Plai se širi, odgovorni nemi Majolici sledi še Turška mačica 9 //VJ^^ / ^HV Stran 5 Stran 4 St. 57/ Leto 63 / Celje, 22. juiij 2008 / Cena 0,81 EUR Odgovorna uradnica NT: TaQar^ Cvim ^ . ... Da v goidovih ne bi bilo srtev STRANI Štrbunkv Aqualuni STRAN 11 Za goste« ki hočejo svojo Žlico $TRAII9 Lastniki na dopustu, vtomilci na preži STRAN 16 9770353734020 NOVI TEDNIK Da v gozdovih ne bi bilo žrteir Začenjajo se sečnja, spravilo in čiščenje uničenih gozdov na Gornjegrajskem - Nadškofija bo med prvimi Dober (eden je mini] od uničujočega ueurja, nekateri govorijo o tornadu, ki je skoraj »zradiral« gozdove v gornjegrajskem hri-bovju. Vendar življenje teče dalje in lastniki gozdov se pripravljajo na sečnjo in pospravljanje lesa ter odstranjevanje posledic uničujočega vetra. Kot vemo> je ta podrl več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesa, pri čemer Škoda na lesni masi presega deset milijonov evrov. Zaradi številnih opozoril v smislu, da lastniki ne vedo, kako naprej, sta Občina Gornji Grad in nazarska enota zavoda za gozdove že v Če-trtek pripravili srečanje teh lastnikov in izvajalcev, ki se ponujajo za delo v gozdovih. »Sestanek je bil zelo koristen. Vsak izvajalec je povedal, kaj ponuja lastnikom, kakšne stroje in opremo, izmenjali 30 si naslove in zdaj se bodo odločali,« je povedal vodja nazarske enote Toni Breznik, ki je lastnike gozdov obvestil tudi o nadaljnjih ukrepih. Ponovno je izrekel tudi glasno opozorilo: »lastnike gozdov smo opozorili predvsem na varno delo v gozdu, z željo, da ne bi pri sanaciji gozdov prišlo do poškodb ali celo do kakšne žitve,« Ste govorili tudi o pritiskih na nižje odkupne cene lesa? Na čeutkovem sestanku nisem imel občutka» da se bodo cene bistveno nižale. To namreč ni odvisno samo od izvajalcev, temveč tudi od drugih kupcev v celotni lesni verigi. Upam, da cene ne bodo tako zelo padle. Andrej Presečnik, direktor mo-zii^e zadruge, je napovedal, da bodo odkupne cene pri njih ostale enake kot doslej - zaradi konkurence bodo potem tudi drugi tako ravnali. Naj povem, da izvajal- ci prihajajo iz cele Slovenije, zanimanje za delo v zgor-njesavinjskih gozdovih se kaže vsepovsod- Tako se bo verjetno tudi ^es odvažal v različne predele Slovenije, saj večina izvajalcev poleg del v gozdu ponuja tudi odkup lesa. Načriujete. da se bo čiščenje gozdov kmalu začelo? Zaenkrat hitenje ni smiselno, nikakor ni treba na vrat na nos začeti in si mogoče tako ustvarili škode. Treba je pametno načnovati in poskrbeti za logistiko. Če bi kdo takoj začel sekati in zadaj ne bi bilo odvoza in odkupa lesa, bi se lahko zgodilo, da bi les ostal na kupih, kot v nekakšnih skladiščih v gozdovih, in bi delal napoto, ker bi ga bilo ogromno. Obstajala bi možnost, da bi se začel dodatno kvariti, kar bi posledično pomenilo slabši in s tem tudi cenejši les. Kateri so Še drugi ukre* pi, ki jih izvajate v zavodu za gozdove? Lastnike gozdov kar precej opozarjamo na logistiko in varno delo, uporabo zaščitnih sredstev... V tem tednu, v sredo In petek, bomo pripravili dve demonstraciji, ki ju bodo izvedli inštruktorji iz gozdarske šole v Postojni. Ti bodo lastnike gozdov opozorili na najbolj nevarne situacije pri tem delu. V tem tednu bodo celotno območje od Črnivca do KaŠne planine in okolico posneli iz zraka. Ti aeroposnetki bodo pomagali pri ugotavljanju končne škode, mogoče bodo tudi osnova za delitev subvencij, kolikor in Če jih sploh bo država namenila najbolj oškodovanim lastnikom. Govorimo predvsem o lastnikih zasebnih gozdov. Precej lesa je uničenega tudi na površinah, ki so v lasti ljubljanske nadškofije. mm?: ^ai^n^t,»..«___m , .. ^J ' . •« ^ • fČ' S Toni Breznik, vodja nazarske enote zavoda za gozdove Nadškofija se je že organizirala, saj ima veliko izkušenj pri podobnih sanacijah gozdov. Zdaj zbira ponudbe posameznih izvajalcev, nekaj cest so že očistili, tako da predvidevam, da bo v nekaj dneh izbrala najugodnejše ponudnike, dobila stroje in očistila gozdove. Veqamem, da bo nadškofija, Čeprav ima približno 25-30 tisoč kubičnih metrov uničenega lesa, med prvimi, ki bo to razdejanje pospravila. Nedeljsko neurje je poleg Škode v gozdovih povzročilo tudi Škodo na gozdnih cestah. Vlada je, seveda za celotno Slovenijo, za gozdne ceste in vlake rezervirala skoraj milijon evrov. Povedali moram, da ceste na tem območju niso najbolj poškodovane, ker dežja vtem neurju ni bilo tako veliko. Poškodovalo jih je predvsem padajoče drevje. Zdaj jih bomo usposobili in pripravili, da se bo dalo odvažati tako velike količine lesa, v nadaljevanju bomo poskrbeli za vzdrževanje, po sanaciji gozdov pa bomo morali ceste ponovno popraviti, Masovno odvažanje lesa bo ceste zagotovo uničilo. ÜS Razbiti stereotipe, gladiti meje Leto 2008 je leto medkulturnega dialoga, h krepitvi katerega so želeli prispevati tudi v zavodu za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma Porta B, kjer so organizirali projekt Mladinski promotor medkulturnega dialoga. V preteklih tednih se je 15 celjskih srednješolcev udeležilo šestih okroglih miz, na katerih so spoznaU možnosti, ki jih mladim ponuja ED. Podučili so se, kako organizirati mladinske iz- menjave, kje poiskati informacije in vire financiranja ter kako prijaviti projektne ideje na razpise. Mladinski promotorji so za udeležbo prejeli certifikate, njihova pomembnejša naloga pa bo razbijanje stereotipov in glajenje meja med kulturami. Mladi so v sklopu projekta pripravili pet projektnih idej. Medkulturno izmenjavo z mladimi s Švedske bodo konec letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta prijavili na razpis programa Mladi v akciji. Petnajst mladih s Švedske naj bi v Sloveniji ostalo sedem dni. »Prvi in zadnji dan bi bila spoznavna, vmes bi prepotovali delček Slovenije, spoznali našo kulturo in običaje. Preživeli bi tudi dan na kmetiji, ribarili in še ka},<^ je dejala udeleženka projekta Andreja Kolar. Mladi si želijo,, da bi nato tudi sami odpotovali na Švedsko in spoznali tamkajšnje običaje in kulturo ter hkrati porušili nekaj stereotipov o Slovencih. Vesni Škafar se je sodelovanje pri pro- jektu zdelo zanimivo: »Spoznala sem veliko novih organizacij. Nisem vedela, da ti lahko te organizacije plačajo, da živiš v tujini. Vsaka okrona miza je ponujala veliko novega, veliko sem se naučila in sem vesela, da sem sodelovala pri tem projektu.« IXidi Mateju GoriŠku se je izvajanje projekta zdelo zanimivo: »Med seboj smo se dobro spoznali in spoznali ve-liko novih stvari- Mene bi za-rumal predvsem študij v tujini.« VT Pomagala naj bi država Civilne iniciative Aljažev hrib. Brezje - ProseniŠko in Teharje so v minulem tednu težave zaradi onesnaženja v Celju predstavile na sestanku s predstavniki ministrstva za zdravje, ki se ga je udeležil tudi direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivan Eržen. Zbranim so - na sestanku je poleg predstavnikov ministrstva sedelo tudi več strokovnjakov s področja varovanja okolja - izročili tudi popis zdravstvenega stanja najbolj izpostavljenih prebivalcev v bližini Cinkarne Celje in v vasi Brezje - Proseniško pod pregrado deponije sadre Za travnikom. Pod pregrado naj bi bilo 19 hiš s skupno 60 prebivalci, od tega jih je le Še 31 zdravih, v okolici cinkarne pa je med 85 prebivalci le še 16 zdravih. Kot je v imenu civilnih iniciativ sporočil Boris SuŠtar, so prisotni strokovnjaki na sestanku zatrdili, da je potreben takojšen pristop k sanaciji degradiranega okolja, pri čemer je treba preprečiti dodatna onesnaževanja. Glede na to, da lokalna skupnost sama ni sposobna finančno izvesti tega projekta, so menili, da mora pri celovitem reševanju sodelovali več ministrstev. Predlog o takojšnih ukrepih pomeni tudi analizo zdravstvenega stanja najbolj ogroženega dela prebivalstva ter izvajanje daljšega biomonitoringa prebivalstva Celja, za izvedbo pa bodo poskušali pridobiti tudi evropska sredstva. RP Sedež v Rogaški Občinska svetnica mag. Andreja Flucher (v imenu svetniške skupne Socialnih demokratov) iz Rogaške Slatine predlaga, naj občina na državni zbor naslovi mnenje o predlaganem zakonu o ustanovitvi pokrajin, s katerim bi predlagala sedež pokrajinskega sveta Celjske pokrajine v Rogaški Slatini. Županumag. Branku Kidiiču predlagajo, da zato skliče izredno ali korespondenčno sejo. Predlog utemeljujejo s lem, da je Slatina največji kraj Obsotelja, ki predstavlja velik in najmanj razvit del pokrajine, sedež pa bi bil dodatna spodbuda za hitrejši razvoj. BJ Matej GoriŠek. Vesna Škafar in Andreja Kolar so pripravili projektno idejo izmenjave s Švedsko. - it. 57-22. julij 2008 novitednik www.novitednik.com Do jahte in letala kar z lizingom v času izlemnega raz-maha potrošoištva so se razmahnile tudi sodobne oblike Cinanciranja. Kredit že dolgo ni več edino možno sredstvo, s katerim si lahko gospodinjstva povedjo »potrošniške zmogljivosti«. Posebej priljubljeni li2ing, ki ]e bil sprva rezerviran skorajda le za nakupe vozil, je svoje prvotne meje krepko prera-sel. Natančnih podatkov o tem, koliko avtomobilov se proda za gotovino, ni. Okvirno naj bi se za financiranje z lizingom odločilo med 25 do 35 odstotkov vseh kupcev, »za gospodarska in tovorna vozila, ki jih praviloma kupujejo samostojni podjetniki in pravne osebe za opravljanje svoje dejavnosti, je ta odstotek bistveno viSji, saj se pretežni del prodaje teh vozil financira s pomočjo li-zinga,« je povedal vodja enote Hypo leasinga v Celju Robert Senica. »Tipičnih >li2ingojemalcev^ ni, so pa zastopani vsi segmenti potrošnikov, saj tistim z nižjimi dohodki lizing omogoča, da lažje pridejo do novega ali novejšega avto- malo takšnih, ki si na lizing kupijo plovilo ali eelo letalo,« pravi Robert Senics. mobila, tisti z višjimi dohodki pa običajno lasten denar, ki bi ga namenili za nakup avtomobila, raje investirajo v bolj donosne dejavnosti. Niso redki (Isti» ki z lizingom kupijo tudi plovilo ali celo letalo. Predvsem plovila so izredno primerna za financiranje s po- močjo lizinga.« razlaga Senica. Po vrednosti financiranja zajemajo najvišji delež nepremičnine tako za fizične kot pravne osebe. Fizične osebe na ta način financirajo nakupe stanovanj in stanovanjskih hiš, pravne osebe pa za nakupe ali iz- pH gradnjo poslovnih, proizvodnih, trgovskih, hotelskih in turističnih ah skladiščnih prostorov ter nakupe zemljišč. »S spremembami v davčni zakonodaji je za pravne osebe še posebej ugodno financiranje po sistemu >sell&lease back<, ki je praktično ugodnejše in enostavnejše od hipotek ar-nih kreditov,« je pojasni] Senica. Za nakup opreme s pomočjo lizinga se običajno v večji meri odločajo manjša in srednje velika podjetja ter samostojni podjetru-ki» največja podjetja pa v takšnih primerih Še vedno raje uporabijo klasično kreditiranje. V zadnjem primeru je oprema njihova v trenutku nakupa, pri lizingu pa gre za dolgoročno financiranje stalnih sredstev, pri katerem iizinška hiša dejansko kupi predmet za vnaprej znanega kupca In mu ga da v finančni najem. Skozi celotno obdobje trajanja finančnega lizinga je >»lizin-gojemalec« ekonomski lastnik, s plačilom zadnjega obroka pa postane tudi pravni lastnik. Obstaja pa še t. i. operativni ILzing ali poslovni najem« kar pomeni, da je lizing hiša pravni in ekonomski lastnik predmeta ter ga daje zgolj v najem. Za razliko od klasičnega kredita pri lizingu načeloma dodatna zavarovanja niso potrebna, saj je osnovno zavarovanje lastništvo nad predmetom. ROZMARI PETEK KJE SO NASI POSLANCI? Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 21. septembra, smo se v uredništvu odločili, da sedanje poslance, ki v državnem zboru zastopajo interese občin in ljudi s Celjskega, povprašamo o njihovem delu in uresničevanju obljub pred štirimi leti. Pogovore s poslanci bomo objavljali po abecednem vrstnem redu. Plus, ker je konec »Moja polidčna pot se ni začela s kandidaturo za poslanca leta 1996. Pred tem sem v tistih prelomnih letih, kot jim mnogi pravijo, aktivno sodeloval v okviru ZSMS. Podpredse-doval sem občinsld organizaciji v Velenju In deloval tudi znotraj ZKS. Tega mi tudi danes ni težko priznati. Opravljal sem naloge sekretarja Izvršnega sveta> vodje urada župana in splošnih zadev. Osem let sem bil zaposlen tudi v Rudniku lignita Velenje. V neposredni proizvodnji, kot smo temu takrat rekli,« je poslanec SD Bojan Kontič opisal svoje politične začetke. Kontiča je pred Štirimi leti. že tretjič, v V. volilni enoti v 7. okraju podprla skoraj petina volivcev. »Poznal sem težave delavk in delavcev, poznal sem socialne stiske in želel sem spremembe. Zato sem kandidiral. Želel sem spreminjati politiko. A predvsem sem ponosen, da me politika ni spremenila. Še vedno cenim iste vrednote.« Bili sle, vsaj če sodimo po »sitnih« vprašanjih, med najbolj aküvnimi poslanci. Ka^o bi ocenili iztekajoči se mandat? Zastavil sem največ vprašanj znotraj poslanske skupine Socialnih demokratov, ki čudi sicer sodi med najaktivnejše. Veliko mojih vprašanj je biio vezanih na okolje, iz katerega prihajam. Iztekajoči mandat je pomenil nadaljevanje zgodbe z drugimi akterji. Bolj grobo in netolerantno. Uveljavih so prakso, po kateri ima veČina vedno prav. Parlament je postal vladni glasovalni stroj, ki je zmlel skoraj vsako ponudbo opozicije. Koahcija je delovala po principu, da je bilo pred njo vse narobe in da bo zopet tako, če je ne bo. Kadrovala je svoje ljudi po načelu »pomembno je, da je naS«. Govoriti o stroki je povsem odveč. Naj navedem le primer kadrovanja Franca Severja v nadzorni svet Te-ša. S katerimi potezami vlade ste še posetwj nezadovol j-ni? Neuresničena napoved Janeza Janše o letošnjem začetku gradnje hitre ceste. Nasilno in nestrokovno uvajanje regionalizacije Slovenije, ki bo pustilo dolgoročne posledice. Privatizacija državne lastnine. Prodaja Slovenske industrije jekla za kupnino, ki so jo Rusi pokrili z dveletnim dobičkom. Pri tem jim prodajamo še poceni električno energijo. Neraziskane afere predvsem na področju zdravstva. Bojan Kontie Bojan KondČ, rojen leta 1961, je po delu v Premogovniku Velenje od leta 1991 opravljal različne politične funkcije, poslanec v državnem zt>on] je od leta 1996. Verjetno se da najti ludi kakšen plus? Ja, konec mandata, če se malo pošalim. Mislim, da je bilo uspešno vodenje EU. No. če je gospodarska rast njihova zasluga» potem so zaslužni tudi za inflacijo. Zadnje leto so zganjali veliko populizma. na srečo bodo od tega imeli nekaj tudi naši ljudje, Ni slabo, čeprav bo večino sprejetega realizirala naslednja vladna ekipa. V predvolilnem programu ste napovedali zavzemanje za decentralizacijo Slovenije. Poznamo zgodbo o ustanavljanju pokrajin, ki jih je, vsaj če poslušamo vlado» zablokirala SP, a po drugi strani ste že prej vložili zakon o ustanovitvi regije Sada ... Re^onalizacija in s tem decentralizacij a Slovenije, ki je razdeljena na preveliko občin, sta vsekakor nujni. Vendar tako, da bo dosežen dogovor med stroko, politiko in nenazadnje tudi prebivalci posamezne pokrajine. Invalidnih pokrajin ne potrebujemo, je pred časom dejal naš predsednik Pahor. Katere osebne dosežke v poslanskem delu bi posebej Izpostavili? Pri prvem sprejemanju proračuna sem kot edini opozicijski poslanec uspeVz amandmajem, da smo zagotovili dodatna sredstva za obnovo ceste Velenje-Arja vas. S predlogom o soudeležbi zaposlenih pri dobičku sem vztrajal toliko časa, da je parlament sprejel vladni predlog, ki je sicer slabši, a bolje kot nič. S poslanskimi vprašanji sem prispeval k vz^ževanju delovne temperature tako pri projektu hitre ceste kot izgradnji bloka 6 v Tešu. Boste septembra spet kandidirali? Da, saj je napočil čas za drugačno politiko. US g: GOSPODARSTVO Usodi Majolke sledi še Turšica mačica Z brezplačnimi kosili za redne obiskovalce in s sre-čaDjem nekdanjih zaposlenih so se v petek od svojega dolgoletnega delovnega mesta poslovili zaposleni v Turški mački. Nekoč zelo priljubljeno in slavno gostih če s hotelom bo do nadaljnjega zaprto. Uradno zaradi prenove, medtem ko je neuradno takSna obrazložitev le eleganten način za tiho zaprtje objekta. Pojasnil lastnika, po pobo-tu z malimi delničarji je skorajda edini lastnik znan celj-sld finančnik Darko Zupane, nismo uspeli dobiti, saj je Sašo ZelenoviČ iz Zupančevega podjetja Trdnjava Holding, edini, ki bi nam lahko posredoval informacije, zbolel. Direktor 'Hirške mačke Žarko FranČeškin se z nami ni žele) pogovarjati, temveč nas je preusmeril k Zelenoviču. Ugibanj, kaj bo z objektom, je zato precej. Po eni od možnosti naj bi hocel porušili do lal ter na njegovem mestu zgradili novega, večjega. Po drug teoriji naj bi zanj že imeli kupca, kaj bo ta z njim, pa se ne ve. Po tretji bo brez prenove ostal, podobno kot nekoč popularno gostišče Mdjolka sr^ mesta, zaprt... Znamenit hotel, na katerega so bili Celjani zelo ponosni, je zadnja leta životaii. Podobno kol vse celjske nepremičnine, ki so veänoma vZu-paiičevi lasti (od gostišč delujeta le še Zvezda in Pivnica Koper, njegova je še prodajalna Moda), lani so pridelali 505 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje in pri tem ustvarili dobrih 240 tisoč eviov izgube (in Ob zaprtju Turška ma^e je marsikdo pomislil, da imscanarij, Se bi lastnik praj vlagal vobnovo in promocijo hotela, nebi bilpotreban.Jetores eno zadnjih kosil, postreženihv nekoč izjemno priljubljeni in uveljavljeni hotelski restavraciji? Ob omembi TXirSke mačke Še vedno odmeva prodaja počitniškega doma na HrvaŠkem Darku Zupaccu oziroma nj^ovi druä»i. Nekdanji zaposleni v 'Hjrški mački in tudi mnogi Celjani, ki so pred leti letovali v TIsnem, pravijo, da je počitniški dom na elitni lokaciji tik ob morju. Objekt stoji na več kot 2.000 kvadratnih metrih» v njem sta pol^ sob še velika kuhinja in restavracija, ima tudi dve veliki terasi, lastno parkirišče in plažo> obkroženo z borovci. Po ocenah nekaterih znaša vrednost nepremičnine najmanj milijon evrov, Zupane pa jo je odkupil za dobrih 170 tisoč evrov. Že s to razliko v ceni bi lahko dodobra obnovili Ttirško mačko, menijo nekateri. medtem postavili še leseno brunarico na Rogli). Kot je pred časom povedal Saša Zeleno-vlč, je poslovanje v mesmem jedru izredno težko že zaradi pomanjkanja paridmih mest. lUdi zato ob naložbah, ki jih imajo izven Slovenije, še ne razmišljajo o vlaganjih v »domače« nepremičnine- Po naših informacijah so sicer želeli pridobiti sosednje zemljišče ob hotelu (za kakšno ceno se sicer ne ve). da bi lahko ure- dili parkirišča ali celo prizidek, a so ob tem naleteli na precej »težav«. Če bo zaprtje hotela T\irš-ka mačka res sledilo usodi Majolke. potem zaprto zaradi prenove pomeni zaprtje za vedno. Toöl ob zaprtju Majolke so trdili, da gre le za začasno rešitev, da l>odo za gostišče poiskali kakšne nove vsebine. a objekt §e dandanes sameva. Trije od skupno osmih delavcev (nekateri so bili v hotel premeščeni po zaprtju Majolke) so dobili odpoved delovnega razmerja zaradi poslovnih razlogov, ostali bodo premeščeni v Pivnico Koper. ROZMARl PETEK Foto: GrupA Indeks SBI 20 na letnem dnu Trgovanje na Ljubljanski borzi se v odsotnosti večine glavnih akterjev na (Pljuje v negativnem trendu, kljub temu, da je sredi julija na domače delnice posijal žarek upanja, ki bi lahko v preteklem tednu prinesel kratkoročen obrat trenda v pozitivno smer. Trenuten odboj je v večji meri posledica dogajanja na svetovnih trgih, kjer je bilo v drugi polovici tedna kar optimistično, saj so bili objavljeni poslovni rezultati za drugo četrtletje nad pričakovanji tujih analitikov. PREGLED TEČAJEV VOBOOBJU MED 14.7. in 18.7.2008 Oznaka IRIB Enotni t*Sij Promet v tEUR CICG Dnkama Celja 112,00 10.30 3.70 CETG Cetis 89.00 1.30 •2.95 GRVG Gorenje 30.46 44d,10 •2.64 WLR Pivovarna La^ 78.55 235.70 0.4S JTXS Juteks 92.00 0.00 0.00 ET06 Etol 188.90 0.00 0.00 Na domačem kapitalskem trgu $e nadaljuje razprodaja domačih »blue chipov«, saj je osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 v sredo pristal na najnižji vrednosti letos. Ob zaključku trgovanja tega dne je zdrsnil na vrednost, ki jo ja nazadnje dosegel marca 2007, ko je njegova vrednost znašala 7.358 indeksnih točk. Ob dotiku najnižje vrednosti je indeks do konca tedna napredoval in ob zaključku petkovega trgovanja dosegel 7.435 indeksnih točk oziroma beležil 2,42-odstotni tedenski padec. Prav nasprotno pa se dogajalo z indeksom investicijskih družb, ki je v tem tednu pridobil 0,40 odstotka in pristal pri 5.293 indeksnih točkah. INDEKSI MED 14.7. in 18.7.2008 IniMu Zaifa^telsj $6120 7.435.07 m 6.293.89 BiO 116.34 •161 0.31 0,20 Polzela v Nemčiji Polzela» tovarna nogavic, je vodilni slovenski proizvajalec nogavic in eden največjih evropskih proizvajalcev. Že več kot 80 let ustvarja in narekuje modne smernice v nogavičarski industriji doma in v svetu, pri čemer njeni izdelki sodijo v sam svetovni kvalitetni vrb. Ker so prodajne možnosti na domačem trgu in trgih bivše skupne države omejene, so se v skladu s strategijo razvoja in osvajanja novih trgov odločili za širitev prodaje izdelkov lastne blc^ovne znamke na evropsko tržišče. V obdobju pe tih let bi radi na zahodnoevropskem tržišču odprli verigo specializiranih trgovin. Pred kratkim so v Nemčiji ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, v petek pa so v novem prodajnem centru v Passau odprli prvo lastno prodajalno. Na 60 kvadratnih metrih potrošnikom ponujajo bogat izbor nogavičarskih izdelkov za celo družino, za vse letne čase in priložnosti. Ponudbo so dopolnili tudi s programom perila lastne blagovne znamke. V Polzeli bo lelos 500 zaposlenih proizvedlo več kot 17 milijonov parov nogavic in ustvarilo 15 milijonov evrov prihodkov. TT Nova prodajalna v Pastau V preteklem tednu so na domačem borznem parketu vse delnice, razen Pozavarovalnice Sava zaključile pod gladino. Najslabše se je odrezal Petrol» ki je izgubil 5,3 odstotka in zaključil pri 524 evrih za delnico. Med poraženci mu je sledilo Gorenje, ki je zdrsnilo za 4,8 odstotka in teden končalo pri 30,45 evra. Na drugi strani je s petkovo 1,19-odstot-no rastjo Sava izplavala na površje in beležila malenkostno tedensko rast v višini 0,2 odstotka. Vzadnjem obdobju je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšano aioivnost na tipj, odsotnost pomembnejših novic, ki so v preteklosti vplivale na to aktivnost. Ob koncu julija bodo začele slovenske družbe objavljati poslovne rezultate za prvo polletje, kar bi lahko malo poživilo dogajanje na trgu. Prva družba, ki bo objavila poslovne rezultate, bo naftni trgovec Petrol, ki bo to storil 29. julija. Dan za njim bo razkrila svoje poslovanje tudi no-vomeJka Krka, v avgustu pa bodo sledile Še preostale družbe. JAN KORADIN borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana , Nadzorni organ: AT VP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. □ L&SKO iGS!j?FOXYtTEENS! Strbunknite v z Novim tednikom in Radiem Celje Plaz se siri, odgovorni nemi VODNIK Občina Vransko in tamkajšnji Štab civilne zaščite sta z začasno uredbo ljubljanskemu podjetju Gradiš prepovedala nadal jevati zemeljska dela. Ta bi lahko sprožila nadaljnje plazenje in ogrozila življenja prebi-valcev nad novogradnjo sta-novanjskega kompleksa Sončni vrtovi. Na uredbo, ta velja do sredine avgusta, se tako izvajalec del ljub-Ijanski Gradiš kot investi-tor Šenčursko podjetje Monsun (Že) nista odzvala. Plazenje na pobočju nad novogradnjo naj bi sprožili nenadzorovani posegi v zemljo ob gradnji 157 stanovanj v 13 objektih. Zasipavanje gradbene jame za novogradnjo je po prvem plazenju učinkovalo le začasno. Ogroženo območje si je v začetku tega meseca že drugič ogledal geolog in ugotovil, da se je po prvem plazenju junija kljub sušnemu vremenu plaz razširi) po pobočju. Zaradi nevarnosti so iz hleva Mešičevih, ki ga plaz neposredno ogroža, že izselili živino, medtem ko se razpoke na Šestih stanovanjskih hišah širijo, odpirajo in nastajajo nove, prihaja tudi do dvigovanja tal. Do sredine avgusta so zato prepovedali vsakršna dela na gradbišču, z izjemo gradnje varovalne pilotne stene, nasutja izkopa in odvodnjavanja celotnega območja. Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor ter članica komisije za nadzor plazu Marija Jerman pravi, da morajo odgovorni čim hitreje pripraviti sanacijski program in končati projektiranje pilotne stene ter dela izvesti v Čim krajšem času. »Prvo fazo del naj bi dokončali še pred jesenjo.« Izvajalec in investitor del se zaenkrat na izdano uredbo nista odzvala, občani pa so že napovedali, da bodo zahtevali ustrezne odškodnine. O ustreznosti gradnje naj bi presojala tudi gradbena inšpekcija, ki se po besedah župana Franca SuŠnika ne odziva. MJ Foto: MM SftEDA.23.7. 10.00-12.00 Knjižnica Laško Mirkova glasbena šola in karaoke giasbenadeLnmkazaoov-ke Č€TimiC34.7. 20.30 Turistična kmetija Gradišnik, Solčava Večer s citrami N / Poletje KNEŽIE V Celju MESTU Pod okriljem Mestne c^lne Cei)e TMEK,22.7. 20.00 Vodili stolp v Celju Koncert: Trio llerest (Ita- m Roberto Dons, harmomka, EnioUgrestt vioUnainW-UoZorzet, violonMo Pogiect na ogrožujoee Sončne vrtove. SRED A. 23.7. 21.00 Stari grad Celje_ Nasmejane srede - Jamski človek komedija dmmic24,7. 20.00 Vodni stolp v Celju Viva creadva - ustvarjalna poletna $oU nastop učencev tn dijakov Cfasbeng Sole Celje 20.3QStaji gad Celje_ Veronikinj večeri 2006 koruertdedmatinske klope Ragusazff>sTi Franci Pliberšekje pr&dsadniško funkcijo predalJožetuPušniku. Uresničili bodo sanje člani Rotary cluba Celje so ludi uradno dobili novega predsednika. Francija Pliberška je sicer na tem mestu že 1. julija za eno rotarijsko leto zamenjal Jo-že Pušmk» a uradno so predajo poslov opravili v petek. Kot je povedal Pliberšek, je v minulem letu klub odlično deloval, kljub temu»da je v vodo padel projekt varnega doma v CreSnjicah. V letu dni so razdelili 32 tisoč evrov donacij, ki so jih na- menili svojim varovancem v centru Sonček, celjskim brezdomcem, božičnemu obdarovanju družine, ki je izgubila očeta, štipendijam za dve nadarjeni dijakinji, družini Golob po poplavi in gradnji otroškega igrišča v Vojniku, Za letos si zastavljajo nove dlje. Poglavitna sta dva, je povedal novi predsednik. Do konca junija 2009 želijo pripraviti vse, da bi Slovenija dobila lasten cotarijski dt-strikt. Poleg tega bodo name- njali skrb tudi za boljšo kakovost delovanja kluba. Za boljše delo so v klubu ustanovili štiri službe - za skupnost ter klubsko, poklicno in mednarodno službo. Število članstva nameravajo povečati s 26 na 30 Članov, tudi v tem letu pa bodo z organizacijo plesa in slikarske kolonije zbirali denar za pomoči potrebne, ziasti v duiiu letošnjega rotarijskega slogana Uresničimo sanje. BRST Foto: MARKO MAZE) Za boljše ceste občani tudi v občini Žalec tudi v letos urejajo več lokalnih cest. V teh dneh rekonstruirajo in asfaltirajo cesto od pc^jetja Surovine do Vrb-ja, kjer je dograjen tudi pločnik, ki so ga najbolj pogrešali vedno bolj Številni obiskovalci ribnika Vrbje. Skupna vrednost rekonstruirane ceste s pločnikom -v dolžini 740 metrov - znaša 305 tisoč evrov. Pred tem sta bili v sklopu projekta Mreža lokalnih cest rekonstruirani lokalni cesti od ßezovnika do Griž in od Migojnic prek Ka-saz do meje z Mestno občino Celje v dolžini 5,8 km in vrednosti 850 tisoč evrov. Kot je povedal vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir, so k rekohstrukciji ceste veliko pripomogli posamezni lastniki zemljišč, ki so potrebne površine odstopili proti simbolični odškodnini, saj se zavedajo pomena dobrih cestnih povezav. Poleg tega so izved- li tudi asfaltiranje parkirišča v soseski V. v Žalcu v vrednosti 60 tisoč evrov, ki je tako postalo urejeno in osvetljeno parkirišče za skoraj dvesto osebnih vozil. Letos načrtujejo še gradnjo pločnika in rekonstrukcijo ceste v Vrbju v dolžini 300 metrov, rekonstrukcijo ceste Šempeter-Podlog v dolžini 1.200 ter 300 metrov pločnika v Podlogu v vrednosti 720 tisoč evrov. TT V žalski občini 9radi jo več cest m IZ MASIH KRAJEV NOVI TEDNIK Iz mladinskega v športni center Zbirališče mladih v Vojniku naj bi zdaj postal Športni center Vojnik v Vojniku so po več letih obljub marca lani prvič nekaj denarja iz proračuna namenili ustanovitvi klu-ha, namenjenega zgolj mla-dim. A kol kaže, so ta denar, šlo je za 4 tisoč evrov, vrgli skozi okno, saj kluba Še danes ni. Zdaj veliko obeta nova najemnica bivšega Squasha. ki želi med drugim za mlade ustanoviti pravi mladinski center. Načrti predsednika Mladinskega centra Vojnik Boštjana Sevnika so bili še pred letom dni veliki; postali naj bi neformalna inštitucija za dodatno izobraževanje mla-dih> sploh iz socialno ogroženih družin, ter organizator raznih kulturnih» športnih in zabavnih prireditev. Svoj sedež naj bi imeli v nekdanjem Squash centru v Vojniku, ko pa je lastnik objekt prodal, so se moraJi izseliti tudi mladi. Tako se zanje v Vojniku kljub donaciji ni ničesar storilo, pa tudi denarja, ki so ga namenili iz proračuna, ni nikjer več. Za mlade naj bi zdaj v okviru svoje dejavnosti poskrbela nova najemnica Sqas-ha Danica IvanŠek fz Celja, ki je objekt preimenovala v Športni center Vojnik. Podatki o vandaiizmu mladih v Vojniku je niso prestrašili. >)Tako je zato, ker se mladi tukaj res nimajo kam Duica hranšek j9 polag dvorane 28 squash povsam na novo opremila fitnes. Upa, da bo Šport postal naun Svtjenja mladih VojniiEanov. dati,« pravi Ivanškova, zato jim želi v sklopu športnih in zabavnih dejavnosti ponuditi čim več. »Vsako dopoldne lahko dve uri brezplačno uporabljajo fitnes. zbiramo prijave za brezplačni tečaj karateja, pripravljamo slikarsko kolonijo, kjer bodo skupaj s slikarji mladi spoznava i i različne slikarske tehnike, najboljše izdelke, ki bodo na tej koloniji nastali. bomo tudi nagradili. Razmišljam pa tudi o ustanovitvi pravega mladinskega centra, saj želim, da bi naš center postal aktivno zbirališče mladih,«( je še dodala nova najemnica, ki bo poleti pripravila še več sobotrüh zabav. K športnim aktivnostim (povsem na novo so opremili fimes, obnovili dvorano za squash ter sanitarije) pa ne želi pritegniti le mlade. Jeseni bodo organizirali skupinske vadbe aerobike in borilnega fitnesa. Ure rekreacije pripravljajo tudi za malčke, stare od 3 do 6 let. »Razmišljamo tudi o svoji nogometni ligi»« ji ideje vrejo na dan, »saj imamo veliko dobrega kadra, ki je sposoben in pripravljen izpeljati veliko različnih projektov.« ROZMARl PETEK Brigadirji spet na Kozjansičem V občini Kozje imajo po dveh desetletjih od petka ponovno delovno brigado. Študentska delovna brigada biva v najbolj odmaknjenem delu Kozjanskega, na Vetr-niku. V jubilejno, 10. študentsko delovno brigado, ki jo organizira študentska organizacija mariborske univerze, se je prijavilo 40 Študentov. Ta brigada je v preteklem desetletju pomagala v Posočju, ob Kolpi, v Istri in drugih delih Slovenije. »V občini Kozje sprejemamo brigado s posebnimi občutki, saj so brigadirji pri nas nekoč zelo veliko delali. Bili so časi začetkov elektrifikacije, gradnje vodovoda in podobnega. Občina Kozje ni več v tako slabem stanju, vendar so mladi kljub temu zelo dobrodošli,« je povedal župan Kozjega Andrej Kocman. Brigadirji bodo v osrčju Kozjanskega do konca tega tedna pomagali pri različnih delih, od pleskanja ograj na mostovih In čiščenja poti do prekrivanju ostrešja starejšemu občanu v oddaljenem Osredku. Prav tako bodo navezali stike z organiziranimi mladimi iz Kozjega ter Lesičnega. BJ V Dvor po novem V Šmarju pri Jelšah, kjer že dlje časa načrtujejo novo cesto proti naselju Dvor ter bodoči stanovanjski soseski Dobrava, je občina podpisala pogodbo o gradnji. Cesta bo urejena čez obstoječ z zapornicami zavarovan železniški prehod na cesti proti Grajskemu logu in Jelšin-gradu, to je po nekoliko daljši, vendar bistveno varnejši poti. Celotna naložba bo stala 680 tisoč evrov, od Česar bo približno polovico sredstev prispevala El) in preostalo občina ter delno republiška agencija za železniški promet. Drug prehod čez železniško progo, ki je zavarovan le z andrejevim križem ter zato tam prihaja do nesreč, bo lako ukinjen. Na tem mestu bo občina za pešce uredila nadhod čez železniško progo, za kar je projektna dokumentacija izdelana, gradnjo pa načrtujejo jeseni. BJ www.radiocelje.com »Praznik življenjafc v Dobju Občina bogatejša za častnega meščana, vrtec, knjižnico in štiri stanovanja »Za 10. rojstni dan je to kar simbolično. Stanovanja za mlade družine - to je za življenje sedanjosti» vrtec z otroki je življenje samo po sebi, medtem ko je knjižnica znanje, kultura, življenje za prihodnost,« je v pozdravnem nagovoru povedal župan Franci Salobir, »danes proslavljamo življenje kot najvišjo vrednoto. Poleg lega desel let trdega dela za obstoj in delovanje.« Ob tej priložnosti so izpostavili tudi omembe vredne dosežke svojih občanov. Priznanja župana so dobili od-ličnjaki tamkajšnje osnovne šole: Klemen Fajdlga, Meta Lavrič, Uroš Planko, Tjaša Ibvornik, Sergeja GajŠek in Teja Bezgovšek. Slednja je kot najboljša, vsestranko aktivna in uspešna učenka dobila tudi zlato plaketo Občine Dobje. Priznanje Občine Dobje so namenili pevovod-kinji Ivanki Jazbec. Mizarstvu Grales oziroma Cvetku Gračnerju in Andreji Gradič, za učinkovito in nadpovprečno delo v službi občinske uprave. Častni občan Dobja pa je postal upokojeni zdravnik Janez Šmid. Sto Foto: GrupA novitednik www.novitednik.com Dobitniki občinskih priznanj: Andreja Gradič, Cvetko Gračner In Ivanka Jazbec Št. 57 «22.11^11 2008 - Podružnična sola Blagovna bo do 1. septembra bogatojša za večnamenski prizidek v vrednosti dobrega pol milijona evrov. Gradbinci še do septembra Krajevna skup dos t Blagovna je v teh dneh videti kot eno samo veliko grad-bišče. Voznikom trenutno še kodra jo živce cestna dela na križišču cest, ki vodijo proti Vojniku, Celju in Šentjurju, šola pa pravkar dobiva nov večnamenski prizidek. Skupna vrednost del presega dva milijona evrov. V prizidku ob šoli bodo dobili prostor dodatni oddelek vrtca, računalniška uCil-niča, večnamenski prostori in Še kaj. Vrednost del, ki jih v celoti financira krajevna skupnost, je 540 tisoč evrov, S tem bodo zaokrožili za šolo nujno potrebno infrastrukturo. Blagovna je namreč ena listih krajevnih skupnosti, kjer Število prebivalcev vztrajno raste. Z novimi soseskami Grajski log 1 in II postaja vse bolj atraktivna predmestna bivalna lokacija. Kot pravijo na čelu krajevne skupnosti, dobiva gibalo razvoja svoj elan pred- S krojem bo koneana modernizacija coste od Prosnilkega proti Celju. Vozniki bndo na preiikuinji samo še do konca avgusta. vsem v pogodbi s Cinkarno Celje, ki v lokalni proračun prispeva zajema sr^stvakot odškodnino za degradacijo okolja. Modernizacije cestišče so se končno lotUi tudi na rela-dji DramJje-Pletovarje, kjer lahko vozniki popolno zaporo pričakujejo še kak teden in Še nekaj dni v času asfaltiranja. Sicer bo promet Čez gradbišče sproščen» de* ta pa na) bi trajala do konca septembra oz. oktobra. Ker je obvoz čez Ponikvo in Slatino precej slabo označen, bodite na označbe pozorni že na krožišču na Selah. Ureditev ceste proti Celju in krožišča na Proseniškem bo v celoti staJa približno poldrugi milijon evrov. Vsa dela morajo biti končana do začetka septembra, Glede na vse investicije, ki jih je letos deležna KS Blagovna, bo 20. septembra prav tam prizorišče letošnjega praznika občine Šentjur. Sto Foto: GrupA Zaigraj frajtonar'ca V Športni dvorani Nazarje je pred Številnim občinstvom navdušil harmonikarski orkester Primoža Zvira. Mladi glasbenik jesvojeznanjepndobival pri Darku Atelš-ku in Robertu Gotarju, svoje glasbene izkušnje pa že četrto leto prenaša na učence. Učenci različnih generacij, združeni v har-monikarskem orkestru, so pokazali, koliko so se v tem letu naučili. Marljivi mladi glas- beniki so pod Primoževim vodstvom uspeli pripraviti tudi prve studijske posnetke in v prihodnjem letu bo izšla njihova prva zgoščenka. Koncert v Nazarjah so naslovili Zaigraj frajtonar'ca, sodelovali pa so številni Pri-moževi prijatelji, ansambli Golte, Zapeljivke in Alpski kvintet. Narodnozabavne ritme so s plesnimi koraki dopolnili tudi Člani Folklorne skupine Krmaniš z Rečice ob Savinji. US Primož Zvir s svojimi ueenci Položnice bodo visoke Sanacijski program za skupno komunalno podjetje šestih obsoteijskih občin» OKP Rogaška Slatina, je sprejet. Kot zadnja ga je v petek sprejela še Občina Šmarje pri Jelšah. Prvi sanacijski ukrep bo povišanje osnovnega kapitala, saj skupna izguba v višini 117 tisoč evrov od lani presega vrednost osnovnega kapitala podjetja. Prav tako je predvideno bistveno povišanje cen storitev, do Če- sar v letošnjem volilnem letu zagotovo še ne bo prišlo, Poleg tega v javnem podjetju opozarjajo, da bo prihodnje leto na vrsti zaprtje odlagališča odpadkov, ki jih bodo nato vozili na regijsko odlagališče v Celje. To naj bi povzročilo visoke dodatne stroške, zato pr^vi-devajo, da se bo cena zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov povečala za 181 odstotkov. BJ Občina Zreče brez belih lis Da bi vsem občanom omogočili dostop do Širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, so se v Občini Zreče odločili, da kandidirajo na javni razpis ministrstva za gospodarstvo. Ta je za odpravo belih lis namenil 85 milijonov evrov evropskih sredstev. V zreški občini ocenjujejo, da bodo za odpravo vseh belih lis potrebovali več kot milijon evrov, Zd izvedbo projekta bodo poi- skali zasebnega partnerja. Andrej Drole, ki sodeluje pri pripravi investicijske dokumentacije. pričakuje, da bodo vse potrebno za prijavo na razpis pripravili do jeseni. Po podpisu pogodbe mora biti sistem zgrajen v letu in pol- Po dosedanjih izkušnjah pričakujejo, da bodo naložbo v približru višini 70 odstotkov pokrili z evropskimi sredstvi, ostalo bo prispeval zasebni partner. MBP Polielski oratorij za odprte oči Eno minulih sobot so z mašo in s piknikom za starše končali oratorij Polzela 200S oziroma otroške malteške dneve. V brezskrbnem počitniškem dogajanju v polzelski župniji se je družilo približno 60 otrok od 1. do 6. razreda. Za njihovo dobro počutje je skrbelo 17 animatorjev, prostovoljcev iz vrst srednješolcev. Tudi letošnji, že tretji oratorij v polzelski župniji je vodila katehistinja Erika Božič. Geslo letošnjih otroških malteških dnevov je bilo Odpreti oči. Ora-torijska zgodba se je pletJa pri druženju v delavnicah, kot so postavl)an}e šotorov, učenje pritrkavanja, uiivanje sveč, risanje zastave. Izdelovanje kr^, izdebvanje in peka slanih prest... Z velikim navdušenjem so obiski tud Malteško konjenico v Založah, kjer so spoznavali veŠČIne ježe in vse, kar sodi k temu. Na izlet so se odpravili na Goro Oljko, kjer so si ogledali cerkev. TT Udeleženci letošnjege oratorija s katehistinjo Enko Bolic 8 IMIVOŠTI NOVI TEDNIK V«niuiiotrodliwi^t¥8iitw.UniiinAdam,iyiatti ÜI Bog falsgoslav^ m ijm iMti. po fctirih bosa hedHft, dt m tedo lahko it vt&tm ibnR oli njisuh nttotfapi lAlfürah. Zlatih 50 Ivanke in Vinica Vodušica Zadnjo junijsko soboto sta Ivanka in Vinko Vodu-Sek iz Jannovca pri Dram-ijah vstala s prav posebnim občutkom. Spomin na nepozaben dan pr«d 50 leti je tokrat oživel kot $e nikoH. Takrat sta se kot mlad par podala na skupno pot. V drameljski farni cerkvi sta zdaj skupaj z otroki in vnuki ter množico dra^ znova obnovila zdaj že pozlačene poročne zaobljube. Ivanka je bila doma pod Po-horjem in je hodila pomagat leti v Marija Dobje. Ob eni takšnih pnložnosti jo je opazil V^- ko. Postavno čmooko dekle mu ni §io več iz ^ve. Kot se je v tistih časih (o počelo, jI je nekaj časa dvoril s podokni-cami. IHidi kakšna buSka z jez-noritim rivalom mu ni ušla. Na koncu je seveda zmaga) najboljši. 21asliiženo je osvojil Ivarüono srce. Poroka je prva stopnica na skupni poti. ustvacj^je doma pa mnogo naslednjih. Skupaj sta zaživela v Jarmovcu. so družino obogatili otroci. Ivanka je ostala doma. skrbela za vse> kar je bilo potrebno, Vinko pa je poleg deta na kmetiji vsako jutro rano vstajal in odhajal na delo v opd^amo na Ljubečni. Poti skozi ži\djenje so v^ko-krat zavite in rte vedno lahke. Ivanka in Vinko stA nemalokrat prišla v položaj, ko sta se lahko zanesla le na trdno v^ v Boga in stisk roke za oporo drug drugemu. Prihajali so udard. skrbi, pomanjkanja in največji od vseh - izguba hčerke. In ko se Voduškova družina danes ozre nazaj, je hvaležnost» da imajo drug drugega. toliko večja. Starša sta kot priči spremljala hči Greta in njen mož Vlado, vse skupaj pa - večkrat s solza- mi v očeh - tudi ostali štirje otrod, \ruiko, Jožica, Roman in Marjana, njihoNa življenjski sopotniki, deset vmikov ter seveda vsi ostali sorodniki. Praznovanju je narekovala tempo harmonika. In tudi slavljenec Vinko si ne da dvakrat reči, ko je treba raztegniti meh. Kot se spodobi, je sledilo tudi poročno potovanje. A ne prav daleč. Sedla bosiavsencodreves pred svojo domačijo, obiskala svoj vinograd na Uršuli in seveda uživala ob pogledu na življenje zadnjih 50 skupnih let. Sto Rdeči lepotec na zelenjavnem vrtu Vida Stožir iz Itnovelj je že mnogo let strastna vrt-narka. Med drugim goji tudi paradižnik» letos pa jo je presenetil rdeči lepotec, ki tehta kar cel kilogram. Strastna vrtnarka Vida na svojem vrtu.goji mnogo vrst zelenjave: cvetačo, buče, zelje, kolerabo, jajčevce, krompir, grah. čebulo, česen... pa še bi lahko naštevali. Med dru-^m vsako leto zrastejo tudi iepi rdeči paradižniki, vendar pa jo je letos kilogram težak lepotec vseeno presenetil, saj prej še ni našla težjega od pot kilograma. Vida vso pridelano zelenjavo seveda tudi uporabi. I^pravlja najrazličnejše zelenjavne jedi in poslastice, kot je zavitek z bučami ali s špinačo. Tako bo tudi paradižnik velikan verjetno svoj konec dočakal na krožniku.' KŠ Ni Vidinem vrtu j« zraMi tudi kilogram težek paradižnik. Zfatgporačenca Veligovieit s hčerama VMo in Ivanko, ki sta bili priSi na risti poroki. Veligovškova v dobri družbi V Šempetru sta v soboto praznovala zlato poroko 78-I^na Marija in Ivan Veligovšek. Cerkveni obred sta v Šempetrski župnijski cerkvi opravila prelat Mnko Pres tor iz Šertčurja in domaČi župnik Mirko Škoflek. civilnega pa v gostišču Rimljan Janko Kos in matičarka Darja Ažnik. Iz kratkega življenjepisa, ki Mariboru, še zelo mlada pa je so ga pripravili za slavje, vidimo, da se je Ivan rodil leta 1930 v Gotovi jah, svojo mladost pa je skupaj s sestro in z bratom preživel v Šempetru. Izučil se je za ^ljarske^ pomočnika, pokojnino pa si je zaslužil kot šofer tovornjaka pri Elektiu Šempeter, ob tem pa Še kakšen dinar zaslužil s čevljarjenjem. Marija se je rodila isto v morala zapustiti dom in si poiskati delo. Ta nuja jo je zanesla v Šempeter, kjer je našla stanovanje in zaposlitev v takratni tekstilni tovarni. Kasneje je delala v Aeru Semp«er, kjer seje tudi upokojila. Kmalu potem, ko sta se Ivanova in Marijina pot prekrižal, sta se poročila- Ro(üle so se tri hčere, Marinka. Vida in Ivanka. Medtem sta si s trdim delom in z odrekanjem zgradila hišo. v katero se je družiru vselila leta 1965. Zdaj, pri 78 letih še vedno čila In zdrava, rada priskočita na pomoč, rada sta v veseli družbi, kjer se pleše in poje» nadvse rada pa imata svoje vnuke Blaža, Luko, An-jo. Miha, Jerneja in pravmuka Jana. Pri praznovanju lepega jubileja se jima je pridiuälo več kot 60 svatov, za veselo raz-položenje pa so igrali Cita in Jože Galič ter ansambel Rimljani. TT Čuvarke plinovoda Tale trop ovac, ki smo ga našli v Zvodnem, se je postavil v povsem novo vlogo. Kot da ovčke skrbno vamjejo plinovod, ki poteka prav tam. Foto: GrupA Soneno popoldne v Kampu Menina Za goste, ki hočejo svojo žlico Kamp Menina v Varpol)ah gosti predvsem turiste z Nizozemske in iz Belgije - Mami jih spontanost o mini in lepolali Zgornje Savinjske doiine ni treba posebej razglabljati. Veliko tega pa na novo odkrivajo številni gostje, ki se vedno pogosteje ustavljajo v Kampu Menina v Varpoljah. Kamp ima dolgo zgodovino» v teh krajih je zrasel med prvimi, potem pa ga je dogajanje ob osamosvajanju Slovenije skoraj izpraznilo. Danes je slika povsem drugačna. Živahno dogajanje, prešerno kričanje otrok, med katerega se je mešal vonj po dobrotah, predvsem pa številne prikolice s tujimi registrskimi tablicami so kazale, kako priljubljeno je poslalo to zbirališče ljubiteljev kampiranja ob Savinji. »Nič čudnega, ko pa se vsakemu lo je osebni pristop,« pravi Jiu'e Ko- goste od 9 do 99 let. Med drugim gos!u povsem posvetimo. Naš mo- lene, ki je v minulih letih poslal že bodo najmlajšim omogočili railing Bert z Nizozeroske se je vkam-pu uslavil za 2 ali 3 dni, nato pa bo pot nadaljeval na hrvaško morje. »>V bistvu delamo krog, saj smo obiskali že Češko in Slovaško. V kampu mi je zelo všeč, pa tudi SJovenija je videti lepa. Presenetilo me je, ker sem v Icam-pu dobil popolnoma vse informacije o državi, sicer pasem prvič v Zgornji Savinjski dolini. V teh dneh se bomo malo sprehajali in vozili s kolesi po bližnji okolici. Če se bomo prihodnje leto vrnili, pa 5e ne vem.« pravi »turislični maček«, ob tem pa vendarle priznava, da ima kot v drugih kampih manjšo težavo: «Tole vreme nas straši. V dežju skoraj nimaš drugega, kot da vzameš knjigo v roke, pa pod odejo.« Kljub temu ocenjuje, da je kamp 80- do 90-odstomo zaseden, v njem pa se ustavljajo predvsem gostje z Nizozemske in iz Belgije. Značilnost kampa je, da se mnogo gostov vrača in da se podatki o njem širijo predvsem z ustno reklamo. »Sicer sodelujemo na sejmih in se predstavljamo, vendar je tudi tisle reklame >od ust do ust< ogromno.« Med našim obiskom je bil kamp zelo živahen. Največ otrok je bilo na IgraOh. starejši par je igral bad> minton, nekaj otrok je prestavljalo Šahovske figure, spet drugi so se namakali v Savinji... V bližini je tudi lepo urejen Športni center Gmajna, ki ga prizadevni Varpolj-čani nenehno širijo in izpopolnjujejo. Poleg različnih Športnih aktivnosti so v kampu začeU tudi s ponudbo hrane» med katero prevladujejo zgomjesavinjske dobrote. Gostje najraje posežejo po žli-krofih in ribah. »Za otroke v starosti od 3 do 13 let sta v kamp prispela dva nizozemska študenta, ki obvladata več jezikov, tako da se bosta lažje sporazumevala.« je povedal Kolenc in dodal, da je sam animator za vse po Savinji, kakšen izlet ali druge vrste zabavo. Dolina je gostom obupno vseč v kampu veliko sodelujejo z ekipo Belega zajca, ki poleti poskrbi za različne Športe, ki se lahko v tem času izvajajo v višjeležečih predelih. V preteklosti so, podobno kot drug! zgomjesavinjski turislični de- lavci, poskušali z različnimi tedenskimi paketi, ki pa očitno gostom niso bili zanimivi. »T\iristični delavci veliko sodelujemo, vendar se mi zdi. da ne znamo povsem povezati svoje ponudbe in >o predstaviti svetu. Lepa narava je premalo, goste je treba prepričati in se z njimi ukvarjati,« trdi Kolenc. Pod tem »ukvarjati se« navaja novo dodatno ponudbo, ki bi jo vsako leto spreminjali. »Gost ne zna sam spoznati doline, pomagati mu moramo s svojim znanjem in vedenjem ter mu jo ponudili in predstaviti. V kampu se sicer trudimo, priznam pa, da tudi nam včasih kak gost uide. ker pač večino dela opravimo sami.« V kamp poleg gostov iz tujine prihaja tudi veliko gostov na motivacijske vikende, ki jih prav tako pripravljajo v Belem zajcu, vse več zanimanja pa je tudi za organizacijo t. i. »team buildingov«. Kolenc zatrjuje, da je kamp primeren tudi za enodnevne obiske, saj ponuja dovolj sprostitve, možnosti rekreacije ali pa zeleno naravo in okolje, ki ga nekateri od gostov primerjajo kar z Novo Zelandijo. Mnogi bi menili, da je kampiranje ena cenejših oblik preživljanja dopustniških dni, vendar Kolenc trdi, da to še zdaleč ne drži. »Za kampiranje se ljudje ne odločajo zaradi cene, dejansko je mogoče dražje kol bivanje v apartmaju na morju. Treba je kupiti prikolico, usposobiti avto ... Kampiranje )e popularno predvsem med tistimi, ki hočejo spali v svoji postelji, kuhali v lasmi kuhinji in uporabljati svojo žlico,« Za druge, ki bi prav tako radi preživeli dopust v neokrnjeni naravi, pa so v Kampu Menina postavili devet bungalovov. »Prihajajo različni ljudje, ki zelo različno preživljajo svoj prosti čas. Neka- Nizozemka Else bo z družino vkampu ostala dva tedna. »VVar-polje smo šele dobro prispeli, pa mi je zelo \^eč. Prvič smo tu, iahko pa rečem, da me predvsem navdušuje razpoloženje, ki ga je čutili. Ljudje, okolje, narava ..., vse je zelo tepo. Vsako leto preživljamo počitnice drugje, obiskali smo že kar nekaj evropskih držav, za Slovenijo pa smo se l^os odločili zaradi gora in tudi zato, ker smo želeli nekaj manj organiziranega.« leri raziskujejo, drugi se sprehajajo, spet tretji se pri nas samo ustavijo ... Seveda v teh krajih pogrešajo trgovino s spominki, nas včasih moti medlo delo TlC-ev. Vendarle sta večini gostov všeč neturističnost in spontanost, ki ju je čutiti tod okoli. gotovo pa je vsem skupno dejstvo, da jim je Zgornja Savinjska dolina obupno všeč.« URSKA SELIŠNIK Jura Kolenc Ima v turizmu še kar nekaj načrtov in idej. 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Praga, gledališče in ljubezen Takoj vidišr koliko otroka je os-taJo v njej, ko jo srečaš v živo. Živahna, zgovorna, z obrazom in nežnimi kretnjami kot ljubka lutka, ki jih z možem Kajetanom sicer tudi izdeiujeta. Oder je po svoje njen dom> njen naravni element, čeprav režiserka, drama-lurginja in Še marsikaj, nerada nastopa. »Da je Čehinja, tega pa res nisem vedela,« pravi o Velenj-Čanki Alice Čop kolegica v ured-niitvu» ki je že budno spremljala dramske uspehe nje in njenih va-rovancev. Ja, tudi sama sodeč po njeni slovenščini ne bi nikoli posumila, da nI »naša«. »Kazen ta moj), ki je še zmeraj dosii mehkejši, icot pri slovenščini. Slednja je res >Crši< jezik od češčine, tako da sem od začetka bolje razumela hrvaščino,« pravi Alice, katere Ime se izgovori ločno tako kot napiše In niti slučajno po kakšni angleški verziji. Slovenija )e njen dom že devet let in poleg vsega ji nihče ne bi pripisal, da ima že 10 in 8 let stara otroka. Starejša. Noemi, ki je dobila židovsko ime s pomenom »razkošna«, je bila spočeta in rojena Še na Če^ kem, kjer sta se njena starša srečala. Iskrica je preskočila med Alice in slovenskim študentom Kajetanom v Pragi, tradicionalni destlna-ciji Slovencev in prej tudi Jugoslovanov, ki so se želeli ukvajjati s filmom, gledališčem. »Glede na to, da je imel Kajetan štipendijo slovenskega ministrstva, se je seveda obvezal, da bo Sloveniji to povrnil, in tako sva se - najprej je ob- Allpfl 2 NiHmi in Kilianom: »Če bi sa dobili pri nas doma. sploh na bi prišla do betedeln itUTOJ > A Ata Kaietan »v aleman^». Kaflco Čehi In Slovenci radično raxumemo, pravi Alice. ljubil, da le za tri leta - pred devetimi leti preselila v Slovenijo,« pove Alice. Umetnisk<^ internacionalna družina Prihod v Slovenijo? »Na prvem mestu je bilo sprva materinstvo. Drugače pa> saj ni nekih velikih razlik, kot bi se kjerkoli preselila iz velemesta na periferijo,« pove o selitvi v Velenje Alice. »V manjšem kraju se ljudje med seboj toliko bo!j poznajo. Primer; tukaj se ob vstopu navadiš pozdraviti voznika avtobusa, kije postal tvoj znanec. Potem gremo na mojo Češko in otroka v Pragi seveda storila isto, pozdravita šoferja.« Alicin in Kajetanov sin Kilian - v tem primeru gre za keltsko ime. ki pomeni »mali borec« - šteje osem let. In družina doma govori izključno češko, saj se je ati Kajetan češčine dobro naučil» še preden je spoznal Alice. Sama si ga enostavno ne znam predstavljati drugače, kot komika v okviru monodrame K.A.F.K.A. v produkciji društva Burekteater, ki je t^o ali tako njun »otrok«. Predstavo, v kateri Kajetan, sicer direktor šoštanjskega zavoda za kulturo, skoči iz krste (glejte fotografijo!), sem videla dvakrat in ni se mi zdelo, da gledam eno in isto predstavo. »Ja, je pač im-provizator. K.A.F.K.A. pa je tako - S«. 57 - 22. julij 2008 - »Ne vem, kam nas t» zanesla pot Odvisno bo tudi od želja In potreb otrok.« (Foto: GnipA) ali tako en poseben projekt, saj imate Slovenci precej dnjgačen humor kot Čehi. Češki humor je boij črn, bolj se znamo pošaliti na lasten račun,« se nasmeje Alice. Hmmm, se pa Slovenci znamo šaliti na račun Cehov! »To sem pa opazila na dopustu na hrvaški obali, ampak me ne moti,« je prizanesljiva Alice. Navajena drugačnosti, kulturnih razlik. »Zaradi očetove službe smo se že v mojem otroštvu selili. Živeli smo v Franciji, ko sem büa še otrok, pet let v Alžiriji. Moj mož je pol Slovenec, pol Hrvat, natančneje Is-tran, z dobršno mero mediteranskega temperamenta»« razmišlja Alice. Aha, umetniška in internacionalna družina. »Bo Že držalo, tudi otroka imata v sebi umetniško žilico. Oba zelo lepo rišeta, Kilian Je odličen bobnar, Noemi pie-salka in igralka. Toliko o umetniškem vidiku. Doma pa ne kuhamo ne Čeških, ne slovenskih domačih jedi. Prej mebiSke» kitajske in provansalske. Nismo ravno ljubitelji pečenke, omak in cmokov.« Veienje aii Praga; ni vainOir ves svet je oder Dolgčas Čopovim nikoli ni. Že takrat, ko sta malčka 5ele dobro zrasla iz plenic, se je Alice vneto vrgla na delo. In na srečo je laiiko ostala »v svojih vodah«. Občina Velenje na Čelu z Županom ji je res »šla na roko«, Tako se je pod vodstvom Alice prebudilo in začelo živahno delovati velenjsko lutkovno ^edališ-Če. S pomočjo in idejami zakoncev Čop, ki jima niso neznanka ne dramaturgija, ne scenografija, ne režija, ne kostumografija... »Veste, kot otrok sem imela celo tri mini vloge v filmu. Danes se ne Izpostavljam več rada, čeprav je bilo tudi na fakulteti treba nastopati. Joj, Se fotografirati se ne maram,« pogleda proti Andraževemu objektivu. Zato pa znanje toliko raje razdaja mladim velenjskim srednješolcem v okviru frankofonskega gledališča. V francoščini, se razume, »izjemni so. Ko se prvič srečamo, so sramežljivi, bojijo se nastopati, nato se počasi odprejo. Ponosna sem nanje. Zanimivo, v Sloveniji je večina otrok vključena v kakšno plesno šolo. Z ^edališčem pa je bolj tako tako," se razgovori Alice. Prepričana sem, da bi bila v kakšni Pragi veliko bolj ugodna klima za kulturno in umetniško ustvarjanje. »Uf, po svoje res, vendar so plače dosti nižje, kot tukaj. So pa na drugi strani knjige dosti cenejše, kol pri vas.« Zato se Čopovi ob vsakem obisku Češke dodobra zaioži-jo z njimi. In v AÜcino domovino pogosto zahajajo, saj se tudi Kajetan počuti »precej Čeha«. No. ampak Čeh seveda ni. Sicer ne vemo, kako bi očaral Alice. >^Češki fantje so zame, hmmm, nekoliko preveč pasivni. Za ^ankom<, pa pivo za pivom. Boi) ko greš na jug, bolj so možati, če temu lahko tako rečeva. TXidi Slovenci,^« meni Alice. No, upam> da me bo s kakšnim takšnim »primerkom« spoznala... S pivsko kulturno pa Še nisva zaključili. »Kajetan se je na Češkem v študentskem domu čudil, ker je bil navajen slovenskega »ali night long« popivanja. Cehi se ga )narukajo< v dveh urah in potem obležijo,« smo zopet bruhnili v smeh. Ko se po urah pogovora malce bolj sprostimo, češka Velenjčanka isicreno pove, da jo, kljub vsemu lepemu in dobremu» rada ucvre nazaj na Češko. 1\idi na čvek s kolegicami in včasih brez otrok. »Ha, največja ironija pa je to, da živimo v alpski državici, smučat pa hodimo na Češko,« zamišljeno strese prah z lutke Pike Nogavičke, dela lastnih rok. Morda bo Pika z družino čez čas potovala na Češko. Ali kam drugam. >»Življenje je polno izzivov,« pravi Alice, POLONA MASTNAK Pod rokami Mice in Kaietsna oSvijo številni pravljični junaki. (Foto: GmpA) že zgolj nosfti poln pladenj zvrhanih kozarcev je težaško delo, kaj šele plavanje s polnim pladnjem v rokah. Kopalci Aquatune so se pri tej nalogi odlično odrezali in polili an sam samcat kozarček. Za nz\\ko od Saše in Mano, ki sta tozava z ravnotai^em imelt i» na kopnam. Na obisk v Aqualuno je prišla tudi mlada in obetavna pevka Alea. Nekaj let nazaj seje udeležila tekmovanja mladih pevskih talentov Full Caol Damo Top Radia Celje, danes pe obiskuje Akademijo za glasbo, smer - flavta. Prav gotovo bomo zanjo še slišali, namerava pa se namreč udela^ tudi katefega izmed pevskih festivalov. Na soparen poletni dan se je ekipa Novega tednika in Radia Celje odpravila v Aqualuno. S sabo smo vzeli ko§ dobre volje in velik kup nagrad pokrovitelja naših poletnih animacij, Pivovarne Laško. »Do zob oboroženi« smo se odpeljali proti Podčetrtku, kjer smo plesali, peli karaoke, plavali s pladnjem v rokah, se drčali po toboganih in počeli Številne druge vragolije. Fotoutrinke iz Aqua lune si lahko ogledate tudi na spJetni strani www, radiocelje^com. NP, foto: MARKO MAZEJ Pridružite se nam ta četrtek, ko bomo po 14. uri kraljevali na Celjskem bazenu. Z nami bodo tudi mlade in energične Foxy Teens! Tudi po toboganu smo se dričali. Pripravili smo pravo tekmovanje, taktike In tehnike tekmovalcev pa so bila najrazličnojla. Baje gra najhitreja, Ča si »kopalke fajn gor potegnesf« Potem pa strbuuuuunk v vodo! Čepica Praovama Uško, širok nasmeh na obrazu in en velik »Smiley« na trebuščku. Žigo in Davida je treba so posebej pohvaliti, saj sta vastno in zagrato sfldalovala pri skorajda vseh naših aktivnostih. Ne. nej vašim vidom nI čisto nič narobe in res so tobogani namenjeni temu, de se po njih spuščamo. Ampak Če sla tekmovalca tako izenačena, je treba pravila prilagoditi. »No, pa poglejmo, kdo bo najhitreje priplezal po toboganu navzgor,« smo dejali. In tudi tu sta bila presneto izenačena. Pri metu na kol so se otroci dobesadno množili. Ca gro soditi po njihovi uspešnosti, smo v Aqualuni naili kar nekaj mladih košarkarskih talentov. it.57.22.iuig2008 -^- Vratarja odločila lokalni d< V Areni Petrol po zaslugi Šelige slavje domačih nogometašev Od stavke Sindikata poklicnih igraicev nogometa Slo* venije ni bilo nič, vseh deset moštev je tekme uvodnega kroga o^gralo v najmočnejših postavah» napredka pri dogovorih pa očitno tudi ni. Na Štirih tekmah od petih so slavili domačini, vsaj dvakrat bi se lahko zaključilo obratno (v Celju in Mariboru), edini remi je bil v Novi Gorici. Sanjski start domačih Celjani so v Areni Petrol pred skoraj 2.000 gledalci ugnali VelenjČane z goloma Spa-soja Bulajiča in Darija Biš-Čana. Gostje so v prvih treh minutah imeli tri izjemne priložnosti, odlično pa je posredoval vratar Aleksander Šeliga in bil najzaslužnejši za celjsko zmago v 40. lokalnem derbiju. Najprej je po podaji Damjana Trilkoviča zapre-til Edin Jimuzovič, nato je Grbič sprožil pred kazenskim prostorom» potem pa je še Zaje sam zdrvel proti celjskemu golu» a tudi on ni uspel premagali zelo razpoloženega vratarja. Nadaljevalo se je zelo živo. 45 minut je bilo zanimivih kot že dolgo ne. Spet je Trifkovič zaposlil Ju- LESTVKA1. LKAT&iKOM SLOVENUE I.IMIldALl 2.MmCIICCUI 3.MAm 4.MARBM i.Hrr60IIICA •.HTMtOCKU 7.K0KR •.DfWVA d.MIMOfUi lo.Mmw 110 0 1100 110 0 1100 10 10 11 1 o 10 0 1 10 0 1 1001 10 0 1 M 9 2:0 9 hO 9 za t 1 Z2 t 2a o 0^3 o 0s2 O 0;2 O Takole je sproül Darijo Biščan in žoga js dvignila mimo Fabijana Cpota, pa tudi vratarja Ssfeta Jahiča. nuzoviča. ki je žogo z glavo poslal mimo leve vratnice. S prvim celjskim strelom proti nasprotnim vratom je nase opozoril Martin Sarič, »raz-bijač« sredine, pravi motor, ki ni štedil glasilk, vendar bo za razigravanje ostalih še potreboval čas. Čeprav se je zdelo, da je staknil poškodbo, je Darij o BiŠČan nadaljeval zavzeto. Njegov poskus je blokiral Fabijan Cipot, kasnejši volej pa je bil sprožen pre- ZraČni dvoboj sfcar nizkih, a hitronogih Nika Omladiča (lavo) in SaŠe BakariČa. daleč. Šeliga je le storil napako, ki pa ni bila usodna, saj je bil predložek za Trif-koviča nekoliko previsok. Dvorančič CobČeve podaje ni pospravil v mrežo, tako ali tako je bil »offside«. Odprta tekma je terjala veliko teka ... in seveda tudi napak. Po peti podaji s kota vratar Sa-fet Jahič ni zadel žoge, padla je na tla. ko pa se je odbila, jo je pričakal Spasoje Bu-lajič in jo poslal od vratnice v mrežo. Sporno dvignjena zastavica? MIK CM Celje je drugi del nadaljeval v postavitvi 4-4-2 (Travner - Bulajič - Kelhar -Kačičnik, Gobec - Šarič - Ko-run - Bakarič, Biščan • Dvorančič), pri Rudarju, ki se je sprva postavil v 4-2-3-1 (Jeseni čnik • Cipot • Suiejmano-vič - Dedič. Tolimir - Kolsi, Trifkovič - Grbič - Zaje, Ju-nuzovič), je ekipa postajala vse bolj napadalno usmerjena, uspevalo pa ji je vse manj. Nik Omladič, ki je vstopil v 46. minuti, se je izvtl obrambi, zaradi Šelige pa ni uspel izenačiti. To je uspelo Junu-zoviču, gol pa je bil razveljavljen. Najbrž neupravičeno, kajti izbita Žoga s sredine igrišča je najprej odsko-čila na pol poti do kazenskega prostora in nihče se je ni zmogel dotakniti. Tako kot je junak tekme Šeliga storil napako, se je glavni krivec za poraz gostov Jahič izkazal, in sicer v 59. minuti, ko je poletel skozi zrak, da bi odbil Bakaričev iznajdljiv poskus z glavo. Saša E^karič, ki mu na treningih uspeva veliko več, se je dokopal še do strela z levico po asistenci Urbanča. V 73. minuti je bil na sredini igrišča grobo pokošen agilni AJeŠ Kačičnik, žoga se je odbila naprej, sodnik Damir Skomina se upravičeno ni oglasil. BiŠČan si je skoraj 30 metrov od gola nastavil žogo. ki je na poti proti mreži odskočila tik pred Jahičem. Zmagovalec je bil praktično odločen, Jahič pa zaradi nes-pretnosti napadalcev osmo-Ijenec tekme. Sledi nogometni praznile v Velenju 16. celjska zmaga na dosedanjih 40 obračunih bo šla v anale kot najbolj srečno dosežena. Rudar je zamudil 12. slavje. 5. v Celju, a Marijan Pušnik. ki je temperamentno spremljal veČino tekme, je bil kmalu povsem miren: »Celjanom čestitam za zasluženo zmago. Dvakrat so zadeli, nam to ni uspelo. V uvodu smo imeli tri izredne priložnosti, ki smo jih zapra\^i. Potem je naša igra močno padla. Tekmo smo izgubili po dveh grobih napakah. Glede naše igre sem razočaran, kajti vem, da smo sposobni dosti več. Fantje so bili pod vtisom prvoligaškega d erbija. Sporočam jim, naj dvignejo glave. Pred nami je težak razpored, iviaribor, Gorica, Interblock, Vsaka (očka bo za nas uspeh. Igrati moramo trše, bolj profesionalno, saj smo delovali naivno v dvobojih na sredini igrišča.« Na vprašanje, kaj meni o dvignjeni zastavici, je dejal: »JunuzoviČ defmitivno ni bil v nedovoljenem položaju. To je potrdil naš posnetek! Ampak to je le obliž za našo dušo, da smo pač imeli prav. Nabijanje žoge pred-1 vsem s strani vratarja ni naš način igre. Pred nami je praznik nogometa, saj prihaja Maribor.« Kako resno je k delu pristopil novi trener Sla viša Sto-janovič priča tudi podatek, da so igralci opravili trening v nedeljo dopoldne, torej manj kot 12 ur po sobotni tekmi: «Slabo smo odprli tekmo in dopustili dve izjemni priložnosti. Na srečo je Šeliga Uspešno se ja v Celje in tudi na kapetansko mesto vrni erbi reagira) na najvišjem možnem nivoju. Poiem smo se zbrali, dajali ton igri, si ustvarili nekaj priložnosti in dvakrat zadeli. Zmaga]! smo z garaškim delom, čaka nas veliko dela na planu kombinatorike. Napredka ne gre pričakovali čez noč- Fantom lahko samo Čestitam za izjemno borbenost in željo po zmagi. Rudar ni naiven, pač pa poln poleta, kombinat oren, tako da bo marsikomu povzročil obilo preglavic. Mislim, da so obiskovalci za uvod videli lepo predstavo.« O gostovanju na Ptuju ni hotel govoriti, saj ga bolj zanima jutrišnja prijateljska tekma s Crveno zvezdo, ki se bo začela ob 20 uri (S evrov). HŠeliga pač fenomenaleii« Pred robom igrišča je potekal vrhunski dvoboj Rusmin Dedič« Sebastjan Gobec. Celjski kapecan o stavki ni hotel govoriti: «Zmagali smo s požrtvovalnostjo, kombinatorika pa še ni na želenem nivoju. Rudarje zelo neugoden in dober, a je bil Šeliga pač feno-menalen.« Lasmik ključev celjskih vrat je dodal: »Povedli smo v najboljšem možnem trenutku. Trener je vrhunski motivator. Gostovanje na Ptuju je bilo za nas vselej zelo neugodno, a tja bomo potovali po zmago.« Od sreče ;e sijal direktor Franci Pliber^ek: »Vesel sem, ker je bila gorečnost več kol očitna, Na vso moč so igrali tudi pri vodstvu z 2:0. Ustvarjena je kolektivna moč, kar je bil naš cilj. Če bomo tako nadaljevali, se ne bojim za prihodnost.« Res pa je, da bo kolektivna moč na preizkusu med rezultaiskim zaostankom. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Z desnB Slavko Ivszič, Stanko Anderluh ter dolgoletna caljska rokometna delavca Boris Vrščaj (stoji) in Slavko Hon/at Oslabljeni na EP Slovenska mladinska rokometna reprezentanca )e odigrala zadnji pripravljalni tekmi pred odhodom na evropsko prvenstvo v Romuniji. V soboto in nedeljo so se naši fantje pomerili s Čehi ter iztržili zmago in remi. Sobomo srečanje v dvorani Tri lilije so varovanci selektorja Slavka IveziČa dobili s 33:29, v nedeljo pa sta $e ekipi pomerili še enkrat, v dvorani Zlalorog je bil izid neodločen, ivezičev pomočnik je Stanko Ander-iuh, tehnični vodja pa Andrej Feldin. V moštvu so iz Celja Pivovarne IjŠko AljoŠa Čudič. Vinko Matešič, Jaka ŠpiJjak in David Razgor ter Velenjča-na Miha Pučnik in Matic Vrečar. V Bukarešto bodo odpotovali jutri, od petka do nedelje pa se bodo v skupini (na- predujeta dve selekciji) pomerili s Francijo, Poljsko in z Romunijo. Zaradi poškodb na EP ne bo nastopilo nekaj ključnih igralcev, smolo je imel tudi Celjan Dejan Anderluh. Ivezič je doslej veljal za pravega specialista na velikih mladinskih tekmovanjih, tokrat pa bi visoka uvrstitev zdesetkane zasedbe predstavljaJa podvig. OŠ, folo: GrupA Z Drobnetom bi bilo lažje Nogometaši Šentjurja bodo v letošnji sezoni tekmo* vali v2. slovenski ligi. Vprejš-nji so bili v 3. ligi*vzhod prepričljivo prvi z 10 točkami prednosti pred Šmartnim. Uvrstitev v 2. ligo je za mesto Šentjur lep uspeh, zdaj pa sledi trdo delo, kot poudarja trener Damijan Romih: »Odi- NA KRATKO Zamujena sgodovinska priloinost Atene: Slovenska moška košarkarska reprezentanca je v četrtfinalni tekmi kvalifikacijskega turnirja za nastop na avgustovskih olimpijskih igrah izgubila s Por-lorikom z 81:70 in razblinila sanje glede vize za Peking. grali smo že nekaj pripravljalnih tekem, vendar rezultati niso bili v ospredju. Želel sem videti. kako se fantje obnašajo na igrišču, kajti zapustilo nas je kar U igralcev, prišlo pa je tudi že deset novih. Forma je irenumo Se daleč od želene. Vsi se zavedamo, da se v dru^ ligi igra drugačen nogomet kot v tretji. Se pravi, da smo se podali v zavzeto» U'do in profesionalno delo. Ta teden bomo odigrali tri pripravljalne tekme. Najtežji nasprotnik bo j uiri v Avstriji, ko nam bo nasproti stala tretjeligaška ekipa, za katero igra rudi bivši igralec MIK CM Celja Marko Križnik. Preo- stala nasprotnika bosta iz nižjih lig. Osnovni cilj bo vsekakor obstali v ligi, a zalo bo treba zelo garati. Žal nam je zaradi odhodov Jerneja Lesko-varja, ki je okrepil Olimpijo in je bil nenadomestljivi član zvezne linije, ter Muharemo-Viča in Balagiča. Moja želja je, da bi v dresu Šentjurja še naprej igral tudi Oskar Drobne. No, zaenkrat si tudi on to še želi, tako da po pogovoru z njim ne vidim nikaiašnih težav ali ovir.« Šentjur bo v 1. krogu 2. SNL 10. avgusta gostoval pri Triglavu. MITJA KNEZ NOGOMET 1. SL. L kro$: MIK CM aije ■ Radar Velenje 2:0 (1:0); Bu-lajič (45). Biščan (73). Man-bor - Koper 3:2. Dornte - Pri-morje 2:0, Gorica • /nterbiock 2:2. mfta • Drava 2:0. [KM) www.novitednik.coiii Naslova Tomičevi in Husovi Na državnem prvenstvu v Mariboru so atleti io atletioje celjskega Kiadivarja osvojili devet medalj, zlati Špela Hus v suvanju krogle in Marina Tomič v teku na 100 metrov z ovirami s časom 13,41 sekunde. TomiČeva na žalost neuspeSno lov: olimpijsko normo, pri tem pa jo že dlje časa ovira poškodba mišice zamašne noge. Druga mesta so osvojili Davoriii Sluga v skoku v daljino, Danijela DžumiČ na 800 metrov ter Monika Lebeničnik v suvanju krogle in metu kopja. Bronasti so bili Svit Fintar v skoku s palico, Kristjan Korošec v metu kladiva (n Živa Klarer Reb« s kopjem. Claoica AK Šentjur Martina Ratej je po pričakovanju zmagala v metu kopja, izid potnice na 01 je bil 58,04 metra. Velenjčan Tomaž Pliberšek je bil drugi v teku na tri kilometre, njegova klubska kolegica Nastja Kramer pa tretja na 1.500 m. DŠ Foto: SHERPA I'M I .C, K IQJ Marina TomiČ Sebastian Gobec. Oskar Drobne Št. 57 «22. iiilij2008 Zmagi tudi Satlerju in Hrastovcu Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo 4. gorski tek iz Andraža na Goro Oljko. Na progi, dolgi 8 kilometrov s 400 metri višinske razlike, je tekmovalo 89 udeležencev v "9 moških in 6 ženskih kategorijah. Absolutni zmagovalec pri moških je bil Marijan Kračič iz Maribora, ki je za progo potreboval dobrih 32 minut, pri Ženskah pa Aleksandra For-tin iz Nove Gorice (38,54). Med zmagovalci s Celjskega sta bila v kategoriji do 29 let Ivan Hrastovec iz Prapreč pri Vranskem in Veno Satler iz AK Žalec v kategoriji nad 70 let. Do 19 let je bil David Pavllč z Vranskega drugi in Igor Hrastovec iz Prapreč tretji. TONE TAVCAR Veno Satier je2maQal vkatflfloriji nad 70 let. 14 KULTURA NOVI TEDNIK Ulica bratov Mravljak v Celju povezuje Ulico mesta Grevenbroich in Ribanevo. Od bratov Mravljak do Badovinca V danaSnji rubriki pojas-njujemo poimenovanje Ulice bratov Mravljak, lü se v Celju odcepi od Ulice mesta Grevenbroich in vodi do Rl-barjeve. Poimenovali so jo po slovenskih domoljubih In partizanih, Dušanu in Božu Mravljak u. V ŠaleSki dolini se )e rodila in Živela vrsta osebnosti, id so se s svojim življenjem in delom zapisale ne samo v lokalno zgodovino» ampak rudi Širše. Med njimi sta bila tudi brata Dušan In Božo Mravljak, ki sta izhajala iz družine sodnega uslužbenca in trgovca. Družina je §lela pet otrok in je živela na posestvu v Šoštanju» ki se mu je po domače reklo pri Raj-šterjevih. Politično levo usmerjena brata Dušan In Božo sta Že od vsega začetka aktivno sodelovala pri organiziranju upora proti nemškemu okupatorju. Starejši brat Dušan Mravljak, z ilegalnim imenom Mrož, se je rodil 2i. februarja 1914. Osnovno Solo je obiskoval v Šoštanju in gimnazijo vCelju, kjer je leta 1933 ludi maturiral Nato se je vpisal na ljubljansko medicinsko fakulteto, kjer je uspešno opravil štiri semestre, nato je šmdJj medicine nadaljeval v Zagrebu. V tistem času se je aktivno vključil v levičarsko politično gibanje, ki so ga v Šoštanju zaznamovali tudi Janko [n Olga Vrabič (kasnejša celjska županja), Biba Rock, Franc Polh, brat Božo Mravljak ... Ko je Dušan študiral v Zagrebu, je bil v letih 1937-38 Član upravnega odbora levo usmerjenega študentskega društva Triglav. Novembra 1939 so ga v Zagrebu tudi zaprli, Češ da je sodeloval v akcijah komunistov, vendar je bil zaradi pomanjkanja dokazov kmalu izpuščen. Leta 1941 je diplomiral in se kmalu zatem poročil. Preselil se je na ženin dom na Dolenjsko. vendar je že kmalu po začetku vojne odšel v Ljubljano. Zaradi aktivnega delovanja proti okupatorju je moral ki^u stopiti v ilega- r'okom SE imenuje .. lo. Aprila 1942 je spet odšel na Dolenjsko, in sic^ v partizane. Priključil seje 11. grupi odredov, ki je junija 1942 dobila nalogo, da mora iti čez Notranjsko in Gorenjsko na Štajersko in tam krepiti narodnoosvobodilni boj. Že v tistem času si je Dušan Mravljak med borci pridobil številne simpatije. Ko je II. grupa odredov poleti 1942 prispela na Gorenjsko, je Dušan uspešno uporabljal svoje medicinsko znanje, saj je v improviziranih bolnišnicah skrbel za številne ranjence. Avgusta 1942 se je ob razdelitvi II. grupe odredov pridruži) 1. savinjskemu odredu» ki je nato čez Koroško nadaljeval pot na Štajersko. Ko so prispeli na Štajersko, je ostal v sestavu Pohorskega bataljona in z njim odšel na Pohorje. Kot zdravnik je sodeloval v skoraj vseh akcijah bataljona, tudi pri napadu na Oplotnico (23. oktobra 1942) in pri boju z nemškimi ver-manl blizu Rogle (7. novembra 1942), kjer je med drugim pred zajetjem rešil po-litkomisarja bataljona Jožeta Meniha - Rajka. Zgodbo o bradh Mravljak je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Življenje Dušana Mravlja-ka se je končalo S. januarja 1943. ko je z 69 borci Pohorskega bataljona jun^ko umrl v spopadu z nemškimi silami na Osankarici. Pokopali so ga na mestnem pokopališču v Gradcu. Za narodnega heroja je bil proglašen 22. julija 19S3. Tri leta mlajši brat Božo Mravljak» z ilegalnim ime-nom^mbi, se je rodil 1. avgusta 1917. Po končam osnovni Šoli v domačem mestu je šolanje nadaljeval v dveletni trgovski šoli v Celju. Takrat se je vključil tudi v levičarsko gibanje in bil med organizatorji Icomunističnega gibanja v Šoštanj u< Od septembra 1937 je bil v Španiji, kjer se je pridružil mednarodnim brigadam, ki so se v sestavu španske republikanske armade borile proti generalu Francu. Sprva je bil v bataljonu Dimitrov, kasneje v bataljonu Duro Dakovič. V bojih se je zelo izkazal in bil med drugim tudi ranjen. Postal jeofi-cir Španske republlkaj^ke armade. Po končani španski državljanski vojni je nekaj Časa preživel v taboriščih v Franciji, od koder se je malo pred zlomom kraljeve Jugoslavije, aprila 1941, vrnil v rodno Šaleško dolino. Že kmalu se je vključil v osvobodilno gibanje v Šaleški dolini, kjer je skrbel za zvezo s komunističnim gibanjem v Ljubljani. Udeležil se je tudi prve napisne akcije, ki so jo izvedli v noči na 7. julij 1941. Od tistega dne je Božo Mravljak živel in delal v ilegali. Bil je tudi med glavnimi organizatorji in aktivnimi udeleženci odmevnega partizanskega napada na Šoštanj, ki ^ je v noči na 8. oirtober 1941 izvedel Savinjski bataljon. Njegovo aktivno delovanje ni ostalo neo-paženo. Spomladi 1942 ga je v Celju prepoznal eden od ge-stapovskih sodelavcev in tako je bil v spopadu z gesta-povd ranjen in ujet. Po dolgotrajnih in mučnih zaslišanjih je bil 3. aprila 1942 ustreljen v Mariboru. Prav tako kot brata Dušana so ga pokopali na mestnem pokopališču v Gradcu. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Bado-vinčeve ulice, ki vodi od Ljubljanske ceste do Špice. Fotor Grup A Smeh in koncerti Prireditvevokviru Poletja vCelju. knežjem mestu, bodo tudi ta teden v znamenju zanimivih koncertov in tudi smeha. Že nocoj se bo pred Vodnim stolpom, (primeru dežja v Celjskem domu) predstavil imenitni Trio Iterest, ki prihaja Lz Italije. Že zasedba - harmonika, violina in vio-loričelo - napoveduje glasbena iskanja stičnih točk med klasično in glasbo sodobnosti. Ne bodo manjkali ne tan- go na način Astoija Piazzole ne džez. Jutri, v sredo, bo Uroš Fürst na Starem gradu (v primeru dežja spet v Celjskem domu) izvedel uspešnico Jamski človek v režiji Nataše Barbare GraČner. Jamski Človek je nasmejal že več kot sto tisoč Slovencev. V četrtek Celjane čakata dva zanimiva glasbena dogodka. Ob 20. uri se bodo pri Vodnem stolpu (v primeru dežja v Galeriji sodobne umetnosti) predstavili učenci in dijaiu, ki v Glasbeni Šoli Celje v razredu prof. Ajše Svetlin študirajo igranje kitare. Občinstvu bodo predstavili lastne skladbe. Pol ure kasneje bodo na Starem gradu (v primeru dežja v Celjskem domu) na svoj račun prišli ljubitelji daimatinskih pesmi. Na Veronikinem večeru bo svoj izbor pesmi predstavila ena najboljših dalmatinskih klap, Ragusa, ki deluje že 30 let. BS Razstava Iskanj 2007 V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah so odprli razstavo likovnih del, nastalih na V. giedališko-likovni koloniji Iskanja 2007, ki je bila avgusta lani v Žtčki kartuziji. Dela desetih avtorjev iz Slovenije, Srbije, s Hrvaške in Slovaške bodo na ogled do septembra. MBP Med odprtjem razstava portretov Nova fotografija portret V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. septembra na ogled skupinska mednarodna razstava Nova fotografija -portret avtorjev Sandre Casentini iz Italije, Marka Lipuša iz Avstrije, Andreje Os-terman iz Francije, Sandre Vitaljič s Hrvaške ter Blaža Zupančiča, Mete Krese in Lada Jakše iz Slovenije. Ob odprtju je zbrane pozdravila direktorica za kulturo v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceh, o avtorjih in njihovih razstavljenih portretih pa je govoril umetnostni kritik Boris GorupiČ. Pouda- ril je, da je portret pravzaprav vsaka podoba, ki zajema Č^oveŠto figuro kot Individuum, oziroma figura v okviru skupinske predstavitve. Portret ima tako številne različice, nekatere med njimi pa so predstavljene tudi na razstavi sedmih avtorjev v Žalcu. Ob razstavi so izdali brošuro o avtorjih razstave, kjer je uvodno besedilo napisal dr, Milček Kozmelj, spremno študijo pa Boris GorupiČ. Razstavo sta finančno podprla ministrstvo za kulturo in Avstrijski kulturni forum Ljubljana. TT Trobentalo tudi deide V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda so prejšnji teden z zakJjučnim koncertom končali seminar za trobento, enega od štirih letošnjih glasbenih seminarjev. Udeležilo se ga je devet udeležencev, med njimi tudi eno dekle, iz različnih glasbenih šol iz Slovenije. Udeleženci so predvsem dijaki, najmlajši je letos zaključil osmi razred osnovne šole. Med seminarjem» ki ga je vo- dil redni profesor graške visoke šole za glasbo Stanko Arnold, so vadiii dvakrat dnevno, profesor pa je vsakemu udeležencu dajal tudi individualne napotke. Seminar za trobento je sledil seminarju za prečno flavto» na vrsti pa sta seminarja za klarinet in saksofon. Glasbeno poletje na gradu Podsreda pripravlja zavod Kozjanski park že 14 let. BJ infww.nowitecliiilc.com NOVI TEDNIK KULTURA 15 Fotp: Brina Umek Skoraj do vrelišča Ob tridnevnem glasbenem festivalu tudi izjemno uspešna delavnica Celje Fokus Klub Študentov občine Celje je Da osnovi dobrih izkuSenj s prireditvami v okviru prejšnjih let Poletja v Celju> knežjem me^u, letos pripravil kar tridnevni glasbeni festival Z glasbo do vrelišča. Festival je lepo uspel, pravi organizator Pavli PlatovŠek, Čeprav jih je nestabilno vreme prisililo, da so ga preselili s prostega v dvorano Celjskega doma. »Vzdušje na vseh treh koncertih je biio odlično, polno energije, Čeprav je bilo občinstva manj, kot bi ga bilo, če bi bil festival pred Vodnim stolpom. Vsi, ki so prišli, so tiživali v vročih in glasbeno zelo raznolikih ritmih,« je povedal PlatovŠek. Izstopali so predvsem ameriški New York Ska-Jazz Ensemble, obujeni domači Elevators in gostje iz Bosne in Hercegovine Dubioza kolektiv. Ob robu je festival spremljala tudi izjemno uspešna fotografska delavnica Celje Fokus, v kateri je 13 udeležencev pod mentorstvom petih uveljavljenih fotografov poglabljalo svoje znanje in ustvarjalo nove fotografske zgodbe o Celju. Objavljamo nekaj najbolj uspelih fotografij po izboru mentorjev. BRST m tM^ ^ iWrV- - S Foto: Terana Kotntk in Neža Panca FotD: Alja Pglajžer 16 kL- KRONIKA NOVI TEDNIK Lastniki na dopustu, vlomilci in tatovi na preži MATsikilo na Celjskem je te dni moral prekmiti dopust in se vmiti domov, saj mu je domrazdejalo neurje. Ker smo na vrhuncu poletne sezone, je ogromno ljudi že na počitnicah. Ne glede na to vlomilci in tatovi nimajo dopusta, zato so te dni njihove tarče predvsem hiše, kjer lastnikov ni doma. Pri tem je bilo tudi na sosednjem Hrvaškem v pre-teklih dneh kar nekaj novic o Slovencih, ki so jih okradli. Policija zato opo-zarja, da je treba dom pred odhodom dohro zavarovati in biti na poti in dopustu skrajno previden, saj roparji ne počivajo. Dobri varnostniki hiš in stanovanj so sosedje, ki ob vaši odsotnosti preverijo stanje, pobirajo pošto, morda parkirajo pred vašo hišo, skratka dajo videz, da hiša ne sameva. Poskrbeti bi mo-raJi tudi za sodobno ključavnico, alarmno napravo. Na varnost je treba mislili tudi na dopustu, denar hranite v sehi, nikakor ne v omaricah hotelskih ali apartmaj-skih sob. saj tatovi zelo dobo vedo. kam morajo pogledati. 'Riristi so pogosto naivni na ulicah, kjer nasedajo raznim prevaram in so lah- Hišo okradejo v minuti, človeka v sekundi ka tarča uličnih roparjev, še posebej če ti opazijo, da so turisti kje sedeli, odpirali denarnice, polne denarja, ali Da S8 kaj takšnega ne bi zgedilo med valim dopustom... da imajo s seboj kamere in lahko izginejo (e v nekaj se- fotoaparate. Svoja zgodba so kundah. Zato je dobro ime- kraje mobilnih telefonov, ki ti shranjene številke telefo- )ih imajo vsi že na plažah in na ali SlM-kartice, s pomočjo katerih telefon zabl okirate. Na poti bodite pozorni na prtljago, še posebej na počivališčih, ne pozabite, da ime in priimek na prtljagi na letališčih da prebrisanim tatovom zelo dobro informacijo, kje sta prazno stanova-njealihiša. Pravtako ne puščajte prtljage na strehi avtomobila, zaklepajte avto, zaprite vsa okna, vrata ter pokrov za gorivo. Če vas oiia-dejo, morate to čim prej prijaviti policiji, Če vas oropajo, ne reagirajte pretirano pogumno, še posebej, Če je ropar močnejši» oborožen aJi če jih je več. Za policiste, ki lahko roparja izsledijo, so najbolj pomembni opis, re gistrska številka, barva» znamka vozila, Če ste ga videli, in smer» kamor je ropar pobegnil. Ne pozabite: vlomilci izkoristijo razne odprtine, plezajo čez balkone, terase, celo strehe, razbijejo stekla, splazijo se skozi kletna okna, jaške za dovoz kurjave ali zračnike, na vratih zlomijo cilindrične ključavnice, za vdiranje uporabijo železne predmete, izvijače in silo telesa. Ključ pod predpražnikom, v cvetličnem lončku... ali denar, skrit v nočni omarici, omogočijo vlomilcu, da je njegov povprečni Čas vloma in tatvine tudi v Sloveniji manj kot minuta. SŠol, foto: GrupA E e o ■ O ^ g e •■b v <9 h ® » X s e Strela uničila kozolec Včeraj okoli ene ure zjutraj je strela udarila v lesen kozolec v kraju Vrhe pri Celju. Z ognjem so se dve uri borili celjski poklicni gasilci in prostovoljci s Teharij, toda ognjeni zublji so kljub njihovim naporom kozolec skorajda v celoti uničili. Lastnik kozolca je oškodovan za približno šest tisoč evrov. MJ, foto: SHERPA HALO, 113 Hudo poškodovan pešec v nedeljo ob 11.20 se je na lokalni cesti izven Železnega zgodila prometna nesreča s hudo telesno poškodbo. 45-let-ni voznik motornega kolesa je vozil po lolUlni cest) iz smeri Pemovega proti Galiciji. Ko je pripeljal skozi nepregleden desni ovinek, je opazil 77-letnega pešca, ki je želel prečkati cesto. Da bi preprečil trčenje, je začel zavirati in se umikati v levo, vendar je kljub temu trčil v pešca, pri Čemer sta oba padla po vozišču. Pešca, ki je pri trčenju utrpel hude telesne poškodbe, so odpeljali v celjsko bolnišnico. Vlomilci ne počivajo v noči na petek je nekdo vlomil v objekt na Šaleški cesti v Velenju in odtujil za približno 300 evrov električnih vodnikov. v isti noči so v skladišču v Ribarjevi ulici v Celju odtujili motorno žago, dva vrtalna stroja ter tlačilki in kolut s kablom v skupni vrednosti približno tri üsoC evrov, V naslednji noči je bilo vlomljeno v dva gradbena zabojnika na gradbišču stanovanjskih blokov v Brodeh, od koder so neznanci odtujili vodno črpalko, električne vodnike in nekaj žice. Gradbeno podjetje so oškodovali za 1.200 evrov. Vlomljeno je bilo tudi v trgovino z oblačili v Trubarjevi ulici v Laškem, od koder je neznanec odtujil 300 evrov menjalnega denarja in nekaj oblačil. Iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran v Preboldu pred stanovanjskimi bloki Na zelenici, so neznanci z vlomom odtujili avtoradio, vreden 150 evrov. V minulem tednu je nekdo vlomil tudi v klet v Trubarjevi ulici v Celju. Lastnik kleti pogreša kolo znamke Scoot, vredno približno tisoč evrov. Na delu so bili tudi avtomobilski tatovi. V noči na soboto so odtujili osebni avtomobil Renaull Clio sive barve z registrsko številko CE 47-58L, ki je bil parkiran na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Polzeli. Lastnika so oškodovali za pel tisoč evrov. MJ novitednik s. wvtfw.novitediiik.com Pričakoifanja niso bila preveiiica^ zavajali so! Po dveh letih epilog zgodbe o uničenih počitnicah - Za dokazovanje morate biti dovolj vztrajni v času. ko se nekateri pripravljate na odhod, dnigi pa že vračate z dopustov, je dobro spomniti na zgodbo» ki se je pred dvema ie-toma zgodila družijii Balaš-ko iz Laškega. Ker dopust na Djerbi ni bil v ničemer podoben tistemu, kar je turistična agencija Kompas obljubljala v svojem kata* logu, se je družina pritožila. Zdaj so ustrezni organi le ugotovili» da njena pri* Čakovanja niso bila prevelika. kot so jo sprva zavrnili na agenciji» temveč je slednja z opisi v katalogu zavajala. A to še ne pomeni, da je družina zaradi tega prejela kakšno odškodnino. Najprej osvežimo dve leti staro zgodbo. Ko je družina Iva Balaška iskala primerno destinaci jo za zaslužen polet ni dopust, je po dolgem prelistavanju katalogov izbrala hotel Meliva Palm Azur na jugu otoka Djerba. Štiri zvez- dice, opis prelepe peščene piažein prostorne družinske sobe so jih prepričali, da so že v ponudbi first minute re-zervlrali hotel. »Bil je celo eden dražjih,« je takrat povedal Ivo BaJaško, >'vendar smo si želeli prijetne počitnice. Da gre za res dober hotel, smo bili prepričani tudi zato, ker je bil v ^talogu poleg uradne kategorije tudi s Kompasovo oceno označen s Štirimi zvezdicami. Žena je pred rezervacijo celo poklicala v Kompas in vprašala, Če je hotel primeren za majhnega otroka, pri čemer je dobila odgovor, da res ne more biti slab. če je označen s Štirimi zvezdicami.« Ko je družina prispela v izbrani hotel, jo je Čakalo presenečenje. »Soba niti približno ni bila podobna sliki^ ki je objavljena na intemetni strani hotela. Postelja, na kateri naj bi prespal otrok, je bila stara, brisače so smrdele. balkon je bil velik le kva- v r k' • . .A .s Taksne slike so pred dvema letoma v Kompasu opisali kot iskanje podrobnosti, ki jih sicer lahko najdemo tudi vhotelihs petimi zvezdicami Za »aktiviranje« tržnih inšpektorjev moraš biti posebej podkovan, opažajo Balaškovi. V njihovem primeru je inšpektorica želela začeti upravni postopek, ki ne predpisuje nobenih sankcij, na pobudo BalaSkovlh pa je začela prekrškovni postopek. »Mogoče,« se sprašujejo BalaŠkovi, »turistične agencije točno vedo» da v držav! ni organa, ki bi jim lahko stopil na prste?« Odslej naj bi vendarle bilo dnigače. Po uveljavitvi sprememb io dopolnitev Zakona o varstvu potrošnikov, ki je v veljavo stopil letos, so vse informacije in obljube, ki jih agencija navede v katalogu, zavezujoče, tržni inšpektor pa bo lahko izrekal ne le opomine» temveč visoke kazni. dratni meter in z enim samim plastičnim stolom ... Plaža, zaradi katere smo sploh odŠU na morje» sicer bi raje izbrali kakšno termalno kopališče, pa je bila sploh svojevrstna katastrofa. Otrok sploh nI mogel do morja, saj je bila le na suhem peSčena, medtem ko so nas v vodi pričakali spolzki kamni.« Po vrnitvi se je družina pritožila, vendar je agencija vse njene pripombe označila kot neutemeljene, »še sama sem si ogledala ta hotel in še enkrat poudarjam, da hotel ustreza svoji kategoriji. Zavedamo se svoje odgovornosti in se vedno, kadar je napaka naša, opravičimo. A tokrat Podoben primer pritožbe je opisan tudi na spetni strani Zveze potrošnUujv Slovenije. Stajia d^letnega otroka sta pri izbiri hotela v Umizlji izrecno zahtevala sobo s kiimo, saj otrok vsak dan potrebuje popoldanski spanec. UsluiÜ)enka agencije Inte-lekta jima je zagotovila, da je izbrani hotel opremljen z individualnimi klimatskimi napravami, prihod v hotel pa je razkril, da klima deluje le na željo osebja hotela. Za nameček je bil hotel ob ^adbišču, tako da od popoldanskega počitka nI bilo nič. Agencija na kraju nI pomagala» zato sta ob vrnitvi domov zahtevala vračilo polovice cene potovanja. Agencija trditvam ni oporekala, vseeno pa ju je zavrnila, čel da je v svojem l>esedilu »dobro je vedeti« zapisala, da to» da je v sobi klima, še ne pomeni» da je tudi vključena. Ker posredovanje Zveze potrošnikov Slovenije ni zaleglo» sta se <^mila še na tržni inšpektorat, ki je ugotovil» da nima podlage za ukrepanje ter potnikoma svetoval civilno tožbo. se žal s strankami ne moremo strinjati.« je takrat za naš Časopis zatrdila izvršna direktorica turistične agencije Kompas Holidays Simona Meie. Kot so dodali v uradu za varstvo potrošnikov, po- leti prejmejo veliko klicev ljudi, ki potarnajo, da agencije v katalogih navajajo nekaj, medtem ko je resnično stanje povsem drugačno. Ponavadi si stranke izborijo 10-do 20-odstotni popust» odvisno od »dokaznega materiala«, medtem ko morajo za kaj več ubrati sodno pot. Zavajalir pa kaj poteml Družina Balaško si do zdaj ni izborila niti odstotka popusta. Čeprav je tržni inšpektorat ugotovil, da je šlo za zavajajoče oglaševanje. Kompas je sicer odločbi inšpektorata ugovarjal, a je sodišče njihov ugovor zavrnilo. Kljub vsemu je agencija za zavajanje prejela zgolj opomin. »Če bi jim vsaj naložili plačilo denarne kazni za zavajanje, bi bili zadovoljni,« komentira Balaško. »A ker so prejeli le opomin, smo jim mi poslali odškodninski zahtevek za uničen dopusi^ In ve-ste, kaj so nam odpisali? Da se v ručemer ne čutijo odgovorne, da so naše zahteve po odškodnini neutemeljene ter da sploh ne morejo temeljiti na podlagi odločbe inšpektorata o prekršku!?« BalaŠkovi se se ravno pred kratkim odločili za civilno tožbo. Zdaj bodo od turistične agencije zahtevali ne le povrnitev materialnih stroškov, temveč tudi znesek za nematerialno škodo, ki so jo utrpeli zaradi uničenega dopusta. ROZMARJ PETEK . uliocelje «4 ULS «»ab - it.S7-22.Juiii2008 Sta to res prelapo moije in peščena plaža, zaradi katare bisa splačalo odpraviti na Dierbo? 18 JÜRÖSkl^ÄSOPIS - BRALCI POROČEVALCI NOVI TEDNIK Disi po Indijancih V Kdmpu Meoina v Varpoljah v Zgornji Savinjski dolini je prava Indijanska vas, ki jo vodi Mitja Horvat iz Prebolda. Vas je namenjena gostom Kampa in drugim obiskovalcem, v njej pa bo Športno društvo Avantura Žalec letos pripravilo tri šestdnevne tabore. Ti so namenjeni otrokom, starim 5 do 14 let, iz cele Slovenije, med našim obiskom pa smo srečali predvsem otroke s Celjskega. »V druStvy že Šest let delamo z otroki, predvsem jih vozimo v naravo in jih učimo preživetja. Otroci spoznavajo predvsem različne, mi jim rečemo indijanske veščine. Seve da brez tehničnih pripomočkov. Veščine pridejo prav, če človek ostane brez vsega v naravi. Tako spoznavajo orientacijo, gradijo zavetišča, vozijo se s kanuji je pripovedoval Mitja, ki je prepričan, da takšno znanje ni nikoli odveč. Seveda so za otroke Še posebej vabljivi tipiji, indijanski šotori, simbolika njihove uporabe pa meji že na pravo znanost. Naslednja tabora bosta še od 27. julija do 1. avgusta ter od 17. do 22. avgusta. US Gasilski posnetek iz Indijance vasi Oratorij v Vojniku v župniji Vojnik je bil od četrtka, 26., do sobote, 28. junija, oratorij z naslovom Odpri oči. Udeležilo se ga je 40 otrok različnih starosti. Vodja oratorija je bila Klara Lipičnik, animatorji Lea in Jure Rezar, Sara Špes, Marko Šlante, Jasna Žerjav, Urška Jurgec in Alja Skamen ter pomočniki animatorjev Andrej Ma^č, Uroš Jurgec, Jelka Okrožnik in Marica Gorenak. Vsak dan so pričeli z druženjem in petjem pred cerkvijo. Nadaljevali so s sveto mašo, ki jo je daroval gospod župnik Anton Perger. Vsebina se je povezovala z igrico animatorjev in kasnejšo katehezo. Ogledali so si füm in izdelovali svečke. Predvsem pa so se veliko igrali tn prepevali. Zadnji dan so šli skupaj s starši na pohod do cerkve svetega Tomaža, ki so ga zalUjučili s sveto mašo in dobro malico. Hvaležni smo, da si mladi vzamejo čas za prostovoljno delo z otroki, saj prevzamejo veliko odgovornost, ki se je večina staršev zaveda, najde pa se tudi kakšen, ki se mu zdi samoumevno» da drugi skrbijo za njegovega otroka, Oratorij je bil tudi duhovna priprava na zlaio mašo gospoda Franca Breda, duhovnika v Špesovem domu v Vojniku- MILENA JURGEC infww.radiocelje.com Razstava ob jubileju člani Krajevne organizacije RK Rečica pri Laškem so 60 let počastili tudi s pripravo razstave ročnih de). Okoli dvajset članov je razstavilo voščilnice, rože in prtičke v različnih tehnikah, slike, obeske» fotografije in drugo, kar je možno izdelati v delavnici ali doma v prostem času, Z izdelki so se jim pridružili tudi otroci. V krajevni organizaciji je trenutno kar 398 Članov, med krvodajalci pa so Še posebej ponosni na Draga Čudovana, ki je kri daroval že 90-krat. Ob dvodnevni razstavi, ki se je končala z občnim zborom in podelitvijo priznanj, so tudi ustvarjali (na sliki od leve) »deklica za vse« in vodja delavnic Marica Lesjak, predsednica Marija Šmavc, biagajničarka Marija Sellč, tajnica Silva Stare in člana Štefka in Jure Kuzmič. TV Balončkova juha V petek so v Kulturnem domu Loče predstavi knjižni prvenec Majde L^botar Balončkova juha in druge zgodbe. S to loiji-go za otroke je avtorica, ki se je že uspešno preizkusila v pisanju pesmi in v novinarskih vodah, stopila na novo področje ustvarjalnosti. Rdečo nit predstavitve sta imela v rokah Josip Pintar in Tonja Jelen z improvizacijo basni o kuhanju baJončkove juhe. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Tjaša Kangler, so nastopili flavtistka Laura Štefa-nič. Otroški pevski zbor OŠ Jernej, Teja Lam-preht s petjem srednjeveških pesmi ter pevka in igralka Stana Arsovska. V knjižici so štiri basni» in sicer Balončkova juha. Čudežne kokoške. Radovedni pujsek in Prijatelj Tobi. Da je lahko ugledala luč sveta, so pomagali Gorazd Gorjup, ki je svetoval o načinu izdaje, Zlatko Okovič, ki Majda Ubotar s svojo prvo knjigo je poskrbel za obliko in postavitev, lektorirala jo je Aleksandra Leskovar, s Čudoviti-mi ilustracijami pa jo je opremil Samo Jen-čič. Knjižica je izšla v samozaložbi v nakladi tisoč izvodov. EV skupina hujšanja V Žalcu se je v okviru mednarodnega programa ClNDi končala ena izmed delavnic zdravega hujšanja, ki se jo je sprva obiskovalo 20 udeležencev, konČaJo pa Štirinajst. Delavnico sta vodQa dr. Andrej Kravos in diplomirana medicinska sestra Marta Kos. Ob zaključku so si udeleženci pripravili manjše slavje, kjer so si privoščili predvsem zdrave in manj kalorične dobrote. Doslej je bila to najuspešnejša skupina, saj je skupaj izgubila 120 kg telesne teže. Rekorder je Erik Korun iz Dolenje vasi, ki je shujšal kar 14,2 kg, takoj za njim pa je s 13,8 kg Vladimir Jelen iz Brodov. DN Udeleženci tokfatne delavnice hujšanja z organizatoiji NOVI TEDNIK r NASVETI 19 y^öRAVJE - NASE BOGASTVO Sladka »dekleta« umirajo prej! Zaradi spremenjenega načina življenja in s tem tudi prehrambenih navad in fizične aktivnosti se ob po* večanem vsakodnevnem stresu povečuje tudi število bolnikov in bolnic z me-tabolnim sindromom. Po-dalfšuje se življenjska doba, ki prinaša nove bote2-ni ter zahteva od družbe» pa tudi od medicine, nove pristope. kot so nove oblike zavarovanj, diagnostike in zdravljenje, ki postaja vse bolj kompleksno. Metabolni sindrom vključuje poleg povečanega holesterola v krvi Še povečano telesno težo in sladkorno bolezen. Vse te težave so pogosto povezane še z okvaro srč- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog nožilnega sistema (povečan krvni tlak, ishemična bolezen srca, srčno popuščanje...]. So pa statistični podatki v zadnjih letih pokazali, da so ženske, ki obolevajo za sladkorno boleznijo in spremljajočo okvaro srca, deležne slabše zdravstvene os- In ali hormonske sprem^be v času nosečnosti, zlasti če je ta pozna po 40 letu, pomembno pomladijo Žensko telo? krbe kot pa moški In da umirajo prej kot oni. Med njimi umirajo še hitreje ženske, kl nimajo svoje daižine, ki niso nikoli rodile. Kako lahko sploh pride do tega, se sprašujem. Vem, da žene bolj skrbijo za svoje zdravje in v povprečju živijo dlje kot moški. Zakaj prihaja do slabše oskrbe in zakaj zaradi tega umirajo prej? Kako na življenje vpliva odgovornost za otroke in družino? Ob ieh podatkih se postavljajo številna vprašanja in dileme, na nekatere že imamo odgovore, na druge pa še čakamo. Raziskava DUTY, ki je prejšnji mesec precej razburila zdravnike na srečanju en-dokrinologov v San Francis-cu, je pokazala, da so ženske, ki so sladkorne bolnice, deležne slabše zdravstvene oskrbe kot pa moški z enakimi težavami- Raziskava je pokazala, da se zadnjih 25 let zmanjšuje umrljivost med sladkornimi bolniki. A le pri moških, pri ženah pa Še ni izboljšanja, tako da umirajo relativno prej. V zadnjih 25 letih je prišlo do bistvenih sprememb v diagnostiki in zdravljenju srčno žilnih bolezni, a tudi sladkorne bolezni. Kljub temu so rezultati preživetja pri ženskah slabši kol pri moških. Danes se sprašujemo, zakaj so dejavniki tveganja pri ženah usodnejši kot pri moških. Da bi odgovorili na to vprašanje, so pregledali preko 44 tisoč skd-komih bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. V preiskovani skupim je bilo 52 odstotkov žensk in 48 odstotkov moških. Pretresli so vse dejavnike tveganja ter zdravila in diagnostične postopke, ki so jih opravili med zdravljenjem. Ugotovili so. da ima 39 odstotkov vseh sladkornih bolnikov tudi okvaro srca. Z analizo krvnega sladkorja in glikemizirane- PETROL Iščemo najemnika gostinskega lokala Družba Petrol d.d.. Ljubljana v najem oddaja delno opremljen gostinski lokal v sklopu bencinskega servisa Sentruperi, Šentrupert 6B, 3312 Prebold. Lokal ima 33,8 m2 barske površine, 11<5rTi2 skladiščnega prostora. 6,3 m2 prostorov osebja in 35 m2 vrta. Obiskovalcem lokala je omogočena souporaba javnih sanitarij in parkirnih mest. Od bodočega najen^nika se pričakuje delno investiranje v opremo lokala In ponudbo, ki mora vključevati tudi predlog mesečne najemnine. Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Petrol dM., Ljubljana, Dunajska cesta 50. 1527 Ljubijana, Sektor razvoj maioprodaje. s pripisom "POWl/OEA - N£ OOPiRAJl" prispele v osmih dneh od objave tega obvestila. Za več informacij lahko med 10. in 12. uro pokličete na telefonsko Žtevilko Ot/4714 257. O izbrani ponudbi bodo vsi ponudnfW pisno obveščeni po opravljenem izboru najemnika. Družba PotroL d . d. si pridržuje pravico, da izmed prispelih ponudb ne izbere najugodnejšega ponudnika ali pa sploh kateregakoli ponudnika. ga hemoglobina (HbAlc) so potrdili, da ima vsaj 15 odstotkov bolnic slabSe vodeno sladkorno bolezen kot moški bolniki. Pri teh bol-nicali so bila dnevna nihanja sladkorja večja kot pri bolnicah brez srčnih težav, imele pa so tudi višji krvni tlak. Tu je bilo odstopanje §e večje, kar za 19odstotkov. Kljub tem razlikam so zdravniki predpisovali ženam praktično enaka zdravila kot moškim, predpisovali pa so jih tudi v primerijivih dozah. Zdravniki so se ob neuspešnem znižanju le redko odločali za spremembo zdravila (da bi zamenjali neuspešno zdravilo ali da bi povečali dozo zdravila). So pa imele kljub temu, da so bile vodene kot zelo ogrožene srčne bolnice, slabo voden LDL holesterol, Pri 44 odstotkih žensk je bil ta nevarni holesterol višji kot pri moških, zdravniki pa so jim predpisovali manj stati-nov kot moškim, kar v 15 odstotkih redkeje. Vse te podatke so preverili in analizirali v različnih državah po svetu. V raziskavi je ugotovljeno, da praktično ni nobene razlike med vodenjem teh bolnic v Nemčiji ali ZDA. Povsod so bolnice prejemale manj zdravil za vodenje dejavnikov tveganja kot moški. Največje pa so bile razlike pri vodenju holesterola v krvi. VeČina raziskovalcev je bila nad rezultati teh primerjalnih študij presenečena, saj so dejavniki tveganja za žene vsaj tako nevarni kot za moške. So pa Še bolj nevarni pri sladkornih bolnikih, zato so smernice za vodenje sladkornih bolnikov dru^čne. Pri njih postavljamo strožje kriterije in ciljni krvni tlak se poslavlja še nižje kot pri bolnikih z ishemično boleznijo srca. Tako je ciljni krvni tlak pri sladkornih bolnikih 130/ SO ali nižji, LDL holesterol pa pod 2,8 mmol/L Dr. Bert-holdova, ki je vodila te raziskave. priporoča kot rešitev redno usposabljanje in izobraževanje zdravnikov, s posebnim poudarkom na tej raz-liki, ki se kaže v umrljivosti med moškimi in ženskami. Končno to ni posledica genetskih ali hormonskih razlik, temveč predvsem rezultat psihološkega odnosa zdravnikov, ki se pri ženskah, ki naj bi bile zaradi hormonske zaščite do menopav-ze varovane pred koronarno boleznijo, redkeje In pozneje odločajo za intenzivno zdravljenjedejavnikov tveganja. Je tako tudi pri nas? Verjetno je podobno kot drugod po Evropi, saj so podatki primerljivi tudi v porabi zdravil. Ce imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Preiemova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov tednlk@nt-rc.si. ROŽICE IN CAJCKI Poživljajoča materina dušica Materina dušica je splošno poživilo, ki nas poživi, ko smo utrujeni in brezvoljni. Poživi tudi presnovo in povečuje telesno odpornost. Še vedno pa po prijetno dišeči rastlinici rožnatih cvetov najpogosteje segamo pri pomirjanju kaš-Ija» za lažje izkašljevanje in blaženje krčev. Materina dušica (Thymus pulegoides) je pri naših materah in starih mamah najbolj priljubljeno zelišče, kar jih raste pri nas. Najlepšo materino dušico navadno najdemo na višje ležečih in neko-šenih travnikih. Raste po celi državi, od nižine do visokogorskega pasu. Cvete od maja tja do septembra, ko nabiramo nadzemne poganjke, a pazimo, da pri tem ne izpulimo koreninic. Sušimo jo v senci, idealni so podstrešni prostori. Posušene droge ne prijemamo z rokami, pomagajmo si z leseno žlico. Botanično je bližnja sorod-niča vrtnega timijana (Thymus vulgaris) in ji zato včasih rečejo tudi poljski ali divji timijan. Zel materine dušice vsebuje eterično olje, flavonoide In Številne druge učinkovine, ki delujejo pro-tibakterijsko, pomirjajo krče v dihalnih poceh in olajšujejo izkašljevanje. Zdravilni čaj materine dušice pospešuje izkašljevanje in izločanje sluzi pri mokrem, produktivnem kašlju in hlaati blaži suh, dražeč kašelj. Pomaga pri vnetju zgornjih dihalnih poti, bronhitisu, astmi in oslovskem kašlju, čeravno se v vseh teh primerih še bolj kot materina dušica obnese vrtni timijan. Čaj je učinkovit tudi za grgranje in izpiranje ust pri vnetju ustne sluznice in pri slabem zadahu. Izredno učinkovita je tudi pri želodčnih in Črevesnih težavah- Pomaga pri katarjih Želodca in črevesja ter pri driskah, ker zavira rasi škodljivih bakterij in blaži krče. Spodbuja tek in prebavo, lajša prebavne motnje, odganja črevesne zajedavce. V ljudskem zdravilstvu jos pridom uporabljajo tudi pri zdravljenju kroničnega gasui-tisa oz. ponavljajočega se vnetja želodčne sluznice. Ve- Piše: PAVLA KLINER Ija za uspešno krepilo za želodec in živce ter za splošno poživilo. Povečuje telesno odpornost, lajša migrene, glavobol, artritis, išias in rev-mo. Kako pa pripravimo okusen in dišeč domač čaj zoper omenjene težave? Odločimo se za poparek: 2 žlički posušene materine dušice prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut, nato čaj precedimo. Pijemo po 3 do 4 skodelice Čaja na dan. Pri kašlju ga osiadimo z medom, zoper želodčne in črevesne težave pa vedno pijemo nesladkanega. Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem navaja, da vonj materine dušice krepi in pomuja vegetativni živčni sistem, zato drogo uporabljamo v zeliščnih blazinicah kot psiho-terapevtik pri odraslih in otrocih. Zunanje materino dušico pogosto uporabljamo v različnih kopelih, za umivanje in obloge. Priporoča se zlasti pri obolenjih otrok in onemoglih bolnikov, saj deluje blago. Če materino dušico namočimo v žganju aH v olivnem olju, naj bi pomagala pri bakterijskih obolenjih črevesja in pljuč. Pogosto jo uporabljamo tudi kot začimbo, saj ugodno vpliva na prebavo in poživi presnovo. Pri nabiranju pa bodimo previdni in zmerni, da ne bo postala ogrožena, kot se to že dogaja v nekaterih državah. 8 —12 Ic0 meaeöito Dr. PIRNAT www.pimat.sf fr emeie. W(W ^ 20 C^nirORMACIJE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Tudi živalce zbolijo! z vami sem spet miška Zonzi, da vam postrežem s svežimi informacijami in nasveti. Verjetno ste v tem času sUSaii. da med ljudmi razsaja nek prebavni virus» ki dvonožcem povzroča precej preglavic Id težav. A pa ste vedeli, da je tudi med ži-valmi na pohodu podoben virus oziroma bakterija? Študentka Nina je tako morala prejšnji teden s svojim uimesečnim muckom Char-Jijem na obisk k naSemu veterinarju Roku> kjer je mali muc dobiJ infuzijo, antibiotik. neko tekočino proti driski, po vrhu pa Še tabletke. Nina je bila prav zaskrbljena» ko je gledala svojega bolnega mucka. Jedel ni dva dni, imel je hudo drisko, bil je že zelo dehidriran, nič več ni bil živahen muc. Le ležal je in spal. A na srečo jebil Rok na pravem mestu, ChaiUe sedaj že pridno je in skače naokoli (Nini verjetno že spet povzroča sive lase). Skratka, opazujte svoje hišne ljubljenčke in Če opazite kakršnekoli zgoraj opisane znake, svojo živalco takoj odpeijite k ve Ne, ne bom tekel. So moje kosti ie malo prestare za takšne potfvigo. A v mladih letih sem bil hiter kot vatori Nihče ml ni bil kosi (5632) terinaiju. Tovrstne okužbe namreč niso mačji kašelj. Pa Še zelo neprijetne in boleče so za žival. Oo, jaz že vemt Se sedaj se nerada spominjam dni, ko sem imela taklno okužbo. Tudi pri nas v zavetišču se neredko zgodi, da živali staknejo tovrstne okužbe, zato sta še toliko bolj potrebni redna oskrba in pregled. K sled-njima pa spada tudi sprehod v naravi, kjer se kosmatinci lahko nauäjejo svežega zra* ka in si tako okrepijo imun- ski sistem. Pridite torej v Jar-movec pri Dramljah, obiščete naše varovance v zavetišču Zonzanl in jim nudile potreben sprehod. Vrata so odprta od ponedeljka do petiU, med 12. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med S. in 10. ter 17.30 in20. uro. Spletna stran www, go .to / zonza-m ponuja slike vseh prebivalcev zavetišča, telefonska številka 03/749-06-00 pa je Še vedno na voljo za vsa vaša vprašanja. NINA ŠTARKEL Danes se bom raja kar skrila. Ne maram tekmovanj. So preveč krvava. Na zadnjem sem si namreč zlomila noht Skoraj sem izknavela! (5767) Kdaj začnemo? Joj, sem za polna adranalma! Malo se ie razmigam in ogrejem, potem pa jim pcdiažem, kdo je najhrtrejii kuzaf Dobro, sedaj pa šaleva ...(S644) Tekjemoje življenja. Adanesse ne bom udeteala tekme. Sem namreč staknila prehlad, apčih! Kaj? Daje to le izgovor? Hn, mogoča je pa res... (5717) Poleti se ljudje odpravljamo na dopust in mnogi pri tem sebično pozabijo na svoje hi§ne ljubljenčke, ki pristanejo na cesti ali pred vrati najbližjega zavetišča. 2 njimi se potem ukvarjajo zavetišča in prostovoljci iz društev za zaščito živali, ki jim namenijo svoj prosti čas in seveda tudi denar. Ker država oziroma občine, precej slabo financirajo oskrbo brezdomnih živali, lahko društva in zavetišča preživijo le s pris-pevki dobrih ljudi. Pozivamo vas, da se tudi vi odpoveste kakšni kepici sladoleda in pomagale vsem tistim, ki se borijo za življenje mačk in jim skušajo omogočiti lepšo prihodnost. Vsak evro je dobrodošel! Prispevke lahko nakažete Društvu za pomoč živalim v stiski Slovenije, ki bo vaše prispevke nato pravično razdelilo tudi med ostala slovenska društva za zaščito živalim. Denar bo porabljen za muce, nastanjene pri posameznikih, ki se aktivno ukvarjajo z začasnim nameš-čanjem, in pomoč nujno potrebujejo. Še več pa boste naredili, če boste sterilizirali in kaslriraJi svoje mačke in pse, jih tako obvarovali pred mnogimi boleznimi iji ^ je glavno - poskrbeli, da ne bo še več nezaželenih legel Če pa se odločate za še kakšno živai - posvojite jo iz zavetišča ali društva za zaščito ži-vali. Vse muce, ki jih oddaja-mo, so zdrave, cepljene, bodo ali so že stenlizirane oz. kastrirane, so socializira-ae in navajene bivanja v stanovanjUi Za vse informacije o posvojitvi muc lahko pokličete na te): 031S26-877. Kako lahko finančno podprete društva za zaščito živali? Denar lahko nakažete Društvu za pomoč živalim v stiski Slovenija, Groharjeva ulica 8, 3(X)0 Celje na uansakcijskl račun odprt pri Banki Celje d.d.: 0600-0098-0940-638 z obveznim pripisom: Evro za brezdomne muce, davčna šte-vilka; 66758823. HELENA J. HACIN Društvo Zd POMOČ ŽIVAUM V STISKI SIO M ^ Megije2,B-mes«ena mucic«. Jimnry je 2,&inesečni mucek. Remi je2,^esečni mucek. FiNp je2,&flie3Bcni mucek. Podjetfe NT&RC, do.o. DiielOw: Srečko šmi Podjetje opTavl)dčasapiano-založniSko, rajsko in ^n-ci jsiuhtržno dejavnost Naslov: Pr^emova 19.3000 Celfe, telefon (03) 42 25190, Cax: {03)5441032. Novi tednik izhaja vsak torek in pelek> cena torkovega izvoda ]e 0»6l CUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: T^ Podpe^ Veler. NaioČmoe: Majda KlanSek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naroCnina 169,60 EUR. Številka Dansakdjsk^ računa: 06000 0026781320. Nenaiočenih rokc^risov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko srediiče. Diinajska 5, direktor [vo Oman. Novi tednik sodi med proizvode. katere se pUfu^e d,5% davek na dodano vrednost. MOVI TUNIK Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn Nameslmca odg. ur: [vana Stamejčič Računalniški prelom: IrorŠarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.niinjaaesign.com E-mail uredništva: iedrtik@iit*rc.si E*mai] tehničnega uredništva: i^uuka. tedniki 1-K.9i RAMO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica Informativnega programa: Janja Intihar E-mall: radioS^nt-rc.si. E-mail v studiu: info<^radjocelje.com UREDMIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt. Rozmari Petek, UrSka Selišruk. Branko Stamejčič, Simona ŠoliniČ» Dean šuster. Saška Teržan Ocvirk prostora v Novem ledni-ostale agencijske storitve. AGENCIJA Opravlja trženje ku in Radiu Celje ter nu( Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LeJiČ propa^nda: Vaiko Grabar, Zbiko Bobinac, Viktor Klenovš^k. Alenka ZapuŠek, Rok Založnik Tddon: {05)42 25 190 Fax (0a)S4 4L 052. (03)S4 43 511 Spregan oglasov po eldu. poŠti: agendja^t-rc.si NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mania, babica in prababica MARIJA CRETNIK S Frankolovega Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v lake velikem številu pospremili na njeno zadnjo pol ter darovali sveče. cvetje in svete maše. Hvala patru Branku za lepo opravljen cerkveni obred, dr. Prazniku, pevcem in gospe Sabini za izrečene besede slovesa. Žalujoči vsi njeni 3584 Minevajo dnevi, minevajo leta, a večen spomin ostaja na našega očeta. V SPOMJN Na današnji dan mineva deseto leto, kar si nas za vedno zapustil naš dragi ate FRANC HOCHKRAUT iz Malih GrahovS Hvala vsem, ki postojile ob njegovem grobu, mu priž^te sveče in prinašate cvetje. Hčerka Silva ter Albin in Milan z družinami L278 Utihniljecvojglns. ni več tvojega nasmeha, mimo v groba spiš, a v srcih rmših Še živiš. Slediza (oboostaie so povsod, zaman oko te naše išče vsepovsod V SPOMIN Minevajo 4 leta, kar je prenehalo bili srce naši ZOFKI SELIČ (1929-2004) Hvala vsem» ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo počastite spomin nanjo. Žalujoči mož Franc 0970 ]T]®wDtednik NaročnHd Novega tednika boste lahfco naročnKfce ugodnosti - 4 male ogkise V Novem tedhlku cfo lO besed in ^estltfco na Rodilu Celte - Izkorfstii OM^jčno s svo^ naročnBko kartico, naročnlda) potožrtco oziroma z oseMm dokumentom naročnika Novega tednfta. NeleleeHščene ugeelnoeti se t%e prettewlo v nesieo-vicevi ulici, v brzini 4. osnovne »le, prodam. Telefon 0417BM66, po 16. un. 3604 ODDAM NOVO, opremljeno, nodstondordno, dvosobno stanovonfe, z goražnim mestom, Novi trg. Novo vos, (elje^ oddom. Telefon 041 399464. žiid V PIRANU oddfljom zo poutnikovonje po-polnomo opremljeno gorswjero po ugodni ceni. Telefon 040 245454. 3S9e PRODAM HUDILÜIK, pralni stroj, zomrzovolnik, mizo, stole, omoro, kovc, sedežno, kombi(> ron hladilnik, televizor hd. prodom. TelefonOSl 424-303. 3630 GRADBE MATE PRODAM DRVA. m^no, c^no no metK, prodam. Telefon 031378-906. 356? SMREKOVE desb, 20 mm, pmdom. im po do90voni.T^fof)041 593-569. 3620 BUKOVA in hrastova drvo, i doshivo, prodom. T^on 031776-591. 3525 OPUlO, modul, veqo klicno prodom oli menjom zo kvodre. Ceno po dogovoru. Telefon 03U7B-906. 3567 NRUkOVE in jmrjeve desko, debeline 32 mm, približno 1,5 m\ prodom. Telefon 041 236463. 3S47 PRODAM KOIO, smostepasme, $3 nMio, prodom. Telefon041 980-166. L282 DVA bikco, storestiri mesece, pn)dQm. Telefon (03) 573W)41. Ljsr THJCO, brejo 7 mesecev in biloo, stofego 14 dni. prodom. Tdefon 031 703-799. §366 KRAVO simentolko, brejo, ndvateno poso, prodom.Telefon041 734^78. 3621 PUJSI^, težke 25 kg, prodom. Telefon (03) 56084)57. Š387 KDBILO, br^ v 11. mesecu m kobilo z irebetom, ponovno bre^o, prodam. Ceno po do^ovoni. Telefon 031 244^09. 3634 ZAICE, Zfl nodoljnjorejo podam, T^fon 7342-317. 3625 TEUCO simon^olko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5773^13. 3563 PRODAM VINO, bek), mesono, renski mling, kemer, souvignon, prodom alt menjam za m tomo nobrbtno škropilnico. Telefon 031 787-88D. Š369 OSTALO f „J PRODAM ^MM, bel, 4 (^Ki, 2 dektriko in otroški ovto sedei, prodom. Telefon 031233-099 oli OSI 274-323. 3580 KUPIM TRAKTOR, piMco, tiratec, kosilnico, moto-kuHtvotor in doige stroje, lohko tudi v c^ri ter tovorno vozilo, kupim. T^fon 041 407-130. 3642 _Z ŽENfTMA posredovoinko Zoitponje, ki je uponje v ljubezen povrnilo zo vm kol 10.000 osebam, posreduje zo vso sto-rostno obdobjo, brezplačno za mlojše žensko. Telefon (03) 5726-319, 031 5l}S49S.LeopQldOresiiiks.p.,DolenjQ vos 65, Prebold. n MDŠKI, ki som z otrokom je oslol. zvesto portnerko bi rod spoznol. Telefon 041 229-649. Zm USPESEN moški ielspozDoH preprosto dekle zo trajno mzmerje. Telefon 031 807-376. Ž130 30.000 posredovanj, 11.000 novfh poznanstev ^ bilD v preteklem Felu sklenjen ki) z nalo pomodjo. Letos Kaze. da )iK bo ie več. ŽenifNa posredi vafntca za vse generacije. Zaupanje, Dofenie vas aS. Prebold. 03/57 29 319, 031 506 49S. 031 636 379 PREPROST, skromen moäa, z iskrefumi no-meni ufi po tej poti spoznoti po^no dekle zo skupno življenje. Tölefon 041 959-192. 2131 Iskreni fantje pr^rosta.zvesta dekleta. Mnogo jin je. zato punca. pohabite na rezočaranja terjal brez stroSKov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gern: 031/836 373. UopoUOnfeul. ff. « es. PaWd PARKFAKNA Joger, Pnnefliško U. Šentjur zopcsli deiovcthko v proizvodnji pork«-to. Ekelovno mesto je prosto od 4. 8. 2008. Pogojo: rznojdljrvost, spretnost. InformoDje po telefonu 051 654430, po 16. uri. n Raz^süjemo pro^o delovno mesto: - kuhar; netopta&a £UR 1.100,00 natakar; neto plača EUR 850,00 FRANC CAh/1L0H,S.P.. Trubarjeva ul. 5, Laško. Informacije: 041 634 940 BEE Plostenjok, s.p., Plonino 144, Ploni-no. Adoptodje, borvanje stoßovonj, oken, vrat, his, fosod, nopušcsv, zidor-dm delo, v Celju in okolic. T^on 041 810-717. n NUÖ1M0 vse vrslezeffletskih izkopov, kiper prevoze, izgradnje dvori» ter ostole nizke gradnje. T^n OSI 377-900. GMG Vin^, d. o. o., Zodobrovo 176, ^O^VOS. 3613 HITRO NAROCiTE mmm Dvakrat na te tudi letnik 2008 4J.V/,V prilogoTV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 48 banmÄ stTÄ tetovngskega sfKKeda ii xwam NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Cetje NAROCILNICA Ime iflpmmsk: Kraj; Datum rojstva: Ufica: NspTdklicAft naročam Novi t«dflik za najmanj 6 mesecav NT&KC lo.o. bo podatke uporabljaj samo za potrebe oarD^oižkc službe Novega tcdmka DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkan>d pro$tora niso objavljer>3 vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess .g ov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob* javi mogo(^. IIE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DQAVEC V fDOIZVtCMJI • M/t VUJU^MJt KR^ VUWE, IZSOOn/MU. PAURAHJE: mtlH ČAS. 8 ll£S£ßV, 217.2B08; «AML fflOlM ofüA. 1R60VHIA. mm. Di}.{L mms SKA SSTA 2.30» (BJC VQ7MK VUCaHJA • M/t VOŽNJA VIUČARJA. SKRB ZA VZDH&VjUU£ VIIMJA. NAKUOAWE. RAZXIAOA/UE IN PREMIK BIACA. SORTIRANJE 81AGA PO VBSTM M PREJEMNIKIH. OSTAIAKU PO Hmm NAMLIENKA: OOlOČEN ČAS, S MESECEV, tlim; IMIPOWER UJl. PE UtSTANnOVAUUCARSMOCaiE »AVK V SKLADA • PRIJAVA KOM^ SmOV. SPREJBM IN ßflOiAfUE SIAEA. SKRB ZA STANJE 8ü£A IK VODDUE SKLADIŠČNIH mOC OBVEŠČAfU O POŠKODBAH 8LASA. PREDJUA POROilL IN ZAPISNIKOV. OSTAIA DOA PG NAVDMLW NADREJENEGA: OOlilČBI ^ S MESfCEV. nmi»: KiUlPQWEH OilD.. 91 O-UE.^ANmAUUtA14.3000CHJE KUHtUSKj POMOCMK* M/t PRfPflAVA ŽIVIL POMIVANJE POSODE. POMOČ V KIMUI.. 00L0ÖN CAS. 3 MESECA mm. (UA^KI OOM CBJE. UUBLIANSKA CE^A t\. 3000 CBJE VOZMK TOVOMEBA VOOA (»AIEEORUA} PD SLOVaUM/l RAZVOZ li^EBA BLA6AP0 ^JI^UI S ?.$T TOVORNIM VOZILOM • NAKIA* OALNA RAMPA, KAflAOANJE IN RAZKiACANJE BLAGA SOIB ZA PGTHEMO DOKUMENTAOKl. OSTALA OEU PO NAVOOILJK NADR£JEK6A V& ZND( V CESTNEM PROMETU: OOlOČEN ČAS. 6 M^ SESV. 23.7.2D08; IMNPOWER OüO. P( CELJE. STANETnVAULJCAT4.3(EIQCEUE SKLAdSÖn KOMISIONAR • M/t NAB^E USTREZNEGA BLAGA PO SKLA^ŠCU • KOMiSI-DNHUKJE. PRIPRAVA BLASA ZA ODPREMO. LIPRAVLJAKJE Z VU^AAJEM IN KDMISIONARNtM VOZrtKDM. OSTALA DOA PO NAVOOILJH NAORE< JENE6A: OOLO^ CAS, 6 MESECEV, 23.^008: MANPOWER 0X.0. PE CEUE. STANETUVA UUCA 14.3000 CBJE I3PRAVUALK SIHOJEV • M/t liPRAVUANJE Vt ÜH1BSmJUM>Bl!IZVQCMIH ST1MV. SKRB ZA NEMOTEN PimS DELA. VIZUALNI NADZOR STROJEV M 03013». SKRB ZAdSTOtO NA DELOVNEM leSlU OSTALA OEU PO NAVODILIH NADREJENEGA: DOIDČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.7^008: MANPOWER 00.0, PE CELIE. STANETDVA UUCA H. 3900 ca^ VOZNIK AVTOBUSA • M/t VGŽkIA IN SKRB ZA AVTOBUSA OOlflCEN (Us. 12 li^EV. IBiOOB: IZLnNK CaiE Oj}.; PE SIDVENSKE KOUEE. LITOVSKA UUCA 15.32I0SUJVEK93 KIMJIR VOZNIK AVTOBUSA • M/t VOjfUA IN S!Q!B ZA AV TOBUS. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. IIIJJ0D8; CLENK CEUE D.a PROMETNO IN TWISTlfM PODJETJE. AŠX£RCEVA UUCA2e, 3008 CaJE V02MK AVTOeUSA • VOäilA IN SKRB ZA AVTOffUSE. mtOi ia6.2IlOe; (ZLIINIK mÄ Di). PfKMETNO IN nffilSTlCNO PODJETJI AädRCEVA UUCA 20.3000 (SJE DELAVEC BREZ POKUCA POMOŽNI OEIAVK V PRDIZVOOUI M/t IZVAJA RAZREZ MATERIALAZAZtBAT! IN GUMKANE Ka um. SNMA GUMUASTE OBLOGE. ClSlI IN ftAZ* MAŠtUJE KOLUTI M VAUE. IZVAJA PESKANJE KOLIITÜV IN ViUJEV. BARVA KOUTTE M VAUE: OOUJČEN ČAS. 3 MESECE. ?S.7iOOe: ELASTOMERi. GUMRANI VADI fN KOUm. m. BEŽIGRAJSKA CESTA4.3000(aJf TRAKTORIST • Wt UPRAVLIANJE TRAKTIRJA DBNAVUANJE SADOVNJAKA SAJEWE. POSTA* VUAfUE OPOR. REDČENJI OBREZOVANJE IPD; NEOOlOtEN ČAS. 2E.7.2008: MANPOWER 0.0.0. PODRUŽNICA CEUE. STANETDVA UUCA 4.3000 cajE PGMOŽKA GRADBENA DELA U/l POMOäU GRADBENA OELA. OOLOČa ČAS. ^2 MESESV. 23.7^008: JETOK DONL GfWKEW^ IN STDflt-TVt D.aO. PR0Ž4NSKA VAS8,3220 ŠTORE VOZNIK KOMBUA • K^t RAZVOZ USOPISOV IN PAKETOV. m(£H fk. 6 lOSCEV. 26J.2QD8; KOLPOTER RAZNAiUEC. BERNARD STRLIKM SJ^.DAflŽMLISKA CESTA 107.829DSEVNICA VOZNIK VDZWK TDVOflKSA VOZlU • H/l: PREVOZ TT3V0RNE6A VOZilA IN UPRAVLJANJE Z DVIGA* LOM. MOŽNOST PflIUČmrE. NEODLOČEN ČAS, 23.7J008; INDA INŽENIRING PfEOiZVDDHU. TRGOVINA. STORim O.OÜ. TOVORNA UUCA 7. 3000 CEUE NIŽJA POKUCNAIZ08RA3A (D03lHfl DELAVEC V nOIZVD[^j MDNTAZER - M/Ž.' MONTAŽA STTIELOVDDNE DILEME, IZSEKDVANJE, »311-VUENJE. VUAČSUE. PAKMANJE: ODLOČEN ČAS. e MESECEV, 2a7i006: HERMI. PROIZVODNJA. TIKOVINA. STORITVI O.O.O,. TANOVEUSKA CE-STAZ 3000 CEUE OBRATOVNI ElEKTniKAR OBRATOVNl riEKTRIKM • M/t NADZIRANJE, VZDRŽEVANJE. Pt^RAVIlA \H ORU(U PODOBNA KlA HA ELEKTHICHH NAPRAVM4. OPREMI IN STTtOJIH; NEDOLOČEN ČAS. 2S.7iOOe;VAUL m ZVOONIA VAUEV IN ULITKOV D O J3.. ŽELEZARSKA CESTA3.3220 STORE KULIČAVNIČAR MONTER • M/t OEUONTAŽA IN MONTAŽA GA-SILSHH VOZI PO PREDPISANEM SIANOMOU. REZANJtSPAMM^. POPRAVLJANJE IN OBli-KOVANJE UMSmOJ IN DRUGO: NEDOU)ČEN ČAS, 2l7iOS8: GNV • 8ASILSKA NAIKRADNJA. NBHEMIČMNL VHVKE PflIKUUČNE. OJ}.D. MA RiBtRSKACESTABB. 301)0 CEUE FINOMEHANIK JIASTAVUAIE STROJEV NA ROČNIM STBOJNI MWTA2} PtSAl • M/t NASTAVUANiE STROJEV. BUSTTORANJE IN PAKIRAJUE IZDELKOV. DOU&N tfiS. 3 MESfg. E7i098: VlVm PnOCVO-DNJA1B60VII1A IN POSREDOVANJE PISARMŠKJH PCTDEBSČIN 0J].D. GAJI 41.3O0O^E STRUGAR oeoaovAiE kovin vzdrževalec • M/t PRECIZNO (ZREŽE OBUNL KRI». R081, VRTA IN DPRAVUAORUSAPfiOVIOENA OaA. POPOTKSI leAKARAZUČNHOBOaOVALNIH STI^KmH.PO* SAME2NE DELE SE^AVr V SKLOPE S TOČKASTIM. ELEKTNIČMMAUAVTOGENIMVAN^EHUTTA KOVICL VUAČI AUNAKAKSEN DRUGNAČINmA KOVINE DOiOČEN ČAS, 8 MESECEV. 28.7^006.' KDV&LJVAKNA miZVODNiA. TTCOVINA IN STC^ RIWE DJID. ŽEEZARSKACESTA3.3220 ^ORE STRUGAR ZA VBTIKALJMSTBQJEM -Wt SPV-ŽENJE IZDEUUIV, NHIOU^ČEN ČAS. 25.7^008: MANPOWER O.D.O. PODRUŽNICA CSJE. STAN& TOVAUUCA4.3000IBJE VARILEC Vitf IL£C • U/l VARJENJE VEČJIH KONSTRUKCU PO T« POSTLUOJ IN S CO^. NEDOUTČEN ČAS. Z&7i81tt: HANnWER m. PODRUŽNICA & UE. STANETOVA UUCA 4,3DOO CELJE POMOŽNI MIMTER-M/t MONTAŽA CEVI POM:^ Pm MONTAŽI • GRADNJA LADU. DOUČEN ČAS. 12 MESECEV. 212008,' U iMIE KDNSTTUKCUE. TRGOVINA IN STOBTTVL DJ1J7. SJANCE B. 3221 TEHARJE MOffHR OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV M/t PlAMENSKl! VARJENJI MONTAŽA PUNSK» U TOPU7VODNIH INSTALADJ. NEDOLOČEN ČAS. 217^ SERVIS KOnOV W TDPUmiE IBfNOS (VAN TASKER IR. NAGMAJM 13.3202 UUB^ ZlOAfl ZIDAR • M/t GRADNJA OBJEKTOV ... NIZKE BRAOJU. DOlOČa ČAS, 3 MESECE. 26.7.2008; JETON DONL GRADBENIŠTVO IN STORITVE. DJ}.0, PROŽINSKAVASB. 3220 STORE TESAR TESAR • M/t TESANJE LESA V GRAtfiENlSTVU (BKAVA OSnSSUj. OOlOCSN US. 3 MESECE. 26.7iDOfr JE1VI DONL GRADSEH^Tra IK Sm TVE. 0.aD. PROŽINSKA VAS B. 3220 ^E (»UKOVALEC KOVIN CHCmATB) M/lUPRAVUANJESTKOiAiREZ-KANJE IK STNUŽSl^. NASTAVUANiE STTKUA. MBUENJE n mejiH£ IZDELAOV: NEODLOČEN ČAS. ^Um MANPOWER aOJL PODRUŽNICA CBJE, STANETOVA LJUCA 4.3QD0 CEUE UPRAVUALEC NORIZDNTjUNO VRTALNEGA STROJA-Hi UPRAVLJANJE SmiA. SKRB ZA KVALJTnO IZKLKOV. TESTIRANJE IZDEUCOV; NBUCOČEN ČAS. 2i7iOOB; MANPOWER O.OJl PODRUdllCA CUJE. STAXnOVA UUCA 4. 3000 CEUE SAEDNJA POKUOiA I20BAA2BA VOZNIK mm • KiTfliR. M/t NJUOADANJE IN RAZVOZ POŠlUK PO RAZUČMH mW SIOVENUE mmiK M SKRB ZA V^ DOKUMBHACUO. SKRB ZA VOZILO IN POŠUKE. OSTAU DEU PO NAVODUf NADREJENEGA; 00U3Ča ČAS. B ME* SCEV. S.TJflOfi; MANPOWER aO.O. PE CEUE. STANETOVA UUCA R3NQ CEUE UPRAVUALE STROJA • POMOČNIK • M/t UPRA VUANJE PAPIRNEGA STBOiA. SODELOVANJE PRI KONTRDU KVAUTETE IZDEUUIV. DOVOZ IN DOVOZ IZDLEKOV. UPEAVUANJE Z DVICAa SKRB ZA RED IN teTDCD DEOVNEGA KSTA: G0U3Č8I ČAS. 6 IKm/. 23.7i008; MANPOWQ^ O.O.O., PE CE* UE. STANETDVA UUCA I4.3000CEUE POaJJŽEVALEC STROJA • U/l POSlUŽEVANJE SlOJA ZA SRIZGANJEIZDBKOV12 RASDČNIH KAS. DOLD^ ČAS. 3 IftSECE. 23.7.200B: VIVAPEN PROIZVODNJA. TRGOVINA IN POSREDOVANJE PISARNIŠKIH POTREBŠČIN O.O.O. GAJI 4t. 3000 (HJE KOMISItMAR SKLADIŠČNIK • M/l' RAZIOADANJE. NAKIADANJE. SORTIRANJE BLAGA. STREŽBA STRANK V SKLAOl^U DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. mm: ERA KOPtAS. DJl.O.. VELENJE: PE PROCENTER CEUE.LAVA7 D. 3D00 CaJE KONI^ONAR SKLADI^IK M/t RAZKliUANJE. NAKUOAUl SORTIRANJE 8LM3A STREHA STRANK V SKLADI^; DtUlČEN ČAS. 3 MESE(^ 3 JiOOB. ERA KOPLAS. O AO. VELfNJt PE A8RC fNTEHNIKA.LAVA?D.30DQCEUE FRIZER FRIZER U/l ono fRinRJA. ODLOČEN ČAS. 1? MCSECEV, 24.7.2006; KOZMO D.O.D.; SALDN SIM-PtE, DPEKARNI§KACESTA9.3000CEUE MJZAA MIZAR • U/l SAMOSTOJNO OaO MIZARJA V MIZARSKI DaAVNaOOLOÖN ČAS 12 MESECEV. LJiJeOB; MIO OPREMA MZj^STVO n TRGOW NA. DJl.a. VOJNDC VldUA VAS 16.3212 VOJNK MIZM • MIZARSKA DELA V DELAVNIQ IN NA TERENU. NEOOUlČEN ČAS. 2.Bi008; MIZARSTVO ANOREJ PLANUM SJ^.MARIBORSKA CESTA IS3. 3018 CB£ HSAS-N^ OaO NACNC ST^. DOLOČEN ČAl 12MESECEV.17i^B;HIDDFREHAMZARSTV0 IN TRGOVINA. OJl.a. VDJNIK VIŠNJA VAS IS. 3212V0JNtK MiZARIN MONePOH^AM/t SAJlIOSTOJNO UZAR^DEUHNASSEŽU PODJEUA IN MONTA ŽA NA TERSlU, NEDOLOČEN ČAS. Z3.7iB0B; MA-6L£S KOVMSKA IN lESNA GALANTBIUA THCOR 8RANQ S.P. ASCUN 33.32t1 SKOPJA VAS PRODAJALEC PRDOAJiUKA • U/l PRI^AMUIA V TR60VINIS TEKSTHÜM IN NEPREHRAMDENIMIIZDQJQ. DOlO-^ ČA11 MESEC. 3D.7i0ei: KJK TEXnUEN UNO NDNFOOO, DRUŽBA ZATRSOVINO. POSRED«^ IN SIDRITVE DJIL. RUSKA lAJCA 8,20D0 MW^ 80fl PRODAJALEC OBUTVE • M/t PRODAJA DBim^ OOlOČEN ČAS. B MESECEV, 4.B JD08; OBER TRADE. TRGOVMA. PROCVODNJA IN STDRITVL OJXO. ASK£RČEVAULi:Al5.30DecaiE PR0DAJALEC-M/t0ZNAČUJEWPR00AJA8LA60 PO ^VMH CSIAH. VODI BLACAJNa DOLJJČBI ČAS. 3 MESSE. Z.B.2D08: CHJSKE MESNINE 0.0. CEUl CESTA VTRNOVUE 17.3800 CEUE PRODAJALE SRADBENEGA PROGRAMA • M/t m POTEKA IZMENIČNO V SKtAOßCU H V TRGOVSKEM CENTRU. D&D OBSEGA SKRB ZA ZA* DOSTNO ZALOGO 81A6A V SaiADlSČU IN NA PRO OAJNW POUCAH, SVTOVANJE STRAMUUl SKRB ZAREDIN&STDČONA OaOVKM MESIII. OSTA U DELA PO NAVDDIUH NADREJENEGA: ODLOČEN ČAS. B MESEKV. 2172008: MANPOWER aOU, PE CEUE. STANETOVA UUCA 14,3008 CEUE PRODAJALEC VTR80VINI ZA HALE ŽIWU • P800AJA OPREME ZA MALE ŽIVAa NEODLOČEN' ČAS. 17iiOaB: ALfAPtT TRGOVMA D.aO. LfTA LjSKACESTA?g,10flOULIBUANA PmOAlALEE • M/t PRODAJA IN STREŽBA OBUTVI DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 23.7iOQB: L£AT1«i 8SH0EMQVIATlONALO.aO; PE JBLO OBUTVENI tam. BEOGRAJSKA CESTA 16.3008 OJE PROUAJMEE M/Ž: PRODAJA REZERVNIH AV-TOOELOV. DOmČEN ČAS, 8 MESECEV. 2(7.2006; POSREDNICO RANC CSPIN Sf. VENGUSTOVA UUCA 10.3202 UUBEČNA PRDOAJAIEC V PROOAJALNI SAOUE • M/t PRODAJA 8El£ TEHNIKE INKUNINJ.OOlOiSIČi^ 8 MESECEV. 28.7i088; DELO TEHNIČNO BLAGO MUŽBA ZA TRSOVINO IN POSREDOVANJE D.aO.. MARIBORSKA CESTA 61.3000 CEUE KUHAR KUHAR U/l SAMOSTOJNA POPRAVA JEDI PRIPRAVA MAUC, KDSL A"LA CARTE. PRIKAVA CATIRN&OV. SKRB ZA lAEJENOST DOOVNEGA PROSTORA: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.7.2D08; MANPOWQ^ DJIA. PE CEUl STANHOVA Mk 14.3080 CU KUHAR • M/t PRIJAVA KUHANJE. OaJTEV PREHRANE ZA DUME ŠTUDENTE ^ DOIOČEN ČAS. 3 MESEO. 2i JM; OUAŠKJ DCM CaJl UUeUANSKA CESTA 71.3000 CEUE NATAKAR NATAKAR* M/t POMOČ PRI STREŽBI HRANE IN P^ JAČE. DOIOČEN ČAS. 2 MESECA. Zim OKREP* CEVALNCA IN CATÜUNG BIZEUČAN C^ MLjV KAR QSTAXIV. DiVtZUE47.3220^ SIBEäA HRANE M PUAČ-M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ. NBOOČEN ČAS. 23.7i008.' GOSTIUtA 'MUKAA' MARUA MUKAR S.P. TEHARSKA CE STA2B. 3008 CEUE NATAKAR ALi NATAKAfSCA • M/l* DEUIV BOSTK S)I£M UmL NEOOU)ČEN ČAS. 1012008: R060 TRANSP0RT.TR80VINA IN GOSTINSTVO PETER P1IEKS.P. LOPATA 17.3000 CEUE STROJNI TEHNIK TEHNOLOG (S PODROČJA ANAUZE ČASA} * M/t PODROBNEJE PLANIRANJE. SPREMLJANJE N iMIALOtRANJE IZDELAVNIH ČASOV SPRBilUA NJE RAZVOJA STROKE M UVAJANJE SDDORMH TEHNOlOGU IN POSmOV V Pfti^ IZDBAVA (PROJEICTIRANIE) TEHNOLit^H POSTOPKOV IN UIHOVO UVAIAUE VPRAKSD IZDELAVA ELiM» TOV ZA PORABE KGKTROURANJE STROŠKOV OFTUIAANJE PROIZVODNIH PROCESOV 00-LOČEN ČAS. 12 MESECEV. 17.8^608: CONTAINER PROIZVODNO raOJETJE. DiLO. BEOGRAJSKA CESTA 6.3000 CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TUNIK PRIPflAVNIK^ZAVAAOVAlN] ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA . M/t TRŽE7UE ZAVAf^ALNIH STORITEV. NEODLOČEN ČAS. 3i.210B: PRIMA ZA* STOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTDPNJ^KA DRUŽBA DJIA. PARTTZANSKA UUCA 18,1800UUBUANA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA 08M0ÜE QUA - U/l TRŽENJE ZAVAROVAINIH STORITEV. NE ODLOČEN ČAS. 3.6iOOI; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIKA OmjŽSA 0.00. PARTIZANSKA UUCA 19.1000 UIRtANA TEHNIK KUHMSTVA KUHAI^VnUA IZMENE • U/l KUHANJE MAUC. KOSIL ALA CARTE. CATERWDI, VODENJE OROANIZAOJA DBA: NE00U3ČEN ČAS. tO.B.2DOB; ANTON ZVONE STORMM S.P. • GOSTTINE* KDTEU Norman, rimska cesta io. 33ii šempeter v SAVULSKIOOUNI aEKTBOTEHNIK ELEKTRONIK TEHNIK TTMR (TEHNIK ZA h^LND REGUIACUSKO TEHNIKO) M/t IZVAJA TEHNIČNA OEU VZVEZIZ ElEiCTROTIHNlÖlfMf IN ELiKTRWSKIM OaO VANIEM NAPRAV: NEDOLOČEN ČAS. 26.7.2008: VAUI. PROIZVDOWA VAÜEV IN ULJTXOV a0.a. MEZARSKACESTA3.3220 STORE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA NAMESTNIK POSLOVODJE M/t VODENJE IN ORGANIZIRANJE TRGOVINE PQ hA VOOlUK NAOflEJENIH, PRODAJA BLAGA; DOLOČEN ČAS. 1 MESEC, 30.7.2008;KiK TE)CnL^ UNO NON FOOD. ORUŽRA ZA TR60VINO PO^I^TVO IN STORITVE DJJ.O. RUSKA UUCA 6.2000 MARIBOR PRODAJALK V SAUMJ KERAMIKE. PRODAJALEC Vm SKIADISČNA DEA. M/t PRODAJA KERAMIKE IN VOZIL SXLAOäNA DELA: DOIDČEN ČAS. 3 MESECE, 2L7i008; SAN STOOKi. TR&OVINA IN STORITVE. D.0.0. MARIBORSKA CESTA tZI 3080 CEUE VOOJAOGDELKA8HAI}6BIE6A MA1B)IAU-M/t mOOAJA H NAUVA BIAGA VTEHMČNO PRODAJNEM CENTRU. VDD8UE ODDEUCA n SKUPNE UO-nt NED0U3ČEN ČAS. 7.UD08: INPOS. TEHNIÜIA TRGOVINA NA DEBaO M DROBNO. D.OD. CaJE. 0PEKARNI$KACESTA2.3000 CEUE GRAFtČAR OEfSETTISKAR.I^ ISKTTSKDVM. BROŠUR. KA TAL060V. KNJIG NEDOLOČEN ČAS. 23.7J008,' FQT0UKT1«lVMA.StA;iČNEIN FOTOGRAFSKE STORITVI DJLO. TEHARSKA CESTA 4. 3000 CEUE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE PROJEKTANT EÜXTRQ IN^ALACU - M/t PRO JBCTIWÜE QEKTRO WSTALUU. PRIOOBIVAJIR INFDRMACU S STRANI NAROČMKA. DBČASNO OaD NA OBJOOIH: NEOOIOČ8I ČAS. 2S.7i008: MANPOWER aOil PODRUŽNICA CEUE STANETO VAUUCA4.3Oa0CaJE VKUA SERVISA filROfiPRENE-li^ DRSANZAa JA DELA. RAZPOREJANJE MANJS SKUPINE ^ VISER^. NAROČMUREZEflVMH KLDV. SKRB ZA TBNIČND DOKUMENTACIJO. DRGANQRANIE SEUNARJEV. IZVAJAJUE ZAHTENKEJS« SERVISOV, SKL^ANJE POGODB. PLjUIIRANJE DEU IPO.: NE00U)CEN ČAS, 28.7i088: MANPOWER DiLD. PODRUŽNICA QUE. STANETOVA ULiCA 4. 3000 CEUE INŽENIR GRASRENIŠTVA GRADBENI KAIKUUNT • U/l PRIPRAVA PREORA ČUNDV, P»UDS (JAVNI RAZPISI. VABIU. POVPRAŠEVANJE. DOOATNA DEU..) IN PONUDBENE OOKU-METnj^E. 061EDI GRADBIŠČ, IZMENE. POPISI DEL I3IRANIE POOZVAiAUZVIPD.: NEDOLOČEN ČAS. 26.7i008: MANPOWER D.DJt; POORUŽNICA CEUL STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE INŽENIR STROJNIŠTVA TEHNOLOG II. • U/l NAČRTOVANJE IN IZOEUVA TEHN01D6UE OBD^UVE NA CNC STRUŽNICAH IN fEZKAIMH STROJIH, NED0U3ČEN ČAS. 2S.7i008; VAUL PROIZVDOUA VAUEV M UUTKOV 0.a0, ŽBEZAftSKACESTA 3.3220 STORE PfiOnSOR MATEMATIKE UClTHJ MATEMAT1S V GIMNAZUä(EM PROGRA MU • U/l POUČEVANJE MATQUTIKE V &MNA ZU»]H PROGRAMIH. DOLOČEN ČAS, t2 MESECEV. a7iOOe: äSlSKj C»TEH CEUE. POT NA UVO 22.3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽU4IR RA^NAINI§TVA(VS} VDOJA PROJEKTOV • M/t POZNAVANJE PDORO ČJA POSLOVANJA IN DOOVANJA POSLOVNIH RJNKOJ. PR(PRAVUENOSr HA SOOaOVANJE Z NAROČNUi. IZKU^E NA POOROČJBt PRIPRAVE DDKUMENTAOIE. ANAUZ PODATKOV. OELffiSA NJA NAIOG. VOO0UA KADROV M KDNFRQUN&A, UPRAVLJANJA Z VIRI OATA MININ&A. KOMON^ KATIVNOST, ODGOVORNOST. NATANČNOST. URE JENOST. SAHDWIQATTVNOST 91 ZANESUlVOST: tfOOlD^ ČAS. 1LL2008;fiASS. RAČUNALNIŠKI KZsnRMG. POSREteVANJE. STORITVE n TRGOVINA. DJI JI CBJE. UUCA X!V. DIVIZUE R 3000 cajE UNKVERZnnNI OIPIOMIRANI PSIHOLOG SPEOAUST KJJNIČNE PSWOIOGUE • M/t ^ KOVNA DCIAS POOROČJA PSIHOLOGE ZA OTRO-KEM MLADOSTNIKE VZDC8JE DE DISPANZS^ ZA PSIHOHIGIENO OTROK IN MLADINO. ISlOUlCa ČAS. 307i0ee: ZDRAVSTVENI OOM CEUE. GREGORČIČEVA UUCA 5.3000 CEUE UE lAtKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PMflŽNA BUD8ENA DEU • M/t ZAKLJUČNA SRAMENA DEIA. DADČEN ČAS. 3 MESEß, 2.8i008; NIKODEMUS ZMÜJJÖIA GRADBENA DELANIKO BflCiNASf. HARJE13270 LA^ PRIPRAVUALEC eOMBAŽA • M^ ROČNO VNA^ NJE BOMBAŽA. CLOČANSNEOSitČ II PIASTRE IZ BOMBAŽA. SKRB ZA KVALITETO. SKRB ZA RS IN Č6T0Č0. OSTAU DEU PO NAVOOUH NADREJENEGA: DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 23.7.2008; MANPOWER O.aO. PE SLS. STMETOVA UUCA 14.3000 CEUE POMOŽNA GRAffiENA OEU - U/l ZAHIUČNA GRAD8ENA EfiA. DOOČEN ČAS. 3 MESECE. 2.eioo6: Hmsxm ZAKUUČNA ^UOOENA OEU NIKD BRÖNASJ*. HARJE 2.3270 LAŠKO DELAVEC BREZ POKUCA VnJČARIST • M/t UPRAVLJANJE OZ. OaO Z VIL^ ČARJEM V SKLADf^ Z RE5ALNIM SISTEMOM. NEOOLDČEN ČAS. 30.7.2008; PAROft LESNA INDUSmUA m^ SPODNJA REČICA 100.3270 LA^KO POMOŽNI SKLAOISNIK • M/Ž: [HO V SKUDtŠČU GOTOVIH IZOaNJV. NEODIOČEN ČAS. 30.7i006: PARON LESNA INDUSTRIJA O.OJl.. SPODNJA RE-&CA100.327DLA^ KUUČAVNIČM LJFRAVUALK STRD^ V PROCZVODNJIPANEDV IN KABELSKIH POUC • M/t'PRDCVOONA OEUV PRDtZVCONJI PAKIOV « KASELSHH POUtL. 06-lOČEN ČAS. 12 MESECEV. tO.B.2008: EHO ELEKTRIKA. HLAOILJII^. OGREVANJE D.aO. BREZNO 7 A3270UŠKO STROJNI KUUČAVNIČAR M/t IZOEUVA KUU-ČAVMČJmSKIH IZOaKOV. IZDEAVA KOVINSKIH OMŠU ELEKTRO OMAR. I2DEUVA ORODU. PM-RAJUE mKOV KUUČAVNIČARSJ^ DEUVMC; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, tO.Bi008: EHO ELEKTRIKA, HLAOILNIŠTVO. 08REVANJE 0.0.0. BREZNO 7 A 3270 U^ VARNOSTNIK VRATAMl^AČ-M/tiPRAVUANJEDEUVKO-TIARM {KURJETliE KDTIA. PRFPRAVA MATERLAU ZA KLIfUENJf I, VAROVANJE Pfl!MO^ POOJE' TJA. VODENJE EVIOENC VHm IN IZHODOV M [ffiUGIH EVIDENC. MANJSA VZDRŽEVALA DEIA Di&OČEN ČAS. 12 MESECEV, 30.7i008; PARON LESNA INDUSTRIJA D.OD« SPODNJA REČICA 100. 3270LA$K0 INSTALATER STROJNIH INSTALACU Ht§NIK M^ NEDOLOČEN ČAS, 31.7iOI)8: OSNOVNA SOU PRIMOŽA TRUBAJUA LA^. TRUBARJEVA ULJCA 20.3270 LA^tO MONTER 06REVALMIH NAPRAV MONIER OGREVALNIH IN VDOOVDONM NAPEAV - IVt IZDBAVA W^ALAOJ. MONTAŽA SVLNIH IN SANITARNIH ELBiSTTUV, REZANJE. VARJENJE CEVL SPAJANJ; DOUIČBI ČAS. 2 MESECA. mim PROEZVOQNJA. TRGOVINA IN STDRTTVt D.OJU 8REZN03 A. 327BUäai SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR^TREŽBA PUAČ • M/t STREŽBA PUAČ IZ PDMJDOE DEUKUJAU:^ NEDOLOČEN ČAS. )3.Bi008; VS ŽUŽA 80SWSTV0, TRGOVHA. STORITVE. KJL. eOlETDVA UUCA 43,1800 UU-BUANA MIZAR POM$TVai MIZAR -OaO NA IZIfiAVI PVB^A PD NARDČHU. DBO NA LESNQOeOELD-VALNW STROJIH. MONTAŽA POWSTVA NA TERENU IN DSTAU DOA V SKUOU S SPDSOBNOSTMt OOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. 3Q.7J008: PARON LESNA INOUSTRUA D.OO^ SPODNJA RE&CA ^00. 3270LAd(D EKONOMSKI TEHNJK ZA RAČUNOVODSTVO KUBOVnUA -M/t KNJIGOVODSKA l&A. NEDO UIČEN ČAS. 31.7JD08: OSNOVNA §0U PRIMOŽA TRUBARJA USKO, TRUBARJEVA UUCA 20. 3270 UŠKO UNTVERSTETNl DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAZVUALK - SKRMK APliUUU -Ulf DA-MACUSKO POOPmAfUE POSLOVNIH PROCESOV V SAP MDOUUa NAČRTOVANJE fMZ^ IN (ZBOLJŠANJE IT REŠITEV. OPREOa/TEV POTREB n IMPLEMENTACUA INFORMAOISKIH REŠITEV. NAČRTOVANJE VZDRÖVANJA IN DERNIRAJUE POSTOPfaW UPRAVLJANJA S SPRBNEMBAMI, IZVAJANJE ŠDUJLJA UP0RA8NIK0V. POmiRA IN POMOČ UfORASNIKOM. IZOEUVA POROČIL DELD NA PROJEKTU (VQD8UE PROJEKTA DRSANIZt RANEGA PO PnNOPU PROJEKTNEGA MANASE-MENTA}; NEDOUlČEN ČAS. 10i2008: PIVOVARNA LAŠKO. OELNI^ DRUŽBA. TRUBARJEVA UUCA 28.3270 LA^ MUMOZiiUg ~ PRODAJALEC PRODAJALK • M/t PRODAJA IN PREVZEM BL^ BA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.72608: UfTTE-KSHL PROIZVODNJA. GRADSOIČTVO. TRŽENJE. GOSTINSTVO. niEVaZL SVETOVANJE. STOSmiE. 0.aO,.SAVINOVALKJCA4.300fl(aJE FRIZER RIZER MANIKER • M/t' ORUKOVANIE ŽENSKIH. MOSKIH IN OTRO^ nZUR. MANOCI/MANt KERKA: DOLDČEN ČAS. 12 MESEifV. lOiiOeS: ffllZERSn SAUM ANDREJA. ANDREJA GOU38 SJ>s iUČE31.3334iUČE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) TBWOLOEGRAOeaimKIMCnWDflNONT. OBJEKTOV • M/t iZDEUVA VSEH FAZ TEHMČNE 0QKUM9fTAQ^ IZOEUVA IDEJNIH ZASNOV ZA PONUDBE: NBKKDČEN ČA^ 23.72008.' SMREKA PROIZVODNJA. TRGOVfNA IN STORITVE. D.aO. POOSMREČA 20 3342 GORNJI 6RA0 UE SLOVEKSKE KOHJiCt OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KAMNOSEK • M/t POMOŽNA IN SAMOSTOJNA KAMNOSEŠKA DEU V DEUVMD IN NA TEF^U, MONTAŽA NA TERENU TBt OSTAU DEU PO NA VOOlUl NAOREJENKA: DOLOČ» ČA& 3 MESECE. 2a7.»88: KPU FRANC iPESSf.TATTENBACHOVA UUCA 14.32IOSIOVEN^ KONJICE VOZNIK AVTOBUSA * li^ VOZKiA IN SKR6 ZA AVTOBUS. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, 3 J2008.' IZIHNK CEUE DJI; PE SLOVENSKE KOfUICE. UP-TOVSKAUUCA15.3210 SLOVENSKE KONJICE mAVECBREZ POKUCA VOZNiK V MEMARODNI ^DKU- M/t M5INA-RODNI TRANSPORT. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 28.72008; AVTDPREVOZ PETER KOHI^ ZBE-LOVOia32l$U)ČE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (D02L£T) DODEUVA PRI^ • N^ RURANJE PVC PRO RLOV. VAIUENJE. ČIŠČENJ VRTANJE IN RAZ^ PRORLÜV. PDOEOVAIU PRORDV B6: DOIOČEN ČAS. B MESECEV. 3.8 JI08: KDPUST EKSTRUZUA IN KDNFEKCUA D.Oi]. SLOVENSKE KONJICE, TO VARNISKA CESTA 2.3210 SUTVENSI^ KONilCE OUJKOVALEC KOVIN UPRAVLJAJ SnSKALNIH STROJEV • U/l UPRAVUMJE. POSLUŽEVANJE IN MOZOR NAD DaOVANai STlSKALNEfiA STROJA. KDNTROU KAKOVOSTI IZDELKOV. VSTAVLJANJE MATERE ALOV ZA PRIOOBTTEV KONČNIH ZMSI. RAZVR SČANJE IZDEKOV PO DfMENZUAH. PAKIRANJE Čiščenje oeumieoa iesta dstjua deu po NAVOOIUH NADREJENE6A.' DOLOČEN ČAS. B HE> SECEV. 23.72088; MANPOWER D.D.O. 91 CEUE STANETOVA UUCA 14.3000 CELIE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VZDRŽEVALEC NA OBMOČJU SU3V.K0NJIC |6 UR/DANj • M/t VZDRŽEVANJE D8JEKTA {DOM ZA UnKDJENCE) iN mXJA (KOäüA TRA^ LAtlA PDPRAVIU PIP. WCKOTUČXOV. MENJAVA ŽAR VTIČNIC. 4^ DOFOLOMSKEM ČASU OD PONJ30 PETKA.' DOLOČEN ČAS, 23.7^' tSS FACIUn SERVICES STORITVE IN TRGOVINA DJl.O.. P71USKACESTA9S.201HI MARIBOR KEMUSKi TEHNIK EKStRUDER • M/t PRIHUVA ME^K PO RECEPTURI IN DOZIRATUE MATERIALA, NASTAVITEV. UPRAVUAME IN KONTROU DELOVANJA STROJEV. VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DOKU-MOfTAOJE; ODLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 3.8.2008: KDPUST EKSTRUZUA IN KONFEKOJA D.Q.D. SLDS^SKE KONJICE. TOVARNIŠKA SSTA 2.3210 SLOVaSKE KONJICE STROJNI TEHNIK VDOJA ORODJARNE • M/t ORGAMZACUA. VOOE^ NJE )N NADZOR OEU V SKLIPWL SPREMUANIE STANJA mEME. MENJAVANJE IN NASTAVUj^ NJE0R0DU;NEDIX0ČEN ČAS. 24.7.20M;K0PUSt EKSTRüZLiA IN KONFOCUA. Dü.a. SIOVENSIS KONJICE. TWARNI!KA CESTA 2.3210 SLÜVENSKE KOfUIC ORODJAR U/t Sm^AVA IN OEMONTAŽA OMGU. NEDOLOČEN CAS, U2008; MENART KONSTRUIRANJE IN PROIZVODNJA ORODU D JLO. POLJSKA EISTA21.321DSUMN»£n3lil!CE EKONOMSKI TEHNIK PLANI IN ANAUZE • M/t PIAMRANJE PROIZVODNJE, ODPIRANJE ON. mmUi ETIKET, 08RAČUN Oa VS VRSTE ANAUZ, PR1MQUAV. KAZALNIKOV USPEŠNOSTI NEDOU}ČEN ČAS, 3.B2008; KOPIAST EKSTRUZUA IN KONfEKCUA OJIO. SIO^^SKE KDPUlCE. TOVARNIŠKA CESTA 2.3210 SLOVENSKE mUSE LESJWSK] TEHNIK DPEHATTVKTEHN0106 - M/t' NEPOSREDNO OEU) V PROIZVODNJI. NASTAVITEV STROJEV. NADZOR IZVAJANJA AVTDKONTROLE. fZOaOVANJE PORO ČIL VEZANH NA DODKROG TEHNOLOGA: NEOO U6N ČAS. 3i2908; KDPUST EKSTRUZUA M KONFEKCUA. O.OJl. SUNCNSKE KONICE. TOVAJV Nt^ CESTAR 3210 SLÜVENSKE KONBC TURISTIČNI TEHNIK REQFTm.M/tlZVAiiULßOaNA RECEPCUl. D0U3ČEN ČAS. 12 MESECEV. 23.72008.' PAN AGENT, DRUŽBA ZA SDSTWSTVO iN STORITVE. OAO. BOHARWA 2.3214 ZREČE DOKTOR DENTALME MEDICINE ZOBOZDRAVNIK. M/t OaO VZORNI AMBUUNa NEDOU)ČEN ČAS. 27.72006'SANIDENTSTDRITVt NO P00JET,£. D J3.a, KOVA^ CESTA 2S B. 3214 zheCe UE tcimuli PfU CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SKUDI^K . OPRAVLJA DEEA V SKUDl-§ČU. DOIOČEN ČAS, 12 MESECEV. 30.72008; MEJA KMETUSKD PODJETJE ŠENTJUR. 0.0. CESTA LEO NAD0flR0lW$KA3.3230äNTJüR NIZJA POKUCNA IZOBRAZBA (D03L£T} VOZNIK TAXI V02IU • M/t PREVOZ OSEB. OOU^ ČEN ČAS. 3 MESECE 3.B2D08: RS-TAXIŠTAJERC MARJETKA PODPUTANSf.. UUBUANSKA CESTA 2L 3230 Šentjur IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE MONTER SlMMONTAŽNBf IZDEIKDV MD^ MONTER SUHOMONTAŽNHIIZDEUCDV. NEDOLOČEN ČAS. 1082008: SUORENI^ IN TRGOVINA SITER. ZAKUUCNA GRADBENA D&A. D.O.a. m MUE13C.3222DRAMUE NATAKAR NATAKiUt M/t STRdBA JEDI M PUAČ. OOUlČEN ČAS. 3 MESEl 3072008; TERMfX-TRSOVINA IN GOSTINSTVO KOSABER S.P, CESTA KOZ JANSI£GA ODREDA 87 A. 3230 ^JUR POMOČNIK NATAKAR • ŽEN^' DELO ZA ŠM-KOM IN POMOČ PRI STREŽa NEDOLOČEN ČAS. um RftäKO DMäTvo ffäöt msen- ^88.3230 ŠENTJUR INŽENIR KMETUSTVA VOOiAPOUEDELSTVAINTRAVNßTVA'M/t'VODI IN DRRAMZIRA DOD V PDUEDELSTVU IN TRAV- kStvu, določen Čas. ^2 meseev. 30.7.2088: MUAKMETUSKOPOOJETJE^JilR. o.a. CESTA LBMA D06ftOTIN$KA3. a238SENUUR KMETUSKliNŽEMR-l^ OPRAVUADEU V KME-TUSTVl. OOlOCSI ČAS. 12 MESECEV. 30.72088; MEJAKMETUSKDPODJEr^SaTJUR.D.O.CESTA LEONA D0eR0T]N$KA3.3230ŠENTJUR EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, RNANCE. RAČUNOVODSTVO lUČUHOVDOJAKNNGOVOOJA-M/tKNJKOVOO SKA OBA. NEDOUJČENČAS. a72D08; STONO PRffiZVODfUA IN TRGOVINA aO CESTA LIONA (HIBR0T1NSKA1B.3231)^JUR UE iHNABJE PRI JEIAJUT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI NATAKAR M/t POMOČ PRI STREŽBI PUAČ. D(&DČEN ČAS. B MESECEV. 23.72008; EX UR POLONA ŽERAK STRMOtSKA m 9. 3252 ROGATEC NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (D02L£D SKIADIŠČNIK V POSLOVALNtO • l^t DNEVNI PRE VZDil BLAGA V SKLADIŠČU POSOVALNICE. DOlO ČEN ČAS. 3 MESECE. 7^120». ENGROTUŠ D.D.* lOŠ SUPERMARI^ ROGAŠKA SUT1NA CEUŠKA CESTA I3,32S0 ROGAŠKA SLATINA STRUGAR STRUGAR M/t'STRUŽENJE IZDBKDV IZ NERJA VEČIH MATUUALOV, NQlOlOi^ ČAS, 28.72008.' PETEK PODJETJE ZA INŽENIRING PROCESNE TB NIIS IN STROJNIH INSTAIAOS. O.OJl. CEUSKA CESTA 38 A. 32S0 ROGAŠKA SUTTNA KUUČAVNIČM DEUVEC V KOVINSKI PROIZVODNJI • U/l OBLIKOVANJE KOVIN. IZDCUVA JEKLENIH KONSTRUKCU. OPRAVUANJE KVAURGRANIH IN NEKVAUPia RANIH KUUČAVNIČARSKIK DEL E&O NA VIŠINI BRUŠENIi VARJEME. DSTAU OEU PO NAVO JiiiH DELODAJALCA' DOUIČEN ČAS. 8 MESCEV, 23.72008; MiUIPDWER m.. PE C&JE, STANE^ TOVAULJCA14.3000 CEUE BRUSlUC KRISTALAEBA STEKLA BRUSILH: V GROB) L • PRmVA STROJEV IN BRUSNIH SREDSTEV. PRIPRAVASTEKU ZA BRUŠE NJE SAMOSTOJNO BRUŠENIl GLAI^E IN PIXI-RANJE ROBOV IN PLOSKEV NA VSEH STEKL^IH IZtEUUH: DOUSČEN ČAS. 12 NESECV, 23.7.2D06; STEKJARNAROfiAŠKAOl. ULJCA TAU2V 1.3250 ROGAŠKA SUT1NA ELEKTROIN^TAUTER ELEKTROINŠTAUTER • M/t EIEKTROINŠTAUCUA NA TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 14.82008; PRO m PRDJBOIRANJE. ELfKTROmSTALACLiE IN lUEKDMUNIKACUE. O.OJ3. PREŠERNOVA ULXA 9,3240ŠMA^PRI.EŠAH KOMERCIAUST TERENSKI zastdpmk za ZEfiCN&tfGOVAUlE 12DEUS OEID V žmaajah PRI JELiU • H/Ž; TERENSKA fagdaja ZEU§čmme60vaikih mm, m mu na tersiii n sosnv DINSTVIH KJifl SE VR& PREDSTAVITEV IN SVE TOVAUE PRI UPQftASI SAMH IZDEIKDV: NEDC^ lOČEN t^ 23.12098; MIND TKMK TRSOVHA IN ZASTOPSTVO, m. ÜU6UANA.1R2A$KA CESTA lllOOOUUdUANA GRAFTČhl OBUKOVAUC pcmoöik 6fltfl^E&A ODUKOVALCA M/t' 06UKDVAMJE TISKOVIN IN PfliPRAVA ZA TISK. DDLOÖN ČAS. 3 h^Cl 25.7iOD6; KOZMOTKA AFRQDTTA PODJETJE ZA PRDlZVDOKID IN PROMET S KOZMETIČNO KEMICNM H KOVINSKO KASTI^ MMI IZKUa O.D.D.. RO€A^ SUTINA. KKNIlft VA UUCA S4.32» ROBAiKASlATlNA mFESOR GLASBENE VZGOJE PRt^ GUS6»E VZeOIEIi'Z'PnJ^AWE GUMENE VZGOJE. ODID&N CAS, 12 MESECEV. 23.?iO(U: OSNOVNA iM BISTREA D8 SOTU BISTKICA M SOTU 63 A. 32S6 DI^ICA OD SOTU INŽENm GRADBENIŠTVA VOOJA gRAOBl^' M/t VOODUEOaU GRAfr DäCU. OQLDCEN ČAS. S MESECEV. 2VJm JA6R0S TRGOVINA. PRDIZVOOUA IN STORITVE, 0.0.aLA^1B.324l POOPUT UNIVERZITHNi DlPlOMIftANI EKONOMIST DIREKTOR MALOPRDCUUE - M/t VODENJE MAl(^ PRODAJE mhn ČAS. 9 MESEIZV. lUMl JAGROS TRGOVINA. PflOiZVODIllA IN STORITVE. 0MLA^?a321l PODPLAT UEVBLEWJE "" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SESTAVUAIEC Ih • M/t SESTAVUANJE V PRD* (ZVODNJl KOPAUIldU OPREMI DOOElAVA IN POPRAVILO KDPAlNIšKB^ IZDELKOV. PAKIRANJE OSTALA DEIA PO NAVODII^ NADREJENEGA: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. Tllim: MANPOWER 0J3A. R CEUL STANETUVA AICA t4. 300Q CEUE 08DE10VALEC NA ONELKO SANITARNE OPREME M/t OBDEUVA IN DODELAVA IZDELKOV NA 01^ DEIKU SANITARNE OPREME VIZUALNA KONTROU IZDELKOV. PAKIRAKIE V üster2n0 EMBALAŽ. SKRB ZA äSTOCO KLOVNEGA MESTA. OSTALA OEIA PO KAVOOa^ NADRiltNE6A. DOLOČEN ^ 6 MESECEV. 23 U008; MANPOWER m. PE CEUE STANETOVAUUCA U. 3000 CEiE OEUVECBRCZ POKUCA natakiui M/t POMOC PRI STUE^BJ. oxiden ČAS, 12 MESECEV. 24.720»; m IRODr.SRI&V TAHAM^ Sf. GABERKE IDI. 332$ ŠOSTAIU DELAVEC V PROIZVODNJI • M/t PRE8IRA IN m-TIRA PUSnČNE IZD&Ilf. IDČUJE mjH X0N-tmüra KAKOVOST tZDELKOV. NEUE PIASTTKO .. M/t' OOLOftN CAS, ^ mu ZS.I^B: MFT. PROIZVODNJA IN TUSOVIKA. 0.0.0, PDDKAAJ PRI VELfMUBB,3320VELEIitE 6snLKA M/t ČlSČLNJE POSLOVNIH PROSTO- ROV V ^ANJU. DOmCEN CAS. 12 «SECEV. 23.72008; HERNAUS PROFESIONAINO t&lOUi 0.0.0. KOPAU^ CESIA 2.3320 V^UE ČISniK • M/t ČISn IN POSPflAVUA DÜOVNE PROSTORE OeJEKlE. DOLOCEN ČAS. t MESEC. 23.7209«: NOX1BNOL06UE INŽENIftlNG. mi ZVOONJA M STORITVE. DJ}J), KHIRBSEVA CESTA 2B.3320VELDUE AVTOMeHANSKSOaOVOOJA VDOJA SERVISA • M/t OR&UiaRA. VDU IN RAZ POREJA DELA IN KlAVCE. ORGANIZIRA PflESKR> M) Z REZERVNIMI OEaOROOiEM INMATIRIAU. PUNIAA IN n)GOVAfUA OPRAVUAUE S09V1SA ^ M/t NEI»IDČEN ČAS. 23.72D0B,' MNS NO ) aO.D. PODJETJE ZA TRSn^DIO. STORITVE IN GflAOBBlE^. C^A SMONA BLATNIKA 18. 332SVELEIUE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE STBOJNK GM • M/t PRfVZEMA IN PfflPRAVUA DELO. S POMOČiO GRANENIH STROJEV MANJPl^ URA Z MATERIALOM. KOPUE JARKE. KANALE, JA$XE RAVNA TEREN ^ OOLOCEN ČAS. G MES CEV, 23.720D8; MINS NO t 0.0.0, PODJETJE ZA TItSOVIND. STDim IN GRADBEN^ CESTA SHONA 8LATHKA18.3321VELEIUE SREDNJA POKLICNA OfOBflAZBA SKLADIŠČNIK V VELENJU* M/t VEUKOMUHiAfla DNO PODJETJE ZA PROSTO DELDVNO MBTO SKLADlStNIK OSEBO ZA POMOC PAI RAZKLADANJU KAMIONOV. UPRAVUANJOZVlUČAlUCMTEfl r^l VODENJU PRIPADAJOČE EVID^ NUDIMO VAM MO^ ZAPOSUTVE ZA NEOOLOČBI ČAS. EieCMENSKO DED TER STDilOLATIVM PtAČaO; DOLOČEN ČAS. 3 MESECa 23.72008; 7RENKWAI-OER KADROVSKE STORITVE. 0.0^. LESKOŠKOVA C£STA9^tgq(IUUBLJANA NATAKAR NATAKAR • M/t NAROČA )N PREVSMA PUAČO IN HRANOZAPRIPRAVO IN PRODAJO. PRIPRAVUAIN RAZPOREJA PUAČO IN KRANO ZA SERVIRARfl PRmVUA PROSTOR IN MOE ZA POSmŽBa RAZDaL SERVIRA IN PfiODAJAPUAČO IN HRANO. IPOcOOiOČENČAS, 12 MESECEV. 23,72008: XIHU GOSTINSTVa niRfSM IN TRGOVINA aOÜ. PAR-T1ZAK»A CESTA 1.3320 VELSUE NATAKAR M/t PREVZEM IN SKLAOlSČENJE BLAGA, STREŽBA HRANt PUAČE IN SLAŠČIC, DELO Z BLAGAJNO. SVETOVARIE STRANKAM PRI IZBIRI M SERVIRANJO IN PUAČE. ČI^E DCLOCEN ČAS. 3 MC^ 31.72089: PRESTA PODJET^ ZA PROIZVDOlUD IN mm KRUHA, PEOVAINTESTENIN DJ}Xk CESTA TALCEV 2.3320 VEIEklE FRIZER nm ' M/t FRIZERSKA in OSTAU DELA, OO LOČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.72008; FiaZERSU STUDIO PETER STYUNG, PETG^ P0PH2EN. Si. kiničeva CESTA 2 8,332d velenje frizer 'm/t frqiraue. določen čas.3 me^-Cl7.&2008.'SANSni[EaTBGOVINAINSTn9lTVE. 0.0.0. MARIBORSKA CESTA 122.30D0 CEUE nm • M/t vsa raizerska dela odločen ČAS. 12 MES»;ev. 26.7.2008; FRlSRSKl STJOIO boom, vajila d06nik s.p. šaleška osta15 a. 332S velenje KUHAR šef KUHIILS • m/t kuhanje mauc, kosh. a la carte. vodenje kuhinje in organizacija. nabava živil: i^doui^ čas. mim antm zvone ^toflman sp. • gostilne mjteu storman. rimska cesta 10.3311 $bipeter v sav1iuski00lhi PEK PEK • POMOČNIK m • M/t OaO V PROIZVODNJI PEKOVSKIH IZDELKOV. PRIPRAVA IN PEKA KRUHA TER OSTALJH PEKOVSKIH IZDELKOV, PAKIRANJE V USTREnO EMBALA&. PRETEŽNO NOČNO fiBJk OOtOČEN ČAS. 8 MES^, ^72008; MANP& WER OJm, PE CELJE. STANETOVA ULJCA U, 3000 caiE PRODAJALEC PRODAJALEC • Itfl; PRODAJA BUSA. SVETIVA-NJE OOU)ČEN ČAS.9 WSECE, 26.72008; HERVS OM. PE mail 112.3320 VELENJE ElEKTROMEHANIK VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV • M^' OELA VEC IZVAJA NAU36E OSNOVE» VDUEVANIA STROJEV IN Ni^V. POTREBNA SPROTNA Pfr PRAVIA DOLOČEN ČAS. 12 hRSECEV. 23.72^: ^RAO DJ3. GRADBENO INDltSTRUSKO POOJE-T^ STARI TRG 3s. 3320 VBBUE STTtOJNO VZDRŽEVALNA DELA • PRIPRAVNIK • hV t TEKOČE VZMŽEVAKJE STROJEV IN NAPRAV. GENERALNA POMAVILA STl^OJEV IN NAPRAV. KONTBDU IN NAfLAVNAVA POSAMEZNK KHA> NCHOV DOLOČEN ČAS. 6 ME^. 23.72008; VH!RAO O.a 6RAD8BI0 MUSTTtUSKO PODA TJE.STARITRG 35,3326 VELENJE KQMERC1AUST TERENSKI ZASTOPNK ZA ZEU^ONEGOVAUfE IZDEU(E • M/t' TERENSKA PROOAJA ZEUäNO-NFGOVjUJ^IH IZDELKOV; oel£ poteka NA terenu PO eJSPODINSTVLH. UER SE vr§I PflEOSTAVTTEV in SVnOVANJE PRI UPORABI SAMIH IZDELKOV; NSKUOČEN ČAS. ^72008: MINO TRADE TRGOVK na IN ZASTDPSTVa d.aO. UUfiLLANA. TRŽASKA CESTA 42. lOaOUUBLLANA GRADBENI TEHNIK DELOVODJA GRADBENIH OEL • Wt' ORGANIZIRA IN VDU DELO. PRAVOČASNO ODSTAVUA MATERE AL IN DELOVNA SREDSTVA NA OElOV)!ČA. VODI GRADBENI ONEVNIK W EVIDENCO DELOVNIH ur: DAOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.72001 MINS NO 1 0.0,0, PIKÜETJE ZA TBGOVmO. STORITVE N GRADBENIŠTVO. CESTA SIMONA 8UTNKA IB. 33Z0 VELENJE INŽEIIIR GRADBEMIŠTVA VOOJA GRADBENE OPERATIVE • M/t PREGLEDA POGODBENO OOKUMEMTACUD ZA POSAMEZNE OBJEKTI DELAVCEM DNEVNO RAZPORBIA NALOß. KGNTRtK^ DOBAVO VSR VRST MA-TERIUOV. USKLAJUJ OELO MED SKUPINAMI DEUVCCVNEODLOČEN ČAS. 23.7200S; MINS NO 1 D.aO, PODJETJE ZA TRGOVINa STORITVE in GRADBENIŠTVO. CESTA SIMONA BIATNIKA18. 3320VEIXNJE VWJA 6AAD81SCA 1^2,' PREGLEDA POGODBE NO DOKUMerTAOlO ZA POSAMEZIK OBJSCTE raiPRAVUA TERMHISKE hANE ..h NEDOLDČEN ČAS. 23.7.2008.' MMS NO 1 OJJJX PODJETJE ZA TRSOVINfl, STOR[TVE IN GRADBOIČTVO. CESTA SIMONA BLATNIKA 1B. 3320 VBEKIE IMŽEMIR EliKTROTUNiK£ DIPL INt ELTEHN.. AVTOMAnZAOJA-M/t PRO> JElOmiE KD. AVTOMATIKE OOläEN ČAS, 3 KSEO. I0i2008.' ATM SI AVTOHATGACUA IN TEHNIKA VODENJA n«m. BU. Pf^RN» VA CESTA 9 8.3320 VELEIUE UEŽALIC "" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAOA POMDČNIK PRI OELU • Wi: ^MOČ PRI m VSKO KLEPARSnn STORITVAJC DOIOČ» ČAS. 2 MESECA. 27.729SS; STA^QNO KUPAflSTVO IN KTOVSTVO. JANO DEŽaAK S.P. RAKOVUE 33. 33UBnASlOVČE MOJmR fNSTAUOJDGREVANJElN VOOOVOOM/ t MONTAŽA INSTALACIJ (D6REVAIUE. VODOVOD. PREZRAČEVANJE) PO TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 18120M; GOZNKAR MONTAŽA. TISOVtNA IN iNŽENlRa^a^O, NOV] DOM 21.1420TReaVUE SKLADISNI OELAVa • M/t oao V SKLADIŠČU. Ni^DR IZDEüü» m PffiniAVA BLAGA ZA DOPRE-MailPRAVLJAWERO£N^VIUČARJA.SKRBZA URDENOST SKLADlä^ OSTAU DEU PO NAVfr DIÜH NADREJENEGA.' ODUlČEN ČAS. 8 MESECEV. 23.72D0B: MANPOWER 0.a0, PE CEUE STANE-TOVAtm I4JBD0CEUE POmŽNl OaAVEt • M/t RAZNA OELA NA ORG SILNIH. TRANSPORTNIKlNIlASIRNIKNAPRAm ROČNA ZEMELJSKA IN OSTALA DELA. POMOŽNA DELA NA ML£VNIQ TUFA. ROČNA IN M^iANSKA POLNITEV W ZLAGAHIE VISČ TER POVUAlitE LE TEH: NEDOLOČEN ČAS. 2.3.2008: MONTjUIA. PRI-OOeiViUU! IN PflEDUAVA NEKOVINSKIH RUDNIN. O.Oil. äANDROVTRG 20 A. 331Q ŽALEC OaAVEC BREZ POKUCA KROVEC * M/t POMOŽNA DELA PM OSNOVI STRDI M OSTRESU, OOLDČEN ČAS, 8 MESHZV. 1i20tt.' TESjUUI TESAftSTW. ßUIVSTVQ. STAVBNO KLE^ PARSTva ZAKUUČNA OaA V GfiAOBEW$TVU> TRGOVINA D.O.D. PONODR 7 A. 33D4 TABOR ČISTIL M/t t&CdLl POSLOVNH IN STANOVAfa SKiH pRomnov. določen čas. 12 issecev. 23.72008; 8AT1R STOftfTVENO POO^JE O.aO. OBLAKOVA ULiCA 32.3000 CEUE GRADBENI DELAVEC GRADBENI O^VEC • M/t ENOSTAVNA OEU V SKUPINL NEDOLOČEN ČAS, 3B.72008:6RADKDM GRADBENO PODJETJE DJ3.0. im IVANKE URA KiEK1.3310ŽAiK TESAR TESAR. M/t BARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 30.72008.' GRAD1K0M GRADBENO PODJETJE Düa. UUCAIVAME URANJEK1.331D ŽALiC ZIDAR ZfllAR. M/t ZIDARSKA UELA. NEDOLON ČAS. 30.?20fl6; DRADIKDM CRADOEND PODJET^ DJLOs UUCA IVAMS LnWUB 1,3310 ZALS SAMOSTOJNI MONTER PVCPdlSTVA-IVt MONTAŽA PVt STAVBNEGA POHI^AINSCN6LOOI& ČEN ČAS. 3 MESECE. 2S.72B0B: KOilR t STORITVE IN MONTAŽA D.D.O, IfVEC fi. 3301 PElflOVČE VOZNFK VOZN« TOVORNEGA VOZUA • m/t PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PD WM&XA, kdoločbi ČAS. 3s.72ffii; ERADiKDM 6RANENQ PKUHJE Düi]. UUCA IVANKE URAMJEK1.33tb ŽALE SUKOPtfSKAR SUKDPLESKAR M/t SUKOPLESKARSKA OELA. DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 24.7.2008; DAR-ZAM. STORITVE IN TRGOVINA. DJLO. MATKE 73.3312 mm STAVBNI Kl£PAR STAVBNI KLEPAR KROVEC m/t KLEPARSTVO IN KROVSTVa NEDOLOČEN ČAS. 27.72008: STAVBNO KLi?iUiSTVO IN KROVSTVa JANKO DEŽEAK S.P. RAKDVUE33.33l48RASLaVČE KLEPAR KL^M • m/t KL^AflSKA DELA. MONTAŽA 0^ MNIKOV, OCUlČiN ČAS. 8 MESECEV. a7.2068; HARINOX PRDIZVODIUA IN KLEPARSKE STORITVE DJLO. LATKOVA VAS 43.3312 ffiEBOU) UPRAVUAL£C lAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK 1AHXE GRUBENE MEHANIZACUE Hft LAllA VZDRŽEVALNA DEIA. NEDOLOČEN ČAS. 30.72008; GRAOIKOM GRADBENO PODJETJE aOÜ, UUCA IVANKE UflAUEK 1.3310 ŽAJEC STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TE^ OfiAOBENC MEHANIZACUE • M/tiZKDPL ZASIPI. NAKLAOAUE NA ODPRTEM TERENU: IKOOLOČEN ČAS. 3a72D08; SUDIKOM GRADBENO PODJETJE D.DJL. UUCA IVANKE URA kJ»1.33IOŽAUC TtSKARZATTSKSPtOSKVE POMOČNIK V TISKARNI • M/t PRIPRAVA ZA TISK. TISKANJE NA BLAGO. TISKAKIE NM^K (3D). ^BA V^NALM^H PROGRAMOV COREL DRAW. PHOTOSHOP. OSTALA OBA PO NAVOD^ ljh NADREJENEGA.' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 2172008; MANPOVKR D.aO. PE CEUE. STANE TOVAUUCA 14.3000 CEUE NATAKARSKI POMOČNIK NATAKAR Hfi: TOČETilE PUAČ IN NAPTTKOV. ČiSČENJE PUTOV IN MIZ M OSTAUH PROSTOROV. DOIBČEN ČAS. 12 h^SECEV, 3.020«; ONEVNI BAR IN TRGOVHA SEBL TAVČU BREflA IP, ZGORNJE GRU§OVUE 18.3311 SarPETB V SAVINJSU DDUM ELEKTRIKAH ENERGETIK ELEKTROMSTALATER - M/t ELEKTRO INSTALATB^ SKA DELA NA TERENU, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 23.7.2008: elb(TROSTORrTVE,SlAVKQ VODOVNIK S.P.MATXE 60.3312 PREBOLD MIZAR MODELNI MIZAR-M/t OPRAAiANJE MIZARSKJH Oa PO NAČRTU. ZNAklE BRANJA !N IZDELAVE IZDELKOV PO NAČflT>H. IZDELAVA MOOaOV ZA KALUI^ OEID NA flEZAlNlH STROJIH. OSTAU DEIA PO NAVDDIÜH NA0RÜENE6A.' DOLOČEN CAS. B MESECEV, 23.72908; MANPOWER O.aa. PECBJE. STANETOVA UUCA U, 3000 CEUE NATAKAR NATAKAR • M/t STREŽBA TtfUH IN HLADNIH NAPtTKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESEE. 112008; TURfittt. POSLOVNE STORITVI NINA VISNMI SPhPHESEIUE )B.33MBflASlinrit STROJNI TENNfK STKUMKM/t PREGLED 0R06IUIIH. TRANSPORTNIH IN KLUMNIH NAPRAV PRQ. MS) M PD OeflATOVANJU. ZA60N IN MHmOLA NOSILNIH NAPRAV. SITA IN TRANSPfNUVEGA POSTROJE-HIA. DELD STRmWKA NA VSEH STROJIH ZA PRE* DEIAVO OENTDNITA. UPRAVLJANJE Z MLEVNICO niFA. PAKIRANJE Ul PDUitüUE PROIZVODOV. UPRAVUANJE VLUČAJUA. DELO NA NAKLADALNI UMP1 IN PREMIK VAGONOV; NEDOLOČEN ČAS, 212001: MOfaANA. PRlDOBIViUUE IN PREDELA VA NEKOVINSKIH RUDNW. üßX ^DROV TTtG 20 A. 3310 ŽALEC GRADBENJ TEHNIK GAADBEM OOOVDOJA M/t VODEUE SKUPINE NA GRAOBl^, UREJANJE DELOVNE SILE: NEDOLOČEN ČAS. 30.72008.' &RADtKOM GftADBE NO PODJETJE DID. LUCA IVANKE URANJ£K I 3310 ŽALEC OBRACuN GRADBENIH DE • M/t KOMPLETNI OBRAČUN OBJEKTA. BRAUE PROJPOOV, Hm LOČEN ČAS. 30.72001' MADIKDM GRADBENO POO0JE 0.0.0, UJCA IVANKE URANJEK 1.331D ŽAIEC EKONOMSKI HHNIK KNJIGOVODJA • K^' KNJIŽENJE. KONTIRANJE. NEDOLOČEN ČAS, 28.72008: RSBIRO. ORlfŽBA ZA RAČUNOVODSTVO IH DAVČM SVETOVAJUi D.OJ)..KVFBROVAUUCA 18.3310 ŽALEC INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA M/t' VOOENJE IN IZVAJAMJE KL GRAOB^A. NEDOLOČEN ČAS. 30.72008; GflADiKOM GRADBENO PODJETJE OHO. UUCA IVANKE UFLAkJEK 1.3310 ŽALE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO. FINANCE. RAČUNOVODSTVO KNJIG OVOOiA RAČUNOVODJA M/t SAMOSTO^ NO OPRAVLJANJI VSEH RNANČNO RAČUNDVOB m DEl KNJIGOVODSKIH IN ADMINISTRATIVNIH DQ, NEDOLOČEN ČAS. 30.T2008; KMETLJSKA ZADRUGA VRANSKO USi. VRANSKO 330S VRANSKO UNIVERmnW DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNAlNiŠTVA IN INFORMATIKE PRDOAJNI SVETOVAIiC ZA STRATEN KUPCE M/2. M/t IZVAJAMl IN ANALIZIRANJE IZVEDBE STBATE^GA PIANA ZA PDDROÜE STRATEŠKIH SIHANK. ZAGOVOmiV D^EDOTDČENOSTI NA KUPCA NA TRŽNEM SE&MENTU STRATEki KUP(£V. KOORDINIRANJE Hi OKGMfiZACUA OEU NA PtffiROÜU STRATI^ KUPCEV. IPO4 DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. ^12008.* EÜROCDM flAČUNALNI^I INŽetlRING. D.D.O. LEVEČ S6. 3301PETROVČE SPAROVA EMKRATMA WIAMIMSKA SAMO V TOREK 22.7 rmriFP^^ IrrrmFTWa SVEŽA iMffli^ Melone poreklo Italija 0,59 SVEŽA IZBI^ «V Paradižnik navadni ali Grapolo 0,71 S RAR I NTERS PAR Ši. S7 - 22. fulij 2008 ZANIMIVOSTI Z^O.Kl.M/MiVl.V^^'Cri' Presenečenja za bisernoporočenca Pred 60-imi led sta izrekla svoj »da« zakonca Merzelj iz Graj* ske vasi, Še mnogo bolj slovesna repriza pa Je bila zdaj v domači ceikvi sv. Krištofa, kjer sta Amalija in Franc potnJila svc^ dolgoletni zakon. Priči sta bila vnuka Jerica in Zvonko> ki sta bila tudi glavna organizatorja slovesnosti. Amalija je bila rojena v Kaplji vasi pri Preboldu, Franc v Šmiklav-žu pri Taboru, oba leta 1929. Po končani osnovni šoli se je Amalija zaposlila kot šivilja v Tekstilni tovarni Prebold, Franc pa je prvo zaposbtev našel pri Slovenija ceste - sektor Vransko. Njune poli so se krisle na Globinarjevem gri6i, ljubezen pa sta leta 1948 kionala s poroko. Skupaj sta zaživela na domu Francevüi staršev, kjer sta se rodila Silva in Franci. Oče Franc je moral nato k vojakom, Amalija pa je dolga Štiri leta sama skrbela za otroka. Po vrnitvi »od vojakov« je njuno življenje razveselil še sin Zvonko. Leta 1956 se je družina preselila v novozgrajeni dom. Amalija je skrbela za otroke in gospodinjila, Franc je služil denar kot šofer pri Avtoprevozu Šempeter. Otrod so ju obdarjali s potomci, zdaj jima bogatijo življenje Že tudi pravnuki Valerija, Dejan in Boštjan. Življenje bi bilo še veliko bolj lepo, če ne bi bilo žalostna spomina na smrt sina Zvonka in vnuka Boštjana. Bisemoporočencema Amaliji in Francu so domači pripravili vrsto presenečenj - nadvse vesela ste bila pozornosti domaČih gasilcev in članov ZŠAM Savinjske doline, svoje so k slovesnosti dodali še pevski kvintet z Gomüskega in harmonik^ki oritester Roberta Goličnika. DARKO NAKAGXAV Zdenko Podfesnik jfl med potavanjem po Novi Zelandiji v fdtoobjektiv ujel kuhanje koruze v geizirju Rotonjs. Foto natečaj ..^ilLUSL roTo z^am ct