Poštnine piatana v gotovini leto LVlil. V UubHani. v torek, dne 4 februarja 19Î0 St. 28	1. »zdaia st. 2 om
Naročnina
Pnevnn naaja
» kralimno Jugotlitljo m es et. no ZÔ Din polletno 130 Din celoletno 3U() Din
za inozemstvo
meseino 40 Din necle i»ka izdala ceiole nu v Juge slaviti I20 Din, za Inozemstvo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov
i stoip. pcllj-vrsla mali oglasi po l'30 in 2 D.veCII oglasi nad 45 mm viSme po Din 2-ao, velUcl po 3 tn 4 Din, v uredmSkem delu vrstica po 10 Din n Pr veCiem □ naro~nu popust
Izule 011 4 zi utroj
rožen pondeliKa ln dneva po prozniku
treuiiisno m t Kopiiur>evi ulici it. 6 lit Kokoniw se ne vračalo, netranhtrana pisma se ne spreiemalo l/reaniiifu 'elelon it. 2«5O. upravništvo it. 2328
Uprava /e vKopnurievi ui.m.fe -»- ccKoMil račun: Liubliana «let.. IO.OSO In IV.349 za Inseiale, Sai a)ri « 41.750 J, Zagret» it. 39.011. Praga in Itunai it. 24.797
Italija v Londonu
Fašistična Italija se je predstavila na londonski konferenci z izredno miroljubnim govorom ministra Grandija, ki je imel polno lepih besed, kako da hočejo Italijani izvesti Mussolinijev obnovitveni program, napredovati le v mirni Evropi, in kako vsa italijanska zgodovina, umetnost dokazuje, kako je Italija prožeta s čustvi mednarodne solidarnosti, j Na London polaga zalo Italija vse svoje upe. Zato pogumno na delo! Polovičarski ukrepi nič ne izdajo, oboroževanje na morju je treba ne samo uslavili, temveč tudi znižati na najnižjo točko. Grandijev govor je prijetno prese- I netil vse angleške radio-amaterje. »Če je to fašizem, potem smo tudi mi fa?isti«, so vzkli- j kali celo socialistični časnikarji. V resnici ni I bil to fašizem, kajti italijanski diplomati so j preveč premeteni, da bi govorili na mednarodnem pozorišču fašistično, ko vedo, da na njem še vedno prevladuje demokracija. Grandijev govor spominja na senzacionalni predlog boljševika Litvinova za splošno razorožitev na eni izmed ženevskih konferenc in Litvinovu so takrat očitali, da ni bil iskren.
Nova Italija je znala sveje resnične namene, ki jih sicer ne skriva, zaviti v lepo »univerzalno« geslo, ki se ga lahko oprime ves svet: pariteta. To je primer klasične diplomacije. Pariteta! Ali ne zveni nekako kakor »enakopravnost narodov?« Sicer ne pariteta napram vsem državam, temveč le proti močnejšim. Tudi proti Angliji, kateri pa se odreka le iz finančnih razlogov. Manj diplomatsko povedano, Italija hoče pariteto napram Franciji.
Mnogi menijo, da se hoče Italija zavarovati tudi proti Nemčiji in Rusiji, ki je baš te dni demonstrativno peljala dve bojni ladji po Sredozemskem morju skozi Dardanele v Črno morje. Neki švicarski publicist je mnenja, da se tu zopet kaže »dedni italijanski strah pred Slovani, s katerim je edino mogoče razlagati tričetrt novejše italijanske politike«; v teku deset let se lahko Jugoslavija in Rusija sporazumeta in Boka Kotorslm lahko postane rusko oporišče.
Francozi očitajo Briandu, da je zagrešil v Washingtonu leta 1922. veliko napako, ko je pristal na pariteto z Italijo glede oklopnic. Prav ta precedent, ki zadeva samo eno kategorijo ladij, hoče Italija zdaj izrabiti. Toda takrat se je Briand pogajal z demokratično, danes mora računati s fašistično Italijo, ki zavrača idejo združenih evropskih držav, »ker bi te jamčile za teritorialni status quo evropskih držav, medtem ko je Italiji usojeno,« tako piše nekdo v politični reviji enega izmed Mussolinijevih ministrov«, »da zasede v Sredozemskem morju in v Evropi mesto, ki ga zapušča izumirajoča Francija.«
Italijanski računi so očividni. Pariteta s Francijo bi pomenila italijansko premoč v Sredozemskem morju, ker mora Francija deliti svojo mornarico na tri morja v Evropi in ščititi svoje kolonije v Tiliem in Indijskem oceanu. Če so obale Francije in njenih kolonij najdaljše za obalami Anglije, Amerike in Japonske, če so francoske kolonije najobsežnejše za angleškimi, če presegajo vrednost francoske trgovine s kolonijami, ki se je v teku zadnjih dvajset let štirikrat pomnožila, samo trgovine Anglije, Amerike in Japonske, potem je več kot čudno, kako more Italija, ki ji ležijo kolonije tik pred nosom in ki jih gospodarsko ni še dvignila, zahtevati pari'.eto s Francijo.
Pariteta ni za Italijo samo vojaška, temveč tudi gospodarska in prestižna zadeva. Če bi Italija dosegla samo idejno pariteto ua višji točki, ki bi jo mogla doseči samo finančno močna Francija, bi njen ugled gotovo zraste!. Od resnične paritete na nižji točki, pa pričakuje Italija, ki je dvignila proračun vojne mornarice od 615 milijonov v letu 1922-23. na eno milijardo 200 milijonov v letu 1929-30.. finančne olajšave. Zato je Italija dala vpisati na dnevni red londonske konference točko, naj se tonaža posameznih držav določi čim nižje, to je, da se oboroževanje na morju tudi zmanjša, ne samo ustavi. Italijani ne morejo izsiliti paritete od Francije z novim gradbenim programom, ki bi dvignil njeno mornarico na stopnjo francoske. Kaj takšnega si je lahko privoščila le Amerika, ki je postavila Anglijo pred dovršeno dejstvo. Italijani radi primerjajo svoje stališče z ameriškim. Kakor zahteva Amerika pariteto z največjo mornarico na svetu, tako hoče Italija pariteto z največjo evropsko državo. Fašisti so tudi računali na ameriško oporo. Stimsonova nevtralnost v fracosko-italijanski razpravi v Londonu jih je toliko bolj presenetila.
Značilno za Mussolinijevo politiko je nenadno menjanje italijanskega programa tik pred londonsko konferenco. Mussolini je opu-slU zahtevo, naj bi se londonska konferenca vršila kol priprava na splošno razorožitvene konferenco pod okriljem Društva narodov. Nadalje je italijanski poslanik v Parizu šele 21. decembra v noti na Brianda izjavil, da ni Italija več nasprotna odpravi podmornic. Italija se je s leni približala Ameriki, ki ni članica Društva narodov in je za odpravo pomorskih čolnov, in v istem času udarila Francijo, ki bi v Ženevi lahko računala na pomoč
„Naši državljani v Italiji izginjajo
proli postopanja Italije
ti
Oî'er članek „Pravde"
Belgrad, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« prinaša precej oster članek na ra čun Italije z ozirom na njeno postopanje proti našim državljanom. List pravi, da Italija ne spošiuje mednarodnih pogodb in mednarodnih običajev. Pri tem vodi fašistična Italija neko prav posebno politiko proli našim državljanom. Ta politika obstoja posebno v zadnjem času v tem, da materijelno opropa-šča in onemogoča življenjsko delo naših ljudi, na drugi strani jih pa žali. In to ne samo morda poedince, marveč tudi našo državo. Ali najstrašnejše je, če moramo ugotoviti, da naši državljani v Italiji izginjajo. Pri tem »Pravda« navede primere. Italijansko časopisje nadalje neprestano govori o Jugoslaviji,
e w
f»rwu postopanju iiaufe
da je »La terra dei porcari«, da je barbarska ■ležela itd.
Nasprotno pa ugotavlja Pravda«, da uživajo italijanski državljani v Jugoslaviji največjo gostoljubnost n veliko toleranco. Italijanske banke zidajo sredi Belgrada. (Dve veliki italijanski zavarovalnici prav sedaj zidata svoji palači.) Ali bi to dopustili Italijani našim podjetjem v Trstu, Rimu ali Milanu? Nato omenja članek požig tržaškega Balkana. »Če bo Italija tako nadaljevala, potem je jasno, da o kakih dobrih iti prijateljskih odnošajih med obema državama ne more biti govora, prav tako pa tudi ni mogoče misliti na gospodarske zveze.«
šanje trg. odnošajev s Španijo
Naš Ses se bo izvažal naravnost, brez posredovalcev
Belgrad, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se je vrnil v Belgrad pomočnik trgovinskega ministra dr. Steimetz. Našo državo je zastopal v Španiji na mednarodni razstavi v Barceloni, ki jo je pred dnevi oficijelno zaključil španski kralj. Ob priliki svojega bivanja v Španiji se je dr. Steimetz pogovarjal z zastopniki španske vlade o poglobitvi trgovskih vezi med našo državo in Španijo. V Madridu se je ustanovila posebna družba »ILspano-Iugoslava«,
špansko jugoslovanska zveza, katere cilj je, delovati na tem, da se trgovina med obema državama čim bolj razvije. Španska vlada je izjavila, da ne bo kontingentirala uvoza lesa, marveč bo dopustila popolno svobodo trgovine, kar je posebne važnosti za nas. Poleg tega se je tudi sklenilo, da se bo naš les izvažal direktno v Španijo brez posredovalcev, kar se je dosedaj zelo redko dogajalo.
Schober odpotoval v Rim
Ne povrafkss se udeleži otvoritve radgonskega mostu
Dunaj, 3. febr. AA. Korbiro poroča: Predsednik avstrijske vlade dr. Schobcr, glavni tajnik Peter, šef oddelka Schiller in tajnik poslaništva Bischoff so odpotovali v Rim. Z njimi potuje italijanski poslanik na Dunaju Auriti.
Dunaj, 3. febr. (Tel. Slov.«) Zvezni kancler dr. Schober se bo na povratku iz Rima, kamor se je odpeljal, ustavil v Radgoni, da se udeleži otvoritve novega mostu čez Muro. Pri tem bo našel priliko, da se sestane tudi z merodajnimi osebnostmi kraljevine Jugoslavije, kar mu bo po njegovem potovanju
Boljševiki rušijo cerkve
Zgodovinske umetnine uničene — Zidanje novih cerkva
prepovedano
Varšava, 3. febr. (Tel. :>Slov.«) Tukajšnji listi poročajo, da je Zveza brezbožnikov demolirala znamenito kiewsko cerkev »Dosiatina«, ki jo je v X. stoletju zgradil sv. Vladimir. Ta cerkev, ki je bila leta 1240 ob zgodovinskem obleganju Kiewa od Tatarov oplenjena in oskrunjena, je bila pozneje popravljena in je predstavljala eno največjih arhitektonskih umetnin svoje dobe. V kripti je bil grob sv. Vladimira in njegove žene Ivane, bizantinske princesinje, kakor tudi nekaterih drugih ruskih knezov. Na grob sv. Vladimira so vedno prihajali romarji v zelo velikem številu. Pred razrušenjem svetišča so boljševiki stene pokrili z lepaki, s katerimi so naznanili, da bodo enkrat za vselej po-iuedli z vsemi sledovi kraljevskega gospodstva.
Kovno, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Moskve so pričeli v Tiflisu podirati katedralo iz 18. stolet ja. Stene so boljševiki razstrelili z dinamitom. Na mestu, kjer je stala katedrala, bodo izgradili komunistično knjižnico.
\ Rim posebno dobrodošlo, ker bo tako rekoč v eni potezi tudi z drugim jugovzhodnim sosedom Avstrije lahko našel zaželjene prijateljske sosedne odnošajc. Kakor je sedaj gotovo, bo dr. Schober dne 21. februarja odpotoval v Berlin in ostal tam do 24. februarja. Italijanski kralj bo izročil zveznemu kanclerju dr. Schobru veliki križ Mavricijevega in La-zarjevega reda, dočim nosi dr. Schober s seboj za italijanskega kralja najvišji zaslužni križ republike, za Mussolinija pa drugi najvišji križ.
V zadnjih treh mesecih so v Rusiji zaprli 980 cerkva in kakih 200 mošej in sinagog, /veza brezbožnikov je izsilila zakon, po katerem bo od 1. aprila 1931 dalje vsako zidanje stavb za bogoslužne namene prepovedano. Prav tako zahtevajo brezbožniki, da vlada zapre takoj vse privatne zavode, kjer so se še vzgajali duhovniki.
Boj zoper vsa verstva se v zadnjem času še stopnjuje. V nedeljo so zažgali v WoroneSu na glavnem trgu več kot tri tisoč svetih podob in ikon, ki so jih pobrali iz cerkva iu samostanov mesta.
Nov dnevnik Hal. hat. centra
Rim, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Pregovori za osnutek novega katoliškega dnevnika italijanskega katoliškega centra so končani ter se je sklenilo, ila izide prva številka tega dnevnika II. februarja pod menom jI I Corriere«. Urejeval ga bo poslanik Martini.
Lîsi Radičevega brata
izšel
Zagreb, 3. febr. (Tel. Slov.«) Danes je izšla prva številka : Seljačkog glasa«, ki ga vodi Ivan Radič iz Trebarjeva, brat pokojnega Stjepana Radiča. V uvodnem članku se omenja smrt Stjepana Radiča ter se opisujejo prilike, ki so nastale v državi po njegovi smrti. Strankarstvo jc vodilo narod in državo v propast. Nj. Vel. kralj je napravil temu konec. Na koncu članka se pravi : Slava mrtvim, toda živi morajo iti na posel! List poživlja kmete, da se naj zberejo okrog svojega kralja Aleksandra Karadjordjeviča, kmečkega sina, ker le na ta način bo izpolnjena velika slovanska želja naših velikanov in naša: mir, prosveta in blagostanje.
Zakon o uporabi dohodkov bolnišnic
Belgrad, 3. febr. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socialno politiko in narod« no zdravje in ministra za finance ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o uporabi dohodkov bolnic. Ta zakon se glasi:
§ 1. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je pooblaščen, da sme, izvze-maje zakon o državnem računovodstvu, od doseženih dohodkov bolnic potrošiti: 1. za gradnjo bolnice v Negotinu 1.5 milijonov Din, 2. za razširjenje, ureditev in vzdrževanje bolnice za duševne bolezni v Kovinu 1 milijon Din, 3. za razširjenje, ureditev in vzdrževanje ostalih bolnic 1.5 milijona, 4. za izplačilo obvez bolnic do 31. marca k929 0.5 mil. Din.
2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Sklepi ifflîicosl'e vlade
Pariz. 3. febr. AA. Ministrski svet je soglasno odobril stališče francoske delegacijo nu londonski razorožitveni konferenci. — Francoski predlogi imajo to dvojno prednost, da bodo omogočili zvezo meti razpravami v Londonu in Ženevi in da bodo na drugi strani izločili razpravo o lahkih križarkah in ladjah iz strogih aritmetičnih obrazcev, ki so jih doslej uporabljali pri križarkah.
Pariz, 3. febr. ЛЛ. Ministrski svet je sklenil, da bo vlada odgovorila v četrtek na interpelacijo o socialnem zavarovanju. Državne podpore v znesku 310 milijonov frankov, ki jo bo država da jala od leta 1032, ni moči prekoračiti. — Vlada bo zahtevala od zbornice, naj sprejme proračun pred I. marcem. V tem času bo zbornica sprejela samo še Youngov načrt, kakor hitro ga odobri Nemčija iu izglasuje nemški parlament kot zakon.
Finančni minister Cliéron bo v zbornici raz-tolmačil ukrepe, ki I votlo potrebni, da se čimprej oživotvori banka za mednarodna plačila. Prva emisija obligacij bo izdana v najkrajšem času.
Slovesno ustoličen e
lisahanshega nadškofa
Pariz, 3. febr. AA. Po poročilu iz Lizbone jc bil novo imenovani nadškof kardinal Cereira ustoličen v lizbonski katedrali na prav svečan način. Slovesnosti so prisostvovali predsednik republike Carinona, člani vlade s predsednikom vlade Doiningom Oliverjein, papežev nuncij ir druge ugledne osebnosti.
Dunajska vremenska napoved. Za sedaj še oblačno vreme s padavinami. Temperaturi) neaotova.
manjših držav in sc je postavila proti odpravi podmornic. Italijanski publicisti no skrivajo, da je Italija opustila prvotno naziranje, da so podmornice gospodarsko tako šibkim državam kakor je Itali;a, skoro edino do«topno in učinkovito obrambno orožje, tudi zalo, da vzame Jugoslaviji podmornice. S lo gesto Italija ni imela sreče. Kajti po najnovejših vesteh iz Londona se bo vprašanje odprave podmornic postavilo na dnevni red le kot postransko in danes sploh ne gre več za to, da se podmornice odpravijo, temveč da se prepreči gradnja velikih podmornic, ki jih smatra Amerika kot nevarne na odprtem oceanu, medtem ko se bodo manjše »obrežne« podmornice še vedno lahko gradile.
Italijani so računali na osamljenje francoske delegacije v Londonu in so v tem smislu tudi informirali svojo javnost. Toliko bolj jih je presenetilo nenadno zbližanje med francosko in angleško delegacijo, ko sta se delegaciji lotili živahnih in podrobnih pogajanj na podlagi Boncourjevega kompromisnega predloga med prvotnim francoskim načelom o omo-jitvi mornarice samo po celotni tonaži ter angleškim iu ameriškim načelom o omejitvi po
kategorijah, to je po posameznih vrstah ladij. Francoski Boncourjev predlog iz leta 1927. je tvoril tudi podlago francosko-angleškega sporazuma, v 1. 1928., ki so ga laburisti odpovedali, in določa, da se določi posameznim državam celotna tonaža ladij, v okviru te tonaže pa razpolaga država prosto z določenimi kategorijami ladij, a pod nekaterimi formalnostmi napram drugim državam. Razpoloženje na italijanski strani je bilo takšno, da se Grandi ni odzval Mac Donaldoveniu vabilu, naj se udeleži razprave o Boncourjevem predlogu.
Drugo razočaranje so Italijani doživeli pri določevanju dnevnega reda. Italijani so boleli na vsak način vpisati na dnevni red konference kot glavno ločko splošno merilo relativnosti posameznih mornaric, to se pravi, pri odmerjanju tonaže posameznim državam naj bi bila odločilna tonaža drugih držav; nadalje naj se že a priori določi maksimalna tonaža posameznih držav in sicer na najnižji točki. Italijani so vztrajali, naj bi njihov predlog prišel na dnevni red pred francoskim. Nakrat pa je Mac Donald podprl Francoze, medtem ko je v veliko n> .karanje lin1'-nov ostal Stimson nevtralen. Končno je bilo določeno, da
se vpišejo dnevni redi po abecedi, lo je francoski predlog kot prvi. Fašistični tisk priznava, da je moral Grandi napeti vse sile, an spravi na dnevni red italijanski premog o relativnosti mornaric in o najnižji tonaži, ki se je zdel drugim delegacijam odveč. K Bon-courjevemu predlogu se nagiba sam Mac Donald in Američani ter Jap. uri ne kažejo proti njemu posebnega nasprotstva.
Napetost med Italijo in Francijo sc oa-kriva v odločnem protestu poluraanega »Tetnpsa« proti italijanski kampanji /a kulisami v Londonu in v italijanskem časopisju, ki skuša krivdo za morebiten neuspeh londonske konferenco zvaliti na . imperialistično« Francijo. Zdi se pa, da ni vprašanje paritele meti Francijo in Italijo lako važna točka, da bi mogla razbiti konferenco, ker jo je stavila na dnevni red samo Italija. Na drugi strani so mnogi mnenja, da je šla Italija tako visoko v svojih zahtevah, dn Izsili od Francozov poli tične koncesije splošne narave, n. pr. glede Italijanov v Tunisu in korekture zapadne tri polilanske meje: ludi na predlagani sredozemski pakt bi Italija bržkone pristala pod temi pogoji.
Uredba o praznikih
Belgrad, 3. febr ЛА. Pravosodni minister dr. Srskič je na podlagi § 6 zakona o praznikih z dne 27 septembra 19^9 predpisal to-lc uredbo o praznikih:
§ 1. V kolikor zakon o ureditvi rednih sodišč, zakon o sodnem postopku v civilnih pravdah, zakon o sodno-kazenskem postopku, kakor tudi drugi zakoni razen meničnega zakona in zakon o čeku določajo praznike, se bodo določeni dnevi smatrali za praznike in sicer:
a)	za vse državljane: rojstni dan Nj. Vel. kralja, dan zjedinjenja in vse nedelje;
b)	za pravoslavne: L Bogojavljenje, 2. Sa-nor sv. Jona, 3. sv. Sava, 4. Sretenje, 5. Blago-vest, 6 Gjurgjev dan, 7. sv. Ciril in Metod, S. sv. Peter in Pavel, 9. sv llija, 10. Preobraženje, 11 Velika Gospojna, 12. Mala Gospojna, 13. Kr-stoj dan, 14 Mitrov dan, 15 Arhangeljev dan, 16. Vavedenje Bogorodice, 17 sv. Nikola, 18. Badnji dan, 19. prvi in drugi dan Božiča, 20. Veliki petek, 21. drugi dan Uskrsa, 22. Spasov dan, 23. drugi dan duhov.
c)	za rimske katolike veljajo ti-le prazniki:
t. Novo leto, 2. sv. Trije kralji, 3. Svečnica,
sv. Jožef, 5. Marijino oznanjenje, 6. sv. Ciril in Metod, 7. sv. Peter in Pavel, 8. Veliki šmaren, 9. Vsi Sveti, 10. Brezmadežno spočetje, 11. prvi in drugi dan Božiča, 12. drugi dan velike noči, 13. Sv. Rešnje telo, 14 drugi dan binkošti, 15. Telovo.
č) za vernike grško katoliške veroizpovedi
22 praznikov,
d)	za vernike evangeljske cerkve: 1. Novo leto, 2. veliki petek, 3. drugi dan velike noči, 4. sv. Rešnje telo, 5 drugi dan binkoštnih praznikov, 6. praznik reformacije 31. oktobra, 7. banji •dan, 8. drugi dan božiča,
e)	za državljane islamske vere: Prvi dan praznika mohamedovega rojstva (Nevlut), tro-dnevni prazniki ramazamskega bajrama, prvi trije dnevi kurbanskega bajrama, prvi dan novega leta. Ob petkih ter ob dneh Lejlej-Regaib, Lejlej-Miradz, Lejlej-Berad, Lejlej-Kader, na dan pred Ramazanom ter na oba Bajrama je treba strankam islamske vere, ki pridejo pred obla-stva, omogočiti, da lahko v petkih do 11 dopoldne, ostale dni pa dopoldne lahko izvrše svoje verske dolžnosti
f)	Za državljane židovske vere: 1. vsaka sobota, 2. dva prva in dva zadnja dneva Pashe, 3. dva dni Sevnota, 4. Roš-Ašam dva dni, 5. Jon-Kipur pol drugi dan od tega poldneva pred Jon-Kipurjem, 0. prva dva in zadnja dva dneva Sukota.
§ 2. Na gori navedene verske praznike morejo biti državni uslužbenci v službi, kakor ob delavnikih, ako ti prazniki niso njihovi verski prazniki v zmislu § 3 zakona o praznikih. Za redna sodišča in za estala oblastva, ki so podrejena ministrstvu pravde, veljajo predpisi zakona o praznikih.
§ 3. Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah« kraljevine Jugoslavije. S tem dnem prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi.
Zagrebškšumorpofasnšen
Zagreb, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Po umoru v biižini zagrebškega novinarskega doma, se je policija intenzivno trudila, da bi našla krivce in je danes zjutraj ob 7 aretirala v Vlaški ulici Ivana Š-gulo, 32 letnega delavca, rodom iz Mezgove pri Ptuju. Na zasliševanju je priznal, da je res on ubil Presička, toda dodal je, da je bil napaden in da se je moral braniti. V to svrho je rabil mali žepni noži-ček s pomočjo katerega je z močnim udarcem sunil Presička v levo stran vratu in mu raz-rezal arterijo. Nato je pobegnil in ni vedel, da ga je ubil. Do nadaljne preiskave je policija zadržala Šegulo v zaporu ter ga bo po končani preiskavi izročila sodišču. (Kakor je že včeraj poročal Slovenski list<-, so našli v Zagrebu na cesti zaklanega Josipa Presička iz Raven blizu Brežic.)
Hal, parnik se potopil
Split, ;i. febr. (Tel. Slov.«) V bližini otoka Visa je sinoči ob 19.30 nasedel italijanski parobrod »Brioni«, last društva />Puglia«, na mali otočič Ravnik, vsled cesar je bila ladja močno poškodovana in je v njeno notranjost naglo prodrla voda. V kratkem času se je parobrod potopil v globino 40 m. Nesreča se je pripetila radi slabega vremena. Na ladji ni bilo potnikov. Od posadke 39 ljudi so se razen dveh vsi rešili. Trije m o/.je so pa težko ranjeni. Naš<> oblasti so takoj, ko so čule o nesreči, poslale brodoloincem pomoč. Parobrod Brioni« je imel 1200 ton nosilnosti. Škoda je zelo velika. Sicer je bila ladja zavarovana, istotako tudi posadka.
As'a IMitsen v Primor:u
Sušak, П. febr. (Tel. Slov. ) Na Sušak Je dospela filmska igralka Asta Nilson. Tukaj bo ostala v družbi svojega moža za časa gostovanja Hudožestvenikov. Nato odpotuje v Dubrovnik in Split ter si bo ogledala Jadran, ker si namerava postaviti nekje na naši rivieri svojo vilo. Slavna igralka je očarana nad lepotami našega Primorja.	•
Velik vlom v Osjeku
Osijek, P>. Tebr. (Tel. Slov.«) Sinoči so je izvisil velik vlom v prodajalno drngotin Filipa Katza. Ukradeno je bilo raznih dragocenosti v skupili vrednosti 300.000 Din.
Med Vatikanom in Italijo
Glasovi listov o papeževi poslanici
Fašistični listi niso ponnatisnili encikliko o vzgoji iu precej časa ni bilo iz fašističnih vrst nikakega komentarja. Te dni pa se je fašistični tisk lotil obdelovati encikliko kakor na migljaj od zgoraj. Fašistom ne ugajajo poglavja, kjer sv. Oče zahteva vzgojo v prvi vrsti za družino in cerkev, in pripušča državi le državljansko vzgojo; tudi papežev nastop proti pretiravanju športa, posebno od ženske strani, jim ni po volji. Fašistični listi odgovarjajo, da si je fašistična država pridržala pravico do celotne« vzgoje iu prepušča cerkvi le poučevanje verstva kot gole vede, kakor se n. pr. poučuje zgodovina. V boj so bili poslani majhni podeželski listi, da se pokaže gibanje proti cerkvi kot plod resničnega razpoloženja fašistične mase. Razen turinske »Stampe«, ki se bavi z encikliko dokaj stvarno, in »Popolo di Roma« zadenem« samo na v svetu neznane tednike kakor »Assalto«, ki trdi, da je enci-klika pisana v popolarskem duhu, Solco in »Littorale«. Vmes je posegel »Osservatere Romano« in razvila se je živahna polemika M. Missiroli, avtor znane knjige »Date a Ce-
, sare i, ugotavlja v neki rimski reviji, da se večne polemike med vatikanskim glasilom in fašističnimi glasili veselijo le nasprotniki fašizma in cerkve. Osservatore« odgovarja, da se Cerkev mora braniti in da se ne ustraši niti fašističnih groženj s framasoni, kadar je treba razčistiti pojme. — Mussolinijev brat Arnaldo je v nagovoru na predsednike milanske Balille dejal, da se fašizem ne more sprijazniti z vlogo »državljanske vzgoje«, kakor jo pojmuje enciklika, to je, da bi imela država pravico samo do vzgoje zakonu pokornega državljana in vojaka; fašizem hoče dati državljanu tudi duševno vzgojo. — Glasilo Katoliške akcije v Como »Ordine«, ki ga je pred meseci ustavil prefekt, je pričel na posredovanje Vatikana spet izhajati. V Como je bila tudi obnovljena nedavno po prefektu raz-puščena Katoliška akcija. — Osrednje glasilo , Katoliške akcije objavlja oster protest proti j novemu širjenju nemoralnih listov in knjig in proti nemoralnim predstavam v kinu in gle-, dališču. Iz vse Italije da prihajajo protesti Ka-j toliški akciji »proti tej nalašč organizirani ! gonji«.
Francoski mornariški načrt
Francija bo imela dvakrat tako močno brodovje ko Italija
London, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Francoski mornariški strokovnjaki bodo najbrž jutri sporočili konferenci francoske načrte glede razdelitve 800.000 ton ladjevja v prihodnjih letih. Poleg matičnih ladij za letala hočejo zgraditi 8 oklopnih križark po 15 do 16 tisoč ton z 8 do 10 topovi kalibra 12 col in s hitrostjo 30 morskih milj na uro, s katerimi hoče Francija prekositi 6 nemških bojnih ladij pruskega tipa, radi česar se to ladjevje ?e sedaj imenuje protipruska eskadrilja. V razredu velikih križark bo postavila Francija v službo 12 križark z 20 cm topovi. Od teh jc 7 žc zgrajenih, 3 se gradijo, 2 pa sta v načrtu. Podmornic bo imela Francija 100 s skupno tonažo 130.000 ton. Od teh bi bila polovica manjših podmornic za obrambo obrežja, ostanek pa velike podmornice-križarke po 3000 ton. Po tem francoskem maksimalnem programu bi bilo francosko brodovje dvakrat tako močno, kakor italijansko in skoro enako japonskemu.
Francoski predlogi
London, 3. febr. AA. Po sobotnem iu nedeljskem premoru so delegati pomorske razorožitvene konference nadaljevali s svojimi razgovori. V razpravi je bil v glavnem francoski kompromisni predlog, ki je nekak sporazum med angleškim in francoskim stališčem. Ker je francoski predlog precej kompliciran in pripušča prenos tonaže z ene vrste vojnih ladij v drugo, je pričakovati, da bodo predhodni razgovori glede rešitve tega vprašanja trajali precej časa. Jutri bo razpravljal prvi odbor o francoskem predlogu in kakor se
pričakuje, bodo posamezne delegacije na tem sestanku v bolj določni obliki opredelile svoje stališče.
Med tem posveča konferenca veliko pozornost sporočilu angleške vlade, da je ustavila gradnjo dveh križark in da bo še nadalje znižala pomorski gradbeni program.
Po zadnjem proračunu je imela zgraditi Anglija tri križarke, eno ladjo-voditeljico flo-lilje, osem rušilcev, šest podmornic in šest korvet. Anglija je črtala iz tega programa gradnjo dveh križark, štirih rušilcev, dveh korvet in treh podmornic.
> Daily Herald« naglaša važnost te akcije angleške vlade in meni, da bo prihranila Anglija s tem v uekaj letih do devet milijonov funtov šterlingov.
List dodaje, da je Anglija s tem hoiela pokazati dobro voljo iti vplivati na ugoden potek konference.
Drugi listi zelo ostro obsojajo odločitev vlade, da ustavi gradnjo vojnih ladij. Listi menijo, da bi morala Anglija preje počakati na izid konferenee.
London, 3. febr. (Tel. Slov.«) Delegati Amerike, Anglije, Japonske in Italije za sedaj ne bodo pismeno zavzeli stališča proti francoskim predlogom za razorožitev. Za jutri dopoldne je napovedana seja generalnega odbora, na kateri bo šlo za to, da se nejasne določbe francoskega načrta razčistijo. Šele potem, ko bo popolnoma jasna dalekosežnost vseh francoskih predlogov, bodo poskušali sestaviti protipredloge ali spre-minjevalne predloge k francoskim predlogom. Danes popoldne sta se sestala ameriški delegat Gibson in francoski delegat Masigly, na drugi strani pa MacDonald in Stimson.
Berenguer za iranc,-špansko prijateljstvo
Madrid, 3. febr. AA. Pariški časnikar je in-lervjuval novega predsednika španske vlade generala Berenguerja o inozemski politiki, zlasti pa o politiki napram Franciji. General Berenguer je odvrnil:
»Francija je naša velika in iskrena prijateljica. Izražam se tako, ker nisem govornik, ne spadam k temu poklicu. Sem pohoruik fran-cosko-špnnskega sodelovanja na vseli morjih, v zraku in tudi na Sredozemskem morju ter zlasti na Atlantskem oceanu. Francija lahko sodeluje z. nami brez težav, v ostalem pa je Francija za zbližanje z vsemi kontinenti. Jaz sem Američan,« je zaključil z nasmehom general Berenguer svojo izjavo.
Prvi ukrepi nove vlade
Madrid, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Prvi ministrski svet novega kabineta je sklenil: .Vsak minister naj prouči odredbe, ki jih je izdala diktatura in naj jih eventuelno spremeni ali pa odpravi. Z varčevanjem se mora uvesti urejena uprava državnega denarja. Rok za oddajo 80% eksportnih deviz se je preklical, Zopet se sprejmejo v službo dva odstavljena vseučiliška profesorja in onih pet vseučili-ških profesorjev, ki so prostovoljno odstopili. Sprejme se zopet v službo tudi rektor v Sa-lamanki Unamuno, ki ga je sodišče zasledovalo tudi radi razžaljenja veličanstva.
Protest sovjetskega veleposlanika
Pariz, 3. febr. (Tel. Slov. ) Sovjetski poslanik Dovgalevski je uradno obvestil Quai d, Orsay, da nameravajo beloruske vojaške organizacije pod vodstvom generala Mullerja, sodelavca odpeljanega generala Kutjepova, napasti rusko poslaniško poslopje v Parizu. Dalje je ruski poslanik posetil generalnega tajnika francoskega zunanjega ministrstva Berthelota in ga obvestil o kampanji proti sovjetski vladi in proti njenemu pariškemu poslaništvu, ki jo vodi gotov del francoskega tiska in pariškega emigrantskega tiska. Dovgalevski jc predložil razne članke iz listov, v katerih se odkrito namigava, da pripravljajo beli gardisti napad na sovjetsko poslaništvo, da povzročijo s tem konflikt med Francijo in Rusijo. Poslanik je naglašal, da morajo beli gardisti smatrati nedelavnost francoskih oblasti nasproti rcakcionarncmu francoskemu tisku za simpatijo, ki bi jih opogumila k takim dejanjem Dogalevski je dalje izjavil, da jc zato potrebno, da se storijo potrebni koraki, da se poslaništvo zavaruje pred izzivalnimi napadi. Če bi to izostalo, bi francoska vlada nosila odgovornost za posledice.
Poizvedovanje po odpeljanem generalu Ku tjepovu je tudi danes ostalo brezuspešno, dasi i išče policija vse sledove.
Pariz, 3. febr. AA. Minsitrski predsednik Tardieu je danes uradno potrdil, da ga je sovjetski poslanik Dovgalevski opozoril na to, da pripravljajo belogardisti čete, ki naj naskočijo sovjetsko poslaništvo.
Kutiepov v Šv'c'?
Ženeva, .3. febr. (Tel. »Slov.«) V Luzernu se je razširila danes govorica, da so generala Kutjepova videli na VierxvaldstSdtskem jezeru. Dasi je policija te govorice demantirala, niso brez vsake podlage. Opazovali so namreč v Weggis-Witznauu in Brunnenu nekega moža, ki s svojim spremstvom popolnoma odgovarja osebnemu popisu Kutjepova. Ko so švicarske oblasti na predlog inozemske policije tujca podrobnejšje zaslišale, je pokazal svoje osebne listine, ki se glasijo na popolnoma drugo ime, tako da so morale oblasti lo sled ofi-cielnn opustiti. Policija pa bo tujca še nadalje opazovala.
Reoarac'jska banka
Pariz, 3. febr. AA. Minister financ Louchcur jc na seji ministrskega sveta sporoči!, da je že vse pripravljeno, kar je potrebno, da sc oživo-tvori mednarodna reparacijska banka.
Prezgodnje vesti
o avstr. posojilu
Dunaj, 3. febr. (Tel. Slov,«) Kakor dozna-va Vaš poročevalec na merodajnem mestu, avstrijsko finančno ministrstvo nikakor ne forsi-ra pogajanj za investicijsko posojilo v višini 100 milijonov dolarjev. V Haagu so se sicer že začeli razgovori z Morganom, vendar je sestava konzorcij;! še neznana ter se bodo prava pogajanja začela šele po ratifikaciji haaške pogodbe, torej približno v dveh mesecih. Tudi je neresnično, da bi sc žc vršila pogajanja za predujme. Dasi je avstrijski proračun zelo napet, hoče vlada še več mesecev iz tekočih dohodkov plačevati investicijski program, ki ga je treba radi povečanja brezposelnosti čim bolj pospešiti. Če se bo posojilo zavleklo, bo vlada najprej izkoristila pooblastilo, da sme izdati blagajniške bone v skupni vrednosti 75 milijonov šilingov, ali pa sc bo poslužila ponudbe za predujem, ki ji je bila že stavljena V zadnjih dneh sc jc mnogo govorilo o Kreugerjevem posojilu v zvezi z monopolom za vžigalice. Oficielno pa ponudba še ni bila stavljena ministrstvu. Ker bi tudi to posojilo potrebovalo pristanek kontrolnega, odbora iz posojila Društva narodov iz 1. 1922, bi bilo tako posojilo tudi brez ozira na druge pomisleke neumestno, ker bi glede finančnega uspeha ne pomenilo nič drugega, kakor razdelitev Mor-ganovega posojila na dva dela, to je na Krcu-gerjevo in Morganovo posojilo.
Vdove sultana
tožijo Turčijo
Pariz, 3. febr. (Tel. Slov «) Haaškemu razsodišču ali Društvu narodov namerava devet haremskih žen sultana Abdul Haniida s pomočjo posebne družbe, ki je bila ustanovljena za financiranje njihovih zahtev, vložiti tožbo proti Turčiji radi izplačila 6 milijard zlatih frankov iz premoženja umrlega Abdtd Hamida. Abdul Ha-mid je bil eden najbogatejših posestnikov v Turčiji, katerega premoženje je bilo potem, ko je bil odstavljen, sicer zaplenjeno, vendar ne razlaščeno. Njegovih 9 žen in 13 otrok živi sedaj deloma v največji bedi, raztreseni po vsem svetu. Sedaj v Parizu ustanovljena anglo-ameriška finančna družba Aegean Trust Limited of Westminster že sedaj plačuje dedičem Abdula Hamida mesečne rente, zagotovila pa si je za to s pogodbo 35% vseh zahtev, ki bi jih dediči dosegli iz zapuščine. Tožbe bodo naperjene deloma tudi proti Grčiji in proti velikim petrolej-skim družbam, ker bodo dokazale, da so bile mnoge sporne petrolejske pokrajine sultanova privatna last. Čuje sc, da se jc grška vlada že sedaj izjavila pripravljeno, priznati zahteve dedičev v znesku 200 milj. zlatih frankov, zahteve preti petrolejskim družbam pa znašajo 800 milj.
Poincare se vrnil v Pariz
Pariz, 3. febr. (Tel. - Slov.«) Poincarc se je danes dopoldne vrnil z riviere v Pariz. Na kolodvoru so ga sprejeli številni politiki in parlamentarci in tisočglava množica mu je prirejala tako prisrčne ovacije, da je moral oditi pri stranskem izhodu.
Razsodiščna pogodba med Francijo in Turčijo
Pariz. 5. febr. AA. Briand in turški posla» nik v Parizu sta podpisala pogodbo o prijateljstvu, mirih i in arbitraži med Francijo in Tur-
čijo.
Šahovski turnir
San Remo, 3. febr. (Tel. > Slov. ) V 14. kolu so biii rezultati sledeči: Maroczy je premagal Monticellija, Spielmann Graua, Aljehin Rubin-steina, Ahues Araizo, Colle Tartakowerja, Bogoljubov Romija. Neodločeni pa sta še partiji Kmoch-Niemcovič in Vidmar-Yates. Visečo par tijo iz 12. kola Kmoch-Yates je dobil Yates.
Sedanje stanje je sledeče: Aljehin 13, Niemcovič 9 (1), Rubinstein 9, Ahues in Bogoljubov 8 in pol, Vidmar in Yates 7 in pol (t), Tartakower 7 in pol, Maroczy in Spielmann 7, Kmoch 6 in pol (1), Colle 5 in pol, Monticelli 4, Araiza in Grau 3 in pol, Romi 2 in pol.
Origina'iito îzropan'e vlaka
Bukarešt, 3. febr. (Tel. »Slov.«) Neznani roparji so izvršili včeraj ponoči nenavaden napad na osebni vlak Bukarešt—Temešvar. Vlak je pravkar zapustil postajo Kalunesti, ko je več maskiranih oseb teklo po vagonih in zaklicalo potnikom, naj takoj zapustijo vlak, ker prihaja nasproti tovorni vlak in sc je bati trčenja obeh vlakov. Potnikov se je lotil strah in več jih je poskakalo skozi okna. Roparji so paniko izrabili za to, da so oplenili prtljago potnikov in celo nekatere potnike oropali denarja in vrednostnih predmetov, ki so jih nosili pri sebi. Osebje vlaka, ki je vlak ustavilo, se je vrglo proti roparjem, razvil se jc boj s streljanjem, nakar so roparji zbežali.
Razne športne vesli
Chamonix, 3. febr. (Tel. : Slov.«) Ker je zopet nastalo južno vreme, so se evropske in svetovne tekme na. ledu preložile v berlinsko športno palačo, kjer bodo 8. in 9 februarja končne tekine.
Pariz, 3. jan. (Tel Slov.*) Na mednarodnem plavalnem mitingu, ki ga jc priredil pariški veeučiliški klub, jc dosegel prvo mesto Nemce Kiug iz Vvicsbadna v piavanju iOOm na i hrbtu z 1:22.6. Madjarski mojster Barany je J zmagal v plavanju 50 m s 26.2
Kanonik in dekan Iv. Lavrenčič
i
V po-nedeljcU ob četrt nn C zjutraj je dokončal svoje delo gosp. dekan in kanonik Ivan Lavrenčič, nestor dekanov ljubljanske škofije, vedno živ vzgled delavnosti, apostolske gorečnosti in katoliške odločnosti. Dokončal je svoje delo, da prejme svoj večni delež mož, ki mu je bila božja Cerkev vse in ki je po njej in za njo bil eden najodličnej-ših delavcev za verski, kulturni in socialno-gospo-darski preporod slovenskega ljudstva.
Rojen je bil na Planini pri Vipavi G. januarja 1857, v mašnika pa posvečen 27. maja 1881. Kot kaplan je služboval v Gor. Logatcu (1882 do 1883), v Postojni (1883—1887), v Cerkljah pri. Kranju (1887—1890), v Kranju (1890—1892). Prvo njegovo župnijsko mesto je bil lepi Boštanj ob Savi, kjer je ostal do 1. 1895. Tega potresnega leta je postal dekan v Šmartnem pri Litiji, kjer je ostal do 1. 1902, ko je odšel v Kamnik.
Cela generacija je od tistega časa zrasla v dolenjski šmartinski fari, spomin nanj pa je tam doli ostal še živ, tako živ, da bodo še pozni rodovi vedeli, kdo je postavil enega najlepših božjih hramov na Slovenskem. Ko bi rajni gospod dekan ne bil storil nič drugega, kakor to, da je zgradil tako veličastno cerkev, kakoršna je v Smart ne m pri Litiji, bi bil njegov spomin ostal živ, četudi je telo mrtvo. Ampak on je storil mnogo več. Bil je vsem — vse. Služil je Cerkvi in svojemu ljudstvu z dušo in telesom.
Celo življenjsko dobo je žrtvoval dušnemu in telesnemu blagru Kamničanov, kamniškega mesta in ljudstva kamniškega okraja.
Delo je najlepši spomenik možu in s svojim delom se je tudi pokojnik zapisal najlepše v srca svojih župljanov, prebivalcev mesta Kamnika. V Kamniku je v cerkvi napravil orgle in olepšal cerkev. Se lani jo je dal zunaj popolnoma preslikati.
Dalje je ustanovil društvo »Kamniški dom« in mu kupil stavbo. Bil je večletni predsednik in častni član društva.
Ustanovil je tudi Hranilnico in posojilnico v Kamniku ter jo kot dolgoletni načelnik privedel do lepega razvoja.
Bil je občinski odbornik in si je tudi kot tak pridobil mnogb zaslug. Na njegovo inicijativo je bila v Kamniku uvedena električna razsvetljava po mestu in na njegov predlog je bila razširjena cesta ob vhodu v mesto ter so bile izvršene druge naprave. Kamnik dolguje nepozabnemu možu veliko zahvalo im trajen spomin.
Pogreb se vrši v sredo, točno ob 9. zjutraj, po prihodu vlaka.
Dekan Ivan Lavrenčič
Težko je prijatelju pisati obsmrtnico. Oko se • 1м1 i, pero se upira, tako težko se zapiše beseda — umrl. Verujemo v večno življenje, upamo ga l blaženim upanjem, hrepenimo po njem z vedno nemirnim srcem, in vendar nam vedno zopel bridek čut leže okoli srca, ko pride iznenada vest: umrl je! Toliko neskladja je v ubogih Adamovih otrocih, da smo dostikrat sami sebi uganka.
Torej — umrl je dekan in kanonik Ivan Lavrenčič.
»Cvet slovenskega duhovènstva«, te besede je rabil on, kadar je govoril o kakem vzornem našem duhovniku. Ali ni bil on sam najlepši cvet slovenskega duhovènstva?
Šele ob prevratu sem ga dodobra spoznal, tedaj, ko je segel med nas zlosrečen razdor. Tedaj je on mislil le na spravo in slogo. Zamerili so inu ti in oni, midva sva pa postala iskrena prijatelja. Saj sein mu pogledal v dušo in našel le najblažje nagibe. Na obeh straneh je videl tovariše, ki jih je "globoko spošloval, na obeh straneh delavce, ki je videl da jih bo naš mali narod lako težko pogrešal, kako si ne bi želel, kako ne delal, da bi prenehal Ia nesrečni razdor? Veliko je tedaj trpel tudi krivice, a trpel je moško, saj je imel čisto zavesi, da je delal, kar je delal, kar je delal, le iz ljubezni do naroda in cerkve. Danes, ko leže v grobeh naši veliki možje, Krek, Lampe, šušteršič, čutimo bolj in bolj, kako potrebna nam je živn edinost!
Tedaj torej sem dobro spoznal Ivana Lavren-čiča. Bojim se, da bi imel kdo za frazo, in vendar je le preprosla resnica, če pravim, da je bil kanonik Lavrenčič plemenit človek, vzoren duhovnik, navdušen narodni in socialni delavec.
Kol plemenilega človeka smo ga poznali prijatelji, a poznali so ga tudi drugi. Kmetje iz kamniške okolice vedo, koliko se jc zanje Irudil med vojno, kako so bila lako rekoč noč in dan odprta vrata in so hodili ven in noter, ta po svet, la po pisanje, ta po pomoč, on pa vedno postrežljiv, vedno delaven, vedno odprtih rok.
• Kol vzornega duhovnika so ga najbolje |io-znali njegovi stanovski tovariši pa škof. Ni ga bilo
v škofiji duhovnika, ki bi bil škofu bolj vdan kakor on. Težko ali lehko, škof mu jo bil škof. Imel je živo zavest, ki jo daje vera, da je Sveti Duh postavil papeža in škofe, naj vodijo Cerkev božjo. Duhovniki v dekaniji so mu bili bratje. Marsikomu ni bilo znano, kako je ob tej ali oni priliki zanj skrbel, zanj se zavzemal in kolikor je po vesti smel, zakril ali omilil tudi ta in oni pogrešek. Res je bil časih na zunaj manj doslopen, a v srcu je nosil vse. In koliko je delal za Cerkev! Najprej kot mož molitve, kot pravi svečenik. Ob tihih večernih urali, ko je bila cerkev že zaprta, je on klečal pred tabernakljem in molil zanje, ki mu jih je božja previdnost izročila v duhovno oskrbo. Veliko se je trudil za apostolstvo mož, ker je bil po pravici tega mnenja, da mora bili katoliški narod narod katoliških mož. Vsa politika, vso gospodarsko delo bo za narod le tedaj resnično blago-vito, če bo zajemalo svoje sile iz katoliških globin in vodilo narod na katoliške višine. Vedno se je razvnel, kadar je nanesla beseda na apostolstvo mož in tega svojega dela je bil najbolj vesel. Zrl je v duhu čase, ki bodo morda uničili vse, kar je ustvarilo vnanje delo, toda če bomo vzgojili katoliških mož, je dejal, se nam ni bati, moč katoliške ideje bo premagala vsa nasprotja in ko bodo prenehali viharji, bo iznova ustvarila tudi primerne vnanje oblike. V katoliški ideji je vedno mlada moč, ki ustvarja in prestvarja in končno zmaguje. Jasno je, da je moral lak mož vneto ljubiti tudi lepoto hiše božje. Cerkev v Šmartnem je veličasten spomenik, ki bo pričal rodovom in rodovom o tej njegovi ljubezni in vnemi.
Kot mož, ki je izšel iz naroda in hotel živeti za narod, se ni mogel braniti tudi ne vnanjega dela za gospodarsko povzdigo slovenskega ljudstva in za njegovo politično samostojnost. Morda bo kateri njegovih nekdanjih tovarišev v bivšem deželnem zboru opisal lo njegovo delo. Meni je rad pripovedoval, kako so bili lepi časi in kako je bilo veselo delo, ko so vsi poslanci SLS složno delali ' za blaginjo slovenskega ljudstva: ženijalni Krek z iskrečimi se idejami, daroviti Lampe z vedno novimi gospodarskimi načrti, Šuklje s čudovitimi upravnimi talenti, šušteršič z grandiozno politično taktiko, drugi pa kot zvesti in vedno delavni pomočniki. Zato ga je tako bolelo, ko se je razdrla Ia sloga in sodil je, da je bila to ena največjih nesreč, ki je mogla zadeli naš narod. Mislil je, da bi bilo marsikaj drugače, ko bi bili prišli edini v novo državo. Nekaterikrat jo celo izrazil mnenje, da ne bi stali dandanes oložni na grobeh teh velikih mož, kakršni so bili Lampe, šušteršič in Krek. Zares objektivna sodba o teh rečeh bo seveda mogoča še le v bodočnosti.
Da je bil Lavrenčič navdušen Slovenec, tega ni treba niti omenjati. Bil je Vipavec, isker in iskren kakor vipavec, a za Slovenijo se jo navduševal žo v Rlehveisovih časih. V salon mu je visela na steni Bleiweisova slika s spe ikimi vrsticami, ki mu jih je napisal Bleiweis sam. Ko smo govorili o sodbah, ki jih izrekajo dandanes literarni zgodovinarji o tem možu, je dejal: Naj je bil tak ali tak, tega pa ne bo nihče utajil, da je neizmerno veliko storil za naš narod in da je dal nam, l-.i smo bili tedaj mladi, veliko navdušenja za narodno delo! Radi lega je bil njemu Bleiweisov spomin časten in nepozaben.
Kaj sem to pravil o dragem prijatelju Ivanu Lavrenčiču, saj ga ni več, pred Bogom je pa itak vse zapisano! Resnično je to, a vendar je treba pravili, da bi bil nam, ki nas še čaka delo, "zor neutrudnega dela za Boga in narod, za Cerkev in državo ter za resnično blaginjo slovenskega ljudstva!
Njemu pa bodi v hvaležen spomin!
Aleš Ušeničnik.
ri so bili ljudje nekdaj veliko bolj občutljivi kakor so dandanes, in spričo lega se je marsikateri deželni oče rajši zameril učiteljem kakor volivcem. Lavrenčič se je pa v klubu kakor tudi v odseku vselej zavzemifl za učiteljstvo, ker je vedel, da lo oni, ki se mu ni treba boriti z revščino, more vse moči posvetiti poklicu.
Lavrenčič je bil zelo marljiv poslanec, ki je bil zlasti na straži, kadar so prišle na vrsto zadeve kamniškega okraja. Tedaj se je. oglasil in vrtal tako dolgo, da je bila zadeva ugodno rešena. Osebnih nasprotnikov ni imel. a ker ni bil v političnem delovanju agresiven, je tudi s političnimi nasprotniki lahko izhajal.
Razdor, ki je nastajal v stranki, ga je zelo bolel. Pomirjeval in posredoval je nn obeh straneh brez vsake zahrbtne misli, n žal njegov ugled in tudi zmožnost nista bila kos močem, ki so pospeševale razdor. Njegovo dobro voljo so priznavali na obeh straneh.
Lavrenčič je bil postal popoln Kamničan. Ljubko mestece ob vhodu v raj Kamniških planin mu je bilo priraslo k srcu, da se je vselej zadovoljno vračal domov na Šutno. solnčno kamniško predmestje, kjer je v krasni cerkvi tolikokrat molil za svoje kamniške farane.
Jutri ga bodo nesli tja gori na Žale. Srce, ki je v življenju utripalo za lepi Kamnik in je ljubilo vse svoje kamniške farane, bo trohnelo tam gori nad mestom, a duša njegova bo polna ljubezni še pred Neskončno usmiljenim prosila in vrtala, da odpre nebeška vrata vsem njegovim ljubim faranom.
Dekan Lavrenčič je vreden, da ga ohranijo Kamničanje v najboljšem spominu.
Franc Jaklič.
Kanada —
obljubljena dežela
Zadnja leta je poslala Kanada težišče tisočev, ki so hiteli po obilnem zaslužku. Mnogo Jugoslovanov je odšlo tja, žal med njimi veliko število tudi Slovencev. En srečnik, ki mu je uspelo, da je dobil dober gmotni zaslužek, je potegnil za seboj stotine, ki so pa ob prihodu v to državo ostali brez dela in povečali na tisoče in tisoče broječo maso brezposelnih. Krivdo za te tisoče brezposelnih nosijo večinoma agenti, ki iz svojih sebičnih namenov vabijo v nesrečo ljudi, ki se dajo ob sami misli na dolarsko deželo kaj lahko zapeljali.
sGottscher Zeitungt, glasilo kočevskih Nemcev, prinaša v svoji zadnji številki pismo treh kočevskih Nemcev, ki glasno govori o Kanadi, ki jo žal še mnogim obljubljena dežela. Pismo teh treh slove dobesedno:
■»V deželo, kjer se cedi mleko in med, kjer vlada kraljestvo dolarja!, s tem klicem polnijo še sedaj ušesa mnogoterih v Evropi in znova se dajo premamiti s tem klicem stotine in stotine ljudi, ki dajo slovo domovini, da napolnijo v Kanadi armade breziwselnih. Ne dajte se premamiti po teli klicih! V Kanadi ni samo na stotine brezposelnih, na tisoče in tisoče jih je! Skriti po tovornih vlakih se vozijo iz enega kraja v drugega in iščejo dela. Njih življenje je hujše kol življenje vojnega ujetnika. Brez sleherne orijentacije se marsikateri zateče v to tolpo brezposelnih in požene bogvekje v kakšni kantini zadnje solde, ki jih je prinesel s seboj iz domovine.
Ce se udinjaš na provinci pri kakem farmarju, imaš zaslužek tri do štiri mesece, toda majhen in lo za delo, ki ti izčrpa vse tvoje fizične sile. Po treh oz. štirih mesecih moraš zopet na pot iskanja zaslužka in to še navadno v zimi, ki je seveda v Kanadi vsa drugačna kot doma!
Smo mnenja, da listi, ki zna doma dobro zagrabili za delo, lahko ludi doma toliko zasluži, da zre brez bojazni v bodočnost.«
Besede so to, ki veliko povedo. Za nas Slovence leži v izseljeniškem vprašanju tudi narodnostno Mnogoteri, ki hlepi po hitrem in obilnem zaslužku v tujini, ki bi mu prinesel neskrbno in udobno življenje, je v tujini postal samo član mase brezposelnih, izgubil jo sleherni stik z domovino in je zanjo izgubljen. Poštena beseda treh izmed tisočev, ki so nasedli onim, ki jih želja po dolarjih omamlja in vabi v deželo, kjer je poleg bogastva tudi največja beda!
!
Trdovratni kašelj
je pogosto vzrok težkih obolenj. Ne bodite lahkomišlje-ni, temveč odpravite Vaš kašelj brzo in temeljito s
y WIW Ш lUllUJUir O	-
^ Kresival-om.
Cerkev v Šmartnem pri Litiji.
Dekanu Lavrenčiču
v spomin
»Dekan Lavrenčič je umrl.«
Ko sem izvedel to novico, mi je postalo kar nekaj tesno, zakaj krog znancev prijateljev in so-trudnikov iz predvojnih let postaja vedno manjši, tesnejši. Spoznala sva se tedaj, ko je nastajala nekdanja »Slomškova zveza.«
Dekan Lavrenčič je bil eden izmed listih maloštevilnih prijateljev našega stremljenja, ki je bil vedno pripravljen pomagali. Udeleževal se je naših zborovanj in prireditev. Sicer zelo dostojanstven, je postal, živalmi Vipavec, ob takih prilikah domač in zabaven, da se mu je kar poznalo, kako zadovoljnega se čuti v učiteljski službi. Vsak učitelj, ki je prišel z njim v stik, je dobil vtis: »»Ta je naš prijatelj!«
To prepričanje se je v meni še bolj utrdilo potem, ko je nekaj let kasneje prišel v deželni zbor. V deželnem zboru so prišle učiteljske zadeve večkrat na vrsto. Dokler so se razpravljale zadeve, ki niso bile v zvezi z denarjem, I. j. z izboljšanjem gmotnega položaja učitoljstva, je učiteljs'vo Imeln same prijatelje in zaveznike, a kakor hitro se je sprožilo vprašanje regulacije plač, je kar avtomatično nastal odpor, zakaj vsako zboljšanje plnč je bilo združeno s povišanjem davkov, a za take stva-
Kurji rekord v stradanju
Jezersko. 31. januarja.
Ker smo v dobi vseh mogočih rekordov, naj izve svet še o zanimivem stradalnem rekordu sosedove kure.
Pred 44. dnevi je pri sosedovih podil pes kure, ki mu seveda niso hotele priti pod zobe in , so se zato poskrile, kamor so se pač mogle. Skrile so se na vse strani. Zvečer so pa domači opazili, da ene kure ni. Iskali so jo, a zaman Tudi drugi dan je ni bilo. Mislili so, da jo je raztrgal pes ali pa odnesla lisica. Počasi pa so popolnoma pozabili nanjo.
Pred kratkim pa je gospodinja iskala na hlevu v senu gnezda kur, da bi pobrala jajca. Res zapazi za streho v senu kuro Ker je mislila, da nese, jo je nekaj časa pustila. Ko je nato prišla nazaj, je kura še vedno ravno tako čepela. Zato jo je vzdignila in tedaj je opazila, da je to tista kura, ki je izginila pred več kakor enim mçsecem. Gospodinja je mislila, da kura ni več živa, tedaj pa je zganila kura z eno nogo. Gospodinja jo je nesla v hišo. Tam ji je dala malo hrane, toda kura je bila tako slaba, da ni mogla sama jesti. Zato jo sedaj pitajo in morda se bo še opomogla.
Najbrž je kura v strahu pred psom zletela v j seno in se zarila daleč za streho v seno. Nazaj pa ! ni mogla, ker so ni mogla obrniti. In tukaj je prebila -14 dni brez jedi in brez pijače. Mogoče je jedla nekoliko sena, toda prav mnogo gotovo ne. Pijače pa ni dobila ,od nikoder. Vsekakor je to rekord stradanja kure.
Štiridesetdanski post je kura začela Se leta 1929. in ga končala letošnje lelo. Bil je seveda to njen prvi in zadnji rekord v stradanju i ———-_______—
Naš napovedani odgovor na druni članek »Novosti« odpri'*' vsled razlogov, ki jih tu ne moremo navesti.
Lov za vlomilcem
na m riborskih ulicah
Maribor, 3. febr.
Včeraj okoli pol 12 dopoldne je neznanec šinil preko dvorišča Kopičeve hiše na oglu Aleksau drovo cesle in Tomšičevega drevoreda in se splazil v trgovino Draga Kopiča ter izginil med vrečami moke. Opazil ga ni nihče, Opoldne, ko so se vrata trgovine zaprla, se je neznanec priplazil na dan, šel v trgovino k predalu, v katerem je shranjen denar, vzel 5 tisočakov 'ter 180 dinarjev ter nekaj zabojev čaja. Ko so se vrata trgovine odprla, je neznanec šinil na dvorišče.
Kopič sam je prvi prispel v trgovino. Ko je opazil na dvorišču neznanca, je postal pozoren. Podal se jo k predalu, kjer je shranjen denar, ter ugotovil primanjkljaj Pričel se je lov za neznancem, ki jo je ubral proti glavnemu trgu. Tukaj ga je ob splošni pozornosti občinstva aretiral detektiv Trpin. Neznanec je najprej tajil, doklei mu ni detektiv segel z roko pod suknjo ter privlekel denar na dan.
Ugotovilo se je, da je neznanec 24 letni delavec Ivan Brodnak iz Št. Janža na Drav. polju Je torej identičen z vlomilcem, ki je že novembra j meseca poselil stanovanje Otmarja Pirkmajerja v i isti hiši radi česar je imel odsedeti zaporno ka-! zen G tednov. Brodnaka, ki je očividno nevaren I svedrovec, so takoj predali sodišču. Sodeč po na-j činu njegovega vloma je zelo dobro vpeljan v razmere omenjene hiše.
Vse pride na dan !
Izsledena zločinca.
! V vasi Lipa blizu Gospiča je hi! ne dolgo tega ; umorjen občinski tajnik Milan KekIS. Ko se je , zločin izvršil, sta bila takoj aretirana kol osum-j ljenca dva Kckičeva prijatelja, izmed katerih je j imel ened pobito in krvavo čelo, da se je zdelo, I kakor da bi mu bil lo rano prizadejal v silobranu I umorjeni Kekič. Ta aretiranec se je sicer izgo-I varjal. da si je rano prizadejal sam, ko se je I usodnega večera pijan vračal domov in je po ne-! sreči lako padel, da si je prebil čelo. To je potrdil ludi njegov tovariš soareliranec. Vkljub temu pa je policija oba pridržala v zaporu.
Kratko nato pa je žandurmerija zvedela, da je imel pokojni Kekič neko ložbo s svojim sosedom Nikolajem Kekičem. Umorjeni je tedaj pravdo dobil in Nikolaj je moral plačati ludi vse pravdne stroške.
Ko lorej nekoč ni bilo Nikolaja doma, je po slala žandarmerija k njemu na stanovanje svojega člana, ki je izvršil hišno preiskavo in v ldeti našel — jopato, katere se je še držala človeška kri in nekaj las. Prestrašena žena Nikolajeva je izjavila, da je to res njihova lopata, da je sled krvi rja in da so lasje odtod, ker so nedolgo tega strigli otroke. Nikolaj je bil prijel. Ko se mu je reklo, da bo pokojnik izkopan, da se ugotovi ali je kri na lopati njegova in enako tudi lasje in da bo moral temu prisostvovati, se je Nikolaj udal in priznal, da je on morilec in da mu je pri zločinu pomagala sestra njegove žene Jeka Radcševič. Zagovarja pa se, da jo je listi večer spremljal na njen dom. Na polu ju je nenadoma napadel umorjeni z revolverjem. Da bi odvrnil od sebe nesrečo, je Nikolaj Kekiču iztrgal revolver in pognal vanj štiri krogle, njegova spremljevalka Jeka pa mu je s sekiro in lopato toliko časa obdelovala glavo, da je izdihnil. Prav po tisti poti pa so tedaj prišli I rije moški, katerih morilca nisli poznala. Tedaj je predlagala Jeka, da bi pobila še te tri, da ne bi pričali zoper nju. To pa da je Nikolaj odklonil. Revolver in sekiro pa je odnesla na svoj dom Jeka.
Ponovna preiskava je res našla na Jekinem domu sekiro in globoko zakopan revolver. Medtem ko so prvotno aretirana osumljenca izpustili, sta bila sedaj Nikolaj in Jeka izročena sodišču.
Senzacije z Mirne
Mirna, 2. februarja.
Največja senzacija zadnjih mesecev je vest o aretaciji zloglasnega Molela vulgo Sinovčena, ki se je po vsej tukajšnji okolici bliskovito raznesla in naredila med prebivalstvom veliko veselja. Prebivalstvo vse mirenske In št. ruperlske okolice se je precej oddahnilo in tudi orožništvo upamo, da ne bo kmalu pozabilo dolgega lova na SinovČa. Da pa ne bo kdo mislil, da je sedaj konec tatvin v naši okolici, povemo, da je še precej takih Moletov med nami, čeprav z drugačnimi imeni, ki bodo vodili naprej njegovo obrt.
V nedeljo 26. januarja se je vršilo pri na* celodnevno kmetijsko zadružno predavanje, pod vodstvom ravnatelja Zadružne zveze g. Gabrovška in inž. g. Cerneta. Čeprav je bila udeležba precejšnja, vendar bi bilo želti še znatno večjo posebno od strani kmečke mladine. — Ženimo se tudi nekaj. Celo šl. ruperčane prekašamo, Čeprav nas je za 60% manj kot njih. Ker pa je predpustn še precej, se ne smemo preveč hvalili, da nam prehitro ne vrnejo, kar je danes vse mogoče.
Koledar
Torek, 4. februarja: Andrej Korsini, škof; Renibert, mučenec.
Osebne vesti
= Poroka. Poročila se je gdč. Darinka Zupan, hči ravnatelja celjske drž. realne gimnazije, z g. ing. V. Siefanijeiu iz celjskega okrajn. glavarstva.
Poroka. Včeraj, 3. februarja se je poročil na Brezjah g. Leopold Rozman, uradnik pivovarne 'Unions, z gospodično Angelo Babnik iz znane in ueledne rodbine Rekarjeve iz lužin pri Ljubljani. Mlademu paru naše iskrene čestikc.
= Zdravniška vesl. Dr. R. Bassin, asistent očesnega oddelka in dr. A. Kramaršič, asistent kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Ljubljani, sta odpotovala v študijske svrhe za več mesecev na inozemske klinike.
= Iz vojaške službe. Napredoval je vštevši od 17. decembra 1924 v čin intendantskega ihkI-polkovniku major Fredo Zorail. — Izpit sta napravila za čin rez. inž. pod|>oročnikn kaplar-dijak Dušan Lončarevič in za čin rez. san. podporočnika dr. Pavel Lobl. — Imenovani so bili za vršilca dolžnosti pomočnika jioveljnika pomorskega arzenala kapetan fregate Vladimir Pfajfer; za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Sitni««« poročnik bojnega broda I. razr. Mirko Plujvajs; za vršilca dolžnosti poveljnika podmornice »Smeli« poročnik bojnega broda I. r. Boris Pire; za vršilca dolžnosti poveljnika tor-pil jarke »T 4« jioročnik bojnega broda I. razr. Vladko Naglic in za poveljnika to rpii jarke >T 3« kapetan korvetc Ciril Vilfan.
No vi grobovi
-f- Evgen Lah. V ljubljanski bolnišnici je v nedeljo umrl g. Evgen Lah, magistralni nadsvetnik v pokoju, v starosti 72 let. Pokojnik, ki je bil izredno blaga in plemenita duša, je bil dolgo let vnet in delaven tajnik Slovenske Matice, ki se je tudi slovstveno udejstvoval. Pogreb bo danes ob 11. dopoldne iz bolnišnice. Truplo se bo prepeljalo v Kranj, kjer bo ob pol 5 popoldne pokopano.
•j- V ljubljanskem Lconišču je umrla gospa Anka JanuSič, rojena pl. Sipuš-Sisačka. Pogreb bo danes ob treh popoldne.
-f" V škof ji Loki je umrl Blaž Guzelj Pred več kot tridesetimi leti je z nekaterimi svojimi tovariši osnoval takratno Rokodelsko društvo iz katerega se je razvilo sedanje Kat. prosv. društvo. Navdušeno je deloval na odru in sam naslikal prve kulise Zadnjih deset let pa ni mogel več hoditi, a jc svojo hudo bolezen prenašal čudovito uda no Edino razvedrilo je imel v tem dn ga je njegova družina, ki
«
Zfuife brez kofeina!
Vi imate \^čji ne manjši užitek, varujete pa Vaše zdravje, če p jete redno kavo Hng in se oddaljujete od posledic kofeina. Kava Hag je od poznavalcev srečno izbrana mešanica fne kave, oproščena kofeina in nato pražena. Zato je kava Hag tako dobra in tako zdrava.
идилидо
K H If M IS H i
VÊ 3jj|3sfe'.f!
m "
SRCI:
oskrbuje službo hišnika v Društvenem domu, prenesla večkrat v dvoruno. da je gledal iz balkona društvene prireditve. V znak priznanja ga je društvo z zastavo spremljalo nu zadnji pot i in se ob odprtem grobu poslovilo od njega z govorom in pesmimi. Njegovi za društvo tako delavni družim izražamo globoko sožalje.
-f- Pri Sv. Križu pri Litiji ie umrl gostilničar in mesar Karl Mi k lic. star 46 let. Zapušča ženo s 6 otročiči.
-J- V ccljski bolnici so umrli: Dne 2. februarja t. 1. ie umrla M. Zdolc, 32 let stara, žena delavca pri Westenu, doma iz Začreta; istega dne je izdihnil poldrugo leto stari sinček krošnjarja in vojnega invalida brane Vošnjak.
+ llmrli so v Ljubljani v časn od 25. januarja do 1. februarja: Ivan Poženel, trgovec in posestnik. 62 let Ižanska c 62; Cvetka šve-gelj, hči čevljarja, t leto. Korvtkova ulica 27; Anton kadimo, žel poduradnik v p. in posestnik, 71 let, Celovška c. 55; Neža Turk, zaseb-nica, 79 let, Vidovdanska c. 9; Marija Friško-vec, žena delavca. 55 let. Grajska planota I ; Jakob Babnik. vodovodni instalater in posestnik. 64 let, škofja ulica 15; Marija Babnik, bivša šivilja, 22 let, Bežigrad 2 m. h.; Marija Ukmar, žena curinika, 36 let. Gasilska c. 6. — V bolnišnici so v istem času umrli; Nežu Blaznik. zasebnica, 64 let, Kranj: Vinko Erjavec, sin delavca, 6 mesecev, Bratonci 7; Marija Oevirk. hči mesarja. l'A leta Poljanski nasip 4S; Agata Leskovec. užitkarica, 89 let; Unec pri Rakeku; Franc Žgujnnr, siu posestnika, 25 let, Brinovšica 2; Franc Zadrgul. posestnik, 57 let. Kaplja va 51; Marija žužek, žena |>osest-nika, 44 let. Siobotnik pri Vel. Laščah ; Janez Dolitiar, občinski ubog, 71 let: Božidara Potočnik, oči žel. ključavničarja, VA leta. Vodovod-
Aii šola preveč zahteva od otrok?
19.
Nobena gora ni previsoka, da bi človek ne prišel na vrh, ako le najde pot, ki dopušča človeškim močem, ta vrh brez škode za zdravje doseči. Predvsem se v naših šolah prav nič ne računa s fizičnim razpoloženjem, kako se otrokom vliva znanje in se jim priraja vzgoja. Temeljna zmota vse pedagogije je nerazdeljen pouk, kakor je že nekdo omenil. Kako naj navaden človek, že celo pa otrok, sledi pouku, in naj bo šo tako mešan z zabavo, 4 do 5 ur nepretrgoma, je kratkomalo neumljivo. Toliko časa poslušati glas ene osebe in se šolsko zadržati, je prava tortura. Najlepša zabava, najlepša godba utrudi v par urah, kako neki se naj prenaša tako dolgotrajna šolska pozornost in pouk? Nedeljem pouk se je uvedel radi tistih učencev, ki vsled oddaljenosti od šole niso mogli ali popoldne v šolo, ali pa so prišli zvečer prepozno domov. Gotovo so za take slučaje izjeme. Ali radi izjeme največ kakšno četrtine učencev pa se prevrže sistem, in se odredi nedeljen pouk ter naj trpi celota. Otroci pridejo proti pol 2 popoldne domov. Dobijo prestano hrano. Očetje delavci, obrtniki itd., ki imajo prosto od 12 do 1. ne pridejo na ta način ves teden do skupnega kosila s svojimi otroci. Matere se mudijo po cele ure pri ognjišču, da grejejo kosilca, zdaj za otroka, ki ima izjemoma enkrat v tednu do 12, drugič do 1 itd Otroci pridejo la šole izmučeni, prepadli, glava jim je zmešana od pojmov in vtisov peturnega učenja, in popoldne niso za nikakšno resno nalogo. Nerazdeljen pouk
nikakor ni radi šole in iii šoli koristen, k večjemu učnim močem. Niti v uradih se niso obnesle ne-razdeljive uradne ure, dasi je tam tlelo mnogovrstno in razvedrujoče. Torej iz razloga telesnega zdravja, družinske harmonije in duševne čilosti Je treba težko delo uka spet razdeliti, kakor je bilp, že Svoj čas, ko menda tudi niso bili sami neizkušeni vzgojitelji na delu.
Istotako neracionelno uveden je ves sistem pouka. Vsemogoče in vse nepotrebno se želi otrokom že v prvih letih vcepiti v glavo. Ali se je čuditi, da je v računicah za 5. razred ljudske šole naloga, kako se računajo borzni kurzi in valute. Slovnic za en razred in drugi razred kar mrgoli, kakor da ne bi bila le ena slovnica za en jezik za vsakega človeka in za vse življenje. Ali je potrebno, da mora otrok s slovnico višje slojmje iskali ono slaro iz nižje stopnje, da pogleda, kar je že pozabil in v slovnici druge stopnje tega ne najde več? Z vso modrostjo hočejo otroka nalrpati v prvih letih, z borznimi poročili, s tujimi jeziki, ko še lastnega ne zna, z reševanjem ugank, ko še računov z neznankami ne pozna itd.
Zadnja beseda bi še seveda pristojala pedagogiki. Zalo bi bilo pa treba cele knjige, v kateri bi se predvsem moralo zahtevati od učnih moči ljubeznivo poznavanje otročje, nepokvarjene duše, ki ne hrepeni za senzecionelnim poznavanjem vseh mogočih človeških spekulacijskih iznajdb, marveč po harmoničnem dviganju kvišku.
na c. 58, Janez Potokar, delavec, 56 let: — Ivana Prešem, hči posestnika, 2 leti, Hraše 5; Janez Logar, sin banskega uradnika, 2 leti, Hrenova ul. 3; Janez Home, jjosestnk, 60 let; Peter Uršič, sin Žagarja, I 'A leta, Gor. Dobrava 13; Ivana Jakoš, hči čevljarja, 3 let, Sostro 11; Alojzij Mavri n, sin delavke, 5 mesecev, šalka vas 21.
N. p. v m.!
Mala kronika
Uredništvu »Slovenca«.
Na očiiek »Delavske Pravice« št. S, da je »Slovenec« prenehal biti katoliški list, izjavljam:
»Slovenec« ima nalogo, da narodno, politično. socialno in sploh vse javno življenje preso;a po načelih katoliške Cerkve, 1er v lej luči razpravlja vse v uvodnih člankih in drugih poročilih. Ker to nalogo korektno, odločno in uspešno vrši, moram izjaviti, da je »Slovenec« res katoliški list.
Slično izjavo sem poslal »Pravici«, pa je do sedaj še ni prijavila.
Pozdrav in blagoslov! Z Bogom!
t Anton Bonavenlura, škof.
iS to edino kompetentno izjavo je vsaka debata za nas zaključena. Ker je tudi za »De-I lavsko Pravico:, ki se smatra za katoliški list, i škofova avtoriteta merodajna, pričakujemo, : da se ne bo obotavljala popraviti storjene krivice in dn bo izjavo ordinarija, ki jo ima
že preko teden dni, tudi lojalno objavila. *
*	Di aški tovariši blagopokojnega dekana g. Lovrenčiča so vljudno vabljeni, da se kar mogoče polnoštevilno udeleže pogreba pokojnika. Zberemo se v sredo, ob pol 8 zjutraj v Ljubljani na glavnem kolodvoru.
-k Izplačilo nagrad veroučileFem. Vse verouîfitelje dravske banovine poživlja banska uprava v Ljubljani, da predleže prijave za nagrade za poučevanje verouka na osnovnih šolah za čas od 1. septembra 1929 do 9. decembra 1929. ko je stopil v veljavo zakon o narodnih šolah. Običajno sestavljene prijave je predložiti najkasneje do dne 15. t. m. finančnemu oddelku banske uprave v Ljubljani.
-Д- Duhovniki, pozor pred agenti! Zopet se potikata po župniščih dva agenta neke inozemske tvrdke s cerkvenimi tepihi, platnom i. dr., ki znala prav spretno zvabiti svoje žrtve na led. Naše stališče napram agentom pač bo: Od nobenega nič!
*	Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahi-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnili, da sp z »Franz-josef« vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
Rdeči novinar
Pred petnajstimi leti je šumel v sobi novinarja Ribkina v sedmem nadstropju kuhalnik »Primus«. Žena je kuhala kavo za južino, Ribkin kain pa je končal poročila našega posebnega vojnega dopisnika«:
>Naravnost od ljubeznjivega generala sem v udobnem in brzem avtomobilu, izdelku naših junaških zaveznikov, in v družbi sestre Rdečega križa, katere pogum občuduje vsa Rusija, oddrvel na fronto. Naši junaki se niso zmenili za sovražnikov inorilni ogenj: planili so iz prijaznih, lepo urejenih jarkov in nas veselo pozdravljali. Nemški barbari so menda opazili naš prihod, kajti mrzlično so podvojili ogenj in zasuli našo neoboroženo skupino z granatami, plinskimi bombami, zastrupljenimi kroglami pa sličnimi divjaštvi. Ta zadnja kaplja je napolnila kelih. Besna ogorčenost je razvnela srca naših junaških vojakov. S častniki v prvi vrsti kot neodoljiv hudournik so planili naši orli v popolnem redu naprej. Napočil je nepozaben trenutek. Sovražnik se je besno branil, a kmalu je onemogel, zadrhtel in se spustil v beg: zapustil je nu polju deset tisoč mrtvih. Kljub temu, da smo se zmagovalno in v redu iz strategič-nih ozirov umaknili v poprej pripravljene okope, je sprožila veličastna zmaga grozoviti hura! Nikoli ne bom pozabil, kako je hotela poslati usmiljena sestra v bolnico in zaledje bradatega kmečkega očanca, črnovojnika, ki mu je preluknjala zastrupljena granata pr«a. Strumno se je vzravnal in г roko ob kapi odgovoril: »Ne, draga gospodična, ne bom so ganil odtod, dokler sem živ.. .« Nikoli ne bom pozabil njegovega obledelega obraza in plam-
tečih oči. Ves zalit s krvjo, je vztrajal na svojem slavnem prostoru ... Srce mi je krčevito utripalo.«
»Jašak je poklicala žena, kava je gotova!«
»Takoj!c Ribkin je postavil piko in šel južinat.
* * *
Minulo je petnajst let. Primus je šumel v sobi novinarja Ribkina v sedmem nadstropju. Žena je kuhala kavo, Ribkin pa je končal članek: K obletnici kapitalističnega klanja.«
»Pred petnajstimi Ieli so bili milijoni od domače grude odtrganih kmetov in delavcev po prekleti carski vladi poslani v krvavo klavnico. Mi, kmetje in delavci, smo umirali kot žrtve carjevih rabljev na fronti in izgubili zdravje v umazanih strelskih jarkih. Nikoli ne bom pozabil, kako je pretepal v moji navzočnosti ošabni častnik ranjenega priletnega delavca za .to, ker je revež stokal od bolečin ... Nikoli ne bom pozabil bledega obraza in ža-rečih oči le žrtve proletarijata. Čital sem v njih: ,Kmalu napoči ura, pa bosle plačali.. Ves zalit s krvjo, je vztrajal na svojem inuče-uiškem prostoru... Srce ml je mučno drhtelo ...«
»Jaša! kava je gotovak
»Takoj!. Ribkin je postavil piko in je šel pit kavo.	(»Krokodil - Moskva.)
V. Nečitajlov:
Beseda m rana
(Bolgarska pravljica )
Kmet je nekoč zamudil v gozdu. Videl je, da bo moral zunaj prenočiti, zagledal medvedov brlog in zlezel noter. Medved je bil
doma, človeka vljudno sprejel in mu postregel z vsem, kar je imel. Kmet je mirno prespal. Zjutraj se je zbudil in se poslovil od gospodarja. Medved mu je dejal: »Oprosti, prijatelj, da ti nisem mogel dobro posreči!«
»0, ne, mu je odgovoril gost. »Postrežba je bila dobra, saj sein se najedel. Samo eno mi ni bilo všeč: preveč smrdi po medvedini v tvojem brlogu k
Zdaj pa je pobral medved nož, nastavil svoj vrat in dejal: Primi za nož pa me z njim na vso moč udari. Če tega ne boš storil, te bom pojedel.«
Kmet ga je pričel prositi, naj nikar ne zahteva tega, a medved je trdil svoje in je postal hud. Kaj je hotel kmet: vzel je nož in medvedu vsekal globoko rano. Potem sta se poslovila.
Minulo je več let. in zopet je srečal isti človek istega medveda v gozdu. Pomenila sta se o raznih stvareh, a ko se je hotel človek posloviti, mu je medved dejal: Poglej no, prijatelj, moj vrat, kjer si me nekoč ranil z nožem. Ali je še videti rano?«
Človek je pogledal: »Nobene rane ni več!- je odgovoril, niti brazgotine ni ostalo po njej.«
No torej, prijatelj, zdaj me boš razumel, mu je dejal medved. Rana se je zacelila in sem pozabil nanjo. A žaljive besede, katero si mi takrat rekel za slovo, ne bom pozabil, dokler boni živ... - Po teh besedah je medved človeka pohrustal..,
Tudi najbolj globoka rana od noža se zaceli. a rana. ki io stori bpdobnn hAeedn, so nikoli ne pozabi!
it Oprostilna razsodba radi rajhenbur-ške nesreče. V soboto se je vršila pri celjskem okrožnem sodišču pred senatom trojice razprava proti železniškemu uradniku Alojziju Uantaši radi znane železniške nesreče, ki se je pripetila lani v noči od 2. na 8. novembra nu postaji Rajhenburg in pri kateri so se smrtno ponesrečili trije železniški uslužbenci! Kantaša je bil obtožen malomarnega vršenja službe. Zagovarjal ga je sijajno g, Milčinski iz Ljubljane. Senat je Ranlašo oprostil vsake krivde. Razprava je trajala tri ure.
it Slovensko umetniško drušlvo. V »o boto 1. t. m. se je vršil v dvorani Delavske zbornice letni občni zbor Slovenskega umetniškega društva. Člani so se zborovanja udeležili polnoštevilno Društveni predsednik slikar T r a t n i k je predložil listo nadalinih dvanajst umetnikov, ki so želeli pristopili v društvo in so bili soglasno včlanjeni Sledila so običajna poročila odbornikov, nakar se je izvolil nov odbor, kalerega tvorijo gg. umetnostni zgodovinar dr. R. L o žar (predsednik), kipar in slikar Tone Kralj, grafik Miha Maleš, slikar Fran Tratnik iu sikar Franc P al o vec. Društvo je postalo močna in enotna organizacija slovenskih umetnikov modernega, poimpresionistič-nega izraza.
*	Ropar Smole aretiran. V nedeljo je bil v Sevnici v krojaški delavnici Josipa Arnška n> mitnici aretiran znani in dolgo iskani roparski morilec Jožef Smole. Gre za 36 lelnega Jožefa Smoleta iz Trebelnega pri Mokronogu. Ta je osumljen, da je lani na zahrbten način blizu Krškega umoril in oropal samotarsko starico Juvančičevo. Pred časom je bilo na enak način izvršenih v mokronoški okolici več lakih roparskih umorov nad osamelimi starimi ljudmi. Koliko teh ima na vesti Smole, bo ugotovila še preiskava.
it Slovenec v Zagrebu na skrivnosten način umorjen. V Zagrebu je bil v soboto, pozno zvečer odkrit strašen zločin. Okrog 10 zvečer je neki študent našel na VVilsoiiovem trgu, prav pred časnikarskim domom, neznanega moškega, ko je ležal na trebuhu v luži krvi. éludent je o tem obvestil prvega stražnika in kmalu se je okrog nezavestnega ranjenca nabralo vse polno ljudi. Moški je bil prepeljan v ^olnišnico, kjer je pa že v desetih minutah umrl, ne da bi se poprej zavedel. Zdravniki so ugotovili, da je umrl radi velike rane na vratu pod levim ušesom, tako da mu je bila prerezana aorta. Rana je taka, da jo je mogel prizadjati le kdo drugi, izključen pa je samoumor. Iz listin, ki jih je imel pokojnik s seboj, je raz-viduo, da gre za delavca Josipa PresiČka, rojenega I 1900. v vasi Kavne, v občini Pleterje pri Brežicah. Tega Presička so oblasti iskalo radi bega od vojakov Kakor sklepajo, se jc moral PresiČek pred svojo smrtjo napiti alkoholnih pijač in najbrž se je s kom spri, pa ga je ta z nožem suuil v vrat in mu prerezal žilo. Za ubijalcem dosedaj ni §c nobenega sledu.
it Tudi švabi pridejo i/. Amerike v Vojvodino. Švabi v Jugoslaviji bodo letos doživeli veselo svidenje s svojimi rojaki iz Amerike, ki jih pridejo obiskal v domovino. Jugoslovanski Sva-bi, živeči v Ameriki, zlasti v Chicagu, se pripravljajo na velik švabski izlet v domovino, da bi še enkrat videli kraje, kjer so preživeli leta mladosti in kjer imajo svojo sorodnike in prijatelje. — Evropsko potovanje banalskih in bačkih Svabov organizira nemški tednik v Chicagu ^Heinialbote«, okoli katerega se v glavnem zbirajo naši Švabi. S seboj bodo imeli ludi poseben oriuster, ki bo priredil več koncertov, tako v Novem Sadu, Belgradu, Zemunu, Indjiji, Humi in drugod. — Švabi odpotujejo iz Chicaga dne 29. maja in pridejo sredi junija v Jugoslavijo. Vodil jih bo Vendelin Kralt iz Milwaukee, sorodnik bivšega narod, poslanca dr. Krafta. švabi bodo imeli s seboj tudi filmski aparat, з kalerim bodo filmali živijenjo in navade v svojih rojstnih krajih.
it Javna prošnja. Razstavni odsek kongresnega odboru J. G. Z. v Krškem prosi gasilska društva, naj mu ne..i udom a sporoče, čc imajo kak predmet (zgodovinsko sliko požara, zgodovino društva, število požarov, zanimivo zgodovinsko gasilsko orodje itd.) ter naj javijo, koliko bi znašala |joštnma. Predmetni nasveti iz gasilskih \ rst in privatnikov se hvaležno sprejemajo. Več v ->G:isilcu«.
-A- V Službenih novinuh kraljevine Jugoslavije št 23 od 31. januarja t. 1. je objavljeno »Uredba o organizaciji, uporabi in nagraditvi dela kaznjencev, ki izdržujejo piisojeno jim kazen v zaporih sodišč ali v drugih sličnili zavodih«, dalje »Uredba o posebnih dodatkih v denarju ali naturalijah državnim nameščencem kazenskih in sličnili zavodov«. »Uredba o ustanovitvi in delu državnih zavodov za vzgajanje in poboljševanje mladoletnikov«. Uredba o vzgajanju in poboljšanju starejših mladoletnikov, ki so bili obsojeni izdrževati piisojeno jim kazen v |>oboljševalnicah« in »Uredba o uniformiranju in oborožitvi jetuiških paznikov«.
*	Slovar tujk. Priredil dr. F. Bradač. Obsega več kot 15 000 tujk. ki se rabijo v vsakdanjem življenju ali pa čitajo zlasti v časopisju. Zato je Bradače\ slovar, ki vsako tujko točno in skrbno tolmači, vsakemu našemu človeku neobhodni pripomoček tako pri čitnnju kakor v dnevnem občevanju, kjer se tu jku vedno sliši. Slovar tujk stane broširan 40 Din, vezan 50 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
it »A njega ni...« je povest, ki jo vsakdo z največjim zanimanjem čita. Stane samo 15 dinarjev 11 se dobi v Ljubljani (Jugoslovanska knjigarna in Nova založba), v Mariboru (obe Cirilovi knjigarni) v Celju in Ptuju.
it Gospodinje Vaše perilo pere, posuši, mongn ali lika tovarna Jos Reieli
it Opozarjamo, da sc vrši od 27 januarja do 10. februarja inventurna prodain od običajnih cen s 15 odstotki popusta. P. Magdič, Aleksandrova 1.
YcÏÏka skrivnost
je znana dr. M. Opekova knjiga, ki jo zlasti radi kupu ejo ZCltlnl II) lintfSle in tisti, ki hočejo nilntWnor'lfence razveseliti z lepim in koristnim darilom. Knjiga vsebuje 17 govorov II ZOhOmi. in mislimo, da po pravici nujno opozarjamo nanjo vse zakonce in one. ki se že bližajo poročnemu oltarju. — S lo priliko pa ponovno priporočamo tudf vse druge dr. Opekove knjige govorov Dozdai jih je izšlo sedemnaist, in kdor narodi vse, mu damo 10°', popusta, tako da dobi celo dosedanjo zbirko (broširano) za Din 290'—,
Prodnlalna h. I D. • П. Ntfmonova v llubllniil
Ljubljana
Kai bo daneel
Отнта: Zaprlo.
Opera: Ernani. E.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Snšjiik, Marijin trg 5, in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Nakffač'e na Večni poti
(Kramljanje zu »Ljubljano«.)
»Večna pot se imenuje tako, ker je zelo dolga«:. stoji v Vodniku po Ljubljani in okolici. Razlaga najbrž sepa. Zadnjo nedeljo, pozno popoldne, se mi vsekakor ni zdela dolga. V ivje same srebrne čipke zavita, je bila zelo lepa. (Na sliki v »Ilustriranem Slovencu« je posekala zadnjič vse planinske posnetke.) Bila je tudi popolnoma prazna. Nedeljski izletniki so se že razkropili po gostilnah, da bi se v vinskih in tobačnih oblakih malo oddahnili od svežega zraka. Odjemalci suhljadi. ki jo pobirajo po tleh in jo tudi sami.znajo narediti z železnimi kavlji, ob nedeljah tudi počivajo doma. Samo včasih so zašuštele in se vsule na tla z ostrimi zobmi odgrizene smrekove vejice v dokaz, da so veverice že pri večerji in bodo kmalu zaspale. Pogledal sem še, kaj počenjajo krti. Ob Glinščici imamo namreč toliko krtov, kakor nikjer na svetu. Prepričal sem se, da je v teku tedna nastalo izredno mnogo krtovin, kar pomeni vedno konec zime in milo vreme. Zavil sem potem zopet nazaj in se hotel že povzpeti na visoki Rožnik, ko se ustavim med zadnjimi drevesi tik ob Večni poti. Zmotili sta me dve našopirjeni Soji: tako smešno sta se napihovali in plesali po vejah, da bi res bilo žal zamuditi ta prizor... A v naslednjem trenutku sta se šoji z rezkim krikom dvignili v zrak in izginili med drevjem. Po cesti sa je razleglo daleč slišno peketanje: iz Ljubljane je prihajal mlad gospod, nedeljski jezdec. Cesta je oživela in v naslednjem trenutku se je z bliskovito naglico, kakor v kinematografu, odigral niz dogodkov. Dokaj visoka smreka, ki je stala na ovinku poti, se je nenadno pretresla, zamajala in se z ropotom zrušila preko ceste baš takrat, ko je prišel jahač. Menda je drevo zrahljal zimski veter ali podzemeljski studenček, kateremu niso bile kos prešibke korenine Konj so je vzpel na zadnje nogo in pričel plesati, ne da bi prišel naprej. Jaliač ga je komaj krotil, a nesreča nikoli ne počiva. V istem hipu je zabrnel poprej neslišen motor in izza ovinka je pridrvel jahaču naproti avtomobil. Razlegel se je cvileči ženski krik, konj je skočil v zrak, jezdec pa je strmoglavil iz sedla naravnost avtomobilu pod kolesa. Zaškr-tala je zavora in v polnem diru ustavljeno vozilo se je močno nagnilo na stran. Nehote sem zaprl oči. Konj bi si lahko polomil noge, avtomobil bi lahko povozil jahača ali bi se sani zvrnil v globok obcesten jarek, se prekopirali in potniki bi se po ponesrečili. Toda angclvaruh je takoj bil na licu mesta. Ko sem zopet pogledal, se je že avtomobil ustavil, konj zdirjal proč z visoko dvignjenim repom, jahač pa se je nepoškodovan dvignil na noge. Šofer in potniki so izstopili in dvignili ter odstranili deblo s poti. Jezdec, ki se je fzprenienil v pešca, je stekel za svojim konjičkom in ga srečno ujel na travniku pol kilometra bližje proti Ljubljani. Žival je sicer drhtela po vsem životu, a se je ustavila kakor ubogljiv psiček. Nalo je oddrdral avtomobil v mesto, in jezdec — v Козеге. Naključje ni zahtevalo nobene žrtve in vso se je srečno končalo. Oddahnil sem se in se naravnost po rebri pričel vzpenjati v hrib. Saj ni mogoče hoditi po rož-niških cestah. Vedno so bile slabe, v blatu in mrazu, ker po njih vlačijo posekane hlode, In odkar je zgradil gospod Camernik vrh Rožnika svojo veliko vilo, je tako narastel avtomobilski promet, da lahko priporočam ceste na Rožnik samo tistim izletnikom, ki si hočejo nu vsak način polomiti noge.
—n—
© Oivocitev kulinarične razstave bo danes ob 7 v veliki dvorani Uniona. V vseh treh razstavnih dvoranah bodo postavljeni mikrofoni, cla bo ves svet obveščen, kdaj Slovenci otvarjajo prvo razstavo svoje gostoljubnosti.
0 Cenj. naročnikom »Slovenskega lista« za Poljanski okraj nismo mogli včeraj dostaviti lista, ker je raznašalka obolela. V naglici pa nismo mogii dobiti numestnika Prosimo, da se nam to oprosti. — UpravniStvo »Slov. lista«.
O Mnlerinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece, Lipičevu ulica, sc vrši v sredo, dne 5. februarja 1930 ob 8 zvečer. Predaval bo g. dr. Brccelj o temi: Mati in tlom. — Vstop prost.
O Občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani, ki bi se imel vršiti 6. t. m. se preloži nn poznejši čas.
O Galjeviea oddana. Zadnje dni, pred odpovednim februarskim terminom, so se pričeli na mestni magistrat zopet zatekati ljudje iz nižjih, pa tudi srednjih «lojev, s prošnjami, cla jim da mestna občina primerno fctavbišče, kjer bi si postavili zasilno liiš,co Najraje bi šli vsi lin Galjevico Žal dobivajo vsi enake odgovore, namreč, cla so vsi prostori ni mestnem svetil nu Galjevici že oddani iu tudi že zazidani. Kar še lii prostora tam izrabljenega, ga bodo zazidali prosilci iz lanskega leta. Kakega novega zemljišča pa mestna občina nima, torej bi bili ljudje prepuščeni sami sebi. Treba pa je pomisliti, da stanovanjska bedi v Ljubljani še traja in zavzema vedno strašnejše oblike pri deložaeijab. Mestna občina tudi še ni na koncu svojih sredstev in če nima več sveta nu Galjevici. liai preskrbi onim, ki bi si radi postavili zasilne hišice, novo zemljišče za novo kolonijo. Če bi šlo, ki bilo dobro. Uo bi mestna občina odkupila nekaj sicer neplodnega sveta mi Galjevici, tik svojega, že zazidanega. Pa tudi mestna zemljišču v Mestnem logu bi bila prav primerna za novo kolonijo. Ta zemljišča ne donašajo mestni občini nič ali pa le nekaj tisočakov. Gotovo bi ji več vrgln nujemninii, ki bi jo plačevali graditelji zasilnih hišic. Pa šc nekaj:

Dopolnjena je MAGGl-jeva zabela cenejša 1
Radi tega si dajte prazno MAGGlievo stekleničico vedno dopolniti od trgovca, toda pazite na lo, da se zabela dopolnjuje iz velike MACS Ci B je ve steklenice; kajti v le-tej se zakonik) ne sme imeti nič drugega naprodaj, kakor MAGGI-jevo zabelo.
Splošno veljavne dopolnjevalne Steklenica stev. 0 12 3
Din 6*- 12- 20- 40-
cene :
l«rež:te «n shvei'ilte!

mestnu občina je tem malim ljudem dosedaj ' dujaia majhna posojila. Ti krediti so bili sicer tes brezobrestni, niso pa bili zastonj in jih Ga- I Ijevčani vračajo v redu Mestna občina naj bi ' s temi posojili nadaljevala vsaj še nekaj let. | Take kolonije mulih hišic so se izkazale kot ze- ; lo uspešno sredstvo proti stanovanjski krizi in zlasti kot uspešno sredstvo proti samovolji nekaterih večjih lastnikov hiš, k' so prav sedaj pričeli neusmiljeno navijati najemnine stanovanjem.
0 Prijet tat. Mnogo razburjenja je bilo v nedeljo zvečer v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Zasačili so namreč nekega S. P. ravno, ko je prodajal pred petimi minutami ukradeno suknjo. Bil je seveda aretiran in policija je pri njem zaplenila tudi kolo, o katerem je ugotovila, da je bilo ukra- j deno. Policiji se pa nekaj ne vjenia v računih. Po- j lovila je namreč pred časom vse znane vlomilce in tatove ко1ез in pozaprla vse njihove tolpe. Vlomi so res prenehali, ne pa tatvine koles. Te so se celo pričele sumljivo množiti. Zato so na policiji mnenja, da je aretirani S. P. eden od glavnih tatov koles v Ljubljani in mu sedaj temeljito izprašujejo vest, da bi kaj prišlo na dan.
0 Pobegel parček. V Ljubljani je še pred tedni živela čudna dvojica: nemški državljan H., OOleten, je bil kamnotiskar v tovarni »Saturnus«, njegova prijateljica pa je bila za polovico mlajša. Pred tedni si je to dekle izbralo za žrtev nekega šišenskega trgovca, ki ga je pošteno oskublo. Naročila je več blaga pri njem, plačala pa ni nič. Prav tako je tudi napravila po drugih trgovinah. Ko je tako napravila za okrog 80.000 Din dolga, jo je s svojim 601etnim »fantom« popihala v Nemčijo. — Ljubljanska policija je seveda za obema poslala tiralico in so ju te dni res prijeli v Leipzigu. Ali z njuno izročitvijo ljubljanski policiji ne bo nič, ker sta oba nemška državljana. Nemške oblasti so jima sicer zaplenile nekaj prigoljufanega blaga, kaznovale pa ju bodo same.
STANKO FLORJANCfČ
fvrdha z leieznlno ШШАМА, Sv. Petro cesla 35
priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode in vsega v to stroko spadajočega blaga.
Maribor
so nanaip pot, po katerem prihajajo bolezenske ka i v naše lelo OTROKE ki obiskujejo šolo naj-lo*!? obvarujejo "rehlada, nahoda in influence
ANACOT-pastille dr Wanderia. Dobivaio se v vseh 'ekarnah Varuite se izdelkov ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje,
П Vprašanje dvorca bivše oblastne samouprave se bo rešilo v kratkem fasn Kakor izvemo, odločilni činitelji niso nenaklonjeni načrtu, cla preide dvorec v last tukajšnjega Muzejskega društva. Slog in notranja ureditev stavbe sta take vrste, da kakor nalašč odgovarjata zgornjemu namenu. ^ tem se bo namreč omogočil» nadaljnja izpopolnitev mariborskega pokrajinskega muzeja, ki je v danem položaju . spričo pomanjkanja potrebnih prostorov nenio-. goča in to navzlic delavnosti in veliki zbiratelj-I ski iniciativi posameznih tukajšnjih kulturnih 1 delavcev. Ravno to pa bo največjega pomena j pri pospešenem in poglobljenem delu zu olirn-j nitev zgodovinsko važnih predmetov ter izko-I panin, pa tudi raznih listinskih virov ter doku-I mentov; saj se nameravajo v dvorcu rezervi-I lati posebni prostori za pokrajinski arhiv, ki mu bodo s tem zajamčene ruzvojne možnosti. Taka solucija predmetnega vprašanju je brez dvojbe največjega pomena ne samo za Maribor, ampak za celo obmejno ozemlje. Nadaljnji razvoj in proevit tukajšnjega mu/eju ni namreč samo kulturna, ampak predvsem narodnostna zadeva. Ker se za omenjene prostore poteguje tudi tukajšnji Zdravstveni zavod, bi naj morda dvorec: sam prešel na Muzejsko društvo, dvonadstropni'dvoriščni trakt pa mi Zdravstveni zavod. Prvotni načrt za nastanitev gozdarske šole v omenjenih prostorih pa =e je opustil, ker ni v Mariboru dovolj kvalificiranih učnih nioč.i iz gozdarsko stroke: potem pa je ludi lega neprimerna. Zu gozdarsko šolo v Mariboru bi bilo pač treba poiskati primernih stavbnih prostorov ob vznožju Pohorju, kjer bi se na naravnost vzoren način teoretičnemu pouku lnliko priključevala praksu.
□ Lepo in dostojno so proslavili v nedeljo popoldne gojenci tukajšnjega škofijskega dijaškega semenišča desetletnico semeniško Marijine kongregacije Nu s|>oredu proslave, ki se je je udeležil tudi pomožni škof tir 1. Tomažu', so bile razne pevske, glasbene in druniatskp točke: Puvčič: češčena bodi. o Kraljica; Premrl: Do Marije (deški zbor); Cvetlični venček nebeški Kraljici (spevoigra s prologom; uprizorili nižjcšolci); O Saiictissinui (izvajal violinski orkester), Pribežališče grešnikov, mistična igra s petjem v dveh dejanjih (uprizorili višješolci). Razen tega je bil nn s|>oredu tudi slavnostni govor osmošolca Hergc. Gladko in brezhibno so se izvajale vse sporedovne točke; priznati je treba ob tej priliki, da se razvijajo v zatišju omenjenega zavoda na posameznih popriščih talenti, ki bodo pozneje v življenju prinašali domovini veliko dobrega in plemenitega. Za svoj lep nastop so želi izvajalci sjrareda toplo priznanje navzočih, med katerimi so bili tudi nekateri ustanovitelji kongregacije pred desetimi leti. Obenem pa je proslava pričala o možnosti vsestranske, plemenite ter skrbne vzgoje, ki so je
deležni gojenci omenjenega zavoda, iz katerega je izšlo tekom desetletij toliko neustrušenih ter vnetih nosilci jev prave ljudske miselnosti Sirom lnvnntinske vladikovine.
□	Matijčeva punočnn odisejndn. Edinstvene smole je bil deležen zasebni uradnik Muti-jec N. Nalezel sc; ga je temeljito v ucuguani svoji izpražnievalni bolesti ter doživel domov grede nekaj imenitnega. Zašel je namreč v dr. Franzevo vilo, se motal po hodnikih ter končno zleknil svoje trudne okončine preko neke zofe. Naslednje jutro je bilo v vili nemalo začudenja. Otl vsegn začetka 11111 niso niti verjeli, tla je zašel v tuje stanovanje. Ubogi Mati-jecl Smola pa taka!
□	Rdeči križ v Lajtersbergu. Ker prvič sklicana redna letna skupščina ni bila sklepčna, se v nedeljo 9. februarja vrši v gostilni Poza u ko v Košnkih druga redna letna skupščina z običajnim dnevnim redom.
□	S pričkanjem se je pričelo... Zbrali so se fantje v neki gostilni lia Fa li ter se prav imenitno zabavali ob. rujneuj viličku; no stan navadi je razgovor prešel v zliarlanje. zoadanje v pričkanje, pričkanje pu v ravs in kavs. Skupi^ jo jc 29 letni delavec Anton; zadobil je z nožem več ran lia levi roki. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico.
U Zakrament svete birme je podelil v nedeljo ob 10 prevzvišeni g. knezoškof dr. Andrej Karlin v škofijski kapelici poročniku 45. poš-polka Antonu Novaku. Botroval je poročnik Jožef Rijavec.
□	O veličini Plečnikove umetnosti bo govoril na četrtkovem prosvetnem večeru umetnostni zgodovinar dr. Fran Štele iz Ljubljane. Plečnik ni samo največji sodobni slovenski arhitekt, ampak umetniški oblikovalec svetovnega slovesa. V Pragi in na Dunaju slovi njegovo ime ravnotako kukor v Ljubljani m celi Jugo-sluviji. Predavanje pojasnjujejo lope skiopiič-ne sliko. Mariborčani nuj s polnoštevilnim po-setom dokažejo, tla vedo ceniti veličino Plečnikove umetnosti.
□	Iz mariborskega teatra. Prihodnja nre-mijera v mariborskem gledališču se bo vršila v kratkem. Vpri/.orila se bo zelo zanimiva in nn-peta drama slavnega poljskega dramatika Przv-byszcwskegtt >Sneg«, ki jo pred loti v Ljubljani dosegla kar največji uspeh. Režija g. J. Koviča. —1 V drugi polovici februarja gostuje svetovnoznani ruski groteskni teater »Sinja ptica« poti vodstvom ravnatelju gospoda Južnega v mariborskem gledališču. Ta teater je povsod, k jer je gostoval, žel velikanske uspehe.
□	Klub slov. kat. nkad. starešinstva ima drevi ob osmih svoj redni sestanek v dvorani Prosvetne zveze.
□	Še: res ciamat.., Neko penetracijo čutimo v Mariboru; očituje sc ob raznih prilikah, posebno ob raznih piiredilvah. In take penetra-cije od onstran gotovo ne potrebujemo. Ni pač potrebno, da bi moral biti človek šovinist, da bi se povzpel do gornje trditve. Neki tukajšnji klub, ki bi mu tega spričo sestave članstva pač ne prisojali, je k neki svoji prireditvi, ki se bo vršila v bližnjem času, povabil celo godbo — iz Gradca. Da se ta načrt ter vsi slični poizkusi enkrat za vselej preprečijo, zato je v teku akcija, ki so jo pokrenila tukajšnja narodnoobrambna društva. Muzike in sličnega nam pač ni treba iz — Gradca.
□	Od doma... Klepar Franc Podobnik je prijavil na policiji, da jc njegov 14letni sin že pred tremi dnevi odšel od doma v Smetanovi 52 ter se odslej ni več vrnil. Za dečkom se vrše poizvedovanja.
□ Zobni atelje M. Schuttn je zaprt clo dne 15. februarja 1930.
jemnine le še 3083 Din. občina zuenkrat no bo tožila. — Krujevn. šolski odbor je odpovedal drž. trgovski šoli prostore v mestni osnovni šoli s I. avgustom 1930. Občinski svet je mnenja, da spada ta stvar le v kompetenco občinskega sveta in je naročil svojemu šolskemu odboru, da stvar prouči. — Pravtnko se odkaže pristojnemu odseku vprašanje nuturalncga stanovanja za ravnatelju meščanske šole. — Večje število oseb je bilo kaznovanih rudi ne-dostulkov pri plačevunju cestnih naklad. — V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 17 oseb, 5 prošenj pa jc bilo odklonjenih.
Finančni odsek. Predstojništvo mestne oo-licije bi ratlo dobilo ingerenco na sestavo načrtov za novi trakt pri mestnem mugistratu. Občinski svet je to željo odklonil. Za sedaj sploh ui misliti, tla bi dobila policija kje lokale, ker jih ni. — Dr. Mojzes Klein je ponudil mestni občini posojilo. O predlogu se bo sklepalo, če bo ponudnik predložil tudi pogoje. — Mestno gozdarstvo in gospodarstvo se bo organiziralo tako. tla bo lahko vodil oboje le en strokovnjak. — Prošnja zavoda šolskih sester v Celju za podpore se priporoči g županu, da ji ugodi iz svojega fonda. — Gasilno društvo v Celju je jirosilo za kurivo. Sklene se, da /a letos ni mogoče nič več prispevati — Mestna knjižnica dobi brezplačno prostore v novi hiši »pri kroni«. — V novo kolonijo stanovanjskih hiš na Lanovžu bo mestna občina na svoje stroške speljala glavni vod, odcepe pa bodo morali plačati hišni posestniki sami. — Mestna občina ima za 7.700 Din 20% kronskih bonov. Sklene se jih prodati najboljšemu ponudniku. — Že več let se vleče vprašanje lastništva ccst okoli nove okoliške šole. Sklene se pravnemu odseku naročiti, da lo stvar uredi Pri tej priliki stavi g. prof. Cestnik predlog, naj bi se v !>otloči proračun vstavil večji znesek za nepredvidene izdatke, kar je bilo sprejeto. Nadalje borno še jioročali.
Mïiltiï
mi
Celle
Iz seje mestnegn občinskega svetu.
Seja 31. januarja se je pečala s tekočimi zadevami.
Poročilo županu. G. župan je po uvodnih formalnostih jioročal o polclonitveni deputnciji Dravske banovine. Nato je. poročal o uspehih intervencij v raznih ministrstvih. Predvsem je šlo /a rešitev vprašanju regulacije Savinje in pritokov. Vsa ministrstva so obljubila, da se bo stva.r izvršila, zlasti še. ko je 10 milijonov dinarjev v to svrho oskrbelo že inesto samo in manjka le še 5 milijonov Vsa ministrstva so obljubila potrebne kredite. V prometnem ministrstvu so zlasti pozdravili poslednji jirojekt regulacije, po katerem botlcta odpadla oba žc.
lezniška nioltn ob kolenu Savinje pri Celju, ki sta itak že precej slaba. — Delegacija se je dalje informirala glede izplačila druge transe
i-gucija se je
mestu dolžne kaldrininc, ki znaša okoli 1,200.000 dinarjev. Ker tozadevnega spisa ni v Belgradu, je dobila le zagotovilo, da se. bo kaldrmina nakazala, ko dospe spis, ako je seveda bila prošnja prnvočusno vložena, kar pa sc jc zgodilo. — Županovemu poročilu je sledila tajna seja.
Pravni odsek. Referent g dr Knlnn. Svoj
čas je občina nameravala tožiti državno upravo radi neplačane najemnine za prostore, ki jih v mestni osnovni šoli zavzema državna trgovska šola. Ker pi jc med tem bilo 25.ПО0 dinarjev žc vjilačaiiih in je sedaj zaostale na-
& Prihodnji prosvetni večer se vrši v ponedeljek dne 10. februarja v običajni dvorani. Posvečen bo bratom v zasedenem ozemlju. Predaval bo glavni tajnik »Slovenske straže« g. David Doktoric iz Ljubljane.
Nedeljska predstava Krekovccv v Narodnem domu je bila že vsa v znamenju pusta. Vesela vsebina burke »Moč uniforme« je privabila izredno šlevilo občinstva, zlasti /. dežele. »Moč uniforme« bodo ponavljali prihodnjo nedeljo.
.& Gostovanje mariborskega gledališča. Jutri v sredo gostuje v celjskem gledališču zopet mariborsko gledališče Uprizorilo bo francosko komedijo »Lepa pustolovščina« po Pregarčevi režiji, ki io je obnovil g. Vlado Skrblnšek.
& Važen glasbeni dogodek bo gostovanje ljubljanske Glasbene Matice, ki koucertira s svojim francoskim programom v nedeljo dne 9. februarja I. 1. popoldne v Celjskem domu Vstopnice prodaja knjigarna Goričar & Leskovšek.
■& Podružnico Kmetijske družbo so ustanovili prošlo nedeljo v âmnrlnem v Kožni dolini pri Celju. Pristopilo je takoj lepo število kmetovalcev.
J2r Pretep mod delavci. Službujočemu stražniku je prišel v petek 31. t. m. dopoldne neki delavec javit, da se na novi stavbi, ki jo pri VVe-slenu gradi inž Dedek, dva delavca pretepata in da je že eden ranjen. Res je stražnik našel na stavbi 19 letna delavca Toneta in Franceta. Tone slika dogodek tako, da je prišel France malo preje k njemu v pritličje, mu izmaknil iz rok lopato in stekel na vrh stavbe. Toneta je to razjezilo, mahni' jo je za Francetom in mu iztrgal lopato. Pri tem pa ga je France tako nemilo sunil ob tla, da jo do bil Tone na laktu lažjo rano V nadaljnjem je France izvlekel žepni nož in bolel z njim napasti Toneta, ki pa se je urno branil z lopato tako. di je bulnil večkrat tudi ob Franceta ter ga rani) na glavi. France seveda slika stvar v svoj prid Kriva sta pa najbrž oba, ker noče nobeden predložiti zdraviliškega spričevala.
& Vendar enkrat eden >padel noter«. Brv čez Savin;'o v mestni park služI kaj rada nekaterim kolesarjem za trening, čeprav je prepovedano uro ko nje voziti. Prošli petek je oko postavi- vennar enkrat enega zasačilo. Bil je nesrečnež mizarski pomočnik Francel). Zapisali so ga in kazen bo plačal. Prav je tako.
0 Krasne store, pregrinjala, zavese, damsko perilo, elegantno, proti naročilu i;,» po meri izde iujc M. Srihar, Celje, Aleksandrov» nlira 2 (poleg Zomparuttl). Pri naročilu perila, zaves itd pred-črtanje zastonj.
Moder gospodar si nabavi
TBfiVERZE
že sedaj, da ne bo imel spomladi skrbi in nepotrebnih stroškov, - Traverze v v«rh doDinah in profilih in TRBOVELJSKI CEMENT v papirnatih vrečah ima najceneje v zalogi
STUPICA FRANC
železnina - LJUBLJANA - Gosposvetska cesta f-
Prva sodbo vatikanskega sodišču. Tc dni jc vatikunsko sodišče izreklo prvo sodbo in sicor je bil obsojen neki vlomilce |)o imenu Pnolis (nu sliki ined dvema vatikanskima orožnikoma).
Kako so bizone rešili propada
Nove črede bizonov v Kanadi
Londonski list finies prinaša naslednji zanimiv članek izpod peresa svojega dopisnika v Kanadi.
Verjetno je, da se nobena druga vrsta živali, ki je bila na tem, da popolnoma izumre, ni obnovila tako hitro, kakor bizoni v Kanadi. Za to pa gre hvala le kanadski vladi. Pred nekaj leti je bilo ostalo samo nekaj komadov te živali, danes pa žive v severozapadnem ozemlju Kanade črede, ki štejejo na tisoče bizonov.
Ker so razmere, v katerih žive zdaj te živali, zelo ugodne, je pričakovati, tla bo njihovo število rastlo zelo hitro. Do sedaj kanadska vlada o tej zadevi še ni izrekla zadnje besede. Morda bo dala živali v zakup, ali pa bo dovolila ameriškim milijonarjem zelo drag lov, da bodo torej smeli streljati bizone in konzervirati njihovo meso. Če bo ta sport zopet obnovljen, bo gotovo pridobil tudi lovce iz starega sveta. Ra-
Indijhku boginja ukradena. Iz berlinskega muzeja je na skrivnosten način ukraden kip indijske boginje Parvuti.
zen tega novega športa, ki ga nudi bizon, pa bo bizon tudi velike koristi za industrijo kož v Kanadi.
Ko je kanadska zvezna vlada na predlog tedanjega notranjega ministra Franka Olivera sklenila, da kupi čredo bizonov, ki jih je vzgojil don Machael v Montani v Zedinjenih državah, je malokdo mislil, da se bo ta čreda tako hitro razpîodila. V Wainwrightu v južni Aberti so našli prikladno mesto in ga ogradili z žično ograjo, visoko sedem čevljev. Ves prostor je meril 160 kvadratnih milj. Nastavili so čuvaje, ki so morali vedno paziti na živali. Bizoni, ki so jih pripeljal tja z vlakom, so se v novem bivališču počutili zelo dobro. Za vsako glavo je plačala kanadska vlada 250 dolarjev. V začetku jih je bilo okrog 700, ker so pa dobro pazili na nje in jih skrbno negovali, so se hitro razmnožili.
Bojazen, da se bizoni v omenjenem prostoru nc bodo množili, je bila neutemeljena. Ogromno ozemlje, ki so ga jim stavili na razpolago, jim je omogočilo, da žive prav tako, kakor v svoji domovini, odkoder so jih prepeljali. Leta 1916 so ugotovili, da je število bizonov narastlo od 700 na 2000. Vsako leto se je njihovo število povečalo. Leta 1923 jih je bilo žc 10.000. Ker so strokovnjaki izjavili, da bi ta omejeni prostor nc mogel vzdrževati več kakor 20.000 glav, se jc kanadska vlada odločila,
da njihovo število zmanjša. Poklali so 2000 starejših bizonov. Iz njihovih kož so napravili razne oblačilne predmete.
Industrija predelovanja bizdnovih kož se je razvila v Edmondu, glavnem mestu pokrajine Alberti. Bizonove kože se dobro prodajajo tudi v Londonu in Parizu. V začetku oblačila iz bizonovih kož niso bila priljubljena, ker so se nekaterim zdela pretežka. To pa so popravili s tem, da so izboljšali način strojenja kož. Prvi državljan Kanade princ waleški, nosi obleko iz bizonove kože; ravno tako tudi guverner lord Willjngton.
Čeprav je bilo potrebno pobiti 2000 bizonov, vendar javnost ni bila zadovoljna z mislijo, da bi se jih vsako leto pobilo toliko. Javnost je pač smatrala, da dela vlada brez smisla, ko trosi toliko denarja za vzdrževanje bizonov, samo da jih potem v gotovem številu pobije. Nekateri kritiki so celo trdili, da je zločin pobijati vsako leto toliko živali, ko pa je vendar v severni Aberti in v severozapadnih predelih Kanade še toliko nekoristne zemlje, kjer bi se te živali sijajno počutile. Ti protesti niso bili zastonj. Nekdo se je domislil, naj se bizoni, kar jih je preveč v parku Waingwrighta, odpremijo proti severu in naj se tam pomešajo z divjimi bizoni. Novejša raziskovanja so pokazala, da ti divji bizoni žive na ozemlju med rekami Slave, Peace in jezerom Great Slave.
Poznejši raziskovalci trdijo, cla obstojata dve posebni vrsti bizonov: ena se pase na ozemlju severno od reke Peace, druga pa živi med rekama Buffalo in Little Buffalo in na jugu jezera Greath Slave. 60. vzporednik približno loči ti dve vrsti bizonov.
Po izjavi Johna Leduca, ki jc preživel tri leta na ozemlju med rekama Peace in Beaver 11 i Is in ki je prvi belokožee, ki je prodrl v ozemlje ob reki 1 lay, se je zvezna vlada začela bolj zanimati za divje bizone. Toda svetovna vojna je pokvarila njene načrte. l'o svetovni vojni je vlada poslala mnogo raziskovalnih ekspedi-cij, da ugotove resnično stanje. Končno se jc vlada odločila, tla vse ozemlje, na katerem se nahaja bizon in ki zavzema 10.500 kvadratnih mlij, proglasi za kanadski narodni park.
Zdaj prevladuje mišljenje, da ta vrsta bizona izhaja od bizonov z ravnine in. ne od kake posebne vrste. Vlada se jc ali iz lastnega nagiba ali pa radi nezadovoljstva javnosti odločila, da bizone, kar jih je preveč, pošlje na sever, tla se tam pomešajo z divjimi bizoni. Prva taka eks-pcdicija je krenila na pot leta 1(>25 ped nadzorstvom polkovnika J. P. Cormvalla iu šefa društva Northern Trading. Odpravili so jih tedaj 2000. Do sedaj so iz narodnega parka odpeljali na sever ^000 bizonov, tflko, da jih je v parku še 10.000.
Jetniški ravnatelj —
apostol
Bulletin Catholique' v Pekingu poroča: Mlad pogan, ki je bil pred letom dni ravnatelj jetnišnice v čočovu, je bil pri izvrševanju svojega poklica globoko ganjen, ko je videl telesno in duševno bedo svojih jetnikov. Po knjigah je iskal misli, da bi lajšal njihovo trpljenje in jih odvrnil od sovraštva do Bo^a. 1'ri tem je nekega večera odkril katoliško knjigo: Razlaga pravega nauka. Knjiga je postala zanj razodetje. Stopil je v zvezo z misijonarji in je še l>ogan razlagal jetnikom katekizem. .10 jetnikov se je učilo krščanskega nauka s pomočjo poklicanih misijonarjev. La-zarist Ceny je v delavnici med izdelovanjem čevljev razlagal verske resuiee. Od nedelje do nedelje se je množilo število poslušalcev. Po desetih mesecih jih je 60 na lastno prošnjo prejelo sv. krst. O božiču 1929 so bili pri prvem sv. obhajilu. Koliko lahko lajiški apostol stori za svojega bližnjega!
General Kutjepov, voditelj \°bjaškili zvez ruskih emigrantov, je iz Pariza brez sledu izginil. Njegovi prijatelji sodijo, du je i>ostal žrtev sovjetske Čeke.
Pomiloščenje raziskovalca Cooka
Doktor Cook, ki je bil te dni pomiloščen, je okusil'vso minljivost tega sveta. Njegova družina izhaja iz Nemčije in njegov oče se je prvotno pjsal Koch, toda pozneje je ta priimek spremenil v Cook. Cook je zdravnik in je kot tak sodeloval pri Pcary-jevi ekspedi-ciji na južni tečaj s parnikom Belgica« leta 1897.—98., pri kateri se je spoznal in spoprijateljil z Amundsenom, ki ga ni zapustil niti tedaj, ko jc Cook padel v nemilost. Amund-sen mu jc dal najboljše spričevalo in izjavil, da je on pravzaprav rešil to ekspedicijo. Leta 1908. je sam pod vzel polarno ekspedicijo, pri kateri je, kakor trdi, dosegel severni tečaj. Po svojem povratku je bil nekaj časa predmet občega spoštovanja, toda kmalu je padel
Tolstoj sc obrne na peti in salutira, knez pa se globoko prikloni. Na pragu je stal car Peter Veliki in z mrkim obrazom jc vprašal, kaj pomeni ta hrup pred njegovimi vrati. Knez pove, kaj sc je dogodilo. Car ga posluša in sc nato obrne k vojaku, rekoč: »Slišiš, ta vitez te je ovirat pri izvršitvi mojih zapovedi. Tu imaš mojo palico. Vojak prime za palico in pogleda začudeno carja. .'Udari! Maščuj sel« mu pravi la. Knez prebledi in zamrmra: "Tc je nemogoče, Veličanstvo, ta človek jc vendar navaden vojak! Peter Veliki se nasmehne in odvrne: Imenujem ga za kapetana.« — — »A )az sem gardni častnik Veličanstvo.« »Tedaj imenujem kapetana za polkovnika carske garde. « — »Dovoljujem si spomniti Vaše Veličanstvo, da sem jaz general.« Zopc! se car nasmehne. Dobro,, pravi, »kaj naj torej storim, ker nc morem dati prelepsti generala ne od navadnega vojaka, niti od kapetana in niti nc od polkovnika carske garde. Imenujem ga za generala. To je lorej v redu. In sedaj, gospod general, vzemite mojo palico in dajte knezu, kar mu gre ... Sedaj tolčete sebi enakega.«
Vojak Tolstoj vzame carjevo palico in udari parkrat kneza po hrbtu. Naslednjega dne jc bil Tolstoj pismeno obveščen o svojem imenovanju za generala in grofa. Eden izmed potomccv tega vojaka jc bil grof Lev Tolstoj, čigar največja želja je bila, rešiti se grofovske časti.
Rešilni čoln,
ki se ne potopi
Pri vseh dosedanjih pomorskih katastrofah sc jc navadno rešil le del potnikov, dočim so vsi ostali potonili v morskih valovih. Tako je na primer pri katastrofi »Titanica« večina potnikov utonilo radi lega, ker niso mogli izkoristiti vseh rešilnih čolnov, namreč onih, ki so bili na tisti strani, kamor sc jc parnik nagnil.
Obračališče za avtomobile na ozkih cestah. V Parizu bodo po vseli ozkih cestah napravili električna obračališča za avtomobile, du bodo olajšali promet.
nanj sum, proglasili so ga za goljufa. Ko je pozneje trdil, da se je popcl na Mount Mac Kin-lcy na Aljaski, mu tega ni nihče verjel, tem manj, ker se je celo njegov vodnik izrazil proti njemu.
Leta 1920. je organiziral v Teksasu pc-trolejsko družbo, čijc akcije so zelo kupovali, toda pozneje se je izkazalo, da so brez vrednosti. Cook in njegovi tovariši so bili obtoženi goljufije. Sodba jc bila zelo stroga: Cook je bil obsojen na 14 let in 4 mesecc ječe in to je bila najtežja obsodba, kar jih je izreklo sodišče v Ohiu za slične prestopke. Bil je zaprt v ječi Leavenworthu, kjer ga je obiskal Amundsen ob priliki svojega poslednjega bivanja v Ameriki. Leta 1928. so pa v resnici našli petrolej na ozemlju, kjer jc Cook osnoval svojo petrolejsko družbo in sedaj so se pojavili glasovi za obnovitev procesa proti njemu. Tudi profesor Houben je nastopil zanj v neki knjigi, ki je izšla v nemškem jeziku. Sam Amundsen je v svoji knjigi o ekspediciji v. >Norge« izjavil, da ne veruje, da bi bil Cook z Belgica sposoben za kaka nečastna dela.
ln tako je nesrečni Cook dočakal, da jc prejel saj nekoliko zndoščenja za svojo žalostno usodo.
Nemški strokovnjaki pa so zgradili nov rešilni čoln, ki ga lahko spuste s pomočjo nekakih drsalk ludi preko trupa ladje, čc jc ta nagnjena. Na ta način se stavijo v slučaju potrebe v akcijo vsi rešilni čolni. Razen tega pa imajo ti čolni v svojih stenah prostore, napolnjene z zrakom, tako da se ne potope niti v slučaju, če so polni vode. Ti čolni morejo sprejeti do 100 oseb. Novi čolni imajo znatno močnejše stroje, ki lahko delujejo tudi pod vodo in morejo v kratkem času spraviti čoln iz bližine opasnih vrtincev, ki nastajajo okrog mesta, kjer se potopi ladja. Večina dosedanjih rešilnih čolnov se potopi baš v teh vrtinčastih valovih.
Oče: »Zakaj nc delaš šolskih nalog?« Sinko: »Sklenil sem, da ne bom nobene več naredil. Kje je tu pravica? Otroci moramo delati, učitelj je pa za to plačan!«
Kako so Tolstoji postali grofi
Neki ruski list prinaša sledečo zgodbico o nekem predniku Tolstoja, ki je prvi dobil grofovski naslov: Pred vrati kabineta Petra Velikega je stal na straži navaden vojak. Mimo njega pride neki arislokrat in hoče nadaljevati pot po hodniku mimo kabineta. Toda vojak ga ustavi in pravi: Zal mi je, toda car mi jc naročil, da ne smem nikogar I pustiti tod mimo.« »Jaz sem knez!« odvrne j bahavo aristokrat. »Jaz sem vojak Tolstoj in ! delam to, kar mi je naročeno!« Brez vsake j nadaljne besede pograbi kne-z bič in udari ; vojaku po licu tako, da mu je krvavel. Vojak j Tolstoj stisne zobe od bolečine in reče odločno: Toda vseeno ne bom nikogar pustil tod mimo, ker mi je ukazal car!«
V tem trenutku sc odpro vrata, vojak
Reševanje posadke parnika Kncpworth«, ki je pri Binrit/.u zadel ob skalo in se razbil na «Iva delu. Velik del posadke so rešili s pomočjo vrvi. ki so jih z raketami izstrelili na
krov ladje
Jovan Dučič v profilu
(Povodom njegovih »Zbranih dele.)
Hercegovec .lovan Dučič je dunes morda najbolj centralna oseba v belgrajskem in »ploh jugoslovanskem književnem svetu. Iz primitivnega Tre-binjca % neuglašeno formo, ali z zadetimi pesniškimi opažanji, se je razvil v najizrazitejšega jugoslovanskega artista s petdeset procentno primesjo francoskih dekadentov v stilu in v obliki. Tudi družabno je visoko vzrastel; od učiteljn se je vzpel do enega najvplivnejših naših diplomatov. Pred nekaj dnevi jo po daljšem bivanju v prestolnici iznova odšel v Kairo za jugoslovanskega poslanika.
Njegovi pesniški prvenci so iličevsko romantični. Docela sprevrgel pa se je na poti v Francijo (1899—1900). Pri nas so ravno v teh leUh zmagovito prihajali do izraza dekadenteko nastro-jeni Cankar, Župančič, Kelte in še nekateri. Pri Srbih je kraljevala še osladna romantika. Dučič pa se je vrnil v domovino z novotarskimi poizkusi Henri de Regnier-ja in Paula Verlaine-ja in se jim hotel posebej oblikovno približati (»Zalazak sun-ea«, 1901). Odtod tolika razlika med njegovo prvo (Mostar 1901) in drugo (Beograd 1008) pesniško zbirko. Izrazno virluoznost in izzivajočo rafinira-nost Francozov na Balkanu. Vse to se mu je tudi v precejšnji meri posrečilo. Poudariti pa moram, da je tesna aklimalizacija naši rasi neodgovarjo-čega francoskega duha bila v mnogočem na škodo Dučičevi pesniški originalnosti in moči. Prepogosto je zahajal v inaniro in obliko bolj cenil od vsebine. Nekako odtrgal se je od domačih tal in Jovan Skerlič v do danes najreprezentativnejši slsto-riji nove srpske književnosti« čisto upravičeno za-merja njegovi poeziji, da daje vtis »nečesa hladno vsiljenega«.
Svojevrstno privlačnost imajo Dučičeve ljubezenske pesmi, dasi niso heinejeveko sentimentalne in strogo subjektivne. Mnogo izumelničenosti jo v njih, filozofskih zaključkov, idejnih drobcev. Pero Slijepčevič je v daljši študiji o Dučićevi ljubezenski liriki napisal zame zelo drzno trditev, da »na srpskom jeziku nema sjajnijih iu lepših pe-sania o ženi«. S posebnim uspehom je D. gojil sonet.
Pesem ni edino polje Dučičevega umeiniškega Izražanja. Zanimiv in impresiven je v svojih potopisnih pismih (z Alp, z Jonskega morja itd.), ki pomenjajo kulminacijo njegovega stila. Pravtako izbrušeni so tudi prikazi posameznih srbohrvaških književnikov (Stankovič, Isidora Sekulič, Ilič, Ko-žič in šo nekaleri).
Mnrsikod gleda iz Dučičeve poezije nekaka poza in zdi se mi, da jo Velibor Cligorič v svojem eseju o njem ( Savremeni pregledi, št. 2) opravičeno zapisal: Njegove pesme su gradanske, sa
Glasbene revije
»Cerkveni Glasbenik« je začet objavljati enauslveno studijo dr. A Dol'inarja jCerkveni toni v večglasju«. Zgleda, da bo to razprava večjega formata. Ker je la problem v glasboznansivu malone še lienačel, zato vpije [>o razbistritvi in ieslitali je treba Glasbeniku, da je pomogel k izdaji razprave, ki je splcšnoznanslvenega in ne le lokalnega pomena. J. Klemenčič se oglasa k vprašanju o nadzornikih orgànistov. Nova uredba naj bi navezala slike ined orgauisli in Cecilijinim društvom in vsestransko pospeševala napredek cerkvene glasbe. Misel je dobra. Župnik J. Rili Kavčič dajo obilo praktičnih nasvetov k uvedbi cerkvenega ljudskega petja, nastopa pa za vpčglasno petje. L. 11 a f n e r izpodbuja k večji pdzornosti za orgle in zbore. A. Grbbming nadaljuje svojo pevsko fiziologijo in fonetiko, Milena Ur-šičeva poroča o Pohodu kraljev« v ProvencI, I, M e r c i n a razpravlja o zvočnem izenačenju melodijskib tonov v zvonilib. Glasbena priloga prinaša tri dr. Kimovčeve anlifone: za Svečnieo, za »v. Jožefa in za praznik Mar. Oznanenja, vse tri za zbor in orgle, (llasbenik ima zelo pestro in aktualno vsebino.	y
Nova muzika, I. II., št. 0., objavlja informativen članek SI. Os ter ca Minutna opera . kjer O. analizira D. Milbaudove tri kratke opero. Dr. L K a r 1 i n končuje svojo razpravo o vibratu ua go-slih. Glasbena priloga prinaša dr. Dolinarjev zbor »Jaz pa pojdem (tupatam narodno preprost, tupatam harmonično zasoljen, žal, precej tiskovnih pomot), Blaž Ar niča pesem za «las s klavirjem: Moj svet je pust (občulje podpira venomer se ponavljajoča figura v klavirju). Si Premrlo v občuten moški zbor O Gospod', P. Šivica Malo suito za violino in klavir« (2. iu 3. st.) in Os 1er če v mešan /.bor Pamet se prelehko izgubiš (imitacije, kanon, melizmatični poudarki). Mala Nova Muzika prinaša M. Roža n ca »Ga-voto iu museto« za klavir in violino, B. Š ček o ve klavirsko občutje »Božič« in J. A n d r e i s a »Ples lulke« za klavir.
Po Novem lelu je izšla ludi štiriročna klavirska plesna skladba M. Roža 11 ca z naslovom »Halo Radio Ljubljana« v založbi »Edition Radio Ljubljana«.	V.
'—■»■VI дју-д^^дивидим^к^дддодддцшмиимиа^д—ИИИ
Pišejo nam
IZ ZAGORJA OB SAVI.
Predvsem uioruin ugotovili, da nočem bru-rriti litijski cestni odbor in načelnika g Le-bingeria. Že leto dni pa opazujem, da je tenor zagorskega dopisniku »Julra« vedno in navadno le neumestna ter krivičuu kritika delovanju cestnega odbora oziroma stanja naših cest. nikdar pu še nisem čital v »Jutru« kake pozitivne ugotovitve, da je cestni odbor kaj dobrega napravil v Zogorju. Zato pur besedi:
Ko je načelstvo cestnega odbora pred 2 leti prešlo v roke litijskega župana g. Lebingerja. so bile posebno zagorske ceste docela izrabljene, posipalo se je mulo in z najslabšim gramoznim peskom, ki so je v par tednih spremenil v blato. Posledica tega: kotanja pri kotanji, jarki kar preko ceste, z eno besedo stanje cest je, bilo obupno. Prva odredba novega imčeluika je bila ta, da je pričelo temeljito posipanje nove ceste proti postaji s tolče-nitn kamnom iz kamnoloma Stope, tako da so ceste zn silo dobile nekaj temelja. Vporabljati se je pričel boljši gramoz (dobrega pa v bližini Zagorja sploh ni). L. 192'). se je parkrat vporabljal tUtli rudniški valjar, ki pa je menda prelahek. Cesta •c jc lansko leto najmanj trikrat ]>osuln proti postaji, toda ves,napor ni veliko izdal, vozni promet, ki gravitira na zagorsko postajo je ogromen /. zaledja, ki obsegu Trojane, Kimdrše, de! Moravske doline, Kolovrat, Aržiše, Kotre-dož. Tozadevno se ne dn niti zdaleka primerjati Trl)ovljnin. ki ninjo re« dobro upravljano cesto radi majhnega tovornega prometa. Kamenje in gramoz, s katerim se je cesta posula, se je po pur tednih spremenil /opet v blato. Sedaj pa to deževno vreme in odineka in je jas-
preziroui za niže društvoue staleže i sa podvla-čenjem loga prezira, namenjene buiiujskoj elili...
Dučič je s svojim novotarstvom takoj vzbudil doma pozornost in imel kmalu celo vrsto posnemo-vavcev. Njegov klesani «log je vlekel, dasi ni bilo vedno duše v njetn. Ob tej priliki naj omenim, da jo Dučič med vsebi srbskimi pesniki najlažji za prevajanje.
Še par misli o njegovih nedavno izišlib Zbranih delih« v petih knjigah! To je do danes naj-elegantnejSa izdaja pri nas. kakršne niso bili deležni niti mrtvi klasiki. Obseg je naslednji: Iri pesniško knjige (»Pesme sunca , Pesme' ljubavi i smrti«, »Carski soneti.), dve knjigi proze (»Plave legendo«, »Gradovi i himere<-) s potopisi in pismi. Knjige je uredil pesnik sam iu v • Napomeni zatrjuje, da je lo edina končnoveljavna redakcija njegovih del. Dučičeva iSabrana dela so izšla v izdaji »Narodne prosvete«, ki si je s lom napravila dobro reklamo, in v visoki nakladi (10.000!). Žarko Miličevič zamerja Dučlću, ker je nekatere pesmi za to zadnjo redakcijo izdatno popravil in spremenil, in trdi, da jim to ni v vseh slučajih v korist.
To pa še ni ves Dučič. Izšle bodo se tri knjige, ki nam bodo časovno bližje in zalo prijetnejše. Sesla knjiga bo naslovljena Blago čara Radovnna in bo obsegala spet misli o ženi, sreči ш ljubezni, o prijateljstvu, pesniškem ustvarjanju i. t. d. Kot sedma knjiga izidejo >Moji saputinck (eseji, ki jih je že objavil po raznih revijah, a nekaj bo novih [o Čipiku, Nazoru, Vojnoviču i. t.d.j). Zadnja, osma knjiga »Pored puta bo bolj ideološko - politično pomembna. Med drugim prinese tudi studijo o Ivanu Meštroviću.
To bo celoten Jovan Dučič. Njegova popularnost bo s' to izdajo zelo narasla. Posebno šo zato, ker je bilo prve izdaje njegovih pestni radi redkosti že težko dobili. Francoski duh je toliko zajel srbsko raso in posebej njegove besedne umetnike, da se nam Dučičeva franooskost zdi danes majhna in skoro čisto naša v primeri z nekaterimi najmlajšimi ekstravaganli. Tudi 11a Jovanu Dučiču se bo pokazala stara resnica, da šelo kasnejše generacije spoznajo veličino pravih umetnikov, dočim jih sodobniki radi premajhnega zoruega kola ne razumejo docela, ali pa jih celd kljubovavno zavračajo. • Kakor mi Slovenci kopljemo iz pozabe Ivana Cankarja in ga hočemo dali vsem, doma in v tujini, lako tudi Srbi z izdajanjem izbranih in zbranih del posameznih književnikov popularizirajo njihovo umetnost in s tem nrosvečulejo svoj narod. Eden med srbskimi pesniškimi viški pa je ravno Jovan Dučič.	Tone Potokar.
Beograd, 30. jan. 1930.
Ljubti. drama: Pogumni Tonček
Pravljica v petili dejanjih. J. Špicar.
V nedeljo 2. februarja se je |>o enajstih letih ponovila špicarjevu mladinska igra Pogumni Tonček«. Ko je bila no\:i, se je igrala kot redua predstavil, saj je bilo to še v tistem narodnem cvetju tik po prevratu in v času obnovljenega gledališča — danes jo imamo kot mladinsko igro. Stvar je bol j šolarska, šolar'.ki oder nekajkrat pokuka i/. osel», četudi jih igrujo odrasli in celo gledališki strokovnjaki, in pa še eno: Jukpb špicar ni prav nič pesnik«, posebno taui, kjer dqlu verze. Zgotlba sama pa, zekj enostavna iu še precej domača, otrokom ugaja in spada med boljše stvari v naši inladinsko-dra-matični revščini. Kaže spretnega gledališkega amaterja, kur Špicar je. Tončku je igrala gdč. Vida Juvanova v veliko veselje in zuclovoljnost vsega mladega občinstvu; prav prikupen in lep berač je bil g. Jerman. Omeniti bi še bilo starešino g. Pluta in učenjaka g. Sancinu. Siccr stvar nc daje prilike za močnejši izraz. Igro je izrežirul g. O. Šest, in ji dal precej bleska in tudi nekoliko humorja — posebno v zadnjem dejanju. Konci ij;re so slani, brez poudarkov, vsi nekam utonejo, zato bi pričakovali, da jih
režija po svoje dvigne.	F. K.
*
Opera. V soboto dne 1. t. 111. je bila v ljubljanski operi premiera šafranek-Kavičeve glasbo-drame ••Hasanaginica . Trodejanka ima narodno snov in zelo narodno pobarvano glasbo in je imela uspeh. Glavne vloge so peli ga. ThieiTyjeva, gg. Kržaj, Grba, Vičar in gdč. Španova. Navzoči komponist, dirigent g. Polič, ki je opero vestno nastu-diral iu glavna junakinja ga Thierryjeva so prejel i šopke in si zaslužili buren aplavz. Več o glasbeni strani opere po prvi reprizi.
Mariborsko gledališče
Torek, 4. februarja ob 20: »Netopir«. Ab. A. Sreda, 5. februarja ob 17: »Semenj v Seviljk.
Prireditev Slov. ženskega društvu. Četrtek, 6. februarja ob 20: »Netopir«. Ab. C.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 5. februarja ob 20: »Lepa pustolovščina«.
Gostovanje Mariborčanov.
■■■шатшимитаимтаиштшцшшвдтм»
no, da mora biti blato na cesti. Jutrov donis-nik menda ni še nikjer drugje bil v tem blatnem času, da bi ugotovil, da so vse ceste po svetu, ki niso tlakovane iti asfaltiraue, blatne. Eno pu moram reči, kotanj ni več nu cesti in blatu do ;>gležnjev« kot svoje dni. tudi ni. — Jutrov dopisnik pa je popolnoma pozabil zapisati, da se je res temeljito popravila in razširila cesta od Križnika preko Bovškega na Trbovlje, kar je stalo cestni odbor baje preko 60.000 Din. Zgrajenih je bilo nad 100 m škarpe ob župnikovem in Medvedovem travnikom. Tod se je uredila kanalizacija itd. Odvod vode iz obcestnih jarkov sc je po Zagorju temeljito uredil. Izgotovljen je nov 12 Oi dolg železo-betonski most v »Zelencu«, odstranjen je neroden ovinek na toni mestu, cestn so je na mnogih krajih razširila, postavljene so nove hrastove ograje, nad 300 111. Vsega tega »Jutrov« dopisnik, ki drugače vsako šc tako nepomembno zadevico .spravi v časopis, ne vidi iz edinega razloga, ker mu sedanji cestni načelnik ni po volji in mu menda tudi ne bo. — Seveda je bilo v prejšnjih letih, ko so ravno odborniki iz Zagorja imeli precej odločilne besede pri cesl-neni odboru, mnogo zamujenega in vse premalo storjenega. Vse na enkrat se pu ne more popraviti in spraviti v normalno stanje. — Zato
Ne mnCltr svollit otroh 1 rioitm onem
Mesto ribjega olja dajajte Vašim otrokom
ki ima zelo prijeten okus in vonj in ga otroci jemlje z največjo slastjo kot kitko slaščico. Dobiva se v vseh lekarnah.
bi priporočil »Jutrovemu« dopisniku, da mesto neopravičenih izpadov 1111 cestni odbor, ki je gotovo za zagorske ceste vse storil, v kolikor dopuščajo finance, raje svetuje, nu kak način naj se res trajno in dobro popravijo zagorske ceste, da izgine blato iz njih.
Svetujem: cestni odbor nuj si nubuvi dro-bilee v Stope kjer jc najboljši kamen, uubavi ,lal sl tovorni avto, s katerim potem jiosiplje ceste lahko do Trojan, kar bi prišlo gotovo cenejše, kakor / vozniki, poleg tega bi se posipanje vršilo sistemutično in ne samo tukr.it, ko vozniki drugje niso zaposleni. Cesta bi se mora a tudi redno valjati. — Mislim, du bi cestni odbor za to lahko najel posojilo, ker i/, rednih dohodkov teh investicij ne bi zmogel. I.o na tak način bi prišle zagorske ceste v red. Nu noben način pa ne z neupravičenimi kritikami.
IZ BREŽIC OB SAVI.
Otehna vest. Za sodnika okrajnega sodišča v Šoštanju je bil imenovan g. Juro Lesjak, ki je bil skoraj 2 leti dodeljen tukajšnjemu sodišču. Kot vesten in napram strankam ustrežljiv uradnik bo ostal vsem, ki so imeli ž njim v uradu opravka, v najlepšem spominu.
Nova kapela. V tukajšnji samostanski cerkvi so povečali dosedanjo zakristijo in jo preuredili v lično kapelo, kjer je prostora za 200 ljudi. Za glavnim oltarjem pa so postavili novo zakristijo, poleg pa sobo za spovedovanje naglušnih vernikov. Kapela jo bila posvečena v nedeljo na Svečnieo sv. Tereziki Deteta Jezusa, kateri na čast se opravlja devetdnevniea. Posebnost te kapele, v kateri se bode ob nedeljah maševalo, je, da bo v zimskem času zakurjena. Kapela bo trajna priča požrtvovalnosti misijonarja č. p. Odila.
Iz Radovljice.
V 21. številki »Jutra« se je Aboneut« pod naslovom Radovljica obregnil ob program Prosvetne akademijo v Radovljici dne 19. jan. I. 1., ki ga je oddajala ljubljanska radio postaja. V glav-
V nedeljo je Zimsko sporlni center izvedel v Bohinju patrolni tek na progi dolgi okoli 30 km. Ta patrolni tek bi se imel vršiti v okviru mednarodnih tekem, ki so bilo radi slabih vremenskih razmer odpovedane. Ta vojaška tekma, katere so se udeležili gojeuci vojaških zimskih tečajev, je imela pokazati uspehe, ki so bili doseženi v naši armadi tudi v tej panogi. In reči moramo, da je prireditev uspela sijajno kljub temu, da se je tek vršil po svežem južnem snegu. Sama prireditev je bila prvotno določena na drug višje leželi teren, izvedla se je pa ravno radi sveže zapadlega snega v okolici Bohinjskega jezera.
Proga je tekma od Zlatoroga. kjer je bil start in cilj do Sv. Janeza, preko Fužin, Srednje vasi, češnjice, Rudnice na Brod, od tu na Žlan, nato iznad nove skakalnice nazaj k Sv. Janezu in na cilj k Zlalorogu. Tekmi so prisostvovali poleg komandanta divizije generala Tripkoviča še vneli pristaši zimskega športa generalštabni polkovnik Rupnik, komandant obmejnih čet podpolkovnik Ožegovič in generalštabni major Sokolovič. Od zimsko športne zveze sta prisostvovala gospoda Goreč in dr. Pavlin.
Kar je posebne omembe vredno je, da je bila vsa tehnična izvedba prireditve v rokah vojaštva sajnega. Vodil je tekmo poročnik Majaš Anton.
Slarlale so putrote vseh petih, armij in pa-trpla obmejnih čet. Vsaka palrola jo bila sestavljena iz 1 oficirja in Ireh vojakov.
Zmagala je palrola pele armije iz Niša, kar je vse presenetilo, kajti favorit je bila patrola našo armije. šole druga je bila četrta armija, tretja
Radio
Programi Radio-Ljubljana i
Torek, -S februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 I/, današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert radio orkestra. — 18.30 I. Marte-lanc: Razne vrste reklame. — 19 Dr. Kolarič: Napake slov. pisanja. — 19.30 Dr. Preobražensky : Ruščina. — 20 Od kristalnega zrna do steklene posode It., predava g. Mecilošek. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22 Časovna napoved in poročila.
—	22.15 Koncert radio orkestra.
Sreda, 5. februarja: Opoldanski program odpade. — 17.30 Koncerl Radio orkestra. — 18.30 Pravljice pripoveduje radio tetka. —- 19.00 Podobo iz slovenske literarne zgodovine (prof. Koblar in g. Lipah, član nar. gledališča). — 19.30 Dr. Leben: Francoščina. — 20.00 Večer francoske glasbe, prenos iz Pariza. — 22.00 Časovna napoved tn poročila.
Drugi programi t
Sreda, 5. februarja
Beicpad: 18.00 Reproducirana glasba. 20.00 Večerni "koncert radio kvarteta. 21.1)0 »Tik-lak«, veseloigra. 21.30 Narodne pesmi na gusle. 22.00 Plesna glasba. — Varšava: 17.45 Popoldanski koncert orkestra. 1925 Reproducirana glasba. 20.15 Francoski večer. 28.00 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert iz ogrskih operet. 19.30 Večerni koncerl. 20.30 Francoski večer. 21.50 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 1100 Koncert orkestra. 15.30 Koncert orkestra. 17.15 Francosko pripovedke-le-gonde. 17.45 Glasbena ura za mladino. 19.00 Nevarnosti električnega loka. 19.30 Krilatice. 20.00 Francoski večer. — Miian: 11.25 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncerl. 10.30 Mladinska ura. 17.00 Koncert kvinteta iz Torina. 20.80 »Tra-viala«, opera; nato koncerl radio orkestra. — Prana: 19.05 Kabaret. 20.00 Francoski narodni večer. — I.anqenberq: 10.15 Reproducirana glasba. 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Francoski večer, prenos iz Pariza; nalo plesna glasba. — Rim: 13.00 Koncerl radio kvinteta. 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Prenos dunajske operete: »Modra mazurka . — Berlin: 19.10 Koncert zabavne glasbe. 20.30 Francoski večer: »Cyrano de Bergerac«, roinaiilična komedija.
—	Slullgart: 16.00 Popoldanski koncert orkestra. 19.30 Klavirski koncert. 20.00 Večerni koncerl iz Pariza. 21.45 Radio kabaret. — M. Oslrava: 11.30 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncerl. 10.30 Popoldanski koncerl. 19.05 Zabavna glasba. 20.00 Francoski narodni večor.
Iz društvenega življenja
»Ljubljana« je imela 30. januarja t. 1. svoj redni občni zbor. Po uvodnih besedah predsednika g. šturma, ki ie poudarjal velik razmah društva v pretekli poslovni dobi iu se zahvalil članstvu za vsestransko podporo, so sledila poročila društvenih funkcijonarjev: tajnika, blagajnika, gospodarja lit arhivarja. Poročila so bila soglasno sprejeta. Preteklo poslovno lelo je bilo v vsakem oziru težko za oclbor. kajli promet je bil, lahko rečemo rekorden za društvo. Za revizorje je poro-
nem si je dal opraviti z govorom o Radovljici, češ <la je bil skozi in skozi enostranski in po naročilu podan. Abonenlu pa povem, da sem si ga sam in svobodno začrtal, saj so mi razmere v Radovljici že toliko znane, da vem o njih kaj reči. Svobodo si pa kratiti ne dam. V čem pa euo-slrauost? Povedati moram, da mi je bilo za ta govor odmerjenih le 20 minut časa in sem zato v prvih 10 minutah prav na kralko označil zgodovinske date o Radovljici, ki nikakor ne morejo bili enostranske; ostalih 10 minut pa ml je ostalo za napoved o vsem drugem v Radovljici. V čem je bila tu enostranost? Ali je mar kaj več industrijskih podjetij, kot napovedano? Ali trgovin gosiiln ali denarnih zavodov iu uradov? Obrti sem moral radi kratko odmerjenega mi časa spustiti. Ali Radovljica za enega drugače leži kol za drugega? 0 uradih pa som rekel in še danes ponovim, da ima Radovljica stare pravice do njih in si jih tedaj tudi po vseh pravicah lasli. Če si kateri želi, da bi bili uradi preneseni, je lo gotovo iz kroga »abonenta«, ki jim je Radovljica in njen napredek deveta briga. Sicer pa pustimo ureditev Radovljice tistim, ki za njo kaj žrtvujejo in plačajo ter si teh pravic ne lasliino mi, ki v njej le kruh služimo ali pa vživamo gostoljubnost Ra-dovljičanov. Kritiziral naj sem premestitve uredništvu? In da so se v to svrho pojavile na mero-dajnili mestih nečedne napovedi? Ali ni bilo to res? Mar je že po tem minulo toliko časa, da bi človeški rod ne pomnil? Imenujem naj one, ki so pri tem sodelovali? — Mislim, da abonent iri tako mlad, da bi lega sam ne vedel. Veseli bodimo, da je vse to minulo. K vsem sicer vstavlja »abonent-: »če je prav slišal, ker so se pojavljale motnje«. Mislim pa, da so to molnje lo izgovor, da je mogel bravcem »Julra« zopet z nečem zlobnim postreči, kar bi razdiralo mirno žiljo meščanov, ki se je z dnem boljšalo. Dobro je le. da je radio prenos poslušalo več abonentov in njih gostov, ki so zgoraj omenjeni dopis obsodili in primerjali z resnico. Tudi to sem napisal svobodno.	F. R.
pa patrola obmejne čete. Vse te tri patrole »o vozile skozi cilj v dobri kondiciji. Tako da ima letos naša vojska lepe izglede na zmago v velikih vojaških tekmah, ki se bodo vršile v Romuniji.
Prireditvi je prisostvovalo veliko število občinstva.
•
Ilirija nog. sekcija. Načelstvo opozarja Igralce
I. skupine na objave v članski knjigi. Trening dane« ob 19, podrobnosti v članski knjigi. — Načelnik.
Službene objave LNP-a. Na znanje se vzame črtanje SK. Elana Novomeslo iz rednega članstva JHS-a SK. Elan je črtan po savezu na lastno prošnjo. — Tajnica.
SK. Ilirija (hazenska sekcija). Redui trening v telovadnici se vrši jutri v sredo ob 18.30. Pozivam predvsem sledeče članice, da se sigurno udeleže tega treninga: Ruša, Reni, ValČi, Wohlfart, Do-berlet in žuža. Pri treningu je poravnati Članarino za mesec februar. — Načelnik sekcije.
SK. Ilirija (gimnastične vaje za dame). Glm-nastične vaje za dame se vrše odslej vsako sredo ob 19 in ne več vsak torek. Za te večere se sprejme še nekaj dam. Priglaša se pri treningih v telovadnici srednje tehnične šole na Mirju, vhod ii Gorupove ulice. Druge dneve pa na klubov naslov poštui predal 175.
SK. Ilirija (Inhkoatlctska in smiiška sekcija). Trening v telovadnici srednje lehn. šole se vrši odslej vsak torek in petek. Člani lahko-atletske sekcije danes ob 19. Vsi in točno!
čal g. Zorn, ki je predlagal občnemu zboru, da da odboru absolutorij, blagajniku pa za tako vestno in redno poslovanje pri ogromnem prometu med letom absolutorij s pohvalo, kar je občni zbor tudi storil. —Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Rado Sturm, v odbor pa gg. dr. Logar, ga. Ljudmila inž. Sernečeva, gg. Ložar ml., Vindi-šar, Lončar, Bizilj, Pire, Mavrič, Sirca, Pelrovčič, Wagner, gdč. Minka in gdč. Karolina Gril. — Po volitvah je povzel besedo društveni pevovodia dr. Dolinar, ki je omenjal nastope društva med lelom, zlasti pa koncerte v Češki. Zahvalil se je članstvu za požrtvovalnost, ki jo je izkazalo v teni letu in na kratko orisal program za nastopajočo sezono, ki bo v skladu z ugledom društva in pa njega umetniškim hotenjem. Naloge so težke, cilj svetal, Ireba je samo volje, požrtvovalnosti in vztrajnosti in uspeh 11e izostane.
Sedmi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo jutri v sredo dne 5. februarja 1930 ob pol 9 zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »Naša denarna organizacija«. Predavanje o tem važnem gospodarskem vprašanju je ljubeznivo prevzel direktor Trgovske šole gospod Josip Gogala. Gosp. predavatelj je znan strokovnjak na gospodarskem polju in predavanje, ki si ga je izbral, gotovo zasluži posebno pozornost. Po končanem predava nju poje Završanov kvarlet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubil ter igra priljubljeni Merkurjev orkester. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen.
Občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani se bo vršil dite 20. februarja t. 1. ob 4 popoldne v prostorih slovanskega seminarja na univerzi v Ljubljani.
Na predlog predsednika g. šturma je bil nato' soglasno izvoljen za častnega člana društveni dolgoletni pevovodja dr. Fr. Kimovec v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil v teku svojega delovanja v društvu.
Predsednik je nato zaključil obfi zbor, članstvo pa je zapelo še dr. Dolinarjev »Venček narodnih«.
Komorni koncert Oetcrčevib skladb. V ponc deljek, dne 10 februarja se vrši v Filharmonični dvorani komorni večer, na katerem se bodo izvajali izključno skladbe Slavka Oslerca. Osterc je znan našemu občinstvu po raznih komornih delili in pr enodejanski operi: Iz komične opere, ki se jc v lanski sezoni uprizorila v naši operi. Program je izredno jiestro sestavljen in občinstvo opozarjanje na ta koncert. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni
Kranjskogorska podružnica SPD naznanja vršitev rednega občnega zbora dite 16. februarja ob pol 2 pop. v hotelu »Razor«. Konkretni samostojni predlogi naj se blagovolijo vsaj osem dni prej javiti odboru.
Poizvedovanj
Našla sc je v mestu zlata zapestnica. Dobi sc v trgovini tyrdkc Sutlner, Prešernova ul. 4.
V nedeljo v cerkvi Sv. Jakoba je bil vzet dežnik med šesto sv. mašo iz spovednice, dofična oseba je ua videz znana 1er se naproša, da tra odda v mesnici »Pulrich«, Stari trg.
Patrolni tek naših vojakov
Naša zunanja trgovina
Sedaj so objavljeni tudi podatki o našem «vozu v mesecu decembru lani. Naš uvoz je znašal 139.709 ton za 599.6 milj. Din napram 140.123 ioram za 622.1 milj. Din v mesecu decembru 1928. Tudi v tem mesecu je bila naša zunanja trgovina aktivna in sicer za celih 79.1 milj. Din napram aktivnosti 192.2 milj. v mesecu novembru 1929 Tako je postala naša trgovinska bilanca za celo leto 1929 aktivna.
Skozi celo leto do konca julija 1929 je bila ivaša trgovinska bilanca pasivna; do 1. avgusta ie pasivnost narastla na ca. 1.400 milj. Din. Vsi poznejši meseci pa so prinesli radi velikega izvoza agrarnih proizvodov in tudi zmanjšanja uvoza napram lani aktivno bilanco: v avgustu je znašala aktivnost 380.7 milj., v septembru 64.7 milj., v oktobru 243.2 milj., v novembru 192.2 milj. in v decembru 79.1 mili. Din. Ker je v zadnjih 5 mesecih 1929 aktivnost večja kot pasivnost v prvih 7 mesecih 1929, imamo torej za celo leto 1929 zabeležiti aktivno trgovinsko bilanco za celih 326.9 milj. dinarjev.
V zadnjih letih je izgledala naša zunanja trgovina sledeče (v milj. Din):
uvoz	izvoz	bilanca
1924	8.221.7	9.538.8	+ 1.317.1
1925	8.752.9	8.094.5	— 718.4 i
Za izboljšanje poštnega orometa
Da se poštni, brzojavni in telefonski promet .zboljša in razmahne ter postavi na višino sedanjega časa, je ministrstvo pozvalo vse oblastne poštne uprave, naj bi na posebnih konferencah pretresale vsa vprašapja, ki jih je treba rešiti v prid poštni stroki ter poslale svoje predloge ministrstvu.
Ljubljanska oblastna poštna uprava je že imela minuli mesec tako konferenco, na kateri je s' -nila lepo vrsto predlogov, med njimi tudi naslednje:
I.	Paketna pristojbina naj se uredi; znižajo naj se pristojbine vsa) na manjše daljave.
2 Omogoči naj se plačevanje paketnih pristojbin tudi po naslovniku.
3.	Iz ekspresninc naj se izplačujejo stroški dostave.
4.	Poštnina za dostavo brzojavk in pozivnic naj se zniža z 10 Din na 3 Din za km podnevi, ponoči pa z 20 Din na 5 Din.
5.	Poštne vožnje naj se oddajajo na daljšo dobo, vsaj za tri leta.
6.	Odškodnina za prenašanje pošte naj se zviša z 1 Din na 1.50 Din od km kakor določa pravilnik o prenašanju pošte
7.	Zgradi naj se še en direktni vod Ljubljana — Belgrad. Zagreb ima tri napeljave z Bel-gradom, pa ne more dajati Ljubljani zvez
8.	Ker so povečini poštni prostori nezdravi in neprimerni, naj' bi se postopoma, v začetku vsaj v večjih krajih, zidala državna poslopja, ako že ne za pošto posebej, pa vsaj za vse državne jradc. Zlasti pa naj se čimprej zgradijo: ljubljanska kolodvorska pošta, mariborska kolodvorska pošta, na Jesenicah na Gorenjskem in pa na Bledu glavna pošta.
9.	Instalacijske pristojbine naj se porabijo za instalacije telefonov, šele preostanek koncem proračunskega leta naj se zaračuni kakor telefonski dohodek.
10.	Kategoriziran^ telefonskih naročnikov naj se odpravi in naj se uvede plačevanje naročnine po deianski rabi telefona (po številu klicev).
II.	Izda naj se nov telefonski in brzojavni pravilnik in sicer s sodelovanjem poštnih uprav.
12. Izpopolni naj se število osebja, ki je potrebno za izvrševanje redne in točne službe.
Ker so na izboljšanju poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa zainteresirani trgovinski in industrijski krogi kakor vobče vsi državpani ter država sama, bo ministrstvo gotovo upoštevalo med drugimi tudi stvarne predloge naše oblastne poštne uprave.
Rentni davek in posojilnice. Po zakonu o neposrednih davkih morajo denarni zavodi do 15. februarja plačati rentni davek od obresti hranilnih vlog in vlog v tekočem računu, ki so bile izplačane ali kapitalizirane v drugem polletju 1929. Posojilnice bodo morale sedaj plačati rentni davek od obresti hranilnih vlog, ki so jih v gotovini izplačale v drugem polletju ter od obresti, ki so jih koncem 1. 1929 pripisale h glavnici (kapitalizi-rale). Za napoved teh obresti so predpisani posebni formularji »seznamki obresti in rent«, ki se
1926
1927
1928
1929
7.631.8 7.286.3 7.835.3 7.594,8
7.818.2 6.400.2 6.444.7 7.921.7
-F	186.4 — 886.1
—	1.380.6 + 326.9
Podatkov do 1925 s pozne;šimi ni primerjati, ker smo bili do takrat še v dobi nesLlne va'ute (padec dinarja do 1923 in dvig valute 1924 in pa 1925).
Podatki kažejo, da je naša trgovinska bilanca odvisna od izpada letine pšenice in koruze. Dočim je izvoz drugih važnih (lesa) predmetov izkazoval doslej vedno naraščajočo liniio, je va-riral izvoz pšenice in koruze po letini.
Dočim je leta 1928 znašal izvoz žita in koruze 450.2 milj., je lani narastel na 1 532.9 milj. Izvoz ostalih predmetov je tudi narastel in sicer od 5.994.5 milj. Din na 6.388.8. Tudi v primeri s prejšn'im letom (1927) opažamo naraščanje.
Dočim je bil leta 1928 naš največji izvozni predmet stavbni les, tvorijo sedaj največji izvoz žita s pšenico na prvem mestu.
Zadnja leta smo izvozili (v milj. Din):
1926
1927
1928
1929
pšenica 846.1 195.5 410.1 1.229.8
koruza 1.338.7
337.2 10.5
273.3
st. les 802.6 885.4 1.184.0 1.403.2
dobijo v knjigarnah. Formularjc jc treba izpolniti in predložiti ob plačilu davka. Rok za napoved in plačilo je določc	imenjeno, do 15. t. m., zato naj posoji da pravočasno plačajo.
Nov načrt zakona o rudat..vvu. Belgrad, 3. febr. AA. Ministrstvo za gozdove in rudnike je izgotovilo načrt novega zakona o rudarstvu. Načrt je bil dostavljen vsem strokovnim organizacijam in ostalim interesiranim ustanovam v izjavo.
Delo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Belgrad, 3. febr. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine proučuje vprašane resorne organizacije dela povlaščenih trgovskih agencij. Zavod je poslal svoje predloge o tem vsem gospodarskim ustanovam v izjavo, hkratu pa ie zah'e-val od njih mišljenje in predloge glede trgovskih agencij sploh.
Srbska predvojna posojila. Kakor poročajo inozemski listi, so zastopniki francoskih upnikov predali novo ponudbo jugoslovanski vladi. Ta ponudba se označuje kot najnižja meja francoskih terjatev. Dočim so dosedaj francoski upniki zahtevali zopetno obrestovanje v zlatu s 70%, ie v novi ponudbi začetna anuiteta samo 56% brez razlike za vsa posojila. Nato pa v 25% postopoma doseže 100%. Kar se tiče zaostalih kuponov, Francozi zahtevajo valorizacijo 40%, 20% od tega v gotovini in 20% v pism. obveznicah, ki se amortizirajo v 5 letih. Jugoslovanska vlada še ni odgovorila.
Za znižanje nakladalnih rokov. Belgrad, 3. febr. AA. Zbornica za TOI v Zagrebu ie poslala ministru prometa spomenico, v kateri zahteva, da se naj uvedejo normalni nakladalni in razkladalni roki, predvideni v železniški tarifi. Tekom izvozne in uvozne sezone je namreč glavno ravnatelistvo drž. železnic zaradi ргеп-Ч-ра-nosti odredilo skrčitev nakladalnih in razkladal-nih rokov na vseh podrejenih progah.
Borza
Belgrad. Berlin 1355.75—1358.75, Budimpešta 991.11—994.11, Curih 1094.40—1097 40, Dunaj 798.50—801.50, London 276.01—276.81, Newyork ček 56.61—56.81, Pariz 221.88—223.88, Praga 167.66—168.46, Milan 296.37—298.37.
Narodna banka je intervenirala pri vseh devizah razen Berlina, v katerem je bilo zaključeno privatno blago.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 208 50, Atene 6.72, Berlin 123.86, Bruselj 72.18, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.08, Carigrad 2.45, Dunaj 72.98, London 25.2225, Madrid 68.30, Newyork 51850, Pariz 20.34, Praga 15,34, Sofija 3 745, Trst 27.14, Varšava 58.10, Kopenhagen 138 60, Stockholm 139,10, Oslo 138.50, Helsingfors 13,025.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Naš efektu! trg.
Naše efektno tržišče postaja zanimivejše. Da ne omenjamo (čvrste) tendence v bančnih papirjih, ki obetaio neizpremenjeno dobro obrestovan e, so se učvrstile prav znatno delnice Narodne b-nke, deloma radi približujočega se dospetja kupona, deloma radi novih glasov o zakonski stabilizaciji dinarja. Prav velike važnosti je, da je belgralska borza uvedla kotiranje naših inozemskih državnih papirjev, čemur bo v kratkem sledila ljubljanska borza. Danes je poleg tega zagrebška borza opustila notiranje tel quel za državne papirje, kar se pozna pri tečajih, ki so višji, ker se po novem načinu notiranja obresti od dospetja kupona sem odbijejo, kar je zlasti važno za 7% inv. pos, kateremu bo dospel kupon (3.50 Din) 15. marca. Ta papir pa že itak kaže znake oslabitve, kar je samo v zvezi z uvedbo dolarskih papirjev na naših borzah. Namesto, da bi se tečaj dolarskih papirjev dvignil k višjemu tečaju 7% inv. pos., kakor so nekateri pričakovali, je nasprotno popustil radi velikih ugodnosti, ki jih nudi novi papir, 1% investicijsko posojilo. Tudi vojna škoda ie se'aj po dospetju kupona (25 Din od 1. febr. dalje) sla-bejša: danes je notirala 412—415 (zaključki 414, isto za ultimo meseca) napram 415—416 (brez kupona) v petek. Med industrijskimi papirji je čvrst
tečaj Trboveljske premogokopne družbe.
*
Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljubli. kred. 125 den., Praštediona 925 den, Kred. zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: Vojna škoda ar. 412—415, kasa 412—415 (414), termini: II. 412—4'3 50 (414), III. 41?—414(416), 8% Blair. p. 89.50—91.50(89 50), 7% Blair. p. 79—79.50 (79.50), 7% inv, pos. 80 do 82, agrari 50—52. — Bančni pap.: Union 203 —2C6, Poljo 64—65, Ilrv. 50 den., Kred. 101—105, Jugo 86.50—88, Lj. Kr. 125 den., Medjun. 59 den,, Nar. 8500 den., Prašted, 925—930 den., Srpska 162 do 164 (162), Zem 131—132 (131—132), Ravna gora 75 den., Etno 164 den., Katol. 34 den., Ob- tna 36 den. — Ind, pap.: Guttmann 185—186 (185), Slavonia 200 den., Slaveks 89—90, Danica 110 do
i 120, Drava 305 den., Šečerana 390—395, Osj. ljev. j 180—210, Brod. vag. 123—125, Union 150—160 ] Isis 20 den., Ragusea 415 den., Trbovlje 487.50 do ! 490, Vevče 125 den., Nar. šum. 40 bi., Piv. Sar, 160 den,, Našice 1650 bi., Nar. mlin, 20 den, j Oceania 180 den., Jadr, pl. 520 den.
Belgrad. 7% inv. pos. 82—83 (82.25—82.50), I agrari 51.50—52.50, voj. škoda 412 50—413 (412 75 do 413.50, 413, II. 412.50—413.50 (413.25—413.50, : za 20. febr. 411).
Dunaj. Don. sav. jadr. 94 51, Wiener Bank verein 21.15, Creditanstalt 51, Escompteges 17130, Aussiger Chemische 225,20, Mundus 176, Alp ne 37.30, Trboveljska 60.65, Kranj. ind. 31.60, Rim; Murany 106.95.
Žito
Položaj na našem domačem žitnem tržišču je neizpremcnien v vseh predmetih, le v koruzi traja šc nadalje slaba tendenca, dasi se od sobote cene tudi za ta predmet niso izpremenile. — Za pšenico je povpraševanje precej živahno, tudi za koruzo je kupčija precejšnja, vendar v primeri s koncem preteklega tedna za spoznanje man;ša.— Pšenična moka nadalje čvrsta in ponudba zlasti : nekoliko boljših znamk v ničli je zelo mala.
V I i n t) I jan i so notacije neizpremenjene
Zaključeni so bili 3 vagoni koruze. Tendenca čvrsta.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Pšenica marec 23.31—23.60, zaklj. 23.28—23.30, maj 24,50 do j 24.19, zaklj. 24.19—24.20, okt, 23 46—23 63, zaklj. 23.51—23.52; rž marec 13.36—13.00, zaklj. 13 00 do 13.02, majl4.00—13.75, zaklj. 13.75—13.77, okt. 15.36—15.25, zaklj. 15.24—15 25; koruza maj 14 35 i do 14.55, zaklj. 14.40—14.42, julij 14.05—15.00, zaklj. 14.99—15.00, maj 13.60—13.71, zaklj. 13.70 do 13.71, julij 14.10.
Novi Sad. Notacije so neizpremenjene. Promet: pšenica 10 vagonov, oves 1, koruza 25, moka 9 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Na svobodpi trg je bilo pripeljanih 1320 goved, od teh iz Jugoslavije 160. Na kontumačnem trgu pa je bilo 1358 goved. Cene so bile za vol» najboljše 2.10—2.25, I. 1.60 do 1.85, II. 1.25—1.50, III. 1.10—1 20, za krave I, 1.15—1.30, II. 1—1.10, za bike 1.20—1 50. Za klavno živino 0 50—0.8Ô. Tendenca ie bila mlačna Cene so padle v splošnem za 5—10 grošev.
Hmelj
Po poročilu iz Niirnberga (Nemčija) je pre> tekli teden v tranzitnem blagu ca. 150 stotov prometa in sicer prima štajerskega blaga po neizpre-menjenih. Sploh so prodaje v tranzitnem hmelju zelo redke radi majhnih lamošnjih zalog. I. štajersko blago notira 35—40, srednje pa 35 30 mark. baško I. 30—35, srednje 25—30 mark za 50 kg. -V Žatcu (ČSR) pa so se cene učvrstile na 750 do 800 Kč za 29 letnik.
Dne 3. februarja 1929.
DENAR
Na deviznem tržišču se tečaji nadalje učvr-ščujejo pri neizpremenjenem tečaju Curiha. Promet je prav znaten v vseh devizah, zlasti pa je bil znaten v devizi Trst, v kateri je bilo zakl u-čeno privatno blago, dočim je v ostalih zaključenih devizah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2277—2283(2280), Berlin 1355.75—1358 75 (1357.25), Bruselj 790.96 bl„ Budimpešta 992.61 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1097.90), Dunaj 798.50—801 50 (800), London 276.41 bi., Newyork 56.61—56 81 (56.71), Pariz 222.88 bi, Praga 167.66—168.46 (168.06), Trst 296.37—298.37 (297.37).
Zagreb. Amsterdam 2277—2283, Berlin 1355 75 do 1358.75, Bruselj 790.96 bi., Budimpešta 991 11 do 994.11, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.50 do 801.50, London 276.01—276.81, Newyork 56.61 do 56.81, Pariz 221.88—223.88, Praga 167,66—168.46, Trst 296.36—298.36,
Odbor »Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani
sporoča, da se je preselil v večnost
časini kanonik
Ivan Lavrenčič
nadžupnik in dekan v Kamniku
Blagi pokojnik je 11 let s polnim zanimanjem, z veliko vnemo in z modrimi nasveti sodeloval v načelstvu društva. Bog mu bodi plačnik!
Odbor K. T. D,
1 -o
St— e oN -
^рзЗот
«g U- N
š Sg
.«-o
- I, CMN
o «Q i _-
.г. ot I 2
hJ ra o u w <y(J o Û»
C N - - Л/»
i-, Л» _
Pierre L' Ermite:
67
•O t i
; V-
t SO »i jZ O ° O —
Soo^ > Kot j* "o • u „ iOr »5 JS I O.Q z
"> ■ У 00 N -c c — S f> >0
2 5 i >
5 «Ш I ra o .5 <f a
m - --1 «"> -
S c —■ «
*n l—
»J»-ÏÏO «>
3*M<c§
.s § 1 s?--5,
1	— c S (—
s^sjfc JgsJ«"
•ccc OT
JC — N Г",
о^ * «I
2	N J
•S. a> _ _ p
*tcL A S —
Z ena г odprtim * očmi
:.Teta!... Zabeležite si to krivično in drzno obsodbo za prihodnjo spoved.«
Ali se ti zdi drzna? 0 ti putka mala! Ko bi ti vedela, kakšni so moški... eno izgubi... jih deset dobi!...«
»Tetka, ne smete čakati, da se vrneva domov, ampak kar jutri boste morali k spovedi... v cerkvi Sacré-Coeur... Ali morda greste rajši h gospodu voditelju?«
»Nikamor nc grem rajši... Glej! Tvoj ex-zaro-čenec prihaja!.. x
Resnično je vstopil baš tedaj Roger Maude.
Toda kako zal je bil danes Roger Maude v svečani obleki, lakastih čeveljčkih, belih rokavicah in z belo samozaveznico...
Pred tem blesteči m pojavom je Rolanda zaprla oči... v duhu je ugledala škatljo, ki naj bi bila stanovanje, vso v neredu, goste madeže bele kave na starem miznem prtu ... Kikia, ki je vriščal... Tisto hišo...«
Roger Maude se je zelo začudil, da sta še pri večerji in še nič napravljeni za gledališče ... A šc bolj se je začudil, ko mu je teta Cecilija odločna dejala, da jo boli glava in da nikakor ne misli na to, da bi se zaprla za tri ure v gledališče... pa čeprav v pariško Opero...
»Toda, dragi gospod, nikakor vas nc mislim zadrževati ...«
»Oh ... jaz... jaz poznam .Fausta, od začetka dc konca na pamet... Šel bi lc radi vaju.«
»Če je samo radi vaiu, verujte mi, da nimava volje vrniti se doli v mesto po vsem tistem, kar noju je danes doletelo ... tem manj ponoči... Kai vse bi se nama moglo še dogoditil«
»Kaj neki se vama je zgodilo? Nič ne vem ..
»Takoj boste izvedeli.«
In teta Cecilija je na dolgo in široko pripovedovala Rogerju, kar se je bilo dopoldne zgodilo. Mladenič je poslušal in majal z glavo ... in se smehljal... V duhu si je predstavljal, kakšen prizor je to moral biti, kajti koliko je ljudi v Parizu, ki jim je tatvina vsakdanji kruh! Treba je le citati »Razne vesti« v novinah.
» V Noirmoutieru spimo pri odprtih vratih!...« jp vzkliknila Rolanda.
»Gospodična, tukaj nismo v Noirmoutieru .. л
»Žalibog res nismo... Toda trdno upam, da ne bo do'go, pa bomo spet tam.«
»Tudi Vas so aretirali, gospodična?«
»Aretirali? Pa še kako! Toda, kajne tetka, opravila sem.bolj na kratko nego Vi!,.. Nadzornik se je hitro potuhnil pred menoj! In kar na mah sem bila prosta jaz, hip na to pa še Vi.«
Roger Maude je motril dekle, ki je ponosno po-vedala svoje. Kako je lepa, njegova — če Bog da — zaročenka, kadar švigne plamen iz njenih modrih oči pod črnimi obrvi!
Poskušal je urediti stvar:
»Razumem, kako Vam je potrebno, da se Vam živci umirijo. Toda ne mislite li, da bi Vama bila opera kakor na^šč ...?«
»Da poizkusiva še enkrat kako aretacijo?!...«
»V moji družbi bodite brez skrbi!«
»Gospod Maude, izberimo srednjo pot... Pustimo opero na miru; jutri bi rada posetila cerkev Sacré-Coeur. Danes pridite z nama, čc Vam je prav, ter nama pokažite pot. Zdi se mi, da mi bo malo hoje dobro delo.«
Roger Maude je bil v dvomu. Seveda ga »srednja pot« ni prav nič navdušila. Ni se bil tako lično napravil zato, da bi se izprebaial po pariških ulicah! Poizkusil je izbiti vsaj še kak drug profit.-
»Dobro, toda nazaj grede Vaju vendar smem povabiti na čaj v ulici Charles-Nodier ...«
»Oh ne, tega pa ne!« v »Uboga moja mama! Vi ne veste, kako zelo ji je žal!... Kako ste neizprosni... strogi!...«
Odšli so vsi trije po ulici des Abbesses, zavili v rue Lepic, ki je bila v tisti svetli noči zgodnje jeseni tako čudna.
Nebo je bilo ledenomodre barve, prebito tu pa tam po kaki daljni zvezdi. Mesec je bil kakor bisern okrasek na ogrin-alu noči ter je rezal na cesto v oslrih črtah čudovite silhuete čudovitih hiš ...
Ko je trojica prehodila nekaj minut v popoini tišini zapuščeno cesto, je nenadoma zašla v blazen vrtinec, v okolici moulina de la Galette... Ženske bolnega izraza, nenavadne obleke; moški, večji del v svečanih večernih oblekah, kočije, zvoki bližnjega orkestra, zelenkasta električna luč ...
Uniformiran nastavljenec zabavišča, ki je opazil Rogerjevo belo samoveznico, mu je ponudil program, ki ga je mladenič sanjavo prečital, zmečkal in vrgel na tla ...
V tem živahnem toku so hodili nekaj minut; nato so dospeli nad ulico Ravignan in spet je zavladala tišina naokoli...
Počasi so šli po ulici Saint-Rustique, kjer je mogočno vladala ogromna belina cerkve Sacré-Coeur.
Teta Cecilija in Rolanda sta zavzeti občudovali to veličino, oblito s hladno svetlobo in podčrtano г globokimi sencami.
Roger Maude je vdano korakal ter upiral oči v svoje brezpredmetne lakaste čeveljčke ...
Tako so dospeli do zaklenjenih vrat montmartre škega sv. Petra.
»Kako se imenuje ta cerkev...?« je vprašala Rolanda.
»Ne spominjam se več nlenega imena ...«
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrati ca l-SO Uiti ali vaaka bMtdii SO pur Na|man|i! og'aa s. , S Din. Oglaal aad devet vršile ae računalo vili, Za odgovor anamkol Na vpraèanfa bres cnamlte ne odgovar|amol
CI V'i »v * •
Službe iicejo
Kuharica
z večletno prakso išče mesta k manjši in boliši družini v Mariboru za takoj ozir. 15. febr. t. 1. . Naslov: Uprava »Slovenca» v Mariboru.
Inteligenten gospod
s kavcijo želi primernega nameščenja. Ponudbe pod »Kavcija 10.000« na upravo »Slovenca«.
Pošten fant
Zeli službo za cerkvenika. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1267.
Zakonski par
mlad in zanesljiv, brez otrok, z daljšo trgovsko prakso, lastno koncesijo in osebno pravico, želi primer, nameščenja ali pa kakega blaga v komisijo. Ponudbe pod »Zakonca«.
t
I!
llužbodobe
il
Strojnik
spreten, se išče za opekarno z umetno sušilnico. Razumeti mora tudi na elektriko in gater. Ne-oženjeni prednost. Samo prvovrstne moči. Ponudbe na upravo štev. 1332.
Zobotehnika
sprejmem takoj. Reflek-tanti naj se osebno priglasijo. Dr. Ivan Obiak, Ljubljana, Miklošičeva c.
Organist
zraven rokodelec, dobi takoj službo. Ponudbe: Župni ured, Vinagora. pošta Detinić, Hrvatsko
Prodajalko
vestno in pošteno, veščo nemškega jezika, sprejme trgovina perila. Prednost imajo prodajalke iste stroke. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Slov.« pod šifro »Pro dajalka« 5t. 1238.
I
Francoščino
slovnico - konverzacijo — poučuje učiteljica, dipl. v Parizu, - Pismeno upravi »Slov.« pod »Perfektno«.
Stanovanja
Iščem stanovanje
2—4 sob s pritkilina'ni 1, maj 1930 za 3 odrasle osebe. Cenj. ponudbe i naslov: Josip H u 11 e r major v pok., Gosposvet-ska cesta 4/III.
20% bone
kupi in plača najvišjo ceno Restavrater hotela »Lloyd«.
Oglje in trame
vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol, Ljubljana. Miklošičeva cesta 6.

cm
Lokal
primeren za mizarsko obrt iščem v Šiški ali Št. Vidu. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Lokal« št. 1327.
Kovačnica
se vzame v najem ali tudi kupi v kakem prometnem kraju. Žitko Jakob, Gerbičeva ulica št. 9/II, Ljubljana.
LOKAL
za pisarno
se takoj odda. Slomškova ulica 33, pri cerkvi Srca Jezusovega.
Lepa parcela
cca. 3000 m'-', ob Holz-apfelovi ulici, sega v križišče Koritkove ulice — solnčna lega — se takoj proda. Resni interesenti pod šifro 577.
20% bone
kupi in plačuje najvišjo ceno P. Semko, Miklošičeva cesta 18.
Motor
za pogon
s surovim oljem, dobro ohranjen, od 30 do 50 KS, kupi mestno električno podjetje v Mariboru.
20% kronske bone
kupuje najkulantnejše po dnevni ceni Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva 14.
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. rotera čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemična čistilna peria.
Vsled preureditve obrata
se proda 1 tračna žaga
dobro ohranjena, 70 cm in
2 elektromotor ja
po 4 PS z 220 volti. Andrej Kregar in sinova strojno mizarstvo. Št. Vid nad Ljubljano.
ODIAClLA
vseli vrst za vsakogar in za vsako priliko
izredno ccno
1. MAČEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12
Pletil. stroje švedske
krožne, ima zastopstvo Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25, I. nadstr. - Iščemo povsod zastopnike.
Pisalne stroje švedske
ima zastopstvo Tehna, Mestni trg 25/1. - Iščemo povsod zastopnike, pod št. 839.
Špecijalna delavnica
га previjanje elektromotorjev in transformatorjev, popravljanje vseh električnih aparatov. — F. Perčinlič, elektrome-hanično podjetje, Gospo-svelska 16 (restavracija pri Levu), Ljubljana.
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd. na debelo
in na drobno pri D. Rosina, Vetrinjska 26.
»Ines«
vsebuje snovi, ki pospešujejo rast las, odpravi prhljaj, mozolje, izpuščaie in lišaj v lasišču. En lonček stane 38 Din. Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »I n e s« . Ljubljana, Merosodna ul. l/I — 24,
Btoriižo m strmo
oddala uujoeneje velet rcovlrm »Itn In mki
Д W5K, lluiuiono
Resljeva cesta 24.
PcEtelnjake
belo emailirane, pralnice in ovijalnice za perilo, mreže za vinske filtre, šibre - proda ugodno Franc Stupica, železnina, Ljubljana.
■шнавасаввпн
Dnevnik
"Slovenec
naibohe informirani list!
Trgovski vajenec
iz poštene hiše, s srednješolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Franjo Stein-bauer, Baračova — Slatina Radenci.
Vajenca
kmetskih staršev, poštenega, pridnega in zanesljivega, se sprejme takoj. Ivan Jezerntk, sobo- in Srkoslikar in pleskar — Domžale.
Dva vajenca
za mizarsko obrt z vso oskrbo v hiši sprejme Jos. Bukovec - Jeranova ulica 14, Ljubljana,
Kuharica
ea gostilno, in natakarica, «e sprejmeta. Osebno se predstaviti takoj. Pačnik, Laško.
Vajenka
zdrava, krepka, s predpisano šolsko izobrazbo, se sprejme v boljšo deli-kateso in slaščičarno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1391.
Prodajalka
Inanufakturne stroke — zmožna slovenskega in nemškega jezika, z daljšo prakso in spretna v občevanju s strankami, posebno kmečkimi, se išče za manufakturno trgovino v Mariboru. Cenjene, ponudbe z označbo doseda-nictfa službovanja je poslati pod »Manufakturi stinia« na upravo tega lista pod št. 1275.
Išče
se
Velika njive
zaradi razširitve mesta jripravna za stavbišče, ilizu mestnega vodovoda, zaradi preselitve poceni naprodaj. Vprašati: Jožef Drešar, Savlje 69.
Vihočete zidati?"
Načrti, proračuni in nasveti najceneje. Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« štev. 1118 upravi »Slov.«
Prodam za 5200 Din
popolnoma novo, masiv-politirano češnjevo spalnico. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod štev. 1122.
Spalnico
češnjevo, masivno, proda Anton Bergant, splošno mizarstvo, Dravlje š(t. 55. - Sprejema naročila ludi do najfinejše izdelave.
Pritlična hiša
z večjim vrtom, blizu trnovske cerkve, se proda. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1350.
Posestvo
blizu farne cerkve, priti hiša z 2 stanovanji, 2 vrta, 2 orala njiva, 2 orala travnik, 5 oralov gozda, naprodaj. V hiši elektrika, vodovod. Naslov pod št. 1392.
Hišo
prodam v Mariboru, Melje, v najboljšem stanju, tri manjša stanovanja. -Ponudbe pod »Solidno in poceni« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Stavbne parcele
od-450—550 m2 velike, na periferiji mesta, se poceni prodajo. Vodovod in elektrika na razpolago. Pojasnila Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Kupimo
BUKOVE GOZDOVE
kateri gravitirajo na železniško progo Novo mesto—Črnomelj. - Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Šuma« št. 1224.
potnih
v tekstilni stroki
kateri obiskuje vse male kraje Jugoslavije. Prednost imajo potniki, ki so že v tej stroki potovali. — Ponudbe pod šifro: »Potnik v tekstilni stroki« na upravo Slovenca.

20% bone
kupi Anton Justin, to varna Vojnovič & Cie. Glince XVII,8.
Vsakovrstno
ilato
knnnic
po naUUiib esnah.
'ČRNE iovelit Liubliana Wollyv4 ulica AL 3.
Kozolec
skoraj nov, se proda po nizki ceni. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 1375.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, naicenejše in najfinejše. Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Entlanje. ažuriranje, predtiskanje takoj.
Delavna ob'eka
2a mehanike, kliučavni-čarje, za vsakega delavca. V enem kosu s pasom in gamašami iz višnjevega gradla Dlri 140 —, iz gradla drap, zelenega ali rumenega (Jin 1701—, iz nepremočljive сеЧ. tkanine v sivi, rumeni ali drap barvi Oln 240 -
Pri poštnih naročilih zadošča, da se navede številka velikosti n. pr. 48, 50, 52 ali podobno. Prevzamemo jamstvo: zamena neprimernih oblek ali vrnitev denarja. — Spec. oddelek delovnih oblek II. nadstropje.
Kastner & Oehler Zagreb
Lepo soineno stanovanje
povsem moderno urejeno, se odda v najem s 1. majem 1930 v Beethovnovi ulici št. 2. Vprašati ravno tam v Pat. Ing. pisarni Ing. Milana Šuklje.
Proti alkoholu
Kuj je alkohol, Vam lahko pove vsak zdravnik. Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo, se razrušilo domov, izvršilo se ubojstev, upropastilo se družin, tega ne more nihče našteti. Alkohol je izkopal več grobov kot vse vojske. Vašega alkoho-lista morete popolnoma odvaditi, da on niti ne ve, z AVINALOM, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Zdravilo popolnoma neškodljivo. ■ Polno zahval ozdravljenih. Cena 220 Din. Originalne steklenice razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo
X. P0P0V1C — Beograd, Kolarčeva ul. 7.
PROTI KAŠL JU, PROTI PREHT ADU

najboljše sredstvo proti prehlajenju, kašlju, bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno! Samoproizvajalec
KANOLD d. D. KARLOVAC
Odlikovana z zlato svetinjo v Kopenhagenu. - Dvorn dobavitelj Njeg. Vel. kralja Švedske in Njeg. kr. vis. prestolonaslednika kraljevine Švedske. — Te po celem svetu slovite tablete
SE DOBIVAJO POVSOD !
TVORNICE :
KOPENHAGEN, GOTEBORG. WIEN, BERLIN, NOKNBiiRG, ESSEN, MILANO, PRAGA, LESZNQ
Zastopstvo
prvovrstne tuzemske tekstilne tovarne prevzame v vsej državi dobro vpeljan zastopnik v Zagrebu, ki je
vpeljan pri solventnih odjemalcih. Vse kraje v državi obiskuje z več potniki z lastnim avto večkrat v letu. Delcredere ni izključen. Delo na komisijski podlagi mogoče. Prevzame komisijsko zalogo, ker razpolaga s potrebnimi prostori in potrebnim od-premnim aparatom. Želi se ponudbe le od večjih podjetij. - Ponudbe sprejema in oddaja »I. Merčun«, oblastveno dovoljen informacijski zavod, Zagreb, llica 13.	Telefon 68—53.
Razpis restavracije
Uprava Ljubljanskega velesejma
odda za svoji dve letošnji velesejmski prireditvi: X. Jubilejni velesejem od 29. V. do 9. VI. in za Državno šumarsko in lovsko razstavo od 31. VIII. do 15. IX,
restavracijski paviljon
s pritiklinami in
vinotoi
Pismene ponudbe je nasloviti na vele-sejmsko «pravo dn 15. februarja 1930, — S podrobnejšimi informacijami nostreže velesejmski urad.
TRIT0RN«
TRETORN
varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
»TRCI0RN«
galoše in čevlje za
sneg ker ni boljših.
Inserirajte v „Slovencu" !
VINCENCIJEVA KONFERENCA V KAMNIKU naznanja tužno vest, da je umrl njen ustanovitelj in častni predsednik, prečastiti gospod
Ivan Lavrenčšč
kanonik in dekan v Kamniku.
Blagopokojnemu dobrotniku blag spomin. Kamnik, dne 3. februarja 1930.
ODBOR.
Slovenska Matica naznanja žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni tajnik, gospod
Evgeti Lah
viš. mag. svetnik v p.
Za si nžnega sodelavca in pisatelja ohranimo v hvaležnem spominu.
Ljubijanat dne 3. februarja 1930.
O d b o r.
Umrla nam je v nedeljo zjutraj naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
flnfa Janušič
roj. pl. Šipuš - Sisačha
Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 4. februarja ob 3 popoldne iz Stare poti 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. februarja 1930.
Anka Vončina roj. Janušič, hči. Ivo Janušič, Vladimir Janušič, Evgen Janušič, sinovi. Dr. Fran Vončina, načelnik pri banski upravi, zet. Milena Janušič roj. Ružič, Zorica Janušič roj. Dolničar, snahe. Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo,
Brez posebnega naznanila. // Meatnl pogrebni zavod v Ljubljsal.
Cfl*
■o
o
Ajdova moka Din 4 —
Polenta, zdrob...... « 3'—
Koruzna činkv moka . , • 2'75 Pšeničnu iednotna moka . • 3*20
Kazposiiiani vsaki' množino od ÏS kp парге).
Pavel Sedet, umetni mlir. Javornik. Gorenjsko.
za izdelavo a)dovih in koruznih
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 10. februarja 1930 ob 11 dop. nabavo
1 elektromotorja Zobni atelje v Litiji
ca. 12 do 16 HP
polzaprta konstrukcija, 500 Voltov, 50 per/sek.
Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje štev. 923,11.
Društvo „Kamniški dom" javlja pretresljivo vest, da je umrl danes zjutraj naš ustanovitelj, častni član in odbornik preč. g.
Ivan Lavrenčič
kanonik in dekan v Kamniku,
Blagemu pokojniku, ki je vse svoje sile posvetil našemu društvu, ohranimo večen spomin.
Odbor.
Občina Podgorje pri Kamniku v globoki žalosti javlja, da je umri njen častni občan, preč. g.
Lavrenčič Ivan
kanonik in dekan v Kamniku Vzor moža ohranimo v večnem spominu.
Pavlic Anton
župan.
Boris Stoka
se oivori 6. februarja
v vili Rotar
Sprejemne ure: dopoldne od 8 do 12 popoldne od 2 do 6 Na željo tui izven ur.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 10. februarja 1930 ob 11 dop. nabavo:
240 m3 jamskega lesa,
200 tek. ni brezšivnih cevi in prirobic, ploščatega, obročnega, štirioglatega železa, zakovic.
Pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje štev. 972/11.
Zahvalo
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, brata in strica
Jahotao Vrečko
se vsem prav iskreno zahvaljujemo, — Posebna zahvala pa bodi izrečena pevskemu društvu za ganljive žalostinke, g. primariju dr. Železnikarju za ganljiv nagrobni govor, in končno vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Slovenjgradec, 31. januarja 1930.
Žalujoča soproga in ostali sorodniki.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, skrbni oče, stari oče, tast, nečak, bratranec, stric in svak, gospod
EVGEN LHH
magistrata! nadsvetnik v pokoju
v nedeljo, dne 2. februarja ob Vi3 popoldne po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 72. letu starosti, mirno umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4. februarja 1930 ob 11 dopoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice do prelaza na Gosposvetski cesti. Od ondot se bo truplo prepeljalo v Kranj, kjer bo pogreb istega dne ob Vu 5 popoldne.
Ljubljana - Kranj, dne 2. februarja 1930.
Silva Lah, soproga. Vida Pleifer, hčerka. Dr. Vilko Pleiier, sreski načelnik v Splitu, zet. Alenka in Vida, vnukinji — in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
/".•vî'tV T'-' ' ..; ■'■ •
• "A,, j* SÈSM fffc '"i.* ' 0 ' "Л' . m*--	«v*
Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Cet
izdajatelj Ivan Itak u » co.
'Jrednik: Franc Kremžar,'