I Niročn na za celo leto 2 K. I Posamezna številka velja se tudi na leta plačuje in se poslati vnaprej. oinanil je za eno 64 K, '/» strani ! K, >'« strani 16 K, , strani 8 K, >/i« strani , •/„ strani 2 K, '/«. strani 1 K. i večkratnem oznanilu T~W f cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- fitvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-fliŠtvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. w. 19. V Ptuju v nedeljo dne 16. septembra 1906. VII. letnik i- ■ i.i, V šolo zvoni. . . Vesele počitnice nežne dece se bližajo svojima konca, za knjigotržce prične sezona, za itariše pa resna skrb: kam naj pošljem svojega itroka, — kajti že zvoni v šolo... Katero šolo uj si izberem, da si priuči otrok čimveč in se pripravi čimbolje na visoko šolo življenja, da kde ob zadnji izkušnji pred smrtjo lahko de-jal: storil sem svojo dolžnost kot človek? Leta za leti bijemo boj za nemški poduk šoli. Kajti vse naše delo ima edini cilj, oditi ljudstvo od pogubonosne prvaške klerikalne politike in podati mu čitalo, ki ga utrdi »boja za obstanek. Nikar nam naj ne pridejo i bedasto opombo, da smo ,,nemčurji". Ako de-koristno za ljudstvo, imenujte nas masi lopove aH roparje, kajti za priznanje na-iih nasprotnikov se itak malo menimo. Ali ne-frscenljiv in neprezirljiv je pomen nemščine. In podlost prvaškega hujskanja proti nem- Biiai tiči ravno v tem, da prvaki sami priznavajo »lik pomen nemščine in da se ravnajo sami tem načelu. Prvaški klerikalni listi hujskajo itrnpeno proti nemščini v šoli, mečejo na nas ■že psovke, ker povemo odkritosrčno, da za nemščino v šoli, ■— voditelji prvaški bogajo v tem oziru »Štajerca'1 in vzgajajo »je otroke nemško. Le par dokazov tega očitanja naj nave- o! Voditelj slovenskih klerikalcev dr. Šuš- ršič pošilja svoje sinove v neki jezuvitski Dvikt, v katerem se izključno nemško podu- niti ene slovenske besede se ney čuje v [Hm konviktu. Na shodih pa rogovih Šušteršič iti nemščini in za njim rogovoli vseh 2000 kih duhovnov... Slovenski profesor Mi- ošič ima sinove, ki so popolnoma nemško »jeni in nemško-narodnega mišljenja; in ven- je bil Miklošič najznamenitejši ,,slavist" na enskem. . . Slovenski pesnik Stritar ima ilnoma nemško ženo; Je-ta se je celo bra- občevati z njegovo materjo, ker ne razume 'enakega; in Stritarjev jubilej so praznovali Ljubljani prvaki, da se je kar kadilo... Pr- :i voditelj dr, Tavčar je pošiljal svoje v nemško kloštersko šolo; v svojem :n pa pridiguje boj do noža proti Nemcem. ibljanski župan, prvak Hribar, ima ženko, je nemška Cehinja; v slovenskem gledišču vidiš nikdar, v nemškem pa vsak večer. ec Boš kar, pobožni prvak, ki poljublja u kaplančetu roko, ki prične vsak svoj z bojnim klinom proti nemščini, mešetari inom izključno pri Nemcih in je prav vesel, zna po nemško „kšeft" delati, čeprav pri nJHgovo poslaniško delo hudo trpi. . . Pr- i poslanec Koče v ar je ravno tak junak: rabi nemščino pri mešetarenju z vinom, em pa priporoča boj proti nemščini; ravno izgleda stvar, kakor da bi se ti možakarji da se kmet nemškega nauči, ker bode potem sam svoje blago prodajat... Zdrav- dr. Tiplič in sodnik dr. Kronvogel, ira prvaškega klerikalizma v Sv. Lenartu, its nemške soproge in bodo tedaj tudi njih nemško vzgojeni... Ptujski Brenčič, ki vsak dan par Nemcev na žlici vode, po- šilja svoje otroke v nemško šolo.. . Kovač Bru-men ravnotako in vsi drugi prvaki ravnotakc. Zdaj pa vprašamo: ali so to lažniki ali hinavci? Kajti dvoje je mogoče: Ali priznajo ti možje, da je nemščina v življenju več vredna kot vsa prvaška politika; potem so lažniki, ker ljudem pridigujejo ravno narobe. Ali pa so prepričani, da je nemščina greh; potem so hinavci, ker sami grešijo... • Stariši pa naj store v tem oziru, kakor — prvaški vodje: naj pošiljajo svoje otroke v nemške šole. Kjer pa ni nemških šol, naj se zbero stariši, kakor so to že storili v raznih krajih in naj vlože podpisane prošnje za upe-ljavo nemškega poduka. Ako je dovolj podpisov, se tako prošnjo ugodno reši. Najhujši sovražniki nemščine v šoli so klerikalni učitelji in kaplani. Mi stojimo vedno na strani učiteljev, kadar se bore za boljše stanovske razmere in za napredno šolo, v kateri nima nobeno besno farče komande. Ali proti učiteljem, ki izrabljajo svoj posel v svrho hujskanja proti prepotrebni ::smščini, nastopali bo-demo odločno i zanaprej. V šolo zvoni. . . Bodite previdni, stariši, in ne izročite deco onim, ki jo hočejo duševno pohabiti, ki hočejo napraviti iz nje — pohlevne hlapce prvaških klerikalcev, ki so vladali, vladajo in bodo vladali le z neizobrazbo zanemarjenega naroda! Politični pregled. Državni zbor stopi 18. t. m. skupaj. Zasedanje bode trajalo nepretrgano do konca novembra. Takrat stopijo v Budimpešti delegaciji skupaj in zborujejo okoli 3 tedne. Ob koncu leta prične zasedanje deželnih zborov, ki pa bode le par dni trajalo. Prosinca 1907 je državni zbor že razpuščen in se razpišejo nove volitve na temelju splošne in ednake volilne pravice. Poroča se, da se vrše volitve 25. sušca po celi državi. Nova zbornica bi stopila začetkom aprila v delo. Klerikalci in tudi druge politične stranke se povsod na novo volitev pripravljajo. Opozarjamo tedaj tudi naše somišljenike, naj prično z delom. Cesarsko potovanje v Dalmacijo in okupacijske dežele je odpovedano. Vlada sicer zatrjuje, da je potovanje le vsled cesarjeve boleh-nosti odpovedano. Besnica pa je, da so se vršili v Beki in Dubrovniku ter Zadru velikanski nemiri med Italijani in Hrvati in je to dejstvo dokazalo, da so v južni Avstriji še vroče glave na krmilu. Poleg tega so se bošnjaški Muhame-danci in Srbi vedli na tak način, kakor da bi avstrijski cesar sploh ne imel pravice, posetiti Bosno. Da bi se vlada izognila državno-političnih zmešnjav, se je potovanje odpovedalo. Pogodba med Avstrijo in Ogrsko. Ministrska predsednika obeh državnih polovic sta se snidela 9. t. m. v Budimpešti. Bazložila sta eden drugemu državne zahteve, ki obsegajo vsa vprašanja pogodbe. Ogrska vlada je zdaj vendar pripravljena, da se razpravlja o celotni pogodbi. Govorila sta predsednika že o eolniški in trgovski zvezi, o bančnem vprašanju, o zakonodaji glede živinskih kug, itd. Nadaljevala se bodo pogajanja oktobra meseca. Bodemo videli, kakšen kruh postane iz te moke. Orožne vaje bodo glasom vladine odločbe spremenjene. Vsi rezervisti se bodo namreč 1. 1907 od marca do septembra pod orodja poklicali, i. s. tako-le: za deželne strelce in domobranski polk štev. 5 dne 15. aprila, 15. maja, 15. junija, 15. julija, 15. avgusta; za druge domobranske polke 15. marca, aprila, maja, junija in julija; za končne vaje sredi avgusta. Vsak rezervist lahko dan naznani, na katerem bi mu bilo prijetno, nastopiti orožno vajo. Naznani se pri občini domovišča najkasneje do konca 1906. V dobi med sredo julija in avgusta se pokliče le moštvo, ki se je prostovoljno za to dobo naznanilo. Ta odločba ima vsaj nekaj dobrega za ljudi. Torej: vsak naj naznani pri občini, kedaj bi rad nastopil orožne vaje. Ali smo odvisni od Ogrov? Ko bi se ločilo gospodarsko državne polovice in bi se postavilo eolninsko mejo, bi imela Avstrija le dobiček od tega. To dokazuje ta-le račun: Ako bi Avstrija upeljala le najmanjšo colcino, bi ji prinašale te eolnine letno 65,670.000 K. Pri eolnini 15 K bi se ogrska moka sploh ne upeljavala, to znači, da bi se uvažalo mesto 6 milj. centov moke, 8 milj. centov žita s eolnino 6 10 K, kar pomeni 50,400.000 eolninskega dohodka za Avstrijo. Avstrija bi imela tedaj dobička za 116 milj. K. Ogrska bi bila tudi vzlic eolnine od avstrijskega trga odvisna. Z eno besedo: gospodje Mažaroni naj bi bili ponižni, kajti juho jim soli vedno le dobri njih sosed Avstrijanec. Kronika. V Welsu bode zboroval koncem t. m. zbor avstrijskih mest. — Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da spadajo odslej živinske kuge v delokrog ministrstva za poljedelstvo. Pametna odredba! — Občinske volitve v Mariboru se vrše 17. (III. razred), 19. (II.) in 21. (I.) septembra. — Krvava Rusija. Po napadu na ministra Stolypina se vrše neprenehoma pogovori pri carju; gre se za rešitev kmetskega vprašanja, kajti vedno hujše naraščajo kmetski nemiri in vse vojaštvo ne bode več pomagalo, kadar dvigne kmet svojo pest. Stolypin je predlagal, naj se proda kmetom od velikanske carjeve posesti 4 milj. desjatin zemlje. Torej ta ubogi, živali podobni, do zadnje kapljice izkoriščani ruski kmet naj „kupuje" zemljo. Bes carjevi krvniki brijejo norce iz Busov. Tudi v Moskvi so pričeli uporniki neizprosen boj proti policiji; v enem dnevu so postrelili 11 policajev. Kmetje so požgali velika posestva kneza Svjatopolskega; isto store kmeti v drugih krajih. V Odesi so odkrili vojaško zaroto ter aretovali 14 oficirjev. Upor prihaja tudi že v Sibirijo; v Irkutsku so se uprli vojaki in umorili več oficirjev. — V Sjedlicu na Busko-Poljskem so vprizorili ustaši pravcato revolucijo. Streljali so iz hiš na policijo in vojaštvo; nad 40 oseb je ubitih. Jako nevarno se širijo kmetski nemiri; kmetje se ne boje več in zažigajo graščine. V Kampšinu so kmetje ječo napadli ter osvobodili 51 jetnikov. Plemenitaši beže in prodajajo posestva; kmeteka banka nakupuje zemljo. Pričakuje se grozno lakoto; 33 guvernementov ni obrodilo in potrebovalo bi se 150 mil. za podporo. Kmet in šola. Veliko je kmetov, ki sovražijo šolo iz dnu svojega srca, ker so jo slabi duhovniki vedno slikali kot vzgojevalnico satanovo. Veliko je zopet, takih, ki pošiljajo svojpga sinka v gimnazij in v črno. šolo, — kor imajo edino to željo. da postane sin „gaspud"; zlasti v hišah, kjer nosi ljubezniva ženka hlačice, velja to načelo. In ako pregledamo vrsto duhovnov, najdemo večinoma med njimi kmetske sinove; to pa znači, da so izgubili kmetski gospodarji toli in toli domačih delavcev, katere morajo nadomeščati s tujci, z dragimi posli.. . Kmetijstvo trpi v teh razmerah. Ali pa naj zopet naglašamo pomen kmetijstva, brez katerega je vsak napredek narodov izključen i čimbolj izobraženo, zavedno je kmetijstvo, temvečjo moč združuje v svoji žuljavi roki... Torej: kmet potrebuje šol in Bicer svojih šol. Temelj izobrazbi ustvarja seveda ljudska šola. To delo pa naj bi nadaljevale poljedelske šole. Občine bi se lahko v ta namen združile in upeljavale zimske poljedelske tečaje ali šole. Koroški učitelj Miiller razvija v „Bauern-zeitung" tozadevni program. Take šole bi morale učence podučiti, kako naj bi pozneje kot gospodarji stopili neposredno v zvezo s svojimi odjemalci. S tem bi 66 deloma ponehalo oderuštvo posrednih trgovcev, deloma bi pa tudi mestni revnejši sle ji cenejše in boljše blago dobavljali. Razložiti bi so moralo učencem nadalje tehnične pripomočke (strojeitd.) v poljedelstvu; kajti posledica pomanjkanja poslov zahteva u-peljavo strojev. Nadalje bi bil glavni predmet take šole živinoreja; in zato bo štajersko-koroške pokrajine kakor nalašč ustvarjene. Pri živinoreji potrebuješ manj poslov, obdelovanje travnikov ter paš pa ne obsega toliko težav in nevarnosti kakor drugo poljedelstvo. Važno za kmete bi bilo tudi srednje šolstvo. Kmet naj razvija svoj duh, da stopi ednakopraven poleg drugih stanov in zahteva svoje pravice. Danes imamo v avstrijskih planinskih deželah le eno poljedeljsko srednjo šolo. Poljedelske šole (Ackerbauschulen), kakor je n. pr. celovška, so sicer izvrstne, ali to je vse premalo. Kmet potrebuje strokovnih srednjih šol. Vsak kmet ne more pošiljati svojega sina na visoko šolo za poljedelstvo na Dunaju; za navadne razmere bi bilo to tudi predrago in nepotrebno. Kmet potrebuje splošne izobrazbe, kajti danes meni vsak sodnijski pisač, da stoji nad kmetom. .. Take srednjj šole bi tudi poštene kmetske uradnike v poljedelskih centralah (kakor n. p. pri ministrstvu za poljedelstvo itd.) izobrazile. Seveda, — dokler bode država odpirala svoje žepe le tedaj, kadar prinese pohlevni kmetic svoje „štibre", a jih zapirala ,kadar kaj zahteva, — dokler bodo imeli ljudski sovragi krmilo v roki, — vse to ne bo šlo'. Kmetje naj tedaj porabijo vsaj to šolstvo, katerega že zdaj imamo! In naj stražijo dan in noč pri šoli, da S3 ne vtihotapi duh suženstva in pone-nmnovanja! S tem si pridobi mladina potrebne izobrazbe, s katero bode znala ločiti tndi v politiki in javnem življenju — zeno od slame. Tako se nam kaže šola zopet kot orožje, kot edino sredstvo za boljšo bodočnost. Koristnejše delo kakor podaritev najvefjs dote (,,er-bije"), stori tisti, lidor presktbi svojemu otroku dober šolski poduk.. . Dopisi. Iz Srej pod Strmcem. Dragi „stajerc" hočem ti poročati nekaj iz našega kraja. Naš kraj je, žalibog, S3 dokaj zaspan, črn in klerikalen, ali tudi svojih somišljenikov in napred-njakov tn že dosti imaš. Pred kratkem ao ta imeli klerikalci shod pri Hriberniku in na tem bo seveda po stari svoji navadi udrihali po na-prednjakih in po Štajercu, ali mi se za to ravno tako malo zmenimo kakor za cucka, ki laja na mimogredoče ljudi. Na tem shodu so ti kle-rikalčki tudi trobili: kdor je Nemec in nemško govori, tisti bo vekomaj ferdaman. O ti neumna pokveka, ali mar Bog ni ustvaril tudi Nemca? Pazi, da le ti ne boš ferdaman. Kadar se gre za nemške groše, ah takrat vam naš Hribernik prav dobro zastopi in govori po nemško, nje- _ 2 — govi kompanjoni ravno tako. Nauči se rajši krščanske ljubezni, ki bi jo imel imeti do svojega očeta in do bratov, to bi se za te spodobilo, razumeš, Jaka Hribernik? Nemce in Štajer-čijanco pa pusti pri miru, sicer primemo še hujšo, in ostrejšo krtačo za tebe in tvoje kleri kalne pajdaše. Torej poboljšaj se in pokoro. Novice. Vaše in naše misli. Zadnji .,Na5 dom" zopet toži in joka in stoka, da se človeku kar srce v prsih obrača... Mi mu delamo hude preglavice in zato piše: „Kdor čita v zadnjem Času ..Štajerca'', najde v_ njem same napade na različne osebe na Sp. Štajerskem". Oprostite, to ni res; prvič niso samo napadi v našem listu, drugič pa ne kritikujemo samo 03eb na Štajerskem, temveč tndi osebe na Koroškem in celo na Kranjskem. Ali pri tem smo mi nedolžni kakor novorojenček. Stvar je namreč ta, da ožigosa „Stajerc" javno, kar se v javnosti slabega stori. In to je potrebno in to je celo dolžnost. Ko bi kaplanče Rabuza živel kakor sv. Alojzij, nikdar ne bi bilo citati njegovega ljubkega imena v našem listu. Ko bi župnik Valenko iz Polenšaka staremu revčku ne raztrgal srajce in bi raje, kakor sveti Martin, raz-rezal lastno suknjo, da pokrije trpina, bi ga ne karali, temveč še hvalili. In tako dalje! Poleg tega pa znajo solzni gospodje okoli „Na-š?gi Doma" prav gotovo še bolj psovati kakor hrvaški mešetarji. Prosimo, v predzadnji števiki ,.F.hposa" čitamo priporočilo, naj se ljudje na-prednjakov „ogibljejo kakor gobavih 03eb". Alt je to uljuduo, f.no, elegantno? Ali nazi-vljate naprednjake sploh drugače kakor z ,,nem-čurji"? Mi pa naj bi pisali v izbranih besedicah kakor govore mestne frajlce, kadar jih pelje botrček k birmi ? Ne boš kaše pihal, solz-nati ,.Djm"! Sicer pa vprašamo: Zakaj ne citate v našem listu nikdar napadov na kneza in škofa Lavantinskega? In zakaj ne kritikujemo prosta ptujskega? In Župuika v Zg. Radgoni ter celo vrsto drugiljt, mirnih duhovnov? Ker žive ti duhovni mirno,wker store svojo dolžnoBt in ne razburjajo in ne hujskajo naroda! Vsakemu svoje! Mirno bi živela ljulstvo s svojimi dušnimi pastirji, ko bi — se zadnji držali papeževih besed.. . Zato pa moramo nadaljevati svoje pot v prid ljudstvu. Pri tem je čisto vseeno, ali piše list urednik Linhart ali Zava-dil ali ta ali oni. Sploh si zapomnite, da piše naš list pravzaprav celotno neklerikalno ljudstvo. Razumite? N*š list je izraz duševne vznemirjenosti, nezadovoljnosti, zatiranosti ljudstva in kar to ljudstvo misli in čuti in dela in neguje, to pišemo mi. Rizumite? .. . Nadalje pravi „Naš Dom": „Za ljubega Boga, „Sta-jerc" nam naj pove, kako naj delamo za kmeta, in mi smo kar ž njim!" — Za ljubega Boga, to smo že tisočkrat povedali! Najbolje bodete delali za kmeta, kadar ga pri miru pustite! Kajti velika laž vse vaše politike je: da bodete kmetu pomagali. Sploh ne more nikdo kmetu pomagati, razven — kmet sam. Vi pa imate dvojno obličje. V časopisju pravite, da priporočate kmetu „izobrazbo po cLu3tvih,;; v resnici pa pitate kmete s copemicami, bedastimi igrami ter zapeljujete mladino v greh. V časopisju pravite, da pripravljate kmeta do „samopomoči v zadrugah"; v življenju pa ustanovljate mrtvorojena konzumna društva, ki opeharijo kmeta za zadnje groše in posojilnice, ki delajo s 7%! V časopisju pravite, da širite na shodih »politično samozavest"; na shodih pa hujskate izključno proti napredni misli, proti nemškemu trgovcu, nemškemu uradniku, nemškemu obrtniku, nemškemu kmetu; v tem tiči vse vaše delo. In to nizko delo je, žalibože, v marsikateri glavi brez strahu povemo, da niti najbolj navdušen Nemec ni nikdar tako surovo zagrizen, nahujskan, brezobziren kakor pristaši pr-vaško-klerikalne strahovlade! Odkrili smo vam tedaj jedro našega delovanja in to pošteno. Torej, ne jokajte in ne stokajte, gospodje, temveč poboljšajte se raje. Ali to vam zamanj priporočamo, kajti sami pravite, da bodete „šli svojo pot naprej". Storite to, — ali ne zamerite, da gremo mi tudi svojo pot naprej. In da se bodete za naše delo bolj zmenili, kakor za lajanje psov, prijazni redakterji črnih lističov, za-to p l stite nas skrbeti! Probatum est! Prvaški računi. Oj ti prvaki znajo raft H nati, da se človeku kar lasi ježe! „Marbnrgi več nen nar nre 4p da otn to Vel nei nei Sa del vin Ne reč se vei zrn de je de če kr ne Ve N« sast Zeitung" je prinesla članek o občinski bilai ta ptujski. In zdaj gre po vsem prvaškem čas: n-pisju vesela novica, da ima mesto Ptuj čez i milj. dolga. Prvi je prinesel novico list, ki i\ ^nl' od kostij, katere mečejo pod škofovo mizo. ! . za njim capljajo „Narod", »Slovenec", „Dom> _ vina" ter vsi zakotni lističi Križmanov. Hinj ščina tiči v tem, ria, pišejo ti listi le o pasivi mestne bilance, o aktivah pa drže jezik. Stri pa je sledeča in kdor kaj drugega trdi, je lil nik: Skupni dolg mestne občine znaša I 1,338.091-19; leta 1894 je prevzel sedanji ok činski zastop, kateremu načeljuje župan Ormj dolga za K 180.000, torej se je napravilo o: 1894 do 1905 dolga za K 1,158.091-19. Kaj-« gospodje računa rji v prvaškem taboru, t razumete? Do sem ste se tudi resnice držali ali tukaj vam je spodletelo in prišli ste v lai Pozabili ste namreč povedati, da se je v t dobi plačalo iz tekočih dohodkov dolga 1 150.10881. Poleg tega je dosegla občina sstt jimi ustanovitvami izredno lep aspeh, kar i) kaznje že dejstvo, da se je premoženje 1. 19K K 9.067 81 pomnožilo. Torej, prvaški žurnalistj ako vara je kaj za poštenje, poročajte svoji revnim ovčicam tudi te številke. Ali zamai *™ zahtevamo to od vas, ker ste vedoma — lat niki. Sicer bi pa v interesu prebivalstva pripo ročali, naj napravijo prvaki v svojih občina! red. Kaj pa „bela Ljubljana"? Ali je bre dolga? In kaj je s potresnimi denarci, ki l se poizgubili, — saj veste kako! „ Agenti" za nemščino. List ljubljanski faruceljnov jih je iznašel, te „agente", ki 1» dijo od vasi pa „agitirajo" za nemščino v h lah. Plačani so ti ,,agenti" seveda tudi i. s. j nl plača — župan Ornig. Ta ubogi Ornig! Protestante baje plača, prusko državo podpira, veli kanske svote izdaja, da bi Slovence požrli.. m Ornig, kmalu bodeš suh, ako ne ponehaš! Al JJ8 brez šale: 1000 K plačamo vsakemu na rok: "'• kdor nam pokaže ,,agenta" za nemščino, ■ j* smo ga mi ali ga je Oxnig aajeLRasje pa,i pridejo ljudi s solznimi očmi v naše uredaištu "' in nas prosijo, naj jim napravimo prošnje. 1 P' to je umevno, kajti pošten oče skrbi za svo, "' deco, — kaplančki pa ne vedo ceniti to skrb ker so prvič sami za ušesi mokri, drugič p n;so iu ne bodo nikdar za otroke skrbeli. Iz Spoduje-Štajerskega. Prvaška štacuna v Ptuju. Piše se nami dežele: Ptujčanje se ponašate s svojim mest« in 2 lepim redom, v katerem se nahaja. Hi vam povemo, da je vse vkup figa, dokler bodi v mestu na3 kmetovalce na zanjko lovili kaki pse in vlekli v svojo štacuno ter nas prisilili da knpnjemo v ,imenu naroda" slabo blago a drago denarje. In to so godi danes in nokata kmetje so se že domenili, da bodo prišli Is gorjačo v mesto: kadar prileti potem agenti ali one „narodue" štacune za mano, udrihne« po njem z gorjačo... Tako 83 bodo ti prvaS ljudje menda navadili, da se kupca ne sme (i cestah loviti, ker ima vsak človek pravico, biti nenadlegovan. Zdaj je n. pr. pri novi prvaški klerikalni štacuni v navadi, da nas love po cesti ako pridem po tej ali oni ce3ti, gotovo prilet do Vračka trgovski priganjač za mano. To i gre, pri moji veri! Slaba mora biti trgovina,! si hoča pomagati s tako umazano konkurence To je eno! Ali nova prvaško-kleri kalna štacun napravlja tudi svoje izloge (Auslage) med vrat in — ako tega drngi trgovci-domačini ne smejo zakaj ravno gg. Mahorič & Šeligo? Slišali snu sicer, da sta bila zaradi izlog že kaznovana, i zdi se nam, da jih bode treba občutneje za use« prijeti. To je drugo! Iu zdaj še tretje. Skoraj na vsaki ce3tni tablici, na vsaki drugi hiši, n vsakem kandelabru in vsakem stranišču v ptaj skem okraja najdeš nabite cegelce te prvaSb tvrdke. Tako po3topanje sramoti ves trgovsi stan. Hadirja, kdo bode mačka v žaklju kupil Za vse prvaško-klerikalne besede ne dam d) počen groš. Mi pametni kmetici bodemo hodili min nove prvaške štacune, če ne drugače, pa z gc* jačo v roki. Sicer pa prosimo, da napravi mesli tej umazani konkurenci konec. V okolici pa i — S — m nj ž-o-ih ez BO ih o-o- ih e-li- ui o, ki fe 1 V0 In jo b, pa z trn Mi do or ili, za eri z te jm po iti Loti: eti ne ki co. ins ati 'jo, mo ali Bsa raj na uj-Ske ski )il? niti imo ;or-sto 101 naj vsak gospodar odločno prepove, da bi se mn »mazalo hišo s prvaškimi listki. In tudi okrajni »stop naj v tem ozira kaj stori, kajti cestne tablice niso zato, da bi gg. Mahorič & Šeligo ojih umazano, sramotno reklamo po njih Sirila. Nemška šola v Gaberjah pri Celju bode v kratkem uresničena. Da je to potrebno, nam bode vsak človek priznal. Kajti od vseh otrok, ki obiskujejo celjske mestne Sole, jih pripada več kot polovica (56%) okolici i. s. so to večidel nemški otroci. Število okoliških otrok pa še narašča in začetkom Šolskega leta se bode moralo uresničiti na deški in dekliški ljudski šoli še 4 postranskih razredov. K temu pride še dejstvo, da je veliko slovenskih starišev, ki bi svoje otroke raje v nemško šolo pošiljali, kakor store (o prvaški voditelji sami (glej naš uvodni članek). Vsled tega je občinski svet sklenil, ustanoviti nemško šolo v Gaberjah. K temu je prevzel nemški BSchnlverein" Btroške v znesku 100.000 K. Samoobsebi umevno 6e pene prvaki od jeze in delajo ropot, kot da bi prihajali Turki v domovino. To je tembolj smešno, ker so prvaki sami Nemcem zemljo prodali. Sola bode stala namreč na današnjem posestvu g. Naska. Ali nakupilo h je za dvorišče še 5.000 m" in to — od slo-Dijaške kuhinje", katero je zastopal mani prvak dr. Sernec. Ta dr. Sernec, kakor tudi znani prvaški notar in glavni urednik .Domovine" Baš ter dr. BrenČič so natanko vedeli, da prodajo zemljo za nemško šolo. Zdaj je dvoje mogoče: prvaška gospoda je morda v denarnih zadregah in 12.000 K je lep denar, čeprav so to ,nemške" ali „nemčnrske" kronice; ali pa bi prvaški voditelji sami radi nemško šolo; za svoje otroke jo itak potrebujejo. Vsekakor smrdi hudo v prvaškem taboru v Celju... No, prvaško-klerikalna jeza nam ne sme zagreniti veselja nad to novo pridobitvijo. Gimnazija cesarja Franca Jožefa v Ptuju. Dijaki se sprejemajo in zapisujejo dne 17. t. m. v ravnateljevi pisarni in sicer: tisti, ki imajo napraviti ponavljalni izpit, ob osmih. Potem pridejo na vrsto tisti, ki se zglasijo v pripravljalni tečaj (Vorbereitungskurs). Ob desetih dalje pa 4ijaki od 2. do 8. razreda- Šolsko leto se prične dae 18. t. m. s^ slovesno sv. mašo ob osmih predpoldne. Zavoljo drugih šol v Ptuju pa poglej inzerat v današnjem Štajercu. Iz Trbovelj. Pred kratkim je bil zaboden in namrčen neki mlad rudar in to od policaja Uršiča, Dva dni pred umorom smo pisali, da Jaka menda župan Roš na novo nesrečo. Zdaj bo se naše besede krvavo uresničile. In zdaj moramo pa že reči, da zasluži župan Roš kazen. Kajti kolikokrat že smo označili to pijano policijsko, lažnjivo in zmešano prikazen za to, kar je: za živino v človeški podobi, katere trebuh ni nikdar polen, ki ima več na vesti, kakor marsikateri jetnik v Celja ali Laškem, ki proda svojo dušo za frakelj šnopsa in ki je ljudem nevaren. Ali vse ni pomagalo nič. Roš se je prepiral po časopisih, ali je »liberalec" ali .klerikalec", v svoji občini pa je trpel najhujšo korupcijo. Na mesto, da bi pijanca in lažnivca Uršiča pognal iz doline, kakor H požene predmestne postopače, olepšaval je Roš Se delo tega znorelega biriča, ki je bil preslab za žandarja. Ali ni Roš za svinjarijo s Cilen-fekom vedel? Ali se sme obdržati policaja, ki je tako pijan, da mu fant sabljo vzame in ga i njo pretepe? Ali ni vedel Roš za afero s Knkenbergora, ki je zopet plod Uršičove pijanosti? Ali ni glavarstvo RoSu že davno namignilo, da naj pošlje Uršiča rakom žvižgat? . . . Žopan Roš, o vsem tem se bode zaropotalo na drugem mestu! Zdaj so spodili Uršiča iz Službe in pijanec bo moral pridno „zajbrat", ako ga žena ne bode hotela rediti. Tisti, ki jih jo pijani birič preganjal, so šli samostojno iz doline, Uršič pa, mogočni Uršič, bode moral iti h kmetom gnoj kidat, če je sploh še za tako rabo . . . Ostalim policajem pa naj bode ta tlačaj svarilo! Policaj se mora v prvi vrsti zakonov držati. Volitve v trboveljsko brat. skladnico so se vršile pred kratkim v drugič. Prvič so „zmagali" prvaški „ajmohtarji", ali le potom goljufije. Pri drogi volitvi pa so prodrli kandidati organiziranega delavstva. Pravijo, da so imeli „ajmohtarji" k bando in smodnik pripravljen, da bi po zmagi igrali in streljali; ali vse veselje je spla- valo po grabnu'. Baje se bode tisti Peterček, ki mora trigl pristaviti, kadar , fi'a"' premog, iz same jeze obesil. Peterček, nikar ne; škoda tvoje glave, ki gotovo ni zrasla med kislim zeljem in nad katero imajo vsi trboveljski „bur5i" svoje veselje, čeprav dobiš pri „kartanju" marsikatero po nje ... 0 raztrgani srajci iz Polenšaka moramo še par besed izpregovoriti. Najprvo naznanjamo, daje od fajmoštra tepeni mož Šegula dobil novo srajco, ki so jo mu kupili uredniki „Stajerca.li Drugič omenimo, da je fajmošter poslal sedanjega cerkvenega pomagača v naše uredništvo, da si ogleda srajco; ta možakar je prišel v našo pisarno; a kojezagledal turško zastavoValenkovo, ga je postalo sram in jo je popihal. Čudno se nam zdi, da Valenko molči kakor grob. Seveda, kmete pretepavati je lažje kakor „Stajercu" odgovarjati. Za danes menimo, da res ni čuda, ako vera tndi v Polenšakn peša. Fajmošter Valenko je n. p. ob volitvah pol dneva pri g. Soreju sedel, pol dneva pa pri g. Lovrecu. Kajti volitev mu je bila velika skrb, tako velika, da je celo svojemu mežnarju, ki pije raje šnops kot vodo, bicikel kupil za 12 gold. Tako je mežnarček lažje okoli pohajal in Vračkove listke doli trgal ... Oj, župnik Valenko je za tako stvar fejst možakar. SlabejŠi pa je glede svoje službe. Priporočamo Vam, g. Valenko, da si Tzamete nadomestnika, kadar greste zopet za 8 dnij na ..dopust". Kaj pa bi bilo, ako bi v tem času kakšnemu neverniku hudo postalo, — Vi bi bili odgovorni, ako bi umrl brez cerkvene tolažbe! In ko ste prišli zadnjič od dopusta, ste imeli drugi dan že ob ' 46. uri mašo. Ja, prijatelj, to ne gre! Vsak cestni pometač mora svojo službo opravljati in tudi Vi jo morate. To tudi ne gre, da bi mežnar imel pesne večernico. In ker je samo ena maša, je potrebno, da jo imate pozneje. Ako bi Vas pustili, bi imeli v Polenšakn ob 3. ari zjutraj mašo, da greste potem Vi lahko s svojimi prijatelji po Vaših potih, Maša pa ni ustvarjena le za fajmoštre, ki trgajo srajce in za mežnarje, ki so zaljubljeni v šnopst temveč za ljudi, za kmete, ki plačajo s svojimi krvavimi žulji mežnarje in duhovne. Torej, g. Valenko: — bicikel, rana maša, večernice, posebno pa raztrgana srajca so cvetke iz Vašega vrta. Žalostno je, da imate v svojem vrtu le cvetke, ki — smrdijo! Porotne Obravnave v Mariboru začnejo dne 17. t. m. in pridejo pred porotnike: 17. septembra Jožefa Sršen zavoljo detomora; 18. septembra Jakob Jug zavoljo tatvine in Jakob Horvat zavoljo umora; 19. septembra Martin Ceh zavoljo ropa in nevarnega žnganja ; 20., 21. in 22. sept. Rajmund Wieser, Andrej Kolar in Marija Risa zavolijo požiga; 24. septembra Janko Benkovič zavoljo požiga. Prijet tat. V trgovini Marije Čiričeve v Mariboru je znani uzmovič in nepridiprav, 54letni delavec Jožef Nerad iz Karčovine vkradel hlače. Ko je potem zagledal v neki nlici policaja, obudila se mu je vest, zbal se je in hotel popihati. Redar ga je prijel in na stražnici je priznal tatvino. Ponarejen denar. V Mariboru in okolici je v prometu več ponarejenih 20 helerjev. Denar je iz svinca in ga težko razpoznaš od pravega. Tiralica (Steckbrief). Žandarji iščejo 22letnega hlapca Matijo Voglarja in Monšberga, ki se je zagrešil proti § 127 k. z. (zavoljo posilstva). Kaznjenec prijet. V Mariboru je dne 25. avgusta pobegnil iz kaznilnice Fr. Marinšek, v Slov. Bistrici so ga žandarji prijeli ter pripeljali nazaj v mariborsko zavetje. Kaplan v sv. Marku pri Ptuju je postal bolan, — »glava pravi, da boli ga". V maziljeno njegovo glavico so prišle muhe in zdaj ma šumi v ušesih in fant ne ve, kaj dela. Pričel je zdaj psovati stariše, ki pošiljajo svoje otroke v mestne šole. To dela a tako divjostjo, da se občani že boje za predrago življenje fantovo; kajti ko bi mu muhe še bolj nagajale, skočil bi nazadnje še v vodo. Pred kratkim se mu je tako zmešalo, da je ljudem vstop v cerkev zabranil. Pri vratih je stal, on — rimsko-katoliški kaplan — ter je odganjal fante, ki so hoteli k službi božji: „Vi niste pri Marijini družbi, vi ne smete v cerkev!" Enkrat je fantom to rekel, drugič ni bilo treba, kajti fanti so že sedeli v krčmi in se tam prav dobro počutili... Kaj pa pravi k temu dekan Fieck ? Vera peša . .. ja hudnik, kako bi ne pešala, ako mečejo duhovni ljudi iz cerkve! Umrl je v Mariboru 78 letni stolni prost Lorenc Herg, rojen v Središču. Ranjki je bil jako miroljuben duhovnik, prijazen in v obče spoštovan. V Prevorju pri Pilštajnu je umrl tamošnji župnik Jurij Vtičar. Čeravno dober in jako gostoljuben gospod, imel je vendar veliko sitnosti na svetu, želel si je lajše fare, a v Mariboru so bili za njegove opravičene želje gluhi. To mu je skrajšalo življenje. Obesil 86 je v Ccešnjevcu pri Slov. Bistrici 42 letni železniški delavec Fr. Falež. Alkohol ga je uničil. — V Slov. Gradcu se je ustrelil 28 letni železniški delavec Jože Popial. Zadušil se je v Mariboru Anton Fetz; ko je, prišedši po noči domov, napravil luč, vrgel je najbrže žveplenko na posteljo, ki se je užga-la in dim je starega moža, ki si ni mogel lahko pomagati, zadušil. Gozd je gorel. V gornjegraškem okraju ima ljubljanski škof velikanski posestva in gozdove. Dne 2. septembra opoldne so ljudje zapazili, da del škofovega gozda gori. Skoda je znatna in bilo bi je še več, da niso okoličani z naporom omejili in udušili ogenj. Žusem. Župnik Šebatov Tone, c. kr. poštar. V Starem testamentu so Judje plesali okoli zlatega teleta, zdaj okoli njega plešejo farji, ki vsako priliko porabljajo, da mašijo svoj nenasitni žakelj. Žusemski župnik beb&tov Tone, ki ima baje v Poličanah svojo lastno familijo, odkar je tam kaplanoval, ne dela v tem oziru izjeme. Zdaj je celo postal poštmajster, in to tudi nekaj nese. Zdaj dobi v najem baje tudi občinski lov in bo lovil jerebice, tiste v kiklah in jankicah lovi najraje. Kmetijo ima dosti veliko, štibro zanjo mora občina plačevati, ali vsako jesen fehta po far; kolekturo kakor kak nadležni hrvaški berač. Zusemčani, vi ste bernjo že plačali in rešili, torej ne dajte nič, ako ni vaša prosta volja. Nesreče. V Terčovi, v fari sv. Petra pri Mariboru, je padla z jablane viničarica Rus ter je bila sirota takoj mrtva. — V Polžah pri Novi Cerkvi je padlo v potok Hudinjo triletno dekletce posestnika Samca in se pri padcu na sence zadelo ob oster kamen. Ubožica je bila takoj mrtva. Požari. V Laznici pri Lembahu je zgorelo Lipnikovo posestvo, v Rospbhn pri Maribora pa Schweiglovo. Nemški denar mu diši. Pri Sv. Ožbaltu na Dravi ja prvaški župnik, za Nemce mara le takrat, kadar mu prineso kaj cvenka. Dne 4. avgusta so tja prišle nemške procesije in farček je pozabil na svoje prvaštvo. Prav marljivo je škropil nemške romarje, samo da mu potem pri ofru kaj več darujejo za nikdar polno farško Medvedovo selo. Župnik — »prijatelj" svojih sorodnikov. Tamošnji rojak in zlatomašnik J. Š. je imel pri sebi dolgo let svoji dve nečakinji, ki sta mu zvesto in pridno delali pri hiši, misleč, da bosta kaj erbali. Ali zdaj jn je hotel župnik vtakniti v nunski klošter in ker dekleta nista za klošter in nočeta o nunah nič slišati, ju je napodil od sebe brez denarja, svoje premoženje pa vse sporočil cerkvi in domačemu župniku. Pač pristna farška manira! Tatvina. V Budini pri Ptuju je neki uzmovič ukradel bicikl (Puch-zistem) štev. 16.009. Kdor tatu izvoha, dobi nagrado. Tatinska tercijalka je 24 letna Tonča Ku-laričeva iz Litmerc pri Ormužu. V cerkvi zavija pobožno oči, hodi pogosto k obhajilu, zunaj cerkve pa krade. Iz Maribora, kjer je dozdaj služila, so jo zato policijsko pregnali in 5 let se ne sme v mesto vrniti. Vrhunec podlosti. Sramotno je, ako naznani človek svojega soseda oblasti, ali vrhunec podlosti je, ako ga naznani po nedolžnem. Prvaki pa te sramote ne poznajo; prvaške pristaše je toliko sram kakor volka strah. Evo slučaj: Obče znanemu in priljubljenemu posestniku Scbiitzu v sv. Trojici pri Št. Lsnartu je pogorelo. Prvaška babura Katarina Lovrenčič, posestnica iz Zgor. Senarske, pa je zgolj iz slepega sovražtva do g. Schiitza, ki ni prvaško-klerikalni podrepnik, pričela obrekovati ter blebetati, da je g. Schiitz sam zažgal. Seveda je napravila moža s tem veliko škodo, ali pri soduiji se je natanko iz- — 4 -- kazalo, da je bab niča grdo lagala in ob reko vab. Zdaj je g. Schutz to lažnivko in obrekovalko prijel za ušesa. Lihko bi jo pustil zapreti, da bi postala črna še na telesu, kakor je črna na duši. Ali zadovoljil se je s tem, da prekliče babnica svojo laž. V današnji številki BŠtajerca" čitajo ljudje lahko to „Isjavo" Katarine Lov-renčič; natisnjena je bila „ Izjava" pa tudi v prvaških listih. In zdaj vprašamo: ali zasluži tako postopanje druzega nego krepki „fej"? Vidiš, »Fihpos", do take omike pripravljaš ti svoje čitatelje, — to je tvoje delo! Fej! Oevičice, noričice ... V antonjevški deviški Marijini družbi se je že začelo živahno gibanje, nekatere ..device" so že poslale h krstu, druge pa še bodo. V hišo neke take za-peljanke je tudi kaplan Lasbacher rad zahajal in tam s svojimi tamburaši ,,brenkal." Zdaj, ko se je pri hiši „peč podrla" in dekle mora zibati, preklinja Lasbaherja in celo njegovo bando zraven zapeljanega dekleta cela hiša. SV- Vid pod Valdekom. Napredna zmaga pri občinskih volitvah. Dne 3. septembra je pri obč. volitvah pogorela podrepniška stranka župnika Repoluska. Učitelj Judič in nadzornik cerkvene metle — slavni gospod mežnar — sta si torej brez uspeha brusila noge za fajmuštra. Zdaj hočejo ti klaverni vitezi volitev ovreči, a opekli se bodo še hujše kakor zdaj. Učitelju pa že zdaj povemo, naj se ne predrzae še kedaj odganjati naprednih volilcev iz volišča, volilne pravice si naši somišljeniki ne pus-e kratiti ne od farja, ne od kakega mežnarja, pa tudi ne od učiteljev Judičeve baze. Ako pa bi se drznil župnik proticerkveno s prižnice psovati naše naprednjake, potem mu jo v otajercu zapojemo. da bo zacvilil. Ptuj Premiranje bikov se je vršilo 10. t m. Prvaška gospoia se jezi, ker je bilo vse presenečeno od lepe živine. Več poročamo prihodnjič. Iz Koroškega. Toča in nevihta je hudo razsajala v okolici Tolstega vrha pri Gutštajnn in je tam napravila veliko škode po njivah in vrtih. Samomor dekleta. V Celovcu se je ustrelilo 22 letno dekle Ana atožir. Imela je ljubavno razmerje z nekim celovškim oficirjem, in to je baje vzrok njene obupne smrti. V valovih. V Glini pri Litmerčah je utonil 8 letni sinček Viktor Tischler, otrok tovarniškega delavca. — Pri Ojčevem brodu, ki črez Dravo prevaža ljudi iz Črneč v Traberg, je utonil brodar. — V Spodnjem Dravograda je utonil v Dravi neki šolar. Nesreča. V Baierbergu je udarila strela v drevo blizo hiše posestnika Riterja. Njegova žena je bila ravno v hlevu pri živini. Ko je v drevo strela udarila, splazila se je in zdivjala ena krava ter z rogom tako hudo poškodovala ubogo ženo, ki je bila mati 10 otrok, da je kmalu v groznih bolečinah umrla. Po svetu. Zmes. V Dubrovniku so se stepli češki in mažarski vojaki. Neki mažarski vojak je ustrelil med pretepom bosnaškega vojaka. Več drugih vojakov je bilo sstrelji ranjenih. — Jezuviti so si izvolili za svojega generala Nemca F. X. Werlc. — V Bovalinu (Italija) trčila sta dva osebna vlaka skupaj; 24 oseb je ranjenih. — Gališko mesto Kozovo je pogorelo; čez 60© oseb je brez strehe. Rudarski štrajki se širijo v češkem revirju za rujavi premog. „ Unija" rudarjev je štrajk branila, a izdalo to ni. ,Neodvisni" rudarji so celo voditelje .Unije" naskočili in hudo pretepli. Tako je bil predsednik „Unije" Jarolim z nožem v vrat zaboden in težko ranjen, urednika lista „Gluckauf" pa so knapi na tla pobili. Gotovo bode štrajk propadel, kakor mora vsak štrajk propasti, ki nima popolnoma edino delavstvo za sabo. Iz Šole. V Loki pri Zidanem mostu. Ka-tehet Berk vpraša učenca, kako se glasi 6. božja zapoved ? Šolar si pa misli: Tikati vendar ne smem gospoda ter se odreže: Gospod, naj ne prešestujejo! — Adamovo rebro. Mali Tonček je slišal v šoli, da je Bog stvaril prvo ženo Evo iz Adamovega rebra. Nekoč prihiti k materi in pravi ves preplašen, kazajoč na svoje rebro: Mama, mene tukaj nekako boli, meni se zdi, da dobim ženo! — Klerikalni lopov in morilec. Pred par dnevi so našli v Ljubljani za novim pokopališčem umorjeno 40 letno deklo Mico Mlakar. Vrat ji je z britvijo prerezal njen 23 letni ljubimec Zapevec, ki je v Ljubljani služil pri bratu ljubljanskega škofa. Znebiti se je je hotel, ker je bila že oami mesec noseča. Ta klerikalni lopov je bil na vsakem klerikalnem shodu, tam upi!: vera je v nevarnosti! Klerikalci in farji so ga imeli za uzor-mladeniča. Po umoru je šel v gostilno, tam se je smejal in kratkočasil, na to je šel v cerkev in tam celi dve uri „goreče" molil kakor vsak klerikalni hinavski lopov. Zdaj je pod ključem in dobi zasluženo plačilo. In enakih lumpov je med klerikalci, žalibog, preveč! Gospodarske. Kaj naj dela sadjerejec v septembru in oktobru? 1. Naj zatira jabolčnega in češpljevega molja s tem, da pobere vsak dan vse odpadlo sadje in ga pokrmi. Krvave uši naj uničuje z mastenjem, s čopičem in škropljenjem napadenega drevja. L:stne ušice naj zatira z večkratnim škropljenjem po vrhovih z razstopino od mazljivega mila in tobakovega izvlečka. Nastavi goseničje pasti, da poloviš jabolčnega cvetodera. 2. V oktobru: Drevje naj dobi drevesne košare, da ga na ogloda zajec. Nadalje zatiraj krvavo uš. Izrezavaj suhe veje, ostrgaj debla in debelejše veje, to pa v drugi polovici oktobra. Namazi drevje z mešanico cd vapnenega beieža in ilovice, da dobi gladko labad, da ni na njem mahov in da preprečiš odlaganje g03eničjih jaj-čic. Spravljaj in sežigaj listje po sadonosnikih, da se ne loti dotičnega drevja jabelčni in hruš-kov krastovec, da se ne narede na njem rudeče pege in da ga ne zajeda češpljeva rja. Končno gnoji sadonosnik s trdimi ali tekočimi gnojili, da se drevje upira raznim nezgodam. Gnila jabolka niso primerna za žganje, ker imajo le prav neznatno množino sladkorja, potem pa kurivo in dača napravi vam več stroškov, kakor bi vam mogla gnila jabolk« dati haska in dobička — kajti po kipenju se iz takih jabolk dobi prav za prav malo alkohola. Letošnja letina je v naši državi dokaj dobra. Pridelalo se je v Cislitvaniji (t. j. pri nas): 14 milijonov meterskih centov (stotov m-) ovsa, 17 m3 pšenice in 13lA ječmena. Rrži nekoliko manj kakor lansko leto. Na Ogrskem pa: 50 milijonov meterskih stotov (ms) pšenice, lita-rži, 14m! ječmena, 12','sm2 ovsa in 33m2 koiuze. Na Ogrskem od I. 1870, odkar se zapisuje statistika letine, še ni bilo toli pšenice kakor letos. Kako ravnati z mladimi konji pri kovanju? Kakor z vsako mlado živino, treba je tudi s konjem, posebno v mladosti in začetku dela, ravnati kolikor mogoče lepo. Zlasti pri prvem Dodkovanju mora gospodar pametno ravnati. Žival se ne sme privezati, temveč se ji mora držati navzgor vzdignjeno nogo, božati in gladiti se jo mora, da se ne straši. Le tako se bo privadil konjič kmalu in se pozneje ne bo upiral pri kovaču. Jasli so živini to, kar je človeku skleda. Po naših hlevih pa dobimo pogosto, da so jasli strašansko zamazane. Očiščene niso bile, odkar jih je mojster napravil. V takih jaslih ne je Živina rada, kakor ne človek iz umazane sklede. Snaga je tudi tu neobhodno potrebna, če hočemo, da se bo živina redila. Jasli je toraj večkrat čistiti, če mogoče, tudi oprati. Ako so jasli pokvarjene in razbite, jih je popraviti, da se živina ob nje ne poškoduje. Pravi gospodar mora imeti povsod svoje oko! Krompir, krma za ovce. Ovce jako rade zrejo surovi, na drobno razrezani ali razsekani krompir. Preden se nanj navadijo, jim sicer ne diši posebno, a pozneje se ga ne morejo nasititi ter bo potem jako žejne. Zato se priporoča, da se ovce že pred krmljenjem napojijo nekoliko z vodo. Angleški presič. Angleški svinjerejci so v drugi polovici preteklega stoletja izredili prav dobro pasmo presičev, in ta vrsta se je tudi pri nas prav dobro obnesla, zato je tudi zdaj priporočamo. Naši stari, domači presiči, ki imajo veliko glavo, široka ušesa, visoke noge ter so dokaj dolgi, ne ki presič ugajajo več. Angles ima kratko glavo, majhna, kvišku stoječa ušesa, kratek, špebat vrat, raven hrbet, kratke nate noge, nizek trebuh ter ima veliko mesi špeha. Žival ima malo Ščetin na sebi, radal ni izbirčna ter se jaho hitro spita.________ Listnica uredništva in uprai ništva. Sv. Tonili/, pri Vel. Nedelji: Proti zaljublji ne pišemo. Milwaukee. Amer. Pesmi ne priobfiuji Kaj drugega. — P. v. Vrbi, Kor. Stvar uravnana. Špitalič. Mi Vam list redno odpošiljamo. Nazn: nam takoj, ako ga Se kedaj be dobite. Potem primi pošto. — Sv. Anton v Slov. gor. Čemu se na d ne podpišete? — Podplat, Vičanci in dragi: Di pridejo na vrsto. — Piršenberg pri Brežicah. čano do 1/4 1907. — Sv. Jur. ob jiiž. žel. Plača«! do 1/1 1907 — Dol. J. T. Plačano do 1/1 1908 4 Š. 646. v Mar. Plačano do 1/1 1908 — La Sal 111. Dolar prejeli, plačano do 1/7 1907 — Pečke. .IIuj Gol. Tožbe nismo vložili. — Loterijske številke. Trst, dne 1. septembra: 85, 68, 90, 73, 3' Gradec, dne 7. septembra: 60, 53, 50, 59, lf Nikdar v življenja al v*5 takt priložnosti 91 500 komadov n 1 (14. 95 kr. Ena krasno pozlačena preetina ura, katera ločno teč« iii za katero se 3 leta jamči, z jako primemo verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prsten za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 zrase« mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3'J, dubla-zlat) s patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 lini album s 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za damt (novost), 1 par bouton s simili-brilaolom, 6 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za koreSpodenco ia še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se posije z uro vred, katera isama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar poSlj« naprej. Dunajska centralna razpoši- ljalnica P. Liiat, Krakav (Kraka«) Mr. 41. NB. Za neugajajoče se denar priden in močan, ki zna nekoliko tudi nemški se takoj sprejme prf JobUl Tkcmelu. pekovskem mojsfii na Krki (Gurk) in Kani* ____$ Z malini kapitalom si lahko preslrbite dobro Jet sistene«, ako si napraviti«1 majhnih razmerah uiaitipT' rijo z /ganjeni. Ce si m majhen KOtlič za žgati, destilirate žganje in lib žpecijalitete. Potrebno nav< se vam dopoSlje brezpltl Dopise pod naslovom: krati v št. 127" AnriM Expedition Ki. Brann, Du I.. Rotentnrm^lrasse 9. Viničar s i—5 delavskimi močmi, i: katerih naj bi vsaj eden ški govoril ter se spoznal nove nasade, dobi takoj d' službo. Vprašajte pri niku dr. Kiinieu v Frauheim,; pri ltačju pise van: Suhe užitne gobe (Speiseschwamme) od 50—311 kg. kupuje Johan Kulhua, na Dunaju XVI. Reinliartsf. 39. trgovina s špecerijskimi! konzumflim blagom, j«; Posestvo okoli 17 oralov zemljišča, 280 sadnih dreves, dobra zemlja, lep gozd, vse arondirsno, se z gospodarskimi potrebščinami (Fundus instruetus) ali brez njih takoj proda. Vprašajte pri Ant. Spendel v Hrastu (Hart), pošta Lavamilnd na Koroškem. 411 Žag ar z fanti kot pomočniki se takoj za dobro žago z dobrim plačilom sprejme pri Franca Banmgartner Pfaffenberg, p. Obervellach, Koroško. 4o3 Šlev. Svari s Hiša z 2 sobama, - kuhinjama, i lojpo in kletjo, postranski« prostori, namreč s stremi hleri za svinje in drvarnico, u b*Bfinhn' koj po niski ceni prodi II temu spada tudi vrt in sadonosnik, vsega skup je '/< orali Hiša je od Ptuja '/i ure oJ-daljena ter jako primerna n penzijonista. Naslov pove» pravništvo Štajerca. 3S| ,iul Paolo. •se dol. San ijubuje svari p ŠL 7, : mease. in žre, snim :mo. mile emo opis >pisi Pla-ano I die lar. 37. 21 Ž **] V. i .-a Ct < — 5 — A • t I J -•j CO P | £ fl O O 0) •a" S r .H S- :=. 5 a • 83 J •S, -S ! 1 1» ! o. a S C .* TJ* i | u 0 - S 1 'U 1 fa« t s ki t» cS 1 M •H ni U 5 -M 5? 1 1 i 'C o t. o 00 1 D M M 1 1 & p I 1 o iH .2 S 4) ao ■g S, 5 s M fe S J4 >m L « :3 *> « s liil Mestni urad v Ptuju. 5500. Zakaj se gre: Sitri se pred izseljevanjem v Brazilijo. Ptuj, dne 1. sept. 1S06. učili. n« trli M. 136 ik- Naznanilo. C. kr. miaistratvo za notraoje zadeve je odlokom z dne 26. jnlija 1906 št. 34.383 Ipozorilo na delovanje nekega Antona Gergo-ia, ki zdaj stannje najbrže v bližini Chiasso kantonu Tessin v Švici ali t kakem bližnjem &kem mejnem krajn, ki si pod lažnjivimi pret-ftzaroi prizadeva, pridobiti izseljence za brazi-jtnsko državo San-Paolo. Tisti je pred kratkim itabil neko rodbino zli členi iz Visokega, oboa Gotovlje, pol. okraj Celje na Štajerskem, obljubami, da bode imela v San-Paolo iz-rstne dobičke in prislužke in prosto vožnjo iz arzejla v Chiasso. Potem, ko je rodbino delj ita pri sebi zadrževal in tist aje denar, ki ga !B seboj imela, zapravila, jo je ta agent pre-istil naposled njeni usodi. Gaigolet je baje iz iriha in Berolina oiposlal veliko oklicev in bem, v katerih dela propagando za izselje-inje v Sau-Paolo. Agitacijo za izseljevanje v San-Paolo na-ravlja Gergolet posebno na Sp. Štajerskem rav živahno. Vsled odloka c. kr. ministrstva i notranje zadeve z dne 4 avgusta 1906 št. 6849 razpošilja neka parobrodna družba „Zino°, imenuje kot svojega pooblaščenca. A. Gergo-a v Caiasso v rfvici, prospekte, v katerih se ako dela propagando za izseljevanje v San ioIo v Braziliji. Ker se vsebina teh prospek-it ne ujema z obstoječimi razmerami, zato se darkom svari, da se ne pustite zapeljati fBseljenje v San-Paolo. Vlada države San-Paolo nima z Gergoletovo Jjitacijo prav nič opraviti, vzlic temu pa ima Antwerpab nekega Scheele kot svojega agenta oficijelnega zastopnika za izseljevanje, ki si o prizadeva, da dobi izseljence za San-Paolo. Župan. Mestni urad v Ptuju. Ptuj, 1. dne septembra 1906 se gre: I izseljevanjem 1 Brazilija. Naznanilo. T Vsled odloka ces. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne Jjolija 1906, St. 26191 marsikaj kaze, da se zdaj zopet uprizarja uu tajna agitacija za izseljevanje v brazilijansko državo San Naje.i agenti mamijo in vabijo ljudi, češ, tam v Braziliji i dosti dela. plača je jako visoka, za kmečke izseljence se |S« Paolo dobe jako ugodni pogoji in povrh tega ti agenti ob- i ljudem, da izseljencem ni treba za vožnjo nič plačati. ilinisttrstvv za notranje zadeve torej znovič prav resno d izseljevanjem v San Paolo. i se vsled namestniškega odloka z dne 16. avgusta 1906, yi daje na znanje. Zupan: Ornig. Lepo posestvo 4-1 četrt ure od cerkve, šole, pet minnt od okrajne ceste, pol ure od kolodvora, 18 oralov, v enem najboljših travnikov, njiv, eadonosnik, vinoradi, gozd, krma je samo sladka in priraste za 15 glav živine, sadonosnik je e samim mladim sadežem in bo to leto dobro obrodil. Hiša je zidana, z opeko krita, v dobrem stanju, preša, svinjaki, hlev, za več živine, skedenj itd., potem je zraven veliko pšenice in ovsa za mlatit, vsa krma, vso letošnje silje ali poljski pridelki, 8 glav živine, 10 svinj, 4 vozovi, en mlatilni stroj, 2 brani, 1 plug in vse kakor stoji in leži (premičnina sama in živina je vredna čez 2500 gld.) se takoj proda za ceno 6400 gld. Vknjiženih ostane 1200 gold. Ostala svota je pri kupu izplačati. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42. Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, sliskaln'ee za seno, trijerji, čistilnice, za žito, mlatilnice. vitli, luščilnice z« kurnzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mini za grozdje, siiskalniee za salje stiskalnici, za grozdje, mlini za golaoje, stroji za rezanje repe, slamorezmce, kotli za kuhanje, klaje, senalke za vino. pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnujnico, vodovodi, _ železne cevi, svinčene cevi, t- gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišavo. stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t, d. po zopet izdatno zni-žanin cenah vso pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko: dopisuje se v slovenskem jeziku. arrow Qp-XL Prekupci in agenti zaželjeni Ivan Schindler, Dunaj IH., Erdbergstrasse 12. 471 Za majerja ali vini-čarja *79 bi rad Sel, kjer bi se pečal lah ko bavil s sadjerejo in z novimi amerikanskimi nasadi. Službo nastopim lahko takoj, zmožen sem obeh deželnih jezikov, Naslov je: Jarij N'ovak. občina Hajdoac št. o, pošta Ptuj. Viničar s tremi delavskimi močmi za vinograd, ki je 20 minut od Maribora ter obsega 2 orala amerikanskega nasada, sprejme lastnik vinograda It. Jentl v Kamenci 5t. HI. pri Mariboru. NatanCncjSi pogoji se izvaja pri sprejemu. 472 _____Mestni šolski svet v Ptuju.. Štev. 560. Ptuj, dne 1. septembra 1906. Naznanilo. S tem se naznanja, da se učence za deško ljudsko šolo, učenke za dekliško ljudsko in meščansko Solo ter otroke za mestni otroSki vrtec zapisuje, sprejema in iz-prasuje sledeče dni: 14. septembra ob osmih se vrši izpraševanje za dekliško meščansko šolo v konferenčni sobi dekliške šole. 15. septembra ol> osmih predpoldne do 12tih opoldne se zapisujejo šolarji v obojno šolo in v otroški vrtec v dotični ravnaleljevi pisarni. 17. septembra ob osmih v jutro je skupna šolska meša v mestni cerkvi. 18 septembra ob osmih v jutro se prične z rednim podukom. Stariši tistih otrok, ki prosgo za sprejem iz drugih šolskih okolišev, naj se zglasijo z dotičninti šolarji od 10.—17. septembra predpoldne v šolskih pisarnah in naj prineso s seboj zadaje šolarjevo izpričevalo. Ako se tisti šolarji sprejmejo, potem morajo pri šolskem vodstvu v mestnem uradu plačati 12 (dvanajst) kron za šolske potrebščine. Na obroke se tisti znesek pod nikakim pogojem ne plačuje. *77 Predsednik: Ornig. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju n ne poindi taka prilejnost 100 kosoy samo 1 gld. SO kr, Ena krasno pozlačena 36 ur tekola preciaanker ara s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Eepni robci, en prstan za gospode z imitiranim Žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Bteinom). 1 eleg. bro3a za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat moS-njioek, 1 žepni noži£ s pri- £ravO, 1 par manšetnib gum-ov, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za ■like, v katerem je 36 najlepših podob sveta, 6 reči, katere Svzrocajo pri starih in mla-i mnogo smeha, 1 jako koristna Knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hi3i in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar posije naprej, skozi dunajsko raz-poSiljalnico Ch. Jungwirth, Kraka« A/l 4. 462 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Priden hlapec za trgoviuo se takoj sprejme. Plača po dogovoru. VpraSajte pri gospej Pauli Stara-schiiia v Cirkovcah, poŠta 470 Trgovski učenec s šolsko izobrazbo, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se takoj sprejme pri Jož. Sprirazn, trgovcu s Špecerijskim blagom in deželnimi pridelki v Celju. 468 Lepo posestvo *** na glavnem trgu z enonad-stropno liiso in z malo delavnico, pripravno za vsakega, provizijonista, zlasti za mesarja, se takoj iz proste roke po ceni proda. Zraven je klet, hlevi za krave in svinje, drvarnica, vse v dobrem stanu, zidano in z opeko krito. Poleg so štiri orali njive in travnik«, dosti sadnih dreves. Pri gospodarskem poslopju, ki je tudi z opeko krito, je nasajena trta. Daljša pojasnila daje lastnik tega posestva: M. Romich v i.oki pri Zidanem mostu. Konjski hlapci dobijo stalno sluibo, dobro plačo in hrano pri Fraac« Banmgartner-jn v Pfaffenbergu, pošta ObervclIach-KoroSko. 478 Kovaški učenec uiooan se takoj sprejme pri Simonu Žnidaričn, kovaškem mojstru v Cirkovcah, poSU Pragersko. 46S Dve trgovini z najboljšim prometom in sicer: ena trgovina z meSanira blagom in ena dobro vpeljana grajzlerija nasproti vojašnici (kasarni) se dasta savolja po-sestnikove bolehosti v najem. Letni promet 48—56 tisočkron. Istotam se sprejme trgovski učenec. Več pove upravništvo _________»Štajerca" 443 Trgovski pomočnik mlad, zmožen obeh deželnih jezikov, dobro izveiban v trgovanju z železnino, se takoj sprejme v trgovini z Železnino, pri Johaan Slavitetbu v Sv. Lenartu pri Mariboru. _______________________431 Gospodinja (Wirtschafterin) na deželo dobi takoj službo. Več pove u-pravništvo Štajerca. 459 Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računu Št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk- banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ura. priporoča se glede vsa- i^mmis« kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za~posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogerak. banko. «^^^""* Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. — 6 — Uilanca okrajne hranilnice v Rogatcu (Bezirks-Sparkasse in RohitscM od 31. decembra 1905. ■ Aktiva. Konto hipotekarnih posojil . . „ korporacijskih „ . . „ mejnic........ „ posojilnične asekurance . „ od efektov...... „ ces. kr. hranilnega urada „ mobilij (Mobilien-Konto) . „ obrestij........ , ptujske hranilnice . . . „ kaša ......... » korent rezervnega zaklada : ■ 398354 868 25488 368 92888 193 654 15912 75000 3866 1128 47 60 8fi | 44 10 57 35 66 Sfl 58 614723 84 •1 Passiva Konto vlog interesentov . . »» .. „ prehodnih obreslij . . . Rezerva za kurzne diference . . Konto za glavni rezervni zaklad i 585035 2308 108 27271 ■n j fifil nil Si 614723 ! & Obrestnina: za vloge........4,/,"/o „ hipotekama posojila . . 5'/«% „ proporcionelna „ . . 5% „ mejnice.......6% Čisti dobiček 1. 1905 K 3091-92. Denarni promet (Kassarevirement) K 712241 84. Uradnje se vsak četrtek od 8—11 predpoldne. Kadar je v četrtek praznik, potem se uradnje najbližji prosti dan v tednu. ±6* Posestvo na prodaj 18 oralov dobrih njiv, travnikov, sadonosnik in gozd, vse pri hiši. Hiša je zidana, velika in z opeko krita, gospodarsko poslopje zidano in z opeko krito, hlev za 12—15 glav živine, ker toliko same sladke krme zraste. Cena 5200 gld. Ostane lahko 3000 gld. Več o tem pove Franc 486 Podlipnik, Maribor, Tezno št. 42. Prav lepo posestvo tik glavne in železniške ceste, 20 minnt od kolodvora, pol nre od cerkve in šole, ker je tndi aret, meri 12 oralov najlepših travnikov, njiv in gozda. Vse pri hiši v najlepšem in veselem kraju, lep in velik hišni hram je zidan in z opeko kriti, s 3 najlepšimi sobami, kuhinja s štedilnikom, čamnata, 3 kotli za perilo in svinjsko pičo, klet, hlev za 8 glav živine, ker toliko krme zraste, svinjski skedenj, lep studenec pri hiši. Cena 6200 gld. Vknjiženega ostane 3000 gl. Več pove Franc Podlipnik, Maribor, Tezno 42. 485 Čevljarski pomočnik dobi stalno službo pri čevljarskem mojstru Cvetko Pičk© na Suhi, pošta Labud (Lavamiind) na Koroškem, m Lepo malo posestvo 483 '/3 ure cd Hoč, v lepem rodovitnem kraju, meri 4 orgle njiv in gozda, se preda. Vse je v ravnini. Hiša je zidana in cimprana, s slamo krita, ima 3 sobe velbane, kuhinjo, kamro klet. Gospodarsko poslopje je zidino, s slamo krito. Hlev za 4 krave. Zraven je še: skedenj, ko-larnica, svinjak, lep trt z rodovitnimi sadnimi drevesi. Cena je 2300 gold., vknjiženih lahko ostane 1000 gold. Več o tem pove F. Podlipnik Thezen, št. 42, posta Maribor. veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakov tropi novec, SlivOVkO, I droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hrama tik moje prodajalnice žganja lahko poitavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko knpi, sem pripravljen, povrniti tndi stroške mitnici (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. rCdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. Rihard Stieger civilni geometer naznanja s tem, da je v Ptuju na -Minoritskem trgu št. 3 v prvem nadstropju otvoril pisarno za zem-lje-merska opravila, za vsakovrstno izmerjanje (razdeljevanje in omejevanje zemljišč, komerzacije, drenaže itd) Dela se izvršujejo točno in poceni. "V«4 ***ttttft*XKKK*KX**KX, ______ Mestni urad v Ptuju. Štev. 5622. Zakaj se gre: Razpisuje se natečaj za cestavja. Ptuj, dne 6. septembra \i\ Natečajni razpis. Na Štajerskem se oddasti dve cestarski službi il 3. plačilnem razredu uslužbenske kategorije z len plačo 1000 K in z letno aktivitetno doklado, ki se oi meri po krajevnih razmerah od 200—300 K. K lea spada tudi prispevek za službeno obleko na leto 1601 in normalni pauSal za pote. S to službo je združeno po dveh starostnih no]«.; po 100 K, katere dobi uslužbenec vselej po petih, civilni državni službi dovršenih letih. Potem ima u| da pride v višji plačilni razred z letno plačo 1 s postavno odmerjenimi dokladami. Prosilci za to sli morajo biti avstrijski državljani, morajo biti v pismu besedi zmožni nemškega jezika, morajo prav dobro i brati, pisati, računati in risati, kolikor je to potrebno stavbarstvu in obenem morajo tudi dopričati, da s< izučili za zidarja, tesarja ali kamnoseka. Prosilci za službo ne smejo biti starejši nad 40 let, oziroma ki po postavi z dne 19. aprila 1872, drž. zak. št. i kot dosluženi vojaki še niso 45. leta dovršili. Pi opremljene z izpričevali o starosti, o telesni sposol in o dosedajnem delovanju, dalje dokazilo, da ;pi izpolnuje pogoje, navedene v točki 3, oni dosluženi n jaki, ki hočejo prositi za to službo, pa razveti morajo priložiti v omenjeni postavi in v pojasnjevalna pristavku k isti z dne 12. julija 1872, drž. zak. 8,8 predpisane izkaze, povrh tega morajo še navesti vališče in vse to najpozneje do 30. septembra 1906 oi poslati na c. kr. namestnijo v Gradcu. Zupan: O (H 1 ■m Doktorja pl. Trn-koczy-ja, sveto-4*\ vdo znuno re-U iliino varstveno ^ sredstvo, ki je ■■ bilo na razstavah _j. .odlikovano z naj-(■B boljšimi pohvala-1^ mi, dobiva se pri-^j stno pod marko r^ Mastin m*, pri vsakem tr-5 govcu. Po pošti »w se razpošilja naj-f< manj o zavitkov ^ za K 2.70. Le-r karna Trnkoczy v sf\ Ljublani. Ponareja y jalci se sodnijsko ^W r kaznujejo. Več štrtinjakov dobrih vinskih, skoro novih sodov proda J. Ornie v Ptuju. 487 Pekovski učenec priden se takoj sprejme pri Erneslu Panhofer, pekovskem inojslru v Gralweinu na Zg. Štajerskem (S. žel. postaja od Gradca). 4?2 Dva mizarska pomočnika, iS0 spretna delavca, se takoj sprejmeta pri Karlu Reisin- gerju, mizarskem mojstru v 1'luju, Allerheiligengasse. :i hi: Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina k ,,zelenemu venca" ===== v Ptuju == kupuje vfdno vsakovrstno friško sadje jagode, maline, črešnje, višnje, jabolka, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, špindlinge, sipke, dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, lak, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, če-belni vosek, posušene gobe, hren, sa-lato, mnrke, repo, zelje, laneno seme, živo in pitano perutnino, sube hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d. vse to po visokih cenali. Prodaja jadendorfskega roman-in port-land-Cementa. Tomaževe moke, Kajnita. 1 Tovarna za poljedelske stroje = C. Prosch-a v Celovcu priporo6a izboljšane (Gopel) mSaiilnice z naj novejšimi te-Jčaji (lagerji), lahko »tekoče. Dalje stroje rezanico delat', trijerje in mline za šrot se postavi vsak slroj na njegovo železnično postajo voznine . Prodaja se tudi na obroke ceniki se pošiljajo poštnine = prosto in zastonj. = stna zaloga v Mariboru v Viktringhof ulici. 714 elovalci sekir in brusilci orodja. enachmiede & Werkzengschleifer), spretni, za Fužine Tragdss pri Bruku na Muri JHammenverk Tragoss bei Brack a. d. Mur) na ptajerskem; ravnotam dobe tudi natančneje pojasnila. 312 S&8r~ Samo se plača, "fef 30 dsii na poskus pošljem moj pravi, fino po-akljsm Ia solingenski stroj za striženje las „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za naročevalca, da zamoremo vsakega prepričati o izvrstni trpežnestl našega stroja. Stroj ■5f5r' za striženje las naret je iz Ia solin-goiskega jekla, najfiniSe ponikljaa, s 3o zobmi, z 2 grebeni za pretak-qnu> z* 3, 7, 10 mm. dolge lase. Vse izvrstno izdelano z re-nn»im pcram v lepi Skatlji z navodilom za uporabo, da lahka ■aH. tikcj itriie. Ceni nit 3 gold. Ta stroj plača so sam, pontes r familijah, kjer :io otroci, ker se izdatek že doprinese v V^etu. Navtdene stre]* a, striženje las, ki so takoj za nič, nimam, Unjp j* ttrliaoje brade režejo na 1 mm. 2 gl. 50 kr. Škarje za httjs i« pse, ki so za vsakega, ki ima konje in pse ueugibno potrate 2 gl. 50 kr. Pošilja po poštnem povzetju. Han?i3 Konrad v 8riik3-u štev. 878 (Češko). ..«'0g'iiii podobami čre~ 1000 vsakemu zastouj in frauko, Po takem izvesku se poznajo skladišča, v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, Minoritski trg štev. 6: '^^■vrv;^ Zahtevajte brezplačne in franke moj veliki ilustrirani eenik z čez 1000 slikami o niklnastih, srebrnik in »Istih arah, sistem lUekepf, Hala, Onega, SraalfhaRsen, Olasbfttte, kakoro vsakovrstnih srenrniaab in zbtmnali po prv*tu-t«rar*ilk>k eeiak. Mklnasta rement*ir-ara.....K 3,— ■ -r-.-.-i Raskopf-natent ...... : '..sten R*sk*pl, erna-jtkleaa remont. ura........... Svirurska trigiialnasistem R*skopf pateit-iiro..........., lioldin rem ura „I,una deli" . . . Srrlirna re«. nra „UleriaSdeli' . . Siv^raa re«. ura z dvojnatiiu pekrivalem....., ilaaaaa »klepna verižica s sklepa«, 16 er. težka . i '••■• .'■- tela HikluaiW-ftiikiT-reiB. nra I »Lisa deli" t.'ra knkariea K 8'5ft, kadilnica K 2 »0, kuhinjska ara K S.—, „Sehwariwalder"-«ra K —-2 Z» vsake nr* 3 letne pismen* Jamstva. N.;-woe rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne. prva tovarna za ure lianns Konrad v «Ktu (Briix) it. «76 <Č*tk».) 518 XXX5O0O0C5OCX3CXXXXXXXX Red Star Line, Antwerpen 4.— i — h.— 7.60 7.60 11.50 240 9 60 v Ameriko. Prve vrste parobrodi,.— Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. ~— Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, kolodvorske ulice štev. 41. w za vse pri meni izgotovljcne pnške. Tomaž Sigott, puskar ^ v Borovljah na Koroškem (Ferlach, K3mtcn) priporoča svoje jako fino in solidno izgotovljene, sloveče lovske puške in puške za streljanje v tarčo, po jako nizkih cenah. Prevzamem tudi vsakovrstne reparature, popravila poškodovanih pušk. tiogato ilustrirane cenilnike pošljem na zahtevanje zastonj- rata v Ptuju priporočata izvrstne vit. šivalne stroje (Niilimasthinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Siuger Medium90 , — , Siager Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 , — , Riugschifchen za krojače .... 180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe G za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najin« cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik bre»-plačno. toe OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pravo domače platno sa rjah« ia perilo priporočava po sledečih cenah: Cat* sajnarn rjuha za posteljo 3 ali 2'^ metra dolga, velja samo 1 gold. SO kr. — Najfinejše sešita rjuha iz tenkega domačega platna 9 m dolga, velja samo 1 gtt SO kr. ■—- 1» doma«* platno t* Mdi prodaja na malta in aiaar vetja, čeprav j* platno 1«0 cm Mfoko, meter samo 76 bajasajs*-. — Betaače platno M ,IUr*z*ke" vdfa metn 20 alir26 kr.,la-oahk« mater 2t do 36 kr. VsMei (aWH*M) m fii vaoMjajo aa zahtevo, Brata Slawitsca UtfomMvHajn, Floi**ns»i trg, miear takoj 473 s 4—5 delavskimi močmi sprejme pri Reinbertn Martinzu v Mariboru. **nx%xxxxxm&mxn**x* Velik vinograd s posestvom z obširnim sadonosnikom, eno uro hoda od Maribora, na jako dobri legi, se proda. Celo zemljišče obsega 31 oralov in sicer 14 oralov je izvrstnega vinograda — izmed teh je 7 oralov zasajenih z amerikansko trto — dva orala njive, .'/s orala gozda, kar ostaja, so travniki, ki so ob-mejeni z dobrimi, rodovitnimi sadnimi drevesi. Zraven je enonadstropna gospodska hiša s prešo in vinskimi kletmi, potem je še posebna preša s kletjo, 4 hiše za viničarje, vodnjak z zdravo vodo. Vse posest?o je arondirano, se drži skup in se z dvema prešama, z eno prešo za sadje, s sodi, z raznim orodjem in s 4 kravami vred, obenem tudi z letošnjo trgatvijo zavoljo lastnikove bolehnosti po jako nizki ceni proda. Natančneje uljndno pove g. Jakob Purgay v Leitersbergu pri Mariboru. «6 Pisarna za posestvo in hipoteke, od oblasti dovoljena in protokolirana Kari Kržižek, Maribor, Bnrggasse 8 preskrbuje nakup in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje posojila na prvo in drugo vlogo. Sam prodam v Mariboru veliko število najrazličnejši lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi. Pojasnilo dajem vsak čas in brezplačno. ** Na novem lentnem trgu (Lendpiatz) v Ptuju traven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakima se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ra»-&.iga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. (g «6 Opravilna številka A. IV 76/6 18 Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. k, okrajno sodišče v Celju naznanja, da je umrl dne 10. aprila 1906 g. Miha Smole v St. Petru pri Leoben, ne zapustivSi nikake naredbe poslednje volje. Ker temu sodišču niso vse osebe znane, katerim gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dno pri podpisanem sodiSču in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika c. kr. notar g. Lovro Baš v Celju, obravnavala z onimi, ki se zglasi za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim priso dila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi sa nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. C. kr. okrajno sodišče v Celju oddelek IV. dne 25. avgusta 1906. Najboljše ^ag. klajno apno MM. s* dobi samo pri (J_Bf\* IJ.1A, ^^^^^^_ HA ik AUttlHl s:-------- (vi* Sellinschegg Bti Ptuj v^-jK nasproti rfr^ Y*wn ] mestnega' ^T^^l1 11 gledališč« /r—AJj-(teatra). -is»»» Ki 71 za lake, ki hočejo dobiti takoj brke ali pa, ki imajo plešo, ni bu)}V|<» sredstva kakor je pravi danski „Mos Balsara." „Mos Balsam" povzroči, da dobi vsak takoj in sicer v teku 8 da: brke in da mu začnejo rasti zopet izgubljeni lasovje. Zakaj od moderne znanosti je dokazano, da ,,Mos Balsam" upliva tako na lasne buske, da povzroči uže v 8 do 14 dneh bujno rast lasov ali pa brk. Da to sredstvo ni nikakor Škodljivo, za to se jamči. Ako to nI res, plačamo mi * 5000 goldinarjevgotovegadenarja vsakemu tistemu, kateri nima brk, kateri ima plešo ali p» redke lase in kateri je rabil tekom 6 tednov brez uspeha „Mos Balsam " Opomba: Mi smo edina firma, kateri je mogoče enako j&mriti. >•.. razpolago so opisi in priporočila zdravnikov. Pred ponarejava!« so nn;&e svari. „Kar se tiče mojih poskusov z „Mos-BalsamB-om usojam si Vam izročati, da sem s tem balzamom popolnoma zadovoljen. Že po prett-ka š dnevov pokazala se je očitna [rast brk sicer mehkih in ja-^ne bar*e, it«-.?. jako krepkih. Po preteku dveh tednov dobile so brke svojo naravuo Htrvc in potem Se le pokazal se je prav očividno izvrsten upliv Vašega balzam« Zahvajlevaje Vas bilježim I. C. Dr. Tverg, (Copenhagen. Jaz podpisana smelo priporočam vsakomur pravi danski „M-. biva v Itkavnt ff. Iy. Hmltrlxilk. Dobre Ure pO Ceni s 3ie!no pismeno garancijo, gold. 3-80 Prave srebrna remonte r-nre 0& c. kr. novčnega urada Stem- Eljane s steklinasio cifernlco, s aialcem sekund, dobro in točno regulirane, la kakovosti gold. 4.80. Ista ura z zlatnim robom gold. 5-50, z 2 pravima srebrnima pokrivalo]na brezzlalega roba gold. 6-75, z 2 srebrnima po-krivalama z zlatnim robom gold. 6'60. Prava punciranaanker-re-monter ura, dvojno pokrivalo, izvrstno notranje izdelano s 16 rubin-kamni, krasno cifrenico kazalcem sekund, fino blago, •«*«c rejulirana. 3 leta garancija gold. 8-60. Ure »a gosps, zlate h