5 številka. Ljubljana, v soboto 7. januvarja 1899: XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
lahaja vsak dan tvačar, issimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za ran leto 15 gld., za pol lota 8 gM , za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec I gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta :i gld 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na meace, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, ho ne ozira. — Za oznanila plačuje se o<l Stiriatopne petit-vrste po 6 kr. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i 51 v o je na Kongresnem trgu St 12. Upravni U v u naj bo blagovolijo poSiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t j vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegovo ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 5t 12.
Telefon hI. :*-4.
Proti katoliškemu konviktu.
n.
Dokazati, da obstoji potreba katoliškega gimnazija, je po naSem mnenju nemogoče, ker smo ravno prepričani, da sedanje srednje Sole dajejo zadostnega poroštva glede  nravne in krščanske vzgoje nafie mladine. In če bi je per in concessum ne dajale,  ali naj vsled tega sami prevzamemo srednješolstvo na svoje rame? Ali bi ne bilo mnogo modrejše, če pritiskamo na vlado, da pri svojem srednješolstvu pomnoži zgoraj omenjeno poroštvo? Sicer pa vemo, kaj se nam bode odgovarjalo. Zopet in zopet se bode trdilo, da državne učilnice ne dajejo potrebnega poroštva za katoliško odgojo  Katoliška odgoja?  Moj Bog, to je jako raztezljiv pojem!   Ali velika veČina danaSnje kranjske duhovščine je v svojem srcu prepričana, da je najbolj katoliška tista odgoja, ki se vrši mej štirimi stenami pod nadzorstvom  duhovščine.   Kakor umetno vzgojena rastlina v zimskem rastlinjaku naj je mladina zaprta v obzidanih zavodih, du-hovnikiučitelji pa naj strogo pazijo, da ne priveje v zavod nikaka sapa od zunaj, in da naj učenci pri najmanjši priliki ne opazijo, da ima svet tam zunaj v marsičem drago obliko, nego jo slikajo učitelji tu notri. Duhovniku se vidijo take vzgojevalne razmere ugodne; pametni lajiki, ki imajo vzgojo za vežbanje in vtrjenje duha k bodočim bojem življenja, jih obžalujejo.  In mi menimo, da taka zaprta vzgoja nasprotuje velikemu in pripoznanemu dejstvu, ki se kaže na vsaki strani v zgodovini katoliške cerkve. Dejstvu namreč, da se ta cerkev nikdar ni zapirala pred dejanskim življenjem, da se je po njem dostikrat ravnala, in da je vedno hotela ostati v živi zvezi s praktičnim življenjem. Od pričetka cerkve je bilo tako, in kadar je prišla do veljave v državi, pokazala se je kakor Živ organizem, ki se ve prilagoditi Času in njegovim razmeram. Takoj v prvih stoletjih naSe cerkve ni bilo drugače, in če bi kdo menil, da je takrat bilo vse mirno in uglajeno, bi se jako motil. Vse je vrelo tiste čase in kipelo, in na-sprotstva je bilo na ostajanje. Jedni so ho-
LISTEK.
III. redni koncert »Glasbene Matice".
Zanimivi vspored včerajšnjega koncerta »Glasbene Matice" je obsegal zgolj slovanske skladbe: .Simfonijo" v Emolu, ki jo je napisal med novejšimi ruskimi skladatelji najznamenitejši mojster- Peter Iljič Čajkovskij, srbski narodni pesmi „S Kosovega" in „Iz moje domovi ne", ki jih je harraonizoval profesor belo-grajske nniverze—Stjevan Mokranjac ter „Te Deum" našemu koncertnemu občinstvu znanega Antona Dvofaka.
Pera Iljiča Čajkovskega „Simfonija" je bilo sploh prvo veliko rusko delo, ki ga je doslej izvajala „ Glasbena Matica" pri svojih koncertih.  V ti simfoniji je pokazal Čajkovskij višek svoje ustvarjajoče sile, je po-azal, da ima  narodna pesem moč, da luži kot temelj tako velikanskemu in ve-»častnemu delu, kakoršno je ta simfonija, atere glavni tema je strogo ruskega zna-■ja, tehnika pa klasična, kakoršno kažeta tvojih delih Beethoven in Mozart, le da * Jezik Čajkovskega mogočnejši in bree*
teli, da naj ostane cerkev kakor nekaka eratična skal i na, ki naj do vekov veke ostane nespremenjena in nespremljiva. Drugi pa so zastopali načelo, da naj se organizacija cerkve razvija i časom, to se pravi, da naj ostane v živi zvezi z dejanskim življenjem. In srditi boji so se bili pri tem, o kojih dandanes niti pojma nimamo. Ali končni uspeh je bil ta, da je cerkev ostala
v živi zvezi z življenjem in njega napredki. Će je pa kdaj ta zveza pojemala, vselej je prišlo do prevstrojb v cerkvi sami, s kojimi se je obnovila poprejšnja zveza.
Tako menimo je tudi s katoliško od-gojo. Če se vrši za obzidjem brez vsake dotike z zunanjim svetom, izgoje se dostikrat elementi, ki potem v praktičnem življenju prav hitro opešajo. Ali kaj hočemo o tem dalje pisati I Odgovarjalo se nam bode:
vi ste liberalci, in o katoliški odgoji sodite kakor slepci o barvah. Dobro! hočemo molčati, ter dati besedo katoliškima duhovnikoma, ki sta priznana učenjaka, ki pa vzlic temu s sedanjo katoliško odgojo nista zadovoljna. Dr. H Schell. profesor apologetike v \Viirzburgu, izdal je leta 1897. knjigo z naslovom: „Katholizismus als Princip des Fortschrittes"; njemu pa je sledil 1. 1899 Jos. Muller, tudi duhovnik, s knjigo: „Re-formkatholizismus". Dva zanimiva spisa sta to, in mi bi želeli, da bi ne odšla pozornosti našemu gospodu knezoškofu. Pred sabo imamo članek, kojega je spisalo spretno pero. V celoti ga ne moremo objaviti, da bi se nam ne očitalo, da po nepotrebi zopet in zopet hujskamo proti katolicizmu. Oddelek pa, ki se peča ravno s sedanjo katoliško odgojo, je v očigled gospoda knezo-škofa projektom tako aktualen, da se nam pač ne bode v zlo štelo, Če ga doslovno priobčimo. Naš sotrudnik piše:
Schell in Muller trdita soglasno, da je katolicizem zaostal v znanstvenem in duševnem oziru. Pri tem argumentirata oba pisatelja nekako takole:
Duševno zaostalost katolikov kazal je ne samo pred stoletji kardinalski kolegij, obsodivši Galileija, ampak kaže jo uprav sedaj gospodovalni sistem, ki je tako obsedel pri sleparju Taxilu; s framasonstvom
obzirnejši, strastnejši in brez etetiških mej. Vvod simfoniji ustvarja v baladnera slogu ruskih narodnih pesmi zložena otožna pesem, iz katere izvre glavni tema I. stavka sicer tudi melanholiškega značaja, katerega sistem pa vendar kaže srčnost in odločnost. Isti tema se potem oglasi z uvedenima novima motivoma v gracijozni varijaciji ; izraz se bolj in bolj stopnuje, oživi se izpeljava in prepletanje motivov, začne se boj med glavnim temom in med nastopajočim ostroritmiškim motivom v mogočnem celem orkestru. Čim raste moč, tem strastneji je boj, dokler ne zadoni v najsilnejši moči v rogovih glavna melodija, ki se oglasi precej v vijolinah in lesnih trobilih. Tu za-cvete hipoma v godalih čustva polni drugi tema, ki se nadaljuje v razpeljani obliki. Iz prejšnjih glavnih motivov zrasto motivni spevi v novih oblikah, za katerimi se oglasi nov spevni tema v stopnujočem izrazu, podkrepljen s protimotivom. Potem se oglasi zadnjič spev v mogočnem crescendu polnega orkestra — začne se prekrasna in mogočna slika glasbenega boja. Ta moj-stersko razpeljani stavek je vzor tehnike in globokomišljena slika muzlkaliSke drame ali tragedije. DrugI stavek nas pelje v daleč se raztezujočo stepo. Na brega mogočne,
se še dandanes straši (i pri nas), in mnogi duhovniki verujejo, da ima pravi pravcati satan zvezo z „liberalci". Tak duh imenuje Schell „babjo vero" (str. 99), „mitologično duševno zamotanost"; v Feldkirchnu izhaja neki list C,Pelikan*),  ki  same čudeže in strašne  dogodbice  razkriva;   Schell brez ovinkov reče, da list obneumlja katolike. Duhovniki se jednostransko in slabo izobra-žajo; za realno znanost nimajo smisla, za napore posvetnih učenjakov imajo zaničevanje, češ, njih dela so „nevarna in zapeljiva" (S. 33); v semeniščih, kjer se prav za prav kazijo mladi duhovi, velja „taktika prepovedi in zapiranja" (M. 85). „Treba poguma in odkritosrčnosti k pripoznanju, da se bogoslovci ne smatrajo sposobnimi, da bi  vzdržali   konkurenco  s  posvetno znanostjo". Muller cituje Aubrvja, ki piše: »Semenišča na sebi niso v stanu, izobraževati klerus, ki bi bil kos napadom . . . nevere"; imajo  „premalo  literarnih   poraočkov . . .: pouk je moreča dresura";   „spomin si na basujejo z vsemi možnimi in nemožnimi stvarmi in so veseli, če pri izpitih prave registre vlečejo" ; merodajni hierarhi nočejo „temeljito  omikanih   bogoslovcev,  ker bi mogli preponosni biti! Škof ima pri vodstvu svoje škofije z neučenimi, a skromnimi in pobožnimi duhovniki manj težkoč nego z učenimi in samozavestnimi". Celo katoliška vseučilišča niso dosti prida;  tudi na njih se zapirajo bogoslovci v semenišča kakor v kletke.  Kako pa naj duhovniki svetovno gibanje razumejo, če nič o njem ne zvedd? Kardinal Menning (M. 90) je zavoljo tega „ obžaloval fejakstvo, indolenco katolikov za vse, kar preseza ozkosrčni  lastni interes". Borniranost se navlašč vzgaja; duhovniki lajikov sploh več ne razumejo, in od tod to sovraštvo proti njim.
Katoliki so i moralno zaostali. Muller omenja dejstvo, da anarhizem najbolj v katoliških deželah (v Italiji, Španiji) pro-speva; izgovor, da v teh deželah ni več pravega katoličanstva, ne velja, temveč je le še dokaz katoliške inferijornosti. Ofici-jalni zastopniki katoličanstva niso samo omejeni v primeri s posvetnjaki, oni nastopajo tudi oholo, nasilno, torej nemoralno
s trstom obrasle, malone popolnoma stoječe reke smo in poglede pošiljamo v daljavo, kjer se v umorni poldanski vročini izgubljajo obrisi; cela ravan se ziblje. Kot v sanjah poslušamo glasove, ki jih v nas zbuja tajnostna tišina. Elegiška, z globoko otožnostjo napojena melodija je glavna misel tega stavko.*) V III. stavku je uvel Čajkovskij mesto običajnega scherzo Rusom priljubljeni valček. Ta stavek je v prvem delu ples-valček, pozneje pa živahno gibanje ljudstva na plesišču. Sklep tega stavka je spomin na glavno misel simfo nije. V IV. stavku se oglasi glavni tema v jasni E-dur. Potem se oglasi nov tema v značaju ruske narodne pesmi, iz katerega se razvije nežnejši proti tema, kateremu sledi drugi glavni tema (spevni tema) ter končno tretji tema, ki je soroden glavnemu temi II. stavka. Kakor v brzem poletu se oglašajo temi finala, potem pa izzveni simfonija v neizmerni sili in nebrojnih sklepnih figurah.
To; velikansko, prek rasno delo je iz vel orkester dovršeno ter je s preciznim, finim igranjem zbudil oduševljeno pohvalo poslušalstva
♦) Carl Beyer: Petor Iljitsch rachalkoftekv, Simphonie ln E-moll.
proti tem (S. 12 in 54); lajikom ne privoščijo nobenega svobodnega mišljenja; in vender je jasno, da s samo knuto si ne bodo pridobili posvetnjakov ; protestantovski teologi in lajiki so si jedini, se razumejo mej seboj, pri katolikih pa že kmalu noben posvetnjak ne more več hoditi z duhovni-štvom, ako je le nekoliko izobražen, boljše situiran in neinteresiran. Še več! Osobito mlajši dukovniki (S. 15) so nestrpni oelo proti onim svojim kolegom duhovnikom, ki so si ohranili neko svobodo mišljenja in ne trobijo v veliki rog. Onega, ki se noče slepo udajati gospodujoči kliki, natolcujejo, njegova mnenja zavijajo, sploh, „perfidna su-pozicija in zavijanje igra važno ulogo* (M. 93); klika si na religijo prisvaja civilno in kanonično privilegovan in patentovan monopol, povišuje do neba, kar spada h kliki, noče videti grdih peg v lastnem taboru, pač pa vsako senco v nasprotnem; poviševanje vsega, kar je jezuvitsko, prihaja do smeš-nosti; s kratka, vlada „ uniformizem in bi-zantinizem, centralizacija in servilizem".
Z jedno besedo: katolicizem, kakor je dandanes, ni princip napredka, ampak principrakovepoti, nazadnj ašt v a.
Ako katoliška cerkev noče sama sebe pokopati, mora se reformo vati, kakor se je koncem srednjega veka reformo vala pod uplivom reformacije. Luther je tedaj kot German krščansko cerkev reformoval izven naročja katoliške, Ignacij Lojolski kot Roman reformoval jo je v naročji rimske cerkve.
Schell in Muller Želita kot verna katoliška duhovnika, da se i dandanes mora in more katolicizem reformovati od znotraj. Katolicizem je v svojem bistvu zdrav, samo k temu bistvu je treba priti; Muller je mnenja, da tak očiščen, reformovan katolicizem je sploh religija bodočnosti, katero bodo s Časom vsi izobraženci, vsi ljudje sprejeli.
Tako Schell in Muller! Blagi gospod knezoškof pa nam ne bode štel v zlo, da smo posegli po spisih teh dveh vernih katolikov, ki sta pisala prav tako, kakor bi imela pred očmi ljubljanskega vladike božični pastirski list. —
Srbske narodne pesmi! — Uverjsni smo že, da nam poda „Glasbena Matica" svojih koncertih vedno kaj umetniiškopopol-nega, kaj takega, kar prebije tudi najstrožjo sodbe, kar zadovolji najobčutljivejše uho, najfinejše izobraženo muzikališko dušo. Pevski zbor „Glasbene Matice" ni nas z včerajšnjim izvajanjem srbskih narodnih pesmi le učvrstil v ti veri, temveč nas je osvedotočil, da hrepeni z neumorno pridnostjo, z idealno vnemo k višji in večji popolnosti, ki sama omogoči toli mojstersko, brezprimerno krasno petje . . . Otožnost, ki je karakteristika tudih naših narodnih pesmi, srčna tožba, ki jo tuintam pretrga preprostosrčni vzlet živahnejših glasov, ki se glasi kot dobro volj en, naiven posmeh v temnih akordih melanholije in resigna-cije, čista narodna govorica izvirajoča iz nepokvarjenega srca, segajoča v dušo, objemajoča nas s toplimi, mehkimi rokami kot mlado, z lahkimi, vlažnimi meglami obsenčeno jutro — taka je srbska narodna pesem, ki smo jo čuli sinoči. „Sa Kosova" in „Iz moje domovine" sta vzeti iz cvetočega šopka srbskih narodnih pesmi, ki jih je harraonizoval Stjevan Mokranjac po načelih, ki so vodila našega Hubada ob bar-monizovanju slovenskih narodnih pesmi:
Tero-
piae
V i.Jntil Iniil. 7 januvarja.
Parlamentarni položaj v Avstriji.
.Liaser Volkablatt" je prinesel ribnik i/ peresa deteta« ga glavarja dc Bbenbocha Člankar d<»ka/nje. da nima opozicija n<•!►*»-
r.- k:i skupnega programa in nobenega skupnoga vodjt. Poslanec dr, Beverle js iels prod kratkim v zgornjeavstrijakasn deželnem zboru rekel, da avstrijski Nemci nimajo no-Danega voditelja. Skrajno najivno je torej zahtevat i. naj se ka* Iiška stranka pridruži
arma li brez generala in brez skupne taktike. Taka opozicija more parlamentarno delovanje zabraniti, vprisoriti poulične ekscese in morda celo ministarstvo vreči, toda pozitivnegadela ni zmožna Stranke večine pa imajo krasen, skupen pr gram in skupno taktiko. Položaj na desnici je prav ugoden in vlada brez nje je nemoŽBaV Grof Thun je odprt, in pošten značaj, ki presoja dobrohotno ljudi in razmere ter se trudi za jedinstvo delavnih močij. Poleg tega ima Thun dovelj energije, mnogo religioznosti ter pozna češke razmere izvrstno Oeslo torej za nas ostani: Vztrajaj m o! rizmu se ne vdajmo!
Kritika o Mladočehih. Glasilo čeških realistov .Czas Mtadocehl sami ne vrjamejo več, pa bi jim bilo možno na držanopravnem polju kaj doseči.   Vlada Thunova in  vsa desnica sta proti državnopravnemu programu. To Mla-dočehi vedo, a se vender delajo razočarane vsled cesarjevega  reskripta.   In kaj se bo zgodilo sedaj-   Nič'   MladočebJ ostanejo v zvezi desnice in narod, katerega Zastopajo, bode služil še nadalje plemstvu in reakciji. Ves sedanji  zistem  ni nič  druzega kakor mogočen boj reakcije, katero vodi plemstvo; Čehi pa to plemstvo podpirajo. Dvomiti ni več,    da   se   začenja   narod Mladočehom ustavljati. Inteligenca jih že davno več ne mara.   Toda če tudi izgine mladočestvo, posledice  še  dolgo ne izostanejo,  kajti v mladočeštvu  so  utelešeni stari romantici-zem, pustolovstvo in lažnjivost, ki so prešli sedanji mladini v kri. Od te mladine torej tudi ne pričakujemo rešitve. Tudi ona bode pobrala že   dvakrat  padlo   zastavo drž. prava ter Šla na Dunaj,  kjer pa tiste za stave ne  prizna nobena vlada in nobena večina. — Politično ni noben narod nedo-statnejše odgojen kakor češki.   Riegra so zmerjali z izdajalcem, narod je pljuval nanj, a čez deset  let  ga je zopet opeval. Tudi Kaizla, Herolda  in Lngela bodo imenovali izdajalca ter proslavljali, Baxo.   Predno se češki  nazori  spremene,   se  bodo morali prvoboritelji pretepati še z raznimi strujami radikalizma,  ki ni nič druzega kakor pobarvano in moderno  „šminkano" mladočestvo. Kdor občuti vzroke našega ponižanja, naše lažnjivosti in politične nenravnosti, ta mora odpasti od vseh strank, stati sam ter čakati, dokler ne vzraste iz takih dis-Bidentov nov tabor inteligence, dokler še večje škode ne zbude našega naroda, da začne misliti. — Sodba „Czasa" je vsekakor precej pretirana,  a vender zanimiva! Nova pogajanja mej Čehi in Nemci. Češki  listi povdarjajo zopet, da je sprava z Nemci potrebna ter da je nujno želeti, da se snidejo obojestranski zastopniki na nova pogajanja.   „Moravska Orlice" in .Politik" pledirati najodločnejše za sestanek
nemških in čeških poslancev.   Čehi — piše
»Politik* — ne zahtevajo nikakor prednosti pred N m>'i. daai sov deteti večina in dasi ao lili sami deželi slavno zgodovfoo; zahtevajo le absolutno jednakopravnom — Nekateri listi govore že, da bi bila možna nova večina Čehov, Poljakov in nemških liberalcev.
Položaj na Ogerskem.
V četrtek zvečer s»> je vršilo v palači ministarskog!! predsednika važno zaupno posvetovanje, katerega so se udeležili poleg Banttvja, finančnega ministra dr Luknesa in bon Vedskega ministra, barona Fejervaryja, bivši predsednik zbornice, pl Szilagyi grof Albin C/.aky in grof Julij An lrassy, torej oni politiki izmej liberalnih dissidentov, ki se pote/ajo najbolj za kompromis mej večino in opozicijo. Posvetovanje se je vršilo sicer zaupno, vendar pa se sodi, da glede kompromisa ni ostala brez uspeha, kajti Banffv se je odpeljal takoj po seji k cesarju na Dunaj .Neue Freie Presso" dokazuje, da je baron Banlfv glavni vzrok, da jo parlament neploden, da traja najostrejša ob-Strnkcija že toli dolgo, ter da ni pričakovati konca Zato naj Banfl'y odstopi, ako noče, da razpade liberalna stranka, ki more jedina ohraniti ustavo ter dualizem Bržčas donese včerajšna avdiienca barona Banffvja pri cesarju jasnost.
Macedonske reforme. Sultanu je menda vender zmanjkalo pi guma,  da  bi   še  nadalje zavlačeval od vseh  stranij  nujno   zahtevane  reforme v MacedonijL   Kakor se poroča, je odredil, naj se takoj  izvrše  preosnove  v notranji upravi Macedonije, Pokrajina bodi razdeljena v 3 vijalete, mešanim medšlisom se podeli večji delokreg kakor so ga imeli dosle. Glede občinskih uprav, šolstva in glede odločitev gotovih lokalnih zadev se dovoli večja av tonomija.   Dodo li s temi reformami kristi jani zadovoljni, je jako dvomljivo. Možno pa je, da bodo vplivale pomirjevalno. Imperialistična politika Severne Amerike Zmaga nad Španci postaja v Severni Ameriki že predraga. Na Kubi dela Amerikancem skrbi Gomez s svojimi ustaši, na Filipinih pa se je začel pravi boj z Agui-naldorn, junaškim vodjo Tagalov, ki sovražijo  Amerikance prav  kakor  Špance ter hočejo imeti vsekakor domovino svobodno, še pred sklepom miru v Parizu se je upiralo premnogo severnoameriških državnikov imperialistični politiki Mac Kinleva. Zlasti pa aneksiji Filipin.   Mac Kinley hoče spremeniti Severno Ameriko v vojaško državo. Okoli 15u milijonov dolarjev bi stala stalna armada 100.000 mož; razen tega naj se še stroški za bojno mornarico povečajo za 50 milijonov.   Bilo  bi  pa  treba  razen teh ogromnih izdatkov še drugih, da omenimo le kabelske zveze. Razumljivo je torej, zakaj se   upira velik del ameriškega časopisja Mac Kinlevevi politiki, ki bi moč Severne Amerike sicer povečala, a njeno sedanjo jednotnost in konailidiranost uničila, pa naložila  ogromnih bremen.   Boj Aguinalda na Filipinih vodi vodo na mlin tem anti-iinperialističnim  politikom.   —   S Filipin se javljajo strašna grozodejstva insurgen tov proti Špancem  Nunski samostan v San Guanzagano so oropali,  nune pa pomolili in onečastili.
Dnevne vesti.
narodni pesmi treba ohraniti narodni značaj, pa je vendar odpreti pot v koncertno dvorano. Pevski zbor .Glasbene Matice" se je pokazal - djali bi — v polni luči, a vir te jasne svetlobe je bil Matej Hubad! — Kako so peli, tega ne moramo povedati, to je treba samo slišati. Ti zvonki, srebrni soprani, ta čisti, zveneči alt, ta lini, čustveni tenor in pa ta „ruski", polni basi Hubad bi šel zopet lahko i takim zborom križem sveta in bi se vrnil z njim kot zmagovalec iz Olimpa! Če zna peti mali zbor belograjskega pevskega društva pod vodstvom harmoniza-torja Makranjca tako, ni čuda, da si je osvojil ž njim na umetniškem potovanju Kiev, Odeso, Moskvo, Peterburg . . .
Zadnja točka včerajšnjega koncerta je bil Dvofakov „Te deum" za sopran in bariton solo, rnešan zbor in orkester. Dvorak je uglasbil ta svoj 103. opus za svojega bivanja v Ameriki in vstvaril je, on, veliki mojster, res nekaj povsem a meri-čanskega, ki je vse drugo nego „Te Deum". Glasba sama ob sebi je prekrasna, a pri poveduje vse kaj drugega nego besedilo tega postiikega slavospeva Gospodu Bogu.
Zal nam je torej, da so črtali iz vzporeda istega skladatelja molitev iz balade .Mrtva-ški ženin", da bi videli tako razliko med iskreno, presrčno, pobožno, pravo molitvijo, ki jo je izlila njegova duša v glasove, pa med njegovim „Te Deurn". Kar neurnljivo se nam zdi, da sta obe te skladbi vzklili iz iste duše in da se je v nji porodila ona veličastna, prekrasnotožna a Štaba t mater dolorosa!"
Sopran solo je pela gospa K ulic h dr. Linhartova, učenka profesorja Gansbaoherja, ki je vzgojil tudi našega Pogačnika-Navala in gdč. Vrhunčevo. Glas gospe Kulich- dr. Linhartove je zvenel mladostno, svežo in krepko silo iz polnozvočja zbora in orkestra. Baritonsko partijo je izvel g. Nolli z znano spretnostjo in do vršenostjo. Zbor je pel precizno, fino, nuan sirano, ter se je popel z orkestrom do naj popolnejšega uspeha.
Skratka: Včeraj smo se zopet prav razkošno naslajali, in „Glasbena Matica" oziroma nje  pevska zbora sta pokazala čvrsto   svojo   življensko   moč, Mate Hubad pa je Atlas, ki nosi na krepkih ramenih ta umetniški sveti        —a—
V Ljubljani. 7 januvarja.
— Osebne vesti. Ičitelj na ljubljanski Obrtni strokovni šoli, g C Mis jh pomaknjen v deveti činovni razred — Gosp Hinko Rebolj je imonovan železničniin asistentom v Ribnici, gosp Josip Šmuc v Ljubljani pa železničnim asistentom v Ad-motita na Gornjem Štajerskem — Dekanu in župniku v Semiču, g Antonu Alešu je podeljena častna svetinja za štiridesetletno službovanje — Pristav kmet-kom. poskušal išča v Gorici, g Tomaž Friihauf, je imenovan deželno - kulturnim nadzornikom pri namestništvu v Trstu.
— Naša Straža.   Vsakdo se še spominja, kako žaljivo za narodno stranko so klerikalni kolovodje uprizorili osnovalni »hod „Naše stražo"   in  kako surovo je ..Slovenec"  takrat napadel   našo stranko. Da se vzlic temu omogoči složno delo* Vavje  v   „Naši straži", je   iz vršo v al ni odboi narodne stranke sklenil, naj dr. Ferjančič v prvi odborovi seji dne 4 januvarja apelu je na odbor in naj zahteva satisfakcije  le za „Sloven-čevo" skrajno žaljivo pisavo povodom občnega zb)ra. vse drugo pa naj bo pozuhljeifo in odpuščeno. Manj narodna stranka že ni mogla zahtevati; zahtevala je samo to, kar je bila svoji časti dolžna, a — tudi tega ni dosegla.   V odborovi seji dne 4. t. m je dr. Ferjančič izvršil nalog, kateri mu je dal izvrševalni odbor narodne stranke. Na nje govo zahtevo ni nikdo odgovori, pač se je dr. Šusteršič, kakor je razvidno iz „Slovenca", naravnost norčeval iz zahteve, naj se da narodni  stranki satisfakcijo. S tem je povedano vse.   Prva odborova seja .Naše straže" je jasno dokazala, daje društvo vstopilo v vrsto „Leonine", .Katol. Tiskarne" itd., da je in hoče biti strogo klerikalno društvo.   Ker ima vsako društvo pravico, da se postavi na katerokoli stališče, seveda tudi  stališču .Naše straže" ne bodemo ugovarjali, marveč želimo temu klerikalnemu društvu obilo uspeha.
— Odstop goriškega dež. glavarja.
Vaterland" poroča — inspirirano — da goriški dež. glavar grof Fran Coronini ni odstopil iz opozicije proti vladi, oziroma proti vi adni predlogi o dež. šolskem zalogu, ampak z ozirom na svoje volilce. Deputacija obč. sveta goriškega je baje od glavarja zahtevala, naj se upre rečeni vladni prod-logi in naj se napram njej takoj določno izreče o svojem stališču, na kar je glavar naznanil svoj odstop. Primorski listi so tudi potem pojasnili mnenja, da je bilo mej grofom Coroninije in mej Italijani že vse prej dogovorjeno in da naj laški napadi na bivšega glavarja le maskirajo pravi vzrok odstopa.
— Okrajni šolski nadzornik profesor
Leveč praznuje danes desetletnico kot nadzornik. Mestni šolski svet mu priredi tem povodom danes prijateljski večer v .Narodnem domu".
— Repertoir slovenskegs gledališča. Prihodnja predstava bo šele dne 13. t. m, ker se 10. t m. radi generalne skušnje za „Lohengrina" gledališče zapre. 13. januvarja se bo igrala noviteta, hrvatska drama »Trhli dom", spisal Srgjan pl. Tučid; 15 januvarja pa se bodo na korist reži serju naše drame, g. li. Inemannu, pred stavljali Sohillerjevi „Iiaz b o j n i k i".
— Slovensko gledališče. Po daljšem presledku smo čuli v četrtek zopet dve operi   svojega  mojstra Viktorja Parmo: „Staro  pesem"   in   .Ksenij o". Pre lepima deloma cvetoče muze prvega in naj-plodovitejšega slovenskega opernega skladatelja niso pri tej predstavi posvetili pevci in pevke ono ljubezni, onega idealnega na pora, kakor pri prejšnjih predstavah v te koči gledališki sezoni, zatorej nas ni niti živahna, melodijozna, presrčna in do lepih dramatičnih   efektov  vzkipevajoča godba .Stare pesmi', niti pre,ljubka, globoka, k srcu segajoča in mestoma velekarakteri stična glasba .Ksenije" tako ogrela in na vdušila, kakor vselej pri prejšnjih predstavah. Vkljub temu smo odpirali sluh in srce ob ljubezni polnem duetu kralja in kraljice v prvi podobi ter ob srčkanem, neskrbno, globoko ljubezen izrazujočem dvospevu kra ljice in paža v drugi podobi, pa morda še kje drugod, koder je zakipela pevci ali pevki duša v glasove .. .  Najbolj nam je ugajal g. Nolli, manj gdč. Stropnicka,
pa tudi gdč štastnA je pela prej paža
boljše nego v četrtek.   Gosp Raskovie jh i/.vnl ulogo pesnika dokaj flegmatično P.iži ao peli mandolina to prav po domače, za kar jih seveda .ne moremo pohvaliti Štoikljasti statist je delal skazo v prvi in zadnji podobi. V prvi podobi pa se je nekdo z lučjo prav neusmiljeno igral. — Bolj je uspela .Ksenija". Prvi zbor menihov je bil — kakor te večkrat — slab, a neugodni vtisk je precej  popravil g. Ras kovic s prelepo pesmijo, za katero ga je občinstvo 1 m »sebe odlikovalo. Gdč Stropnicka, ki je pela s čustvom   duet z g.. Raskovičem. nam Js pri prejšnjih predstavah bolj uga jala. Brez zadostnega čustva, a pravilno je pela  gdč. Štas t na   v   narodnem duhu pisano pesem:  .Ptičica gozdna. . ." Gosp. Nolli je izvršil ulogo vitezovo dokaj dobro. Zbor je bil v zadnjem prizoru, ko bi treba največje pažnje in  vneme,  drugači, nego to zahteva važna njegova uloga.   Do popolne veljave   — kakor vedno — je izvel orkester prekrasni intermezzo, ki ga je ob činstvo, zbrano sicer v pičlem številu, po zdravilo z glasnim ploskanjem. Sicer pa je bil orkester jako slab. Zdelo se nam je, da so igrali sami začetniki, ki bi jim treba mnogo pridne vaje, preden se upajo lotiti tako važne uloge, kakor jo zahteva operni orkester. Skratka: Parmovi operi, ki seveda tega ne zaslužita, so uprizorili brez posebne pozornosti, morda celo brez potrebnih skušenj. G. kapelnika prosimo, naj odpravi orhe-strove brutalne //', s katerimi se zamori najlepše petje in s katerimi se zlasti naše pevke le mučijo! — Včeraj so ponavljali .Jožefa v Egiptu".   Gledališče je  bilo dobro obiskano, v lepem številu se je zbral mladi svet.   Občinstvo je bilo z igro zadovoljno: nekateri so hrupno ploskali, drugi ao se ob najresnejših prizorih prav srčno smejali, zopet drugi so klicali Jožefu, Egipčanom in Egipčankam navdušeno: .Živio!" Vsak po svoje!  Nam pa se je zdelo, da so zadnjič v obče gladkejše igrali nego včeraj. V predigri niso .Jožefovi bratje" sicer tako upili kakor pri premijeri, pa so zato manj znali, da so se opotekali v govoru, kakor pastir po kameniti stezi.   Ugajali so nam gospa Danilova, gdč. S1 a v č e v a, gdč. Ogrinčeva   ter   gospodje   I n e m a n n, Deyl, Housa in Verovšek.  Prizor mej Putifarjevo ženo in Jožefom bo vsekakor bolje uspel, če ga primerno krajšajo, sicer se mu bodo vedno smejali. —a—
— Jugoslovanska socijainodemokra-tična strsnks je dogovorno z ostalimi so-cijalnodemokratičnirni strankami sklenila, začeti akcijo za osvobojenje časopisja težkih bremen, kateri je še vedno tlačijo, v prvi vrsti od časniškega kolka in od prepovedi kolportaže, in nam naznanja, da priredi v ponedeljek dne 9. junuvarja ob 8. uri zvečer v steklenem salonu kazinske restavracije ljudski shod z dnevnim redom: „Po-goji svobodnega časopisja", na kateri shod so povabljeni vsi državni poslanci s Kranjskega,
— Dirkaliiks zsdrugs ima v soboto, dne 14. t m, ob 8. uri zvečer v restavraciji .Narodnega doma" svoj redni občni zbor. Dnevni red: a) potrjenje letnega računa, b) izvolitev načelstva, dveh računskih pregledovalcev in dveh njunih namestnikov, c) slučajnosti.
— Iz pevskega društva „Slavec" se
nam piše:   Včeraj ae je v lepo dekorirani dvorani  .Slavca"  vršil zaključek plesnih vaj, katere je od početka novembra vodil neumorno g. Zirkelbach. Videlo se je, kaj vse napravi dobra volja. — Za .Slavčevo" rnaskarado, katera se vrši na malo pustno nedeljo, dne 5. februvarja v .Narodnem domu", pod naslovom  „Prater v ljubljanske in T i vol i j u", prosi odbor g Slavca* vse one, kateri bodo maskovani, naj zbirajo svoje kostume z ozirom na značaj maska rade, ki naj predstavlja prizore iz ljudskega in zabaviščnega življenja v .Praterju". Odbor dajal bode v tem oziru drage volje potrebna pojasnila. Dvorana bode tako urejena, da predstavlja jeden del Latterman-novega drevoreda s tivolskim parkom in gradom, ob straneh drevoreda pa bodo nameščena praterska zabavišča. Sploh pa bode odborova skrb, da poda pri letošnji maska-radi zopet nekaj povsem novega in izvirnega, tako da bode ista prirejena v kar največjem slogu, ter verna so vrstnica lanske, tako velikansko uspele maskarade.
Dslje v prilogi.
Priloga „Slovenskemu Narodu" št 5, dn> 7. januvarija 1899.
— Društvo „Pravnik". Opozarjamo vnovič na občni zbor društva .Pravnik", kateri se bo vržil v ponedeljek ob 8. ari sveder v zgornji kavarni .Narodnegadoma"
— St. Peteraka moška in ionska podružnica družba sv. Cirila in Metoda V LJubljani priredita v nedeljo, dne 8. ja-nuvaiji t 1. v Sokolovi dvorani .Narodnega doma" veliko veselico. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: slovensko trgovsko pevsko društvo; moški čveterospev .Ilirija" in vojaška godba c in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Na vzporedu je nagovor podružničnega predsednika, petje in godba Vstopnina za osebo 20 kr. Pre plačila v korist družbe sv. Cirila in Metoda se najhva-ležneje vsprejemajo. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vzpored je skrbno in srečno sestavljen, a čaje se, da sta odbora preskrbela le za prav posebno zanimivo zabavo izven vzporeda.
— Številka govora. Našo mizerijo pojasnjujejo številke, katere prijavlja uradni list o ljudskem šolstvu v Ljubljani leta 1897./98., jako drastično. Po tem uradnem izkazu je nemške ljudske šole — javne in privatne — v minolem šolskem letu obiskovalo 512 nemških in 400, štiri sto slovenskih otrok, bilo je torej v teh nemških šolah samo 112 pravih in posili Nemcev več, kakor Slovencev. To govori cele knjige!
—Pevskega društva,.LJubljane" redni občni zbor vrši se dne 15. t. m. ob 2. uri popoldan v društvenih prostorih .Narodnega doma" z naslednjim vzporedom : 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo revizorjev. 6. Volitev odbora. 7. Raznoterosti. K mnogobrojni vdeležbi vabi vse čast. podporne in izvršujoče člene odbor.
— Trgovski plesni klub priredi dne 4. svečana t. 1. v mali čitalnični dvorani svoj zaključni venček.
— Ooriški učitelji in ,Soča". Z Goriškega se nam piše 4. t. m. Prva števika letošnje .Soč«" je nam učiteljem na Goriškem povedala, da je ravno ona sama naša .najtrezneja varuhinja". Število učiteljev, ki so naročeni na .Sočo", se je mej tem časom, ko ona varuje koristi učiteljskega stanu in je za nje s .Slovenskim Narodom" in z drugimi listi v vednem boju, pomnožilo ter se pokazalo hvaležno svoji dobri varuhinji. — Radi bi vedeli, ali je res kje na Goriškem kateri učitelj, ki .Soči* varuje take trditve, ki so tako debele, da bi jih lahko otipal v njih pravem bistvu vsak gorski pastir, če bi mu prebrali nekatere številke lanske .Soče". Mi učitelji na G o riškem bi morali .Sočo" tožiti radi žaljenja Časti, ker nas ima za tako neumne, da nam hoče navezati take reči! Da bi hotela nas vsaj malo rineje za nos voditi! Če se pa vender res nahaja kje na Goriškem kateri deželni učitelj naše vrste, ki se na vdušuje za „Sočo, ker je nas lansko leto tako po svoje varovala, mu vsi zavedni tovariši ne privoščimo povišanje plače, ampak povišanje na stol.
— S PrevoJ se nam piše: Na novega leta dan imelo je pevsko društvo .Zarja na Brdu"  tukaj  svoj redni letni občni zbor. čeprav je to društvo tukaj edino — in narodno društvo, katero goji narodno in umetno petje, vendar se bode težko vzdržalo. Zanimanja za društvo je premalo, na-sprotstev pa dovelj. celo iz takih krogov, od katerih bi   trebalo najkrepkejše pod pore! Pri nas je to pač žalosten pojav, da se neti čim dalje tem bolje osebna nasprot nost in mržnja.   Upajmo, da ta grda pega polagoma izgine.  Povsod, kjer se ustanovi narodno, zlasti pevsko društvo, je zanj vsaj spočetka obilo zanimanja.   Morebiti krene tudi pri nas javna sodba na bolje! Ome njeno društvo je še mlado — obstoja samo dve leti — in v svojih nastopih skromno. S pomočjo cenjenih podpornih členov na bavilo si je lep društven harmonij in precej muzikalij, priredilo nekaj pevskih večerov in tuđi sicer delovalo s petjem ob raznih prilikah. Prvo leto štelo je 73 podpornih in 20 izvršujočih, v pretočenem letu 48 podpornih in 20 izvršujočih členov.   Ako se upošteva, da se izvršujoči členi rekrutirajo Is precej razdaljenih si vasij, a vendar z vnemo pohajajo redne pevske vaje, mora se njih veselje in vstrsjnost do petja vsekakor pohvaliti.  Le tako naprej 1  Ako le o. g. podporni členi zvesto pri društvu vztrajajo, pokata as bodi is tako naglo samrfoi — Občni ibor bil Je, akoravno so bili vab
Ijeni vsi č. g. podporni in izvršujoči členi (zadnji domači došli so polnoštevilno) in nekaj gostov, slabo obiskan. V društveni odbor so bili za to leto voljeni gg.: Marolt Frančišek, predsednik in pevovodja; Brus Ljudevit, tajnik; Lončar Ignacij, blagajnik; Osolfn Anton in Zorko Matija, odbornika.
— ski
— Društvo avstrijskih nsrodov. Poslanci, združeni v .Slovanski krščansko-narodni zvezi", so za rečeno društvo, katero ima svoj sedež na Dunaju (IV., Favo-ritenstrasse 27), zložili 59 gld. Oklic za pristop društvu dobe vse kranjske občine v 8 do 10 dneh. Slovenski prevod oklica je preskrbel posl. Povše. Okraja glavarstva bodo društvo moralno kar najkrepkeje podpirala.
— Lev na medvico.   Iz Drage pri Rakeku se nam piše:   Medvico so zasledili lovci pretečeni teden blizu Gotenice v kočevskem okraju. Izhod so ji zagradili in ta znameniti lov naznanili brzojavnim potom knezu Auerspergu,  kateri se ga je takoj drugi dan vdeležil.   Medvica je bila po nje prihodu iz brloga od kneza le obstreljena in je vsled prizadetih ji ran pozneje poginila.   Drugi dan so jo našli ne daleč od brloga in jo odpeljali k logarju W. Eiseltu v Drago.   Ljudje so bili veseli nje smrti, kajti medvedje so jim že večkrat pastirje podili proti Dragi in si privoščili pri živini parkrat pošteno večerjo.
— Nov nemški list za slovanske interese. V Pulju začne dne 10. t. m. izhajati nemški list .Adriatische Post", posvečen slovanskim koristim na jugu naše države. List bode izhajal 10. in 25. dan vsacega meseca. Naročnina znaša celoletno 2 gld
— Občine Smihel-Stopiče je v zadnji seji obč zbora sklenila, darovati za cesarjev spomenik v Ljubljani 50 gld., občina Borovica pa 30 gld
— Celjsko pevsko društvo priredi dne 14. januvarja 1.1. svoj redni občni zbor v prostorih ,Narodne čitalnice". Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor vabi k obilni udeležbi.
— ,,Zveza slovenskih posojilnic" v
Celji je razposlala ravnokar vsem spodnje-štajerskim slovenskim posojilnicam naslednjo okrožnico : Slovensko akademično društvo .Slovenija" na Dunaju se je obrnilo vsled sklepa svojega zadnjega občnega zbora med drugimi tudi na nas s prošnjo, da bi .Zveza" blagovolila posredovati pri slavnih v njej stoječih štajerskih posojilnicah, da sklenejo sledeče: ,,a) štajerskim visokošolcem slovenske narodnosti na dunajskih visokih Šolah, katerih število znaša na leto povprečno 15 oseb, dovoli se v 8vrho njih sprejema v dunajsko dijaško bolniško društvo primerni letni donesek, b) Dovoljeni prispevki pošiljajo se slavni ..Posojilnici v Celji', ki je naprošena nabirati za ad hoc ustanovljeni sklad od vseh slavnih okrajnih zastopov ter slavnih posojilnic na Spodnjem Štajerskem v ta namen dovoljene zneske in od nabrane svote plačevati slovenskim visokošolcem slovenskega Štajerja vstopnino v imenovano bolniško društvo, katero bode vsakokratno število vstopivših dijakov slavni ,.Posojilnici v Celji" poprej naznanilo, c) Dovoli se nadalje že za II. tečaj tekočega Šolskega leta polovica letnega prispevka". V očigled slabemu gmotnemu stanju slovenskega di jaštva, posebno pa onega iz Spodnjega Štajerja, pohajajočega dunajske visoke šole, zlasti vseučilišče, katerim visokošolcem v največ slučajih nikakor ni mogoče pristopiti na lastne stroške prekoristnemu dijaš kemu bolniškemu društvu in z ozirom na mogoče slučaje obolelosti in vsled tega še prekarnejšega položaja med našimi visoko-Solci; nadalje z ozirom na to da plačujeta njih kranjskim in koroškim tovarišem vstopnino v imenovano bolniško društvo slavni deželni odbor kranjski, ozir. društvo Korošcev na Dunaju, priporočamo Vam pred-ležečo prošnjo akademičnega društva „Slovenija", katero je središče dunajskega slovenskega dijaštva, prav toplo in prosimo i mi, da sklenete prispevati za napominani sklad primerni letni donesek, vsaj kakih 5 gld., ter da privoljene prispevke vpošljete nam ali pa posojilnici v Celji. Ob enem pa prosimo, da po svojih močeh podpirate slovensko dljaltvo sploh, bodisi s prispevki raznim dijaškim kuhinjam, bodisi na kak drag način in da se lstotako spominjate ttsših vlsbkololtoeT v Gradcu, kateri so sdruleai v društva „Triglav".
— Za Slovence je vae dobro! Ste-
pischneggov sin „Vilček" je dobil za časa svojega službovanja pri celjskem sodišču .ubožno spričevalo" za svoj«* znanje slovenščine Zaupali so mu namreč neko kaj važno zapuščinsko razrešitev, toda ker slovenščine razumel ni, zavozil je celo zadevo zelo nesrečno. iŠele nek višji funcijonar je prišel slučajno na gorostasne napake ter spravil zavoženo na pravi tir. Kdo bi pa bil drugače nasledke trpel ? Kdo drugi nego slovenske stranke. In takemu človeku, ki je dobil usposobljenost za slovenščino pri nemškem profesorjn, ker mu je s pomočjo slovarja prestavil par nemških stavkov, poverjeno je usodno mesto kazenskega sodnika pri okr. sodišču v Ormožu! Mož pa ne zna niti pismene slovenščine, kaj šele on-dotno ljudsko naročje. Toda za Slovence je vse dobro!
— Občinske volitve v Vojniku. Te dni so se vršile v Vojniku občinske volitve Slovenci so storili, kar so mogli, a sreča jim ni bila prijazna. Nemci in nernškutarji so zmagali v vseh treh volilnih razredih, čeprav samo z neznatno veČino. Vojnik je jedina občina v celem celjskem okraju, ki je še v nasprotniških rokah.
— Matej Premrov. Izpod Nanosa se nam piše: Dne 4. t. m. zjutraj je umrl na Vel   Ubeljskem pod Nanosom eden najod ličnejšib naših korenjakov-značajnikov: občinski  svetovavec  in veliki posestnik gospod Matej Premrov, čegar mnogobrojno sorodstvo obsega ne samo naša Kranjska, marveč tudi  širni  Kras, Trst, Goriška in Istra,  a tudi  še  drugi kraji.   Kdo izmed slov. intnligencije ni poznal pokojnika ali vsaj njega sorodnikov z Vel. Ubeljskega V Malone vse odličnejše rodbine kranjske so v sorodu s to hišo, kjer biva res še stara kranjska poštenost, kranjska imovitost, prijaznost in gostoljubnost, katere v obče čislani zastopnik je bil svoji rodbini in svojemu narodu prerano umrli pokojni gospod Matevž. Rojen 1. 1na Vel. Ubeljskem kot sin pok. Mat. Premrova, ki je dobil za francoske vojske od cesarja Franca I. zlato svet injo, se je po tedanji navadi kakor vsi sinovi boljših Notranjcev šolal v Postojini. Pozneje je obiskoval realko v Gorici, kjer mu je bil med drugimi učitelj pok. Močnik. Že izza mlada določen naslednikom očetu je začel  potem upravljati širno posestvo. Izmed sorodnikov mu je bil po prvi ženitbi svak pokojni Hinko Kavčič, bivši deželni poslanec kranjski. Temu je bil v prvih časih ob volitvah in izvolitvah krepka desna roka. Sploh je bil mož iz prepričanja tako odločen pristaš narodne stranke,  kakor malokdo njegove ali poznejše dobe.  Njegova beseda je  imela tako veljavo  med  bljižnjimi in daljnjimi sosedi,  da si marsikdo ni upal niti misliti, da bo drugače prav nego hoče .Cesarjev ata". Navzlic temu ni bil nikdar brezoziren.  Zaradi tega ga je ljudstvo ob svojem času posadilo na Častne sedeže občinskih oskrbnikov, obč. županov, šol. predsednikov in svetovalcev, na mesto občinskega odbornika, obč svetovalca in župana velike hrenoviške občine. Marsikdo se je zatekal k njemu in njegovi družini po dober svet in dobro podporo — ne zastonj. Z vso silo se je o naših zadnjih deželnozborskih volitvah komaj ubranil ponujani mu kan didaturi deželnozborskega poslanca. In kdo bi bil zadnje čase  tudi sposobnejši? Njegova markantna postava je bila tudi za-zanesljivi znak njegove odločne, a dobre duše. Ubeljskega cesarja ni več! Ob sijajnem pogrebu dne 3. t. m. je žalovala za njim vsa bližnja in daljnja okolica. Obilica vencev, nebrojna udeležba iz vseh slojev je kazala, da je bil žrtva smrti odličen možak, priljubljen odličnjak. Za njim žaluje zapuščena družina in nebroj sorodnikov in znancev, za njim žaluje, in po pravici, tudi širna Podnanoščina. Za vejo se lomi veja z nekdaj čvrstega debla, in novih pogankov, krepkih naslednikov pri nas ni ... ni - . . Tega ne utaji nihče med nami. Dragi Matej! Svetila ti večna luč! Zapuščeno rodbino teši Vsemogočni Bog, nam pa nakloni še mnogo takih mož! — Podnanoščan.
— Prodsja hiše v Ptuju. Dne 9. t m. ob 10. uri predpoldnem bode se v Ptuju po dražbi prodala hiša s pekar tj o na izvrstnem prostoru. Reflektanrje se opo-zarjajo (
— Errsts oorrlgal V podlistku „Proti severu" je popraviti sledeče ti* skovne napake: V predzadnjem (8.) pod* Ltotku v 1. stolpou 1, str. beri širjt vrste
mesto višje; v 3. stolpu: K. Jentsch mesto Fentah; na 2. str. ? 2. stolpcu: Tvn-dall mesto TvnMall, v 3 stnl(>.-n „prirodne" mesto prirode. V zadnjem podftstkfl (30 12) : Prva črka V mesto O, 01 aga u mesto Olagen _
* Kdaj se začne XX. stoletje? O
tem vladajo razni nazori Nekateri mislijo s 1. januvarjern 1900. a drugi s 1. janu-varjem 1901 .Neue Freie Presse" meni, da imajo prav drugi ter da se začne novo, 20. stoletje 1  januvarja 1901.
* Nov Zo!in roman. AngleSki list „DaiIy Chronicle" poroča, da piše Zola zopet nov roman z naslovom „F«Sc on d i t e" (plodovi tost i kateri bo razdeljen na več pripo vestij Kornan bode hrati izhajal tudi v an-. gleškem jeziku. Zola je baje tako skrit, da nedavno niti njegov zagovornik, Labori, dolgo ni mogel izvedeti, kje da prebiva
* Lepa Silvestrova noč. Iz Franko-broda ob Meni poročajo, da so zaprli 31. decembra 1898. leta tristo ljudij, ker so se pretepali, razgrajali itd., v 32ih slučajih je morala sanitetna straža posredovati Nadalje je prodajalec usnja, Karol Reineboth s za strupljenim čajem umoril 13- in petletnega sina ter se potem obesil. Govori se, da je ta strašen čin izvel v blaznosti.
* Rad bi bil usmrčenl .Beogradske Novine* poročajo, da je prišel na ondotno sodišče kmet Aleš Bukovič ter je izročil pisano prošnjo, naj ga — ustrelijo. Na sodišču so ga smatrali za blaznika, toda Bu-kovic je dejal, da je do cela zdrav, a da je tolik revež, da mora umreti počasne smrti, ako ga ne ustrelijo hitro. Bukovičje mislil, da mora sodišče vsakogar ustreliti, kdor za to prosi. Sodniki so nabrali za ubogega kmeta večjo svoto ter mu svetovali, naj s smrtjo še malo počaka, ker dobi že kako službo.
* Čudna ženska. V VViedenu na Dunaju je nedavno umrla vdova policijskega komisarja M. Schuberta, katera je živela 59 let popolnoma osamela. Občevala je le s svojo strežnico, katera jo je pred kratkim našla nezavestno v postelji. Ljudje, kateri so prihiteli k njej, so ji prigovarjali, naj bi si vzela usmiljenko, toda čudakinja je živo pro testo vala, češ, da nima denarja, naj jo le peljejo v bolnico. Strežnica pa je trdila, da ima žena denar, in res so našli v kuhinji na mizi 180 gld. zloženih na več malih kupčkov, vsak kupček je bil pokrit s koščekom papirja. Nadalje so našli za 50O0 gld. vrednostnih papirjev, hranilnično knjižico za večjo svoto, veliko zlatnine in v omari zopet 111 gld. Gospa Schubert je dejala, da ta denar ni njen, marveč ga je kdo navlašč tja položil. Bila je sploh v življenji jako čudna, večerjala ni nikdar, ker se jej je škoda zdelo denarja. Na njeno željo so jo prenesli v bolnico, kjer je dva dni za tem umrla.
Telefonična in brzojavna poročila.
Italijanski protesti.
Gorica 7. januvarja. Včeraj opoldne se je v tukajšnjem gledališči vršil shod, na katerem so govorili državni poslanec Le-nassi, Župan Venuti, deželni poslanec conte Valentin is in odvetnik in državni poslanec Verzegnassi. Shod je sprejel dve resoluciji, s katerima je pro testo val proti napravi dež. šolskega zaloga za Goriško in proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu. Udeležniki so hoteli po shodu demonstrovati pred nadškofovo palačo, kar pa je policija preprečila.
P ulj 7. januvarja. V „Politeama Ci-scutti" je bil včeraj shod, kateri je prote-stoval proti hrvatski gimnaziji v Pazinu. Ogerska kriza.
Dunaj 7. januvarja. Posvetovanje ogerskih ministrov, ki se je pod cesarjevim predsedstvom začelo včeraj in katerega so se razen cesarja udeležili ministerski predsednik baron Banffv, domobranski minister baron Fejervarv, finančni minister Lu-kacs in minister a latere grof Szeche-nyi, se danes, ob 2. uri pop. nadaljujejo. Z ogerske oricijozne strani se zatrjuje, da je neosnovana vest, da gre pri teh posvetovanjih za personalne premembe v ogerski vladi, a vzlic temu se vzdržuje mnenje, da se nanašajo ta posvetovanja aa pogajanja radi kompromisa mej ogersko vladao stranko in mej liberalnimi disidenti. Vest, da sestavi baron Fejervsrl novo ministarstvo, je neosnovana, ker jo on sam ta predlog i vso odločnostjo odklonu.
Nov« sarze v mornarici.
Dunaj 7 januvarja. Vojno tninister-stvo predloži v prihodnjem zasedanju načrt, s katerim se v mornarici ustanovita «lv>-novi Sarži. ki bodetii BiiHnl m-["čredno mej častnike in podčastnike Prva katego-zija bo imola plače 780 do 90O gld. Proti mladočeski "politiki.
Praga 7 januvarja. Shod rVških agrarcev, ki se je vršil včeraj, sc je i/.rekel proti oportunistički jolitiki mlado«'«-škili strank in je zahteval, naj glasujejo češki poslanci proti nagodbi.
Carine na železo
Praga 7. januvarja. Vsled vladne akcije glede carin je znani finančni špekulant Wi 11 g e n s tt in izstopil i/, vseh upravnih svetov montanističnih družb, katerih člen je bil.
Velika defravdacija.
Lvov 7 januvarja. Davčni uradnik M. Zuknik je pofiSVSri) 40.000 gld. in ž njimi pobegnil.
Turčija in Vatikan.
Rim 7 januvarja. Turški sultan je povabil papeža, naj imenuje svojega zastopnika v Carigradu. Sultan se hoče s tem iz* nebiti protektorata Francije nad katoličani v Turčiji.
Obsojen vojskovodja.
Madrid 7 januvarja. Vojno sodišče je generala Senmartina, ki je otok Por-toriko izročil Amerikancem, obsodilo na dosmrtno ječo Obsojenega generala so prepeljali v Zento.
Snežf.
i Italijanski spisal Enric" Castelnuovo, poslovenil H. R.) (Dalje.)
Vražji sneg! Sedaj je jelo zopet prav gosto snežiti. Signor Odoardo že misli, da mu ne bode možno obiskati danes signore Eveline. Seveda do tja je sicer le par korakov, a v tem vremenu je vendar le neprijetno. Pa kdo ve — morebiti se kmalu zvedri. Saj je jedva dvanajst ura!
Doreta se je tedaj domislila nekaj pametnega.
„Papa, stari mami na zadnje pismo še nismo odgovorili, storiti hočem to".
Pri teh besedah je Doreta že sedla za pisalno mizo očeta v velik naslonjač Dve blazini si je morala podložiti, da ni bila premajhna, njene nožice pa so zvonile po zraku; držalo je vzdignila visoko, očesci sta gledali na polo črtanega papirja, na katerem so bile dosedaj zapisane samo dve besedi:
.Preljuba babica!"
Signor Odardo je slonel ob peči in smehljaje opazoval svoje nedolžno dote.
Končno je našla začetek. Pomočila je pero v črnilo, položila ročico na papir, grbančila čelo ter naredila usta v majhno šobo.
Ćez par minut je vzdignila glavo in rekla: „Kaj naj odgovorim stari mami? Povabila naju je, naj bi prišla za par tednov k nji".
.Piši, da je sedaj nemogoče. Morebiti pomladi".
.Pojdeš li ti tudi?"
.Da", odgovoril je signor Odoardo mehanično. — —
nGotova sem!" je zaklicala Doreta končno veselo. Ali takoj na to zavpila pol žalostno, pol bolestno, pol jezno.
.Kaj je?"
.Madež!"
.Pokaži' . . . Kaj pa delaš norček? Sedaj moraš na novo pričeti!"
Doreta je polizala z jezikom črnilo raz papir ter vse pomazala.
„Sedaj mi ne preostaje drugega, kakor da vse prepišem."
„Ne mudi se. Jutri je še dosti zgodaj, daj meni! No, pismo ni slabo. Par črk pre* malo in par preveč. Če to združimo, potem je dobro. — Dobro, dobro, Doreta!"
Doreta je lahko počivala na svojih lovorjevih vencih.
Sedaj pa se odloči Doreta igrati se s punčiko Nini. Obleče jo v prazno oblačilce in pelje na poset k mucku Melaniju. Ta je dremal napol rnežeč ter se ni tega obiska nikakor razveselil. Postavil se je na noge, sazdebal, skrivil svoj gibčni hrbet v veliko grbo« potem pa obrnil obiskalki svojo sadnjo stran ter zopet legel.
(Dalje prih.)
Darila.
Uredništvu na Sega lista aa poslali; Za   družbo  sv.   Cirila  in Metoda:  G St
laai Filipi!, odvetnik v Celji 20 K  — Blavao
bralno Jru5tv«"» v Trebnjem H K 90 vin . nabrai.o v gostilni „Pri Pepci". — Veaola družba v (Irn-l'T- m. vi p. stilni povodom go«1u prijazne gospodine Genov efe H K .Kluka" v Krškem :5 K 'jo vin. strfcil za hivSkega zajca v dru JI i n-krokarjev" brežkih in Krških. — G. A. Drmelj v BoStaarjtt(Tfarhaa) 10K,    G .1 Sveto«- vLjubljani
2 K, nabral v gostilni pri Blagaja Skopaj r>2 K 10 vin. - Živeli r".|. .ljnbni ilarovalri in njib nasledniki'
Za Prešernov spomenik: G Šubie Milan v Piulgradu (Istra) 6 K 80 vin. nabral v veseli družbi mej Slovenci in Hrvati v gostilni pri ,.Z<>-tlarjii"; tbirovali BO: gp BaSa, Kalokira in oobM vsak pO l K. Paze SO vin : Karti, Klm.ščVk, Stani«''. Tinn\ Yific\ vsak po 40 vin G. Anton PrSina, v St .liirju pri Kranju. 2 K ;W vin., katere je nabrala gospa Prši na pri šaljivi ipri 0 Ad Ros in a v OrDOŠJ 8 K SO vin., pttoiioa v s.'di igralcev pri „Solneu". — G. Fr. Papler, nadučitelj v Borovnici 4 K, novoletno daril" vesele družbe pevcev kot dohodek igre „bimif', dal e 5 K. katere je ilar«>val p. Ž-k na 8HvestroV ve«?er kot dobiček pri igri. — Anton Kos, sodni sv«'tnik v PoSagl 2 K. - Družbica pri „Zlati Kaplji" 2 K. Skupaj 87 K 48 vin. — Živeli rodoljubni darcvalci in njih posneim.-valci!
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Fusestva vlož. Stev. 85, 8884)6 in 88886 kat. «>bč. Črnomelj, cenjena 4898 gld., 400 gl«l., 1850 gld , 100 gld. in 450 gld . dne 14 januvarja v Črnomlju.
Zemljišče vlož 5tev. 888 kat. obe. Metlika, cenjeno 400 gld. dne 10. januvarja v Metliki.
Zemljišče vlož .štev. 14, kat. obč. Velesovo, cenjeno 166 gld., dne 20 januvarja v Kranji
Meteorolog čno poroč lo.
Visina nad morjem 3' G'2 m
	Čas o pa zovarja	Stanje barometra v mm.	*.* a * *> —	Vet ovi	N«bo
5.	y. zvečer	7436	8 r>	•1. srdi	jasno
6.  ".z u t raj .    2. popol.		744*0 Tli! 4	—70 06	si zahjah al. jjv^.H	mepta jasno
ti	H. zvečer	7435	4 2	il svzh	jitsno
„.	7. zjutraj 'i [Opi.l.	7436 741 9	23 11	sr sznh si jjvzli	oblafino j,iino
Srednja temoc-ratura Četrtka —17\ normale —27°. — Srednja temperatura petka —8*4*, normale — 2-70.
IDuiziajslza. "bciza
dn«i 7. januvarija 1899.
Sk upni državni dolg v notab . Skopni dri*vui dolg v srebro . Avstrijska zlata renta . . , Avstrijska kronska rent« 4*/, Ogerska zlata renta 4°/0 .... Ogemka kronska renta 4 , . . Avstro-Ogerake bančne delnice . .
Kreditne delnice .......
London visi a........
Nemški drž bankovci i« 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. rek ni........
Zahvala.
101 gld	40	kr
101 .	35	
120 ,	45	n
101 ,	80	n
12<J ■	15	
97 .	95	*
941 „	—	
360 .	25	
120 ,	45'	t »
68 ,	97	n
H „	78	n
9 n	f.4>	1 n
44 „	35	_
5 ■	70	
t
Najglohokeje užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloatno vest, da je 1. t. m. ob */45 uri zjutraj v Gospodu zaspal nas pre-ljubljem oče, gospod
Matej Premrov
posestnik i. t. d.
na Vel. Ubeljskem, prejemši svetotajstva za umirajoče, nenadejane, nagle smrti za mrtvoudom.
blagega pokojnika priporočamo v molitev In blag spomin.
Na Vel. Ubeljskem, 1. januvarja 1899.
Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Vaem premnogim znancem, prijateljem in sorodnikom, zlasti preć. duhov* čcim iz Hrenovic gg. J. Koulorju in J. l'elcu, preć. gobp. župniku lg. OKurnu iz ttenošec, g. a. /joidarSicu s- itazurtega, gg. šolbKuna vodituijema z Vel. Ubuij-HkOga m itazdrtuga O. Grussmunnu 111 J. Trualu, Vbeui gg. darovalcem vencev, zlasii gg. A. Zilku 111 Iv Zitku iz Trata, ulav. oL/cinukemu odboru llrcnovibkeiJiu, ulav. ceatnamu odboru bemjže&kuuju.alav. gasilnemu društvu iz hrusevja-Siavinj, gg. pevcem razdrskiui in uploii vsem, ki so nas tolažili v urah neiiaUouiCblijivt) izgube kakor tudi ob pogrebu one 3. t. m., ko urno izročili materi zemlji našega preljuoega očeta brata in svaR.a, goupoua
Mateja Premrov-a
izrekuuio nujrćnejso zahvalo, liog plati I Na Vel. Ubeljukem, 3. januvarja lb99.
Vrn on'm. ki so mi o priliki nagle smrti mojega  preljubi eneg ■, neposabneica
ni'fta gotpcida
Ivana Šubica
p odo barja in slikarja v Škof ji Loki
na ta ali oni 11 a."-in izrazili so^a'j« in so-Salje in vsem onim, ki so dražega pokojnik* v tako m'ngnbrojnem številu na dan »v. Silvestra Hpn-mdi k zadnjemu počitka, i/.rek un tem p tom v svoj ■» m t imenu svoje rtdb ne nnjhrAnejso in na,toplejši sahvalo.
V  Ljubljani, 7. januarja 1*88,
("«< Ivan Šubic.
Teško prebavljenje
v želodcu, dyspepsije, pomanjkanje 1
do jedij, zgago itd. dalje
katari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom (36—1)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Spe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
(5Tubci* i c\-vrelec
Najbolja učinkujoča iolezo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh jiroda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah.
hi:\hih niTJo\i. »isiiaj.
mm
priporočena po zdravniških avtoritetah Najboljša otroška redilna moka. Najboljša primes k mleku. 1*884-80) Najboliis dijetet eno sredstvo sa na želodčnem čreveau bolne otroke.
JBV  DoKI«a a«   tkainab  <a tlrotrerljah v • fcnljah po 45 br   lia 1 Kld.
B.TCP'-lrrf-    Tub ik Dift. Sihniilld      -wwrt -___
B^sacn- -   a*iirri/r   »Ic-n Hamburg  Hi HUrCKt V1..i->;tumpergl416. Zaloga ia LJubljano: Lekarna C*. Flreeil.
,NEW-Y0RK'
družba za zavarovanje žvljenja
Najstarejša majnarodna družba za zavarovanje življenja na svatu.
Ustanovljena 1. 1845.       V Avstriji od 1. 1876
Številke ii bilance /.a I. 1807 predložene c kr. 111 inist. notranjih zadev: Premoženje dne 31. decembra 1897:
9fMl milijonov kron.
Prebitek dne 31. decembra 1807:
164 ml 11 j trnov kron.
Dohodki na premijah, obrestih in najemninah v letu lhi/7:
»O« mil i j 0110 v kron.
Novo izdane vplačane police v letu 1897:
6"»** mi i j ono v kron.
Zavarovalnine fine .'51. decembra 1H98:
4'|3 milijard kron.
Družba „NEW-YQRK" založi popolno pokritno glavnico za v Avstriji obstoječa zavarovanja v pupilaričnih vrednostih pri c. k. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo
("glavno zastopstvo)
za Avstrijo: DUNAJ I., Graben 8
■006—2)      (v družbinski hiši).
Lekarna
V nekem provincijalnem mestu na Moravskem, kjer so ljudske in srednje Sole, okr. sodišče in okr. glavarstvo, bogata industrija itd. z trajnim letnim prometom 10000 gld. čiato recepturno podjetje, z lepim vrtom sc zaradi rodbinskih razmer takoj proda, a le kakemu Slovanu. Treba je 55 «x> gld, v gotovini Posredovalci so izključeni. — Ponudbe pod oSeltene Oelsgenhslt" na Anonosn-Exps-tdllon M. Dukss Nsohf. VVJsn l/l. m
Usojam si p n. cdj« nnrVe a*aat| n mojo oblastveno dovoljeno
razprodajo
garantirano pristna
.ž i m &
deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za IO—30 kr. pri kilogramu znižal.
Razločiti je treha tako garantirano pristno zimo od one nepristne s librizom namešane, ki je kvalitativno z« 50«/, slabeja in ki se v zulnjem času čim dalje v večji mnoiini v kupčiji pojavlja.
Istotako znižal sem ceno pri
MOrin d' Afrique" (morski travi)
Od H na 7 kr. kilogram  Na debelo še ceneje!
M. Pakič.
N. B. Kupujem vsako množino konjskih in govejih repov po najvišjih cenah, katere pttstlm potem sčistiii in v žimo spresti. (46)
Odstopi se cvetočo
odvetniško pisarno
na sedežu velikega, Čisto slovenskega okrajnega glavarstva
1'onudbc suh ..Odvetniška pisarna" na
upravništvu „$L. Naroda". (41—1)
stanovanje
s Štirimi sohami »li pa tt tr»mi prostornimi Sobami z vno pritikltao ai% fnliof nl| an tebi II v araM   t»-rmln.    Prednost imajo
Mthivivn!)i;t v /.i.š.iinni pritličju ali v prvem nadnlropju (2033- 3)
PonnrJhe ra up-avn fltvo »^luv. Naredi*.
manufakturist, išče službe v Ljubljani sli na deželi.
Ponudbe pod st. 123 posts restante
v Ljubljani.___(^
Išče ss
prodajalka
za takoj. Zahteva se memŠki in slovenski jezik, izvrstno računanje in lepo pisavo. Oferte v obojih jezikih in z izpričevali naj se pošljejo v o. kr. glavno salogo tobaka v Ljubljani. (o2)
Kongresni trg št. 14.
V soboto 7. in v nedeljo 8. januvarja: m
Rusija in Amerika.
1F If lf 11 TT M'Sam' mm C
Proda se
mlinsko in hišno poslopje. Nad hišo sta dve sobi v prav dobrem stanu, poleg mlina je žaga, hlev, pod, kozole s kamnjem krit ter 2 njivi, gozd in 2 travnika.
(£ST Cena 5600 gld. -g£jQ Anton Kornič    (4° l)
mlinar, Vir štev. 7
Nobeno sredstvo zoper ksielj ne a presega. A
Kaiserjevih I prsnih bonbonov. I
OOfiO   aotarako  eovtrjanih iprifiaval do* I twww   kaaujaaotavaiapca prlkaSljB), I hal pave *Sl, k»i»rM, aataiiaaajai.
SBS Gaaa mvojAka 10 kr, in 20 k r. Bal H
V I.|ublJ»nl m d- b.t»jo v lekaral „pri I
ilaviaM ..riu«- pri MeiMn moitu in pri U. pl. I
Trnfceeazja. (1650-10) I
SX2Z
Slovanski Svet" 1   >r wl,li*'m- MifM I
r r I uirAil    ara    1'ii'f llikivu    n/til <i
ki >/h«ja M Dunaju po dvakrat na m*s< IG velikih stran* b, nastopa aedaj svoj« XII. I«-to. Lat dokazu,« potr*bo : 1. uvedenja uacijonalsa avtonomij« n f i« avstro ogereke izrode; valtd tega zahteva < detranj^nje dava lizma in iavraenj« češkega, hrvaškega in drugih državnih prav An le   po uvedeni nacijonalni avtonomij«;  2.  kulturnih vesij, katera na ha j:,jo Slovani v cirikuutodijaki cerkvi, v rab ljenja cirilice sa lit* ratu r na  jesike, v oboe ak>van-k«m literatarnam jaaika in v vsakovraUr narodni umetnosti.   Politifika in aktnvalna vpraaaDja presoja a atalieča obcealovanaiib in-teraaov. Obvešča čitatelje o dogodkih in knl turnih delih, vršacih as med  Slovani  in o odnceejih s Slovani. L 1899. bod* razpravljal tudi aacela socijalnih in socijalnogoapodarskib, dandanes važnih vpraflauj.
..Slovanski svet"
stoji na leto 5 gld.,  za četrt leta 125 gld.; aa nćiteljatvo in  dijuatvo pa na leto 4 m sa četrt 1. 1 gld. Naročnina se pošilja
upravništvu ,,Slov. Sveta" na Dunaji
IX. Eisengasse 13. (»048-3)
Išče se
najbolji izvor za nakupovanje kava, 6aja, roma in ksnjakal
Nepotrebno iskati! (21-5)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago nepoaredno ii prekmorskih detel ter prodajata
1 kilo fine kave (Santoa 1'nme  po .   .   . gld. 1—
1 steklenica pristnega Jamaika rama   .   . „ O'£»0
1 deka pristnega Pacco Souchoog caja  ■   . „  0 05
1 polica prava angleške carske melanže 0 50
1 steklenica pristuega finega konjaka   .   . „ 1*40 ■ar- Brea tekmsoal 'fjaaj
1819-3
pl. Kobbeja podganji kruh J
O i       pripravljen za porabo. ItM
Brez nevarnosti za ljudi, domače živali in perutnino! Gotovo sredstvo za uničevanje podgan in miSi. — V zavojih po 50 kr. in 90 kr. se dobiva v trgovini KUssel in Končan v Novam mestu.
Slavnemu občinstvu, po- ♦ sebno gospodom gostilničar- z jem priporoča podpisanec e svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode ia mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensiiure), koja je priznana kot najokusnejSa in najzdravejfia. (43—1) Vse odjemalce v naprej zagotovijajoč vaikdar točne iu vestne postrežbo, prosim aa ubila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem
Gašper Bolte, izdelovalec
sodovice, Rimska cetta it. 10. #i »eeeaeeeeeeeeaeeeeaaeeeeaeeeeeee
ctfotaadsho-ameriška črta.
Paniki voiije pe I krat še Škrat aa tadm
Iz Rotterdama v New-York.
Pisarna za kajsle: l>iimij, 1^ Kolovrratrlna; •.
riisrs* u nvdkrev: DuniJ, I V., W ivrlnjerg. 7 A.
I. kajnta:
Od 1. aprila do 81. oktobra . . mark «90—400* .   1. novembra do 31. marca .    „    230—120
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 900
,   16. oktolra do 31. julija........ 190
*) Po legi Is velikosti kajute in po hitrosti in ele ganoi parnika. (3
Izvod h voznega reda
velja no od daš 1. oktobra 1398 leta.
Odhod la LJubljana juž. kol. Proga des TrblS. Ob 12 uri B an. \ >> noči osobni vlak v Trbiž, H<l|rtk, Celovec, Fraazenafeste, Ljubno; >'•/. beLtlia Aan.ii-, rinlno^rad, če/. Kl^in K ■ Mirijo v Štejv, v Line, nii li.m.j v i h Aiiihteitcit. — (Jl> 7. uri ■• iu sjutraj osobni vl«k v Trb:ž. rSalSBal, lieljak, C lovec. 1'rnn-■eiibti to Ljubu j, Duiinj, (■< i SeUtbal v Solun^rud ; ti/. Anibtette. na I)..i.hj ~ Oh II. uri 90 m. dopoldne OHobm vlak v Trbiž, 1'outubel, Beljak, Celovec, Ljubno,
Se IXtb.il,   Ji u UJ < It  4. Uri 2  m    l j' j j. r. 111. i m- Obublll
vbk v Trbiž, IJ-I ak, Celovec, Ljubno; čez Hel/th.il v Soliiu^rtid, LanaVO »tem, /ell ob tezeru, limrnosr, Krega..c Curli. Gen<:vi>, Pariz, č«*z K<o.u Ke ifltM v BteVr, Line, Ludcji vire, Plzenj Mafiji aa vare, Heb, li.iiri.ve vare, Karlove v.tie, l'r>» Maska, Ilunaj via aantsttea, - Proga v Novo mesto ln v Koesvjs. Moruni vlaki: Ob u un 1"> m. zjutraj, ob Iz. uri •' m. p'[toluinc, ob ti uri m) m zvečer. — Prlbod v LJubljano j k. ?ios» la Trblia. 01 6. uri 4o. iu. /j nI raj o>>< bni vl.<k z Dunaja vis Aui-hii it-ii iz LipBk«j;M, Hia.i Piar.rovih varov, Karlovih vbiov, !(• b i M. 11 it. iii varov, l'i/njH, Bedajevic, 8oiuo
gradu, Liura, Htejra, Anvieg, L.ul.i.a Cslovaa, Bell, k a, l''r»iuen»b'bte. Ob II. uri i7. m. doporadna obobni vlak z Lm.a via Amatetf B, KarluviU varov lb ba, Marijinih vinov, 1'uhjh Budejevir, Bolaograda. Lmca. bt> yra, Parua. Oet.evp, Cniina, Bre^cuca, Ino-DioHta, Zeha ob jezeru, Leud Gaiiteina, Ljubua, < lovca, I.nii a, PoBtaMa. — Ob 4. uri iil m. jiopuludue Obobm vl.it z Liunaja, Ljubua, Baltthala, Beljaka, Ca«
lovca, Praaaaosfsata, Pontabla. — Ob y. un 6 m. e
(■ i om bul vlak z Dunaja, L;ubnu, Jieljaka, Celovca, PontahU. - Proga Is Novega mesta ln K j-Cevja Miiaiii vi..ki Ob « un IV m. zjutraj, ob 1 un aZ m iiouoludiie in < b >1. uri 3.0 m zveCer. Odhod la LJubljaue d. k v Kamnik. Ob 7 un "Z-i uj ajjutraji ob t. uri D m. popoludue, cib 6. uri 50 m. — Prihod v LJubljano d k. ia Kamnika. Oo *). uri 00 m. /jut:aj, ub 11. ti m. dopuludue, cb o. uri 10 iu. ( lj
Avtonibticni
rilci za množine.
Za podgana gld 2—, za miši gld. 1*80. Love brez uaozoratva po 40 v jedni noći, ne pu&fujo noben« nećiktobti in be postavljajo zopet sami. Povsod najboljši \spthi. 1'ufiilja te pruti povzt-tju. >1. JEnaltlli Dunaj II., Taboratraaa« 11 B (lUlo- 6
IzmeJ
čevljev iz gumija
so prlm: no najbolja     (1590—17j
pristno ruski Peterburški t ces. ruskim orlom In
pristno angleški United States Ruber & Comp.
n
Glavna zaloga
J.S. BEHEDIKT v Ljnftljaiii.
^B$*i(SBi!y^
g     !Pozor! K
g Restavracija L. Fantini t
*| Ljubljana R M   Gradišče štev. 2. p
PrinoroCam najbolje svoja direktno ns-roCena izvirna Južna vina v nastopnih Hf. prisnano izbornih markah:
Malaga ... Madefra ...
1 Port-iino (rudefie, belo)
3 turlmii Cbrlati . J! Maršala ...
^Shenj. . . .
Vda de Adolfo R ttwagen Malaga.
(1932—4'
Oatnboa Hermanos, Jarei de la Frontera
Brady-)evo
kapljice
^,^za želodec
(prej MarijaueijSks kapljice za želodec)
prirejen- v bUarnl ,,|»rJ <» i«r-» U..... Ur>al|u*
Karla Srady-Ja» na lluanjn  I.,  ai. i* k murki I
nh^r l-kiii«"i.« n p.ii iitlo s<Ir«*llo4 Ui i ahijH In nkrr|irii|r>  /«'lo«l*r, |e j.r«
limit    muli im »plt.li   pri    f t- l"«l i •» i li
•»•• • i-1 nah.
€'«'■•» *t«»kl4'iiic*l . • 141 iiiMi«. II v<ijii» Mt«-k leiiica . 7 O nosc*.
Ubojam   Mft   o|i<i 'arj.itl   Se   jul^ukiat,   <l:i :.(■ tir>jH kaj-lj --/.i 1 ' <■<• i   i   i' j' 'iiareJHjo Pas
aaj *° lovoj i»ri kmpvvaa^a aa gore njo vsratvano
I Banko m p<»|>pii>iiiii G. Brady iu aaj se zavrne vse krit i.e|iristne, ako minajo le znamke i" p..«lj.i«* O. Brady.
Kapljice za želodec <•.'.';.•
{|i'i-l virtrtjai«-ij^tiluaatljjsae am *«•!«» !»•«•>
so shranjene v rudnih n-inubanih šk;itljah iu imajo podobo sv. afaStri li.^c Karijacaljake kot varstveno inarako). Pod to znarnuo mora biti
poalpla 0%^i.xi.'-j> Ijtli so navedeni.
h*» prfjftoa »i* #,.«,i«»ii<T se pristna dol (Vajo t 1080— H)      v m Ji   I« ^ n rn nit.
Sedaj ol) novem letu je ćas za to f
„Ljubljanski Zvon"
vseh 17 letnikov flfl 0 97\ skupaj • li pommeznn oano na  prodaj   —  Pogftduje 1». aloaad-a
trgo.in.i s papirjem 'n knji^ ivzrn a v L ubijani.
Za kadilce cigaret in iz pipe.
Najboljše ia najbolj jyL    zidavo kadenje
je brez dvoma ono >
„MOifllflOu -om
Pristno le z otročjo glava kot varstveno znamko
Mali zavojček 7. adostuje, da se 5 do '» zavojčkov tobaka naredi okusnih, prijet io dubtečib   in zdravju ugodnih.
ji"iini iid«l*rat«lj
Tt Mčrath,
Gradec drogerija
,pn bobru". IN.'i iuiii>r,   drogerija v I. Miljam. 11 »i7f>-11
Majhen  za. oj'ek 10 kr.  velik  BO kr., 12 malib ali 4 veliki aaiOJi franko s povzetjem 1 gld  28 kr
Glavna   zaloga: I-
Št.|44.444.
Prodaja stavišč.
(16—81
Mestna občina ljubljanska proda svoj na dve stavili razdeljen prostor, na katerem je poprej stala hiša št. 65 ob Sv. Petra cesti v Ljubljani, in sicer obe stavišči skupaj ali pa vsako posebej.
Kupne ponudbe sprejema ilo kon«?n J a ti u var j m IfcOO podpisani magistrat, kateri pove v navadnib uradnih urah tudi kupne pogoje.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 23. decembra 1898.
IV. 863 'M 16.
azirlas.
(39-
Na predlog c. kr. finančne prokurature v Ljubljani kol zastopnice druge kaplanske prebende, ki se ima ustanoviti v župniji v Boh. Srednji vasi, dovolila se je
prostovoljna dražba zemljišča vlož. št. (M kat. obč. Studor
po parcelah ter se je določila na
17. januarja 1899 ob 10. uri dopoldne
v Stud oru St 39.
Pri zemljišči zavarovanim upnikom pridrži se zastavna pravica ne glede na kupnino.
Posamezne parcele izklioalo se bodo za cenilno vrednost določeno v inventurnim zapisniku de pr. 1.'J. januarju 1897 ad št. H61.
C. kr. finančna prokuratura v Ljubljani, kot zastopnica lastnice, ima pravico prodajo glede vseh ali le posameznih parcel preklicati tekom 14 dnij po prodaji.
Dražbeni pogoji in zemljišča zadevajoče listine posebno tudi inventurni zapisnik za morejo se mej uradnimi urami vpogledati pri temu sodišču.
C. kr. okr. sodnija v Radovljici, odd. I.
dne 8. januarja 18W>.
RESTAVRACIJAMA
;*t>»VsaiI.M
Si. općinstvu uljudna naznanjam, da Imde.ra točil od četrtka dne 22. decembra na
originalno plzensko pivo
iz zadružne pivovarne t Fizau
t Ritimtiji „
khkor v moji
kavarni y »Filipovem dvorcu"
ter zagotavljam najboljšo in nnjtofnejfin postrežbo. Ker je pivo obfeznann najbolje,   upam  prijavnega obiska ter ostajam, pripoi-očnjoC  se z odličnim spoftovanjem
o*™ o) Ivan lOTajri?.
l^O^VdsA*
laoiaj laaoiaoiaot
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta 1848.
Ljubljana, Frančiškanske ui ce 4.
1'leekaraka mnJHtra o. kr. drž. in v. kr. pri v. 2 južan1 ceh'aaalce.
Slikarja napisov.
StavbiiisUa in puhištvcua pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno ia na dohulo.
Vslika libirka dr. 8ohotnfsld-orih
tatfr r tubah sa akad. slikajo.
^a Zaloga
vsakovrutt.ih doploav aa plsakarj«, alt* aarja 1» sldarja, *tadllnaa;a asaslla aa kraBtova poda, karbollasja Itd.
Poatbno pripoioeafa al. obAinstiu uajnovejie, najbolji« in naprecenijito srtdstvo ta likanja
•etnih tal pod imenom „Baptdol1'. Priporoeava sa tndi al. občinstva aa vsa v na-
{ino stroko »psdajoes dslo ? mi itn in na derali iot ptisBaao nslno in fino po najnisjih cenah.
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja
•m/ i r-----j
11   sir Alojzij Perschćs
3    Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Mm Mehanik
Ivsn Škorl Opekarska cesta s*1.18
Šivalni stroji po najnižjih cenah. II ti U I«- m v to stroko soa d.ijiM',1  popravila lavrlujs d* bro I n oano. 2
i nanju naročili s* Mm Etfliljljs.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval 2
Uetnega isdelka sa dame, gospodo in otroke
je vodno na iaburo. Vsakerlna naroflila lavrlujejo ie točno in po niski oeni, Vae more te shranjujejo ln sm-BOBtncnujejo. Pri innanjih ua*«i/-ilih bk^oviili naj ss vaoreo vpoahai.
Ivvtvfvvvvfvff«
4ja. aa JkdsvdiasalBkJBk^aia. Aaia.dBvJk. ^a ^la
1      JOSIP REICH t
4 likanje sukna, barvarija in j, i kemična spiralnica ► j  Poljanski nasip - Ozko ulici it. 4
Jas  priporoča aa  vsa v to troko upadujoca (6 8 dela. 2 .
Fostrstba todaa. — Oena ataka. r
v w w v vw vv v v v v v
r
Kožuhovino
kakor:
čepice^ mufe
i. t. d. priporoča po najnižjih cenah
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu. &
72
C+U
JN
100
t dc 300 goldinarjev na mesec
1 hko zaslužijo osobe vsacega stann e vsek Ur* jih gotovo in pošteno brez kapitala in rteika s prodajo zakonito d>">\oljenih dr žavnit papirjev m srerk. — Ponudbe ra ! I.u«lwig OMlrrrelfher.   » IV'iiIm -h«" *»*■«•
M.  Ku«U|m »i |8tB
Vožie A\ A £ r tovorni karte   r      r. lisa
ID - v
A       e ri 1*l o«
Krn'   belgijski poštni paiuik
Red Stai Lmie iz iitraiei Mnn«l i Novi Jork in Fiiadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje rad. voljno       (81« 14)
Red Star Lsinie
Dunaj   IV.,   VViednergurtel   štev. 20
ali pa
Julij Popper
Bahnstrasse 8., Inomost.
Vzprejme se
trgovski pomočnik
nskemu in nomSlriimi ji likil popolnoma vešč", v {.'alanterijski in drubninski stroki dobro vajen.
Oznanila naj se pošljejo upravniStvu ..Slov. Naroda" pod znamk.) „J. K.H. (29—2) (Služba se nastopi lahko takoj.
Odlikovan na razstavah: Velike Mežirice, llule&ov, Proštejev, Prerovo, Tisnov, Humpolc.
Potrebna in koristna darila za j
I_vsako priliko!__;
Ćelkt krščanski specijalni savod sa platao I
N » o|l k m> n 11 m !
Viljem V. Vejinaii!
izdelovalec platnenega, pavolnatega in da- '■ mastnega bla^a
v Prost ejoveni na Mora«i
priporoea lnatne Iknlne la«l>lke ssa roko po zmerrrh i-enali i a najbo jši kakovosti   it'ln platneno .l.'iimrc i n b«*l«>iio
plHtno vseh širokosti in tjuostt, platao im |>l lilr ilo _' 1 cm. ilMiiiHNte gradle. namizne prte in blago, obrisali*, servijete, bele .n barvane za S, P2 in 24 oseb, otirn.ee. i platnen in pavo'nat kanef.>s. tobca, bele in barvane, platnene pavolnate in svilnate, inlet >n angm za sinke, okstord, krizet. ; «»l»l«*o«ii pi-iatul li'flr m ioliko :>Im.-.;<» in ilsviiki' oblrke. plHtna: p.i "Inata, ruska, /a žimnice. slanini .e. z store itd, trilhe, sifon, ftoridss, kreton, pike, barbent, sat.n. brilantin itd., itd.
Ujod.ia darila ~2£3J
y in potrebe za gospodinjstvo.
l.a^t nt i   <t <<t «* i<
Trgovcem se bla^o ne pošilja. Kot ntmkui >ijnk in mtmoizdelocalec lahko najhnlj? in).-t>fii)n. Vzorci i.   seniki na zahtevanje.
Poseben oddelek /a razpošiljanje y. pnil osebnim vodstvom. ~
Opreme za neveste od BO gld. do 2000 gld so vedno v zalogi.
,The Gresham'
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avatrijo: Filijala za Ogersko:
L, Giselastrasse 11 Pešta, Franz-Josefspl.5,6
v hiši društva.
v hiši društva.
Društvena aktiva dne 81. decembra 1" 97.................kron 159,947.5 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 81, decembra 1-9*......... „      2*,>i23 3 5 —
Itej letom   B97 je drnitVO izpostavilo 74bS polic z glavnico.......... „      *7,'i i 1..J5 i' —
1'i'ispekte in tarif««, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce z«predloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti Narodnemu domu
pri 0-^Id.ozi"cl ZesclaJsro-tui. (1771- b
Konceaijouiran po vis. c. kr. mitiisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1891, St. 5373.
Severno-nemSki Llovd
v Bremenu.
Bremen-Sev. Amerika. V Newyork.
■
Brtcp&rnlike vožnjo v Newyork
Iz Bremena ob torkih in sob t h
I .utbamptona evtl, Cher h-urga ob sredah in nedelji Ceno ve 07.irr.ma Ne -po
Gibraltar
Škrat mmefin1
er- r
ah Ua
Bren.«:n - Avstralija. V Ade i si do
Bđol bo tirne, I li—B) Sydney
Bremen - Iztočna Azija V Kino.
V
Japan.
Bremen - Juž. Amerika.
V Montevldeo.
V Boenos Atres.
Baltlnaore.
Prekomorska . .r.?. v Newyork
♦j—7 dni).
I
I Najbolj da in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvard Tavčar.
rt
•IM t
O) 4 1»
> rt
co
C
■o o
Za bolehne na plučah, v vratu in goltancu in na-dušljive ljudi.
Kd'ir sa ho»*e za vseb-j snebiti pljninih ia gel-tančnih i« toliko trdovratnih bolesmj. potem tadnhe, t« je la tako ssstarela in navidezno neozdravljiva, naj pij« A. WoinTBky-je)T Aaj aaper kremiaaa pljnfine la vratne belessd Na tiso«« aahvalnic /.;ij .mi'ire veliko sdravilno mo* omenjenega caja. Zavoj stane 75 kr. Knjižice sastonj. Pristen samo pri A WolnVky-Ja ▼ Bsralta«, N. 37. (I9S8-3)
Mt»rs)reno>aailrsine
St. Peterburške galoše
Trikotna
h znamka
a« um pruU»| v va«k bul|*lk Srauvlisak. Le
..ptrlatM«** ce je na podplata  nastopns  zu inka :
S a
w-
\
i
za«« m
komptoirist
smožen popolnoma slovenske in nemške koren
Eondence, kateri more polotiti kavcije 400 gld lulba stalna, plača po dogovora.
Dasrarlsa Rasraelk
(34—2) fotograf v LJubljani.
$*•*$****»•$ a*!
♦S      Bthtev"?rkarjili eeet.
• «»«««««« # S
Pozor!
Peksa Vencel
v Hrenovih ulicah fttev 16 izvrfiuje vsakovratne
eseraeije asktev {■ ksrjik eden.
* •
Naznanilo.
Podpisana nsojam se stavnemu občinstvu naznaniti, Ua vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade z dne 8. decembra 1898, St. 16.790, sprejemam v svojem stanovanji
! Preoaib ulicah m. i
noseče in porodnico.
Ljubljana, 3. januvarja 1899.
Ivana Černe
Messtorff, Behn i Co.,
-Dunaj.
babica.
(17-2)
št H.:j 7.
(2047-3)
Poblrasit|e paajega davka* mm leta pričelo se bode s a. dnem
j *nu »rja 1899.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od veakegi psa, isimii od psov, kate'i so z« varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov nai si pre krbe* za to leto veljavnih pasjih mark nsjkasneie tla tOt stale fcbriivarja 1MOB pri mestni blagajnici proti plačilu fJjajjT" A froldltiarjev* "^af
Z ozirom na §. 14. izvršilne narfdbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo sa lastniki psov, nuj pravočasno vpla'ajo takso, ker bode polovil konjac od 20. fsbravsrja 1899 nadalje vse   Fi« pse, kateri se bodo nahajali na ulicah bres veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana
dne 20 decembra 1898
Jos. Kolar
Glavni trg
trgovec z blciklji in strokovnjak v izdelovanju finih koles.
Zaioga svetovno znanih, najboljših, Mnih in lepih koles
Graziosa, Adler in drugih koles.
Dokazano je, da ni konkurence imenovanim fabrikatom glede finosti, kvalitete in nenavadno znižane cene. Jamčim za vsako kolo 2 leti in več.
Velika zaloga vseh vrsi šivalnih strojev za vsako stroko. Za njih iahomost jamčim 6 let. Izdclovatelj in prodajalec razoovratnih tinih žepnih in drugih nožev, britev In sparstov za samobritje, raznovrstne škarje za krojače, Riviljc in domaČo porabo, vrtno In kuhinjsko orodje. - Priporočam svojo dobro urejeno veliko mehanično delavnico, katero imam sraven prodajalnice in na Dunajski cesti št. 18, v hiši tvrdka Ksuiak, sa izdelovanje, popravljanje, poniklanje in emailiranje koles, 'ivalnih strojev in muzikalnih avtomatov. Vsako popravilo točno izvršim In jamčim 1 leto.
Brezplačno na razpolago so kolesa onim, ki se zele izvežbati v vožnji in kupiti kolo.
Velika senčnata šola
za vežbanje na kolesu je na Dunajski cesti ns vrtu atars deželna bolnloe.
S spoštovanjem se priporoča
(45-1)
•Jos.
I Janko Klopčič
irar v Ljubljani, Prešernove uiice št. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula amerikanske plaaue, zlate ure Steiinke ure. Ure z nlhalom. Sa-Ionske ure Pisarniške ure. Baanovrane lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer, plaquo, novo-zlate, line 14kar. zlate verižice, zapestnico prstani, uhani, sapone, priklepki, gumbi za inanAuto in srajce, igle za kravate iz gratia-tov. Razne stvari iz Kimi-srejbra. Prstani in uhani v. dijamanti iti brlljanti. Siiecijalitete vsake vrste v zalogi. Nikjer se ne kupuje oeneje,
Popravila zanesljivo, točno in ceno I 2
j.zor Alojzij Erjavec /ior
crevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni BkuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-giCnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče v stresati vsem aahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se pročastiti duhovščini in al. občinstvu aa obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delu je ceno, pošteno in tri>ežno V zalogi so razna mazila, voščila za črno hi rnjavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 2 Mri  •   l.r;iijjLJ.jo. — \1.41ji111 narodluui naj i* pridene nur«.
m
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
U - -*
=3
ID
Trubarjeve ulice 3 2
izvrSuje vsakovrstno v stroko spadajoče stvari Palice za okna, keglifike kroglje, noge za omare, vbo po naznižji ceni. V zalogi ima tudi razne cigarnike do najfinejše vrHte. — Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa po najnižji ceni.
MODERCE natančno po životni meri 5
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča
v Ljubljani, Glavni trg «33 štev. 17. |^ a
Skladišče sa modno blago, pozamentrlje, trakove, čipko,svileno blago, perilo, klobuke sa dame, tkana In kratka roba na dabalo In drobno.
HENRIK KENDA
jjiatet
Pekarija in slaščicama
Jakob Zalaznik.
Olavna trgovina:
Stari trg št 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan avsia, ukusno, zdravo in slsatno pskarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, rien kruh in prepe-čenec (Vanille-Zwiebak). V svojih slaačl-čarnlosh postreaam točno s najfinejšim nsslsdnlm pecivom in s finimi pristnimi llkarjl ter a Varmouth-vlnom. Posebno oposarjam ns fine Indijanske krofe In savltke s smetano napolnjene, 9
1
flWTwsTsirwallillllllJllll
i
38
71
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagata!) caa. kr. unit. blagajna drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
ho. priporoča Hlaviu-niu občirmtvu za izdi-li»vanje civilnih oblek >n nepre-močljivih havelokov po najnovejll i.i Boni in nnjpiiVoljnojAili cenah Antflo-Iko, francosko ln fcuaemako robo ima na skladišča.
Gospodom uradnikom so pripo* roda aa hldalovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje v«e BraVBR BpaV dajori; predmete, kakor; »ablje, meče, klobuke itd , gospodom o. kr. juatič-tlim uradniki.m pa za izdelavaujc
talarjev in baretov. j
If
b : j
■4—
s
: i
»I:
-v-v
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
uiar
v Ljubljani, Dunajska cesta
pri| r>roca . večjo zali^'< vrst
0 ii.'l-vseh
žepnih ur
zlatih. srebrnih, iz tule, jekla in nikla, '* -»^»^°VJwt.' '.. K.ik'.r i iili stenskih ur, budilk m salonskih ur, vae sam -dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih cenah.
v žeptiih iti st.on
. i.ih urafi ■
v aalotft. i
0-        Popravila se  izvršujejo najtoćneje.
!
Fran Kaiser
i       H8 puškar
j prodajalec biciklov
C iz prvih tovarn i
M Ljubljana, Solencurgove ulice 6
g Najboljše urejena delavnica za po-*j pravljanje bici k
• ♦ »tU ttMt,. t»tttttttittttiti
Pri nakupovanju
suknenega in manu fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
u-as>sw      .»a^uw^ jvraranrtaaraf^aran
v Ljubljani v Špitalskih  ulicah štev. 4.
Velika zaloga i
suknenih ostankov.
!   Ivan Kordik jli
Ljubljana, Prešernove ulice 10-14 (jI
in
priporoča svojo veliko zalogo
gumijastih čevljev &
ruskih in drugih dobrih izdelkov i i   !<•- i.\
bolo ln na drobno, tudi kiopčinastih n *J[1
belimi podplat i ol,-itih   I [unjadskih) po |jf
najnlajih cenah.        B8  S |«l
|9
Zunanja naročila se takoj izvrše.
f trd. oseb: Sidro. >b.^w ^
►
LINIHENT CAPSIC1COMP
iz Rlchter-jeve lekarne v Pragi priznano   izborao,   bolečine tolaiače mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. h* dobiva v vseh Ifkarnab. Z* h te v tt i naj se blagovoli to
gplcžne prlljttbljsnc dcmača zdravilo
k.
h
r
_ a.
vedno le v iiviiiih *tf kl tf nicali I našo varstveno slamko „Sidru" is R.cbterjeve le-kitrne in sprejme naj se i/, opreznosti le   tak«   itekleniie  kot   pr:stne, ki
imajo to viu-bt. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.      (ihbtt —14
Dr Friderika Itengiel - a
Brezov balzam.
Že   sam rastlinski sok. kateri teče iz breze
ako h« navrla njeno deblo, je od parni I .'ok.i znan kot najizvrM nejSe lepotilo; ako se pa ta 8<>k, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim v item kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto belj in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mliub ..-11.110 barvo; polti podeljuje baloto, neinost m čvrstost; odstrani kaj naglo pege, loltavoat,
ogerce, noano rudečko, sajedce in drage ne-snatnostl ns polti Cena vrču z nav i m vred gld. 1-50. ilU-1)
Dr Friderika Lengiel-a BENZOE-MILO
NajmilejSe in na^dobrodejnejie milo, za kožo ti.'ilašč pripravljeno,  1 komad 60 kr.
Dobiva ie V Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah Postna naročila vzprejema W. Hsnn, Dunaj, x.
K. št 21.386 ex 1898.
n. Razglasilo b
(18-2)
C. kr. finančno ravnateljstvo daje s Um na splošno znanj*-, da se bode
stavbišče podrtega pisarničnega poslopja
v IIII«crJcvlli Mllculi v 1 Jtihljtiisl
prodalo potom javne dražbe.
Dotična obravnava, katere se lahko udeleži z uslmenim! ponudbami sli pis-men/mi oferti, se bode vršila itn v «8. Jitiiil«, arjn l*fMt I. oh i O url |»rr«1|»olli-tliifin |>rl e. kr. flliiaiiriiciii rnšiialrljsil%ii v IJiililjiml. Izklicna cena znaša teOOft ac 1 «1 -
Vse drugo je razvidno iz natančnega razlasiia. ki je objavljeno v uradnem listu „Laibacher Zeltung" štev. 1, z dne 2. januvarja 1899, 1.
O. lcx. finančno ravnateljstvo.
Ljubljana, dne 29. novembra 1998.
Zahvale.
J
NjMiStiivanf KuitpiMl 1 BmIivmIJoJciii Tas, «1» nI« ml pt.alall lako lavratu«* »tlr«til<» proll Itaftlju In prtoboljii. rontlill Mfiti J«-« •!■*> asek »alco tr|»os*>%e>g» sob«, pa mIm uil k»*elj In pritibui nIkim preeinln. ■*«»• SIJU« ml takoj *«• S •tekle-■ler litrntiii>Ka «r-
pul<-*-v«-a» aukis I u 'j anvojts Snjn proll UmhIJu.
E vclespoaio«auJf*ui V isisnel, 19, oktobra 1897, Vsul annvnlnl j »ko h Nii p »mu.
Trpotce * Wi gench-Saft, ki
Mti|< :S|H.'z
twko izvrbtno dilujo proti kufilju. pi'Hoboh, lin pavosti, tenkemu dihanju in proti starim i olesinm, dobivaše \edun sv. t v lekarni  k Zriniskcma, II Brodjovin, Zagreb, Ziinjssi trg <io Maj vsakuo  pasi na zaščitni anak, ker samo oni trpotcev sok je ia mo.e lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubića Zrinjskega, bana hrvatskega Cena steklenici trpoteevega aoka a točnim navodilom 75 nove,
B trpotcev itn sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kaliju Cena 1 savoju gorskega Caja pn.ti kaliju s točnim navodilom Ub n« ve
Ji dno in drugo pošilja se vsaki daa po polt nem povsetjn. Kdor iie
Ovjeal aoapod lehsrsitsr! Hred kralklns «N>om mm- 1
r««ll »rtu pri Vmm Jetlno »le> klvnleo Urrpllnili Avp.ImUIIi Uh|>I |l<-1 !•!«» mi Hiral iti iiiijim siiMitreiu tnko ilohrn tl< lo. >«i«'. «la -«» uinraiu Vwui ■in leni «lut»r*-ui a<irisvllu iiHjtopI«J«- SMhtnlill. ■*«'«»• lile m* /i» moj** siiMiiei' i« Irl alekU-iilot* pu  MO u.ivS.
po«lulm |»o% erljem pu-mImII.
NmlriiM« 96. mnja 1898. M upoHtoVMiiJt-iu
V I «1 Zaut v.
I
Zahvale.
1*1*1» V t* M V*»«l«4lt«»
pline i«it |»i > *«•«• dalojsja u.vi>t o proti vbeui lelodepim im-iivimn, popra« Ijajo prebavo, 6i»* tijo kri, okiepčujojo ftvludec. Te kitpij.rf osdrafijo vse liole/.ni zi--lodea iu čr« v, a dobi se dober tek
Psalti je treba na ziiftčitm zim«., ker samo one svedike kre pilne kapljKO so iz m. je lekanu, ki i mojo n.i steklenici sliko Nikole Šubiča ZrinJBkega bana hrvatskoga.
Cena 1 slekl. Avodskili kre-p Inih kapljic s točnim navodilom »0 n vč.
Pelilja se vsaki dan s pult tlim povzetjem.
Kdor denar naprej polije, nuj sa \i£ni list in kiltico priracnm "20 nove.
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
v« - lenpoNf ov un i u<»-p<ni:
MoJ m S«*iin IoSmIis J«» Irl llimrce %*■■«> al tra-Si<jM In kesl ll»i»ll. 4'i.u Je BM^rla u p.i I r*-tilj«-1 hI 1 V»še ,.ll»rt-silo pr.-ll koatihOlI" *. Vi»l»ti» je SieflJI «Ihii, «Ihu«-m pa, I. lioill Itomi. li.nl i.
bvnl|n|«it> Ht' %'aiu »« l<> is* r«Mlir«»  m.talil>, o<tnJt ui
V   Ninu« u pri MubUl.
d. 6 22. aprilu U'J».
Minili p«kur«-ii lUrtel I.i hIč k i.
Vi ^r^ii ?o lit j«* ao;
Lekarna k Zrinjikemu T N.r.^s, M »...j. 5 9is
H. BRODJOVIN is v«6, it pošiljajo frisk«.
Sa«reb, IrlaJaaU trg št, 10. 1
Mnastln proti Uoasto-l>«»li (l^limi) je j.iko dobro zdravilo proti trgunju in kalanju v kosteh, revmatizimi, buleci. am v ki žicah, proti preh lajanja pri prepihu i. t. d Sl.i/.iin oj.iči iz-mnoeiM ide, ter krepi »tarče, katari trp i ■ na niti l miti nog.
Vsaka steklen ca mera biti previđena s zasčituim sankom, to je s sliko Nikole ri u bi da Zrinjskega, Imun lir.ut skega, ker samo ono mazilo je iz tnoje lekarne, ki nosi ta sa-scitni znak.
Cena jedni steklenici mazila proti ko&toboli s točnin navodilom 15 novč.
Vhi.Ki ihin se razpošilja s postnim povzetjem.
Kdor denar naprej polije, naj za vozni list iu kisliuo pr;računi 4U »ovc, i losa-M
Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN
Sagrah, Srlsjskl trg It. 80.
f L. Luser-jev obiiž za turiste,
Industrija oglikove kisline
dr. Raydt
poprej jf^-.rjzi- iL,^.-^zr Dunaj II, G osse Pf.t rg sse 23
l^Hl  8J priporoea
čisto, naravno
tekoči oglikove kislino
iz labtnih virov
kskot tudi izvrstno izdeUne
aparate za sodovo vodo
pritiskaine aparate za pivo
aparate za kopeli sifoao itd.
Prospekti bre plai'im in poštriine prosti.
Priznano cajboljie sredstvo
proti kurllm o6asom ialjem itd t; hir-u sAlagm     B—i;
L Sdmiflk-era lekarna.
■> ■ Luser-jev-Sa
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani:  M. Mrtrd?tschlager, I. Msyr. b. P.cc II, V Kranju: K. Sa« nik.
m m m m m m
m m m m m m
.Stari Štajerc'
j*' previ 1   n otvnril  Bate priljubljeni
pivo- in vinotoč
t h fi   i* it »t nrr-jrvi
na Kongresnem trgu.
Častiti gostje $9 k otulmmu obskn
nljndno vab jo (lit^is— 3)
I
§9
i,
St. 33.
10-1)
Si :i."»4iu
„ 6Đ05Đ
.. 18810
,. 16671
,. 27910
» B7264
,. 68008
Štev.  H T
Z dobitkom v
Pri dne 2 jfinuvarja 1P9!» po ErebnetD Crteža izvrSenem vlečenja 315 Številk loterijskega posojila mesta Ljubljane so bile potegnjene:
70650, 70717, 70722, 70888, 70992, 71287,
71 C.-I4. 71852, 71888, 72098, 72396, T^tiTl.
7Js>J 78068 78557, 73648, 7:;*7:>. 74284,
74684, 74802 in 74983 z dobitkom po80gld
Dosedaj potegnjene srečke:
l'.") 156 z dobitkom v zr.esku
1813, 8804, :.:>< 19,
7( 188, 8802,
14664, 16315, 17698, 18947, 19953, 2l 1563, 22498, 24^69,
1116, 1856, *23t»7. 2573, 2583, 2730, 4298, 4687, 4971, 4978, 6654, 6772, 6887, 6882, 7913, 7918, 8176, 8199, 8912, 9136, 9280, 9406, 9551 10741, L1266, 1 1484, 11445, 1 L977, 12088, 18172,  1389 I. 14111, 14450, 1 1568, 15400, l.'>^>l^ 15945, 16591, 17141, 17466, 18878, 18413, 18511, 19675, L9815, 19849, 20063,    11 »65, 211558, 20912, 2 L32I I, 22088, 22855, 22862, 23512, •2 117:». 2 1678, 24988, 25010, 254 13. 256G l. 25681, 25692, 27 IU'. 28169, 28498, 291 06, 29543, -J'.^.V). -2(.'S('4, 29816, 30709, 30892, 812 II. 81377, :\242\k 82606, 32810, 3841J , 33850, 3-1137. 84198, 34264, 351 t9, 85587, 36011, 31 050, 86556, 36880, :»72tHi. 37334, 37436, 37545, 38394, 88828, 39180, 39478, 39548 398 G, 1<:0Sl\ -iml'-Jti, 40324, 40515, 41098, t L857, 41473, 41019, 43316, 43900, a U32, 1 1275, 4 1554, 44939, 46053, 45345, 45818, 15930, b^l. 46807, 47128, 47658, 47804, 47971, 49129, 49188, 49172, 49381, 50482, 51106, 51271, 51626, $2302, 52401, &2514, 53045, 54289, 54588, 54558, f. U»;,,l\ 5pQ58, 56262, f)U44'.>, 56453, 5701 )•>, TiT^Sii, r»7'.)('»t, f)8494, 59053, 59057, 59254, 59610, 60019, 60469, 60524, 60610, 60677, 6Q89&, 61458, ^2121. 62868, ^212,1. 62830, 63278, 03501. 63956, 64178, 64527, 64641, i'»470:i, 64990, 65125, 65882, 65399, 65708, 65896, 66406, 66908, 67503, 67651, 67725, tl.Ni>.ir.. 08388, U8417, 7021)4, 70822, 70896,
zneska -."»< OI gld. 1600 ., 600 „ »00 „ 500 „ 600 .. 600 ., 2101 >. 8970,
i,i .v;; 7s42. 8798, 10267, 11865, 13950, 15164, 1041.-2. 18356 19587, 21N '11. 211788, l'271 18, 24 4 82, 25:171. 26553, 2\ 1541. 31 »586, 82108, 33563. 34337, 86284, 37433, 89010, 39957, I11256, 431 -si. 44356, 4581 l. 46735, 4 S'. >2 2. 5014'.». 5221'.», 54207, ;>.v.i7'.>. 57159, 58786, 59943, 60707, 62828, 64321, 65199, 66781, 68166, 70496,
1847, 3566, 6794, 7869, 8689, 9618, 11720, 13515 14688, 10404. 18223, 19159, 20011, 2' »Tt »f». 22578, 2 4:1» H k 25286, 26406, 2'.*32' k 29877, 32037, 83515, 34276, 36189, 37420, 38877, 39892, 40831, 4221:;. I 1296, 45378, 40722, 48419, 50133, 51861, 58149, 55392, 56457, 5S027. 59607,
St.
70102 86M152 59466 ;'»."i7 .">."> 87592 46687 41148
25000 gld. 25000
1501 »O „
161K i „
tU KJ .,
ooo
OOO „
61 * I „
3419,
152, 267, 552. 559, 1126, 1205, 1286, 3920, 412'.'. 5846, 5707, 6908, 7259, 9379, 9399, l(i201   10483, L0782, 12:;'.H. 12401, 12650, 13223, 1352.?. 14oo;>.
in številke 1106, i l"'.» 2621, 8315 5098, 5138, 5888, 6693, 6702, 6734, 8624, 9013, 9159, 9701, 12238. 18166.
15< »36, 16040, 17100. 195i •."». 21470, 2 13911, 27121. 2s:;;;7. 316115, 32517, 35952, 88 183, 40202, 426116, 45202,
15054, 15083, 15087,
16072, L6193, 16307,
177:;4. l7S5t;. 19068,
20213, 90499, 20532,
21853, 22251. 23681,
252:; I. 20* m h i, 26272,
27 138, 27556, 27687,
29397, 30016, 30016,
31928, 31967, 32224.
33 186, 34106, 34464,
1012, 1858, 4278, 61165, 7713, 0402. 11231, 12875, 14< 181, 15057, 1042.5. 19243, 21202. 23539, 26403, 27879, 311810, :;2:;i5. 345ia
36222, 36600, :;os77. 36887, :;sji i. 38862, 39285, 39848, 4 1 189, 42<>14. 4227:;. 42107. 42952, 43198, 11265, 45048, 15502, 45507. 45504, 45751, 45936, 46041, 16244, 16365, 46670, 18 12. 18208, 18564, 18631, 50242, 50580. 50S76, 51189, 51325, 53044, 54133 54559, 54623, 55080, 56008, 56463, 56477, 57105, 57278, 58052, 58311, 59077, 59103, 59879, 59687, 601 28, 611982, 61139, 61486, 62054, 02257. 62906, o:;n;;[. 0 !:; 15, 64453, 64670, 04 77i>. t',.".294, G5439, 65800, 66139, 67858, 68368, 68386, 69236, 70368, 70468, 71218, 71344, 72121. 72186, 72522, 72571. 781 »32, 731 II. 73339, 78619, 7 1045, 7 1105, 74780, 74920
60247, 61993, 64289, 6501 »5, 66538, 69470, 7 I B36, 7207 I. 73028,
bitki m
1057, 1961, 5009, 004 774S. 05ti5. 11419 1298(1 14547 15965, 1002S. 19403, 21200. 23775, 26688, 28314, 31407, 32476, 34950, 37297, 39649, 42575, 45078, 45750. 1:'i7.").'I 50872. 53688, 56116, 58261, 60063, 01052. 63881, 04054. 00232. 69387, 71432. 72987, 78819,
/. ilo-
bitk' Ul po 30 gUl  se dosedaj nisu dvignile.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 2, januvarja 1899.
Župan: Iv. Hribar.
bbbbbbbbbbbbbbbI
■■■aaaaaBaaaaBaaaBaaaaBaaalBaai
Mesečna soba
nemcU. vana ali meMuvana. s hrano n I i brez hrano, a pisebnim vhodom, se odda v Šelenburgovih ulicah (31 9)
Naslov l'ove upravništvu ..Sluv. Naroda".
Naznanilo.
K d o r l r [i i na k a i 1 j V , h r i p a -v O s t i , astmi itd., naj s i k u p i z a J 5 k r a j c. zavoj ček K r a u s c - j e v i h i M b o t j aan i h uničevalcev katara. — To so k o n f i t u r e prav prijet-n c u .i i > k u > .t — P o tu a g a j a hitro i u
gotovo. k 1T*<4— S
AhIiilti l.)iit>l [uiti: VI. l.«'iiHteW, lekarna Mariji Pomagaj"  t', pl. Trnu«»r»»-, lokama „Tri z 1 n t • ■ i u enorogu"; JI. viar.l« l«t«lili»«*Ker, lekarna ..Tri zlatem (.'rhi".
na
i\ naini/iiii vina
iz c. kr. dvor. velikih kletij na Dnnaji
kakor tudi ('2024—7;
najfinejši cognac
iz c. kr. dvor. destiljerije Pfann & C.
se dobivajo
v konditoriji Rud. Kirbisch-a
v Ljubljani, Kongresni trg it 8.
H
3l
♦I
Ženini in neveste
ne zamudite prilike. ■
Velika in bogata zaloga vsakovrstnih ur OB in verižic, prstanov namizna oprava iz Sj pravega- in kina-srebra, posebno velika /V izbira za gg. ženine in neveste in to po M najnižjih cenah. A
Vabim na mnogobrojen obisk ter pošiljam na za- yfl htevo tudi cenike po pošti zastonj. VJ
Y^r*. Čuden 0
I4~i) urar in trgovec fU
v Ljubljani na Mestnem trgu nasproti rotovža.^Of
j:«>>:>>>:«:e>::o:>>:sc>:«x>>:»:
- Scli-^rentner
—^« knjigo trže c V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1
na z na trum. da sem rr«-vz*4 od .Narodne Tiskarn^" v Ljubljani v izključno razpredajo Jurčičeve zbrane spise, p< tom letnike in posamezne Številke ..Ljubljanskega Zvona"   m  vse one knjige, ki so izšle v založbi
„Narodne Tiskarne". — Te knjue so:
Joaipa Jurčiča zbrani aplai,  zvezek  1. do XI , broširan t ^ kr . elegantno vezan a 1 gld.
osi ran I
, Ljubljanski Zvon". letniki 11., III.. V., VI., broširan ;"i 3 gld., vezan v Bonafieve platnice a 4 gld. 20 kr ; — letniki VII in VIII, broširan k 4 gld., vezan v Bonačeve plut uce a 5 gl<i. 20 kr ;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. •i kr. vezan v Bonaćeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ., Ljubljanskega Zvona 1
po 4o kr.
Zbirka zakonov. I Kazenski zakonik, vezan a 3 trld.
Zbirka zakonov II. Kaz. pra\dni red, ver.an
I 2 gld, 80 kr. Zarnlkovl zbrani aplal.  I zvezek, broširan
i 60 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.400O'. Povest, broS. a 60 kr.
A. ASkerr: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
T ti r u e n i   v   Otoi in sinovi. Roman, broširan
a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a 20 kr. Benes-Tfebizsky:  Blodna duie. Roman,
broširan .i   0 kr. Lifebvre:  Pariz v Ameriki, broširan a
bn kr
Stat no m in is umbra: Čaanikaratvo in naii časniki,  broširano a 40 kr
— Dva romana, broširano k 70 kr.
J e 11 n e k  Ukrajinske dame, Povest, broširano
h 16 kr.
Hal* ■ y   Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne  pripovedka,  broširane a 40 kr.
— Dve poveetl, broš a 89 kr. Theuriet:   Undina    Povest,  broš. a 20 kr. JurAlfi: Listat, broš. a 16 k-.
— Gregorčičevim  kritikom, broširano a 30 kr
Avstrijski patrijot:  ..PartelT0l»n dar
Slaven", broširano a 5   kr. 15
W~ L Schvventner spre.ema in oskrbuje naročila na vse modne žur J: nale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Baron Dnmreicherjeva
spiritna drožna tovarna in rafinerije v Sa vtkem Marofu na Hrvatskom
priporoča svoj«
obča tnaae, najboljše la mnogakrai odlikovaai (Backerhefe)
Olavno zalogo za Ljubljano in deželo imata
Pater Strel, vinski trgovec
■,Jubl|aii*, na Meataeas trun it, S. in
Karol Ieaiblin    (l73i g
v »Kovlh n Urah it M
Posredovalnica stanovanj in shiZeb
cavpedLolaea vtlloo mfv, e vatth* taSaar al« sat ta deklet vaaa vrat, kakav: aakeriee, altlae aaUkariea, defeUta sa vaakavvstaaa dala itd. sa tekaj ta drago«, »•takta ta aaeantaaja letate sa. (ar,,
•.2011-8)
Spodnja <biSsa 15(7.
Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srčnih, ielodecnlh boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpnljubljenejša kavina pijača v mstotisocero rodovinah. av«««!*«««!«
ILJja^atrljrao dovoljena
razprodaja
vrši .se v moji novi proda jalnici v palači meščanskega bolniškega zaklada (kjer je bila Pa k i če va trgovina na iitem prostora vže čres 70 let).
N-k*j blaga prodajal bom pod nabavno ceno, drugo pa po izdatno znižanih cen<*h
Izkoriščal nisem nesrečni potres s tun. da bi prodajalnico v drugo ulico premesti in s takim činom svojemu že itak bndo prizadetemu bližnjemu, škodoval. V aaj je vendar v v.«aki ulici, ako ne već, j*d: a prodajalnica gotovo vsr.ko leto jedenkrat na razpolaganje. Težil sem Ha m o po tem, da si ohranim stari prostor, za kojega sem pred d^*»dimi leti 4000 gld. — odšteti moral.
Priporočujoč ne svojim cenjenim, st .rim odjcma'cem, k.ttere sem radi raznih meni prouzročenih neugodnosti žalibože tri leta pogrešal in tudi novim v obila naročila zagotavljam, da  b< <U m  visokočastitim  naročnikom g strogo sol idn ostjo in  največjo psanostjo puatregel. ^
Z odličnim spoštovanjem lastnik tvrdke: (1995—3)
JVX. Iglici o
prvi kranjski lesni, košariški in sitarski obrt v Ljubljani
—»f•  Ustanovljen leta 1822. »j««
Odlikovan z zlatimi, srebrnimi in bronastimi državnimi in deželni mi Svetinami
Izdajatelj in odgov orni urednik: Josip Nolli.
Lastnina ln tisk ■ Narodne TIskarni*.