OSR£&Jf'*'>A knjižnica. CELJE Cena 13 din Celje, sreda 16. januar 1991 št. 2 — leto XXV Rigelnik se pretvarja Sprenevedanje na očeh javnosti. Tako bi lahko imenovali zatrjevanje Gorenjevega mogula, da je bolan in utrujen. Maščevanje v Ločah V Ločah so Bistričani enega zabodli in streljali v zrak... V Celju našli deset dni mrtvo dekle... Zaradi malomarnosti matere umrl dojenček... Čuden Bolgar v Mozirju Obrtnik obrtniku ne verjame Alfred Božič, mozirski iz-vršnik, je razsodnik za milijonske odškodnine obrtnikom po poplavi, medtem pa ga del občinskega Demosa ruši. DVA MESECA SMO MOLČALI: EKSKLUZIVNO Tujega nočemo - svojega nimamo DOGODKI V SLIKI Dražji mednarodni PTT promet______ Storitve v mednarodnem poštnem prometu so se podražile v povprečju za 20,8 odstotka. Razlog za podražitev naj bi bilo povišanje vrednosti zlatega franka, ki je osnova za oblikovanje cen v mednarodnem PTT prometu. Pisemska znamka za tujino bo odslej stala 7,50 dinarja, znamka za dopisnico pa 6 dinarjev. Aero ima novo podjetje Podjetje Aero Celje je v Šempetru, v sodelovanju z nemškima partnerjema Karlom Ritterjem in Harryem Matter-nom, ustanovilo podjetje v mešani lastnini. Aero ARM bo začel delovati v prvih treh mesecih tega leta, izdelovali pa bodo kemične izdelke, visokokvalitetna lepila in UV lake. Aerova nemška partnerja zagotavljata pravilnost tehnologije in ekološko neoporečno proizvodnjo. Šilingi za celjsko bolnišnico. V ponedeljek so na tiskovni konferenci v celjski bolnišnici — udeležil se je je tudi dr. Heymo Skudnigg, šef urada za zaščito in reševanje koroške vlade — predstavili velikodušno pomoč avstrijske pokrajine, v kateri so za sanacijo težavnih razmer po poplavi nemudoma odmerili dober milijon šilingov. Kaj pa slovenska solidarnost? V celjski boljnišnici so dobili le 3 odstotke povračila nastale škode. ZADNJA NOVICA Nova konfederalna pobuda______________________ V Zagrebu sta se sestala predsednik Hrvaške dr. Tudman in vodja VMRO Demokratske stranke za narodno enotnost Makedonije dr. Georgijevski. Menila sta, naj bi se Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija povezale v konfederacijo, če dogovor o novem sožitju vseh jugoslovanskih republik ne bi bil mogoč. Odnosi med novimi državami konfederacije bi bili takšni kot so v evropski skupnosti. V novo konfederacijo bi se lahko vključile tudi Grčija, Bolgarija in Madžarska. Razumljivo je, da v pogovoru niso sodelovali ne Slovenci in ne Bosanci, da o Grkih in drugih niti ne govorimo. Pogodbe zagotovo ne bi podpisali v Celju. EKSKLUZIVNO PRVE PLACE ZE Z NOVIM SLOVENSKIM DENARJEM TRIGLAV POHODIL DINAR Na zaprtem sestanku Demosovih prvakov v Poljčah na Gorenjskem je minister Mencinger prisotne veljake seznanil, da bo predsednik Peterle v prihodnjih dneh slovenski javnosti predočil postopno uvajanje Triglava, slovenskega plačilnega sredstva. Že natisnjeni vrednostni papirji z nominalno vrednostjo 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 500 in 1000 bi najprej služili domačim izvoznikom, da le ti ne bi bili več žrtve precenjenega dinarja. Gospod minister prisotnim še niso znali (ali hoteli) povedati, kolikšna vrednost natisnjenega denarja bi naj v resnici veljala na svetovnem trgu. »Jaz nisem finančnik, ena nemška marka naj bi verjetno stala trinajst ali štirinajst Triglavov. Nekoliko smo prekratki v zlati rezervi...« Triglav naj bi bil redno plačilno sredstvo, a za dinarje ga ne bo mogoče kupiti, pač pa samo s tujimi valutami, ki bodo poslej enakovredno plačilno sredstvo v vsej Republiki Sloveniji. »Nagibamo se k odločitvi, da bi v prvih plačah že vključili 10 odstotkov izplačil v domači, slovenski valuti. Odstotek bi povečevali tja do junija.« Na skrivnostnem sestanku parlamenta nad parlamentom je bilo s tega področja povedano še, da bodo na Slovenskem c celoti ukinili devizne račune in pretok tujega denarja povsem liberalizirali, vključili v redni obtok in vsakdanjo uporabo. Vlada v teh dneh nestrpno pričakuje reakcijo mednarodnega denarnega sklada in Narodne banke Jugoslavije. Slovenski denar, ki je že natisnjen in predan Narodni banki Slovenije, je vamo uskladiščen. Več na strani 15 AKCIJA »Baraba leta 1990« Stran 6 Stran 7 Stran 8 Stran 9 Stran 12 Stran 20 Stran 19 IZPADI Žalski župan s plavim očesom GOSPODARSTVO Kadrovska zmota v EMO Rigelnik se pretvarja Ali Aero Kemija res tone? REPORTAŽE Bo Celje vinsko mesto? VOJSKA Brez JLA in lastne vojske Teritorialci s singapurkami Zakaj je Atelšek napadel admirala? Stran 19 OKOLJE Kje so zdravila iz celjske bolnišnice „ Stran 9 Teharje še kar smetišče in odlagališče Stran 9 DOKUMENTI Seznam zaplenjenih nepremičnin Stran 15 Podjetniki iz Celja Stran 15 Vetrinjska tragedija Stran 29 POPLAVA Nevarnost še ni minila Stran 13 REPORTAŽA Šola. sredi belih hodnikov Stran 21 POLITIKA Norci in podjetniki Stran 2 Vsi konjiški predsedniki Stran 14 Mozirska »Urška« Stran 11 Skupščina zaradi jamranja Stran 18 Srbski rop stoletja Stran 18 Pačnik utrjuje oblast Stran 3 AFERE Kdo je prisluškoval v Celju? Stran 16 KULTURA Arija za mariborske luleke Stran 23 Teater, Koncertu Opera Stran 20 domovina”1* stran 21 Hrvaška nas prehiteva Stran 20 Balkanski kralji Stran 24 ČRNA KRONIKA Maščevanj e v Ločah Stran 22 Stran 22 Deset dni mrtva FOTOREPORTAŽE Vsak se vrne Stran 3 Dvojna agentka s Frankolovega Stran 11 Obrtnik obrtniku ne verjame Stran 10 Stran 17 Predah med odcepljanjem Stran 32 KRONIKA Deset dni truplo Obračun pri veseli Zdenki Aretacijah Mozirju Uredništvo Nove dobe razpisuje glasovanje za dodelitev naziva »Baraba leta 1990«. Svoje predloge, ki naj vsebujejo ime, priimek, poklic ali funkcijo vašega kandidata za naziv ter kratko obrazložitev, pošiljajte na naslov »Nova doba«, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Predlogu obvezno priložite kupon, ki ga objavljamo na tej strani, ter svoj poln naslov. Naslov in imen glasovalcev seveda ne bomo objavljali in tudi kakorkoli drugače ne izdajali. KUPON 2 BARABA Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje NOVA^fDOBA Nova doba - izdaja podjetja Preše d. o. o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p. o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. 24-545 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 13 din, mesečna naročnina 50 diri • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo Pooblaščen za vsa garancijska in izvengarancijska dela SERVIS ŽGAJNER AVTOMEHANIKA AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO PRODAJA REZERVNIH DELOV Spodnje Sečovo 14 ROGAŠKA SLATINA Tel. (063) 816-676 POSTAVILE SO JIH STRANKE Norci in podjetniki Po mnenju znanega republiškega poslanca, sicer predavatelja na mariborski univerzi, ima vsak narod kakšnih pet odstotkov bolj ali manj norih pripadnikov. Ob velikih družbenih spremembah pa se jih uveljavi več, kol je še sprejemljivo in zdravo za nacionalno telo. Po mnenju omenjenega gospoda, ki sicer tudi sam pripada eni Demosovih strank, se je do lanskega poletja v stranke vladajoče koalicije včlanilo toliko neuravnovešenih državljanov, da predstavljajo danes kar tretjino članstva. Seveda na takšno trditev ne gre kar zlepa pristajati, saj če bi jo povsem sprejeli, nas lahko popade paničen strah. Lahko pa se pozabavam s posameznimi primeri, ki dajejo gospodu iz Maribora prav. Ker seveda velja, da je nor le tisti, ki mu zdravniki izdajo potrdilo (pa še oni se lahko zmotijo)-, v nasprotju z navado Nove dobe tokrat ne bomo operirali s konkretnimi imeni. Tudi zato, ker nas lahko vsak imenovani zašije za nekaj let, pa zategadelj, ker je določena stopnja norosti pravzaprav simpatična; vsaj do takrat, ko dobi norec možnost krojiti življenje množicam. Gotovo boste soglašali, da lahko z ohlapno rabo pojma norec označimo nekoga, ki pretepa soprogo. v jezi brcne sodelavca v rit in v istem trenutku na to pozabi. Takšen mož sedi v eni izmed vlad na celjskem območju. Drug primer. Po osebnostnih merilih za ljudi, ki nam vladajo, je gotovo norec tudi tisti, ki si dovoli, da mu zaradi osebne zamere zavre kri do tolikšne mere, da se nekoga kar fizično loti. Tretji primer. Gotovo je vsaj malo pritisnjen tudi vodilen občinski mož, ki javno razlaga, da morajo biti novinarji do njega pač po naravi stvari kritični; potem pa s kolegom iz druge občine razglablja, kako bi »zjebaii kurbe od Nove dobe« ter za vsak primer pritisnili še »kurbe z Novega tednika in Radia Celje«. Nor je vsaj zato, ker svojih namenov ne zadrži lepo zase, temveč jih razlaga. Če ste po vsem tem zamahnili z roko in rekli, da se boste pač zanesli na tisti dve tretjini oblastnikov, ki ne spadajo v gornjo kategorijo, ste zamahnil v prazno. Tisti, ki niso nori, so večinoma sposobni in pametni ljudje. Kot takšni pa imajo ob svojih vodilnih funkcijah še zasebno podjetje in' se jim, če bi jim javnost in sodelavci preveč nagajali, dobesedno fučka za državljane. Vsak trenutek lahko odstopijo in se končno posvetijo svojim zasebnim firmam. Predolg bi bil seznam članov občinskih vlad, ki imajo lastna podjetja, zato nam-kar verjemite na besedo. Zato, da nas Slovencev kdo s kakšno neuravnoteženo politično potezo ne ugonobi ali s kakšnim poslovnim aranžmajem za provizijo komu ne proda, .so nujne čimprejšnje nove volitve j Ne zato, da bi se nujno spremenila politična struktura na oblasti, temveč zato, da izvolimo na oblast več normalnih ter manj ambicioznih ljudi. Če vam je razmišljanje na to temo preveč zoprno, pa se seveda lahko še naprej ukvarjate s povojnimi krivicami in nacionalno evforijo. DEMOS USTANOVIL VZPOREDNO VLADO Pučnik utrjuje oblast * I Nikakršno presenečenje ni, da so v slovenskem Demosu oblikovali svet. Vanj so poleg strankarskih prvakov vključili še vodje poslanskih klubov strank, ki Demos sestavljajo. Tako smo dobili pravzaprav organ, ki bo imel v Sloveniji največ besede (v svetu so tudi sicer mnogi pomembni republiški funkcionarji), na čelu pa je dr. Jože Pučnik. Ta, kot je znano, nima nobene oblastne funkcije, očitno pa je na ta način postal najbolj vpliven Slovenec. Če pustimo ob strani, da gre za organ, ki nima ustavne podlage ■n predstavlja skoraj zagotovo paralelno oblast, za organ, ki je nad skupščino (zaradi pravil igre se bo mogoče marsikaj dogovoriti v svetu, skozi skupščino pa le tudi način, da bo Demos slejko-prej razpadel, čeprav bo cena za državljane suverene Slovenije skoraj zagotovo previsoka. Dogovori, priporočila, nasveti, usmeritve in ker je takega, kar bo sprejemali svet Demosa, bo izpeljati), je treba predvsem reči, seveda opravljeno v največji taj-da gre za organ, ki ni nikomur nosti. Javnost bo deležna le sko-odgovoren, zlasti volilcem ne. pih sporočil ali pa še teh ne. To Ustanovitev sveta pa je vendarle seveda ni nič čudnega, saj organ. ki ga v našem sistemu ni, ni nikomur dolžan poročati, še najmanj pa javnosti. Ker je že doslej vejalo, da j možno tisto, kar si je zamisli Pučnik s sodelavci tudi izpeljal - spomnimo se, kdaj je Pučnil določil datum plebiscita - bo po slej tega zagotovo še več. Lepo si bo to pokazalo pri sprejemanji nove ustave. Pučnikov štab bo m vso moč vnaprej očrnil tiste, k bodo hoteli v ustavo spravit kakšno zamisel: to bodo razbija či, hlapci, izdajalci, nedemokra ti, sanjači, ki upajo, da se bode vrnili komunistični časi in po dobno. Že začetek delovanja sveta je jasno pokazal, kam Pučnik meri. Svet je oceni! delo slovenske vlade in je rekel: »Dobro dela!« I Ocenil je pravzaprav svoje ljudi. I Skupščina RS, ki je pristojna, ocene še ni dala! Kar zadeva opozicijo, ta zagotovo ne bo tiho. Kaj bo uspela spremeniti, je seveda drugo vprašanje. Slabo pa bo, če bodo tiho v predsedstvu RS, če bo tiho skupščinski predsednik Bučar, če bodo tiho razni pooblaščeni organi, posebej nekatere komisije, pristojni sekretariat... Če potegnemo primerjavo s časi enoumja, je nov način obla-dovanja oblasti skozi svet Demosa domala takšen, kot če bi na primer prejšnji predsednik komunistov poklical k sebi predsednika vlade, skupščine, predsednike zborov, predsednike tedanjih družbenopolitičnih organizacij, ministra policije in vojske, pa še koga in jim razložil, kaj je prav in kaj ni. . . Če se prav spomnim je to stara partija znala napraviti le nekoliko manj očitno, čeprav vseeno dovolj učinkovito. Je pa seveda bistveno razlika - takrat smo imeli le eno partijo in nikakršne legalne opozicije... FOTOREPORTAŽA Vsak se vrne Bolnišnica ni zapor. In njena prvobitna funkcija ni, da ščiti okolje pred ljudmi, ki bi mu lahko škodovali in jih zato izolira. Predvsem naj bi ščitila ljudi pred njimi samimi. Spodnji oddelek (imenovan tudi sprejemni ali zaprti) psihiatrične bolnišnice v Vojniku, se vedno bolj odpira. Oddelek skrajnosti. Na eni strani še vedno kletke, prisilni jopiči ter samice, na drugi pa sprehodi, med katerimi se lahko prosto giblješ tudi izven sicer vedno zaprtih vrat na celem območju bolnišnice. In medtem ko uspeva enim uzreti dan le z enim očesom, se imajo drugi možnost sredi zime sprehajati - v pidžamah. Kaj je z moškim v pidžami, ki malce po svoje (pet korakov naprej, dva nazaj) šiba iz vojniške smeri mimo gostilne Pri Medvedu proti Celju? Begunec? Pet naprej, dva nazaj. Težko! Še hrom bi ga ulovil pred prvim ovinkom. Naključni sprehajalec? V pidžami?! Pacijent vojniške psihiatrije? — »Ne, so nam že javili in smo preverili, vendar tega pacienta pri nas ni,« nam odgovori dežurna sestra, ki se sicer noče predstaviti, ko jo opozorimo, da smo ga srečali ob cesti. Kot navadnim občanom bi se nam zdelo, daje z opozorilom naša dolžnost opravljena, vedar človeka poznamo, nekdo od pacientov nam potrdi, da je možak hospitaliziran pri njih, zunaj pa je strašno mrzlo in stvar ženemo naprej. Z dežurnim zdravnikom, doktorjem Šunjevaričem ugotovimo, da na pamet ne vemo nič, isto ugotovita še doktor Milojevič in sestra Silva. Dovolj nam je in doktor Milojevič se osebno odpravi dol pa stopnicah na spodnji oddelek, kjer nazadnje dobimo pritrdilni odgovor. In kaj nameravajo ukreniti, ko ga končno spoznajo za svojega? »Nič,« pravi sestra, »prišel bo do doma in ga bo verjetno takoj žena pripeljala nazaj.« Če med potjo ne bo zmrznil. Pet korakov... ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI ZADNJI CELJSKI SOKOLAŠ, PREPORODOVEC ■IN DOBROVOLJEC RUDOLF FAJGELJ: Slovenci končno postali narod Na vaš članek v številki 7 bi imel sledeče pripombe in pojasnila: Nikoli nisem rekel »da sem čakal 80 let in če bi bil mlajši, da bi tekel s trobojnico po mestu«. To je popolnoma neresno. Rekel sem pa, da sem bil tudi med tistimi, ki smo se za Jugoslavijo in s tem tudi za Slovenijo borili in to vsepovsod. Fanatično, požrtvovalno, brez vseh koristi, ter delovali v treh organizacijah. Nadaljevali smo delo naših prejšnjih vzornikov. Žal pa ga sedanje generacije maličijo, jaz pa sem ponosen na to. Z enajstimi leti sem začel v Sokolu in avtor ni upošteval moje prošnje, da o meni ne piše, temveč samo o organizaciji v kateri smo delali. Prav tako nisem zadovoljen, da ste objavili moje slike. Med navedbami nisem omenjal samo Turka, Sivke, temveč tudi govor generala Maistra in druge zaslužne može. V nadaljevanju je zato potrebno dodati tudi celjske dijake (tedanje) Rovana, Rovljana, Praznika. Popraviti je tudi treba, da nam ni pomagal župnik Kostanjšek, temveč župnik, Zidanšek in da nismo sanjarili, temveč aktivno delovali. Na koncu naj povem, da ne želim nobene publicitete o sebi, temveč pošteno resnico in objektivno prikazovanje ljudi in dogodkov iz naše preteklosti. RUDOLF FAJGELJ. Celje ŠOLE ZA VOLE Spoštovani nepodpisani avtor članka o glasilu KUD Anton Aškerc Gimnazije Celje! S ponosom ugotavljamo, da ste nas končno le opazili (bil je že skrajni čas). Najprej bi se vam zahvalili za izkazano pozornost. Nadalje vam sporočamo in vas obveščamo, da nas vaša objava obvestila sploh ni tako zelo razburila, kot ste napisali vi. Moti nas le vaš komentar k ceni in vsebini, kjer nam prikrito očitate, da si kupce lovimo prav s TOŽIBABA-MI. Manj strašna noč je namreč namenjena dijakom in profesorjem naše šole, ne pa širnemu celjskemu bralstvu - za razliko od Nove dobe. Torej naj jo ocenjujejo tisti, katerim je namenjena. Komentar je odvečen, ugotavljamo pa, 'da je genialna Nova doba ena sama TOŽIBABA v precej bolj umazani obliki... Dovolite nam, da se poslovimo v stilu Nove dobe, ki se je vsekakor izkazala na svojem področju, ki pa je vse prej kot novinarstvo. Nepodpisani XY DARJA JONTES, ANDREJA TERČEK, VESNA PREVOLŠEK, NATAŠA ŠIP P. S. Še najmanj nas moti naslov rubrike v kateri ste nas tako lepo »namočili«, saj ste najbrž tudi vi primerek takšne šole — če to ne moti vas, 'zakaj bi naj motilo nas?! Izjava za javnost Liberalna stranka Mozirje se distancira od politike, ki jo izvaja Demosova vlada občine Mozirje. Poslužuje se namreč tudi metod, ki so bile značilne za preživeli real socializem. Zaradi takšne politike in v kolikor še ta politika ne bo spremenila, bo Liberalna stranka Mozirje primorana zaradi obveznosti napram svojim volivcem, iz Mozirske koalicije Demosa izstopiti. Liberalna stranka Mozirje, zanjo IVAN KREFL. v Mozirju, 11. 1. 91 Kultura, politika in manipulacija V Šentjurju smo 21. 12. 1990 imeli kulturno umetniški večer z naslovom »Ipavčev večer za samostojno državo Slovenijo«, en dan po obletnici smrti dr. Benjamina Ipavca in dva dni pred zgodovinskim plebiscitom. Izvajalci programa so bili člani prosvetnega društva skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, to so moški in ženski pevski zbori in folklorna skupina, učenci glasbene šole skladateljev Ipavcev in gost večera priznani tenorist Jurij Reja. Izvajali so predvsem glasbo Ipavcev, ki je prijetna za uho in čustveno bogata za krepitev človeške in narodne zavesti. To je bilo za vzdušje, ki smo ga takrat doživljali kot nalašč, saj so bile v ta namen pesmi tudi napisane, čeprav že pred nekako stotimi leti. To pa je večeru dajalo še posebej svečano in pomembno obeležje. Bil je torej lep in prijeten kulturni dogodek, ki pa je bil na žalost v skoraj na pol prazni dvorani. To dejstvo in nekaj nejasnih sporočil me spodbuja, da napišem ob tem nekaj razmišljanj, 'z dobro željo, da bi presegli šentjursko nezainteresiranost za to bogato dediščino in da bi se razgibalo družbeno politično življenje v občini, saj je to pogoj (R Niebuhr, nadškof A. Šuštar), za ustvarjanje boljšega in lepšega življenja v mestu in okolici. Za kaj gre? Če hočemo resnično nekaj boljšega, moramo težiti k iskanju resnice in k odprtosti in pripravljenosti za pogovore in sodelovanje. Tega kot odbornik občinske skupščine in prebivalec Šentjurja vidim dokaj malo, nekaj te zaprtosti in politične manipulacije pa sem občutil tudi ob tem sicer prijetnem večeru. Da bi nakazal izhod iz te zaprtosti in ne angažiranosti, bom izhajal iz objektivizacije celotne priprave kulturnega večera, ker to dobro poznam in iz delnega poznavanja problemov kulture v Šentjurju. Če bom ob tem kaj kritičen, ne bom zlonamerno, saj želim doseči boljšo, kvaliteto in. več sodelovanja. Za to si kot mlado mesto v samostojni državi Sloveniji moramo prizadevati, sicer bomo postali malomeščani, kar pa bi z ozirom na naše velike ljudi kot so bili Ipavci, Slomšek. Malgaj, Kocen in pomembna ar- heološka najdišča na Rifniku ne bilo dobro. Postati meščan pomeni upoštevati bonton lepega obnašanja in spoštovati svojo in tujo kulturo z običaji: torej biti samozavesten in ponosen na svoje poreklo in spoštljiv do vrednot drugih. V tem smislu bi človek pričakoval, da bo obletnica smrti dr. Benjamina Ipavca in zgodovinski trenutek za katerega so Ipavci delali z vsem srcem in talentom, pritegnila množico za katero bo šentjurska dvorana premajhna. Toda k pomembnosti mora doprinesti tudi organizacija in celotna priprava in temu primerna propaganda. Kakšna pa je bila ta? Biio je nekaj plakatov in radijsko sporočilo o prireditvi s prostim vstopom. Vabilo pa mora biti tudi osebno (društveno, organizacijsko) obarvano, da je lahko uspešno. To pa v tem primeru ni bilo in ni moglo biti, saj to niso hoteli prvi organizatorji, niti se tega niso zavedali sami izvajalci. Prvi tak spominski Ipavčev večer je bil organiziran leta 1988, tudi v tem času z zamudo, saj je 20. avgust istega leta obletnica dr. Gustavove smrti, pa smo na to pozabili. Pobuda zato je bila dana s strani krajana in šolarjev. Sedaj pa so se tega spomnili komaj ustanovljeni socialdemokrati, ko so se hoteli s tem afirmirati. To je sicer čisto v redu in lepo. celo pohvalno. Toda, ko so že stekle priprave, še ni bilo odločeno, da bo zgodovinski plebiscit 23. decembra. Z ozirom na pomen plebiscita in Ipavcev za slovenstvo sem dal pobudo, da ta večer organiziramo vse šentjurske stranke in si tudi razdelimo stroške za propagando (tudi medijsko s TV) in nagrade izvajalcem. Toda tu se je pokazala zaprtost, sebičnost in ozkost ter nepripravljenost za pravo in iskreno sodelovanje. Prav tako sc je pokazalo sramežljivo strankarsko obnašanje (da ne rečem pro-tistrankarsko), ki daje možnosti nekaterim za avtokratsko samovoljo in uveljavljanje z manipuliranjem. ki duši ustvarjalnost in širino, ter delavnost in aktivnost Do soglasja je na koncu prišlo edino za skujmo izjavo, ki.jo bo prebrala napovedovalka Anita Koleša in skupno kritje stroškov, ni pa bilo jasno odločeno, da je to (nad)strankarska kulturno pblitična manifestacija v čast plebiscita. To pa ni biio mogoče, zaradi zmote, da ne gre mešati politiko in kulturo. Takšno gledanje na stvari pa je napačno. Politika in kultura sta namenjeni za dobrobit ljudi in če to res hočeta morata iti skupaj in po potrebi sodelovati. Mislim, da je tako gledal na to stvar Franc Svetina, edini povojni politik, ki je začel svoje delo kot župan z oporo na največjo šentjursko dediščino, ki je tudi slovenska, to so skladatelji Ipavci. Na žalost je prerana smrt to delo prekinila. Zaradi napačnih stališč in nezmožnosti pravega sodelovanja (mogoče tudi nevolje) nekaterih avtokratov je sedaj nastala manipulacija. češ da je ta večer organiziralo prosvetno društvo. Topa ni bilo res, kajti prosvetno društvo je tu samo sodelovalo (izvajalo program) na pobudo SDSS (socialdemokratov), ki pa naj bi bila kasneje po dogovoru med strankami skupna akcija vseh političnih strank. To pa ni bilo v javnosti dovolj prisotno, zaradi zmotnih gledišč. Osebno zelo želim, da bi bile manifestacije kot je memorialni Ipavčev večer stvar kulturne institucije. kot je in naj bi bilo prosvetno društvo skladateljev Ipavcev. Toda, da bo to lahko postalo, mora to društvo začeti tako funkcionirati. To bi sicer moralo že dosedaj v dosedanjem partijskem enoumju, toda zaradi nepriznavanja profesionalnosti (strokovnosti) to ni bilo mogoče. Sedaj v večstrankarski politični praksi, pa je to dejansko nujnost (v kolikor se ne bodo začele ustanavljati, kot nujnost strankarske inštitucije). Društvo mora postati institucija s strokovnim vodstvom in lastnim programom dejavnosti, ki se bo iz različnih virov financiral (članarina, vstopnina, prispevki posameznikov, podjetij, organizacij in proračuna občine). V takšnih pogojih delovanja upam, da se ne bo zgodilo, da se na pomembne obletnice pozabi, in da se pozabi na urejanje spominskih obeležij (kljub temu. da je A. Aškerc na nagrobnik Ipavcem napisal »dokler po svetu hodil bo Slovenec, na grobu tvojem ne usahne venec« in da v času prireditve in zgodovinskih dogodkov. kljub opozorilu ni zagorela žarnica pred spomenikom Ipavcev). Pogoj za kvaliteto je strokovno znanje in organizacijske sposobnosti s prizadevnostjo, kar se sedaj zopet uveljavlja. Društvo potrebuje strokovno in organizacijsko sposobno vodstvo (profesionalno vodstvo), ki se ne bo pustilo manipulirati, kot se je to zgodilo sedaj. Zdi se mi tudi, da prav ta brezosebnostni (nejasen organizacijski) pristop k organizaciji kulturnega večera je verjetno kriv za slabo udeležbo. Na tak način ne more priti do prave motivacije širšega kroga ljudi. Poleg tega se dela družbena škoda z dezinformacijami, kar pogojuje manipuliranju. Prava kultura in poštena politika sta proti manipulaciji in jo s takim delovanjem tudi ukinjata, ne pa omogočata. Vse to bo možno, ko bodo stvari institucionalizirane in profesionalno vodene in ko bodo politične organizacije jasno profilirane z jasnimi vsebinskimi programi dela, ki bodo upoštevali volilce in ko bo med njimi konkurenca, spoštovanje in po potrebi ali voji tudi sodelovanje, s strani volilcev in simpatizerjev pa jasna podpora ali kritika. Tako se ne bo zgodilo, da na koncu kulturno politične prireditve simpatična napovedovalka, ki simpatizira z LDS (liberalno demokratsko stranko), izreče politični nauk. da bi naj v bodoče manj politizirali (strankarili) in se bolj posvečali dejavnosti in enotnosti. To pa je zopet velika zmota in znak manipulacije. Kaj pa je slabega s strankarstvom, če se trudi za kvaliteto življenja, spoštovanje človeka in svobodo (demokracijo)! Dejstvo je. da vse to ravno strankarstvo omogoča in za to smo se trudili ob volitvah in to tudi izpovedali. Zakaj sedaj to zanikati in dopuščati zopet manipulacije, ki omogočajo zlo. nespoštovanje človeka in ustvarjajo zaprtost in klanovstvo? To je dejansko grda politika, ki jo omogočajo tudi nekateri tisti, ki govorijo, da se ne gredo politiko, ali da se gredo samo kulturo itd. Prava kultura in poštena politi-lia sta proti manipuliranju in dezinformacije odklanjata. Torej, če smo talenti in kulturni poustvarjalci gojimo kulturo tudi na splošno v medsebojnih odnosih, kajti ni vsak za vse, vse je pa zanimivo in lepo; če pa se gremo politično dejavnost, bodimo demokrati in spoštujmo različnosti, kajti nismo vsi enaki in ne moremo biti vedno enotni, saj to vodi samo v zavajanje, revščino in apatijo. Vso to pestrost in različnost daje in zahteva življenja, zato mu dajmo prosto pot, da bo lepo in svobodno. To pa bo, če bo kultura navdihovala politiko in obratno politika podpirala kulturo, vse to pa bomo dosegli, če se bomo šli demokracijo (strankarstvo) in ne manipulacijo z zavajanjem in prikrivanjem resnice, ločevanjem kulture od politike in politike od življenja in dela. Vse to mora biti in je povezano med seboj v soodvisnosti, izvajati pa se mora v duhu odgovornosti in strokovnosti (to omogoča pa samo strankarstvo - konkurenca). Spoštujmo torej strankarstvo in na tem spoštovanju gradimo naša sodelovanja in odnose. Kultura pa naj bo naša skupna legitimacija in prizadevanje, če res hočemo postati državljani države Slovenije in meščani Šentjurja. FRANC ZABUKOSEK, Šentjur Nekaj resnice o Milici Gabrovec-Lenki in njeni družini iz Celja Čudi me, da tudi uredništvo Novega tednika in Nove dobe prejema in objavlja brez konkretnih dejstev, nego večkrat samo pavšalna »namigovanja« dejanj Celjanov - posebno tistih, ki so aktivno sodelovali v NOB 41/45 - in še poprej v kakšnih socialno naprednih in narodno zavednih društvih. Mislim, da bi bila dolžnost uredništva, da zahtevajo po dopisih in objavah vseh - posebno pa o vsebini predložnih člankov, ki jih pišejo razni »skorojeviči« in omalovažujoči pisuni. Kot star Celjan sem spremljal življenje in delovanje Celjanov skozi 80 let. Poznam življenje Milice Gabrovec-. Lenke in njene družine. Milica je bila najmlajša, sicer najboljša uslužbenka Ekspoziture ZSZ v Celju in tudi v času okupacije priljubljena aktivistka. Prav tako tudi njena cela družina, očeta so usmrtili, ostale pa razgnali. Po osvoboditvi sem bil po štirih letih prvič v Celju, ko so mi dovolili kot oficirju tretje armade za dva dni obisk s Koroške, kjer smo takrat bili ter potem še enkrat v maju 1945 ter sem obakrat obiskal tudi Ekspozituro ter trdim, da takrat noben od uslužbencev SZS ni vedel nič o Teharju, tako tudi Milica Gabrovec-Lenka ne. Tudi pozneje, ko je bila Milica Gabrovec-Lenka premeščena, sem o njej slišal samo najlepše. Zato cenjeni in dragi Lenki svetujem, da vse takšne poskuse ignorira samozavestno in s ponosom, ker je storila največ, kar je mogla. RUDOLF FAJGEU , Celje Da se ne pozabi Malo pozno sem čital v Delu polemiko v zvezi Marije Bitenc — Samec, kjer ta napada Igorja Deklevo. To se je dogajalo v času od 8.12.1990 do 11. 12. 1990. Čudi me samozavestni ton Marije Bitenc — Samčeve. Ali ne ve, da jo pozna vsa soseska Ložnice v Celju, kako je vsem, kadar je naneslo, grozila z republiškim javnim tožilcem in golim otokom. Tov. Car naj bi bil njen dober prijatelj, ki ji je pomagal, tako je vsaj govorila v vsaki situaciji. Mislim, da bi morali bivši sekretarji na CK ZKS povedati, kaj je stalno iskala pri njih. Ali morda res samo zastonj kosilo v kleti ali kaj več? Ni mi jasno, ali ne ve, kaj je v prejšnjem sistemu govorila, ali se pa hoče skrivati sedaj, da ni bila v partiji itd. Gospe Mave je s pomočjo »dobrih zvez« v Ljubljani praktično vzela stanovanje na najboljši lokaciji, da ni bilo treba plačevati stanovanje za študij otroka, odnosno če bo javnost zvedela za najemnino, bo tudi v tej smeri znan obraz Marije Samec — Bitenc. Sosedje bi imeli verjetno povedati še dosti več. S svojimi zvezami, odnosno z njeno vsilitvijo in grožnjami, je dosegla pri bivših oblasteh, da so ji njen vrt »proglasili« za arboretum. Kako ji je to uspelo je meni in še mnogim prava uganka. Verjetno je rabila to zato, da bi ne nastala v zazidalnem okolišu kakšna gradbena parcela v njenem »arboretumu«, razen če bo seveda kdo od domačih zidal. Takrat pa bo enostavno zaščiteni arboretum pač »padel«! Slišal sem tudi od znancev da je na CK hodila pri enih vratih ven, pri drugih pa notri, tako, da so jo tudi že tam imeli zadosti. Za uslugo je pa prinašala vedno kakšne »sveže« novice iz province. Sedaj bi se seveda najraje zapisala v nasprotni tabor, kateremu je takrat pripadala — vsaj po njenih grožnjah je to vsakdo lahko predvideval in seveda še bolj po njenih prijateljih — sekretarjih na CK. Mislim, da je tako tudi vladala po vseh društvih v Ljubljani. Moje izkušnje z Bitenčevo so tudi primerne temu, kar je opisano. Potem, ko me je dodobra izkoristila v Švici, je tudi meni grozila, da bom imel opravka z njenim prijateljem Carom in pa Golim otokom (njena najljubša grožnja). Upam, da mi ne bo potrebno opisovati kdaj detajle tega izkoriščanja in laži, ki sijih je privoščila. Zavajala je vse po vrsti. Staršem moje žene je dopovedovala, da jo bom jaz ubil in zakopal v kleti moje hiše ali pa vrgel v Thun-sko jezero v Švici, tako da sem imel kar precej težav, da sem ovrgel vse sume. Morda je značilen primer za »vlastodrštvo« ali bolezenske težnje po funkcijah to, da ima največje njeno spoštovanje v družini pes, ki je sicer res velik. Kako si je mogla tako ugledna »dama« privoščiti zastonj tok iz javnega to-kovodnika (zapisano pri Elektro Celje), je pa tudi meni uganka. Zato naj bi Marija Bitenc bila raje tiho in zadovoljna, da zaradi njenih groženj ne bo morala na sodišče. Dipl. ing. JANKO RUČIGAJ Haimberg. Švica Gradis zamuja Vašemu časopisu, ki odkriva in razkriva dogajanja v Celju, predlagam, da razkrije »podvig« GP GRADIS Celje. To podjetje namreč gradi v Novi vasi garažno-po-slovni objekt, ki bi moral biti dograjen 28. decembra 1990; vsaj tako se je investitor zavezal s pogodbo. Investitor pa se jasno ni zavezal plačati kupcem poslovnih prostorov nobenih penalov. Kupci smo tako na milost in nemilost prepuščeni monopolistu, ker smo verjeli, da bo objekt do roka gotov, saj je imel Gradis dovolj časa za dograditev, še posebno, ker je bilo vreme naklonjeno graditeljem. Kupcem se zaradi zakasnitve obeta velik izpad dohodka, ker poslovnih prostorov ne bomo mogli koristiti tedaj, ko smo planirali. Gradis pa še sedaj dela izvaja zelo počasi, sedaj pa je gradnjo celo začasno ustavil; posledica tega bo močna zakasnitev in najhujše, česar se kupci najbolj bojimo, je podražitev, ki bo sigurno sledila devalvaciji dinarja. Vaš novinar naj malo povpraša na Gradisu, kdaj bo objekt gotov; če bomo kupci dobili kakšno »odškodnino« - v obliki močne podražitve. ANTON KLINC, Celje Drago popravilo V delovni organizaciji KEPO (kemoservis-fotomateri-al) SERVIS na Gosposvetski 13 v Ljubljani imam od 21. novembra v popravilu fotoaparat VASHIČA, kjer popravilo stane več kot nabava novega fotoaparata (istega telesa brez objektiva). Predhodno sem se z vodjo delavnice posvetoval, da mi ne bi ob popravilu zaračunali dvakratno ceno, če je popravilo izvršeno v enem tednu. Dobil sem odgovor, da tega ne prakticirajo več že nekaj časa. V dobri veri, da pač popravilo ne bo znašalo preko 500 din, semje za popravilo odločil... tudi zato, ker se mi je aparat tudi po moji nepazljivosti namočil v vodo ob zadnjih poplavah na Ljubnem, kjer sem delal foto reportažo za svojo delovno organizacijo. In glej ga šmenta, popravilo znaša 1983,70 din, torej več kot stane novo telo istega fotoaparata v Avstriji ... Zaradi tako visoke vsote plačila popravila sem si priskrbel naročilnico, kjer piše, da bodo izstavljen račun poravnali v 45 dneh. In kje se je zataknilo? V servisu imajo še en njihov formular, kjer postavljajo svoje pogoje plačila v 15 dneh. Delovna organizacija je tudi ta njihov formular potrdila in plačilne pogoje popravila na plačilo 45 dni. Tako sedaj na servisu KEPO v Ljubljani leži popravljen fotoaparat, sami pa so si avtomatično podaljšali plačilni rok na novih 45 dni... ali pa si bodo prišli gor, da bo plačilne pogoje urejeval trg, naročniki, ki račune poravnavajo preko naročilnic. Kakorkoli že, svoje storitve bodo morali prilagoditi trgu, kajti njihove storitve pač ne bodo mogle biti dražje, kot velja nabava novega enakega fotoaparata ... Smo pač preblizu meje z Avstrijo ali Italijo... LOJZE OJSTERŠEK, VELENJE Spektra krši zakon Dne 27. 12. 1990 sem se sprehajal po ulicah in sem pri štantu na novoletnem sejmu pri celjski pivnici opazil pri prodajalki en lušten komplet s štirimi rapidografi, uvoženimi, za 650,00 dinarjev. Prosil sem prodajalko, naj mi jih prihrani do 12. ure. Rekel sem, da pridem takoj, ko končam z delom, a na žalost sem zamudil. Dekle je rapido graf prodalo. Povedala pa mi je, da jih še imajo na štantu nasproti KINA METROPOL. In res je bilo tako. Ker pa nisem imel s sabo dovolj denarja, sem vprašal prodajalca, če jih bo jutri (28. 12. 1990) še imel. Rekel je, da če bom prišel, mi ga bo dal na stran (do 13. ure). Potem pa bo prišel šef in bodo štant zaprli in zaključili z delom. Ko sem naslednji dan prišel, so rapidograf res imeli, a ne po isti ceni. Zdaj je bila cena 850,00 din. Ko sem vprašal zakaj so dvignili ceno, so rekli) da zaradi inflacije. Zakaj tako? Po zakonu bi morali dvigniti cene šele po novem letu, zato prosim inšpekcijo naj javno odgovori na to mnenje in kaznuje podjetnika firme »SPEKTRA«, Cankarjeva ul. 1, Celje. Nisem ostal le brez kompleta, ampak tudi prevaran. Čakal sem gospoda šefa, a le — ta me je odpravil z besedami: »Nimamo se o čem pogovarjati. Inflacija je in jaz moram to upoštevati!« Jaz pa »potegniti kratek konec«. MILAN ALAŠEVIČ, Celje Ponovno sprašujem Ker kljub javno zastavljenim vprašanjem nanje še nisem dobil odgovora, strokov- njake in pristojne ponovno sprašujem: 1. Katere storitve bodo zajete v obvezno solidarnostno ali socialno zdravstveno zavarovanje iz področja stomatologije? Kdaj bodo storitve pravilno stroškovno ovrednotene in kdaj bo ukinjen grobi normativizem v občutljivi stomatološki praksi? 2. Kakšne bodo oblike in možnosti delovanja zobozdravstvenega varstva in delavcev? Kaj bo lahko privatno in kaj bo državno? Kakšni bodo medsebojni odnosi in kako se bo vse financiralo? 3. Kako bo delovala zoboz-dravniška zbornica, da bo lahko učinkovito izpolnjevala upravno in nadzorno funkcijo, kar bo njena najvažnejša naloga? Kakšni bodo odnosi med ministrstvom, zbornico, strokovnim društvom in sindikati? To so verjetno najpomembnejši elementi nove zakonodaje, ki zadevajo tako ljudi kakor stroko, čeprav priznavam in spoštujem latinsko modrost, ki pravi hiti počasi, smatram, da se z zakonodajo le malo zamuja, zlasti pa se premalo animira za spremembe strokovna javnost. Vse preveč se deluje v starih klanih, drugi zainteresirani strokovnjaki pa se ne upoštevajo. Ker bo okrog 7. decembra republiški seminar zobozdravstvenih delavcev v Rogaški Slatini, bodo vaši dogovori na ta vprašanja dobra animacija za aktivnost zobozdravstvenih delavcev. Upam, da to želite, sicer ne vem kako se naj vse skupaj izboljša, če ljudje in strokovnjaki ne bodo imeli vspodbu-de za delo, izobraževanje in aktivnost. V naprej hvala za odgovore. FRAN ZABUKOŠEK, dr. stom., Šentjur SPOROČILO JAVNOSTI 20. dec. 1990 smo na Odseku za VO prejeli poziv, s katerim nam je bilo sporočeno, da se v TEŠ nahajajo zdravila, ki so bila poplavljena v celjski bolnišnici. Na odseku za varstvo okolja smo se odločili, da'bomo anonimno informacijo preverili v celjski občini na Sekretariatu za urejanje prostora in varstvu okolja. 3. 1. 1991 so nam iz Celja sporočili, da je bila iz Celja resnično odpeljana večja količina zdravil, vendar tudi oni niso uspeli dobiti informacije kam. Zato smo takoj poklicali glavno republiško sanitarno inšpektorico prim. dr. Metko Macarol-Hiti. Ta nam je potrdila, da so poplavljena zdravila resnično prepeljali v TES z namenom, da jih tam uničijo, to je sežgejo. Ob vprašanju, zakaj niso o tej nameri obveščali občinske upravne organe, nam je odvrnila, da se to nas ne tiče, kajti tako TEŠ, kot vse zadeve z zdravili so po Zakonu o sanitarni inšpekciji v pristojnosti Republike sanitarne inšpekcije, ne občinskih upravnih organov. Na tej točki je bil razgovor s prim. dr. Hitijevo končan. Isti dan direktor TEŠ dipl. ing. Jaro Vrtačnik ni bil dosegljiv, vendar nas je na našo željo, naslednje jutro 4. 1. 1991 poklical. Potrdil je, da v TES resnično imajo deponirana zdravila ter zagotovil, da jih še niso sežigali. Mi smo ga seznanili, da je v skladu z 12. členom Odloka o varstvu zraka na območju občini prepovedano sežigali posebne odpadke. Direktor TEŠ je zagotovil, da poslej brez naše vednosti ne bodo ukrenili ničesar in nas napotil na dipl. ing. Marjana Jedovnicky, ki je imel v TEŠ na skrbi to vprašanje. Ker isti dan ni bil dosegljiv smo se z njim 7. 1. 1991 dogovorili, da bosta vodja Odseka za varstvo okolja in član IS opravila 8. 1. 1991 sestanek in ogled poplavljenih zdravil. 8. 1. 1991 sta Vodja odseka za VO Peter Rezman in član IS SO Velenje za varstvo okolja dipl. geog. Emil Štr-benk opravila ogled zdravil ter prejela fotokopije dela spremljajoče dokumentacije. Ob tem smo se dogovorili, da bo TEŠ uradno odgovorila na dva naša dopisa v tej zvezi. Ob vprašanju izdaje dovoljenja Odseka za varstvo okolja smo jih seznanili, da Odsek ne more dati dovoljenja za kršenje, Odloka o varstvu zraka, ki ga je sprejela SO Velenje in da bo njihov čimprejšnji uradni odgovor pospešil reševanje tega problema. 9. 1. 1991 smo prejeli poziv podpredsednka Skupščine Republike Slovenije Vaneta Gošnika, ki se je želel informirati o tej zadevi, saj ga je za pogovor prosila prim. dr. Hitijeva. Del fotokopij, ki smo jih prejeli od dipl. ing. Jedov-nickega, smo mu poslali po telefaxu. Po opravljenem sestanku z glavno republiško sanitarno inšpektorico je podpredsednik republiške skupščine povabil vodjo odseka za varstvo okolja na sestanek z glavno republiško sanitarno inšpektorico. Ta sestanek smo opravili 11. 1. 1991 pri podpredsedniku Skupščine Republike Slovenije. Izčrpno smo se seznanili s celotno situacijo hkrati pa poudarili, da sta po našem za rešitev tega problema na voljo samo dve možnosti: 1. Da se zdravila odpeljejo nazaj v Celje, ali kam drugam. 2. Da glavna republiška sanitarna inšpektorica prim. dr. Metka Macarol-Hiti pripravi izčrpno informacij in priskrbi razlagalca za prvo naslednje zasedanje SO Velenje, ki naj na tej osnovi sprejme sklep o usodi teh zdravil. Prim. dr. Hitijeva se je strinjala s tem in obljubila, da bo ukrepala v skladu s ponujeno 2. točko. Isti dan 11.1. 1991 je tudi IS SO Velenje sprejel sklep, da v skladu z Odlokom o varstvu zraka na območju občine Velenje ne dovoli sežiga poplavljenih zdravil iz Bolnice Celje. V zvezi s tem problemom smo poslali štiri dopise in sicer: 3. 1. 1991 v TEŠ, 7. 1. 1991 na Republiški sanitarni inšpektorat, ter 8. 1. 1991 v Bolnišnico Celje in TEŠ. Do danes še nismo prejeli pisnega odgovora od nikogar. Primer še ni zaključen, vendar če do prvega sklica SO Velenje (predviden je v začetku februarja) ne bo nobenih sprememb in odgovorov, bomo zahtevali od TEŠ, da pod našim nadzorom odstranijo poplavljena zdravila iz TES in iz občine Velenje. Občina Velenje, 14. 1. 1991, Vodja odseka za varstvo okolja, PETER REZMAN hub TITOVA MLADINA SE JE SPRAVILA NA MILANA DOBNIKA V Žalski župan s plavim očesom Polnočni boksmeč pri »Veselem kelihu« v Grižah, seje prelil v pravo vojno. Po vdoru Milana Dobnika, žalskega župana, v gostilno, kjer je podrl na tla in zlasal gostilničarja ter pri tem najverjetneje tudi sam dobil buško nad očesom, je zaplul v brozgo lokalnih političnih strasti. Žalski župan s plavim očesom Škandalozni napad Milana Dobnika, skromnega gimnazijskega profesorja in nadvse potrpežljivega žalskega župana v noči od 1. na drugi januar na gostilničarja Slavka Podobnika, se je iz folklornega gostilniškega pretepa prelevil v politično obračunavanje, ki je razpolovilo ne samo Griže, temveč tudi Žalec. Obsodbe vredna predstavitev župana kot pretepača po gostilnah je pošteno povedano najbolj prizadela župana samega. Ne kot župana, temveč kot skromnega in spoštovanja deležnega občana, ki je bil znan kot rpiren in preudaren mož. Ni si težko predstavljati razmer, ki človeka spravijo v stanje, da sredi noči plane iz sna in postelje ter zdrvi v bližnje gostišče, kjer trije ducati gostov na dvorišču zaključujejo svojo glasno zabavo. Tudi če si župan. Milan Dobnik je planil nad gostilničarja, ga podrl na tla in vlekoč za lase skušal spraviti izza točilne mize, »da ga ta smrkavec ne bi več zajebaval«. Gostje so razjarjenega župana spravili z birta, policija je zapisala uradni zaznamek, župana pospremila domov in zadeva bi naj bila zaenkrat končana. Župan je namreč zaradi svoje funkcije obvarovan odgovornosti. Toda dosegljiv roki pravice z zasebno tožbo. Pretep v lokalni politični brozgi Čeprav ni bilo eksaktno razčiščeno pomembno vprašanje, ali je žalski župan v gostilno pridrvel z modrico na očesu ali je to neljubo znamenje staknil v gostilni, v tajnem policijskem poročilu o napadu na župana naj ne bi bilo zapisane niti besede. Še več, postavljena je bila celo zahteva, da v zapisnik policaji zapišejo, kako modrice na levem očesu župan ni dobil v gostišču, je res, da je župan po dogodku v gostilni Žal so se prizadeti in organizatorji odločili, da sprava ne bo potekala na očeh javnosti. i9 8 a Tl I C. I. S. d. o. o. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, EKONOMSKE IN AGENCIJSKE STORITVE Gledališka 2, Celje 63000, tel.: (063) 21-805, 28-030 STARŠI, NE PREZRITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI Še ne veste, kako bi svojim nadebudnim mladostnikom zapolnili čas med zimskimi počitnicami? Svetujemo Vam. da jim omogočite spoznati brezmejne možnosti, ki jih nudi svet računalništva. Organizirali bomo prilagojen računalniški tečaj za učence 5., 6.. 7. in 8. razredov osnovnih šol. Vaši otroci bodo skozi igro spoznali možnosti dela na računalniku ter čas zimskih počitnic izkoristili prijetno in koristno. Pokličite nas ali pa se zglasite na sedežu našega Centra! Sprava s figo v žepu V ponedeljek zvečer ob petih so se sprte strani iz gostilniškega pretepa v Grižah in najbolj prizadeti sosedje sestali z mladima gostilničarjema v domu žalskih obrtnikov. Sestanek bi naj bil namenjen sosedski spravi. Žal so se prizadeti in organizatorji odločili, da sprava ne bo potekala na očeh javnosti (kot tudi streljanje, obmetavanje s kamenjem in psovanjem ni bilo za belega dne) temveč so javnosti posredovali svoje zaključke. 1. Delovni čas gostilne je ob delavnikih do 22. in ob sobotah do 23. ure. Po dogovoru s sosedi (katerimi in kolikimi?) je ob posebnih priložnostih mogoče delovni čas podaljšati. 2. Okoli gostišča bo lastnik moral zasaditi protihrupno ogrado iz dreves. 3. Prizadeti si naj oprostijo in se odpovedo vsem zasebnim tožbam in tožar-jenju. Prav tako naj prenehajo z razširjanjem nepreverjenih informacij in obtožb. Dogovor velja od ponedeljka naprej. Zanimivo je, da je eden od prizadetih in udeleženec sprave, Miran Ceku-ta, med odhodom s sprave izjavil, »da je ta dogovor navadna farsa in mi drugo ne preostane, kot da prodam hišo in se odselim ...« navkljub oblogi, natopljeni s kisom, še ves teden svetil naokoli s plavim očesom. Vaški gostilniški pretep v Grižah bi utonil v pozabo, kot vsi ostali, ki bogatijo folkloro na Štajerskem, če se ne bi ob njem razvnele politične strasti .-.Pretep župana je potisnil na površje vso prikrito sosedsko nestrpnost in mržnjo, ki bi jo naj sprožil prihod mladih zakoncev Štefke in Slavka Podobnika in odprtje njune gostilne. Kajti, komaj se je posušilo črnilo na policijskem zapisniku, že se je spravil nad gostišče, spet ponoči; zdaj že županov sosed, obrtnik Miran Cekuta. S kamenjem bi naj napadel hišo in okna gostišča, v katerem sta k sreči bila samo gostilničarjeva starša. Do nedavnega vroč Titov mladinec, sicer pisec reklamnih tekstov, se je za omenjeni pretep prelevil v nadvse prizadevnega no- vinarja in iz pretepaškega pepela izbrskal politično floskulo, pretepu dodal široke (kolikor je v zaselku desetih hiš sploh mogoče) politično ozadje in zadevo pripeljal do županovega političnega samomora. Do odstopa. Kajti Milan Dobnik je bil izvoljen na predlog Demosa, v novinarja odeti reklamni tekstopisec pa je slučajno, kolikšna sreča — liberalec. Medtem, ko v Grižah zdaj pokajo že šipe in, kot je moč prebrale tudi že pištole, bi naj v Žalcu padale — glave. Najprej županova. Strasti so se v tamkajšnjem demokratičnem vzdušju tako razvnele, da je moč celo predvideti, kako ne bo ostalo samo pri pretepu v gostišču, pri razprodaji tamkaj zgrajenih hiš, gostišča ali obrtnih delavnic. Volk bo sit, za kozo pa Savinjčani ne jamčijo... Zakon vse vidi Mirana Cckuto, »prijaznega vaščana iz Griž«, so miličniki prijavili zaradi poškodovanja tuje stvari. Poškodoval naj bi bil okna sosedove gostilne, ki mu gre na živce. S kam-njem. Šušlja pa se tudi, da ima »mirni gostilničarjev sosed« v lasti tudi prepovedano plinsko pištolo. Epilog ali začetek? KADROVSKA ZMOTA V EMO Direktor bo moral vstati s fotelja Malone nasilna posaditev Jožeta Gubenška na direktorski fotelj je v tovarni EMO dodobra zrevoltirala delavce, ki zahtevajo vrnitev Marjana Dreva. Razlog ni ta, da so ga (se je) ustoličil(i) tako rekoč proti vsem pravilom normalne kadrovske politike, boljše od prejšnje, kolikor v splošnem prepričanju, da je nesposoben in bi zato utegnil tovarni narediti več škode kot koristi. V dokaj problematični luči, pravijo, se je pokazal že kot sodelavec tedanjega direktorja Francija Gazvode, ki da si z njim ni mogel nič pomagati. V zadnji ekipi je baje delal največ na tem, da bi zamenjal glavnega direktorja Marjana Dreva, da bi si še prej zagotovil izredni študij, pri čemer mu je pomagala tudi vplivna sodelavka, ker ji je omogočil zasebno delovanje in dobro plačo. Pravijo, da je delil položaje in plače po kriteriju, koliko je kdo njegov pripadnik. Tako je nekomu določil sedemintrideseti plačilni razred, češ da ga bo nadomeščal, ko bo izredno študiral. Neki šefinji je določil isto plačo, ker da ga bo tudi nadomeščala. Ko od študija ni bilo nič, od nadomeščanja pa tudi ne, je na zvišani plači pozabil. Govoril je, da bo saniral Posodo, v resnici, pravijo, je saniral samega sebe in svojo družino, ki ji je zaupal prodajo posode na domu za provizijo, kar je seveda v nasprotju s poslovno etiko kakega direktorja. Da je glavni direktor dejansko nesposoben voditi tovarno, ki je v tako kritičnem položaju, dokazuje to, da je najprej zvišal plače vodilnim za 40 odstotkov, čeprav poslovni rezultati česa takega sploh niso dopuščali, nato pa jih je pred dnevi znižal za 25 odstotkov, da ne bi bilo problemov pri izplačilu. Na tem mestu zaradi taktnega odnosa raje ne bi navajali, kaj mislijo o njem delavci (ki ga seveda najbolje poznajo), saj so med izjavami pretežno take, ki žalijo tudi dober okus. Naj pa dodamo, da so iz Orodjarne prišle govorice, češ da »si bodo prigrabili oziroma razdelili tovarno« in seveda ni mogoče izključiti niti takih namenov. Ljudje se čudijo, kako je mogoče, da so v občini sforsirali ali vsaj podprli takšno nezaslišano kadrovsko potezo v EMO, saj je jasno, da brez podpore ali potuhe od tod ne bi mogli izigrati kolektiva in mu vsiliti direktorja, ki je bil v celoti zoper njega! Vprašujejo se, ali nova občinska oblast tako razume demokracijo, da lahko z najslabšimi možnimi kadrovskimi rešitvami spodkoplje zdaj to zdaj ono podjetje? Ali pa se toliko ograjuje od odgovomosi tudi za gospodarske (in ob tem v enaki meri socialne) razmere v občini? Bomo videli. Delavci EMA skupaj s sindikatoma sedanjemu direktorju ne zaupajo, ga ne sprejemajo in bodo naredili vse, da dobijo boljšega. Bo Gibi plačal? v • 1200017701 .. PEVEC SILVO PROŽINSKA VAS fc **220 Store Va?%*- naredilo: 5*» ZCP CESTNO PODJETJE CELJE Lava 42 *3000 CELJE o. p. 9* t-1 10*3) 3J 321 2IRO RAČUN: 50700-601-13565 SDK CELJE UUK: 21.12.90 Valuta: 31.12.90 Dobavni.-a: OOl 1 1 1 / S>0 Pr-i plaCllu obvezno navedite Štev. računa! predmet dobave količino ne CEL JE. dne : 7aračunavamo vam postavitev odbojne ooraje v Stot ob ob meeistralni «10-6 a- dobavo in montaža oorai*■ E -4/1350-C 4a E-4/1SOO-C ' • 112 zaključnica ZA/F s stebrom 2 refleksna telesa 1* manipulativni strofki -b) usmerjanje prometa de1avci 12 UR 12*.OO lA« SO 1 UR 122.00 POSEBNI ZVEZNI DAVEK OO USLUG 5 * r) trezanje polne črte ipri uvozi; 1 n 337.79 « 342.59 KOM 36*.iv t OM J.; . 90 e.FNl ZVEZNI OAVFK OP t .-le sett i — >•: vi i 4 UF J. »•. C*P O.500 UR 12. "O ZNESEK: t de set a a /11 ..-| • 1a Sc.J..-SO 36.370.10 772.40 1 ' • J . . ■ -i i 504. OO * '-l.i ».< 5. in 59 Ar.;-. 4A 59.462,44 fla. liiji rok j.- 10 dn: ••d i.-stavil vi fakt.-ir-. V r-r imrni net-r av e a« n.. ■ .rav-n<-n-.bv-znosi 1 .zaračunavamo zainudne obrest j v vi - .m ••->.:.ritni"- m.-i ■ . i 1 .>• dob-ča Naroyna banka Ju-m« Javi je. povečano za 20* ‘••1 list c-fRT •* 57/P.91 7..rodj irjave n» na*'.- i..i- . t . - dn« - 1 m 1 -1 Zakonca iz Prožinske vasi, ki so jima pred tedni cestarji opasali obcestno gostilno in diskoteko s pocinkano ograjo, sta te dni dobila zanjo še račun. Iz zaupnih virov, blizu republiškemu sekretariatu za promet smo izvedeli, da bi bila neumna, če bi račun poravnala. V kratkem naj bi se tudi dokončno odločilo, da bodo pri Cibiju cestarji zgradili izvozni pas proti Šentjurju in del ograje odstranili. IZ REGIJE Celje: Po prvem trimestru na celjski gimnaziji še težko primerjajo ali je bilo doseženega več ali manj znanja, nesporno pa so dijaki manj napeti. Štore: Po zastojih in težavah je železarna znova pričela delati. Na prisilnem dopustu je še vedno od 500 do 600 delavcev, imajo pa tudi že sezname tisoč 200 presežnih delavcev. Celje: Ker še ni bil sprejet občinski proračun za letos, so oblikovali začasni proračun, ki bo lahko v veljavi le do marca. Žalec: Vršilec dolžnosti predsednika Hmezada je postal Franci Žužej, prej podpredsednik. Žalec: Tudi v Agrini imajo novega direktorja. To je Franci Volk, ki je bil doslej direktor Veleprodaje. Žalec: Šolniki so le dobili plače, za njihovo zamudo pa je tokrat kriva SDK. Velenje: Po dolgih trinajstih letih obnove so končno končali z deli na velenjskem gradu. Luče: Iz Lenarta so poslali velike količine gradbenega materiala, denarnih prispevkov, vodovodnega materiala in ozimnice. Celje: V zasebni jezikovni šoli Didacta pod vodstvom izkušenih profesorjev tujih jezikov bodo pripravili tečaje po najuspešnejših evropskih programih. Laško: Zaradi nesrečnih okoliščin, reorganizacije, poplave in še Iraka povrhu je laški Elektrokovinar zašel v izgubo. Golte: Po nekaj letih zelenila imajo na Golteh zopet pravo smučarsko sezono. Ze od decembra pa do aprila so njihove kapacitete zasedene, smučali pa bodo tudi tujci. Velenje: Herman Rigelnik, dolgoletni predsednik poslovodnega odbora Gorenja, je nepreklicno odstopil. V svoji izjavi je napisal, da se je izčrpal, omenil pa je tudi zdravstvene razloge. Luče: V tej krajevni skupnosti mozirske občine bodo dobili nove telefone. Da bi pocenili napeljavo, bodo večino jarkov izkopali udarniško. Celje: Upokojenci pripravljajo več skupnih treningov na snegu, pripravili pa bodo tudi regijsko in republiško tekmovanje. Rogaška Slatina: V Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina je nastopila domača folklorna skupina Minerali. Žalec: Na hitropoteznem novoletnem turnirju je nastopilo 18 šahistov. Pri članih je zmagal F. Brinovec pred Vomb-kom, pri članicah Uriskova, pri mladincih pa Kampuš. Celje: Na mladinskem šahovskem turnirju celjske regije je zmagal Volger pred Kampušem, ki je izgubil neposredni dvoboj z zmagovalcem. Velenje: Minister za energetiko Miha Tomšič je obiskal velenjski rudnik in zagotovil, da zaprtje rudnika ne pride v poštev. Šempeter: V nekdanjem tozdu Kemija v Šempetru je podjetje Aero z dvema nemškima partnerjema ustanovilo mešano podjetje Aero ARM, v katerem bo 5 delavcev proizvajalo lepila, premaze in lake in izvažalo četrtino proizvodnje. Celje: Predstavniki sekretariata za šolstvo z dr. Vencljem so imeli posvet s celjskimi ravnatelji o osnutku zakona o financiranju in organiziranju vzgoje in izobraževanja. Žalec: V Agrininem bivšem tozdu Transport bodo formirali družbo z omejeno odgovornostjo. Laško: Rudnik rjavega premoga v Laškem bodo zaprli. Zalog premoga je še za dve leti, trenutno pa je na čakanju 52 delavcev. Rogaška Slatina: V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina je bila otvoritev razstave akvarelov Branka Čušina z Jesenic. Prebold: Planinsko društvo Prebold je pripravio že 14. tradicionalni pohod na Reško planino. Velenje: Izkupiček novoletnega koncerta rudarske pihalne godbe in mladinskega pihalnega orkestra so namenili za obnovo Doma kulture v Nazarjah. Celje: Stopetinpetdeset let staro poslopje celjske železniške postaje bo do nadaljnjega ostalo takšno, kot je. Celje: Hortikulturno društvo pričakuje, da bodo občani pripravljeni sodelovati v prostovoljnih akcijah za prenovo razdejanega mestnega parka. Velenje: Zeleni predlagajo proučitev možnosti prehoda šoštanjske termoelektrarne na plin. Mozirje: Vodstvo mozirskega obrtnega združenja je s številkami zavrnilo govorice, da obrtnikom ob poplavah denar ni bil razdeljen pravično. Šmartno ob Paki: V Domu kulture je bil koncert Pihalnega orkestra Litostroj. Celje: Celjsko cestno podjetje je zaradi neplačanih računov pred bankrotom. Šoštanj: V Velenju so po anonimni prijavi, da nameravajo v šoštanjski termoelektrarni sežgati pet ton zdravil, ki jih je zalilo v celjski bolnišnici, odločno reagirali. Nazarje: V Elkroju namestili novega direktorja. To delo bo sedaj opravljala Marija Vrtačnik. Šentjur: Mlado šentjursko podjetje Špik projektira nov obrtni in podjetniški center. Polovico denarja bo prispevala republika. Celje: Izvršni svet razpravljal o čistilni napravi pod Rifen-gozdom. Šoštanj: Šoštanjska Konfekcija, ki deluje v okviru Elkroja bo kmalu zaživela kot samostojno podjetje. Laško: Pivovarna Laško bo spomladi investirala predči-stilno napravo. DOKUMENTI Rigelnikovo pismo Spoštovani podpredsednik dr. Jože Mencinger. Ze pred Noiim letom sem Vas želel obiskati, da hi Vam sporočil svojo odločitev, ki sem Vam jo povedal po telefonu 3. januarja. Žal pa v predprazničnih dneh ni bilo nit, pravega časa, niti vzdušja za takšen razgovor. odstop z mesta predsednika poslovodnega odbora Kon cerna Gorenje, kakor tudi, da opozorim na nekatere nujne Gorenje je danes tako kot celotna družba v prelomnem trenutku. S procesom podjetniške preobrazite smo pričeli že pred dvema letoma. V tem času seje Gorenje transformiralo v- Koncern in postalo družba z omejenim jamstvom. Izoblikovalo je tudi strategijo dolgoročnega razvoja. Zaradi koncerna, saj Vam je znano, da ustvarjamo preko deset ne le za Gorenje, pač pa tudi za celotno Slovenijo, če ne bo SSŽ&Z. "* l~"“ ”‘”!B Tudi Gorenje je v letu 1990 načela inflacija, visoke obresti, tečaj dinarja, srbska blokada in velike družbene dajatve. Po najboljših močeh smo se trudili in poizkušali vsemu temu parirati. Pri tem smo v mnogočem uspeli. v kakšni stvari pa tudi ne. Zavedam se, da je možno, da vlade do direktorjev pretekle dobe. Zase lahko zagotavljam, da Česa takega nisem doživel ali občutil m da gre pri moji odločitvi dejansko za razloge, kijih navajam. Pri tem naj poudarim, da razlog za moj odstop ne teži v morebitnem težkem ekonomskem položaju Gorenja ali v tem, da v mnogočem izničile mojo motivacijo, ki pa bi jo moral imeti zelo veliko, saj bi že po svoji vlogi moral motivirati tudi svoje najožje sodelavce in celotni kolektiv. času z njim vodilna ekipa, dobil od vlade potrditev za ustreznost vizije in strategije nadaljnjega razvoja Gorenja, kot tudi vidika ,1;“a Želel bi, da ne bi dobili vtisa, kot da precenjujem ali poveličujem pomen vloge prvega človeka Koncerna Gore- %£5^£S±!%lt££ £s& nika resno ogroženi konkretni posli, z njimi pa poslovni uspeh Gorenja. vali. Nenazadnje L pri tem velik vpliv škoda, nastala zaradi poplav, kije v vrednosti 40 mio DEM od 1.11. do predstavlja za ta poslovni sistem resnično veliko breme. Z željo, da bi omogočili Gorenju čim hitrejšo konsolida- z&T&z&s&izri &£? “ sestane vodstvo Koncerna Gorenje, Po moji oceni bi se predvsem na Vašo pobudo morali odločiti, kdo bo zasedel to funkcijo. Osebno sodim, da bi bilo najprimerneje, če bi to bil nekdo od mojih najbližjih sodelavcev, seveda pa so možne tudi drugačne rešitve, če bi tako .ocenjevali. V upanju na čimprejšnji odgovor Vas lepo pozdravljam! Predsednik poslovodnega odbora Koncema Gorenje, HERMAN RIGELNIK. V Velenju. 5. 1. 1991 vednost: - predsednik IS Skupščine Republike Slovenije g. Lojze Peterle - Republiški sekretar za industrijo in gradbeništvo g. Izidor Rejc - predsednik Upravnega odbora Koncerna . Gorenje g. Tomaž Jančar SPRENEVEDANJE NA OČEH JAVNOSTI Rigelnik se pretvarja Ker koncern Gorenje ustvarja kar deset odstotkov slovenskega družbenega proizvoda, je vest o odstopu Hermana Rigelnika prejšnji teden prestrašila slovensko vlado ter v javnosti sprožila vrsto ugibanj. Herman Rigelnik je že v pismu upravnemu odboru koncerna in slovenski vladi zatrjeval, da odstopa zgolj zaradi preobremenjenosti in zdravstvenih težav. Isto je razlagal tudi redkim posvečenim novinarjem, ki so vsaj po telefonu uspeli vzpostaviti stik z njim. Zakaj njegovim razlogom za odstop in poštenim namenom ne gre povsem verjeti? V pismu ministru Mencingerju Rigelnik mimogrede omenja tudi nekakšno »klimo, ki spremlja« vse težave pri poslovanju in okrog njega. O pritisku na Rigelnika je spregovoril tudi direktor Gospodarske banke in predsednik Upravnega odbora koncerna Gorenje, Tomaž Jančar, vendar ni želel pojasniti, kakšni so bili ti pritiski. Ker. Rigelnik v svojem pismu izrecno zatrjuje, da ni doživljal pritiskov, pa tudi gospodarsko da Gorenje ni pred kolapsom, se po Velenju šušlja, da je šlo morda za pritiske gospodarstvenikov, ki razmere v Gorenju dobro poznajo, niso pa soglašali z marsikatero Rigelnikovo potezo. Pritrditi gre izjavi Lojzeta Peterleta, da je bil Rigelnik v Gorenju izjemno uspešen poslovnež; Če pa držijo govorice, da je doživljal neugodno klimo prav v Gorenju, potem si je verjetno Rigelnik tega sam kriv. Resda je prišel v Gorenje kot nekakšen sanator, res je tudi, da je v osmih letih s svojo ekipo uspel vsaj delno prestrukturirati zdajšnji koncern in pričeti s procesom internacionalizacije. Res pa je tudi, da je ob svojem prihodu v Gorenje vse preveč uporabljal metode medsebojnega nezaupanja, sumničenj in premalo človeško taktičnih premestitev ljudi — vse od vodstva takratnega sozda do proizvodnih delavcev. Tudi zadnje Rigelnikove trditve, kako dobro — glede na sloš-no gospodarsko situacijo Levo Izidor Rejc, v sredi Lojze Peterle, desno Herman Rigelnik. Ob 40 letnici Gorenja je bilo navidez še vse v redu. — poslovno stoji Gorenje, so bolj iz trte zvite. Drži edino, da si Slovenija ne more privoščiti propada Gorenja in bo zato vanj kanalizirala še več republiškega denarja. Potrebno pa vsekakor bo. Drži tudi — in o tem se ni Rigelniku v odpovedi zapisala nit besedica — da je Gorenju pod njegovim vodstvom dostikrat skozi prste pogledla že prejšnja oblast, enako pa se obnaša tudi zdajšnja. Kar je morda še bolj pomembno od odsto- pa Hermana Rigelnika, pa je dejstvo, da o odstopu razmišlja tudi gospod Stanič, ki vodi največjo koncernovo firmo, Gorenjeve Gospodinjski aparate. In zakaj gre dvomiti v Rigelnikovo iskrenost, ko kot razloge svojega odstopa navaja preobremenjenost in zdravstvene težave? Nekje v svojem odstopnem pismu navaja, da mu je že prejšnje saniranje Metalne vzelo precej moči. Poučeni pravijo, da Gorenje naj bi vodil Mitja Jenko Mitja Jenko, diplomirani ekonomist, ki je zdaj izvršni podpredsednik poslovodnega odbora, je kandidat za novega predsednika Gorenja. O imenovanju bo upravni odbor koncerna razpravljal na seji, ki bo predvidoma 25. januarja. Rigelnik nikoli ni saniral Metalne. Povrhnje Rigelnik sredi decembra podpisal pogodbo o vodenju koncerna, kar mu zdaj zagotavlja precej lepo finančno odpravnino. Okoli 20. decembra je sprejel tudi funkcijo predsednika upravnega odbora združene Ljubljanske in Gospodarske banke, ki gotovo ni za »nemotivirane«, »zgarane«, »izčrpane« in »zdravstveno načete« ljudi. Ker v pismu ministru Mencingerju Rigelnik navaja, da je hotel Mencingerja obvestiti o svoji odločitvi že pred novim letom, lahko sklepamo naslednje: Herman Rigelnik je menda v tednu dni, med 20. in 27. decembrom ugotovil, da ne zmore več. Temu pa lahko verjamejo le pretirano lahkoverni. Kaj torej tiči za odstopom predsednika koncerna Gorenje? RJE SO ZDRAVILA IZ CELJSKE BOLNIŠNICE Velenjčani jih nočejo sežgati Poplavljena zdravila so zanič. Treba jih je varno spraviti in ob prvi priliki sežgati v pečeh z visokimi temperaturami. Takšna navodila so v celjski bolnišnici dobili takoj po poplavi in po njih so se ravnali, trdi v. d. direktor celjske bolnišnice prim. dr. Jože Arzenšek. Ne more razumeti, od kod cirkus v pristojnih službah velenjske občinske uprave, kjer so prepovedali kurjenje zdravil v šoštanjski termoelektrarni. Tamkaj so namreč dobili anonimno prijavo, da nameravajo v šoštanjskih pečeh kuriti neke čudne reči, neidentificirana zdravila, narkotike, citostatike in bog ve kaj še vse. In to v velikanskih količinah, vsega skupaj kar pet ton. Menda so zaradi neznanega izvora sežig »zdravil« pred tem že odklonili v Pinusu v Račah, ker so se ustrašili škodljivega vpliva na okolje. Očitno je, da postajajo ljudje zaradi preštevilnih izigravanj, prikritih onesnaževanj in neod- ločnosti strokovnjakov in inšpektorjev, ko gre za Carstvo okolja, že kar paranoični. Dvomijo v vse in v vsakega in dostikrat imajo prav. Bolje preveriti dvakrat kot nobenkrat, bolje vprašati trikrat kot dvakrat. K sreči v primeru poplavljenih celjskih zdravil zgodba ni tako črna, kot bi kdo pričakoval. Nasprotno. S poplavljenimi zdravili se je vse, proti pričakovanju marsikoga, izteklo gladko. Ljudje so v bolnišnico vrnili domala vse, kar je voda raznesla po mestu. V bolnišnič- ni lekarni in v skladišču medi-kamentov so preverili poplavljeno z zalogami, dopolnili zdravila iz originalne embalaže, jih spravili v plastične kasete in v vrečke in jih z dvema pošiljkama, 9. in 14. novembra poslali v skladišče posebnih odpadkov v Termoelektrarno Šoštanj. V igri je bil res tudi Pi-nus, vendar so jih tamkaj zavrnili, ker zažigajgAzključno svoje insekticide. Skupaj z zdravili so poslali natančen seznam, kopijo seveda hranijo tudi v celjski bolnišnici in jo imajo na republiškem sanitarnem inšpektoratu, dodali pa so tudi strokovno menje Centra za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, v katerem piše, da med odpadnim materialom ni snovi, ki bi lahko povzročile manjše eksplozije, tehnologija sežiga v TEŠ pa omogoča popoln sežig brez omembe vrednega povečanja emisij, torej škodljivih vplivov na okolje. Pač pa dodajajo, treba je biti previden pri doziranju in ne pokuriti več kot dvajset do petdeset kilogramov na uro. Glavna republiška sanitarna inšpektorica prim. dr. Metka Macarol-Hiti je odredila, da morajo v Termoelektrarni Šoštanj vskladiščena zdravila iz celjske bolnišnice lekarne v skladu z veljavno'zakonodajo zažgati, pri dovoljeni količini na uro pa je določila samo zgornjo mejo, to je 50 kilogramov na uro. Sežig zdravil za velenjsko okolje torej ne bo škodljiv, prav pa bi bilo, da bi zdravila v termoelektrarni kurili v manjših količinah dalj časa. Za vsak primer. ALI AERO (REMIJA) RES TONE Jo bosta rešila mercedes in kadet? To ti je poslovna politika: kupili so nov službeni mercedes 250 in kadeti (ki ga baje sme uporabljati le prejšnji glavni, sedanji pomočnik glavnega direktorja), ob tem pa je kemični (pretežno šempetrski) del tovarne tako rekoč pred stačejem. O njem v resnici zelo resno razmišljajo, ker bi se najenostavneje znebili kakih 400, če ne več, delavcev. Takšno misel je slišati o celj- mi. Rezultat bi bil isti, je pa skem Aeru takole »za vogali«, marsikje, kjer so se na taki ki pa so, kot kaže, kar dobro podlagi odločili za spremembe, obveščeni, nemara bolj od ti- na žalost celo slabši. Edino mestih v občini, od katerih bi pri- rilo je lahko le strokovnost, to čakovali, da ne bodo dopustili, pa samo po sebi pomeni, da da bi tu in še v kakšnem podjet- izkaznica političnega funkci-ju, kot EMO, ustoličevali onarja niti zdaleč ni zadostno prejšnje nesposobne vodilne spričevalo za položaj direk-ekipe - v malo zamenjani za- torja. sedbi, četudi so njih člani med Pravijo, daje sramota, kako tem spremenili barve. Da ne daleč so spravili nekoč tako bo nesporazuma, povejmo, da uspešen Aero, čeprav je treba nikakor ne navijamo za kaT resnici na ljubo povedati, da se drovske rešitve na kakršnikoli je njegova pot navzdol začela ideološki podlagi,ker bi s tem v resnici pred mnogimi leti, ko v bistvu podpirali proslulo ka- so se preveč zadovoljevali ž do-drovsko politiko nekdanje par- seženim (zlasti v jasnit papirju) tije, le da pod drugimi barva- in je zmanjkalo razvojnih ambi- cij. Te je pravzaprav nadome- očitno za zablodo, da bi lahko stila politika partije, ki je nad- kdo od najbolj odgovornih, ki vladovala ekonomiko z drob- ima kot tak'nedvomno največ Ijenjem ozdov v tozde in potem zaslug za polom, karkoli po-z obratnim procesom, tako re- pravil. Kadrovske zamenjave koč s socializacijo proizvodnje, bi bili morali narediti že takrat, v kateri so morali biti čvrsto in ko so nastale težave s sanacijo enotno skupaj vsi členi, da bi bivšega tozda v Šempetru, bili pravzaprav vsi enako revni, Z drugimi besedami bi lahko saj so nesposobni in neuspešni rekli, da še ena tovarna oziro-živeli na račun sposobnoih in ma precejšen del njenih delav-uspešnih. Tako je bilo tudi cev plačuje davek monistični v Aeru. ki ga je pred letom in kadrovski politiki - o tem so pol zapustila papirnica Medvo- vsaj prepričani poznavalci razde. zdaj pa še Grafika (Cetis), mer. Morda se prav zato spra-Raziog je ta, da nista mogla, šujejo, ali si ne mislijo v Aeru niti hotela več ostati v španoviji pomagati z novima avtomobi-s Kemijo, ker bi še sama ban- loma, kakršna nedvomno po-krotirala. večujeta ugled, tako potreben . v dandanašnjem poslovnem Seveda bodo najbrž držali svetu! Ali pa so ju kupili zato, očitki sedanjemu vodstvu, da da bi vsaj navzven prikrili slabe se je preveč brezbrižno vdalo poslovne rezultate? Ni namreč v usodo in potapljanje opazuje logično, da bi si v podjetju, ki bolj od strani, kot da bi iskalo je v tako kritičnem položaju, rešitev s povečanimi poslovni- privoščili tak luksuz. Pa - sreč-mi dejanji. Ce je to res, gre no vožnjo! ALI GLAVA A REPUBLIŠKA SANITARNA INŠPEKTORICA DOVOLJUJE SKRINJENJE GROBIŠČ? Teharje še kar smetišče in odlagališče lam je bila sicer uradna cerkveno državna slovesnost, že pred tem je SO Celje določila usmeritev. Predvsem se je zavzela za sodobno ureditev spominskega parka in za prenehanje onesnaževanja grobišč z odpadki. Celjski izvršni svet na zadnji seji ni sprejel pobude, da bi ureditev takšnega parka določili s spremenjenim dose-daj veljavnim m za nedoločen čas podaljšanim srednjeročnim načrtom občine Celje 1986-1990. Rečeno je bilo, da m strokovnih osnov, oziroma, da so jih pripra-vihjsi razen Cinkarne, ki. kot je dejal predstavnik ZPI, Znano je, da Cinkarna na območju grobišč še vedno odlaga odpadno sadro in baritno blato, piritnih ogorkov pa trenutno ne. O vsem tem je zelo dobro seznanjena glavna republiška sanitarna inšpektorica prim. dr. Metka Macarol-Hiti. Dovoljenje za odlagališče trdnih odpadkov je dobila Cinkarna leta 1989, čeprav jih je tja odlagala več let. Da je dobila dovoljenje, je n;.val. dob,ti tudi san,torno soglasje. Kako so ga izdali leta 1989, ko je bilo že znano, da gre za območje povojnih pobojev, ni jasno. Zakaj inšpekcija tudi po 14. oktobru, po pogrebni slovesnosti, šc vedno dopušča odlaganje odpadkov, pa je še manj jasno. To tudi ni jasno celjskemu tožilcu, ki je bil že prej opozorjen na skrunjenje grobišč, Ce je spodoben človek pa se je verjetno tudi kaj takega Ta sicer napoveduje, da bo Črnkama na grobišča vsej javnost!, m naredila nič, da bi problem, trdnih odpadkov skušala rešiti drugače. Najmanj, kar bi morala narediti je to, da bi od občine, še bolje od republike, zahtevala, da ji določijo novo lokacijo za iskreno zeh oprati. Se vedno pa so deli oblasti, ki tega bela da z njenega cmega odlagališča na Vrheh ne bo rirnC'I ^ f 'T |V|', rlJvna ovira za primerno rešitev sploh g ioi Modi, ,„d, « pS" Žago,od j,s tudi velja, da je prvi dolžnik teharskim žrtvam država ljudske, jugoslovanske. J ____________' NAROČILNICA Ime ...............priimek ................ naslov ..................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite ..... izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Mesečna naročnina za Novo dobo znaša 50,00 din FOTOREPORTAŽA Obrtnik obrtniku ne verjame < Kranjski obrtniki pri Mozirjanih. Je bil denar razdeljen poplavljenim obrtnikom? RAM JE ŠEL DENAR ZA POPLAVLJENCE Bogatašema niso dali odškodnine RAZLAGAJO POSLUŠAJO Alfred Božič, IS Mozirje Marjan Ciperle, Obrtna za- druga Kranj Gospod Remic, Obrtna za- Obrtnik iz kranjske OZ druga Mozirje Franc Benda, Obrtna zadru- Obrtnik iz kranjske OZ ga Mozirje Kdo je koliko dobil? Na čelu s predsednikom kranjske obrtne zadruge, Marjanom Franci Benda, predsednik Ciperletom, se je v sredo v Mozirje pripeljala skupina kranj- ?, rt,nls^e kormH)e za oceno skih obrtnikov. Združenje z Gorenjske jih je na novembra skode in razdelitev pomoči: poplavljeno območje poslalo z eno samo nalogo: preveriti, če »Upravičeni so dvomi v real-so si mozirski obrtniki denar, ki so ga Kranjčani zbrali, res nost Kreftovih podatko\ in razdelili, ali pa se je z njim počelo nečedne posle. ocen cennca. ki ga je najel...« Kranjčani so sicer precej nevšečnosti imeli že doma. Mnogi obrniki, ki so novembra dali denar za poplavljene kolege iz mozirske občine, so svojemu obrtnemu združenju očitali, da je denar kar ležal na žiro računu kranjske davkarije, ta pa ga je uporabljala za gradnjo nove stavbe občinske davkarije. Res je malo čudno, da je bilo že 22. novembra v Kranju zbranega nekaj denarja, prvo nakazilo Mozirjanom pa je bilo opravljeno šele 20. decembra. Ampak kar je, pač je, vsaj poneveril ga na oni strani Kamniških Alp ni nihče. Potem pa so pred desetimi dnevi kranjski obrniki sklicali tiskovno konferenco, na kateri so novinarjem izrazili dvome, kako naj bi skušali nekateri mozirski obrniki njihovih 534 tisoč dinarjev pomoči za poplav-Ijence izkoristiti za »druge namene«. Zato so se odločili o tem obvestiti javnost, sami pa so napovedali sredin obisk v Mozirju. V Mozirju so jih v Domu obrtnikov, kjer ima sedež občinska obrtna zadruga, pričakali predsednik mozirskih obrtnikov Herman Remic, predsednik komisije obrtnikov za razdelitev pomoči Franci Benda in sam občinski premier Alfred Božič. Kranjčanom so povedali, da je škodo po poplavi prijavilo kar 92 zasebnikov iz občine, zato so ustanovili posebno komisijo, ki si je oškodovance in njihovo škodo ogledala, nato pa večino zbranega denarja razdelila. Tega ni bilo malo. Posamezni obrtniki in različna združenja iz vse Slovenije so namreč mozirskemu obrtnemu združenju na pose- ben račun za pomoč poplavljenim obrtnikom poslali vsega skupaj kar natančno 11 milijonov in 584 tisoč dinarjev. Od tega so do prejšnjega tedna mozirskim zasebnikom razdelili natančno 11 milijonov in 293 tisoč dinarjev. Franci Benda je povedal, da so obrtniki z do 150 tisoč dinarji prijavljene škode izplačali 70 odstotkov prijavljenega, tistim z do 500 tisoč dinarjev škode 60 odstotkov prijavljenega, potem pa je ostalo še 18 obrtnikov, ki so prijavili višjo škodo. Šli so na oglede in ugotovili, da vsi niso imeli takšne škode. Tako so v razred do 500 tisoč dinarjev škode razporedili še 10 obrtnikov in jim škodo tudi takoj pokrili v višini 70 odstotkov. Preostalih osem primerov so reševali skupaj z mozirskim izvršnim svetom. Šestim izmed njih so že do prejšnjega torka izplačali Odškodnine, ostala pa sta še dva zasebnika, ki se nista strinjala z mnenjem komisije, da nimata tako velike škode, kot sta jo prijavila. Gre za Ivana Krefla in Rajka Časla. Prvi je prijavil po podatkih izvršnega sveta škode za 8 milijonov in 100 tisoč dinarjev, drugi pa za 6 milijonov in 700 tisoč dinarjev. Alfred Božič, predsednik IS Mozirje: »Če nekdo prijavi za 800 tisoč dinarjev škode, celotnega premoženja ima pa za 1 milijon dinarjev, potem je tu nekaj hudo narobe. Tudi tisti obrtniki, ki so delavcem 10 mesecev leta 1990 izplačevali minimalne osebne dohodke, zdaj pa prijavili velik izpad dogodka, se očitno hočejo ali okoristiti, ali pa goljufajo davkarijo...« Ob omembi imena Ivana Krefla, sicer tudi republiškega poslanca in člana vodstva bivše'obrtniške, sedaj Liberalne stranke, so pričeli nekateri Kranjčani zagotavljali, da je Krefl odigral bolj čudno vlogo ob tem, ko je v zvezi s pomočjo posredoval na relaciji Mozirje — Kranj. Odtod verjetno tudi očitki, da je želel vsaj del kranjske pomoči prekanalizirafi v investiranje podružnice gorenjske hranilnice in posojilnice, ki bi jo imel v svoji hiši. Ampak to je že druga zgodba. Zaenkrat je bil denar kranjskih obrtnikov razdeljen pravim ljudem. Če tudi povsem pravično, je seveda drugo vprašanje. Kranjčani so si v Mozirju izgovorili, da bodo dobili vso dokumentacijo, da so mozirski obrtniki njihov denar res dobili. Kaj pravi davkarija? . Še med pogovori kranjskih z mozirskimi obrtniki smo se odpravili h gospodu Strojan-šku in gospe Ribežlovi, vodji mozirske davčne uprave in tamkajšnji inšpektorici. Ribe-žlova: »Krefl je že v prvih pogovorih po poplavi obrtnikom svetoval, naj prijavijo raje enkrat več škode, kot so je v resnici utrpeli. V svoji prijavi škode, ki jo je dopolnil tudi z oceno sodno zaprisežena cenilca Klešina iz Šentjurja, pa nikjer ne navaja starosti uničenih in poškodovanih strojev. Tudi zaloge zimske konfekcije, ki naj bi mu jo uničila poplava, ni uničil komisijsko,'druge dokumentacije pa menda nima. Tudi po njegovi do meseca novembra prijavljeni finančni realizaciji je skoraj nemogoče, da bi imel zdaj za tri mesece takšen izpad dohodka, kot ga je prijavil. Tu je nekaj močno narobe ...« Kaj pravi Krefl? Ker Ivana Krefla začuda ni bilo na pogovore med kranjskimi in mozirskimi obrtniki, smo ga takoj obiskali na domu v Nazarjah, kjer ima tik ob Savinji veliko obratovalnico tekstilne in kovinske stroke, po vsej Jugoslaviji pa je znan pod blagovno znamko Bunny. Gospod Krefl, zakaj niste soglašali s kriteriji za odmero višine odškodnine poplavljenih obrtnikom, ki jih je določila komisija obrtnega združenja s pomočjo izvršnega sveta? Krefl:»Komisija, ki jo je postavilo obrtno združenje v Mozirju, ni bila strokovno usposobljena, da bi ocenila škodo. V njej je bil le en gradbenik, za področji strojegradnje in tekstila pa ni bilo nikogar. Med njimi tudi ni bilo sodnih cenilcev.« Kolikšno škodo vam je ta komisija priznala? Krefl: »Priznali so mi le okoli 20 odstotkov prijavljenega, jaz pa imam sezonsko proizvodnjo in tik pred poplavo sem imel izdelke prijavljene, da jih pošljem na trg. Toliko bi povedal zaenkrat in ničesar več.« Pa vendar, očitajo vam, da vaša prijava ni realna... Krefl: »Ljudje so krvavi pod kožo, zato seveda prihaja do sumničenj. Vendar jaz te komisije ne priznavam. Do danes sem sicer dobil 300 tisoč odškodnine, vendar je to zdaleč pod mojo škodo.« Prijavili ste tudi izpad dohodka. Krefl: »Tekstil je sezonska in občasna proizvodnja, mi pa smo morali ves november stati, delavci so na neplače-nem dopustu. Za 29. november smo usposobili le šivalnico, škoda pa nas bo tepla še vse letošnje leto.« Mozirski Dom obrtnikov: zunaj posledice poplave, notri dokazovanje. IVAN RREFL SE JE RAZJEZIL »Bendo bom tožil!« V petek se je v redakciji oglasil inženir Ivan Krefl. Zatrdil je, da je v članku v prejšnji številki Nove dobe kup laži in natolcevanj o njem, potem pa nam je razložil svoj pogled na mozirske zaplete ob deljenju poplavne pomoči obrtnikom v občini. Ivan Krefl Krefl meni, da gospod Franci Benda ne bi smel biti v komisiji za določitev odškodnin, saj je tudi sam v poplavi imel škodo. Po Kreftovih besedah je imel v svoji obratovalnici za 8,1 milijona dinarjev škode, novembra, decembra in januarja pa še za okoli 1,3 milijona izpada dohodka. In nadaljuje: »Ne drži tudi, da sem imel več sodnih izvedencev. Poklical sem pač svojega izvedenca za stroke, s katerimi se ukvarjam, ker v komisiji ni bilo takšnih. Do- sedaj sem dobil le okoli 10 odstotkov dejanske škode in bom ustrezno ukrepal. V članku prejšnji teden je tudi poizkus moje diskreditaci-je. Jaz nisem nič prepričeval kranjskih obrtnikov, naj denar nakažejo meni. Proti Bendi bom vložil civilno tožbo, ker je tudi zavrnil mojo zahtevo, da se mi v Novi dobi opraviči.« Koliko denarja ste torej dobili? Krefl: »Najprej 300 tisoč, zdaj pa še 610 tisoč od izvršnega sveta. Za to sem moral podpisati gospodu Božiču, da dve leti ne bom zmanjševal števila zaposlenih. Ste imeli pred poplavo kaj zavarovano? Kreflov dom in tovarna, kjer naj bi bilo za okoli 8 milijonov dinarjev škode in skoraj toliko izpada dohodka v treh mesecih. Krefl: »Da, ampak tega nisem posebej uveljavljal, ker mi je nekaj dala zavarovalnica. Zakaj trdite, da je bila komisija do vas krivična? Krefl: »Ker nisem v občinskem obrtniškem klanu. Svojim je komisija povrnila škodo, nam, ki zagovarjamo kranjsko združenje, pa so hoteli dati le 20 procentov.« In zakaj naj bi vas klevetali? Krefl: »Zato, ker sem član odbora kranjske posojilnice in hranilnice, so me s trdiva-mi v Novi dobi oblatili.« Kdo je padel na glavo? Najbolj neverjetno pri vsem zapletu s pomočjo poplavljenim obrtnikom v mozirski občini se zdi dejstvo, da se nekaterim obrtnikom zdi samo po sebi umevno, da jim bodo stanovski kolegi in družba povrnili večji del škode. Morda kakšen dinar resda ni bil povsem pravično razdeljen, sicer pa je tudi Benda sam priznal, da se v takšnih zadevah ne da biti 100 odstotno pravičen. Ampak nesreča, kateri je sledila vseslovenska obrtniška solidarnost, bo očitno in žal kmalu dobila še sodne epiloge v civilnih tožbah. BOŽIČ BO HITRO MINIL Mozirska »Urška« Po vzoru svojih republiških kolegov so se v sredo zvečer nekje v občini Mozirje sestali tudi predstavniki mozirskih strank, ki so združene v občinski Demos. Na pogovorih je prišlo do zapletov v trenutku, ko so predstavniki ene izmed strank predlagali, da zaradi prečudnih kadrovskih intervencij v Elkroju izrečejo mozirskemu premierju Alfre- du Božiču na naslednjem zasedanju skupščine nezaupnico. Ker večina strank ni bila zato, predlagatelji pa od svojega mnenja niso odstopili, bo v občini v kratkem vroče. pričakovati pa je najmanj okrnitev, če ne že razpad občinskega Demosa. Vso zadevo naj bi zakuhali člani obrtniške scene Liberalne stranke v občini Mozirje. Nudim vse vrste avtomehaničnih opravil na terenu. Andrej Janc avtomehanik Adamičeva 5, Celje Dečkovo naselje (zraven samopostrežbe) Odprto od 8. do 16. ure Se priporočamo! IH ■ I **•*★★*-****A******.**.**..**.,**,*.*.****.*,* ^ * * !■■■■■! 1! Lilekova 3 ;; 6300« CELJE I; tel. (063) 29-140 S- Si prepričan, da je to edina pot do odcepitve? ŠE EN PLEBISCIT Brez JLA in lastne vojske Slovenski plebiscit je osnova, ki nam je dala možnost, da se samostojno in suvereno odločimo o obrambi lastne države. Razmišljanja gredo v dve nasprotni smeri: lastna vojska kot dokaz lastne državnosti in Slovenija brez vojske kot nov dosežek evropske civilizacije, v vsakem primeru pa ostane sedanju stvarnost -JLA, Ta zna biti zelo moteč dejavnik. Žal je res, da slovenski obrambni minister, ki je bil včasih velik mirovnik, ima pa mož precej besede, zagovarja rešitev, ki je logična /e na prvi pogled. Meni, da bi morali v prehodnem obdobju (kaj pomenijo prehodna obdobja v tem delu sveta, nam je jasno vsaj 40 let) imeti profesionalno vojsko, ki bi jo postopoma ukinjali. To je seveda utopija, kajti, ko vojaški stroj, če biga ustvarili, začne svojo pot le še raste, raste... Slovenija brez vojske je možna. Ne glede na to, ka j in kdo nas straši z zunan jimi sovražniki, smo se ukoreninili v delu Evrope, ki je toliko pomemben za vse vojaške stratege, da bi bila Evropa vesela, če bi to področje pomenilo trajno jamstvo miru. Samostojnost in suverenost lahko ubranimo s teritorialci in policijo, po potrebi z ljudskim odporom. Da je to možno, smo v minulih letih že nekajkrat dokazali. Če bi ne bilo tako, bi general Kadijevič že zdavnaj poiskušal kaj več kot groziti in rožljati z orožjem. Odločitev, da bomo država brez vojske, bo zagotovo ugodno odmevala v Evropi. Ta pot pa je pravzaprav tudi edina, da se poslovimo od JLA. Ko bomo z ustavo in zakoni določili, kaj je Slovenija brez lastne vojske, bomo zagotovo v Evropi dobili podporo, ko se bomo z JLA pogajali, kdaj in kako naj zapusti naše ozemlje. Mednarodni pritisk bo zagotovo pripomogel, da se bodo tanki JLA odvalili veliko prej kot če takega pritiska ne bi bilo. Slovenijo velja JLA letno okoli 700 milijonov dolarjev, le S odstotkov te vsote pa porabimo za teritorialce, civilno zaščito, obrambne priprave. Da bo JLA lahko normalno odšla, hi zadostovalo, če prispevamo le za njeno časovno omejeno življenje na našem ozemlju, brez novih nakupov in razvijanja novega orožja. Za takšno JLA bi zadostovalo le okoli 30 odstotkov dosedanjega denarja. S tistim, kar bi ostalo doma, bo moč posodobiti teritorialno obrambo, nakupiti nekaj orožja (če bi .se odločili, da bi ga moški v najlepših letih imeli doma), ostalo pa bi še za popolno obnovitev raznih služb za ukrepe v naravnih nesrečah, požarih ipd. Veliko denarja pa bi zlasti mogli nameniti' za nove tovarne in tovarnice. Na ta način bi seveda začeli dejansko preobrazbo našega gospodarstva, poskrbeli pa bi tudi za tiste, ki so ostali brez dela in jih je vsak dan več. (Programa za nova delovna mesta slovenska vlada sicer še ni objavila?) In še bi imeli denar, na primer, za sanacijo ekoloških grehov. (Tudi to, da nimaš lastne vojske, vojne industrije, JLA, je pomemben ukrep za razbremenitev okolja, zlasti, če upoštevamo, da so tovrstni onesnaževalci pri nas še danes tabu, o katerem se niti govori ne). obrambne veščine (v teritorialni obrambi, policiji, pa tudi v raznih ustanovah — za tiste, ki bi izrekli ugovor tudi proti takšnemu načinu). V primeru, da bi se morda le izcimila konfederacija, je usmeritev brez lastne vojske prav tako možna. V takem primeru prav tako ne bi imeli lastne vojske z drugimi republikami pa bi, prav tako kot z drugimi evropskimi državami, sklenili dogovor, ki bi jamčil, da nas ne bodo napadli. To pa tudi pomeni, da ne bi bilo nobene potrebe, da bi sonnMči-rah kakšne skupne enote konfederalne vojske. V vsakem primeru pa - časa m veliko. Slovenska oblast bo zagotovo najlaže presekala vse dileme z razpisom ljudskega glasovanja. Slovenske državljane je treba torej vprašati: Ste za Slovenijo brez lastne ali kakršne koli druge vojske ali ne? Janez Janša: pripoveduje šale ali novači oficirje? HRVAŠKA NAS PREHITEVA Bum zasebnih ordinacij V zadnjih treh mesecih so v Zagrebu odprli kakih 30 zasebnih zdravniških ordinacij, na odobritev dovoljenja pa čaka še najmanj toliko zdravnikov, stomatologov in medicinskih sester. Zasebno prakso je sprostila sprememba Zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. kla s polno paro, tudi zato, zasebnepraksebimoralopri-ker je postopek za pridobitev nesti dvojno korist: pacienti dovoljenja precej poenostav- bi dobili večjo kvaliteto Ijen vse zahtevke so rešili zdravstvenih storitev, zdrav-v tridesetih dneh. Odpiranje stveni delavci pa zaposlitev. Privatniki bodo ponujali psihoterapijo, popravljali bodo zobe, zategovali kožo okrog oči - za denar bodo pacienti dobili vse. tudi pomoč in nego bolnikov na domu, internistični pregled, fizikalno terapijo ali zobnega tehnika, ki Vam bo podaril hollywoodski nasmeh. Hrvati in naključni bolniki se bodo lahko utopili v plimi privatne prakse v zdravstvu. Na ministrstvo za zdravstvo Hrvatske nenehno prihajajo nove prošnje, v zadnjih treh mesecih so jih sprejeli kakih 200, odobrili so jim najmanj polovico. Največ prosilcev je bilo iz Zagreba. Glede na to, da zakon ne omejuje odpiranja zasebne prakse, lahko odprejo ordinacijo in laboratorije kadri z visoko in višjo strokovno, pa tudi tisti, ki imajo le srednjo izobrazbo. Vse, ki si želijo udobno popravljati zobe, bo razveselila vest, da so odprli kar 19 stomatoloških ordinacij, še najmanj toliko je prosilcev. Ker bo ordinacij iz dneva v dan več, bo na tržišču tudi konkurenca cen. Pokvarjen bo zaslužek stomatologov, ki so na črno delali doma, bili pa so zaposleni v državnih službah. V Zagrebu so odprli tudi privatno ginekološko ordinacijo, za zasebništvo pa sta se odločila tudi dva psihiatra in dva zdravnika splošne medicine. Zasebna praksa je torej te- Vdove Prodana »Drava« protestirajo Vdove 180 tuzlanskih rudarjev, ki so pred štirimi meseci umrli v nesreči v rudniku Dobrinja, zahtevajo, da bi sredstva iz sklada razdelili takoj in sicer na enake dele, ne glede na to, koliko otrok je v družini. Začelo se je s protestnimi shodi v Tuzli in Sarajevu, petdnevno blokado dela rudniške direkcije, prečutimi nočmi v rudniških pisarnah in nazadnje so v prostore vodstva rudnika pripeljale še otroke in zagrozile z gladovno stavko. Za kaj pravzaprav gre v sporu s Kreko oziroma s skladom »26. avgust«? V skladu so do zdaj zbrali 132 milijonov dinarjev. Otrokom, ki hodijo v srednje šole, so dali štipendije, dokončujejo hiše. Del denarja - so naložili tako, da bi zagotovili štipendije tudi za prihodnjih 25 let. Vdove pa s tem niso zadovoljne in hočejo ves denar sedaj in za vse enako, nekatere pa celo pravijo, da naj bi skrb za družine tako in tako pripadala Kreki, kjer so možje umrli. Če bo večina denar zahtevala, ga bodo pač dali. Trgovsko podjetje Drava se je že več mesecev odločalo za pripojitev k ljubljanski Tobačni, ki bi s tem dobila celotno imetje podjetja, 86 prodajnih mest, skladišč in pisarn, žiro račun podjetja bi prestavili v Ljubljano. Drava naj bi s 1. januarjem formalno prešla v lastništvo Tobačne, ki je obljubljala investicije v višini dvanajst milijonov dinarjev, kar naj bi pospešilo razvoj prodajne mreže v Osijeku. Večernji list pa trdi, da pripojitev še ni uradna, saj na sekretariatu za gospodarstvo z združitvijo niso seznanjeni. DR. ANA MEŠTROVIČ: ŠOLO SMO NA PEDIATRIČNEM ODDELKU PREDOLGO ČAKALI Sola sredi belih hodnikov > Minili so trije meseci odkar je v celjski bolnišnici na pediatričnem oddelku in oddelku za otroško kirurgijo stekel pouk — prva majhna šola, ki je bila zasnovana kot eksperimentalni oddelek. Predstojnica pediatričnega oddelka dr. Ana Meštrovič se je dolga leta trudila, da bi otroci, ki še morajo biti v bolnišnici pod zdravniškim nadzorstvom, a že okrevajo, lahko imeli pouk, da bi bili na tekočem s snovjo, ki jo pri rednem pouku posredujejo njihovim zdravim sošolcem. Šolski oddelek v bolnišnici zelo uspešno vodi Bojana Kranjc, učiteljica razrednega pouka. Iznajdljiva pedagoginja; za otroke, kijih poučuje — mamica . »Starši pouku v bolnišnici najprej niso bili naklonjeni, spraševali so se, zakaj šola, če je otrok bolan. Danes so zadovoljni vsi, starši in otroci. Šola je potrebna in otrokom koristi. Mnogi preživljajo krizo, bolni so pahnjeni v novo okolje brez staršev in ravno zato jih moramo zamotiti in preusmeriti. Ponudimo jim delček šole, ki ga z veseljem sprejemamo,« je povedala dr. Meštrovičeva in poudarila, da za šolski oddelek v bolnišnici predolgo ni bilo ne posluha ne denarja. Konkretno pomoč in sodelovanje jim je ponudila le 1. osnovna šola. »Namen pouka v bolnišnici je, da otroci ne izgubijo stika s šolo, da pridobijo nekaj znanja na nevsiljiv način.Tn navsezadnje, da jim čas zdravljenja hitreje mine,« je menil ravnatelj Branko Močilnik. In kakšna je šola sredi bolnišnice? Na pediatričnem oddelku je učilnica zelo majhna, a svetla in prijazna, oblečena v naraven les. Mizice so visoke in nizke, stoli prav tako - za majhne in velike otroke. Na zidu visi šolska tabla, na drugi strani pa je urejen živahen glasbeni kotiček. Otroci se v šoli menjujejo, nekateri jo obiščejo le za dan ali dva. Vsi pa vanjo radi prihajajo. Veselijo se šole, ki jim prežene misel na svojce. misel na dom. Dobrodošla je šola, ki potisne domotožje in dolgčas, hkrati pa nekaj nauči. Osemletna Biljana Markovič, ki je v bolnišnici teden dni, nam je zaupala, da se je šole razveselila: »Šola je super, ker je naša tovarišica tako prijazna, v pravi šoli pa je tovarišica huda. Všeč mi je, ker se igramo, seveda pa tudi resno računamo.« Desetletna Petra Horvat je bila presenečena, ko je prišla v bolnišnici v šolo, hitro pa je postala z njo zadovoljna, pravi, da zaradi prijazne tovarišice in tega, ker je pri pouku učencev zelo malo. Trimesečne statistike kažejo, da obišče šolo povprečno 7-8 učencev dnevno. Na pediatričnem oddelku je ležalna doba daljša, na kirurškem pa je več otrok, ki se hitreje menjujejo. Na obeh oddelkih imajo otroci pouk po dve šolski uri, s prilagojenim učnim programom. Bojana Krajnc, priljubljena prijateljica otrok in hkrati njihova učiteljica, je v svojem delu spontana, prilagodljiva in razumevajoča. Različna starostna struktura otrok, njihovi interesi, stopnja znanja in njihovo zdravstveno stanje jo vodi v drugačne načine poučevanja, v metode, ki se v klasičnih šolah šele uveljavljajo — otroci pa ' imajo do njih zelo pozitiven od- nos. »Organiziram individualiziran pouk, diferencirano delo po razredih in se na ta način prilagodim zelo različnim učencem. Uporabljam tudi metodo integriranega pouka, zelo rada pa se odločim za posredovanje znanja skozi igro. Z otroki se moram veliko pogovarjati, saj so nekateri vsaj na začetku do šole nezaupljivi. Počasi, da tega niti ne opazijo, jih pridobim in jim vzbudim zanimanje za dogajanje v šoli. Če opazim, da so otroci pri pouku utrujeni ali nestrpni, jih preusmerim v drugo delo. Kritike za te otroke niso primerne. Res je, da tudi ocenjujem, vendar oceno pojmujem kot motivacijsko sredstvo. Enk ne dajem. Otrok mora biti pri pouku najmanj tri tedne, da pošljem oceno v šolo, kjer se enakovredno upošteva,« je razložila Bojana Krajnc. Večino otrok, tega dne jih je bilo pri pouku na obeh oddelkih enajst, šola razveseljuje. K temu pripomore največ prijazna tovarišica in občutek, da se jim, samo njim, nekdo posveča. Sedemletna Mirjana Ba-niček hodi rada v to šolo, ker se veliko igrajo. Devetletnemu Goranu Ropasu je v šoli najbolj všeč, ker traja samo dve uri. Leto dni starejšega Mateja Breclja v pravi šoli moti to, da otroci preveč kričijo. Če kričijo tudi tovarišice, je modro zamolčal. Sedemletna Saša Hri-bršek je vzljubila šolo na oddelku, ker veliko rišejo, osemletna Tina Pečnik pa. ker se ne učijo ves dan in se tudi igrajo. Martina Vodušek, ki je stara deset let, je pohvalila urnik, ki ne zajema toliko predmetov. Otroci ne marajo biti grajani, raje so pohvaljeni. Radi so pobudniki, radi sami govorijo in načrtujejo. Drug od drugega so drugačni, zato toliko bolj veseli, če se kdo posveti »le meni šoli zelo rada poučujem. De-Mirjana, pa lahko narišeš risbico,« svetuje tovarišica Bojana. »Sola pripomore k okrevanju otrok, ima veliko terapevtsko vlogo, kajti v šoli otroci pozabijo, da so bolni. V tovrstni šoli zelo rada pročujem. Delo me bogati, čeprav je včasih obremenjujoče zaradi bolezni, ki jo srečujem. Čutim pa, da ima moje delo smisel. Klasično vlogo učitelja sem že zdavnaj pozabila: sem mamica ali prijatelj,« razmišlja Bojana. Starejše otroke, od petega do osmega razreda, prihajajo v bolnišnico poučevat predmetni učitelji. Tako kot Bojano Krajnc, tudi njih pošilja 1. osnovna šola, ki daje tudi večino učnih sredstev, didaktične materiale in druge učne pripomočke, sicer pa šolski oddelek financira sekretariat za družbene dejavnosti. Slovenski jezik poučuje Sašo Beccari, angleški jezik Viktorija Plavčak, kemijo Mojca Gajček, matematiko in fiziko pa Breda Krajnc. Poučujejo v popoldanskem času, po končanih obiskih. Najmlajši otroci, ki jih sprememba okolja in bolezen najbolj prizadene, velikokrat pahne v neutolažljiv jok, preživljajo dopoldneve v vrtcu - igralnici, kjer jim vzgojiteljice z igro skušajo krajšati osamljene dni. Na pediatričnem oddelku vodi vrtec Helena Matjaž, na oddelku za otroško kirurgijo pa Mara Petek. Bolne otroke, ki se jim v grlih nabirajo trde kepe žalosti, največkrat potolaži le njun topel objem. Mirjana Baniček, 7 let: »Učimo se, da nekaj znamo, da lahko dobimo v šoli same petice.« Matej Brecelj, 10 let: »Rad bi postal športnik, najraje pa bi se naučil matematiko.« Saša Hribršek, 7 let: »Učimo se, da lahko odgovorimo na razna vprašanja.« Goran Ropaš, 9 let: »Znanje bom rabil zato, da bom lahko kaj naučil svoje otroke.« OTROK SE JE ZADUŠIL LOČE: POHORCI NAGNALI V BEG LOČANE Malomarna mati Delavci OZN so ovadili J. D. iz okolice Šmarij zaradi suma povzročitve smrti zaradi malomarnosti. Osumljena J. D. je 15. decembra okoli treh popoldan z zdrobljenimi keksi in mlekom nahranila svojo osemmesečno hčerkico, jo položila v posteljico, nato pa odšla k sorodnikom na koline. Ko se je zvečer s kolin vrnila, otroka ni niti pogledala. Naslednje jutro je ugotovila, da je hčerkica mrtva. Preiskovalni sodnik je odredil sodno obdukcijo, saj obstaja sum, da se je otrok zadušil z bruhanjem. ' PRAKTIČNI ODPUSTKI En tisoč rešenih Zaradi predlanske inflacije in lani še nekaj časa veljavnih nizkih kazni za prometne prekrške, so lani na celjskem Sodišču za prekrške dali ad acta kar okoli tisoč spisov. Ugotovili so namreč, da bi državo pisanje sklepov in poštnine stali mnogo več, kot bi od prekršiteljev po predpisih lahko izterjala. ARETACIJA V MOZIRJU Prečuden Bolgar____________________ V ponedeljek ob tretji uri zjutraj je patrola prometne milice v Mozirju zaustavila tovornjak z napisom Plava laguna - Poreč. Bil je neregistriran in, kot se je kasneje izkazalo, tudi ukraden. Iz njega so potegnili bolgarskega državljana, ki je zatrjeval, da so ga pred nedavnim izpustili iz koprskega zapora. Verjetno je sedel zaradi poskusa ilegalnega prehoda meje ž Italijo, potem pa se je odločil preizkusiti budne oči zgornjesavinjskih graničarjev. Ponovno bo moral pred sodnika. NAKRADENO JE PREPRODAJAL Tatič za zapahi Delavci ONZ Celje so ovadili 24 letnega Andreja V. iz Žalca. Osumljen je, da je v času od decembra do januarja izvedel več vlomov na Celjskem-območju. Tako so med drugim kriminalisti najverjetneje pojasnili vlome v Merxovo trgovino v Dramljah, kiosk Dela v Celju, kiosk Dela v Šempetru, kiosk v Topolšici in še vrsto drugih. Andrej V. naj bi bil tisti, ki je kradel večinoma salame, kavo, žgane pijače, cigarete, pa tudi igrače in podobno. Ob aretaciji je izjavil, da je stvari preprodajal zasebnikom po Sloveniji. Po tridnevnem priporu so ga izročili preiskovalnemu sodniku. SMEŠNI EPILOG ZASTRUPITVE Z drobižem nad krivce Na celjskem sodišču so razsodili v zadevi »Zastrupitev na Dobrni«, o kateri so časopisi pisali avgusta leta 1988. Po veljavnih predpisih, ki določajo smešno nizke kazni, so obsodili odgovorno osebo, pomočnika šefa kuhinje v Zdravilišču Dobrna na 9 dinarjev kazni, samo zdravilišče pa na 450 dinarjev kazni. Se je izplačalo soditi v imenu ljudstva? Dolar za umor___________________ V lanskem letu je bilo v nevvvorški podzemni železnici več kot 100 umorov, v letošnjem novem letu pa že kar dva. Prvi umor je prebivalce New Yorka celo razveselil, kajti žrtev je bil neznaten žepar, kakršnih se mota na tisoče po dolgih hodnikih podzemne železnice. Potnik, ki ga je žepar nadlegoval, je potegnil iz žepa pištolo in ga hladnokrvno ubil... in prisotni so mu zaploskali. Naslednja žrtev pa je bila kitajska priseljenka Grace Cheng, ki ni dovolj hitro dala torbice napadalcu, ki jo je hotel okrasti. Porinil jo je na vlak, ki je ravno zapuščal podzemno postajo. Grace Cheng je v torbici imela - en dolar. Obračun v Bologni Najnovejši val terorizma v Italiji je prinesel tri nove žrtve — mlade karabinjerje, ki so jih neznani morilci pred tem zvabili v spretno nastavljeno past. Odgovornost za to dejanje sta prevzeli dve dotlej neznani organizaciji, preiskovalci pia sumijo tudi trgovce z mamili,_______ Skrivnostna smrt Kmečka stranka Kosova je zaradi nepojasnjene smrti albanskega vojaka Izeta Bushi-ja zahtevala ustanovitev posebne državne komisije, ki naj bo raziskala okoliščine, v katerih so umrli albanski vojaki v JLA. Trdijo, da je vojska na različne načine delovala proti albanskemu narodu. Obračun pri veseli Zdenki V petek zjutraj okrog druge ure so Loče doživele pravi frontalni napad razgreti glav. V tamkajšnjem baru »Zdenka« bi se naj ob tej uri razčistili nekateri računi fantov iz okolice Oplotnice iz bistriške občine in domačinov z Jerneja. Fantje izpod Pohorja so se za vsak primer 'pripeljali v Loče v dveh avtomobilih, podprti s pištolami in lovski- Miličniki so ugotovili Dežurnega postaje milice Slovenske Konjice je 11. 1. 91 ob 02.10 zmotilo obvestilo, da je prišlo do pretepa in streljanja pred bifejem Kava Bar Zdenka v Ločah pri Poljčanah. Miličniška patrulja je na kraju ugotovila, da je pretep že končan in da so bile odpeljane v bolnišnico v Celje tri osebe. Ena huje poškodovana z nožem, dve pa laže s puškinim kopitom. Osumljenci, okoli 6 oseb, naj bi se s kraja odpeljali z dvema avtomobiloma. Najverjetneje gre za občane iz sosednje, bistriške občine. Ob tem smo neuradno izvedeli, da naj bi Bistričani imeli s seboj pri Zdenki nož, v avtomobilih pa še dve puški. Obstaja možnost, da so v bife prišli namenoma izzivat, da bi se enemu stalnih gostov maščevali za nek star pretep. Menda sta bila na prizorišču najdena tudi dva tulca za puško na lovske naboje ter ostanki puške, ki se je najverjetneje razletela. So bili nasilniki pred prihodom v bife na krivolovu? mi puškami, ki so jih k sreči pustili skrite v avtomobilih. Zlatko Rečnik, z Zbelov-ske gore, ki leži porezan in preboden v celjski bolnišnici, pripoveduje: »Moj brat je redar v tem lokalu. Fantje iz Oplotnice so svoje vselje stopnjevai z razbijanjem kozarcev. Brat jih je skušal umiriti in najsrboritejšega vreči iz lokala. Vmešali so se drugi, zdaj razmišljam, kot da so na to samo čakali, ko je brat obkoljen s fanti grešnika izpustil, je že dobil udarec. In pretep se je začel...« Zlatko je s svojimi prijatelji in domačini pohitel bratu na pomoč. Domačinov je bilo pet, fantov izpod Pohorja pa šest.« V vsesplošnem pretepu nisem niti začutil, ko me je eden izmed Pohorcev z no- žem porezal po roki. Ko je z nožem zamahnil proti mojim prsom, sem zavpil: »Pazi. nož ima! in že dobil vbod. K sreči se mi je napadalca uspelo rešiti in ga vreči po tleh, da sem lahko zbežal skozi posebno sobo v stranišče in skozi straniščno okno v noč... Ko sem tekel čez travnik, je nekdo streljal za mano .. Fantje so mi pozneje povedali, da se tudi njihovi zdravijo in sicer v mariborski bolnišnici. Na dvorišču so pokale tudi puške. Tekel sem proti Konjicam in naletel na patrolo milice ..« KARO JE UMRLA MOJCA K Deset dni truplo ji i i ti i' . — —. --------^ vtuti. mj uuaiiiiutj* murua te prav delo v celjsko Lekarno, kjer se je 9. januarja vrnil, m mo- notju« ob koncu leta so za njo zato preiskovalni sodnik je bila začasno čistilka, sicer gel v svoje stanovanje, zato je uradno poizvedovali le njeni odredil sodno obdukcijo in pa je bila Mojca študentka, poklical miličnike in gasilce, starši. Poučeni sicer pravijo, tudi toksikološko preiskavo. Nasilno odstavili direktorja Oborožena skupina civilistov, menijo, da gre za simpatizerje SDS-a iz Titove Kore-nice. je prisilila direktorja Narodnega parka Plitvička jezera, da je dal odpoved. Od njega so zahtevali podpis in žig, pri tem pa so mu grozili z orožjem. Poslovodni odbor je obsodil vandalsko dejanje in podprl predsednika. V Plitvicah in Titovi Kore-nici je vedno več skupin, ki sejejo strah, nadlegujejo ljudi, grozijo vodilnim delavcem, posameznikom in novinarjem. Švercali orožje Tuzlanska Služba državne varnosti je sporočila, da je v teh dneh odkrila skupino ljudi iz okolice Bosanskega Samca in Brčkega, ki je iz Avstrije ilegalno prenašala orožje in municijo, nato pa to preprodajala v Sloveniji. Gre za šverc 21 pušk različnih vrst, največje vinčesterk, našli pa so tudi več sto nabojev. To verigo švercarjev so presekali vogalčkarji iz Tuzle. Brčkega in Bosanskega Samca s pomočjo ministrstva za notranje zadeve republike Hr-vatske. Glavni organizatorje bil kmet Mičo Kojič, 32 let, ki je v več delih puške prenašal iz Avstrije, sodelavci pa sojih potem po ceni od 1700 do 2000 DEM prodajali po Slavoniji. KDO TAM POJE Arija za mariborske luleke Zveni kot kriminalka, ki ji ni verjeti. Od 21 solistov mariborske Opere je še samo pet domačih. Medtem ko gostje dobivajo dobro plačo in stanovanja, domači pevci pridejo na oder samo na vaje. Mar se bo res spet ponovil primer pevke, ki so jo dve leti gostili v Mariboru, da bi se nato »zrušila« na odru že po prvih taktih? Jurgecin opotekajoča primadona Primer omenjene pevke je prišel že skorajda v zgodovino našega glasbenega življenja in služi kot anekdota za šolski primer brezveznikom. Ta pevka, primadona, je prišla v Maribor kot največja obogatitev Opere. Prišla je na že ustaljeni način: izredna, edinstvena, nekaj, kar še ni bilo slišati. In resje bilo tako: ni je bilo slišati. Primadono so odeli v ves potreben sijaj in standard, ki takšni pevki pri-tiče. Čez mesece je primadona začela z vajami. Posebej za njo je bila izbrana opera, da bi s takšno predstavitvijo izničili prestolnico. In da ne oko-lišimo, naj povemo na kratko: ko je primadona prišla na oder, se je ob prvih taktih - sesedla. Zrušila, telebnila po tleh. Omedlela. Od silnega napora. Šele potem se je razvedelo, da se je to »primadoni« dogajalo pogosto. Redno, ko bi morala pokazati, kaj zna in zmore. Ne samo v Mariboru, ne, s to igro je uspevala po skoraj vseh provincialnih opernih odrih ... Ali poglejmo primer zaslužnega in nekdaj velikega solista iz bratske republike, ki je prišel obogatit Opero v Mariboru. Dobil je stanovanje in plačo, da bi si tako dve leti pred upokojitvijo popravil penzijo. In si jo je popravil, penzijo. V opernem svetu Balkana je znano, da je Maribor naj-darežljivejši z umestitvijo najrazličnejših solistov. Vodstvu Opere v Mariboru je to dano, ker je mesto sprejelo poseben odlok prav zato, da bi zaslužnim kulturnim delavcem omogočilo dostojen standard. Toda, kaj je iz tega izvil tovariš Stane Jurgec? Ne smemo biti krivični, gostji Inge Heinl je stanovanje oskrbel tovariš Matija Malešič, ki je bil takrat za krmilom mestne vlade. Inge je dobila dvoinpolsobno stanovanje. Že omenjeni umetnik pred upokojitvijo, baritonist Nikola Matič, se sam vrti v trosob-nem stanovanju. Ruskinja Svetlana Čuršina, ki je prišla kot dramski sopran, je zdaj lirski sopran v 150 kvadratnih metrov velikem stanovanju, Vjera Škrgec v garsonjeri, Vinko Pajič v komfortnem stanovanju in Stevan Stojanovič, ki je mnogo obetal, je zdaj povsem obupan v prav tako lastnem stanovanju. Pa Natalija Vorobjeva... Maribor, 10/8-1990 Spoštovana gospa Vipotnik! Mesec dni je minilo od Vašega pisma in prav toliko časa tudi premišljam, kako sem Vam lahko v pomoč pri spremembah, ki si jih za svoje delo gotovo želite in zaslužite. Ker me ob koncu prosite za nasvet, kaj storiti, sem razmišljala, da bi bila seveda zelo preprosto reči le to, da vztrajate, da se kot pevka "ne daste" - vem pa, da je to veliko premalo. Morda bi bilo lažje, če bi se v septembru lahko dogovorili za osebni pogovor. Oglasite se, prosim! Do tedaj lepo pozdravljeni! PREDSEDNICA SKUPŠČINE OBČINE MARIBOR MagdaAr9 ' TOVORNIK. l1h\k Rje je novi Julij Beteto Hvala tovarišu, zdaj gospodu Stanetu Jurgecu in Blažu Železniku,da tako dobro poskrbita za umetnike, bo nekdo rekel. Ja, če bi z enako darežljivo in široko dlanjo poskrbela za vse enako. Tudi za domače. Kot je to znal in delal nadvse zaslužni in marljivi pedagog Julij Beteto, ki je izgoreval za domače pevce. Solisti ne rasejo kot hruške na drevesu, bo pridjal nekdo drug. Točno, poglejte Ondi-no Otta, Ado Sardotovo ali Milevo Bertoto pa Nado Zrimšek, legende mariborske zom pevk iz Rusije ji je v Mariboru ostalo malo upanja. Edino - plača. Rje zdaj poje Nika Vipotnik Med najtragičnejše primere tovrstne ruskoumetniško-sibirsko mrzle politike tovariša Staneta Jurgeca vsekakor sodi tudi grozljiv prime 35 letne lirske sopranistke Nike Vipotnik, doma iz Žalca. Najobetavnejše mlade solistke, ki je zablestela v Mariboru in bila nagrajevana na tekmovanjih mladih pevcev. Vipotnikova je po šolanju doma nadaljevala študij Slovenskim solistom sta v mariborski Operi dani dve možnosti: ali so tiho ali pa končajo na Pohorju. Kaj vse bi naj prekrila Traviata? Stanovanje in boljša plača za penzijo. Tovariš Stane Jurgec je od silnega napora po Silvestrovem padel v posteljo. Opere! Prišle so in - ostale. Ker so mariborsko Opero vzele za svojo, z njo rasle in vzrasle, ker niso hotele biti samo »k« in »g« (kot gostje)! V čem je torej krivica tovariša Staneta Jurgeca in Blaža Železnika? Kaj naj drugega storita, kot po državi in na drugi strani železne zavese poiščeta bleščeče umetnike? V odnosu do domačih pevcev. Do umetnikov, ki so že bili tu in do mladih, ki prihajajo. Spomnimo se samo nesrečne Dagmar Bilik. Zrušena bi končala skoraj v invalidskem vozičku in je takšna zapustila Maribor ter odšla za možem v Nemčijo. Tej usodi se je na njegovo srečo izmaknil Janez Lotrič, dramski tenorist, za katerega ni bilo ne stanovanja in ne perspektive v Mariboru. Na vaje se je vozil s Ptuja, za vodstvo brez-vreden in danes med najbolj iskanimi solisti v državi in »k« »g« po Evropi. Ali primer Dragice Kovačič, mezzosopranistke, ki je v operi že 17 let. Začela je v zboru, debitirala z Minko in odpela velike »role«, zdaj pa že tretje leto čaka na nosilno vlogo. Kovačičeva se ni predala razjedajočemu brezdelju in obupu, začela se je spogledovati z Ljubljano in za samostojnimi koncerti. Z uvo- v Gradcu, pri prof. Hornik v Hodi Schule fiir Music na Dunaju, pri prof. Mayo Bla-icknerjevi v American InstiT tut for Music Studies in doma pri Milevi Berlotovi. Po uspešnem začetku se je zadeva čez noč spremenila in bila utirjena v že omenjene kolesnice, na katerih so poleg navedenih in odrinjenih pevk in pevcev tudi Emil Baronik, Ogner... V čem je bil greh Vipotnikove? Poznavalci razmer v mariborski operi na glas in ne samo v točilnici znajo povedati, da je osnovna napaka mlade pevke bila v njenem zunanjem videzu. Jurgecu je zapela v oko, ko je tovariš Jurgec zastonj prišel v Griže, da bi videl in slišal njen tamkajšnji koncert, mlada umetnica ni imela za gospoda Jurgeca časa. Čakal jo je mož. Od tistihmal Nika Vipotnik nima več ustrezne vloge. Pred dnevi ji je bilo po telefonu sporočeno, da se bo »spravila v zbor ali na cesto...«. Sedem let je v ansamblu mariborske Opere, štiri leta je nosila repertoar, tri leta je - odstavljena; v Traviati ji je odmerjena vloga služkinje, ki na odru zapoje tri besede... V Mariboru imamo torej Opero za upravnika in Ru-skinje. Leto Dvoraka in Mozarta S svečanim koncertom Simfoničnega koncerta češko-slova-škega radia se je začelo leto največjega češkega skladatelja Antonina Dvoraka. Dvorakovo leto je proglašeno v spomin na 150. letnici njegovega rojstva, pokroviteljstvo nad manifestacijami pa je prevzel sam predsednik Vaclav Havel. Pričel se je tudi niz koncertov Woifganga Amadeusa Mozarta ob 200. obletnici rojstva in v okviru ciklusa »Mozartava mesta«. Koncerte prenaša 20 postaj evropske radio mreže. Lepi Redford Robert Redfort, ki je napolnil 53 let, je spet v filmskem poletu. Ima sicer kakšno gubo več, vendar sledovi časa le dodajajo šarm njegovi lepoti. V ZDA so te dni začeli vrteti najnovejši film »Havana«, ki predstavlja eno najdražjih produkcij, s katerim se je Hollywood pojavil na letošnji božični filmski ponudbi. Proračun filma je znašal 40 milijonov dolarjev. Nenavaden festival N0VaMD0bA AKVIZITERJE Ob koncu lanskega leta je bil v Moskvi festival, na katerem so tekmovali dvojniki znamenitih osebnosti. Večjo pozornost kot dvojniki politikov so vzbujale »umetniške osebnosti«, na primer pevca Adriano Celentano in John Lennon ter igralec Arnold Schwarzenegger. FOTODORUMENTI Nika Vipotnik lirska sopranistka iz Žalca PO SVETU Varšava: Poljska je dobila novo vlado. Nov poljski premier je Jan Krzysztof Bielecki, ki je sestavil vlado podobno prejšnji. Moskva: Na sestanku izvršnega sveta SEV so se dogovorili, da bodo na vrhunskem srečanju konec februarja v Budimpešti ustanovili novo organizacijo. Peking: Izrečene so bile prve kazni udeležencem prode-mokratskih demonstracij na Tienanmenu. Sedem visokošol-cev so obdodili na zaporno kazen od dveh do štirih let, dva pa So oprostili. Moskva: S sklepom vrhovnega sovjeta Ruske federacije je bil Božič prvič v zgodovini ZSSR dela prost dan. Nairobi: Začela se je odločilna ofenziva, s katero nameravajo streti odpor-somalskega režima. Bonn: Nemčija je poslala vojsko v Turčijo, kjer naj bi z drugimi atlantskimi zaveznicami branila mejo pred morebitnim napadom Iraka. London: Britanska revija Economist piše o »sredobežni« Jugoslaviji, v kateri je vse odvisno od srbske politike. Port-au-prince: Državni udar na Hajtiju je bil v enem dnevu zadušen. Havana: Jorge Serano, desni kandidat na volitvah, je z 68. odstotki glasov postal nov gvatemalski predsednik. Dunaj: Avstrija nudi pomoč ob zaprtju jedrskih elektrarn. trarn. Sofija: V Bolgariji primanjkuje goriva in časopisnega papirja. Moskva: V Litvo. Letonijo, Estonijo, Gruzijo, Armenijo in nekatere dele Ukrajine je odšlo več divizij sovjetskih oboroženih sil. Tirana: Albanija dobila drugo, zeleno stranko. Dokumenti so bili v skladu z albansko ustavo, zato je minister za pravosodje dovolil ustanovitev in registracijo že druge opozicijske stranke v državi. Ženeva: Tako ZDA kot Irak hočejo pokazati, da še dajejo prednost diplomaciji. New York: Dopisnik Dela in RTV Slovenija iz ZDA Mitja Meršol izvoljen za predsednika uglednega združenja tujih dopisnikov v New Yorku. Adis Abeba: Ladja Združenih narodov z 10 tisoč tonami živil za lačno prebivalstvo severne Etiopije bo kmalu priplula v Masavo. Bukarešta: Romunska vlada, katere odstop vztrajno zahteva opozicija, je napovedala stroge ukrepe proti vsem. ki zavirajo reformo. Peking: Kitajska in Albanija, ki sta pred 15 leti domala povsem pretrgali politične stike, bosta kmalu vzpostavili odnose na višji politični ravni. Leipzig:: Nadaljujejo se protesti več tisoč študentov leipzi-ške univerze, ker nameravajo oblasti zapreti na vzhodnonemških univerzah vse 'fakultete in katedre za družboslovne vede. New York: Ameriška letalska prevozniška družba Pan American je vložila prošnjo za prostovoljni bankrot. Ženeva: Pogovori Baker-Aziz niso prinesli rešitve. Irak ni dal novih predlogov, pot do miru pa je mogoča le, če Bagdad izpolni tisto, kar zahteva resolucija OZN. Moskva: Odločna litovska premierka Kazimira Prunski-ene se je umaknila. V litovski prestolnici je po odstopu vlade zatišje, zvezne okrepitve pa že novačijo vojake. Saudska Arabija: Med rutinskim treningom je v puščavi strmoglavilo ameriško letalo F-16. V nesrečah je v Zalivu umrlo že 97 pripadnikov ameriških vojaških sil. London: Londonski primestni poslovni vlak zmečkalo kot harmoniko. 248 potnikov ranjenih, eden je umrl. Tokio: Dva korejca skušata s stradežem opozoriti na diskriminacijo, ki jo občuti 680 tisoč Korejcev, živečih na Japonskem. Celovec: Tudi koroški glavar Haider razmišlja o izstopu iz zvezne države in o tem, kako bi se Koroški godilo kot svobodni državi. Nairobi: V Mogadišu, somalskem glavnem mestu, je izbruhnila epidemija kolere. Berlin: Bivši obrambni minister NDR Rainer Eppelmann je po smešno nizkih cenah razprodal orožje vzhodnonemške armade. Ženeva: Generalni sekretar OZN gre v Bagdad, da bi nekaj dni pred iztekom roka preprečil vojaški konflikt. Moskva: Gruzija zavrača Moskvo in se ne misli pokoriti ukazu Gorbačova, da se mora republiška policija umakniti iz Južne Osetije. Varšava: Sklenili sovjetsko-poljski sporazum o dolarskem plačevanju pri nakupu in prodaji strateških surovin, blaga in . storitev. Teheran: Iran zahteva vojaško odškodnino od Iraka. Sofija: Bolgari bodo lahko potovali v tujino brez izstopnih vizumov. Moskva: Zvezne desantne enote zasedle Vilnius. Novi predsednik litovske vlade je postal ekonomist Albertas Si-menas. BALKANSKI KRALJI Kraljevske zanimivosti Londonski »The Independent" opisuje malo čudaški svet balkanskih kraljev: 1. Romunski kralj Carol I je leta 1866 dopotoval v Bukarešto zakrinkan kot trgovski potnik - prevzel naj bi prestol. Na ladji, s katero je potoval, pa je nosil šaljiva očala modre barve. Kralj Carol II je bil edini monarh, kije oženil cigansko plesalko, Zizi Lambrino. Grški kralj Aleksander je umrl zaradi ugriza opice, ki je bila ljubljenka njegovega čuvaja lovišč. Pred kraljem je napadla še nemškega ovčarja Fritza. Kraljica Elizabeta, žena kralja Carola I, je v družbi neke dvorne dame pobegnila v Benetke. Pod imenom Car- men Silva je pisala ljubezensko poezijo. Jugoslovanski kralj Aleksander I je imel navado dajati načrte za svoje,svečane uniforme. Tista, ki jo je nosil leta 1934 v Marseillu, ko gaje zadel neki makedonski terorist, je bila tako tesna, da je monarh izkrvavel do smrti, ko mu je sluga na njej odprl gumbe. Romunska kraljica Marie je bila prvi monarh, ki je imel redno časopisno rubriko v ne -kem ameriškem časopisu. Med hobiji balkanskih kraljev so najbolj znani: zbiranje poštnih znamk, vodenje lokomotiv, zbiranje avtomobilskih oldtimerjev, topovskih modelov v naravni velikosti in granat. Krepitev marke Ta mesec naj bi bilo spet srečanje najvišjih predstavnikov sedmih najbolj razvitih držav na svetu. Vznemirjajo jih žgoča svetovna vprašanja, osredotočili pa se bodo predvsem na vprašanje denarne stabilnosti v svetu pred možnim izbruhom vojne v Zalivu. Ameriška gospodarska recesija je v ospredju gospodarskih in finančnih gibanj. Vrednost dolarja še vedno rahlo pada, je pa v odnosu do jena še kar trdna, kar je za velik del 'sveta nadvse pomembno. Nemška marka pa je dosegla najvišjo raven v zadnjih letih. Med drugimi evropskimi valutami pa vlada napetost, kar priznavajo tudi predstavniki Svetovne banke. Samomor z EifTelove-ga stolpa Nova služba za Thatcherjevo___________________________ Sunday Telegraph sporoča, da je bivša predsednica britanske vlade Margaret Thatcher pripravljena postati predsednica konservativne skupine Brugge, ki deluje od leta 1989. Ustanovljena je bila, da bi podpirala njeno protifederalistično politiko do Evropske skupnosti. Odločitev Thatcherjeve bo najbrž povzročila nemir med konservativnimi člani britanskega parlamenta. Atentat na Mihaila Gorbačova__________________________ Takšne so napovedi najbolj znanih astrologov za letošnje leto. To mu je napovedal ameriški zvezdoznalec Tony Leggett, ki pravi, da bo poleti svetu za hip zastal dih, kajti na Rdečem trgu v Moskvi ga bo zadelo in življenje mu bo rešil nek ameriški turist. Pariška jasnovidka Indira pa mu je napovedala: »Če bo v januarju ostal v Kremlju živ in zdrav, tedaj bo v novembru slavil svojo najbolj bleščečo zmago. Komu verjeti? Vrli Nemci________________________________________. Svet in Evropa sta se spremenila v takšni meri, da tudi Nemci niso več, kar so bili. Bojazni zloglasnih prerokov ob združitvi obeh Nemčij so bile odveč. Nemci sanjajo o vsem, razen o tem, da bi njihova država prevzela vlogo velesile. Anketirani menijo, da je najboljše, če se njihova domovina čim manj vmešava v svetovne konflikte, kot je to počela nekoč idilična in bogata Zahodna Nemčija. Mnogi so prepričani, da je v nemškem človeku prisotna ksenofobija in nacionalni egoizem. Podatek, da želi kar 71 odstotkov anketiranih ustanovitev Zveze evropskih držav, govori drugače. Ko pa teče beseda o notranjih temah, Nemci na prvo mesto postavljajo zaščito okolja, želijo si tudi boljšo zdravstveno zaščito. Med krepostmi pa najbolj cenijo toleranco, pripravljenost za pomoč in spoštovanje starosti. r Pred očmi stotine turistov, ki so si razgledovali to pariško znamenitost, je življenje sklenil še eden tistih, ki so želeli izvesti takoimenovani samomorilski skok. Samomorilec, katerega ime ni znano, je skočil s 120 metrov in je bil v trenutku mrtev. Od 1889. leta,- ko je bil Eiffelov stolp zgrajen, je z njega skočilo že 370 ljudi in samo dva sta preživela . Stalinov dvojnik SP MIEKX Trgovsko podjetje v družbeni lastnini JELŠA Šmarje pri Jelšah NUDIMO VAM BOGATO PONUDBO VSEH VRST BLAGA V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH Stalin je imel dvojnika, ki je skoraj dvajset let nastopal pred množicami in celo sprejemal delegacije namesto Stalina. Skrivnost je razkrilo mladinsko glasilo Sovjetskega maladjož. Ker se je Stalin panično bal teroristov, so mu poiskali dvojnika — blagajnika iz Ukrajine Evseja Lubic-kega. Kozmetike in frizerje, ki so ga naredili diktatorju še bolj podobnega, je KGB po opravljenem delu likvidiral. Ubili so tudi vse dvojnikove svojce. Lubickega je dal Stalin leta 1952 zapreti, po njegovi smrti so ga sicer izpustili iz zapora, a je kmalu umrl. - Bogat asortiman ŽIVILSKEGA blaga tudi iz UVOZA - Bogat asortiman TEHNIČNEGA blaga, POHIŠTVO, KERAMIKA, AKUSTIKA, TALNE OBLOGE in drugo, pri čemer pa nudimo ugodno KREDITNO PRODAJO na 3, 4, 5 ali 6 mesecev - Bogat asortiman TEKSTILA ter IGRAČ in KOZMETIKE z možnostjo KREDITNEGA NAKUPA na 4 mesece Med drugim obveščamo svoje potrošnike, da smo s 1. 1. 1991 preselili svojo poslovalnico »TURISTI« v Rogaški Slatini v prostore STARE POŠTE, Zdraviliški trg 21. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! ..--.-..-J AKCIJA NOVE DOBE STRAN UGODNIH PONUDB ]^VWX\\XX\\,X\VX\.WWNX>. sooocososooososocoseososcoaoo Mini Market in Vinoteka »ABAKS« Ozka ulica 4 in Zagata 1/a (pri Radiu Celje) VELIKA IZBIRA IN IZREDNO NIZKE CENE! Odprto od 9. do 22. ure vsak dan (tudi nedelje in prazniki). '***4***44******~44**444444*4444»4t44444**4*4*4*44*4**~44~t '• \ PAWA# ^ imMtumm. yy- I > Nudimo vam širok izbor > POTOVANJ, LETO-< VANJ. SMUČARSKIH bistro LUČKA Levec 53 ' Obiščite nas in se osvežite. 1 Postrežemo vam vsak dan ' od 8. do 22. ure razen ponedeljka VABLJENI! 1 exclusive 9. HktinSeVc Ul. 29. novembra 24 tel. (063) 34-858 Po zelo ugodnih cenah vam nudimo širok izbor MATURANTSKIH, BIRMANSKIH in OBHAJILNIH moških oblek. Obiščite nas tudi v prodajalni BUNNY v Nami Levec! V////////////////////////////////////, /////////////////////////////////////////////////S/////////////////////7// BOUTIQUE ANJA NAMA LEVEC *2* 063/26-313 YU BOUTIQUE MONI ROGLA *5? 063/751-322 (int. 385) KOMISIJSKA PRODAJAL-NA IN PRODAJALNA NA DROBNO IN DEBELO MEŠIČ 63301 Petrovče LEVEC 56 Tel. 063/27-100 ////////Vz/Vr///////////////////// r////////,’////////////////////?/////////^ -k -k -k -k -k -k -k -k *1 v ::Av? HOTEL PREBOLD — -k o&seosososooscoocoocoscooosceoooooc«: Vabimo vas na specialitete TAJSKE KUHINJE vsak dan od 18. do 23. ure. Vsako soboto ples ob živi glasbi. Informacije po telefonu: (063) 723-311 S tem oglasom, izrezanim iz časopisa, imate 10% popusta za Tajsko kuhinjo fiOOSOSOSOSOSOOi o 0 Za vaš rojstni dan TRGOVINA g'?"«' S FRIZERSTVO«-^'' Za vaš rojstni dan vam uredimo frizuro po polovični ceni v trgovini pa vam poleg akustike in kozmetike nudimo tudi kartice expres loterije in 3 X 3 GOSOOOOOCOCOOOOOCCOCOOOOeOOOOOO&OOBOCOB^ ★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ -k -k -k -k -k -k -k -k -k .-k OBIŠČTE AVTOODPAD ŠKORJANEC kjer vam po ugodnih cenah nudimo RABLJENE in NOVE rezervne dele ter odkupujemo poškodovana vozila ŠENTJUR, tel. 063/ 741-008 Iščete blago po ugodnih cenah ali atraktivne izdelke, ki jih ni mogoče povsod kupiti Prihranite si utrudljivo tekanje po trgovinah. NOVA DOBA je za vas zbrala najbolj ugodne ponudbe trgovin, lokalov in agencij na Celjskem. Preglejte jo in izberite. Odslej bomo takšno stran, stran ugodnih ponudb pripravljali vsak teden, saj vemo, da ugodni nakupi postajajo nuja. Z NOVO DOBO boste na enem mestu prišli do najboljših informacij o tem, kaj, kje in po čem lahko kupujete. Z NOVO DOBO najpreprosteje varčujete čas in denar! , t*************************’ NAMA LEVEC tel. 26-313 doma 32-521 701-341 Ponujamo vam širok izbor daril In igrač - svilene kitajske kimone - kozmetiko Christian Dior - PLAYMOBIL cenejši kot kjerkoli drugje PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! BOUTIQUE ZORA Titov trg 1 Celje . tel. 33-843 moško, žensko perilo, bluze, srajce okrasne sveče, bižuterija, darila, izdelki iz uvoza UGODNA PONUDBA -MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE MS i Prebold 53/b I 63312 PREBOLD 1 tel. (063) 723-691 SLIKOPLESKARSTVO ! MIRAN ROŠER ; Po ugodnih, konkurenčnih cenah iz- i vajamo vsa slikopleskarska dela. i Obiščite nas, ne bo vam žal. i *+++++++++*+***+*+****++****444+4*44444444444+444444441 ZLATAR MARIJA GUČEK VALVAZORJEV TRG 8 - LAŠKO TRG 2 - RADEČE Ugodna prodaja: , - zlatega nakita, - izdelava poročnih prstanov po naročilu *•★★★*★*★★★★★★★★★★★★*★*★★★***★★★> $44444444444444444444444444444444444444444+44444444444* f/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////7/7^ Cenjenim strankam nudimo kvalitetne in ažurne servisne usluge na sledečih birotehničnih programih: FOTOKOPIRNI STROJI: - Minolta - Canon - Olivetti - PC računalniki - Tiskalniki - stroji za Štetje denarja - TELEFAX-! - ELEKTRONSKI PISALNI STROJI NAŠA TRGOVINA VAM NUDI: - Vse vrste birotehnične opreme - Ves potrošni material IN POSEBNA PONUDBA ODKUP STARO ZA NOVO! Vsem poslovnim partnerjem želimo uspešno poslovno leto 1991! BIROBIT d.o.o. podjetje za servis in trgovino Celje Tel. (063) 37-601 Fax (063) 37-501 2 ////r//r/rr777/V7/////////////////////////7777////Z777Z///7/77/77/777777777//////////////////////////////777////////7^ iOOOOCOOCOCOOOCCO! soocoooooeeoeosooooooso: seo S l O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o. - 110-letna tradicija - varno naloženi prihranki - 35 % letna obrestna mera za avista hranilne vloge - 43 % letna obrestna mera za enomesečne depozite - mesečni pripis obresti - možnost dviga in pologa na 37-ih poslovnih enotah HKS Žalec, poslovnih enotah Ljubljanske banke inpošiah - opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike - možnost nakazila pokojnin na naše hranilne knjige Poslovne enote: Kovinotehna - Prodajalna Srce (popoldne), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldne), Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 Telefon: (063) 714-251 x Telex: Hmezad 33514 Q Žiro račun: 50750-601-19275 5 l »soeceoooaososoosooooocososooosooscosoocoosioeosoeociooooco: OPERA Zvezda v ljubljanski Operi _________________ Lucija di Lammermoor Gaetana Donizettija, dirigent Loris Voltolini, režiser Aleš Jan, scenograf Meta Hočevar, kostumograf Alenka Bartl, vodja zbora Andrej Misson, koncertna mojstrica Majda Jamšek, asistent režije Marijan Breznik. Nastopali so: Kathleen Casselo k. g., Boris Trajanov k. g., Ivan Mutafčijev k. g., Ivan Urbas k. g.. Jure Kušar k. g., Danijela Hrvatin in Jože Kores. Začnimo s tem, da je tenorist Branko Robinšak sodelovanje v tej predstavi odpovedal in v Delu javno protestiral v imenu vseh slovenskih pevcev, češ, kako malo cenimo RAZSTAVE Telo v obleki Celje, Likovni salon, januar 1991, Razstava fotografij Janeta Štravsa Slovenska fotografija ima zadovoljivo tradicijo in nekaj prav spodbudnih vrhov, ki sijih ne lastita le obe veliki mesti, Ljubljana in Maribor. In v slovenski fotografiji je, kar je morebiti najpomembnejše lepo število mladih, kreativnih ustvarjalcev, ki ob kolorističnih učinkih sodobne fotografske tehnike skoraj praviloma posegajo po temeljnem fotografskem izrazu, po klasični črno — beli fotografiji brez izvenfoto-grafskih trikov in naknadnih montaž. Razstavljalec Jane Štravs ni med najmlajšimi, je pa gotovo mladi, perspektiven fotograf, specializiran za modno fotografijo, izrazito predvsem v barvni izvedbi, ki mu pušča manj. manevrskega prostora za osebnostni izraz. Črno bela fotografija je tista, v kateri se njegovo fotografsko oko čisto drugače razživi. Izbira zanimive kote, posrečijo se mu postavitve v prostor, zna s kretnjami in izrazi obraza pritegniti pogled v srž v objektiv ujetega motiva, izrabiti osvetlitev in sence, uravnotežiti kompozicijo in včasih celo, čeprav gre za poziranje modelov, dodati kanček spontanosti. Tu pa je Jane Štravs na razpotju. Ga morebiti mika tudi drugačna fotografija, fotografiranje brez modelov in oblačil? Prostor in oblika Maribor, Razstavni salon Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, januar 1991 Razstava slikarskih in grafičnih del Jožefa Muhoviča Razstavo je posredoval Likovni salon Celje Prostor in oblika sta neločljiva dela Muhovičevega umetniškega sveta, sta sinteza in raznovesje v organiziranem sistemu, v tektoničnih skladnostih in zakonitostih kot človek v vesolju. Vendar pa pri procesu nastajanja slikovnega prostora ne živi samo čutno-nazorna in prostorsko materialna plat, kot pravi avtor sam, temveč tudi ideja, ki sliki vdahne dušo. Idejo zaznamujento kot izhodiščno točko, s pomočjo katere išče avtor skrite pomene nadaljnje likovne formulacije, je kot rojstvo, ki doživlja usodo življenja od situacij in emocij v dotiku s prostorom. Ideja je hkrati točka zavesti, začetek gibanja, z njo odkrivamo primarno vizualno obzorje, ki na prvi pogled ni vidno, vendar ko vstopimo svobodnih misli vanj, zaznamo njene bistvene notranje strukture: skrivnosti sveta, življenja, ljubezni in smrti v neskončno bivajočem svetu in hkrati trenutke intimnih dotikov vsakdanjosti. Muhovičevo slikarstvo je igra misli in pomenov, oprtih na preverjene likovne formulacije in odlično gradnjo slike. domačega umetnika, saj zanj ne moremo odšteti niti tistih nekaj krajcarjev za reklamo... Res so v časopisih navajali samo ime svetovne zvezde Kathleen Cassello. Slovenska imena pač niso tako zveneča, posebno za Slovence — saj to se ve. No, pa kljub temu, popolnoma soglašam z užaloščenim tenoristom, rada priznam, da je bila reklama za K. Cassello več kot upravičena, a kar preskromna. Pevka, ki poje v vseh prestolnicah Evrope, je vsekakor doživetje. In bila je doživetje, saj nam je za razliko od naših pevcev, ki morajo dirigentom na ljubo samo tekmovati, koga se bo bolj slišalo, nudila umetniški užitek. Pevka se za čudo ni prav nič »drla«, glas pa je zvenel mehko in toplo in verjemite mi, slišati ga je bilo... pa še kako! Odlična tehnika, sproščen in naraven način petja sta ji omogočila odlično uglašeno igro in popolno čustveno predajanje vlogi. Višek večera je dosegla v ariji blaznosti, kjer je sinhrono s težkimi koloraturnimi postopki zaigrala prepričljivo in pretresljivo blaznost. Publika je vzklikala in ropotala od navdušenja... Taka opera torej še ni v zatonu... Boris Trajanov je mlad baritonist z lepo prihodnostjo, seveda, če se bo odločil za lepo in ne za glasno petje, ki mu je delno onemogočalo lepo fraziranje. V vlogi Edgarda je Robinšaka zamenjal tenorist Ivan Mutafčiev. Vlogo je odpel dokaj zanesljivo. Moteč je bil meketajoč prizvok v glasu, posledica nesproščene tehnike. Ivan Urbas, bas, je pel Raimonda Bidebenta z lepim glasom, le v višinah s prizvokom in težavo. Kot Alisa se je le z nekaj frazami, a z lepim materialom predstavila Danijela Hrvatin. Lord Arturo Buklaw je bil Jure Kušar. Čeprav mlad in neizkušen, bi se petju moral posvetiti z bolj samokritične plati. Taje predpogoj za napredek. Normalno, tenorist Jože Kores, je iz svoje male vlogice napravil pravo farso: sladko-grenko smo se mu nasmejali. Orkester je temperamentno in odločno vodil dirigent Loris Voltolini. Ne moremo pa mu spregledati preglasnosti orkestra, ko naj bi pevce vendar samo spremljal. Režiser Jan in scenografka Hočevarjeva se v predstavo nista poglobila. Nasprotno pa so bili kostumi Alenke Bartl okusni in prava paša za oči. Ni logično, da je režiser Aleš Jan naložil ženskam takšno breme, kot je nošenje mrliča in dovolil služabniku nezaslišano svoboščino, da je sedel z gospodom za mizo in si celo postregel s pijačo. In ne govorimo o sabljaških prizorih; ki so spominjali na burlesko. Osvetljene noge moškega zbora, ki je s hrbtom obrnjen stal v polkrogu, so me spominjale na Clochemerle. Nič več domišljije ni zahtevala scenografija Mete Hočevar. Oder je dajal podobo okrašene dvorane po novoletnem »krokanju«. Za tako modernostjo se velikokrat skriva tudi neznanje!? KONCERTI Novoletni tradicionalni koncert v Mariboru Maribor, 1. I. 1991 Organizacija SNG Maribor, orkester Opere Maribor, dirigent Stane Jurgec, režija Franjo Potočnik. Slovensko Narodno gledališče iz Maribora nam je že nekaj tednov pred Silvestrovim obljubljalo novoletni koncert po vzorcu Dunajskega novoletnega — tradicionalnega — koncerta. Vsakdo, ki pozna nivo dunajskih filharmonikov, slavo velikih dirigentov, ki jih vodijo, in dolgoletno tradicijo teh koncertov je vedel, da je primerjava smešno neokusna. Ob takih visokoletečih najavah se spomnim otroštva, ko smo se otroci igrali gledališče... Če bi bili v svojih najavah in željah bolj realni, se pravi samokritični in skromni, bi pripravili svoj, mariborski koncert, po svojih zmožnostih in z malo več posluha za novoletno vzdušje... Tako pa je ob tako visoko-letečih najavah mariborski novoletni koncert izzvenel kot žalostna parodija na bleščeči tradicionalni koncert na Dunaju. Z odlomki iz svojega opernega repertoarja (izvzemši iz Netopirja), niso pokazali posluha za atmosfero, ki naj bi •poslušalce v prvem dnevu leta dvignilo v veselo in svečano, kot šampanjec prekipevajoče vzdušje. Isto velja za ostale točke večera. Kaže, da Mariborčani v zadnjem času po vsej sili hočejo posnemati Dunaj s svojimi »tradicionalnimi« novoletnimi plesi in koncerti. Za samo malo podobnosti z evropskim središčem kulture pa jim manjka še toliko... Vam to ne diši po bolanem snobizmu (nekaterih), ki nas nebo pripeljalo niti koraka bliže Dunaju?! NAPOVEDI Razstava novembrske katastrofe_______________________ V Slovenj Gradcu bo 17. januarja ob 17. uri v Galeriji likovnih umetnosti otvoritev razstave Vodna ujma, Slovenija - november 1990. Razstavo bo odprl Miha Jazbinšek. Po otvoritvi pa bo organizirana okrogla miza o vzrokih in posledicah katastrofalnih poplav. TEATER Camera Obscura Sobota, 5. 1. 1991, SLG Celje Avtor Vinko Moderndorfer, režiser Vinko Modemdor-fer, dramaturg Janez Žmavc, scenograf Roberto Steli, kostumografka Majda Kolenik, skladatelj Jani Golob. Nastopajo: Ljerka Belak, Marjan Bačko, Drago Kastelic, Primož Ekart, k. g., Bojan Umek, Zoran More. k. g. Sobota popoldan. Pri gledališki blagajni stoji nekaj ljudi in bojim se že, da vstopnic ni več. Strah je odveč, saj lahko sedeš kamor hočeš... Dvorana ni bolj polna od kina ob treh popoldan, ko se v temi stiskajo štirje parčki, ki iščejo zavetje pred vsiljivimi pogledi in mokrim mrazom. Pa vendarle je razlika med platnom in odrom, kjer se nekaj igralcev trudi, poti in včasih že z zadnjimi brcljaji volje skuša vzpostaviti stik s preprazno dvorano. Kajti stik z gledalci jim vliva poleta, nove energije in občutek, da nekomu dajejo — sebe. Režiser, sam avtor, Moderndorfer nas pretanjeno vodi skozi predstavo, kot odličen poznavalec poti, vedoč kje je cilj: tam, kjer se začne razmišljanje. Ustvaril je napet lok dogajanja, podprl pa gaje z rdečo nitjo problema »resničnost na meji fikcije«, ki jo s konfliktnimi situacijami odpirata Dušan in Valter. Dušan je intelektualec, pisatelj, ki išče ideje, nove obraze, skratka temo, ki bi jo spravil na papir. Njegov problem je namreč kreativnost. Odlično in s prefinjeno vživetostjo v lik odigra Dušana Marjan Bačko. Obenem s svojo notranjo umetniško močjo kot magnet drži dogajanje v stalni napetosti. Ločeno, nezadovoljno Jano nam predstavi Ljerka Belak. Naslika jo kot ne ravno tankočutno možačo, ki s kar prepogostimi kriki vsake toliko časa prestraši publiko. Vljudni, nič hudega sluteči Erhart Filer zaživi v kreaciji Draga Kastelica. Igralsko manj prepričjiv je bil Primož Ekart kot Valter. Njegovo podajanje je ostalo brez notranje prepričljivosti. Predstava je zanimiva, predvsem pa angažira gledalčevo razmišljanje še dolgo po tem, ko pade zavesa. MUZIKA JE BIZNIS Najprej slabe novice. Če nas je 1989. pokvarilo z »velikimi povratki« Van Morris-na, Boba Dylana in ostalih dolgotrajajočih klobasarjev, potem 1990. ni uspelo potrditi kakšnega novega triumfa omenjenih pobov. Predvsem zato, ker so imeli (hvala bogu) starčki krasno konkurenco v mladini, recimo v Pixies ali celo tradicionalnih Water-boys. Mehka stara garda je bila torej lani po vsebini revna, bleda in — v Dylanovem primeru - popolnoma patetična. Konec desetletja nam je prinesel Sineadine razgaljene emocije in glasbeno inovira-nje z albumom I Don’t Want What I Haven’t Got, James so se vrnili k ponovnemu komercialnemu rojstvu z Gold Mother, Chuck D in Lou Reed (z Johnom Caleom) so spet ustoličili BESEDO v vrhu lestvic. Happy Mondays pa so se prebili navkljub vsem zaviralnim elementom (droga in nesimpatične izjave) na sam vrh z albumom leta. Od starih muzikantov pa se je le Neilu Youngu uspelo prebiti s povsem solidnim albumom tudi v srca najstnikov. Trendi? CD industrija je revolucionalizirala kompila-cijske albume iz skromnih k profitu stremečih albumč-kov v odlične plastične škatle z vsebino, ki spominja na prave in popolne muzeje odlično izbranih zbirk zakladov. Omenimo le kolekcije The Byrds ali Led Zeppelin. Toliko je bilo dobrega biznisa v letu 1990. Objavljamo s skrajno ohlapnimi in tolerantnimi merili do vseh vrst in grozot muzike lestvico najboljših albumov leta 1990. Sramotno majhen del jih je izšel tudi pri nas. E HAPPY MONDAYS - Pills ’n’ Thrills And Bellyaches 2. SINEAD O’CONNOR - I Do Not Want What I Haven’t Got 3. PUBLIC ENEMY - Fear Of A Black Planet 4. NEIL YOUNG AND CRAZY HORSE-Ragged Glory 5. JAMES — Gold Mother 6. THE PET SHOP BOYS - Behaviour 7. A TRIBE CALLED QUEST — People’s Instinctive Travels And The Paths Of Rhytm 8. JULEE CRUISE - Floating 9. LOU REED AND JOHN CALE - Songs For Drella 10. DEE-LITE - World Clique 11. ANGELO BADALA-MENTI AND JULEE CRUISE - Music From Twin Peaks 12. SONIC YOUTH - Goo 13. RIDE - Nowhere 14. WORLD PARTY - Goodbye Jumbo 15. THE FALL - Extricate 16. NICK CAVE AND THE BAD SEEDS - The Good Son 17. THE LA’S - The La’s 18. PIXIES - Bossanova 19. THE SUNDAYS - Reading, Writing And Arithmetic 20. MAZZY STAR - She Hangs Brightly 21. THE POGUES - Hell’s Ditch 22. INSPIRAL CARPETS - Life 23. PREFAB SPROUT - Jordan: The Comeback 24. VAN MORRISON - Enlightenment 25. THE CHARLATANS - Somq Friendly 26. THE BELOVED-Happiness 27. THE HOUSE OF LOVE - Fontana 28. COCTEAU TWINS -Heaven Or Las Vegas 29. CARTER THE UNSTOPPABLE SEX MACHINE - 101 Damnations 30 PRINCE - Music From Graffiti Bridge 31. THE BEAUTIFUL SOUTH - Choke 32. TIM BUCKLEY - Dream Letter 33. THE NEVILLE BROTHERS - My Brother’s Keeper 34. MICHAEL PENN - March 35. MEGA CITY FOUR - Who Cares Wins 36. LUSH-Gala 37. BETTY BOO - Bo- omania 38. THE JUNGLE BROTHERS - Done By The Forces Of Nature 39. WAS (NOT WAS)-Are You Okey? 40. 3RD BASS-The Cactus Album 41. ICE CUBE - Amerik-ka’s Most Wanted 42. ANASTASIA SCREAMED - Laughing Down The Limehouse 43. LLOYD COLE - Lloyd Cole 44. THE FATIMA MANSIONS - Viva Dead Ponies 45. PALE SAINTS - 'The Comforts OF Mandness 46. NEW FAST AUTOMATIC DAFFODILS - Pigeon Hole 47. ELECTRIBE 101 - Electribal Memories 48. CUNT BLACK - Killing Time 49. BOB GELDOF - The Vegeterians Of Love 50. DEPECHE MODE - Violator Izbor Nove dobe, ta teden: 1. HAPPY MONDAYS - Pills Thrills And Bely- 2. RUN DMC-Back From Hell 3. THE STONE ROSES - The Stone Roses 4. PIXIES - Bossanova 5. PETER GABRIEL - Shaking The Tree 6. LED ZEPPLIN - Remasters 7. PAUL Me CARTNEY - Tripping The Live Fantastic 8. CHET ATKINS AND MARK KNOPFLER - Neck And Neck 9. THE CURE-Mixed Up 10. ZZ TOP - Recycler Bowie: je postarani Ziggy še biseksualen? KONCERTI The Cure: pa smo preživeli ZA VEDNO Z NAMI Bolj z vami kot z nami. Albumi leta minulega desetletja. 1980 JOY DIVISION - Closer 1981 GRACE JONES - Nightclubbing 1982 MARVIN GAYE - Midnight Love 1983 ELVIS COSTELLO - Punch The Clock 1984 BOBBY WOMACK - Poet II 1985 THE JESUS AND MARY CHAIN - Psychocandy in TOM WAITS - Rain Dogs 1986 PRINCE AND THE REVOLUTION - Parade 1987 PUBLIC ENEMY - Yo! Bum Rush The Show 1988 PUBLIC ENEMY - It Takes A Nation Of Millions To Hold Us Back! 1989 DELA SOUL-Three Feet High And Rising Najboljše kompilaeije in ponovne izdaje v 1990: THE BYRDS - The Byrds Že zdaj je vredno opozoriti na koncert skupine leta 1990 v Veliki Britaniji: HAPPY MONDAYS - Gradec, Orpheum-Haus Der Jugend, 8. 2. 1991 LOKALISTI Če menite, da bo domače neodvisno izdajateljstvo ostalo tam, kjer je bilo doslej, dokaj nepoznano namreč, se motite. V devetdesetih (če sploh bodo) imajo možnost obstoja prav neodvisni. Prilagodljivost, inventivnost in predvsem minimalna želja po birokratiziranju bodo neodvisne postavile v položaj resnega konkurenta t. i. velikim založbam. Čeprav je vse skupaj še v povojih, vam lahko že zdaj zaupamo dve imeni, ki že obvladata osnovne plavalne zamahe v kalni vodi domače diskografije: Blind Dog in Search & Enjoy, obe iz Zagreba. Prvi imajo v načrtu izdati kompilacijo maxi singlov Borghesie, kasneje ponatisniti Cocktail, kultni prvenec Marka Breclja, oboje seveda na vseh treh formatih (CD, LP, Cass), medtem ko so drugi že izdali in tudi skoraj že razprodali novosadske Bo-ye. Obe založbi sta seveda poleg teh izdali še nekaj plošč, o katerih ste lahko brali prav v tej rubriki. O novostih vas bomo sproti obveščali. Zdi se, da jih bo dovolj. Izjave leta: LOU REED o Andyju Warholu: Življenje seje zanj prehitro končalo.« IGGY POP: »V bistvu postane življenje, ko si enkrat čez 33, ena kurbarija. Po mojem je Kristus zato v teh letih začel izginjati.« JOHN WATERS: »Ljubim seks. Edino, česar pri njem ne maram, je to, da se ga moraš iti.« CHRIS LOWE, Pet Shop Boys: »Pri denarju me najbolj skrbi, da bi vsega izgubil.« PHIL COLLINS: »Enkrat sem bil na letališču skupaj s Clash in njihovim Topper-jem Headonom. Potem, ko je preveril, če ni blizu kakšnega novinarja, je stopil k meni in rekel: Človek, tako sem vesel, da te vidim, ti si eden mojih idolov...« RUN iz RUN DMC: »Ni ga zamorca brez demo posnetka!« Jerry Garcia: tako star, pa amater JERRY GARCIA, Grateful Dead: »Mi nismo profesionalci!« The Byrds: sence iz 65-cga LED ZEPPELIN - Led Zeppelin THE FALL - 458489 SCOTT WALKER - Boy-child ROBERT JOHNSON - The Complete Recordings MORRISSEY — Bona Drag MADONNA - The Immaculate Collection KATE BUSH — This Woman’s Work THE BEACH BOYS - Pet Sounds RAZLIČNI — Hardcore Ragga VAN MORRISON - The Best Of PiL - The Best Of - So Far GANG OF FOUR - A Brief History Of The 20th Century RAZLIČNI - Biorhytms 2 THE GO-BETWEENS - 1978-1990 RAZLIČNI - The Front Line Series DAVID BOWIE - Ziggy Stardust THE STRANGLERS - Greatest Hits 1977-1990 JOHN LENNON - Lennon RAZLIČNI - Manchester So Much To Answer For Filmi leta 1990: MARTIN SCORSESE - Go-odfellas GUISEPPE TORNATORE - Cinema Paradiso GEORGE SLUIZER - The Vanishing OLIVER STONE - Bom On The Forth Of July WALT STILLMAN - Metropolitan MIKE FIGGIS - Internal Affairs DENYS ARC AND - Jesus Of Montreal MICHAEL MOORE - Roger And Me JOHN McNAUGHTON - Henry: Portrait Of A Serial Killer JANE CAMPION - Sweetie Pekoči feferoni: ste za požirek mleka? FLEA, Red Hot Chilli Peppers: »Jaz sem spil ogromno mleka iz ženinih prsi. Če ga piješ direktno iz prsi ženske, ki jo ljubiš, je to strašno vzpodbuden. občutek.« V trend: 1. Potiskane majice z dolgimi rokavi 2. Želve 3. Jokati na fuzbal tekmah 4. Izpustiti zlato ribico Iz trenda: 1. Disco klubi 2. Marširati s tičem naprej 3. Zdrava hrana 4. Plastika Novosti: JOHN AND YOKO - The Bed-In PET SHOP BOYS - Highlights RAZLIČNI - Red Hot And Blue GEORGE JONES — Same Ole Me _ PATSY CLINE - The Real Trendi Patsy Cline v avtu lahko tudi želve Dojenček5 JOZAFAT Dete je na svetu že tri mesece in v tem času je premagal mnoge težave, s katerimi se je srečal po porodu. Tudi naučil se je že marsikaj. Izgnan je bil iz varnega materinega telesa, podobno kot sta bila izgnana Adam in Eva iz raja. Mukoma se je pojavil v novem svetu, ki ga je sprejel s svojim hrupom, mrazom, samoto in lakoto. Res je že videl, slišal, duhal, okušal, kričal, a vse to je delal refleksno, nezavedno. A vsi ti refleksi so puščali v njegovih možganih sledove, zapise in nenadoma je prišel trenutek, ko je iz teh vtisov nastala zaokrožena slika - materin obraz. In se je nasmehnil. Nasmeh je čudežna lastnost in če primerjamo dojenčka z drugimi predstavniki sesalcev, vidimo, da se lahko nasmeje le človek in s tem nad-kriljuje vse na svetu. Nasmeh je odvisen od ljubečega okolja in če tega ne bi bilo, tudi nasmeha ne bi bilo in ostal bi samo jok. Smehljaj pomeni, da se dojenček dobro počuti pri svojih starših. Če ni ljubezni do otroka, se ta ne more čustveno pravilno razvijati. To z grozljivo jasnostjo pokaže, kaj pomeni za človeka družinska vzgoja. Znani so primeri, ko so divje živali ugrabile otroka in ga redile s svojimi mladiči. V Indiji so nekoč razkopavali nek volčji brlog. Pobili so že pet mladičev, kar skoči ven neko bitje, tako čudno, da so vsi obstali. Takoj za tem pa še eno prav tako čudno bitje. Ko so ju po prvem presenečenju zgrabili, so ugotovili, da sta to dve deklici, ena stara kaki dve leti, druga pet ali šest. Skakali sta po vseh štirih, lajali, grizli... Hoteli so ju rešiti in so ju oddali sestram na bližnji misijonski postaji. Te so skušale storiti vse, da bi ju vzgojile za ljudi. Pa vse zaman. Ostali sta topi za vse človeško, brezčutni za vsako prijaznost, lepoto, veselje, žalost in nista čutili potrebe po družbi ali igri. Ena je kmalu umrla, druga je živela še nekaj let. S težavo so jo pripravili do tega, da je znala s čudnimi glasovi pokazati, da je lačna. Nič več. Ni čutila nobene navezanosti na kogarkoli, ne prijateljstva ne užaljenosti ne sreče in ji je manjkalo vsega, kar dela človeka res za človeka. Zdi se, da so človeški možgani v prvih mesecih in prvih letih življenja kot najmehkejši vosek, ki nadvse rad sprej- me vse vtise. Če pa je ta čas zamujen, se ta vosek strdi, sposobnost dojemanja se zapre in otrok je duhovno pohabljen za vse življenje, zato je potrebno, da se svojemu otročičku vsak dan posvečamo z vsem srcem. Kakor hitro se dojenček zave svojega okolja, je konec tišine in miru v zibki, postane radoveden in kar naprej skuša dvigniti svojo glavo. Tudi takrat, ko leži med previjanjem na trebuhu, hoče videti, kaj se godi okrog njega. V petem mesecu pa je tako živahen, da se že sam obrača in bi se lahko skotalil tudi na tla, če ne bi bilo zraven ljubeče mame ali očeta. Vse skuša doseči in vsak predmet preiskati. To je zanj najboljša metoda, da spozna stvari po šumu in okusu. Dojenčki, ki jim je bilo tako udejstvovanje s silo prepovedano, so v razvoju zaostali. Dojenček kmalu odkrije svoje prste in roke in se jim kar naprej čudi. Kot kakšen pianist se uči obvladati prste in prijem se mu vse bolj posreči. Vztrajno pa vadi tudi svoje noge, ki so v njegovi starosti še kratke. Rasti bodo začele šele, ko bo dojenček znal stati. In to je na kratkih nogah laže, kot na dolgih nogah in mati narava je modro poskrbela, da noge niso predolge. Dojenček mora biti tudi primerno oblečen, da se lahko svobodno giblje. Če ima pretesno obleko, le ta neugodno vpliva na razvoj mehkega, prilagodljivega telesa in mu škoduje. Zapete plastične hlače z debelo podlogo so za dojenčka prava groza in se zato toliko dere. Prijetnejše so ohlapnejše oblekce, v katere se lahko vloži plenička in ima zrak vedno dovolj dosto- DOMAČI ZDRAVNIK Omotica Če imamo omotico zvečer, preden ležemo, ali zjutraj, ko vstanemo, je najbolje, da pred spanjem pripravimo kopel za noge: v šest litrov vode vlijemo 6 žlic vinskega kisa, zjutraj pa vzamemo tableto magnezija. Kombinacija obojega krepi krvni obtok. Potenje pod pazduho Potenje pod pazduho lahko zdravimo (postopek je dolgotrajen) tako, da pest hrastovega listja in preslice v enakem razmerju skuhamo v litru vode, pustimo mešanico stati 10 minut in jo precedimo, potem pa se s takim čajem redno umivamo pod pazduho. Pomaga tudi, če se pod pazduho namažemo z žajbljem in pijemo Žajbljev čaj. Nositi je priporočljivo široke in •zračne., rokave. Pomaga arnika Pri vnetju grla pomaga, če zvečer namočimo robec v tinkturo arnike (lekarna), ga zavijemo'okrog vratu in čezenj ovijemo topel šal. Ob tem uživajmo multivitaminske tablete in pijemo vitaminske čaje. DEVIZA KOMPAS HERTZA: pa da se otrok ne poti in ne dobi odtiskov.. V drugem četrtletju se nekoliko spremeni tudi dojenčkov jedilnik. Poleg materinega mleka dobi tudi drugo primerno hrano. Pri tem pa ni pomembno samo kaj dobi dojenček za hrano, temveč tudi kako ga hranimo. Mati ga mora podpirati, da bo udobno sedel, podpirati mu mora hrbet in glavo. Tudi pozneje, ko bo že večji, bo še vedno potreboval raven prostor za hrbet. Dojenček še ima izrazit sesalni nagon, ki je tako močan, da traja več kot eno leto. Pri tem pa še ni rečeno, da je tudi lačen. Če sesa, še vedno spoznava svet z usti in čut okusa je v njegovih ustih mnogo močnejši kot pri odraslih in zato posreduje možganom marsikatere spodbude. S sesanjem je povezan s svojo materjo in tudi če ga mati ne doji, jo dojenček okuša. Vonj in lastnosti njene kože posreduje dojenčku prve vtise. Če bi dojenček že zdaj lahko govoril, bi povedal, da je sesanje najvažnejše pravilo na svetu. Sesanje je normalno do dveh. treh let in če otroku ta užitek s silo preprečimo, bo sesal še kot šoloobvezen otrok. Sesanje na materinih prsih je trda vaja. Narava je vse to lepo uredila zato, da se ustna votlina pravilno razvije. Predvsem se mora razviti spodnja čeljust, pri porodu je bila pomaknjena nazaj in zato mora priti v tako lego, da se bo dobro ujemala z zgornjo, ko bodo zrasli prvi zobki. S sesanjem se okrepi tudi jezik. Zato steklenica nikoli ne more nadomestiti materinih prsi. S telesnim razvojem se razvija tudi duševni razvoj in čim veselejše je otrokovo okolje, tem živahnejši je. Če mu mati poje, govori, ji tudi otroček odgovarja na svoj način, spušča svoje glasove in mrmra, golči, tleska, kriči na razne načine. Če mati natanko prisluhne, takoj spozna, ali dete protestira iz dolgega časa ali pa ga resnično nekaj teži. Milo materino božanje ga kmalu umiri in je ves zadovoljen, da se lahko dotakne njene kože. S tem premaga svoj strah in tega sploh ne bi bilo, če bi se lahko stalno dotikal svoje matere. Vendar je poleg matere zelo pomemben tudi oče, otrok ga mora poznati vsaj po glasu in postavi. Oče se mora potruditi, da mu bo otrok naklonjen. Psihologi pravijo, da otrok potrebuje očeta v najglobljem smislu. Način življenja, ki se pokaže šele v odraslih letih, ima svoje korenine v odnosu dojenčka do očeta. Čim večji je dojenček, tem bolj je zahteven. Zato mu je. posvečena vsa skrb in je prav, da si to skrb delita oba, oče in mati. Če tega ni, se lahko pri starših pojavijo neljube posledice. Ker dobro oskrbovan in zdrav otrok potrebuje dnevno vsaj pet ur pozornosti, se ves red pri hišnih opravilih nekako poruši. Pri mladih starših se kmalu pojavi zavest, da sta utesnjena, vezana in neprestano odgovorna. To povzroča izčrpanost in živčnost. Odpovedati se morata marsičemu in pripeti se, da se zakonca oddaljujeta med seboj, postaneta si tujca in se celo ločita. Pri tem pa nič ne pomislita, da s tem zgubi nebogljeni otročiček varno zavetje. Odlično ni dovolj dobro Star angleški pregovor pravi, da nisi nikoli tako bogat, da bi poceni kupoval. Pregovori temeljijo na izkušnjah, zdravi kmečki logiki, pravimo, zato se na Angleškem tudi držijo tega rekla. Žal se ta pregovor nekoliko tepe z našo, balkansko logiko, vendar pa z »vdorom« tržnega gospodarstva tudi pri nas dobiva vse večjo veljavo. Pri Kompas Hertzu so ta s kakovostjo vozil, saj jih za-pregovor oziroma nekoliko menjajo že po dveh letih, razširjeno verzijo Johna Ru- skina zapisali z velikimi črka- »Veliki smo za naše razme-mi. Niso najcenejši, zato pa re, ker se pri nas rent a car nudijo le kakovostne usluge pač manj uporablja. Toda, ta-ali, kot je dejal Martin Klani- ko kot na Zahodu so mnogi šar, vodja celjske poslovalni- poslovneži pri nas že izraču-ce: »Odlično za nas ni dovolj nali, da se ne izplača imeti dobro.« dragega službenega vozila, ki ga bolj malo uporabljaš, am- Kompas Hertz je s svojimi pak je ceneje vsake toliko ča-tri tisoč vozili za naše razme- sa naročiti rent a car. Poleg re pravi gigant med rent a car , tega s0 naša vozila zaneslivej-službami. Prav tako izstopa §a> za stranko pa odpadajo tudi vse nevšečnosti, ki jih ima na primer z registracijo svojega vozila, popravljanjem in podobno, »meni Martin Klančišar. »Tako se pri nas oglaša vse več poslovnežev tudi iz malih d. o.-jev, ki morajo na nujno poslovno pot, pa morajo imeti reprezentančno, predvsem pa zanesljivo vozilo. V poslih pač ni he-ca, mi pa lahko zagotovimo visoko stopnjo zanesljivosti, saj so naša vozila stalno vzdrževana, predvsem pa imamo poslovalnice, kjer lahko ob morebitni okvari — kaj čemo, avtomobili pač niso 1000 pro-centni - vozilo hitro zamenjamo.« Sicer pa ima Kompas Hertz v svojem voznem parku — flota mu pravijo — največ osebnih avtomobilov; od reprezentančnih do »navadnih« katrc. Med zanimivostmi velja omeniti avtobus za reprezen- tančne (običajno poslovne) vožnje, ki ima z usnjem prevlečene sedeže, videorekorder in drugo luksuzno opremo. Zelo iskani so tudi tako-imenovani carinski kombiji z vgrajeno pregrado, pravi »boom« pa so lansko poletje naredili z avtodomov!. Mnogi dopustniki, ki so si z njihovimi avtomobili lani privoščili vandrovske počitnice, so bili tako navdušeni, da bodo ti avtomobili zagotovo tudi letos poleti med najbolj zasedenimi v Kompas Hertzovi floti. V Kompas Hertzu priznavajo, da s svojimi uslugami še niso čisto na zahodnoevropskem nivoju, čeprav se trudijo, da tudi v naših pogojih poslovanja ne bi bili daleč. »Pravzaprav smo zelo blizu temu nivoju, ker daleč od njega niti ne smemo biti; že zaradi številnih notranjih kontrol in pa tudi kontrol iz evropskih central Hertza, od katerega smo kupili licenco,« pravi Martin Klančišar. »Nas pa motijo nekateri jugoslovanski predpisi, kot na primer ta, da lahko avto brez davka prodaš šele po dveh letih. Če tega predpisa ne bi bilo, bi tudi mi, tako kot na Zahodu, avtomobile prodajali po šestih mesecih. Ravno zaradi takšnih in podobnih predpisov pa se moramo zaposleni še bolj truditi, da so naše usluge na nivoju.« Hertz je ameriška firma s sedežem v New Yorku, evropska sedeža firme pa sta v Londonu in Frankfurtu. Kompas je od Hertza kupil licenco in s tem prišel v veri- go več kot 3.600 Hertzovih poslovalnic v svetu. Velika prednost najema vozila pri Kompas Hertzu je, da lahko vozilo pustite v katerikoli njihovi poslovalnici pri nas ali v svetu (potem, ko sta končali potovanje), veriga Hertzovih poslovalnic pa potem zagotovi, da se vozila čim ceneje vrnejo na izhodiščne položaje. Martin Klančišar: »Odlično za nas ni dovolj dobro.« Poslovalnica v Celju ima svojo avtomehanično delavnico in pralnico, tako da so vozila vseskozi res odlično vzdrževana. To se potem pozna tudi pri odprodaji vozil - dve leti stari avtomobili gredo za med. Pred časom so na primer odprodali 340 vozil, kupci pa so jih razgrabili v enem tednu. Konec naše prihodnosti Biotehnika obljublja, da bo preobrnila ta trend z novimi obrati, ki bodo proizvajali lastni nitrogen in gnojila. Obljublja tudi, da bo osvobodila poljedelstvo kemične verige oziroma odvisnosti od velikih naftnih kemičnih podjetij. Potencial je v resnici tako velik, da so biotehniki trumoma navalili na poljedelstvo. Možni trg za poljedelsko genetsko tehniko naj bi leta 2000 prinesel 100 milijard dolarjev dohodka, to je desetkrat manj kot področje medicine. Firma Pfizer vlaga milijone dolarjev, da bi vzgojila nove vrste sojinega fižola in koruze, takšne, ki bodo odporne proti boleznim in škodljivcem. Firma Campbell poskuša vzgojiti tako imenovan popoln paradižnik in Frit — Loy popoln krompir. Ameriška prevlada na področju biotehnike je mogočna. Ko se je največji nemški proizvajalec zdravil Hoechst odločil, da se bo začel ukvarjati s cepitvijo genov, je z univerzo Harvard in Massachuttes General Hospital sklenil posel v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Toda v .Nemčiji so stvar razumeli kot omalovaževanje nacionalne časti. Njegova poteza pa v resnici ilustrira prodor Evropejcev v biotehniko. Francija je 1982. leta dala za novo tehnologijo milijardo frankov in tri leta kasneje že štirikrat toliko. Ob koncu pravkar končanega desetletja je skušala zavzeti kar desetino svetovnega trga. Rhone Poulene, ena največjih kemičnih tovarn v državi, dela na hibridnih sortah žita, ki se bodo same oplojevale. Tudi francoski Lafarge Coppee, največji proizvajalec cementa na svetu, se je začel ukvarjati z biotehniko. ko si je zagotovil oblast nad belgijsko družbo Compagnie Coppee. Mnoge družbe so se specializirale za proizvodnjo aminokislin ali na področju fermentacije delajo nove izdelke, ki so jih sicer razvili ameriški pionirji. Velika Britanija razvija lastno biotehniko, v Londonu so ustanovili skupino investitorjev. ki je zbrala precej denarja za naložbe v biotehnične firme v tujinii Zanimivo je tudi, da je N. M. Rotschild obnovil Biotechnology Investment in v štiri firme vložil 50 milijonov dolarjev. Tudi Hoffmann La Roche, velika švicarska firma, ki je podarila naši dobi strah pred čudežnim mamilom (zdravilom), valiumom, deluje na področju cepitve genov in nekaj tega kot licenco prodaja Japoncem. Danska firma Novo, ki prodaja 60 odstotkov evropskega insu-lina, se je specializirala za proizvodnjo encimov, ki je pomembna za komercialne oblike fermentacije in razrasla bakterij. Toda kljub vsem tem prizadevanjem zaostaja Evropa za ZDA veliko let in jih bo tudi v bodoče težko dohitela. Edini resnični izziv ameriški prevladi v biotehniki pomeni Japonska. Jasno se je namreč odločila, da bo kirurgija genov ena od njenih tehnologij prihodnosti. Za Japonce je biotehnika povsem smiselna. Zmanjšuje uvoz nafte in zagotavlja razvoj gospodarstvu, ki temelji na nadomestljivih virih. Za otoško prebivalstvo, ki je brez surovin in ima le dovolj talentiranih ljudi, so to čudovi z metodo cepitve genov. Japonske sploh ni bilo zraven. Toda po nasvetih gospodarskih in vodilnih krogov so se Japonci začeli ukvarjati z biotehniko 1982. leta in »loviti« ZDA, hitrost, s katero se je to zgodilo, pa je osupljiva. Leta 1980 je imela Amerika 5 let naskoka pred Japonsko, zdaj ga skoraj nima več. Japonci seveda niso začeli praznih rok. Da bi komercialno preživeli, morajo gojiti na novo pridobljene bakterije v neznanskih količinah - le tako je mogoče pridobiti velike količine proizvodov. Fermentacijo so stoletja uporabljali za proizvodnjo piva in riževega vina, postopek pa so prenesli tudi na druga področja. Dežela je, na primer, največja proizvajalka aminokislin, osnovnega gradiva beljakovin, kar je prek industrijskih encimov ključ do fermentacije. S tem ko povezujejo novo teh- nologijo (modifikacije) živih organizmov z njihovim tradicionalnim vodstvom na področju fermentacije, upajo, da bodo ponovili uspehe, ki so jih dosegli v elektroniki, proizvodnji polprevodnikov, avtomobilov in jekla. S tem ko prilagajajo novo tehnologijo (ki je bila razvita v tujini) in jo prilagajajo svoji tehnologiji končnih izdelkov, računajo, da bodo zdaj zdaj obvladali svetovno tržišče. Ministry of International Trade and Industry (MITI) je pripravil in začel uresničevati desetletni razvojni program, ki bo veljal 110 milijonov dolarjev. Denar bodo prispevale štiri velike japonske firme, ki bodo podpirale raziskovanje na treh področjih:-metode cepitve genov, gojenje celic v velikih komercialnih razsežnostih in gradnjo velikih bioreaktorjev, potrebnih za fermantacijo. (Dalje) KADAR RAČUNALNIKI PONORI JO Tudi stroji so nevarni___________________________ Danes skoraj nihče več ne more brez računalnika. Stroji telefonske in telegrafske zveze, odpove poslušnost. V eni nadzirajo nuklearke, železniške in poštne sisteme, bolnišnice, velikih ameriških firm je okvara v enem samem popoldnevu zračni promet, vojne objekte in drug drugega. Naloge opra- stala 60 milijonov dolarjev. Te napake pa terjajo tudi člove-vijo neprimerno hitreje in natančneje kot človek. Toda raču- ška življenja, kot je spet primer z Japonskega, ko je v avtoma-nalniki niso nezmotljivi, če ponorijo, lahko povzročijo nez- tizirani avtomobilski tovarni, kjer je montažo nadzoroval , ...... , . , nanske katastrofe. talentiranih ljudi so to čudovi- Dejstvo je, da se lahko zmotijoin se tudi motijo. Primeri so te sanje. Sc vcc, s c\‘ni k) e - p0g0St0 p0C]obni znaflstveni fantastiki in grozljivki. O njih je vrednosL Majhni količina je mnogo besed v tujem tisku. Sokiralaje denimo, novica, daje 1 pnšio do napake v nezmotljivem kadanskem Candu reaktorju. Pokvaril se je ob čisto rutinski menjavi goriva, ker je zatajilo računalniško vodenje. Poznan je strahovit prometni kaos konec leta 1985 na Japonskem. V času masovnega potovanja je odpovedala podzemska železnica, računalniški sistem, s katerim so usmerjali prihode in odhode vlakov. Na delo je zamudilo več kot deset milijonov ljudi. Kaj se zgodi, če računalniki ki 24 ur na dan vzpostavlja zelo draga, kar je idealno za deželo, katere bogastvo temelji na uvoženih surovinah in jih pretvarja v drage končne izdelke. Biotehnična mrzlica se je na Japonskem začela pozno. Ko je leta 1973 uspela revolucija centralni kompjuter, moralo umreti več delavcev. V minulih petih letih so v najbolj razvitih zahodnih državah zabeležili več kot tisoč mini katastrof. Te se množijo na potenco in slaba tolažba je, da računalniki za zdaj napravijo vendarle več koristi kot škode. Toda, do kod jim prepustiti usmerjanje žitja in bitja na zemeljski obli. Kajti, ena od napak iz zdaj že daljnega leta 1960, bi lahko bila usodna. Spomnimo se napake računalnika, ki je napisal sporočilo »atomski napad« in ga poslal ameriškim vojnim strokovnjakom v tajno bazo na Griinlandiji. Računalniki in radarji so zamešali let divjih gosi z raketami z atomskimi glavami. Se kaj takega more ponoviti? IZ KNJIGE VETRINJSKA TRAGEDIJA Transporti iz Pliberka Poročila o vrnitvi 4. polka, dne 28. maja, si nasprotujejo. So trditve, da je bil ves polk prepeljan v Škofjo Loko, so pa baje tudi priče, da je bila prva polovica predana v Pliberku. To v bistvu stvari prav nič ne spremeni, zato to okol-nost prepustimo ljudem, ki bodo z gotovostjo potrdili eno ali drugo, v poročilih pa se bomo oprli na možnost, da sta bili priči vrnjeni v Pliberk ne 28.. ampak 29. maja. Predaja V Pliberku se je predaja izvršila takole: Pripoveduje domobranec, ki je bil vrnjen v sredo, 30. maja: »Kamijoni so se ustavili na odprti ravnini. Tu smo morali izstopiti, nakar so nas Angleži v skupinah po 40 vodili na velik travnik, ki je bil v krogu kakšnih 150 m od nas močno zastražen po angleških vojakih. Tu so izvršili osebno preiskavo zaradi orožja. Ko so to opravili, nas je straža po 60 do 80 spremiia na železniško postajo, ki je bila skrita za ovinkom, da nismo videli, kaj se tam godi. Kakor hitro smo stopili skozi vrata, so na nas, od obeh strani navalili partizani in zahtevali, da odvržemo vse kovinaste predmete: nože, vilice, igle itd. Ure so nam še pustili. Vse smo oddali brez najmanjšega oklevanja. Pred postajnim poslopjem sta si prišla nasproti angleški in partizanski oficir ter sta si, smejoč se, vpričo nas podala roke. Potem so nas po 60 ali še več natrpali v živinske vagone, ter jih zapečatili. Vlak je bil takoj ves oblegan od komunistov. Stražarji so stali med posameznimi vozovi tudi med potjo.« Ta postopek potrjuje tudi domobranec, ki je bil vrnjen z zadnjim transportom, dne 31. maja. Angleži so vsemu temu rekli: »pot v Italijo«. Od Pliberka do Celja Pot iz Pliberka vrnjenih domobrancev je bila do prvih postaj podobna onim, ki so bili predani v Podroščici; potekala je med psovanjem, ropanjem in pretepom. Kakor so bili Škofovi zavodi v Št. Vidu zadnja postaja pred smrtjo za tiste, ki so šli skozi Podroščico, tako je bilo Teharje cilj za vse, ki so bili vrnjeni skozi Pliberk. Vmesno taborišče, kjer so posamezne transporte zadr- ževali in nekatere že tudi razdelili v komunistom odgovarjajoče skupine, je bil v glavnem samo Slovenj Gradec. Poleg tega so nekatere ustavili pri Velenju, zadnji transport pa po daljši poti skozi Dravograd in Maribor pripeljali v Celje. Zaradi vseh teh okoliščin je ob prihodu v Celje in posebno še v teharsko taborišče nemogoče govoriti o posameznih transportih kot celoti, še teže pa je določiti, kdaj so posamezne skupine določenih transportov prišle v teharske ječe. Takole pripovedujeta dva slovenska vojaka, ki sta bila po vsej verjetnosti vrnjena 29. maja: »Takoj ob predaji so nam partizani pobrali vse nože. Na poti proti Dravogradu so nam pobrali tudi ure, boljše čevlje in obleko ter razne dragocenosti. Partizani so bili večinoma Slavonci in niso preveč grdo ravnali z nami. V Slovenj Gradcu so nas po 100 do 130 natrpali v majhne sobe. Tu smo ostali tri dni. Pobrali so nam domobranske uniforme in nam dali svoje cape. K nam so začeli prihajati slovenski partizani in nas neusmiljeno pretepali. Posameznike so klicali na hodnike in v druge sobe, kjer so jih tako tepli, da so bili vsi marogasti. Takoj so ločili častnike, podčastnike in tiste vojake, ki so bili že dalj časa pri domobrancih. Te so takoj prvi dan odgnali v neznano smer in ni znano, kaj se je z njimi zgodilo. Slovenski partizani so nam z vratov trgali svetinjice, se nam posmehovali ter nas spraševali: »Kje imate zdaj vašega škofa? Kje imate Boga. da bi vas rešil? - Vidite, mi pa imamo svojega Tita.« Ves čas, kar smo bili v Slovenj Gradcu, nismo dobili nobene hrane. Tretji dan dopoldne so nas z vlakom odpeljali dve postaji proti Velenju. Ker je bi! tam most razdejan, smo morali izstopiti in hoditi 16 km peš do Velenja. Med potjo je več domobrancev pobegnilo, ker je bila že noč. V Velenju smo čakali na drug transport, ki je prišel za nami iz Slovenj Gradca. Oba transporta so potem skupaj odpeljali v Celje in od tam v Teharje. ■* 2. polk, ki je bil vrnjen v sredo, 30. maja, so prav tako peljali skozi Slovenj Gradec. Eden od rešenih ta- kole popisuje to pot: »Ko so nas Angleži na postaji v Pliberku predali komunistom, so nas ti takoj nagnali v živinske vagone, v vsakega po 60. Nato so vrata zapahnili in zapahe zavezali z žico. Tedaj smo vedeli vse. Utihnili smo, kakor da ni nikogar nikjer. Na odbijače med vagoni so lezli partizani, hodili so tudi po strehah. Kmalu po četrti uri je vlak odpeljal. Začeli smo uničevati legitimacije in razne sezname. Stopali smo na ure in jih spuščali skozi razpoke v podu. Nenadoma pa skozi režo skoncem vagona zavpije komunist: »Svinje bele, ne uničujte ur! Pustite jih za nas, saj vi jih ne boste več rabili, ker boste vsi pocrkali!« V Slovenj Gradcu so nas zaprli v infanterijsko kasarno. Ko smo prišli mi, je bila že polna domobrancev, po hodnikih pa je bilo kakšnih 300 civilistov. Po sobah smo bili nabiti kot žveplenke v škatlji. V sobi, v katero sem prišel jaz, nas je bilo 102, soba pa je bila majhna. Tu so nas držali dva dni in pol brez vsake hrane. Tudi vode nam niso dali. Na stranišče nismo smeli. Takoj prvo dopoldne so nas pognali na dvorišče, kjer so nas popisali. Poleg osebnih podatkov je moral vsakdo povedati tudi vojaško stopnjo in edinico, v kateri je bil. Razumljivo je, da ni bilo nič oficirjev, javilo se je le nekaj podoficirjev. Pred odhodom iz sob, so nam ukazali, naj pustimo vso opremo na svojih mestih, odvreči smo morali tudi opasače. Ko smo se vrnili, o naših stvareh ni bilo nobenega sledu, ker so partizani rped tem vse odnesli. Zunaj so nas začeli slačiti. Ker sem imel dobre škornje, sem se bal, da mi jih bo kdo vzel, zato sem jih po šivu prerezal od vrha do tal. Kmalu pride mimo partizan, nekaj časa ogleduje škornje in reče: »Pa imamo cipelara. Za pola sata biče sve gotovo. Daj mi škornjice!« Sezul sem se in molčal. Partizan mi je vrgel raztrgane angleške čevlje. Jaz sem bil še vesel, da bom imel tako vsaj mir. Pa sem se motil. Čez pol ure se je partizan vrni! in pograbil tudi moje hlače, ne da bi mi dal druge. Tedaj sem izkoristil priliko in ga prosil, če smem na stranišče. »Pa idi« je dejal Srb. (Dalje prihodnjič) Plemstvo za 200 dinarjev______ Rečani so v teh dneh dobili dopisnice-naročilnice, s katerimi so lahko naročili družinski grb. Zasebno zagrebško podjetje je sporočilo: »Izročili vam bomo dokaz o vašem plemstvu v obliki barvnega mini-posterja, za katerega boste odšteli samo 200 dinarjev plus potne stroške. Seveda nihče ne trdi, da ste »plave krvi«, nudimo vam le grb z vašim priimkom.« Zanimivo je, da so mnogi ljudje grb naročili, tudi po več primerkov, in pri tem pozabili na Tolstojevo misel: »Odreci se vsem izdatkom, ki jih narediš zaradi samoljubja.« V Evropi je trgovina z naslovi in grbi vsakodnevna, za določeno vsoto denarja vas lahko posvoji kakšen markiz, grof ali princ. Lakota na pohodu_______________________ Gospodarstvo Kosova je v razsulu, drobno gospodarstvo je popolnoma uničeno. Kazalci razvoja, ki je bil v zadnjih letih nekontroliran, pričajo, da je bilo leto 1990 najporaznejše' v povojnem obdobju. Industrijska proizvodnja je manjša za 27 odstotkov, izvoz pa za 21. Izgube so šestkrat večje od akumulacije. V stečajnem postopku je na stotine kolektivov, stotine pa je nelikvidnih. V več kot 230 kolektivih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti so uvedli prisilno upravo, delo je izgubilo več kot 43.000 Albancev. Proizvodnja je zato v več organizacijah popolnoma blokirana. Povprečen osebni dohodek zaposlenih komaj doseže 2000 din. mnogi ne dobijo niti toliko. Je na pomolu lakota, krivec za to pa je srbska politika, ki je posegala po grobih sredstvih prisile, ko je poskušala z eksistencialnim izsiljevanjem Albancev doseči cilj - srbizacijo Kosova? Izdale so jo rdeče roke v Parizu so zasačili in zaprli, po obsodbi bo sedela tri leta, pisateljico televizijskih kriminalk. V pretirani gorečnosti je namreč hotela nekatere svoje zamisli preizkusiti v praksi in dokazati, da so kriminalci lahko popolni. Izsiljevala je nekega trgovca. Policija pa ji je nastavila past. Ko je šla po denar na določen kraj in ga vzela, so ji roke trajno pordečele. Policija je namreč denar premazala s posebnim kemičnim sredstvom. Ni je bilo težko ujeti. Da so se v Franciji odločili za rdečo barvo, seveda ni nič posebnega, saj je znano, da francoskim demokratom niso nič kaj pri srcu »rdeči«. Tudi naša policija bi se zagotovo odločila za enako barvo. KAKO PRITI NAJHITREJE IN NAJCENEJE DO SVOJEGA DOMA? Včlanite se v stanovanjsko zadrugo ATRIJ v Celju SZ ATRIJ vam nudi: - nabavo gradbenega in ostalega reprodukcijskega materiala za gradnjo vašega doma brez plačila prometnega davka - možnost obročnega odplačevanja nabavljenega materiala - izposojevanje opažnih elementov in podpornikov po polovični ceni - brezplačno strokovno sodelovanje s področja gradbenih in instalacijskih del - pomoč pri iskanju izvajalcev - kreditiranje iz sredstev zadruge pod izredno ugodnimi pogoji - možnost vplačil pri naši blagajni - brez provizije POSEBNA UGODNOST ZA POPLAVLJENE: Včlanitev brez plačila pristopnega deleža - do 31. 1. 1991 Potrebno dovoljenje upravnega organa za sanacijo objektov po poplavi za Vas pridobi zadruga Najdete nas v Celju, Vodnikova ll/II Tel. (063) 25-612 Fax (063) 29-318 Prva zasebna džamija Svetnica Izabela Avdo Tučič, prebivalec Kula-grada nedaleč od Zvornika, je pred dvajsetimi leti z lastnim trudom in denarjem začel graditi zasebno džamijo, prvo pri nas, lahko da celo v svetu. Dolga 15 in široka 12 metrov je že končana in že dva meseca sprejema prve vernike. Je bolj prostorna in razkošna od stare džamije. Tučič je zgradil džamijo »za slavo Alahovo in po njegovem ukazu«, zdaj, ko jc dokončana, pravi, da vlada v njem popoln mir. Otroci iz Černobila na Slemenu________________________ Rdeči križ Hrvatske je v okviru mednarodne humanitarne akcije ponudil počitnice v domu na Slemenu 35 otrokom iz Černobila in dvema njihovima voditeljema. Otroci bodo preživeli pri hrvaških gostiteljih 20 dni. POBEGLI BALONI Zakonske težave monarha Bodo špansko kraljico Izabelo razglasili za svetnico, da bi prihodnje leto lahko dostojno proslavili petstoletnico Kolumbovega odkritja Amerike? Za svoje častilce je bila modra in pobožna vladarica, ki je v Novi svet prinesla katolicizem. Drugi, ki so proti kanonizaciji, ne pozabljajo, da je izgnala Žide in muslimane in načelovala inkviziciji. V Vatikanu bodo pač morali pretehtati obe stališči. Krško nadzorujejo________________ Avstrija je uradno izrazila željo, da bi v jedrsko elektrarno Krško poslala svoje strokovnjake, ki naj bi ugotovili, ali je njeno delovanje varno. Češkoslovaško jedrsko elektrarno Bohunjice so si avstrijski izvedenci pred tem že ogledali in ugotovili, da ni varna. Še so čudeži... Čas »grabeža« Angleški zgodovinarji so odkrili nekatere delikatne podrobnosti iz življenja Henrika VIII., ki ga filmi in televizijske serije prikazujejo kot razuzdanega ljubimca. Trdijo, da je monarh, znan po svojih šestih ženah, spolno obnemogel vsakokrat, ko je zagledal mlahavo meso svoje četrte žene Ane. Henrik VIII. seje odločil za četrto družico potem, ko je videl portret, ki ga je naslikal slikar Holbein - krivec zakonske polomije, saj je Ano naslikal veliko lepšo. Nesrečnega monarha je tistega daljnega leta 1540 zajel hud obup, ko je prvič zagledal bodočo soprogo. Srbija zadržuje levji delež zveznih dajatev, Slovenija in ostale republike pa so njeni konkurenti v kraji denarja, ki ga zakon namenja zveznemu proračunu. Jugoslavija je trenutno podobna ostareli Kazantsakisovi prostitutki iz Grka Zorbe, ki leži na smrtni postelji, sovaščani pa njene stvari hladnokrvno kradejo. Ne bomo se sporazumno razšli, tudi s sporazumom o soživljenju jugoslovanskih narodov ne bo nič. Tisti, ki o njem še govorijo, so naivni in prepošteni, ali pa dovolj zviti, da zavajajo druge, ob tem pa grabijo spotoma vse. kar le morejo. DARILO NOVE DOBE Do 1. februarja 1991 MALI OGLASI ZASTONJ Izpolnjen kupon z vsebino malega oglasa pošljite na naslov: Nova doba, Gubčeva 4, Celje s pripisom: »Za male oglase« Vsebina oglasa (pišite s tiskanimi črkami in čitljivo) Naslov oglaševalca Podpis Pl -■ "*v.v i., !X INŠTRUIRAM matemati- KUPIM NASLEDNJE ko, fiziko in angleščino, pre- KNJIGE: Grofica berači vajam strokovno angleško literaturo. Informacije na telefon 21-971. MENJAM enosobno stanovanje na Hudinji — Podja-vorškova ul. 13 s centralnim ca. Ciganska sirota. Ciganova osveta. Špes Ivan, Keršova 7, Vojnik. UGODNO PRODAM nerabljeno termoakumulacijsko peč AEG 3. Tel.: (063) 35-822. AKVARIJ trikotni, z vso opremo in ribami prodam. Cena 1.000,00 din. Ogled po 15. uri - Zorin, Prešernova 7, Celje. PRODAM dva dobro ohranjena otroška vozička, kombinirana, svetlo modre barve, uvožena. Tel. 711-323 (od 9. ure dalje). PRODAM PARCELO - večnamensko, veliko 3000 m2, oddaljeno iz Celja 24 km. Klicati popoldan na tel. 37-904. HIŠO prodam ali dam v najem, lahko za trgovino, PRODAM, manjše skladišče ali obrtno UGODNO ^ ____ uvoženi velur itison na gumi dejavnost. V račun vzamem ogrevanjem in telefonom za Podlag* ~ nov- zelene barve, tudi avto. Informacije na tel. večje v centru, na Zelenici ali 5irina 4 m’ cena m2 150 din- 2?-731 (P° 16- uri) Otoku. Tel. 39-186 (popoldan). Naslov: Milan Hrnčič, Podjavorškova 13, Hudinja, Celje. PRODAM škodo šport kupe, odlično ohranjeno in registrirano do septembra 1991, za primerno ceno. Prodam tudi prednjo šipo za Golf x. Ferdo Ocepek, Tovsto 2a, 63270 LAŠKO. Informacije: ob delovnikih od 7.30 do 15.00 na tel. 24-336 in vsak dan od 16.00 dalje na domu. PRODAM gozdarsko vit- 10, voz zapravljivček (flajš va-gen), samonakladalko Pionir 22 SIP. Vengust Franc, Vo-.druž 5, Šentjur pri Celju. Tel.: 742-454. KOSILNICO »Gorenje Muta«, z vsemi priključki, prodam. Kovač Anton, Run-tole 4, Škofja vas. Tel.: 39-365. UGODNO PRODAM krojilec za pletilne stroje Brother - nov. Tel. 858-027 (zvečer) STAREJŠO SPALNICO (smrekov les) z vložki za 4.500.00 din prodam. Ogled možen dopoldan od 10. do 11. ure in popoldan od 17. do 19. ure. Seles Gregor, Ul. Tel. 731-147. ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Informacije na tel.: (063) 35-940 po 16. uri. . PREVOZE z osebnim in tovornim kombijem nudim. Tel.: (063) 37-503. PRODAM zamrzovalno omaro. Informacije na telefon: (063) 856-139. ELEKTRONSKE ORGLE Vogel — dvovrstne, prodam. Informacije vsak dan po 19. uri na tel.: (063) 891-100. IŠČEM kakršnokoli in ob kateremkoli času redno delo ali honorarno zaposlitev pri obrtniku. Ramšak Marjan, Ul. bratov Vošnjakov 4, Celje. STANOVANJE 32 m2 za- menjam za dvoinpolsobno ali večje v Celju. Tel. 21-980. KADETT 1,3 LS KARAVAN, 7/89, z dodatno opremo, prodam. Tel. 063-831-954 (od 12.-17. ure). »VESELI MUZIKANT« - po poklicu sem strugar, trenutno sem vratar, v bodoče bom dimnikar. Če bi te ne motilo, se mi oglasi. Imam Milčinskega 14, stan. 20/11, tudi stanovanje. Tkavc Mari- Celje. PRODAM SURE Difur (francoski) komplet. jan, Železno 7, Žalec. DELO NA DOMU! Lepljenje kuvert (1 kom Cena ugodna! Informacije - 1 DEM)'. Pošljite kratek na tel.: (063) 33-723. življenjepis s kuverto in znamko za odgovor na naslov: Lešnik Miha, Mariborska cesta 163, Celje. PRODAM pancerje št 37—38 (Alpina). Tel. (063) 33-723. DISKOTEKA CIBI Petek 18. 1. 1991 EROTIC SHOW Sobota 19. 1, 1991 JASMIN STAUROS z ansamblom v živo Delovni čas od 21, do 3. ure VLJUDNO VABLJENI! Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje . PRODAM ali menjam za fo-tomaterial — starejšega, neregistriranega, zaradi manjše napake nevoznega fička. Tel.: 21-304 (zjutraj). BMW 320, letnik 1987 - delfin metalik barve, prodam za 27.000 DEM. Tel.: (063) 38-123 in (063) 27-277. PRODAM popolnoma nove originalne odbijače za golfa, od letnika 1980 do 1985. Selič Viktor, Huda jama 3, Laško. PC/XT RAČUNALNIK - 8 Mhz, 640 Kb, 21 Mb disk, monitor Samsung, miška + nekaj literature + programska oprema, izredno ugodno prodam. Tel.: (063) 36-166. PRODAM dve omari za predsobo. Tel.: (063) 34-509. PRODAM nosilec (zadnji) in loputo (novo) na zastavo 750, dve gumi (prevoženo 50 km) za JUGO j radij a 1 steel) trajal 145-13. Zvižaj Albert, C. na Ostrožno 117, Celje. POLARNO LISICO (sivkasto bele barve), še nerabljeno, prodam po zelo ugodni ceni. Gospe in gospodje - 8. marec bo kmalu!!! Matej Pri-manšek, Gregorčičeva 22, Velenje. Tel.: 857-148 (od 19.-21. ure). ZAMENJAM starejšo lastniško hišo z vrtom v Šent-juiju (elektrika, voda, asfalt do hiše) za lastniško stanovanje v Celju ali Šentjurju. Informacije: od 19.-21. ure na tel.: 26-073. ZELO UGODNO PRODAM zaradi selitve komfortno opremljeno hišo na deželi I s centralno in telefonom 20 km iz Celja. Poleg hiše je sadovnjak z vrtom in manjšim vinogradom. Informacije dopoldan na tel.: 31-861. IŠČEM kakršnokoli in ob kateremkoli času redno ali honorarno zaposlitev pri obrtniku ali na domu, kjer imam 20 m2 prostorov na razpolago. Informacije na tel.: 37-607. SNOWBOARD NIDEC-KER, smuči Rosignol 210 z vezmi Salomon 747, prodam. Tel.: 31-335 (zvečer). UGODNO PRODAM dvokrilna vhodna vrata 180x190, usnjeno moško jakno št. 50, dva ženska zimska plašča št. 42, žensko belo jakno št. 42, 2 para rabljene smuči Elan in smučarske čevlje št. 42 in št 39. Informacije na telefon dopoldan od 7.-14. ure, 063-25-721 im. 161, Jakopič. CANDY pralni stroj, star tri leta, brehiben, prodam. Tel.: 28-951 (popoldne). HOROSKOP 1991 OVEN 21. 3. - 20. 4. Ljubezen do življenja vas bo spremljala od konca januarja. Februarja in marca boste posebej srečni, saj se boste uveljavili v službi in si lahko izpolnili nekaj želja. Tudi julija in avgusta bo vse mogoče. Brzdajte svojo trmo, ne zamerite se šefom. Previdnost maja, ko nič ne tvegate.. Avgusta bo počitek obvezen. Srečne številke: 18,13, 27 32, 38. BIK 21. 4. - 20. 5. Pred vami je leto uspehov. Že zgodaj spomladi lahko računate z napredovanjem v službi in z višjo plačo. Septembrska sklenjena kupčija vam bo prinesla veliko veselja. Ne tvegajte pa v igrah na srečo. Pazite tudi na zdravje, delovni napori lahko povzročijo želodčne težave. Ne posegajte po alkoholu in nikotinu. Srečne številke: 12, 16, 30, 41, 44, 47. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6. Letos boste finančno in poklicno uspešni. Že zdaj lahko neko zamisel spremenite v denar. Možnosti bodo za spremembo delovnega mesta. Previdni bodite julija, ko lahko veliko zapravite. Septembra nepričakovan zadetek. Hitite počasi naj bo moto, sicer se boste hitro utrudili. Poiščite harmonijo v družini. Srečne številke: 14, 28, 33, 37, 40, 49. RAK 22. 6. - 22. 7. Vaše delo bo obrodilo zlate sadove. Februarja boste imeli srečno roko pri sklepanju kupčij. Maja izrabite vsako priložnost, ki vam lahko poveča bančni račun. Septembra se odločite za varčevalni program, kajti nepredviden nakup vas .utegne spraviti ob veliko denarja. Jeze ne kuhajte v sebi, da ne bo težav s prebavo. Srečne številke: 5, 12, 23, 36, 41, 47. LEV 23. 7. - 23. 8. Zaupanje je dobro, nadzor še boljši. Ko gre za denar, upoštevajte nasvet strokovnjakov. Tudi v poklicu nič ne tvegajte. Že od maja dalje boste imeli veliko denarja. Avgusta možen nepričakovan zadetek, ki bo prinesel več sreče, če ga boste delili z ljubljeno osebo. Odločite se za obisk pri zdravniku. Srečne številke: 10, 17, 24, 28 32, 48. irtP 'H 4$ . • T jC.A'./A' j»~' * i* DEVICA 24. 8. - 23. 9. Dela bo veliko in lotite se ga, marca se vam bo finančno izplačalo. Pogodba v aprilu bo pomemben korak v vašem poklicu. Septembra bodite previdni, ne sprejmite nasvetov od nepravih prijateljev. To leto lahko računate s trdnim zdravjem, sicer pa si vsakdanje jeze ne ženite k srcu, izogibajte se tablet. Srečne številke: 2,9,18,19,31,37. TEHTNICA 24. 9. - 23. 10. Vztrajanje bo vaše največje orožje v bitki za finančni uspeh. Aprila sprejmite ponudbo odprto, kajti prinesla bo precej denarja. Poleti ne dopustite, da bi vas spravili s tira, ostanite v igri, ker si boste zagotovili trden položaj v službi. Oktobra poskušajte z igro na srečo. Važno za zdravje bo dovolj gibanja. Srečne številke: 12, 18, 25, 34 41,45. 4^ ŠKORPIJON 21. 10. - 22. 11. Januarja in februarja boste morali zategniti pas, marca bo dovolj denarja,_ kajti bleščeča zamisel se bo izplačala. Tudi na delovnem mestu boste priljubljeni. Poleti nepričakovan dobitek, novembra v zasebnem življenju »veliki met«. Vzemite pa si dovolj časa za spanje in si privoščite počitnice daleč od doma. Srečne številke' 15 19, 30, 34, 39, 44. STRELEC 31. 11.-21. 12. Januarja izdatkov ne boste pokrili z dohodki. Ne razmetavajte, ampak varčujte. Nikakor se ne zadolžite. Šele aprila ne bo denarnih težav. Poleti se odpovejte nepotrebnemu luksuzu. Septembra vas čaka neverjetna sreča, zadetek na loteriji ali dediščina. Pazite na srce, preden se bodo pojavile težave. Srečne številke: 21,30, 32, 36, 41, 48. KOZOROG 22. 12. - 20. 1. Merkur vam kaže bleščečo zmago v poklicu in banki. Februarja zadetek, maja boste prva violina v prijateljskem krogu. V jeseni boste zašli v težave, a jih prebrodili. Ne kupite ničesar, česar niste dobro preskusili. Zdravstveno se boste počutili odlično, koristilo bi vseeno malo športa ali gibanja v naravi. Srečne številke: 7, 13, 25, 29, 41, 46. VODNAR 21. 1. - 19. 2. S potrpežljivostjo bo skok v mrzlo vodo prinesel toplo kopel. Odkrili boste nov denarni vir. Ne bo bogat, a zadosten, da boste maja imeli debelo denarnico. Poklicne in zasebne peripetije pričakujte oktobra, ko vas bodo skušali onemogočiti, a se ne dajte. Imeli boste dovolj kondicije. Previdnost v prehrani. Srečne številke: 3 7 19, 24, 33, 45. RIBI 20. 2. - 20. 3. Plavate tako rekoč na površju uspešnosti. Februarja se odločite za spremembo in sprejmite ponudbo brez zadržkov. Julija bo nekaj manjših finančnih težav, jeseni in pozimi pa vam bo manjša naložba zagotovila popolno varnost. Sicer se skušajte znebiti odvečnih kilo- ' gramov. Pozno pomladi začnite s fitness programom. Srečne številke: 11, 16, 29, 37, 47, 49. NOVA DODA