič, vikar na Banj-šioah na Goriškem .... R. kupčovalec z vinom    .   . .
Uršič v Celovcu......
dr. Dittl, profesor v Celovcu Stemborg,  c. k. uradnik v Co-
lovcu .........
Skenđer Ličan v Ilirski Bistrici Juri Pavaleo v Cimreku .   . .
Skup
50
—   ., 50
50
1059 gld. 70 kr.
Dunajska bona 5.	julija.			
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.   . 09	fl.	30	kr.
Enotni dr/., dolg v srebru    . .	.   . 68	m	85	n
		n	60	■
		n	20	a
		v	74	n
London .........	.   . 12»	n	25	tt
	121	n	50	n
		B	85	ti
Valiilo na narofb«.
Napočilo jo drugo polletje „Frimorčovega" življenja. Kar je b»ln v naši moči, smo st« rili in bomo Btonli za blagor narodov. Kolikor jo nam znano , so Slovenci i irašini listom zadovoljni ; in bolj ko ga bodo tudi zdatno podpirali mat.'i ip\lno in duševno, boljši bomo mi prizadevali, da postane list zmirom iavratnejil zastopnik narodnih interesov. Pravico in resnico bomo pisali naprej ne glede na levo ne na desno. Vabimo toraj staro naročnike naj ponovijo naročbo, io tiste Dale prijatelje, ki Se niso naročeni, naj s« blagovolijo sedaj o začetku druiega polletja naročiti.
Primorec velja : Za celo leto 2 gold. 50 kr. w    pol  leta 1     ,    BO kr. „   četrt „ -    „70 kr.
Karočnina naj se izvoli pošiljati pod naslovom: „Vekoslav Raič v Trstu."
Novim naročnikom ie zamoremo ustreči z vsemi, letošnjimi listi.
Z naročnino na Primorca prejemamo fcodi naročnino za Pomladansko Cvetje, k: je ravnokar prišlo na svitlo in velja 1 gold.
V Trstu, S. jttlija.
VređnifttVO „Primorca."
Uothschild & Comp.
Opernringi 21
una j.
Nove najagodniše
Igralne
z dobitki od
gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200 000,150.000, 140.000, 100.000, 70 000, 50.000, 25.000 itd.
na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864,
Kolekovan avotin list velja gld. 8 kot prva svota ; na 20 kralj, ogerskih državnih srečk,
Kolekovan avotin list. velja gld. 6 kot prva svota ;
na 20 ces. turških srečk,
Kolekovan avdtin list velja gld. 6 kot prva svdta! na 40 vojvod. Braunschvveig-skih srečk, Kolekovan avotin Hit velja gld. 5 kot prvasv6ta; Ka vh« Mreekanje veljaven
2QU delež na državne srečke od I. 1864
po 8 gld eden— 8pogldi70— 20 po gld. 150. 20fi delež na kraljevske ogerske srečke
po7gld.eden— 8po gld.40 — flOpo gld. 130.
20' delež na petne srečk od leta 1839
po gld. 10 eden -10 po gld. 95 — 20 po gld. 185
l"roiiM»ss«' za vsako »re^kanje.
Narocila        o. le. borso
so proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nnr
nar bolje izvršujejo, Kupovanj«' in prodaj;« «1 e>;»% nili |>a-pirov, Hi-ec-k. i»an Vi i ni n. železniških in obrtni živili tleliiic. Načrti, pregledi in listine sreekanja zastonj.
RstaseMM & (Bom*.
(14)       na Dunaj i   Opernriiig 21
leto pri zavarovanji proti toči 46.000 goldinarjev zgube, I kažo vendar letni račun 55.000 gold.  čistega dobička.
Proti škodi po ognji je izdelala Evropa v pre- j tečenen letu nad 68.000 polic.
Ol> enem so priporoča p. n. občinstvu naš nadzornik g. J. Jereb, ki potuje s'daj po Dolenskem, da p. stavlja /.u,topnike in piejtiulj* zavarovanja v vsili oddelkih,
Zastopnike sprejemlje po najboljših pogojih in <.sakoršna pojasnila podaja
Podružnica rEvropeu v stempferjevih ulicah št. 8 v Gradci.
So Rabvaljujemo iskreno v. č. duhovščini, slavni čitalnici v Kranji, vsem prijateljem in znati-cem, kteri so našo hčer, sestro in ženo Katarino Kavanek i. m.srpana na pokopališče sv. Martina spremili
žalostni zaostali.
srnam
Pri razstavi v Gradcu 1870
s zlato svetinjo nadarjena.
e
trva Štajarska c, kr. priv, tovarim (fabrika) ognja in vloma, varnih
blagajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje
Viiicencij-a Kanduth-a v Gradci,
tovarna: Beethovenstrasse 21,
nriporo.-a svoj,- i/ oajbol jse^a Stnjsirskonn lilujja, s kijut'nvtiit-iuni pn po.-.-lmili pute..lil., in mijsolidnoje dovršeno izdelke, za Ktere je porok, po jnko znižani ceni. '
Proti primernemu vplačilu na olajiaoje p, n. občinstva tudi plačila na svote, (l.n
1 Anton. KorOsi,
železninnr, GrietgatM Nr. 10, v Gradci.
(O
Preselitev štacune.
umetno izdelanih tkanin in krasnih veznin za cerkvene oprave iz slavnoznane
umotvornioe
kteromu so pri lanski mednarodni razstavi cerkvenih oprav v Rimu papež Pij IX. prvo zlato svetinjo in tudi
vitežki križ roda sv. Silvestra podelili ji  v Izubijani od sv. Jurja, zvezdnemu drevoredu nasproti, št. 32, pred nunsko cerkvijo
Ob enem bo čestitim kupovalcom, poscd.no viaokočestiti duhovščini Brčno zahvaljujem za dosedai Bfcazovano zaupanje, ter bo priporočam proseč, da bi mi tudi v prihodnje svoje zaupanje skazovati blagovolili. Imenovano reci se pri meni dobivajo po fabriški oeni.
Z velieim Spoštovanjem m      mm m
L. zeizer.
Evropa
akcijonarna družba za zavarovanja s temeljnim kapitalom
goldinarjev: Dva milijona a.v.
jo pričela svojo delovanje tudi po Slovenskem in zavaruje :
a) proti škodi po ognji
b) proti poškodovanji blaga med provaže vanjam
c) na življenje po vReh oddelkih in
d) proti škodi po toči
Evropa jo edina dražba,  ktera zavaruje po Slovenskem proti toči.   Dasiravno  je imela pretečeno
obsegajoča (7)
vae pridelke po^edelatva, ffojzditaratva, olirtnije, rokodelstva i 11 živinoreje,
b o d o
od 21. septembra do S. ol^tolbra 1871.
Pridelki obrtnije In rokodelstva so labko razstavijo iz celega avstrijskega cesarstva; pridelki vseh družin vrst pa le iz Štajera.
Vai predmeti naj se blagovoljno naznanijo saj do 1. avgusta t. 1. — Natnnjeno P r o g r a m e in o g 1 n s i 1 n o I i b te zabtevajočim razpošilja
Razstavni odbor v Ptuji.
Izdatelj in odgovorni vrednik  Martin JHovšek
IjBBtnik: Dr. * oAnJal ■■- Ari ■ •'
Tiskar Kdoard JariHcbltE.
514