UREDNIŠTVO IN UPRAVNIflTVO: LJUBLJANA, K3fAFLJEVA IZKl^TUCNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kraljevine Italije In mjci ar, a. — «-», 11-», tl-ta, »-» nt n-M. — UNIONE PUBBLIOTA ITAUAJCA S. A-, MILANO jpgjjBa. M—eBna naročnina 14 din, za Inozemstvo 30 dta. O0NCXSSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di proveniensa italiana ed UNIONE PTJBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Vsa Evropa se mora združiti na največji fronti vseh časov, da se reši civilizacija Tudi Slovaška napovedala vojno Sovjetski Rusiji Bukarešta, 25. jun. s. Berlinska poročila o poteku operacij na jugu in sicer v Moldaviji so navdale Rumune z novim navdušenjem. Potrdilo vrhovnega nemškega poveljstva, da nemške čete skupno z rumunskimi prodirajo v Besarabiji proti stari rumunsko-ruski meji, je bilo sprejeto z nenavadnim zadoščenjem. Cilj te vojne, ki hoče osvoboditi Evropo pred največjo nevarnostjo, je predmet celotnega rumunskega tiska, ki poudarja, da se ta vojna ne vodi samo za osvoboditev zatiranih bratov, ampak da je predvsem »evropska križarska vojna proti boljševizmu«. »Timpul« pravi, da se mora danes Evropa združiti na največji fronti vseh časov, da se reši civilizacija. Značilno je dejstvo, piše list, da je slavna cesta, po kateri napredujejo nemške in rumunske čete, prav ista, po kateri so korakale rimske kohorte. Atene, 25. jun. s. Atenski listi priob-čnjejo fotografije Duceja in Hitlerja z besedilom: Začetnika svete vojne. »Es-tia« poudarja, da je vojna proti Sovjetski zvezi logična posledica moskovske politike. Rusija je nepostavno ukinila male baltske države ter se brez truda polastila teh ozemelj, kakor tudi ozemelj na Finskem in v Rumuniji. Sovjeti, ki so hoteli podaljšati vojno, bodo plačali izvršene zločine. Kampanja osi, zaključuje list. je v službi pravice. r5ok:ire-*ta, 25. jun. s. Rumunskt tisk je posvetil veliko pozornost začetku sovražnosti x Rusijo. Posebno se poudarja vstop Italije v vojno proti boljševiški Rusiji. >Universul« piše v uvodniku, da bo Rumunjka tepoinila sveto narodno dolžnost In plemenito evropsko poslanstvo. Na ta način ne bo samo osvobojenih tri milijone in pot FUrmunov izpod boljševiškega jarma, ampak bo Rumunrja sodelovala pri izkoreninjenju nevarne boljševiške kuge. ki je sknSaJa uničiti evropsko civilizacijo. Di-reJrtor usta ^Curentul« povzdiguje deio generala Antonesca za pristop Rum unije k državam osi In poudarja pomen sodelovanja med Rumunijo in osnimi velesilami proti skupnemu sovražniku. S tem si bo Romunija prislužila hvaležnost ci viti zi ranili narodov. Vsi listi poročajo, da se je rumunska w>jska z največjim navdušenjem odzvala povelju za napad na rdečo vojsko. Listi podcrtava jo v mnogih člankih rumunske pravice do Be5nrai)ije ln Bukovine ter pišejo o velikih Škodah, ki jih je tam napra- vfl boljševiški režim v gospod arskem in verskem oziru. SSoclrhoim, 25. Jun. s. List >E>a2rens Ny-beterc piše, da Je boljSevlška igrra popol- nom ;a jasna. Z nadaljevanjem vojn« je Moskva pričakovala, da bo v vojaškem pogledu nad vsemi drugimi evropskimi državami. Cilj, za katerim je težila, je dovolj jasen. Zato je nemška akcija proti Sovjetski zvpbI popolnoma upravičena. Rio de Janeiro, 25. jun. s. Vsi brazilski Bsti priznavajo pravične razloge za vojno osi proti Sovjetski zvezi. »Juornal de Brasi!« piše. da so osne sile pričele vojno v obrambi ctvfhzacije. »Gazeta des Noti- I cias« poudarja, da bo od uspeha osnega orožja odvisne usoda civiliziranega sveta. San Paulo. 25. jun. s. Tisk izraža splošno mnenje, da se Rusija ne bo mogla upirati osnemu orožju in novi Evropi. Dnevnik »Diario de San Paulo« prinaša na prvi strani veliko sliko o zadnjem sestanku med Ducejem in Fuhrerjem na Brennerju in pravi, da so vsakemu sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem sledili bliskoviti udarci. Po zadnjem sestanku se je svet spraševal, kakšno bo novo presenečenje ter je dobil odgovor rano zjutraj 22. junija, ko so osne oborožene sile napadle sovjetsko vojsko. Največja osvobodilna vojna vseh časov Bern, 25. jun. s. »Tribune de Lausanne« objavlja uvodnik z naslovom »Zelena Evropa«, v katerem pravi, da je ofenziva proti Sovjetski zvezi popolnoma v skladu z načrti o ustvaritvi novega reda. Temeljno načelo gospodarske obnove starega sveta je ustvaritev bloka, ki ,bo po svoji obsežnosti zadostoval samemu sebi. Osvoboditev zatiranih narodov izpod boljševizma se ne sme omejiti samo na baltske države, na Bukovino in Besarabijo, temveč tudi na Ukrajino, ki je najlepši cvet zelene Evrope. Ameriška javnost nima simpatij za Stalina New York, 25. jun. s. Izolacionist Norman Thomas smatra, da nudi nova vojna nove dokaze za to. da bi lahko Zedinjene države ostale izven spora. Nimamo nika-kih simpatij do Stalina, je rekel Thomas, videli bomo, v kakšni meri bodo ameriški komunisti in organizacije, ki so pod njih nadzorstvom, propagirali vstop Zedinjenih držav v vojno na strani >velikih demokracij«, ki jih predstavlja diktatura Stalina in angleškega imperija. Nerodne skrbi Kanade New York, 25. jun. s. Nova vojna z Rusijo je postavila kanadsko vlado pred vrsto novih vprašanj. Od začetka evropskih sovražnosti je v Kanadi veliko število komunistov iz raznih držav v koncentracijskih taboriščih. Kanadska vlada je sedaj v zadregi, ker ne ve, kaj naj napravi s temi jetniki. Drupo vprašanje je prisotnost '23.0O0 Fincev v Kanadi, ki žive tam že dolgo časa in so večinoma ohranili svojo finsko narodnost. Upi ruskih beguncev ftansjhaj, 25. jun. s. Vest, da je os pričela vojno s sovjeti, je napravila silen vtis na ruske emigrante, ki jih živi v sanghaju nad 30.000. Večina njih se je na čudežen njačin rešila pred boljševiškim preganjanjem, n^iri družine pa so postale žrtev terorja. Po 20 letih moralne in fizične mizerne upajo, da se bodo mogli vrniti po zmagi osi v svojo domovino. Vpoklici na Švedskem Stockholm, 25. jun. s. Švedska je pozvala vse svoje ladje, ki plovejo v Baltskem morju, naj se čim hitreje vrnejo v domača pristanišča. Vsi švedski vojaški obvezniki, ki pripadajo vojni mornarici in letalstvu, so bili vpoklicani. Borbe zavzemajo vedno večji obseg Dosedanji spopadi imajo zaenkrat zgolj značaj priprav z glavni spopad Berfin, 25. jim. d. Dasi je nemško vrhovno poveljstvo v svojih uradnih poročilih zelo redkobesedno, kažejo poročila s fronte, da zavzemajo borbe med nemško in rdečo armado vedno večji obseg. Po prvih spopadih med obmejnimi četami se pričenjajo sedaj vojne operacije večjega stila m je v par dneh pričakovati prve večje bitke. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da skuša nemška vojska prodreti predvsem na obeh krilih, v Litvi na severa in v Besarabiji na jogu, ob enem pa zabiti mogočen klin na Poljskem in prodreti v Ukrajino. Težišče borbe je zaenkrat na letalstvu in motoriziranih in oklopnih oddelkih. , _ Berlin, 25. junija, s. Tretji dan sovražnosti med Rusijo m Nemčijo piše >T>ie Korrespondenz« dovoljuje razmišljanje političnega značaja. Italija, Rumumja ln Slovaška so takoj izjavile, da se smatrajo v vojnem stanju z Rusijo in so se odločno postavne na stran Nemčije v novi borbi. Madžarska je prekinila diplomatske odno-gčito nemških interesov v Rusiji. Španska pe z Moskvo, Bolgarija pa je prevzele za- vlada je izjavila svoje velike simpatije do Nemčije, ki je v vojni, katero je sama pričela proti Sovjetski zvezi in tisoči španskih prostovoljcev ki hočejo vstopiti v vrste vzhodne nemške armade. Članek v listu »Af-tenbladet« je dovolj označil simpatično zadržanje švedske. Finska še ni zavzela dokončnega stališča, toda finski tisk kaže dovolj jasno, kako se bo zadržala v tem konfliktu. Med tem so bili finski krediti v Ameriki že blokirani. Glede zadržanja Japonske potekajo še posvetovanja, naravno pa je, da sedanji konflikt odpira deželi številne perspektive. Glede Turčije je odveč govoriti, ker je šele nedavno podpisala prijateljsko pogodbo z Nemčijo. Tisk v Vl-chyju spremlja z zanimanjem in živo simpatijo vse, kar se dogaja v Nemčiji. Tudi v latinski Ameriki, kjer čutijo že komunistično nevarnost, so pozdravili pohod nemških j*et proti vzhodu kot rešitev evropske civilizacije pred boljševiškim barbarstvom. Samo anglosaksonski svet, ki je bil že neizprosen sovražnik Sovjetske države, simpatizira danes z Rusi, da lahko razpih-ne vso svojo zavist proti narodnemu socializmu. Berlin* 25. junija a Nemške io rumunske čete bo ae zapletle v borbo z Slovaška v vojnem stanju z Rusijo Bratislava, 25. jun. s. Predsednik republike Tiso je izdal na slovaški narod proglas, v katerem sporoča, da je slovaška vojska prekoračila mejo in da se bo združila z nemško v skupnem boju proti Sovjetski zvezi. Slovaška se smatra v vojnem stanju z Rusijo. Bratislava, 25. junija, s. Po želji slovaške vlade je vlada Švedske sprejela zastopstvo slovaških interesov v Sovjetski Rusiji. jetskimi silami. Sovražnikov odpor je bil strt z velikim' izgubami za sovražnika. Berlin, 25. junija s. Doznava se, da je bil pri prsih napadih nemških čet na ruske črte sovražnik prisiljen k borbi ter je imel več sto mrtvih, več tiseč sovražnikov pa so Nemci ujeli. Predvčerajšnjim so Nemci v teku dneva v silnih napadih proti sovražnikovim formacijam uniči'i 100 tankov. Celotno i^tevrlo uničenih sovjetskih tankov na vzhodni fronti še rri znano. Berlin, 25 junija s. Kakor st doznava iz kompetentnih virov, se je nemškim edini-cam posrečilo prodreti globoko v ruske položaje in uničiti 180 tankov, razen onih 10*3, ki so bili uničeni predvčerajšnjim. Nemški naval na jugu \ew Vork, 25. jun. s. Snočnji ameriški listi objavljajo pod velikanskimi naslovi iz Ankare datirano vest agencije Associated Press, po kateri so nemške oklopne edini -ce na južnem delu vzhodnega bojišča prodrle že 120 milj gioboko na ozemlje Sovjetske Ukrajine. Listi pripominjajo, da izvirajo te informacije iz krogov tujih, vojaških atašejev v Ankari, tako da se lahko smatrajo za povsem zanesljive. V svojih komentarjih izražajo ameriški listi svoje veliko iznenađenje nad nesluteno naglico, s katero se razvija nemška ofenziva proti I Sovjetski uniji. Nemške čete, ki prodirajo v smeri proti obalam Črnega morja in pro- ! ti važni sovjetski crnomorski luki Odesi, so prodrle že 80 milj globoko na sovjetsko I ozemlje. Listi poudarjajo, da je odpor sovjetskih čet sicer izredno ogorčen, da pa j vendar ne more uspešno zadrževati silovitega nemškega navala. Sofija, 25. junija rs. Vsi listi posvečujejo prve strani vojni z bo»ljse\-isko Rusijo in poudarjajo, da so nemške čete prodrle obrambno črto na ruski meji ter prispele že £jlo»bo«ko na ozemlje Sovjetske zveze. Celokupno boljjarsko časopisje napoveduje neogiben konec krvavega boljševizma. Letalske akcije Berlin, 25. junija, s. Skupino nemških, bombnikov, ki je bombardirala neko sovjetsko letališče, je napadlo petnajst sovjetskih lovcev. Po kratkem dvoboju je oilo sestreljenih dvanajst sovražnih letal. Berlin, 25. junija s. Dne 23. junija dopoldne je bila skupina sovjetskih bojnih letal popolnoma uničena, ko je skušala upasti v vzhodno Prusijo. Nemški lovci so sovražna letala prestregli na meji in v kratki borbi so sestrelili 20 letal. Neki ruski bombnik je bil naknadno sestreljen. Del posadke se je skušal rešiti s pomočjo padal. S padali se je reševala tudi posadka ostalih sestreljenih letal. Našli so 10 mrtvih. Nemci niso imeli nobenih izgub. Berlin, 25. junija, s. Od pričetka operacij na vzhodni fronti je nemško letalstvo, kakor se doznava iz kompetentnih krogov, izvedlo vrsto zaporednih napadov v velikem stilu na sovražnikove vojaške objekte in industrijske naprave. Bombardirana in uničena so bila letališča, železniška središča, skladišča goriva in tovarne za vojni material. Včeraj se je posrečilo enemu sa- emu nemškemu letalu uničiti vlak s tovorom goriva in municije, kateri je bil namenjen na fronto. Značilna debata v angleški spodnji zbornici Rim. 25. junija, s. Debata, ki se je razvila včeraj v spodnji zbornici glede spopada med Osjo in Rusijo, kaže tradicionalni cinizem angleškega političnega življenja. Vse skupine, celo najbolj konzervativne in evangeljske, so videle v Rusiji novega zaveznika Anglije in so se vse strinjale z vlado glede sodelovanja med angleškim imperijem in Sovjetsko Rusija Bivši vojni minister Hoare Belisha, ki je precej pesimističen glede vojaške zmogljivosti Rusije, je izjavil, ua Rusija vendarle pomeni za Anglijo priliko, katero bodo morali Angleži izkoristiti. S stališča koristnosti je govoril tudi Harris v imenu liberalnes tranke. Rekel je, da znači vojna med Rusijo in Nemčijo le izrabljanje nemške municije. Zunanji minister Eden je dosegel s svojimi izjavami vrhunec cinizma, ko je izjavil, da je Anglija vstopila v idejni krog vojaškega in gospodar- skega sodelovanja s Sovjetsko Rusijo in da je sprejela načelo o medsebojn pomoči v smislu želje, ki jo je izrekla ylada v Moskvi. V Ameriki računajo s porazom Rusije VVashington, 25. jun. d. V vvashington-skih krogih, ki so v tesnih stikih z vlado, n« računajc s posebno dolgotrajnim odporom sovjetskih vojaških sil v nemško-ruski vojni. V informiranih krogih računajo celo že s tem, da utegne priti do japonske invazije v Sibirijo v primeru popolnega vojaškega zloma Sovjetske Rusije. Nikakor pa ni računati, da se bo Japonska v zasledovanju tega načrta prenaglila. Zaenkrat je treba pričakovati, da bo Japonska zavzela stališče opazovalca ter da Še ne bo aktivne posegla v nemško-japonsko vojno. V Zedinjenih državah se zaradi tega nadejajo, da bo mogoče Japonsko z dobavami petroleja in drugih surovin držati v šahu ter odločilno vpliva ri n-i njeno politiko. Kršitev finske suverenosti Helsinki, 25. jun. d. Informacijska služba finske vlade je objavila podatke o kršitvi suverenosti finskega ozemlja ter o bombardiranju nekega finskega parnika po sovjetskem letalstvu, ki so bile zagrešene v ponedeljek. Do prvih kršitev je prišlo ob 1. uri in 20 minut ter ob 4.45 v ponedeljek zjutraj, ko je več ruskih izvidniških letal nad Kuh- mom pri Lammasperae kakor tudi pri Tolkse severno od Pielisija Ervija v veliki višini prodrlo globoko nad finsko ozemlje. Isti dan ob 14.45 so tri sovjetska bombna letala dvakrat zaporedoma bombardirala finsko 280-tonsko motorno ladjo ^Diseac lllizu obale pri Turku severno od TJ to j a pri Knivskaerju. Kapitan finske ladje je bil lahko ranjen od drobcev bombe, ki je udarila v bližini ladje v morje. Nadalje sta istega dne ob 35.57 dve sovjetski lovski letali prileteli nad finsko ozemlje vzhodno od tistega ozemlja pri Hangoe, ki ga je Finska po mirovni pogodbi dala Sovjetski uniji v najem. Sov;etski lovski letali sta se s tega področja nato oddaljili v smeri proti morju. Napadi na Nemčijo Berlin, 25. jun. d. V noči od torka na sredo so britanska letala spet preletela nekatere predele zapadne Nemčije ter so na več krajih metala rušilne in zažigalne bombe, ki so v različnih krajih povzročile deloma veliko škodo na poslopjih in stano- Uspešen podvig v Vzhodni Afriki Vojno poročilo št. 384 Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 24. junija naslednje 384. službeno vojno poročilo: V severni Afriki so italijanska in nemška letala včeraj bombardirala utrdbene naprave in skupine avtomobilov, ki so se zbirale na področju tobruške trdnjav«. Pri očiščevanju bojnega polja pri Solnimi so se čete osi polastile v celoti 249 angleških oklopnih voz, od katerih je 12 še popolnoma uporabnih. V vzhodni Afriki so čete posadke v Uol-heiftu pod poveljstvom podpolkovnika Ciennelle izvedle drzen napad in prodrle globoko med sovražne postojanke. Sovražniku so prizadejale znatne izgube. Ujele so nekaj ujetnikov in zaplenile topove, orožje in strelivo. Pri tej operaciji sta se posebno izkazali oboroženi skupini amharskih domačinov ter domačinov z abesinske visoke planote. Tri angleška letala so včeraj v nizkem poletu napadla Siracuso. Bombe so zadele bolnišnico Rdečega križa. Neka žena je bila ubita. Poostrene kazni za poslušanje tujih radijskih oddajnih postaj Rim, 25. jun. s. »Službeni lista je objavil zakonski dekret, s katerim so bile kazni, ki jih je določal 340 čl. vojnega zakona, odobrenega z dekretom z dne 9. jul. 1938 št. 1415. potrojene za one, ki v nasprotju m prepovedjo po 8. čl. dekreta z dne 16. junija 1940. št. 765 uporabljajo radijske sprejemnike za poslušanje sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj ali tudi širijo sprejete vesti. Minister Pavolini se je vrnil v Rim Berlin. 25. jun. s. Včeraj dopoldne se je z letalom vrnil v Rtm minister za rjudsko prosveto Eksc. Alessandro Pavolini. vanjskih zgradbah. Kakor javljajo z me- rodajnega nemškega mesta, pa ti napadi niso povzročili nikake škode na napravah, vključenih v vojno gospodarstvo. Nekaj izgub je bilo med civilnim prebivalstvom, vendar do davi še niso bile ugotovljene dokončne številke. Z vzhoda preteklo noč niso priletela nobena sovražna letala nad nemško ozemlje, tako da je noč na sredo minila v vzhodnih pokrajinah povsem mirno. Letalski napad na Dunkerque Berlin. 25. jun. s. V noči na torek so angleški bombniki v spremstvu močnih lovskih oddelkov skušali napasti francosko belgijsko obalo v pasu med Calaisom in Dunkerqueom. Odločna nemška obramba je preprečila sovražne napade na določene objekte. V zračnih bojih je sovražnik izgubil 13 letal. Poročajo o povzročeni škodi v stanovanjskih poslopjih Ln o številnih mrtvecih med francoskim in belgijskim prebivalstvom. Hrvatska ustava Hrvatska vlada, ki bo pod vodstvom poglavnika, bo imela 16 ministrov in posebne direkcije za določene posle Zagreb, 25. junija s. Objavljen je bil dekret o ustavi neodvisne hrvatske države. Dekret vsebuje 24 členov. Prvi čkn določa, da sestavljajo vlado neodvisne Hrvatske države predsednik, podpredsednik in ministri. Kot posebna ustanova v okviru vlade obstoja zakonodajni komisarijat s svojim predsednikom, ki opravlja funkcije ministra. Drugi člen določa, da imenuje in odstav-lja uradnike in ministre poglavnik z dekreti, katere mora podpisati tudi predsednik ministrskega sveta. Predsednik mini-str9kega sveta, podpredsednik in ministri morajo priseči poglavniku in mu izročiti seznam vsega svojega imetja in imetja svojih družin z izjavo, da ne bodo med opravljanjem svoje funkcije sprejeli nobenih nagrad. Sesti člen določa sestavo vlade. Na čelu vlade je predsednik ministrskega sveta. Vlado sestavljajo podpredsednik in ministri, in sicer zunanji minister, minister za narodno obrambo, minister za pravosodje in za vere, notranji minister, minister za promet in javna dela, minister za vzgojo, minister za javno zdravstvo, minister za poljedelstvo, rninister za trgovino m industrijo, minister za gozdove in rudnike, korporacijski miđiister in zakonodajni ko:ni-aarijat. Člen 14. določa, da morejo biti po ukazu poglavnika imenovane posebne državne direkcije za opravljanje važnih in posebnih poslov, ki se tičejo narodnega življenja, F*og^Iavnik jih imenuje na predlog ministrskega sveta. Te direkcije bodo odvisne na- ravnost od predsednika ministrskega sveta, toda so finančno samostojne. Člen 17. določa, da ao ministri, državni pod tajniki ln direktorji državnih direkcij odgovorni poglavniku, ki jih lahko izroči sodišču, ako kršijo zakone. Z novim dekretom, ki dokončno določa vlade, je predvidena ustanovitev še treh ministrsih resor je v, in sicer za finance, poljedelstvo in promet, Zagreb, 25. jun. s. Poglavnik je včeraj izdal ukaz, po katerem morajo žmetl vse politične organizacije en sam smoter, ki je interes države. Vse organizacije se morajo prilagoditi načelom ustaške revolucije. Zagreb, 25. jun. s. Poglavnik je sprejel delegacijo Katoliške akcije, kateri je med drugim zagotovil, da Katoliška akcija se* daj ne bo osamljena v svoji borbi za moralo in vero svojih očetov. Poglavnik je izjavil, da je bilo v tem pogledu že mnogo storjeno, izdani pa bodo se strožji ukrepi za izkoreninjenje vsega zla med hrvatskim narodom Potres v Turčiji Ankara, 25. jun. rs. Včeraj so zabeležili nove potresne sunke. Po prvih vesteh so čutili potres v zelo razsežnem pasu. Podrobnosti še niso znane. Ruimtnsko'bolgarska pogajanja Sofija, 23. jun. s. V Sofijo je prispela rumunska delegacija, ki se bo z zastopniki bolgarske vlade pogajala za izvedbo sporazumov, ki so bili sklenjeni v Kra-jovi. Zagreb, 25. jun. s. Knez Konoje je poslal poglavniku zahvalno brzojavko za prisrčne besede, ki jih je naslovil nanj o priliki pristopa Hrvatske k trojni zvezi. »Istočasno želim izraziti vasi ekscefenci moje veselje nad dejstvom, da se hrvatski narod pod vašim vodstvom zmerom bolj razvija in ao. deiuje pri ustvaritvi novega svetovnega reda.« 909906 r Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Sreda, 25. Junija KKIOCES. ' Btev. 143 Stiska za £ v Angliji vedno večja Rim, 25. jun. s. Angleški minister za prehrano je imenoval novega »ravnatelja za živila, ki niso rarioniranat. Parlamentarna komisija za državne stroške je priporočila vladi, naj izda novo odredbo, ki bo še bolj omejila uporabo bencina. Glede na proizvodnjo premoga je komisija mnenja, da se je itak resen položaj v zadnjih tednih še poslabšal. Poročilo komisije pravi, da je treba nujno Izdati zadevne odredbe, kajti do prihodnje zime je le se par mesecev. »Financial News- pripominja v uvodniku, da je stiska za živila in vojni material vedno večja. Jasno je, pravi list, da se Anglija ne bo mogla neprestano upirati osni ofenzivi, če ne bo na razpolago v zadostni količini najvažnejših in neogibno potrebnih živil. Angliji primanjkuje premoga Rim, 25. jun. rs. Angleški delovni minister Bevin je ponovno apeliral na indu-strijce in rudarje ter jih pozval k večji proizvodnji. Minister ie izjavil, da je treba dobiti še 50.000 rudarjev. Anglija, je rekel, potrebuje nujno večje količine premoga, da more premagati težave prihodnje zime. Minister je omenil tudi »običajno odsotnost nekih delavcev, ki bi se zločinska x. Slednjič je minister zagrozil, da se morajo rudarji izpod 40 let zavedati svojih vojaških dolžnosti, katerih jim začasno ni treba izpolnjevan. Konoje pri Mikata Tokio, 25. jun. s. Ministrski predsednik Konoje je bil sprejet v cesarski palači, kjer je poročal cesarju o mednarodnem položaju- Poljsko poslaništvo na Finskem ukinjeno Helsinki, 25. junija, s. Finska vlada je pozvala bivšo poslaništvo Poljske, naj preneha popolnoma z delovanjem in naj ukine poslaništvo. Nove milijarde za vojno Rim, 25. junija, s. Na predlo* finančnega ministra je ane', da bi narod s svojimi prihranki v večji meri podprl financiranj vojne, katero vodi Anglija za svoj obstoj. Zanimive arheološke najdbe v Novem mestu, kjer so naleteli slučajno na nova grobišča iz ilirske dobe Ljubljana, 25. junija. V Novem mestu bo naleteli nedavno na zan;miva arhe^/oka odkritja. Na stadionu ZFO, lei ga urejajo in planirajo so pn oranju 7-emlje naleteli na nova <*rohi^ča iz ilirske d. iz '.ca' ';c nekaj pojasni!. Na tem prostoru je bila že pred dvema letoma odkrita precej veiika gomila :n takrat ic bil v eni rkirpmi te tfornile najden bronast voja:ki oklep iz ilirske dobe, ki je rmel veliko arheološko vrednost, saj jc tret-; k nad tc vrste na svetu. Ova ima v posesti Narodni nmnej v Ljubljani, tretiega je vojvodin ia Mcklcnburška poklonila berlinskemu muzeju. Oklep je zelo dobro ohranjen, prav tako mnogi drugi predmeti. Na~l: so takrat rudi dve večji vazi. tri majhne latvec iz črne gline in tri železne sulice. Najbolj zanimava je bila nedvomno jeklena ee'aila. podložena z usnjem, ki nekako sliči današnjim modernim vojaškim čeladam. Vsi ti predmeti so verjetno ležali na lesenem šč'.ru, kar dokazujejo ostanki 3csa. Ko so te dni nadaljevali kopanje, so naleteli na dve dnigi skupini poko^n v. Na^li so mnogo Icrvh žar. Fnc so h;le z črne gline in s'abo peJenc. ker so fKvpolnmria opaljene, druga vrsta pa ie iz brleče gline. Zd*. se, da so /are iz rdeče gl z\-anc Esten5vVe dobe. Tre- ;pina je nav.anfrniveisa. Na511 so deset lafvic, lepo ohranjeno bronasto situlo, bronast trinožnik s kotličkom, že- lezno sekiro, železno sulico, razne bronaste obročke, embleme iz brona in nekake žebljičke. Prav zanimava je tudi najdba okrasa, ki je morda služil kot ogrlica, morda kot igla. Gre za nekako vpognjeno iglo, ki ima nabrane oziroma vdelane jantarjeve jagode v obliki makovih glavic, Ki so med seboj nekako spiralno vezane. Pri vseh teh predmet h se pozna etrusčanski vpliv, to je nekako v petem stoletju pred Kristom. Vsi ti predmeti imajo poleg materijalne še večjo arheološko vrednost. Kot rečeno je to tretji vojaški ilirski oklep, ki je bil najden na naših tleh, a Narodni muzej razpolaga zdaj z 22 situlami. Le muzej v Bol ogni je v tem pogledu nekoliko bogatejši od nas. Ta odkritja so pa tudi važna, ker je na tem temelju mogoče znanstveno delovanje in proučavanje raznih dob ilirske kulture in na podlagi tega bo mogoče tudi odkriti nekdanjo naselbino starih Ilirov. Seveda bo to zahtevalo še mnogo dela, pa tudi denarja, ki Narodni muzej ni preveč založen z njim. Tako odkopa van je je vedno zvezano s precejšnjimi stroški, a samo restavriranje najdenih predmetov bo zahtevalo nad 20.000 din izdatkov. Odkritja pa imajo tudi svoj lokalni pomen za Novo mesto. Položaj Novega mesta je bil v zgodovini gotovo bolj važen kakor smo mislili dosedaj. Ta gomila nazorno kaže kako si lahko zamišljamo prazgodovinsko Novo mesto. Mimogrede je važino omeniti, da Ime Kandija gotovo izvira od Ilirov. Kandija pomeni mesto ob vod". Tudi na Kreti je Kandija. Za izkopavanje v Novem mestu sta pokazala veliko zanimanje Divizijski general Federico Romero in komisar dr. Griselli. Trg je bil danes dobro založen Vedno več sadja na trgu — Danes je bilo naorodaj tudi nekoliko več črešenj z Dolenjskega Ljubljana. 25. junija Živilski trg je dovolj dobro založen. Čeprav je zadnie čase nekoliko slabši dovoz kakor je b! že včasih ob koncu meseca. Od tedna d«- to ini ie več domačih pHtlel-km\ tako da nam ni treba več uvažati to-!-kr» sr»č;\ ia in zelenjave Vedno več ie pa tudi sadja, a prevlao že ponujali svoje blago v lirah. Med domačimi novimi pridelki gre precej v denar grah. zlasti še, ker je v primeri z drugim blagom še sorazmerno poceni. Tudi solata n; draga, a same solate nihče ne je in ne kupuie Vendar ie bil grah nja leta o»b tem času mnogo cenejši, po 3 do 5 din kg. Pričakovati smemo, da se bo kmalu še pocenil, ker ga bo- še več naprodaj: zdaj jc šele začel zoreti. Danes BO grah prodajali po 8 do 10 din ali po 3 do 3.80 L. Domači grah jc izpodrinil uvoženega. Veseli nas. da se je začel pocenje-vati rudi stročji fižol. Sicer je še vedno povpr e č n o po 18 din (6.00 L) kg. a nekaj je rudi cenejšega. Krompir sc zadnje dni ni več pocenil. Zdaj je v spi o-nem naprodaj po 3 lire. kar znese nekoliko manj kakor 8 din. Včeraj so prispele na trg prve letošnje hraAce, ki ao jiii prodajah no 12 hr kg. To je nekoliko ceneje kakor prodajajo marelice in breskve (40 din aLi 15.20 L). Priapet je tudi rintffta, ki je po isti coni kakor hruške. Po tem &ad',u seveda še m povpraševanja, tem bc4j se pa ljudje zanimajo za domače čreanje, ki jih je bik> do^ftej še zelo malo na trgu. Danes so proda jal- domače črtanje povprečno po 5 lir aLi v dinarjih po 13 do 14-din kg. Nekaj je bilo rudi dražjih. Prvič je prispelo nekaj več črešenj z Dolen isfcega. in sicer iz Kostanjevice. PoseHno mnogo je naprodaj borovnic tn nle£i]i i*.?*^. N^endar so še vedno drage. Borovnice so skoraj tako drage kakor rdeče jagode, po 7 do 9 cr.n iitcr ah po 2.5 do 3.5 L, rdeče jagode so pa po 5 L H ter. I "parno vsej. da bo prihodnje tedne to blago nekoliko cenejše, saj bo borovnic še več nari»rodaj. Odkod izraz „kuna" Pred kratkim so naši dnevniki omenili, da, bo svobodna Hrvatska dobila svoj denar. ?kunVojna na Balkanu«. »Hrvatski Narod« pravi, da je ta film »prepričljiv dokument o propasti brezumnega režima«, hkrati pa priporoča ogled zaradi tega, ker bo marsikdo med vojaki na fronti lahko ugledal tudi svojega sorodnika ali prijatelja. — Nemški vojaki zapuščajo Zagreb. 2e dalj časa je bil na Preradovičevem trgu v Zagrebu večji odred nemških motoriziranih edinic pripravljen na odhod. Vse te motorizirane edinice so zapustile Zagreb v soboto opoldne. Zagrebčani so jih pri odhodu prisrčno pozdravili, prav tako prijazno pa so jim odzdravljali tudi nemški vojaki. — Spet najstrožja zatemnitev. Oblastva v Zagrebu in po državi ponovno opozarjajo prebivalstvo, da mora biti vsa Hrvatska ponoči najstrožje zatemnjena. Ker se nekateri doslej niso dovolj zmenili za zatemnitvene odredbe, je v bodoče za vse, ki bi te odredbe prekršili, določena stroga kazen. — Razpust planinskih in turističnih društev. Po sklepu vodje hrvatskega sporta Miška Zebiča so bila s posebnim odlokom razpuščena vsa turistična in planinska društva na Hrvatskem. Za likvidatorja teh društev je bil imenovan bivši pomorski kapitan Gjuro Pany. ki je bil nekaj časa vodja berlinske poslovalnice Putnika, še prej pa turistični inšpektor savske banovine. Gjuro Pany se ;ie tudi sicer udejstvo-val v jugoslovenskem turizmu in je v tej stroki znan strokovnjak. KOLEDAR Danes: Sreda, 25. junija: Viljem. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Prvi poljub. Kino Sloga: 1000 km ra minuto. Kino Inion: Pesem hrepenenja. Orgelska produkcija <»la-sbene akademije ob 19. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Javna produkcija glasbene šole »Sloge« ob 17. v šolski glasbeni dvorani, P raž altova ulica 19. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mumaaver, Sv. Petra cesta 78. »Kaj?« vpraša gospa Piškurjeva. »Artikel, člen ali spolnik, kakor ga pozna tudi nemščina. Besedica, ki pove, kakšnega spola je samostalnik. V slovenščini ga nimamo.« »Kdo to pravi? Kaj pa je ,ta vejik' in ta mar, ta pridn' 'no ta žleht"? Sami artikli! Seveda, v vaših slovnicah jih ni,« se razmahne gospod Piškur. »Tako povej mami, pa bo precej razumela!« »Hvala Bogu. da ti ne pišeš slovnic, papa. Bi bilo takoj nekaj paragrafov več. Zdaj nam je pri slovenščini vsaj z artiklom prizaneseno. — Imamo pa določni in nedoločni artikel. Določni se rabi...« »Bos že spet okoli onega v aržet segal!« Se razhudi gospod Piškur. »Saj imamo Slovenci obojen artikel. .En velik* pa en majhen, pa en pridn' pa en žleht'! Ali že ločiš, mama? .Ta pridn" — določni artikel. ,en pridn" — nedoločni artikel. — No?« »Popolnoma razumem,« se nasmeje gospa Piškurjeva. »No, vidiš, tako se pove, ne pa s tisto tvojo papirnato učenostjo!« »Če boš grob, bom pa precej nehal,« natakne Bolči užaljen šobo. »Nič grob, bolj krepko povem, pa je. — Zdaj pa nadaljuj, če ne, ne bo dinarjev.« »Zdaj boste tako ali tako v lirah pla- čevali. Jaz zahtevam liro za dinar.« »Kaaaj?« »Določni artikel se glasi: il in lo za moški spol, Ia za ženski spol v ednini. I in gli za moški spol, le za ženski spol v množini. Zapišem: il cappello — lo stivale — 1'uomo — 1'intervallo — la časa — 1'erba i capelli — gli stivali — gli uomini — gli'intervalli — le čase — le erbe.« »Kaj pa naj zdaj vse to pomeni?« vpraša gospa Piškurjeva. »To sem vam iz zvezka prepisal vse primere določnega člena. II cappello (= kappello) pomeni klobuk, lo sti-Vale (= stivale) je škorenj, 1'uomo (~ uomo) je mož, človek, 1'intervallo (— intervallo) poznamo že iz radia in pomeni odmor, la časa (= kasa) je hiša is 1'erba (- erba) je trava. — Nedoločni člen se glasi: un cappello —« »Kakor sem rekel: en klobuk, to se pravi lepo slovensko: neki klobuk,« se vtakne vmes gospod Piškur. »Potem: uno stivale, un uomo, un intervallo, una časa, un'erba.« »Čakaj, čakaj, ihta, zdaj boš razložil, zakaj je ponekod il, zakaj drugod lo, pa 1* pa spet un in uno in un* in vsa ta zmeda!« . »Bom. Ampak za nocoj je *dosti, kaj ne, mama? Jutri daliei« >SCOTE!f S41 !fIROlVc, 9WBa. J5. Jttnt^i BpMDZ. Strm S Literarni večer mlađih Svoja dela bodo brail v petek Emil Frelih, Ivan A« Ribič, Zdravko Ocvirk in Damjan Vahen Ljubljana, 25. junija. V petek 27. t. m. bodo na literarnem večeru mladih brali v Frančiškanski dvorani Sfvoja dela Emil Frelih. Ivan A. Ribič. Zdravko Ocvrrk in Damjan VaherL Pesmi temfffiub umrlega mLiAj- nesnika Jožeta Sel:ga bc bral Mane Seve*, član Narodne- ga gledali-^, delo Rudolfa Kresala pa bo bral Vaclav Deržaj. Literarni \-ečcr ho pri- rejen v spomin tovarili pesnika Šeliga, dobiček od prodanih programov pa je namenjen dvema sirotama, otrokoma pokoj-ne.ate!ji v esperantu. Scdelo\-al je v itcviTn h doma Jih in tujih revijah. Pr<_cei Številna so njesfova dela v esperantu. nje*< ve prevode iz slovenščne v esperanto pa jc * med najboljše. Znane so tudi niv-'j«»vc :z;N?e nesn>k«. zh:rke »Klic du^c«, »Drobna doživetja«, ter že vprizor-jeno igre »Priseg*«. ^Darilce« »Kraljevič-dvr.mi norček«. Sodeloval je kot urednik csperantsk;h revij. Zanimanj? jc vzbudil njegov kratek prec'ed zg*jdo-\-ine gradu in 5o»^r>o»5ć:nc v bih! <~f '-k: rrla:; r naslMadame Butterflv«. Rimska opera je poleg milanske Scale najbolj znano italijansko operno gledališče, pri katerem sodelujejo najboljši italijanski pevci tn pevke. V Ljubljano prispe na gostovanje 214 solistov, članov orkestra, zbora in baleta. Med solisti bo tudi slavni Benjamin Gigli. Že samo njegovo ime nam pove dovolj zgovorno, da bo gostovanje rimske opere v Ljubljani kulturni dogodek prve vrste. Rimska opera je v Rimu posebej za naše razmere pripravila sceno. Narodna banka Višje zneske pa —lj Trio italiano je najpopolnejše umetniško komorno združenje, ki ga imajo Italijani. Tvorijo ga slavni umetniki Alfred Cacella, Albert Poltronieri in Arturo Bo-nuccL Ti trije umetniki bodo koncertirali v Ljubljani pod pokroviteljstvom Visokega komisariata v ponedeljek dne 30. t m. ob 20.30 v veliki Filharmonični dvorani. Izvajali bodo naslednja dela za trio (klavir, violina, čelo): Vivaldi-Casella; Sonata, Clementi-Casella: Trio, Casella: Sonata. Pizzetti: Trio. Ker so to umetniki svetovnega slovesa, ki so nastopali po vsej Evropi in severni Ameriki opozarjamo na knncert znamenitega komornega združenja, —lj Hribarjevo nabrežje bodo asfaltiral«. Hribarjevo nabrežje ob Ljubljanici med trimostjem in čevljarskim mostom obeta postati sčasoma res prav prijazno. Že lani so popravili cestišče od Marijinega t-ga pa do Gerberjcvega stopnišča. Nasuli so ga in zvaljaii, nato pa zalili deloma s smolo, deloma pa z asfaltom. Sedaj nameravajo cestišče znova zravnati in še bolj utrditi, nato pa ga zaliti z asfaltom do Čevljarskega mostu. Cestišče so včeraj in danes temeljito čistili, kmalu pa bodo pričeli tudi z ostalimi deli. — lj Nevihte, ki se ogibljejo Ljubljane. Ze štiri dni zapored so se nagrmadili na severu in severovzhodu v popoldanskih urah črni oblaki. Po bliskanju in grmenju smo lahko sklepali, da so bile tam nevihte z nalivi in vedno se je nevihta ognila Ljubljani. V soboto je bilo še največ dežja, a vendar komaj toliko, da je dobro zmočil prah. V nedeljo ga je bilo že manj. v ponedeljek in včeraj pa komaj še nekaj kapelj. Dež bi bil že potreben, ker je pripekajoče solnce v dobrih 10 dneh pošteno izsušilo zemljo. Posebno lastniki vrtov in obdelanih parcel okrog mesta bi bili zelo veseli, če bi dež zopet namočil zemljo, ker bi jim prihranil mnogo truda, pa tudi pridelek bi bil boljši. Toda poleti se rado dogaja, da gredo nevihte večkrat isto pot, tako da je v enih krajih moče preveč, v drugih pa pritiska suša. Poljedelstvu v splošnem še ne preti suša. čuti jo malo kvečjemu sočivje, za žita je pa dobro, da imamo suho vreme in da solnce močno pripeka. —lj Žaditgf zaradi plačevanja na tramvaju. Zaradi zamenjave denarja je nastalo v splošnem veliko zadreg, posebno pa zaradi pomanjkanja, drobiž.*. Gospodinje prihajajo na trg po veČini z lirami, prodajalke pa jih jim ne more;o menjati, oziroma jim izplačevati razlike v drobižu. Se večje so zadrege v tramvajskih vozovih. Ze včeraj so sprevodniki zahtevali plačevanje vozni-ne v lirah, a veČina ljudi še nima drobiža. Zadrege se bodo se ponavljale, dokler ne bo v obtoku dovol; novoga drobiža. —lj Izbor org-rtskih skladb bomo slišali na skleoni produkciji Glasbene akademije in Srednje glasbene sole dne 25. juniia ob 19. uri v H u oa do vi dvorani Glasbene Matice. Gojenci ter slušatelji Hevbal, O gr i nova. Zapleta!. Ruonik. Adamič. Mcle in Capuder iz sol profesorjev Premrla ter Ranči naja bodo izvajali vrsto zanimivih skladb skladateljev Bacha. Chiese. Pluma. Fresco-baldija. Dentelle, Reseria. Bossija. Rbein-borgerja. Mengazollija. Premrla. Kimovca in Tomca. Vstopnina za občinstvo 10 - din, za dijake 3 - din. za vojake 5.- din. Sporedi so v predprodaii v Matični knjigarni. Na zanimivo produkcijo opozarjamo. —lj Megla ob kre«*u. Nekateri pri nas mislijo. da je slovita ljubljanska megla doma na Barju ter da je zadnja leta manj meglenih dni. odkar ie regulirana Ljubljanica in Barje bolj osušeno. Vremenska statistika kakor tudi vremenoslovje pa tega ne potrjujeta. Da megle ne »producirac Barje, sprevidimo že po vremenu letos. Zelo redki so bili megleni dnevi poleti, kakor se vrste zdaj. Megla se sicer dvigne precej zgodaj, vendar je nekaj nenavadnega, da leži nad Ljubljansko kotlino, ko po okoliškem hribovju sije že skoraj 5 ur sonce. —lj Dela pri novi tržnici. Nedavno smo poročali, da bi stavbna dela pri novi tržnici napredovala mnogo hitreje, ko bi ne nastopile pomladi razne ovire, zlasti pomanjkanje cementa in ker niso imeli za instalacije materiala. Zidarska dela zdaj dobro napredujejo, ker jc zopet začel prihajati cement iz Trbovelj in prvi trakt, ki stoji vzdolž Pogačarjevega trga in semenišča, je v glavnem že gotov, niso pa še končana instalacijska dela. Več dela imajo zidarji še pri drugem traktu, ki stoji tik Vodnikovega trga. Zdaj končujejo omet na pročelju. Okenski in vratni okvirji so vzidani in četudi ne bodo mogli končata nekaterih del takoj zaradi pomanjkanja materiala, bodo prostori v tržnici vsaj zasilno uporabljivi prihodnje mesece. —lj Počitniški tečaji v glasbeni šoli »Slogi«. V mesecih juliju in avgustu bo v glasbeni šoli »Slogi« več počitniških tečajev in sicer: tečaji za igranje na razna glasbila (praktično tolmačenje skladb in navodila za njih izvajanje, oblika), soio-petje, operna šola. osnovna teorija, pripravljalni tečaj za harmonijo (nadaljevanje letošnjega tečaja in obnovitev novega), harmonija (nadaljevanje), komorna glasba, mladinsko zborno petje, orkestralna igra in po potrebi tudi drugi tečaji. Pouk bo tudi za razna glasbila v načelu sku- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave •b 16-, lt. ia SI. mri. KINO UNION Telefon SS-S1 Pevski velefilm »PESEM HREPENENJA« i T orna, caro ideal . . .) V glavni vlogi Laura Adam. Germana Paollerl. CTlaiKMo Oora . . . Film je opremljen s 420 napisi. KINO MATICA Telefon 22-41 Priljubljena igralka Deanna Durbin v svojem najnovejšem in najlepšem filma »PRVI POLJUB« Dodatek: »Življenje in konec sv. Jurija« KINO SLOGA. Telefon 27-30 I Fantastičen iflm o s*ruxcV>nalnem poletu v ▼ se mir je »1OO0 KM NA MINUTO« Nino Besosl, An ton. 1 o G*nau«lo, Vlvi Giol. p.aski in praktičen. Počitniški tečaji se bodo pričeli z mesecem julijem, le tečaj solo- petja in operne šole se bo pričel z avgustom. Pristop k tečajem je treba javiti v šolski pisarni. Pražakova ul. 19 do vštetega 28. junija. PriČetek posameznih tečajev bo objavljen na šolski deski dne 30. junija. —lj Se vedno navlaka v Gajev! ulici. Nedavno smo opozorili, da je v Gajevi ulici ob tako zvanem Dukičevem bloku že več let stavbno skladišče, v neposredni bližini velemestnih palač ter da zanj tam ni već nobene potrebe, ker so vsa dela v okolici končana. Mislili smo, da bo prizadetemu podjetju to opozorilo zadostovalo, zdaj pa vidimo, da ni nič zaleglo. Vendar pa še upamo, da se bodo zganili vsaj na mestnem gradbenem uradu ali kje drugje ter da bodo znali gospodu dopovedati, da si Ljubljana ne more več privoščiti luksu-sa gmajne sredi mesta. —lj Turnograjska ulica. Velike se piše o urejanju in izboljšanju cest. V Šiški in Dravljah se baje urejajo celo stranske ceste. V sredi Ljubljane pa imamo ulico, na katero so menda vsi pozabili. Od Erjavčeve ceste, ki je ena najlepših ljubljanskih cest, se odcepi blizu dramskega gledališča Turnograjska ulica. Ob njej so stare polomljene planke, ki so nekdaj služile reklamnim lepakom, sedaj pa prazne kažejo svoja rebra. Na ulici sami pa so se kupi smeti in raznih ostankov. Saj ni treba, da bi to stransko ulico, ki res nima prometa, kar asfaltirali, treba bi bilo le odstraniti grde stare planke, pospravili stare odpadke ter jo malo posuti z navadnim peskom. —lj Z rižem in testeninami bo mestni preskrboval ni urad akontiral vse trgovce na drobno. Zato naj se trgovci zglase v mestnem preskrbovalnem uradu in sieer oni z začetnimi črkami svojega imena od A—M 26. junija 1941. od 8. do 12., 27. junija 1941 od 8. do 12. pa od N—2. Trgov- <± bodo dobili nakOTrir* na Wer bodo blago plačali in prevzeli Obenem opozarjamo tudi, da naj 25. t m. vsi trgovci brezpogojno vrnejo prejete sezname potrošnikov zaradi poprave in naknadnih vpisov. Trgovci naj vrnejo mestnemu preskrb ovalnem u uradu tudi vse ostale karte z navedbo, zakaj niso bile oddane. —lj Živahen promet v trgovinah. Promet v manufakturnih trgovinah je zadnje čase zelo živahen. V trgovine spuščajo le po pet ali šest kupovalcev, ki jih po vrsti postrežejo. Blaga ne kupujejo samo Ljubljančani, v mesto prihaja tudi čedalje več podeželanov, ki si nabavljajo obleko. Tudi trgovine s čevlji so dobro obiskane :n imajo nekatere še prilične zaloge. —lj Pričetek gledaliških predstav ob 20. Ravnateljstvo Narodnega gledališča sporoča, da se bodo od danes naprej pričenjale vse večerne predstave v drami ln operi točno ob 20. —lj Ko&nja v M**«*tnem logu. Košnja v Meatnem log-u je sedaj v polnem teku. Po vseh travnikih ob potih in tja do Ljubljanice za Curnovcem so na delu kosci v ranem jutru in zvečer do poeme noči. Popoldne se pomikajo proti mestu po Poti na Rakovo jelšo, po Cesti dveh cesarjev in po Cesti v Mestni leg dolge vrste s senom naloženih vozov. Po travnikih v Mestnem iogii so letos nakosili mnogo sena. —lj Subičeva ulica bo kmalu odprta. Hišo, ki zapira podaljšano Šubičevo ulico na Kongresnem trgu, bodo podrli čez nekaj dni. Doslej so podrli nadstropno zidovje. Ulica sama na sebi pa ne bo takoj odprta tudi za promet, ker jo bodo morali prej Se urediti. Zdaj še nadaljujejo kanalizacijska dela na vrtu. —lj Za mesec junij določeno količino riža in testenin bo prebivalstvo dobilo pri svojih trgovcih od 28. junija t. 1. dalje. Cena riža v proda;i na drobno je din 15 20, za testenine pa din 17.50 za kilogram. Toča je klestila Višnja gOTa, 24. junija V torek popo-ldne so se naenkrat zgrnili črni oblaki nad našo doline. Okoli petih so začele padati debele kapljt, ki so se hitro sprQmcnile v movan naliv s tovo. Cele četrt ure je trajalo besnenje naliva. Kazalo je. da bo toča uničila in poklestila vso. kar je zelenega in cvetočega. Upravičeno sc« se ljudje žc bali za svoje pridelke, posebno v tem časna, ko je najhujše za živila. Vendar je nebo prizaneslo z najhujšim* Toča je sicer oklestila nekaj drevja in poleglo jc žito, kar vse pa se bo hitro popravilo, če nam bo nebo za naprej naklonjeno. Zasežene kovine Nemški državni komisar za zasedeno Holandsko Seyss-Inquart je odredil rekvizicijo vseh predmetov iz cina, svinca, nlkla in bakra. Za te predmete se plačuje odškodnina. Ne zasežejo pa se javni spomeniki, nagrobniki, zvonovi, orgle, muzejski predmeti in drugi Izdelki narodne umetnosti, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost. Sartoria tnilitare Confezioni accurate Magazzini - LA DIVTSA FASCISTAc VENEZIA — S. LUCA 4584 A Vojaška krojačnica Skrbno izdelovanje Skladišča >LA DIVISA FASCISTAc VENEZIA — S. LUCA 4584 A MALI OGLASI POVISMKNA ROŽA NOG pri nošenju dokolenic je mučen, viden znak premrlosti in prehlada. Z uživanjem »AMBROŽ K VE MEIMCKc razgibate kri in noge dobe spet prejšnjo, zdravo barvo. — »Ambroževo medicoc dobita samo v MKDAP.NI, Ljubljana, 7.idov?k.i ulica 6. 2ST INSER1RAJ Slov. Narodu' STROJEPISNI 1'Ol'K (za časa počitnic) Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetniKe in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. julija. Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod, ljubi jana. Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). 10S0 50 PAR ENTLANJE ažuriranje. vezenje ^aves. perila, *nono-zrr,mov. gumbnic. — Velika zaloga perja po 7 din »Julijana«, "Josposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 3. T TRISOBNO STANOVANJE parketirano, se takoj odda. Pojasnila: Dolenjska cesta 12. 1085 DVE DIJAKINJI iz dobre družine iščeta v Ljubljani s 1. julijem pri skrbni družini stanovanje s hrano. Nujne ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda < pod šifro .?Dobra oskrba«. 1079 KLIŠEJE VECSA8VNE IIGOGUAPIKA SV.PETCANAM Famiglia signorile cerca ottlir.a completa cuoca. Seri vere con re-ferenze: GIrarai. Casella postale 72. Vicenza. Kuharico kar najboljšo Išče (po-spoaka družina. Ponudbe s priporočili na na-naslov: Girardi. Casella portale 72. Vicenza. ® dospejo na naslov ob istem časa, kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. — Sprejemajo jih v vseh krajih hi za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. — Potujejo z diroktnimi in pospešenimi brzovl&ki. — N» dom se dostavljajo najhitreje, takoj, ko dospejo v namenjeno postajo. j LE ARMI DELLA VITT0RIA LE MACCHINE DELLA PACE 0R0ZJE ZMAGE STROJI MIRU SOCIETA ITALIANA ERNESTO BREDA - MILANO / Benetke — edinstvena znamenitost To kramo, sloveče mesto |e zgrajeno aa *ta£)u, obiegaiočem nad 100 otočkov Benetke: Palač« Con tari nI — »Zlata palaca« Benetke, bojrate na znamenrtostfh, ka-krfinih bi zaman iskali v kateremkoli drugem mestu na. svetu, so že same po sebi edinstvena, znamenitost in posebnost. Mesto me je imenovalo v starem času »Kraljica morja«. Od suhe zemlje je oddaljeno štiri km, od odprtega morja pa 2 km. Zgrajeno je na otočju, obsegajoCem nad 100 otoc-kov". razdeljenih po kanalih in zvezanih po omrežju 400 mostov tako. da so globoko ▼ vodo zabili pilote, na katerih stoje kamenite hiše in marmornate palače. Ko prispe vlak iz Mestre v Benetke na dolg most med celino in morjem, se odpre človeku edinstven, nepozaben pogled. Zdi se ti, da se voziš po sami vodi, ko pa sto-pifi iz kolodvorskega poslopja, imaš pred seboj zopet vodo. Vstopiš na parniček — beneški tramvaj — in že hitita mimo tvojih presenečenih oči dve vrsti hiš in krasnih gotskih, beneško-bizantinskih in renesančnih palač. Vsa njihova vrata so obrnjena proti vodi. Kalno zelena morska voda pljuska ob marmornata stopnišča m jih sproti umiva, človeku se zdi, da lahko stopi Jz hiše ali palače naravnost v vodo kakor v bazen. Nikomur pa ne pride na misel, da bi se v Canal Grande kopal ne glede na to, <±a je kopanje iz razumljivih razlogov prepovedano. Pred vsakim vhodom v hišo stoji več kotov za privezovanje gondol in ladjic. Pred oooro ohranjenimi in skrbno vzdrževanimi palačami so koli sveže prepleskani, pred zapuščenimi hišami pa seveda ogni I jeni- Tujcev strah, da se bo moral voziti stenzi mesto samo po vodi, je pa prazen. "Vožnja z gondolo po kanalu je luksus, ki afl ga privoščijo tujci in domačini zlasti xvečer v toplih poletnih večerih, ko lahko po min volji sanjarijo. HisNe. ▼ pesnici prav za prav palače, so se Imenovale ln se še imenujejo Kratko časa ali skrajšano Ca* recimo Ca' doro, Ca* Rezzonico, Ca* Giustinian itd. In zopet nosi samo Ooževa palača ponosno Ime Palazzo Ehjcale. Pitoreskno uCinkujejo imena ulic po starodavnih imenih prebivalcev in dožev. Tu so ulice kovačev, duhovnikov, kamnosekov, advokatov, starinarjev, trgovcev ter drugih stanov in poklicev. Xajživahnejša trgovska žila Benetk — Merceria — polna elegantnih trgovin s krasnimi izložbami je prav tako ozka kakor druge manj privilegirane. Njena rekordna širina znaša 3 do 4 m, kar je pravo razkošje v primeri z mnogimi drugimi ulicami, širokimi komaj 1 m. Trgovine so tu stisnjene skupaj kakor sa-tovje v ulju, tako da človek ne more razumeti, kako ljudje sploh lahko hodijo iz hiš. ali se vračajo domov posebno oni v višjih nadstropjih. Pogosto vodi stopnišče v višja nadstropja naravnost iz trgovine ali pa iz ozke stranske ulice. BeneSke niše same ao večinoma graditeljske raritete. Ena se naslanja na drugo tal procelne stene se sesedajo bodisi na znotraj ali na zunaj, Kar prinese najbrž tudi gospodarjem marsikatero predrto noč. In vendar stoje te hišice skupaj že več stoletij. č>e stopiš v tako beneško hišico, te presenetijo ozke, navadno lesene in harmonično razvrščene stopnice, o katerih bi človek misli, da vodijo naravnost v nebesa. Ce se Benečan seli, mora pohištvo razdreti na sestavne dele, ali pa ga ogorčeno zmetati v kanal. Klavirje selijo navadno škod okna, seveda če so dovolj Široka. Tla vseh beneških hiš in palač so kotanjasta, kajti cele hiše se najribljejo po mili volji na eno ali drugo stran. K načinu življenja beneškega meščana spada tudi nekakšen pomp v stanovanju, ki pa seveda nikoli ni bil in ni povsem enak v palačah patricijev in velmož na eni m ribičev ter gondoljerjev na drugi strani. Majhen salon ček — tinel lo — pri vhodu ima pa tudi vsak delavec. Tudi beneška kuhinja ima svoje posebnosti. Glavne izmed njih so jegulje — beneški bi.^to in neštete morske ribe ter raki. Vse te dobrote se cvro in peko na olju, toda gospodinje jih lahko kupijo že pečene v rostezziriji. kjer je v izložbah polno sirovih, kuhanih ter pečenih jestvin. Kdor pa niti v klasični deželi vina ne more po dobrem cbedu ali večerji pogrešati piva, ga ne sme iskati v pivnicah, ki so v Benetkah zelo redke, temveč v naj-bližnji slaščičarni. Tudi beneške kavarne niso take, kakršne imamo pri nas. To so večinoma tesni saloni z majhnimi mizicami. Vsak gost hoče imeti mizico zase aM za svojo družbo. Poleti postavijo mizice na ulice m trge. Piazza San Marco je poleti ena sama kavarna. In ko potegne po polnoči zadnji natakar rolto doli, se začne za kavarniškimi milicami novo življenje. Okrog njih se zbero novi gostje, ki menda ne plačajo niti vstopnine za konceret, katerega jim nadomestuje šumenje valov, pa tudi denarja ne morejo zapraviti, ker jim nihče ne postreže. In ti gostje so vztrajne jši od plačujočih. oni sede okrog mizic v temi pozno v noč, saj si imajo toliko povedati... Absolventski koncert Bojana Adamiča Občinstva je stvarno predstavil svoje odlične [kalne sposobnosti Gospodinje, soja je zelo redilna! Kruh iz mešanice navadne in sojine moke je zelo dober Benetke; Palača Giustinian fte Izstopiš za mostom Rlalto, prideš takoj v labirint ozkih ulic, ki se skoraj vse Imenujejo Calle. Trgi se imenujejo Campl aH CampieiM, torej sama polja in poljica. Imenovanje beneških ulic je prava veda. TJBce, ki tvorijo na eni strani nabrežje kanalov, se Imenujejo Fond amen ta — temelji. Ulice in trgi enako kakor hiše m palače, so lepo razdeljene v hierarhični vrsti. TJlic z običajnim imenom Via je le malo, in te so baš tiste, ki po svoji relativno precejšnji širini v očeh otoškega prebivalstva ta ponosni naslov v resnici zaslužijo. Enako je s trgi, kajti samo Trg sv. Marka je deležen časti, da se imenuje Piazza. Ljubljana, 25. junija. Te dni so v Ljubljani prvič začen prodajati moko iz soje. Prodaja jo mestni pa-eskrbovalni urad v novi mestni tržnici. Marsikdo pri nas pa še sploh ne ve, kaj je soja in nekatere gospodinje so v začetku mislile, da je naprodaj koruzna moka ter jim je bilo težko dopovedati, da je to moka iz posebnega graha. Prejšnja leta je pri nas izšlo nekaj dobrih poljuclnih člankov o soji in nekateri so priporočal:, naj bi tudi naši kmetje začeli saditi sojo. Poskuse s saditvijo soje so delali marsikje v Evropi, a posebnega uspeha niso dosegli, baje zaradi prekratkega in premalo toplega poletja. Toda z velikim uspehom sade sojo v Banatu m drugih pokrajinah Madžarske. Nemčija je zadnja leta uvažala mnogo soje iz Madžarske in iz Banata, kjer pridelajo že po 409 vagonov soje na leto. Soja hispida je stročnica, neke vrste grah. Zrna soje so povsem podobna grahu. Uporabnost soje je izredno velika, posebno pa soja slovi po svoji izredni hranilni vrednosti, saj vsebuje izredno mnogo beljakovin, masti, proteina, :n tudi rastlinski kazein, ki je po kemičnih lastnostih povsem podoben mlečnemu kazeinu. Soja vsebuje do 32 odstotkov ogljikovih hidratov, 10 do 12 odstotkov sladkorja, 19 do 22 odstotkov masti (na suho substanco) in precej kalija in fosfata. Znano je, da iz soje pridobivajo mnogo dobrega olja, ki je tudi važna osnova za pridobivanje lecitina. To olje se malo razlikuje od drugih jedilnih olj, zato je primerno kot primes. Soja je ena najvažnejših kulturnih rastlin v Mandžuriji in na Kitajskem. Na Japonskem in Kitajskem znajo sojo ceniti že dolgo zelo dobro. Iz soje izdelujejo tudi sir in uporabljajo jo za razne jedi, posebno skupaj z rižem. Izrednega pomena je zlasti sojina moka razen olja iz soje. Iz soje izločijo bodisi s stiskanjem ali estrak-cijo olje in ostanek je dobra hranilna moka. Med tem ko se porabi pri pšenici 75 do 88 odstotkov celotne vsebine kot hranilna snov, pri rži pa 65 do 75 odstotkov, znaša uporabnost pri soji celo 90 odstotkov. Zanimalo vas bo, da pri predelavi sojinega zrnja ne zavržejo nič: tudi odpadki, ki jih pridobivajo pri produkciji olja, so zelo dragoceni. Tako zna zdaj industrija izdelovati iz sojinih odpadkov posebno snov, ki jo uporabljajo za izdelovanje električnih gumbov. Na Kitajskem m Japonskem izdelujejo iz soje dve vrsti dobrega sira. Ob priliki borno objavili recepte, če vas bodo zanimali. Naše goepodip-je pa predvsem zanima, kakšen je kruh iz sojine moke. Nekatere, ki so neprevidno uporabile sojino moko, ne da bi se prej primerno poučile, so zelo razočarane. Vedeti morajo predvsem, da ne kaže peči kruha iz same sojine moke in da te moke ne smemo kratkomaio primešati drugi krušni moki. Najprej je treba rz sojine moke skuhati močnik in ga primešati krušnemu testu iz navadne krušne moke. Razmerje med navadno in sojino moko naj bo le 3:1, to se pravi četrt kilograma sojine moke in tri četrt kg navadne krušne. Priporočljivo je tudi, da primešate testu več kvasa. Kruh iz sojine moke vzhaja težje. Pravilno pečen kruh iz takšne mešanice se prav nič ne razlikuje po okusu od kruha iz žirr>e moke. Pri tem je pa treba naglasiti, da je zelo redilerL Sojo smo prejeli iz Banata. Kaže, da naše gospodinje kupujejo z zaupanjem sojino moko in ne le iz radovedn osti. t 111 M Ljubljana, 25. junija, NJaš nadarjeni pianist Rojan Adamič je zaključil svoj študij v soli prof. Antona Ravnifca na ljubljanski glasbeni akademiji s samostojnim koncertom, na katerem je sh-arno jrrocista\~i 1 svoje odlične muzikalne s»pc*joi>nos>ti. Preti vsem tzsbvpa pri Adamiču njegova izrazita, nadpovprečna muzikalna nadarjenost in muzikalna inteligenca, s pomočjo katerih že instinktivno dojema vsebinske globine glasbene umetnosti, pravilno za grabi ja smisel, bistvo in arhitekto-niko estetskega oblikovanja ter daje svojemu izvajanju značaj čistega, pravega muziciranja. Ob njegorvi igri je člb silcrrmi net*i rudi v tem pogledu dosegel visoko razvojno ravm. kakršno mora doseči le zelo nadarjen absolvent glasbene visoke šole. NJa svojem ahsoK-cnrskem koncertu je najprej i-zvajal Ougan-Stančičevo »Tocca-to«r čisto Bachovega srHa in ii oblikoval potrebno plastičnost ter zvok Zatem je izvedel znano Beethovnovo »Appassionato« (Sonata op. 57) tchn;čno izvrstno izdelano tn interpretaci iski zanimivo: v poslednjem pogledu se mi je sicer sdeN preveč realističen, posebno v Allegro assai in v poslednjih dveh de'ih Je pa to seveda vprašanje osebnega pojmovanja: poj m ovan ia. kakoT ga je izrazi' on daje »Appass^onati« značaj močne plas/tikc in stopnjevanega Čustvenega naglašanja. Prav tako ie tehnič- no odlično izdelano prikazal Chopinom »Noerumo, Dest-dur« in »Val se bril lan te, AsKtur« istega skladatelja, Stocrjaooov* »Oes^et mlajdmsk-fh skladb« ter Lrsprrovo parafra-zo »Ritrol*-~tto«: v vseh ie ooeu-tno zajel tudi \-sebinsko finese ter jih v celoti oblikoval kot močne etrtet^kc celote. Ob koncu je še prav ta V O izdelano m z izrazitim smislom za interpretacijo te vrste «*k'adb izvedel Lisztov »1 klavirski koncert v Fs-duru«. kjer ga je fjdgova rja joče spremljal skrbno izdelani orkester Glasbene akademije, ki je pod AXXTNtvom nadarjenega di-ri-Centa. absol^venta Sam« Hitbads iz šole prof. dr. Avare zelo dojemljivo oblikovni tmli vsehinsiki značaj Liszto rrm poslušalci navdušeno izražali priznanje, dodal še dve točki. Izmeri vse<**i obsežnega rr> kvalitetnega programa so interpretaci iski prav posebno izstopile skladbe Chopina Lisztt in Skorjan-ca; zdi se mi. da bo Adamte v tej stilni smeri dosegal najizrazitejše tr?»pche. V>e njegovo izvajanje pa. je poleg že z-goraj navedenih strani očitovailo močno individualno silo. Jci jo je vnašal v posamezna dela in se s tem karakteoiz-ral za izrazito reproduktivno osebnost. S svojim prvim i-amo-stojnim koncertom, ki pe presegal višino običajnih absolventskih koncertov ren* je bil na zelo lepi izvajalni stopnji. >v je predstavil kot pianist, ki so mu ob pravilnim delovnem delovanju ter ugodrnh prilikah zagotovljeni najlepši uspehi, ali. kakor tudi pravimo, kariera. Smatram za rK^rcbno, da bi se Adamiču kot enemu izmed nai-bolj nadarjenih n-a^-ih mladih pianistov omogočilo še dopolnjevanje v katerem fz-med pomembnih inozemskih Tmirkabvh središč, da bi njegove izredne muA'.i'ne dispozicije ter sadovi niegovc 8. uri Kjn-traj v župni cerkvi sv. Nikolaja. LJUBLJANA — ŠIBENIK, dne 34. junija 1941. Neutolažljivi : IVO — mož; TONKA — hčerka in ostalo sorotlstvo. Tito A. Spagnol: 19 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Stric Poldo je imel prav. Bilo bi cisto odveJ, da bi ostal v tej hiši, na kateir je ležala senca te tragedije in kjer nisem imel kaj iskati. Prijeten izprehod čez griče do večera je bil nedvomno privlačnejši, vendar sem pa pred odhodom iz vile vprašal po zdravju grofice Amine. Povedali so mi, da se je pomirila in da zdaj spL — Če bi rr>e potrebovali, saj veste, kje me najdete, — sem dejal Lorenzu, ki mi je bil to povedal. Potem sem pa odžel. VI. Državni tožilec je prišel drugo jutro. Ko sem vstopil v vilo, kamor so me bili poklicali, so bili policijski uradniki že zaključili lokalni ogled v prvem nadstropju in ob vznožju stopnišča. Z državnim tožilcem komendatorjem Avesto, lepim možem krepke postave, je bil prišel tudi preiskovalni sodnik, zapisnikar in precej mlad mož. Razen njih so bili v vili še poročnik Marsico. doktor Marchetti in stric Poldo. — Vi ste torej prvi zdravnik, ki je pregledal grofico? — je vprašal državni tožilec potem, ko se mi je bil predstavil. — Povejte nam, kako ste jo našli? Kratko sem mu povedal to, kar čitatelji že vedo, potlej sem pa prepustil besedo svojemu tovarišu Marchetti ju. ki je poročal o grofičini smrti; na zahtevo državnega tožilca je povedal tudi, kaj sva bila skupaj ukrenila ob truplu grofa Silvia. — Po vašem mnenju je treba torej pripisati grofi čino smrt nesreči? — je vprašal državni tožilec. — Vse kaže tako! Vsekakor bo mogla točnejša preiskava in še bolje, obdukcija, dognati pravi vzrok njene smrti. — Ali mislite, da je ta nesreča kakorkoli v zvezi z grofovo duševno boleznijo? — Kako to? — Blaznež v splošnem nima v oblasti svojih dejanj. Ce se kdo izmed nas skloni čez ograjo stopnic, stori to tako, da ohrani ravnotežje; ali pa more preudariti to blaznež, ki riskira padec, če se aagne preveč naprej? — Seveda more, če njegovi odgovarjajoči možganski centri niso preveč napadeni. Vedenje grofa Silvia je bilo vedno v redu, odkar je prišel iz umobolnice. Vsa zunanja dejanja njegovega življenja so bila enaka onim normalnega človeka. Hodil je, jedel in se oblačil kakor kdorkoli rzmed nas. Samo vse njegove kretnje so bile označene z neko posebno počasnostjo, kar pa ni oviralo njihove eksaktnosti, temveč prej nasprotno, kakor bi mogel trditi. — Vi torej izključujete, da bi bH mogei pasti grof po nesrečnem naključju? — Ničesar ne izključujem. Tudi povsem zdrav in normalen človek lahko pade po nesreči po stopnicah, če se mu zvrti v glavi ali iz katerega koli drugega vzroka. Izključujem samo to, da bi bil padel grof Silvio s stopnišča samo zaradi svojega duševnega stanja. Ce bi se bilo njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, bi bil moral priti pod stalno nadzorstvo, toda povoda za to nikoli ni bilo. Važnost polagam na to, da to povsem odkrito izjavim, sicer bi mogla pasti odgovornost za nesrečo name kot domačega zdravnika te rodbine. — Saj ne govorim o vaši odgovornosti, Spoštovani gospod doktor, temveč hočem pojasniti samo okolnosti padca, — je odgovoril državni tožilec. — Vi trdite, da je imel vaš pacijent oblast nad svojimi dejanji, vsaj zunanjimi. — No, dobro. Ali pa ni mogel te oblasti od trenutka do trenutka izgubiti zaradi bolezni, ki ga je ii* čiia? Doktor Marchetti je skorrrigrril z rameni. — To se ne da a priori označiti za nemogoče. Kriza lahko vedno nastopi. Toda po načinu bolezni m njenem razvoju dvomim o tem. To bi bil zelo redek primer. — Kako se je imenovala grofova bolezen? — Po mnenju raznih specialistov, ki so ga pregledali, je šlo za dementio praecox v lahki obliki. To je diagnoza mojih tovarišev. In čeprav nisem noben psihijater, jo lahko potrdim. Kot zdravnik in prijatelj rodbin 3 sem grofovo bolezen natančno proučil. V remisivnem stanju te duševne bolezni pa nikoli ne nastopijo krize ali reakcije. To je bil tudi vzrok, da so grofa Silvia pustili rz umobolnice, kajti njegovo stanje ni pomenilo nobene nevarnosti ne zanj, ne za druge. Njegovo mirno vedenje do včerajšnjega dne skozi dolgo vrsto let bo najbolje potrjuje. Kazalo je, da je državni tožilec zadovoljen z odgovori mojega tovariša, ki sem občudoval njegovo sigurnost in mir. Mislim, da bi na njegovem mestu ne mogel tako odgovarjati. Prisotnost preiskavo vodećih uradnih organov me je sicer nekoliko iztreznila, toda priznati moram, da sem imel prvič v življenju opraviti s takimi rečmi. Komendatore Avesto si je večkrat pogladil kratko sivo bradico, potem se je pa obrnil na preiskovalnega sodnika, rekoč: — Izvolite nadaljevati zaslišanje, prosim. Velike, nemirne oči preiskovalnega sodnika sa za hip zažarele, kakor da ae je razveselil tega poziva. Pisal se je Alberto Rossi, bil je precej nizke postave in še mlad, kostanjevih, nekoliko kodrastih las in ostrega obraza. Zapisnikar je na glas prečrtal mojo in izjavo doktorja Marchettija. Oba sva podpisala protokol in odšla. V veliki veži so bili zbrani v prostoru med obema kriloma stopnic vsi člani rodbine Da Camino in gostje. Stric Poldo se jim je pridružil, doktor Marchetti me je pa prijel pod roko, rekoč: — Poj diva v salon., kjer ni nikogar. Tam lahko pokadiva vsak svojo cigareto. Urejuje losfp Zupančič f/ Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za opravo in inseratoa dej Usta Vlad. Kegarry II Vsi v Ljubljani