8 b 5 4 A
6C 10020;
0SR60NJ A K \| J I Ž M IC A
D.P. 126
PRIMukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini /i	, ,, ,, ..
Abb. postale I gruppo L.6IU1 4UU IIP
Leto XXXVII. Št. 78 (10.900)
TRST, četrtek, 2. aprila 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija. pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO ZAČETNI OSUPLOSTI ŽE PRVE POLEMIKE V AMERIKI
Številna še nerešena vprašanja ob atentatu na ameriškega predsednika Ronalda Reagana
Nedopustno ravnanje državnega tajnika Haiga - Vrzeli v varnostni službi - Bela hiša skuša utišati polemike - FBI našel baje vzrok Hinckleyjevega bolezenskega dejanja
IVASHINGTON — ZDA so se vrnile v stare tirnice, a spodleteli atentat na predsednika Ronalda Reagana pušča odprta številna vprašanja, kljub temu, da se Reaganova administracija trudi, da bi polemike utišala.
Glavno vprašanje, ki razburja ameriške politične kroge lahko strnemo v enem stavku: «Zakaj se je Haig sam oklical za 'tretjega moža’ ZDA?» Ameriški zakon namreč jasno navaja: «Če bi zaradi smrti odstopa, odstavitve s položaja, nezmožnosti ali izgube kvalifikacij ne bilo niti predsednika in niti podpredsednika za opravljanje funkcij ter predsedniških dolžnosti, potem nastopa kot predsednik ZDA predsednik predstavniškega doma, po opusti-
tvi svoje predsedniške in poslanske funkcije.«
Iz zakona je tudi razvidno, da je pred državnim tajnikom celo predsednik senata. Kljub temu pa se je državni tajnik Haig sam proglasil n začasnega Reaganovega namestnika, dokler se ne bi podpredsednik Bush vrnil v Belo hišo. Samoime-novanje je bilo že res kratkotrajno, a je dregnilo v pravo sršenje gnezdo.
Latentni spori med državnim tajništvom in ostalo Reaganovo administracijo so ponovno prišli na dan. Bela hiša skuša sedaj vse utišati, a včeraj je morala priznati, da sta se državni tajnik Haig in obrambni minister Weinberger razhajala, seveda pa ne o »predsednikovem namestniku«. Ameriško časopisje pa ni o tem prepričano in piše, da sta i-mela ministra pravi besedni spopad, ki ga je prekinil le prihod
Georga Busha v Belo hišo. Marsikdo je včeraj že zahteval, da mora Haig odstopiti, «ker je prekoračil ameriška zakonska določila«. Tako predsedniški svetovalec Edwin Mee-se kot generalni tajnik Bele hiše James Baker pa sta vztrajala, da je vse v najlepšem redu.
Na drugo vprašanje, zakaj je John Hinckley streljal na predsednika, je Amerika že našla odgovor, v pravem ameriškem slogu. FBI je baje dokazala, da je hotel Hinckle.v s svojo gesto, vzbuditi pozornost in ljubezen 18-letne filmske igralke Jodie Foster, ki je imela vlogo mlade prostitutke v fiimu «Taxi Driver». «Do-kazal ti bom svojo ljubezen z zgodovinsko gesto«, piše med pismi, ki so jih agenti našli v atentatorjevem bivališču. Poooldanski «Ne’ York Post« pa piše, da je John Hinck-ley član tajne desničarske organizacije «Posse Comitatus«, ki so
jo pred leti ustanovili v Kaliforniji. Za cilj si je ta tajna organizacija baje zastavila boj proti vsem, ki so za ameriško družbo škodljivi. Kot znak ima zanko z vislic, v organizaciji pa je 10 tisoč članov.
Če je torej Amerika poiskala vzroke Hinckleyjevega »bolezenskega dejanja« (danes ga bodo v oporišču mornariških strelcev v Quantiku pregledali psihologi), ji še ni uspelo zadelati <duknje» v predsedniški varnostni službi.
Še vedno se Amerika sprašuje, kako je mogoče, da se je oboroženi atentator tako približal svoji žrtvi in to ne med množico radovednežev temveč na posebej za tisk rezerviranem mestu. Zakaj ga ni nihče od tam nagnal? Kljub sumljivi preteklosti in danes znanim «patološkim nagnjenjem«, ni bil Hinckley na spisku 400 oseb, potencialnih predsedniških morilcev, prav tako ga ni na seznamu 25.000 sumljivih oseb. Zakaj ni FBI (zvezna policija) obvestila tajno varnostno službo o Hinck-leyju? Vprašanje bo verjetno ostalo brez odgovora. Trditev nekega funkcionarja tajne službe, da je «krogla hitrejša od človeških reakcij«, v celoti drži. Reaganovi telesni straži nima nihče nič očitati, saj se je ob atentatu brezhibno vedla. Vrzeli so
Iz Hinckleyjeve nacistične preteklosti
skrajni desni John Hinckley, ko je bil član Nacional-socialistične stranke Amerike
(Telefoto
bile prej, na te pa bo skušala A-merika kot vedno {»zabiti.
Medtem pa se svetovna javnost upravičeno sprašuje, če bo spod le teh atentat spremenil Reaganovo notranjo, in zakaj ne, tudi zunanjo politiko. Ameriški politični opazovalci ob tem pripominjajo, da bo Reagan dobro »iztržil« atentat. Včerajšnje glasovanje v senatu, ko so zavrnili poskus skupine demokratskih in republikanskih senatorjev, ki so hoteli preprečiti črtanje ene milijarde dolarjev za socialno skrbstvo in razvoj energije iz proračuna ZDA, je zgovoren dokaz, da bo Reagan sedaj še lažje shajal. Prav tako je malo verjetno, da bi Reagan spremenil svoje mnenje o »rdečem terorizmu«. Vsekakor pa se jc v Ameriki marsikomu odvalil kamen s srca, ko je ugotovil, da je Hinckley tipičen, čeprav izkrivljen proizvod ameriške družbe, belopolt in plavolas ter sin dobrostoječih staršev.
Kot rečeno je Reaganovo zdravstveno stanje «izredno» dobro. Ame riška administracija poudarja, da okrevajoči predsednik budno sledi notranjim in zunanjim dogodkom, da je v stalnem stiku z začasnim vršilcem predsedniških dolžnosti, podpredsednikom Bushom, kljub te mu da slednji opravlja le »protokolarne dolžnosti«. Zdravstveno stanje ostalih treh ranjencev je nespremenjeno, le za glasnika Bele hiše Jima Bradyja je še vedno kritično, zdravniki pa že upajo, da ga bodo rešili.
Na KEVS proučujejo osnutek dokumenta nevtralnih
in neuvrščenih držav
MADRID — Predstavnik 35 držav so že začeli proučevati osnutek sklepnega dokumenta madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki so ga predložile nevtralne in neuvrščene države. Včeraj sta se sešh redakcijski skupini za vprašanje varnosti, ekonomijo in za humanitarno sodelovanje. Posebne neuradne sestanke so imele ločeno tudi vzhodne in zahodne države. Uradne ocene predloga in stališč, ki jih vsebuje osnutek sklepnega dokumenta madridske konference je pričakovati danes na plenarni seji, ki bo za zaprtimi vrati. V krogih zahodnih delegacij menijo, da je ta delovni papir neuvrščenih in nevtralnih držav pomemben dokument. Niso pa znana mnenja vzhodne strani, ki je včeraj podrobno proučevala vsebino tega osnutka.
PO BURNIH RAZPRAVAH V KOORDINACIJSKI KOMISIJI »SOLIDARNOSTI«
Na Poljskem so preklicali stanje splošne stavkovne pripravljenosti
Odstop dveh članov komisije - Walesi očitajo, da se premalo zanima za sindikalne zadeve - Številne pobude v zahodni Evropi za dobave hrane poljski državi
Prebivalci Varšave morajo te dni čakati v vrsti tudi na sladoled	(Telefoto AP)
niitiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiitniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiniiiiiiiiiiiiinu
PO VČERAJŠNJEM ZGOLJ INFORMATIVNEM SREČANJU S SINDIKATI
Vlada vztraja na klestenju izdatkov pri zdravstvu, skrbstvu in storitvah
Pristojni ministri baje dosegli sporazum o <drugi fazb protikriznik ukrepov • Sinoči se je Forlani sestal s predstavniki Confiadustrie
' V '	' v	w ^ s *
RIM — Včerajšnje srečanje med vlado in sindikati ni prineslo, kot je bilo sicer pričakovati, nobenih odločitev. Več kot dve uri in pol trajajoči razgovori so služili predvsem generalnim tajnikom enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, da so Forlaniju in prisotnim ministrom Andreatti (zaklad), Re-vigliu (finance) in Nicolazziju (javna dela) obrazložili stališča, ki jih je predsinočnjim soglasno potrdilo sindikalno vodstvo tako glede že sprejetih (razvrednotenje lire, o-mejitev bančnega kredita), kot še zlasti glede nadaljnjih ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti za premostitev hude krize italijanskega gospodarstva.
Lama, Camiti in Benvenuto so
.  ...........................................................................im.lili.....i.i...l.iiiii.*ini.inium«....iiiitniiii.m.   .m.......................  
D JUR A NO VIČ BO TRI DNI GOST BRUNA KREISKEGA
Predsednik vlade SFRJ na obisku v Avstriji
V Jugoslaviji velja obisku posebna pozormst
LJUBLJANA — Predsednik Zveznega izvršnega sveta Veselin Dju-ranovič danes začenja, kot gost avstrijskega zveznega kanclerja Bru na Kreiskega tridnevni obisk na Du naju. Neposredno pred odhodom na uradni obisk v Avstrijo je obiskal Slovenijo. Sestal se je z republi skim vodstvom, navzoči so bili med drugimi Viktor Avbelj, Janez Zemljarič, Mitja Ribičič in Vida Tomšič, Na pogovoru so obravnavali trenutno stanje odnosov med državama, še posebej med Slovenijo in Avstrijo. V tem okviru so govorili tudi o načrtih za razvoj političnih, kulturnih in drugih odnosov, o vpra šanjih, ki zadevajo položaj slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem in podobno.
Jugoslavija pripisuje temu obisku posebno pozornost že spričo dejstva, da bo to obisk neposredni sosedi. Sodelovanje s sosedi je namreč poleg razvijanja politike neuvr ščenosti ena prednostnih orientacij Jugoslavije, ki z zadovoljstvom u-gotavlja, da se ozračje jugoslovan-sko-avstrijskih odnosov po obdobju stagnacije zadnji dve leti vidno izboljšuje.
Državi sta v svoji zuna.iblokov-ski poziciji druga z drugo našli veliko skupnega. To se tudi konkretno zrcali v takorekoč nenehnem medsebojnem dialogu in v številnih skupnih mednarodnih akcijah in nastopih, samo pri odpravljanju preostalih odprtih vprašani dvostranskih odnosov še ni storjeno dosti otipljivega.
Po drugi strani pa se Jugoslavija zaveda, da je izboljšano vzdušje seveda dragocen pogoj za razreše ygnje teh odprtih vprašanj: da bi
slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji postali subjekt in kot taki most zbliževanja; da bi zares premostili obstoječa neskladja v gospodarski menjavi; da bi izboljšali pogoje za jugoslovanske delavce na začasnem delu in razrešili še vrsto ne dosti manj pomembnih vprašanj Okoliščine za to so zrele in zato je pričakovati, da bodo pogovori v naslednjih dneh predvsem spodbuda v tej smeri, saj trdnost in trajnost odnosov lahko zagotavlja samo njihova vsebina.
JURE PENGOV
BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije je pod vodstvom predsednika Cvijetina Mijatoviča proučilo ih sprejelo informacijo o bližnjih uradnih in prijateljskih obiskih predsednika predsedstva Cvijetina Mijatoviča v Zambiji in Tanzaniji, kamor bo odpotoval na povabilo voditelj držav teh prijateljskih neuvrščenih držav.
RIM — Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, socialdemokrat Reggiani je včeraj, kot je sam sporočil v pismu, ki ga je naslovil na ostale člane komisije, nepreklicno odstopil. Reggiani zapušča svoje mesto zaradi številnih kritik in očitkov, ki jih je bil deležen, potem ko se je izvedelo, da je kot odvetnik posloval z znanim industrijcem Brunom Mussellijem,
RIM — Ob prihodnji prijavi dohodkov bodo morali davkoplačevalci vložiti obrazce v kuverte, ki jim bodo ustrezale tudi po različni barvi,
Pertini prispel v Kolumbijo
BOGOTA — Italijanski predsednik Pertini je včeraj opoldne prispel v Kolumbijo, tretjo in poslednjo etapo njegovega potovanja po Latinski Ameriki. Takoj po prihodu na letališče, kjer je bil deležen toplega sprejema, se je Pertini sestal s kolumbijskim predsednikom Cesarjem Turbayjem Ayalo, ki je bil izvoljen na prvih svobodnih volitvah — po letu 1958 — pred dvema letoma.
Kolumbija, ki temelji na vladni alternaciji liberalne in konservativne stranke, se je v zadnjih letih razvila v sodobno in bogato državo, ki pa se spoprijema z žgočimi socialnimi protislovji. Za Italijo je predvsem pomembno njeno sodelovanje, kot članico »andskega pakta« z EGS. Odnosi med «paktom» in Evropo so se v zadnjih časih precej »ohladili« zaradi nastopa nekaterih vojaških diktatur na čelu držav, ki tvorijo to latinskoameriško gospodarsko zavezništvo.
Pertini se je v Kostariki poklonil spominu padlih v vojni (Telefoto AP)
torej potrdili Forlaniju negativno oceno sindikata glede njenih zadnjih sklepov in zahtevali, da jih popravi, po drugi strani pa so mu dali nedvoumno vedeti, da ne bodo sprejeli nadaljnjih enostranskih u-krepov v tradicionalni smeri zvra-čanja vseh bremen na delovne sloje, ker bi v tem primeru sindikat odgovoril z vsedržavno splošno stavko. Zlasti so poudarili, da je pri sedanji stopnji inflacije povsem nesprejemljiva vsaka okrnitev dra-ginjske doklade, kot so tudi nedopustna proračunska klestenja za zmanjšanje državnega primanjkljaja na račun povišanja dajatev delovnih ljudi za socialno in zdravstveno skrbstvo.
Ministrskemu predsedniku in njegovim sodelavcem so obrazložili tudi alternativne predloge enotne sindikalne zveze glede ukrepov za izhod iz krize, ki slonijo na razvojnih pobudah, sektorialnih načrtih za posamezne veje industrije in posegih za obnovo potresnega področja na Jugu. Po slogu, ki mu je svojstven, je Forlani zgolj poslušal in ni razkril kart.
Tako zadržanje je seveda sindikaliste nemalo razočaralo, saj jim je Forlani le obljubil, da bodo njihova stališča vzeli v pretres in dopustil možnost, da se z njimi še enkrat sestane preden bo vlada sprejela dokončne sklepe o drugi fazi protikriznih gospodarskih ukrepov. Takoj popoldne se je nato predsednik vlade sestal s pristojnimi ministri (prisotni so bili poleg prej o-menjenih še Manca, De Michelis, Compagna in Foschi), da globlje prouči možne ukrepe za zmanjšanje javnih izdatkov. Po sporočilu, ki so ga izdali po koncu posveta, so »se sporazumeli o celostni podmeni količinskih in kakovostnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja do ravni, ki jo predvideva triletni načrt
Sporočilo poudarja, da so se dogovorili tudi o nujnosti novih ukrepov, ki naj posežejo v temeljne
vzrcke inflacije ter napoveduje hitro posvetovanje vlade z »družbenimi predstavništvi«, da pridobi čimvečje možno soglasje (v tem o-kviru se je Forlani že sinoči sestal tudi z delegacijo združenja in-dustrijcev, ki jo je vodil predsednik Merloni), a hkrati napoveduje, da bo «vlada sprejela sklepe upoštevajoč svojo odgovornost pred državo«. Iz skopili izjav ministrov ob odhodu s seje je razumeti, da bo zmanjšanje izdatkov zadevalo, kot se je že govorilo, zdravstvo, skrbstvo, dotacije deželam in krajevnim upravam, šolstvo ter tekoče stroške ministrstev. (Iv)
Dežele Alpe-Adria na obisku pri EGS
BRUSELJ — V Bruslju so se sinoči zbrali predstavniki dežel vzhodnoalpskega loka, ki bodo danes predstavili skupnost »Alpe Adria« komisarjem EGS. Predvideni razgovori se bodo nanašali predvsem na gospodarska vprašanja, na cestne in druge povezave, vključili pa bodo tudi, politične odnose. Skupnost Alpe Adria vodi njen predsednik, Bernini, ki je istočasno tudi’ predsednik dežele Ve-neto. Prisotni so še odbornik Coloni za Furlanijo - Julijsko krajino, podpredsednik Krainer za avstrijsko Koroško in pomočnik sekretarja za zunanje zadeve SR Slovenije Mirošič, ki predstavlja tudi Socialistično republiko Hrvatsko.
Danes, po srečanju v Bruslju, se bodo sestali z izseljenci iz Veneta, Furlanije in Benečije v Liegeu, medtem ko se bodo v četrtek v Luksemburgu sestali s predstavniki Evropske investicijske banke.
Sergij Premni
VARŠAVA — Državna koordinacijska komisija sindikata »Solidarnosti. je preklicala stanje splošne stavkovne pripravljenosti, ki je bilo proglašeno zaradi dogodkov v Bydgoszczu. Po nekaterih vesteh naj bi preklic ne veljal za področje Bydgoszcza.
Seje koordinacijske komisije v Gdansku potekajo v zelo napetem vzdušju. Podpredsednik komisije Andrzej Gvviazda in njen uradni glasnik Karol Modzelewski sta včeraj odstopila zaradi spora z drugimi člani komisije med in po pogajanjih z vlado.
Omeniti je še treba, da so iz MKZ v Gdansku izključili Ano Walen-tinowicz, ki je bila ena od najpomembnejših pobudnikov stavk v baltiškem mestu. Walentinovicze-va je bila izključena, ker je ostro napadala predsednika »Solidarnosti« Lecha Waleso.
Novi sindikat »Solidarnost« se je znašel v tem trenutku v središču ostrih polemik, številni organi krajevne organizacije so postavljali mnogo bolj radikalne zahteve, kot jih je bil VValesa pripravljen sprejeti. V svojem predvčerajšnjem govoru na seji komisije je Walesa izjavil dobesedno: «Mi se ne moremo kar naprej vzajemno uničevati. Bolj pogosto moramo sesti za po-gajalno mizo, ker za mnoge zadeve, ki jih mi ne vidimo, ve samo vlada. Menim, da je v določenem trenutku treba prenehati z vsem tem, razmišljati in preučiti vse dosedanje sporazume. Teh pa je že toliko, da jih je že težko prečitati, kaj še preveriti uresničevanje.«
Kar pa VValesi morda danes najbolj škodi je poseg katoliških krogov v zadevo. Sindikalnega voditelja predvsem obtožujejo, da se je v komisiji strokovnjakov obdal z vrsto katoliških intelektualcev (KTK — Klub katoliške inteligence) in da prav zaradi tega vodi predvsem politični boj in ne sindikalre-ga. Krajevne sindikalne* organizacije pa zahtevajo, da bi bili v komisiji predstavniki krajevnih organizacij.
Poseg poljskega ’ katoliškega pri-masa kard. Wyszynskega je sicer . zavrl usodni spopad med sindika-j tom in vlado, toda istočasno pa e prispeval k diferenciaciji stališč v sami sindikalni organizaciji. Lahko bi skoraj rekli da je kardinalov nastop vplival konservativno, kar pa je razkačilo radikalne osebnosti. ki jih ni malo. Težko pa ,ie o-ceniti politično in družbeno prirad-nost. teh ljudi. Zelo verjetno gre za delavske kroge, kjer prevladuje še vedno veliko nezaupanje do države in partije, kar priznavajo tudi v u-radr.ih krogih.
Od včera'šnjega dne je začel veljati na Poljskem odlok prodaje mesa in mesnih izdelkov na nakaznice. Obstaja pa bo>azen, da v državi ne razpolagajo z zadostnimi količinami teh proizvodov, da bi zadostili pooraševanju. Zaradi tega so dovolili tudi prosto prodajo mesa po višjih cenah, kar pa bi u-tegnilo pripeljati do šnekulacij.
Morda bo prišla Poljski določena pomoč z Zahoda. Izvršna komisija EGS je predlagala ministrskemu svetu »desetih«, naj nakaže Poljski dobave hrane poprečno po 15 odst. nižjih cenah kot so na svetovnem trgu. Ministrski svet bo moral obravnavati finančno kritje teh dobav (okoli 40 milijard lir). Pri tem gre za 10.000 ton masla, 30.000 ten mleka v prahu. 30.000 ton mesa. 20 tisoč ton rastlinskega olja, 175.000 .ječmena, 25.000 ton rži in 200.000 ton krmil za živino.
Poljski minister Jagielski je že dosegel od Franci>e dobavo v najkrajšem času 4 milijonov stotov žita. Jagielski je s prehrambenimi težavami svoje države seznanil francoskega predsednika Giscarda d’E-stainga. Tudi Zvezna republika Nemčija je dala pobudo za podobne korake. Kancler Helmut Schmidt je dejal, da je za zahodno Evropo bistvenega pomena, da ne bi prišlo do zloma na Poljskem, (vk)
niiiiiiiniMiiiHiiiiiiiiiininnniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiHiiiHniifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiHimnininivMniviiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiHiniiiiiiiiiiiBiiiiiiitiiiiiiiifiiNiniiiiMiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiintfiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiinniMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiNitiiii
VČERAJ SE JE ZAČEL POPIS PREBIVALSTVA V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD — Včeraj zjutraj, 1. aprila, je približno 110 tisoč popisovalcev pričelo s popisovanjem prebivalstva na območju celotne Jugoslavije. V desetih dneh naj bi obiskali vsako družino ter popisali slehernega občana in stanovanje. To je že peti povojni popis prebivalstva v Jugoslaviji in kdove, kateri popis prebivalstva na sploh. Prvo štetje prebivalstva na območju današnje Slovenije je bilo še v letu 1754, namen teh prvih «popisov» po je bil zvedeti podatke, ki so bili zanimivi za vojsko in davčne organe.
Tako kot je to običajno v svetu, ima Jugoslavija popis prebivalstva vsakih deset let. Letošnji vsebuje vrsto novosti, tako bodo razen prebivalstva in stanovanj popisali tudi vsa kmečka posestva, s kopico precizno zastavljenih vprašanj pa želijo dobiti točen vpogled v demografsko in ekonomsko podobo današnje jugoslovanske vasi. Ravno vas je v preteklih desetletjih doživela najbolj burne spremembe. Ti demografski premiki so mnogokrat veliko bolj hitri, kot pa zavest o njih. Zadnji temeljit popis kmečkega prebivalstva je bil pred dvema desetletjema. V tem času pa se je brez dvoma ogromno spremenilo,
če upoštevamo, da je še pred dvajsetimi leti na primer v Sloveniji 30 odstotkov prebivalstva živelo od kmetovanja, pred desetimi leti pa samo še ena petina.
Zanimiva novost o letošnjem popisu prebivalstva so dvojezične popisnice na območjih, kjer živijo narodnostne manjšine. V Sloveniji bosta italijanska in madžarska narodnostna manjšina odgovarjala na vprašanja iz teh po-pisnic, razen tega morajo popisovalci temeljito obvladati jezik narodnostne manjšine.
Dejstvo, da je Jugoslavija večnacionalna dežela ter da ima ob tem tudi številne narodnostne manjšine, zahteva precejšnjo mero tenleočutnosti in odgovornosti pri popisu prebivalstva. Ob tem je potrebno poudariti, da jugoslovanski popis prebivalstva nima nikakršnega političnega ozadja. Njihov namen je na najbolj objektiven način zbrati podatke na vseh področjih, med ostalimi tudi glede etnične pripadnosti. Ne gre za nikakršno preštevanje narodnostnih manjšin. Pravice narodnostnih manjšin so stalno določene v zvezni in republiških ustavah in nimajo nobene (niti posredne niti neposredne) povezave z izidom popisa prebivalstva.
Sleherni pritisk popisovalca na občana, naj se nacionalno opredeli, je po jugoslovanskih zakonih kaznivo dejanje. Občan se mora po svoji volji opredeliti za narodnost, pripadnost narodnostni manjšini ali pa etnični skupnsti. Predvideno je tudi, da se lahko opredeli za «neopredeljene-ga», torej to, da se ne čuti pripadnika nobene narodnosti.
Razen tega se lahko predeli tudi za Jugoslovana, kar je tudi ena izmed oblik neopredeljevanja za narodnost. Popis pri tem upošteva življenjsko situacijo velikega števila narodno mešanih zakonov, ki se razumljivo čutijo kot Jugoslovani.
Prvi podatki o popisu prebivalstva bodo zunaj le na začetku maja, popolnejši podatki pa bodo objavljeni v 28 knjigah na začetku letošnjega decembra. Prvi in najbolj zanimiv podatek bo število prebivalstva v Jugoslaviji. O-cenjujejo, da je trenutno 22.400.000 Jugoslovanov. Na območju Slovenije pa je ob zadnjem popisu živelo 1.727.000 prebivalcev, konec preteklega leta pa nekaj čez 1,9 milijona. Demokrafi ocenjujejo, da bo m koncu tega stoletja čez dva milijona Slovencev.
MIRO SIMČIČ
Končana preiskava o «7. aprilu»
RIM — S prijavo sodnim oblastem sedemdesetih obtožencev, med katerimi so tudi Toni Negri, Oreste Scal-zone, Lanfranco Pace, uredniki revije «Metropoli» in drugi, se je končala dveletna preiskava o «7. aprilu« in padovskih avtonomistih. Sodnik Franco Amato je skoraj v celoti usvojil stališča namestnika državnega pravdnika Guida Calogera, ki je uvedel preiskavo. Po mnenju sodnikov so ustanovitelji gibanja »Potere operaio* organizirali pravo prevratniško politično - vojaško organizacijo.
Dvanajst članov organizacije (med drugimi tudi Negri in Scalzone) pa obtožujejo celo oborožene vstaje proti državnim oblastem, kar bi jih lahko že samo po sebi stalo obsodbo na dosmrtno ječo. Padovske avtonomiste obtožujejo tudi vrsto ropov in krvavih spopadov s policijo, katerih naj bi se udeležil tudi sam »ideološki voditelj« Toni Negri.
STALIŠČE ENOTNEGA ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA
\
Rebo slovenščine zajamčiti na vseh javnih manifestacijah
Odnos med Slovenci In Italijani v Trstu ter vprašanje uporabe Trga Un:ta za vse politične manifestacije tudi s slovenskimi govorniki je bil glavni predmet včerajšnje seje Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Odbor je namreč glede tega zavzel jasno stališče. V tem smislu je soglasno, seveda ob odsotnosti predstavnika tržaške občinske uprave, sprejel resolucijo, v kateri poudarja, da je treba priznati popolno svobodo vsem političnim, sindikalnim, kulturnim in družbenim silam, da prirejajo javne manifestacije, katerih petek je treba urejevati v okviru načel in zakonov, ki morajo urejevati omikano in demokratično sožitje med občani.
Kar zadeva posebej Trst, je nadalje rečeno v resoluciji, je spoštovanje ustavnih norm, ki zagotavljajo enakost pravic za vse državljane in uporabo materinega jezika, že ustaljena praksa. Že leta se namreč v Trstu govori na vseh javnih manifestacijah tako v itali anščini kot v slovenščini, ne da bi to motilo javni red in mirno sožitje. In to dejstvo ima, mimo tega, kakšna bodo določila globalne zakonske zaščite, globlji pomen in je dokaz omike, demokracije in jamstev za človekove svoboščine.
Enotni odbor zato smatra, se zaključuje resolucija, da je duh omikanega sožitja v našem mestu dozorel do takšne mere, da je mogoče uporab ti vse javne kraje Trsta za politične, sindikalne in kulturne manifestacije.
PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Organiziran protest Trebencev proti odlaganju strupenega pepela ob vasi
Po celodnevni straži* so se vaščani zbrali na protestnem zborovanju
Nekoč je Lista za Trst obešala na veliki zvon vprašanje smeti, ki naj bi jih jugoslovanski kupci trosili po Trstu. Pripadniki liste so napovedali tudi neke napol udarne akcije za čiščenje mestnih ulic. Glede Krasa pa je lista izdala znani proglas: ekologija za vsako ceno! Na Panta lejmunu so medtem kotli kuhali strup, tovornjaki pa so prevažaii pepel na barkovljansko obalo. Pred meseci so nekateri občinski svetovalci (seveda ne tisti LpT) končno sprožili alarm, saj so laboratorijski izvidi dokazali, da je pepel iz upe peljevalnika nevaren za morje in o-kolico. Na podlagi teh ugotovitev so v občinskem svetu sprejeli sklep, ki prepoveduje odlaganje smeti na barkovljansko obalo. Zgodbo ponavljamo, ker dokazuje, da vprašanje
pepela iz upepeljevalnika ni od včeraj. Odborniki Liste za Trst, ki u-pravljajo tržaško občino pa niso ničesar storili, da bi našli ustrezno rešitev za odlaganje škodljive snovi. Za vso zadevo se očitno niso zanimali, čeprav so se v svojem pohodu na odborniške stolčke tržaške občine slovesno zaobljubljali, da bodo oni tisti, ki bodo skrbeli za čisto mesto in za neonesnažen Kras. Čas in «sposobnost» melonarskih odbornikov pa sta odkrila drugo lice ekološkega mesijanstva, tako, da lahko danes odgovorni odbornik De Rota odgovarja na vprašanje, kam s pepelom, le z enim imenom: Trebče (tu je bilo že nekdaj zloglasno smetišče). K ugotovitvi doda besedo «začasno», kar pa nikogar ne pomirja, saj so ponavadi začasni skle-
.......................................Innu  .............mi mm m n, m  .......................iiiiiiiiiiniinitiiiii miniti, MttiiiiiiiiHtiiiiiiiliiiiiililiillliiMliililiiliiiiiHnimniinmi, iiimniini, iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiui111111111 11
SINDIKALNA ZVEZA POTRJUJE:
V torek, 7. aprila 24-urna splošna stavka
Pokrajinska sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL potrjuje, da bo v torek, 7. aprila, celodnevna splošna stavka vsega delavstva v tržaški pokrajini za rešitev miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriaticom Sindikalisti so začeli deliti pc mestnih ulicah letak v italijanščini in slovenščini, ki poudarja razloge, zaradi katerih je bila splošna stavka oklicana, in poziva vse delavstvo in prebivalstvo, naj se udeleži manifestacije v programu. Zbirališči bosta pred Llo.vdovim stolpom in na Trgu Unita, od koder se bo sta ob 9.30 razvila dva sprevoda po mestnih ulicah do Goldonijevega trga. Tu bo ob 10.30 skupno sindikalno zborovanje z nastopom predstavnika osrednjega tajništva enotne sindikalne zveze.
Danes manifestacija proti sramotni catanzarski razsodbi
Zveza Komunistične mladine Italije, italijanska socialistična mladinska federacija, PDUP, DP in združenje radikalcev Elio Vittorini, prirejajo danes javno manifestacijo proti sramotni razsodbi v Catanzaru. Ob 18. uri bo sprevod krenil s Trga Sv. Jakoba, ob 19. uri pa bo shod z govorom na Goldonijevem trgu.
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Kljub težavam tudi lani uspešno poslovanje Tržaške hranilnice
Glavne postavke bilance, ki izkazuje 1.489 milijonov čistega dobička, je orisal predsednik Terpin - Ravnatelj Delise o tržaškem gospodarstvu - Glavni sedež hranilnice so začeli obnavljati
Na glavnem sedežu Tržaške hranilnice je bila včeraj tradicionalna tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik dr. A. Terpin in generalni ravnatelj dr. G. Delise predočila časnikarjem glavne postavke obračuna, s katerim se je zaključilo poslovanje ustanove v lanskem letu.
Predsednik Terpin je poudaril, da so tudi lansko poslovanje hranilnice ovirali nekateri zunanji in krajevni dejavniki, kljub temu pa se ju bilanca zaključila s čistim prebitkom v višini 1.489 milijonov lir. Skupna vrednost denarne mase, ki jo hranilnica upravlja, se je konec lanskega leta povečala na 1.552 milijard, kar predstavlja napredek za
8.5	odst. v primeri z letom 1979. Glede posegov, opravljenih na posameznih področjih, naj omenimo posojila obrtnikom, ki so dosegla vrednost 2 milijard, posojila odvisnim delavcem, ki so dosegla 12 milijard, hipotekarna posojila, ki so konec leta znašala 33 milijard, in posojila v okviru 'Kfožnbga 'šklada, ki so presčglS 13 friflijafd. Tržaška hranilničA-je-Tako"'*' Uhškertr' letu posegi a"v tržaške "gospodarske strukture z raznimi operacijami v
MlllllllllllllllllllllllimilllMIIIMIIIIIinilllllfimilllllllllllllllIMMIMMIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIMIinillMIfllHIIIflllllH
GLASOVATI JE TREBA PO POŠTI
Še teden dni časa za izvolitev vodstva Delavskih zadrug
Tržaški poštni urad bo sprejemal glasovnice do petka, 10. aprila, do 10. ure • Zakaj glasovnice samo v italijanskem jeziku ?
skupni vrednosti 530 milijard lir. Menjalnica hranilnice pa je uresničila promet, ki je bil praktično enak prometu iz prejšnjega leta, in sicer predvsem zaradi krize, ki je zajela jugoslovansko valuto. V razne socialne namene pa je zavod lani namenil 793 milijonov lir.
Ka- zadeva same operativne strukture, je predsednik omenil, da je hranilnica lani odprla novo o-kence pri Sv. Jakobu in da bo v kratkem odprla novo okence v Ul. Giulia, to pa kot nadomestilo za okence bivše Casse di Risparmio dellTstria. Medtem pa so začeli z delem za preureditev in razširitev
V petek. 10. aprila, ob 10. uri bo nepreklicno zapadel rok, do katerega bo tržaški poštni urad sprejemal glasovnice članov Delavskih zadrug, ki bodo na tak način obnovili upravni svet in odobrili novi statut ustanove. Člani, ki še niso izpolnili te obveznosti, naj čimprej odpošljejo izpolnjeno glasovnico na tržaški poštni urad.
Na razpolago imajo dve glasovnici: s prvo se morajo izreči o no vem statutu in prekrižati kvadra-tec z napisom «APPROVO», če se z njimi strinjajo: v nasprotnem primeru pa bodo prekrižali kvadra-tec z napisom «NON APPROVO*. Z drugo glasovnico pa bodo člani obnovili upravni svet ustanove: predstavlja se ena sama lista, ki je enotni odraz Zadružne zveze in Konfederacije zadrug. Glas za li sto se odda s prekriža njem števil ke, ki označuje listo, ali kvadrat-ca, ki jo vsebuje. V tem primeru se smatra, da je bil glas oddan za vse kandidate liste: vsak član pa lahko glasuje tudi za največ sedem kandidatov za člane upravnega sve ta, za dva kandidata za člana nadzornega odbora in enega namestni ka.
Ni treba posebej poudarjati, da volitve pomenijo važen korak v procesu demokratizacije ustanove, potem ko ji .je fašizem skušal odpraviti zadružni in ljudski značaj. Delavske zadruge se sedaj ponov no vračajo k članom, ki bodo odslej lahko veliko vplivali na življenje ustanove. Kljub važnosti dogod ka pa ne moremo mimo ugotovitve, da sta tako glasovnici, kot tudi bilten, ki so ga Delavske zadruge izdale ob tej priložnosti, natisnjeni samo v italijanskem jeziku. Ne gre pozabiti, da je bilo leta 1903 med ustanovitelji tudi veliko Slovencev,
JUTRI OB 18. URI V SEŽANI
<Petkov večer» Kosovelove knjižnice posvečen izdajam ITT
Jutri, v petek, 3. t.m., ob 18. uri bo Kosovelova kniiinica v Sežani namenila svoj tradicionalni tpetkov večer» predstavitvi dejavnosti Založništva tržaškega tiska z ozirom na knjižne izdaje. Urednik izdaj Marko Kravos bo predstavi', predvsem lanskoletne izdaie in pa program knjižnih izdaj za leto 1981,
Ker je iz lanskega programa vzbudila veliko pozornost zlasti knjiga Slovenska plemiška pisma družin Marenzi - Coraduzzi s konca 17. stoletja, je vodstvo Kosovelove knjižnice povabilo za rpetkov večer» v goste tudi avtorja oziroma uredm ka knjige prof. Pavla Merkuja.
Ob tej priložnosti so v knjižnici pripravili tudi razstavo bibliografskih izdaj Goriške knjižnice France Bevk iz Kosovelove knjižnice. Razstava bo na ogled do 24. aprila t.l. še sedaj pa imajo zadruge veliko število slovenskih članov, predvsem v okoliških vaseh in tudi v samem Trstu.
Obvestilo državljanom SFRJ ki bivajo v tujini
Na temelju zakona bo v Socialistični federativni republiki ’ JugbŠIkviji V Čkšb med 1. in 15. aprilom 1981 opravljen popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj.
V popis bodo vključeni tudi tisti jugoslovanski državljani, ki so na delu ali bivanju v tujini, kar so dolžna opraviti diplomatska in konzularna predstavništva SFRJ.
Ker je popis pravica in dolžnost slehernega Jugoslovana in bodo le čim popolnejši podatki lahko dali natančno predstavo o popisnih kategorijah, generalni konzulat SFRJ v Trstu prosi, naj se vsi jugoslovanski državljani, ki bivajo na njegovem jurisdikcijskem področju, to je v Furlaniji - Julijski krajini, Venetu in v Tridentu - Gornjem Poadižju, javijo pismeno, telefonsko ali osebno na generalnem konzulatu:
vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, med 9. in 12. uro ob sredah med 9. in 14. uro), da bodo dobili navodila za popis in popisnice.
glavnega sedeža hranilnice. To delo bo predvidoma trajalo pet let.
Predsednik Terpin je na koncu obravnaval tudi najnovejše vladne ukrepe in poudaril, da bo tudi Tržaška hranilnica, kakor vse tukajšnje gospodarstvo, nujno občutila posle-
dice devalvacije lire, povišane eskomptne mere in splošne podražitve denarja ter odredbe, po kateri morajo bančni zavodi povečati likvidne rezerve na 20 odst. novo pridobljenih depozitov.
Generalni direktor dr. G. Delise pa je v svojem posegu obravnaval gospodarski položaj na Tržaškem in naglasil, da tukajšnja ekonomija čedalje bolj čuti obrobnost Trsta v okviru Italije in Evropske gospodarske skupnosti. Tudi napredovanje Furlanije po potresu že pušča za sabo naše mesto. Tu se potiskajo v ospredje razne pobude kulturnega značaja, pravih gospodarskih smernic pa ni. Del mesta se ogreva za integralno prosto cono, drugi del pa za globlje vključevanje tukajšnjega gospodarstva v odnose med EGS in Jugoslavijo. Na obeh toriščih pa se nič ne premakne naprej: nasprotno, drugi tabor je celo zabeležil korak nazaj z o-
pustitvijo zamisli o uresničitvi skupne industrijske cone na Krasu. F| dlrto vprašanje, glede katerega se mnenja Tržačanov ujemajo, je nujnost’ boljših prometnih povezav z zaledjem, (ef)
pi najbolj trajni. O ogorčenju vaščanov iz Trebč glede odločitve smo že pisali, včeraj zjutraj pa so se vaščani zbrali, da bi pričakali tovornjak s strupenim pepelom. Tovornjaka ni bilo, moral bi pa priti kmalu, morda celo danes, saj upe-peljevalnik nima prostorov, kjer bi «hranili» pepel, kotli pa «požrejo» vsak dan sto kubičnih metrov raznih smeti.
Vaščani so se torej zbrali na poti, ki pelje na nekdanje smetišče. Slišali smo več komentarjev in mnenj, naj zapišemo le nekatera. Lucijan Padovan nam je na primer rekel, da bi morale zdravstvene oblasti preprečiti donašanje strupenega pepela v Trebče, ker teče pod smetiščem struga Timave, in k temu je še pristavil: «Borili smo se zato, da so zaprli staro smetišče, sedaj pa ga želijo ponovno odpreti. Nočemo biti smetišče mesta, Kraševci nočemo plačevati za vse napake in slabosti drugih h Emil Čuk je omenjeni izjavi dodal naslednjo: «Mi moramo delati greznice po strogih predpisih, dobiti moramo dovoljenje, takšna dela so seveda draga, občinska u-prava pa je na lepem sklenila, da bodo odlagali na trebensko smetišče nevaren pepel. Pod smetiščem teče struga Timave, iz katere črpajo pitno vodo (vodovod pri Štivanu) v nevarnosti nismo torej samo vaščani. Tudi burja bi lahko trosila pepel daleč naokrog.* Tretji vaščan pravi, da bo pepel zastrupil zelenje in kvaril okolico. Beseda teče tudi o nekdanjem smetišču in o podganah, ki so bile «velike kot mačke* in so se sprehajale kar po vasi; nekdanje smetišče je v vseh pustilo grenak spomin. Pogovarjamo se še o tem, če je občinski odlok zakonit. Mimo skupine, ki čaka, se pripelje po cesti, ki vodi proti Opčinam plava limuzina, v kateri je mestni župan Cecovini; brez dvoma je videl ljudi, ki protestirajo... Nekateri povejo, da je bil ob smetišču v Trebčah občinski avtomobil in da so si trije uslužbenci ogledovali prostor. Vaščani govorijo in čakajo, čakali bodo tudi danes, in čakali bodo, dokler bo potrebno. Včeraj pa je bila v Ljudskem domu protestna skupščina.
Na njej so vaščani ponovno potrdili, da ne bodo na noben način popustili pred občinsko upravo, ki nosi popolnoma sama prav vso odgovornost, da nima sedaj kam odlagati odpadke iz upepeljevalnika.
• Sekcija KPI za; Ponfcano prireja v ljudskem domu' Cff&rrisči' na Pon-čani konferenco o,^a^iyif),gpsppdar-skih ukrepih vlade. Konferenca bo drevi ob 18. uri.
Jutri premiera SSG «Partija remija»
lllMHiuiiiitiiiMiiimiiimiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiMmtiiiiMiisMtfiiittiiiittiiiitiiiiiiMiiiiiiniiiiiiHii
ANSAMBEL SLAVKO OSTEKC V KULTURNEM DOMU
Mojstrski poustvarjalci sodobnih glasbenih del
Dirigent Ivo Petrič, solista Jože Falout (rog) in Božo Rogelja (oboa)
Za abonmajsko sezono Glasbene malice se je sinoči predstavil v Kulturnem domu tEnsamble Slavko Osterca iz Ljubljane, ki ga vodi dirigent in skladatelj Ivo Petrič. Ansambel sodi med najboljše jugoslovanske interprete sodobne glasbe in si je pridobil sloves tudi širom po Evropi. Sestavlja ga deset izvrstnih instrumentalistov, katerih mnogi nastopajo kot solisti-koncertavti, vsi pa so tudi člani najboljših slovenskih simfoničnih orkestrov. Skiat-ka, gre za sestavo vrhunskih mojstrov, sposobnih izjemnega pronicanja v moderno glasbeno snovanje in njegovega vrhunskega interpretiranja.
Za svoj tržaški nastop je ansambel Slavko Osterc pripravil izbor i; svojega repertoarja, ki je zajel ta ko skladbe folklornega izvora kot skladbe avantgardnega učinkovanja. Začel je s Slovenskega skladbo *Muzika», v kateri je ta priznam jugoslovanski komponist s sebi lastnim izrazom preoblikoval elemente južnoslovanske glasbene folklore pri čemer pa je kljub modernim instrumentalnim 'pfijemom ohranil značilni melos, kar je ansambel tudi zelo učinkovito poudaril. Eis-lerjeve Variacije so sosledje njegove predelane filmske glasbe in
■iMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiminiiiiiiiiMtilictiniiiiiiiiiimMiMiiuiiiiiiiiiiiiiiMimiMiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiHtiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PROF. PIRJEVEC 0 SOŽITJU ROMANSKEGA IN SLOVANSKEGA SVETA
Navkrižje med Italijani in Slovenci izbruhnilo že v šaših risorgimenta
V Mali dvorani Kulturnega doma se je sinoči odvilo peto in predzadnje predavanje iz cikla Sožitje romanskega in slovanskega sveta ob Jadranu in od Jadrana do Kanina,
1 ga prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Pozornemu in res številnemu poslušalstvu, ki pa je, žal, pešalo na mladih silah, je spregovoril zgodovinar, pisatelj, javni delavec ter univerzitetni profesor Jože Pirjevec, ki ga predsedniku NŠK dr. F. Škerlju ni bilo treba posebej predstavljati.
Predavatelj je razgrnil sila zanimiv predmet: odnosi med Italijani in Slovenci za časa risorgimenta v obdobju 1830/70. Odnos med narodoma je v bistvu označil kot negativen, ker se pač nista razumela,
uiiiiiiMimiMtiiHiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMainiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiMiiiiiiniiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiifiiiiiiHiiiMiia
V časnikarskem k A predstavitev izdaj ZTT
niti nista iskala plodnih medsebojnih stikov, to pa se jasno še danes odraža. Dobršen del odgovornosti za to so med preporodnim gibanjem imeli Italijani, povsem nedolžni pa niso bili niti naši predniki, ki v svojem provincializmu in dinastični lojalnosti do dvoglavega orla niso doumeli, kam veje veter.
Voditelji preporodnega gibanja z Mazzinijem na čelu so hlastali po vsakovrstnih stikih in sodelovanju s tujino zoper Habsburžane, vezi so spredli z Rusi, Poljaki, Čehi, pa
V NEDELJO NA OPČINAH
Komemoracija 71 talcev
Ob 37. obletnici mučeniške smrti 71 talcev, ki so jih nacisti postrelili na openskem strelišču, bo v nedeljo, 5. aprila, ob 15.30 na samem strelišču slavnostna komemoracija, ki jo organizirajo odporniška združenja VZPI - ANPI, ANPPIA ir. ANED. Govorila bosta Claudio Tonel in Vojko Kocman, nastopil pa bo tudi moški in ženski pevski zbor «Tabor» z Opčin.
Predslavniki oddelka za knjižne izdaje pri ZTT prirejajo danes ob 11. uri v Časnikarskem krožku na Kurzu Italia 12, tiskovno konferenco za Italijanska občila, na kateri bodo predstavili izdaje, ki so izšle v zadnjih mesecih pri ZTT. Predstavili bodo naslednja dela: «La posiziunc giuridica internazionale deliti mi-noranza slovena in Italia* Ernesta Petriča, «La questione nazionale a Triestc in unTnchiesta tra gli operai sloveniti Alenke Rebule Tute, tLongera — lineamentl sociogeografici* Ksenije Levakove in Gojmira Bu dala, »Corrispondenza in sloveno tra le nobili Marenzi e Coraduzzi* Pavleta Merkuja ter «Attl del conve gnu di Passariano: Linee per la rinascita ed un diverso sviluppo delta Slavia Friulana*. Na predstavitvi
bodo prisotni tudi avtorji in uredniki izdaj
tudi Hrvati in Srbi, a Slovencev še videli niso, saj so ti bili zaprti vase in sadov lastnega kulturnega vrenja niso mogli posredovati zahodni Evropi, iz katere pa so sicer črpali humus za svoje ustvarjanje — sad takšnega črpanja je sam Prešeren.
Slovence so spoznali šele tedaj, ko se je postavilo vprašanje meja združene Italije. Oficirji piemontske vojske so ob načrtovanju priključitve Lombardije in Benetk Piemontu zahtevali za Italijo geografsko mejo, ali bolje strateško mejo tja do Postojne in Reke. tTuje-rodne» etnične skupine, torej Slovence (pa tudi Nemce Gornjega Poadižja) bomo itak z lahkoto poitalijančili, so pravili. Dejansko se je torej postopek asimilacije naših ljudi pričel na osnovi omenjenih zahtev.
V Trstu se je zaiskrilo v letih 1860/70, ko so nastajale prve slovenske čitalnice in se razvijal slovenski razumniško - meščanski sloj, kar Italijanom ni bilo všeč. Ostrega pregona zaenkrat vendar ni bilo. pač pa se je ta razbohotil vzdolž Dalmacije proti Hrvatom v pristno
zaničevalnem slogu ljudi, ki jih je nasproti domorodcem tri kompleks obleganosti, ogroženosti od slovanskega sveta; in to so večinoma bili ljudje slovanskega porekla. V samem Trstu je konflikt izbruhnil po l. 1866, ko so Slovenci — pogosto klerikalno naravnani — v svojih dinastičnih iluzijah fizično reagirali na izzive in ko so nastali prvi nasilni spopadi. Nezdrava miselnost arogantnosti in nadutosti med Italijani se je nato stopnjema razvijala in še danes ni zatrta.
Dejali smo, da Slovenci za časa risorgimenta niso doumeli, kam veje veter. Danes, oziroma že zdavnaj. pa smo to vendar doumeli, le da tega Italijani še vedno niso.
(dg)
orkester jih je v tem smislu tudi interpretiral. Skladba slovenskega komponista Pavla Mihelčiča cStop-time» za rog in komorni ansambel je nudila orkestru priložnost, da je demonstriral vse odlike modernega izvajalskega pristopa, solistu na rog Jožetu Faloutu pa. da je potrdil svojo mojstrsko obvladanje glasbila in izjemno čistost zvoka. Do polnega učinka so prišla tudi tolkala m uporaba tranzistorja.
Prvi del sporeda je ansambel končal s Francoisovo tridelno skladbo «L’heure du bergen, iz katere je v dovršeno lahkotni plesno rit mični in prijetno melodični inter prelaciji zavel v dvorano ambient pariškega cCaffe chantant*.
V Petričevi skladbi «Esquisses poetiques» za oboo (angleški rog) in 9 instrumentov, pisani z bogato inventivnostjo kontrastnega in na trenutke koncertnega učinkovanja, je tudi solist oboist Božo Rogelja (za katerega je Petrič to delo tudi napisal) mojstrsko poustvaril pastoralno razpoloženje v solu angleškega roga. -'o*-'**	1 «»•*•
Svoj spored je ansamb.el Slavko Osterc sklenil s skladbo sodobnega-češkega komponista Bohuslava Mar-tinuja *Nonet» v stavkih allegro, andante in allegretto, v kateri smo lahko spet občudovali ansam-blovo mojstrsko komorno interpretiranje tako modernega skladateljevega sloga kot prednašanje folklornega melosa, ki se sprošča iz te čudovite male simfonije.
Škoda, res škoda, da pri nas, sodeč po sinočnjem obisku, še nimamo občinstva, ki bi začutilo potrebo, da se seznanja tudi s sodobnimi deli in njihovo interpretacijo na tako visoki kvalitetni ravni. Vsekakor, prisotni so z obilnimi aplavzi izrekli gostujočim umetnikom zasluženo priznanje. (jk)
Zanimiva pobuda KD Vesna iz Križa
Regulacijski načrt tržaške občine in predvsem urbanistični razvoj za-hodnokraškega območja bosta osrednji temi drevišnje javne razprave v kriškem kulturnem domu Albert Sirk, ki jo prireja domače kulturno društvo Vesna ob 20.30. Debato bo vodil novinar Slavoljub Štoka, predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras, to je izvoljenega organa, ki se že od svoje neposredne namestitve odločno bori za uresničitev urbanističnega razvoja.
iiiHiiiiiimmiiiiiMiiHHnmmmimiiimimiuiiiiifiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHititHiiiiiiiinii,,,,',,!,,!,!!
MALA ČRNA KRONIKA
Nesreča pri Križu
Medtem ko sta se vozila na delo v Križ, sta se včeraj zjutraj lažje ranila v prometni nesreči 60-letni Boris Tence iz Križa št. 8 ter 52 letni Ivan Rebula iz Šempolaja št. 9. Domačina sta se vozila od na-brežinske železniške postaje proti Križu na vespi, ki jo je upravljal Tence, ko sta trčila v avto simca 100, ki ga je upravljal Franc Antonič iz Devina št. 9/B. Kot je Tence izjavil, je do nesreče prišlo zaradi nepričakovane vzvratne vožnje Antoničevega avta. Tence se bo moral zdraviti od 20 do 30 drti zaradi verjetnih zlomov na levem komolcu in nosu ter številnih drugih poškodb po rokah, kolenih in nogah. Rebula pa ima 10 dni prognoze zaradi udarcev, ki jih je za-dobil po hrbtu in nogah.
Preprodajal je
jugoslovanske kavbojke
Karabinjerji so včeraj v okolici avtobusne postaje na Trgu Libertš aretirali 20-letnega Sarajevčana A-niera Mulabdiča, ki je prodajal kavbojke slabe kakovosti pod prestižno etiketo «Levy's». Fani je imel v žepu tudi več listkov skladišča za prtljago, kjer so karabinjerji nato našli več kovčkov s 150 pari enakih jeansov v vrednosti 2 milijonov lir. Mulabdič je karabinjerjem dejal, da so kavbojke verjetno prišle iz Jugoslavije, jugoslovanskim kupcem pa jih je skupaj z njim
preprodajal tudi njegov sodržavljan C. Skalojič, ki ga karabinjerji sedaj iščejo.
Zlomila si je kolk
Na ortopedskem oddelku tržaške bolnice so včeraj sprejeli 71-letno gospodinjo Mario Bologna por. Pa-cori iz Ul. Carpaccio 12, ki se je preteklega 25. marca poškodovala, ko je padla na pločniku. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila desni kolk. zaradi česar se bo mo rala zdraviti 30 dni.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Jutri bo na odru Kulturnega doma nova premiera Slovenskega stalnega gledališča, predzadnja v letošnji sezoni. Z njo bosta, kot smo že poročali, Zlata Rodošek in Jožko Lukeš slavila 35-letnico svojega gledališkega dela. V tragikomediji sodobnega ameriškega pisatelja Daniela L. Coburna nastopata slavljenca v vlogah Fonsie Torse.v in Wel-lerja Martina. Dveh osamljenih starejših ljudi, ki preživljata svoje zadnje dni v domu za onemogle. Oba sta strastna igralca kart in v pogovoru, ki ga imata med številnimi partijami remija, se odkrivata vsa klavrnost in nesmisel njunega notranjega življenja. Zdaj brutalno, zdaj umirjeno, se drug drugemu približujeta ali se medsebojno odbijata in skušata tako na kakršenkoli način prebiti svoj čas. Delo je zrežiral Dušan Mlakar ob lektorski pomoči Majde Križaj. Sceno in kostume sta izdelala Niko Matul in Alenka Bartol. Predstavo je glasbeno opremil Ilija Šuref, prevod pa je Tite Simoniti.
Primorska poje jutri na Opčinah
V okviru revije Primorska poje 81 je najavljen nastop 12 pevskih zborov na' koncertu, ki bo jutri,
3.	aprila t.l. v openskem Prosvetnem domu. To je prvič po dvanajstih letih uspešnega obstoja te naše hajpopularnejše pevske revije, da se nekaj vpisanih zborov predstavi openski publiki. Domače kulturno ‘društvo se je obvezalo sode: lovati pri organizaciji večera in zato je'že začelo s pripravami. Za društvo, ki ne razpolaga s primernimi prostori, je zadovoljiva ureditev prav gotovo nemajhna skrb. U-panje pa je, da se bodo na Opčinah pevci iz Vipavske doline, s Krasa in iz Istre prav prijetno počutili. Uspešen nastop in prijeten večer v krogu drugih pevcev je edino plačilo, ki ga pevci amaterji s trudom in vztrajnimi žrtvami prav pošteno zaslužijo. Pred poslušalci bi se moralo zvrstiti okoli 360 pevcev. Ta številka pa jasno potrjuje razsežnost in pomen Primorske poje v našem kulturnem prostoru, ie pa tudi jamstvo za uspešen nadaljnji razvoj pobude.	V. SOSIČ
• Tudi danes bo na sporedu več
sekcijskih kongresov KPI. Tako bo ob 16. uri kongres sekcije Catto-nar od Sv. Jakoba (v ljudskem domu na Pončani). Ob 17. uri bo zasedala sekcija Italsider v Škednju, ob 18. uri pa dolinska sekcija v Mačkoljah.
Od včeraj nova avtobusna proga v dolinski občini
Včeraj je pričela delovati nova proga KPP (Konzorcialnega prevoznega podjetja), štev. 41 — Trst, Ricmanje, Boršt, Zabrežec, Bolju-nec, Dolina, ki je nadomestila prejšnjo progo zasebnega ped^tja «La Stradale*. Novi urnik proge štev. 41 je poskusnega značaja. Vodstvo KPP bo odredilo vse potrebno za čimboljši potek službe. Z namenom. da ne bi prišlo do zastojev, je KPP vpeljalo še dodatno vožnjo na progi št. 40 iz Doline v Trst preko Domja ob 7.10. Tudi ta vož nja je poskusna, zato dolinska občinska uprava priporoča predvsem prebivalcem Doline in Boljun-ca, naj se je poslužujejo, tako do bo proga št. 41 nudila boljšo službo ostalim krajem.
Šolske vesti
V soboto, 11. aprila, ob 18. uri, bo srednja šola F. Erjavec v Rojanu priredila proslavo 150-letnice Levstikovega rojstva. Proslava bo v Marijine dmomu, Ul. Gordaroli 29. Na programu je nastop šolskega pevskega zbora, Levstikov Martin Krpan ter vesele melodije v izvedbi ansambla Modri slap. Vabljeni.
Sporočamo žalostno vest, da nai je za vedno zapustil naš dragi
VINCENZ0 (VINKO) GRGIČ
Pogreb bo jutri, 3. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na katinarsko pokopališče.
Žalujoče sestre Slava, Vida in Marija ter drugo sorodstvo
Žalovanju se pridružujejo prebivalci Lonjerja, Podlonjerja, Katinare, Rovt in Bazovice.
Portorož, Kanada, Bazovica, Lonjer, 2. aprila 1981.
SLOVENSKO STALNO _.
, GLEDALIŠČE Daf V TRSTU
t .
PETINTRIDESETLETNIKA GLEDALIŠKEGA DELA ,ZLATE RODOŠEK in JOŽKA LUKEŠA
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
tragikomedija v dveh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR
danes, 2. aprila, ob 17. uri ABONMA RED H — mladinski jutri, 3. aprila, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski
v soboto, 4. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B j- prva sobota po premieri
v nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
PRIMORSKA POJE 81
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH JUTRI,‘3 APRILA, OB 20.30 (po italijanskem času)
Nastopajo: zbori iz Gorice, Bertokov, Saleža, Komna, Mačkolj, Dvorov nad Izolo, Dutovelj, Deskel, Nove Gorice, Pirana, Kopra in Vrtojbe.
Izleti
KD VESNA
prireja danes, 2. aprila, ob 20.30 v domu Albert Sirk
razpravo
regulacijskem
načrtu
Uvodne misli bo podal predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Slavoljub Štoka. Večer bo z diapozitivi obogatil Kamil Košuta.
Vabljeni
Gledališča
Razstave
V galeriji «Sala d’arte moderna* v Rossonijevi pasaži je odprla razstavo svojih del tržaška slovenska slikarka Mihaela Velikonja, ki je pravzaprav edina slovenska slikarka naivne tehnike v našem zamejstvu, v soboto, 4. t.m., pa bo slikarka Velikonja razstavila v krožku »La Navetta* v Ul. Torrebianca 4.
Razstava kočevskih likovnikov bo odprta do 10. aprila v srenjski hiši v Mačkoljah s sledečim urnikom: ob delavnikih od 18. do 21. ob praznikih pa od 10. do 13. in od 15 do 21 ure
Predavanja
SPDT prireja v okviru-svvje davateljske sezone predavanje dipl.; ing. Florjana Hvale o ekspediciji na, Durmitor v Črni gori ter o delovni akciji za postavitev koče pri Krnskem jezeru. Predavanje, ki bo o-premljeno z barvnimi diapozitivi, bo v četrtek, 9. aprila, s pričetkom točno ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Vabljeni! Tu bodo odborniki SPDT razdeljevali tudi program iz letov.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 2. aprila
FRANC
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.34, — Dolžina dneva 12 51. — Luna vzide ob 5.45 in zatone ob 16.37.
Jutri, PETEK, 3. aprila ŽARKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,2 stopinje, najnižja 16, ob 18. Uri 18 stopinj, zračni tlak 1012,4 mb rahlo pada, veter 4 km na uro za hodnik, vlaga 58 odstotna, nebo malo pooblačeno, morje mirno, tem peratura morja 10,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Francesca Se-. Sulin in Ilenia Asaro.
UMRLI SO: 74 letna Lucia Cinich vd Pischianz, 88-letna Illona Fi scher por. Scrobogna, 70-letni Mat-teo Morin, 67 letni Libero Degras si, 62 letna Maria Lo j, 6 letna Monica Zamd, 91 letna Maria Benko vd, Paglionico, 76 letni Umberto Fortunah), 72 letni Pietro Cesaratto, 78-letni Armando Luggerl, 80-letna Ma ria Pozo por Kert, 75 teina Hertha Miklaueich vd. Martinoli, 86-letna Rosina de Gola, 71-letni Riecardo A dami, 71-letni Marčelo Kriščjak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN frid 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. DellTstria 35. Miramarski drevored 117, Ul Com-bi 19.
(od 8.30 dn 13. in nd 16. do 20.30) Lareo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
KOSSET JI
Danes ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz Turina z VVedekindovim delom «Musik». V abonmaju odre: zek 7. Rezervacije pri osrednji blagajni. Red: red prost.
S S *
Od ponedeljka, 6. t.m., recital Ser-gia Endriga. Rezervacije vstopnic pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Od jutri delo T. VVilliamsa »Zoo di vetro» z Eleno Zareschi in Alfiom Petrinijem. Rezervacije pri osrednji blagajni.
# * *
Od 6. aprila gostuje The Living Theatre s Tollerjevim delom «Uomo massa* (v italijanščini). Rezervacija vstopnic pri glavni blagajni.
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00—
22.00	«A1 primo chiarore delTal-ba». Režija Ken Hannam.
Ariston Gledališče v kinu: 16.00— 18.00—20.00—22.00 «Marat - Sade*. Režija Peter Brook.
Eden 17.30 «Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mar.v Tyler Moore.
Ritz 17.00—22.15 «Camera dalber go*. V, Gassman, M- VijUti in E.
°M6ntesafio. •U”- **> 'V. ,','.!.
Eiččtsior niOOhftlČphaht man*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattaciel« io.30 «Uno contro lal-tro. praticamente amici*. R. Poz-zetto, T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Ricomincio da tre*.
Aurora 17.00 «The Blues brothers — I fratelli Blues*.
Cristallo 16.00 «Toro scatenato*. R. De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Squadra spe-ciale 44 magnum*.
Capitol 16.30 «Fuga dalTinferno*.
Moderno 16.30 »Oggetti smarriti*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lme ere 1G.00 «Bel Arni, il mondo delle donne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «Cjuesta č rAmerica, parte seconda*. Prepovedati mla dini pod 18 letom
Nazionaie 15.15—22 15 «Sogni proibi-ti di una copoia particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 «Bocche vizio-se». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16 30 «Dolce gola*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
^Čestitke
SPDT prireja v nedeljo, 12. aprila, avtobusni pomladanski izlet na Belopeška jezera z vzponom po vertikali na Peč. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul„ sv. Frančiška 20/2 v jutranjih urah (od-10. do 11. ure). Vabljeni!
' SPDT prireja v nedeljo, 5. t.m., v okviru programa izletov Športne šole Trst spomladanski izlet po Krasu za osnovnošolsko mladino. Izlet, ki bo potekal v zgoniški okolici, bo združen s tekmovalnim orientacijskim pohodom. Zbirališče ob 9. uri na Oberdankovem trgu, povratek ob
18.30	spet na Trg Oberdank.
SPDT prireja v okviru programa izletov Športne šole Trst v nedeljo, 5	t.m., spomladanski sprehod za
predšolske otroke s starši v dolino Drage. Tam bodo na sporedu otroški poligon in razne igre, poskrbljeno bo tudi za topel čaj za vse udeležence izleta. Zbirališče ob 9.30 v Repniču pred gostilno Batič.
VZPI - ANPI Sekcija v Križu, organizira od 21. do 24. maja avtobusni izlet v Beograd preko Biha-ča, Drvarja, Jajca in Sarajeva. Cena 160,000 lir. Vpisovanje pri tov. Zofi Sedmak, Križ, tel. 220251, kjer boste dobili tudi točen opis potovanja. Na razpolago je še nekaj pro štorov v drugem avtobusu. Vpišejo se lahko tudi interesenti iz okolice in iz mesta. Vpisovanje do 13. a-prila.
ŠK Kras, KD Kraški dom, KD Rdeča zvezda in VZPI - ANPI občin Zgonik in Repentabor organizirajo avtobusni izlet 24., 25. in 26. aprila na grob tov. Tita in ogled Beograda. Cena izleta 125.000 lir. Vpisovanje: Srečko Budin Salež, tel. 229-252, Anica Kralj - Briščiki, tel. 227-327 ter Sonja Lazar Repen, tel. 227 229.
Sekcija partizanov in aktivistov z Opčin prireja tridnevni izlet v Beograd od 1. do 3. maja z obiskom hiše cvetja, muzeja 25. maja in ogled kul-turno-zgodovinskih spomenikov v Beogradu. Povratek bo preko Novega Sada, Sremske Karlovce — ogled trdnjave Petrovaradin, Slavonskega Broda, Zagreba, Ljubljane na Opčine. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener vsak dan od 17. do 19. ure do vključno II. aprila — pri vpisu vplačilo.
Združenje Union-Podlonjer priredi enodnevni izlet dne 2. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov. Tita in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu. Ul. Valdirivo 30, telefon 64459.
Zveza borcev VZPI - ANPI Bnlju-
nec priredi ob obletnici smrti tovariša Tita, od 7. do 10. maja avtobusni izlet v Beograd.
Spored: 7. maja odhod iz Bol jun ca, 8. maja ogled hiše cvetja muzeja, Avale in mesta, 9. maja odhod iz Beograda z gliserjem po Do navi v Djerdap — ogled mesta in muzeja, kosilo in povratek v Beograd 10. maja odhod iz Beograda,
Vpisovanje vsak dan (razen ponedeljka) od 18. do '21. ure v baru Marija v Botjuncu. do vključno 15. aprila. Za informacije telefonirati* na štev. 228229 (Jože Starc). Cena izleta je 140.000 lir.
Dom »A. Sirk* v Križu je dobil telefon s številko 220-505.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 12
Danes praznujeta rojstni dan LIDIJA in ANGEL KRALJ. Iskreno jima čestitajo in želijo mnogo zdravja in sreče, sin Marko, hčerka Irena. mama, oziroma tašča ter teta Vida.
PRODAM cisterno creina 1700 1. Stenovec, Verje 47 . 61215 Medvode
PRODAM dnevno sobo v stilu »stara Amerika*, moderno spalnico ih razne kose pohištva po zelo ugodni ceni. Telefon 543-90.
FRIZERSKI salon Sonja v Nabrežini nujno išče delavko. Tel. 200-605.
PRODAM enostanovanjsko hišo s kletjo, garažo ter 600 kv. m vrta. Telefon 70143 - Boljunska cesta 280. Lakoti.šče.
ČISTILKO išče podjetje v industrijskem predelu mesta. Telefonirati od 16. do 17. ure na št. 823-000
PREMOŽEN upokojenec išče v Trstu slovensko družino ali osebo, ki bi mu bila pripravljena nuditi stanovanje in hrano. Pisati na Fermo posta centrale Trst — osebna izkaznica št 42530106
OSMIUO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči belo in črno vino.
OSMIUO je odprl Ivan Kuzmič -Prebeneg 37. Toči belo in črno vino.
OSMIUO je odprl Mirko Bandi - Dolina 110. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
V NEKAJ LETIH NAJ BI POSODOBILI VOZNI PARK
Morda še letos na goriških cestah novi udobni in sodobni avtobusi
Največ denarja za nakup novih avtobusov bo v treh letih dala deželna uprava - V letošnjem proračunu denar za nakup 10 novih avtobusov
Morda že konec tega leta, skoro gotovo pa v prihodnjem letu, bomo na goriških cestah videli vrsto novih avtobusov. Deset naj bi jih dobilo pokrajinsko avtoprevozno podjetje, iz serije sto avtobusov, za katere bo dala večino denarja na razpolago podjetjem deželna uprava. Ta je namreč napravila triletni načrt iz katerega izhaja, da bodo v treh letih dali denar za nakup tristo novih avtobusov. Tako bi v precejšnji meri obnovili vozni park, ki je v nekaterih primerih zelo zastarel, to še posebej v krajih, kjer so imeli zelo razširjeno in tudi dobro urejeno avtobusno službo. Na deželi so upoštevali dejstvo, da bodo z avtobusi zamenjali najbolj stare in dotrajane avtobuse.
Kar se razmer na Goriškem tiče lahko povemo, da je pokrajinsko avtoprevozno podjetje pred dvema letoma že kupilo vrsto novih avtobusov in je od goriškega sklada dobilo posojilo za hiter nakup teh vozil ki jih že vidimo krožiti na cestah goriške pokrajine. Sedaj bodo nakupili še deset novih avtobusov in tako bodo lahko službo vršili z novejšimi vozili. Nove avtobuse bodo potrebovali tudi zaradi tega, ker bodo skoro gotovo še v tem letu, po sedanjem prevzemu prog zasebnih podjetij Petruz in Isonzo, prevzeli tiste proge, ki jih na Goriškem vzdržuje zadružno podjetje La Grade-se. To je namreč preusmerilo svoje zanimanje na videmsko pokrajino in vse proge na Goriškem odstopilo APT. To najbrž s septembrom. Tako bodo lahko nekatere sedaj dvojne proge poenotili.
Kot je razvidno iz načrtov za prihodnja leta bodo nekaj novih avtobusov iz triletne deželne dotacije dobili tako APT, kot tudi goriško in tržiško avtobusno podjetje.
Obnovili pa bodo tudi delavnice in garaže. To z denarjem deželnih in državnih fondov, ki izrecno dajejo denar v ta -namen. Tu pa bedo morali gledati, da zgradijo enotne delavnice za vsa tri podjetja na Goriškem, saj je predvideno, da se bodo ta združila v teku nekaj let. škoda pa bi bilo izgubiti denar za gradnjo garaž, saj bo ta skoro gotovo na razpolago že v tem letu.
prvič na Primorski poje.
Prav tako prvi bo nastop moškega zbora »Danica* z Vrha, ki ga vodi Zdravko Petejan. Ta zbor v katerem pojejo tako Vrhovci, ki še vedno bivajo na ’7rhu, kot tisti Vrhovci, ki so se iz domače vasi izselili in bivajo sedaj v raznih krajih, zlasti v Laškem, je v domačih krajih nastopil že nekajkrat. Nastopil bo v soboto zvečer v Sežani.
V Ljese v Slovensko Benečijo pa gresta v nedeljo moški zbor »Briški grič* iz števerjana, ki ga vodi Ivan Klanjšček in mešani zbor «Hrast» iz Doberdoba, ki ga vodi Karlo Lavrenčič. Oba zbora sta na reviji že nastopila.
Dr. Giannino Busato novi primarij anestezist
Te dni je v goriški splošni bolnišnici nastopil službo anestezist primarij dr. Giannino Busato. Novi primarij, ki naj bi končno uredil in usposobil oddelek za anestezijo in oživljanje v goriški splošni bolnišnici, se je rodil v Trevisu pred 46 leti. Diplomiral je na univerzi v Padovi, potem pa vrsto let pomagal pri organiziranju in vodenju bolnišnic in splošne zdravstvene službe v Ugandi. V Gorico prihaja iz bolnišnice v Trevisu.
5. KONCERT GLASBENE MATICE
Ensemble «Slavko Osterc» drevi v goriškem avditoriju
V goriškem avditoriju bo drevi peti koncert letošnje abonmajske sezone v priredbi Glasbene matice In s sodelovanjem ZSKD in ZSKP. Drevi nastopi znani komorni Ensemble Slavko Osterc iz Ljubljane. Tega je pred devetnajstimi leti u-stanovil njegov sedanji dirigent Ivo Petrič, doslej je v svetu slovenske resne glasbe odigral pomembno vlogo. S svojim programskim načrtom je namreč zaoral ledino v izvajanju sodobne komorne glasbe v Jugoslaviji ter obenem navdušil vrsto ustvarjalcev, da so pisali nova dela za to sest vo. V svojem dolgoletnem delovanju je ansambel krstil 130 novih skladb, od katerih je mnoge prenesel na plošče ali snemal za številne radijske postaje.
Spored, ki ga je ansambel izbral za goriški koncert, prinaša prerez skozi njegov repertoar, s katerim se je na turnejah, festivalih in tekmovanjih predstavil širši evropski glasbeni publiki od Skandina-
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiNuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SEZNANITI LJUDI Z NEVARNO BOLEZNIJO
Pokrajinski odbor za lov v Gorici bo priredil predavanje o steklini
Za vsako ustreljeno lisico 40 tisoč lir - Lani so jih ubili preko sto - Opozorilo izletnikom v naravo - Zaščitno cepljenje
Rt
ZDRAVSTVEN/* DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 211 (lil do 8 ure tel 732 627, predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8 do 20 ure, tel 68 441
LEKARNE V OKOLICI
Boljuncc: tet 226 124. Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001: Prosek: tel 225 141 Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197. Zavije' tol 213 t.77 Milie: tel 271 124
Ljuba Stefančič ppr. Kapun je na novo odprla
KONFEKCIJO IRENE
na Proseku
Vesela bo vašega obiska!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
VABILO
Spoštovani član !
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite izrednega in rednega občnega zbora, ki bosta v prvem sklicanju dne 3, aprila 1981 ob 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO. 5. APRILA 1981
ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 z naslednjim
DNEVNIM REDOM
A)	Izredni del
Dokončna odobritev spremembe zadružnega statuta — členi 1, 3, 6, 7, 15, 20, 22, 23, 24, 26 in 28.
B)	Redni del
1.	Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora
2.	Razprava o poslovnem obračunu 1980 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička
3.	Določitev zneskr*. ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo
4 Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem
5.	Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice Deželne zveze Hranilnic in posojilnic Furlanije Julijske krajine za nepremičninsko investicij)
6.	Sklep o preknjiženju deleža razpuščenega Deželnega jamstvenega sklada Hranilnic in posojilnic na redno rezervo
7.	Pooblastilo Upravnemu svetu za predložitev prošnje za odprtje podružnic
8.	Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat
9.	Volitve nadzornega odbora in predsednika nadzornega odbora
10,	Določitev sejnin in honorarjev za upravitelje in nadzornike
11.	Slučajnosti
UPRAVNI ODBOR
GLEDE DETROITA
Jutri sestanek med FLM in predstavniki strank
i VMvoranh^alaveneto v Tržiču bo jutri, ob 17.30, sestanek med pokrajinskim vodstvom sindikata kovinarjev FLM ter predstavniki političnih strank in krajevnih ustanov, glede reševanja težkega položaja v podjetju Detroit. Prejšnji teden so delavci tega podjetja, skupaj z delavci Simo in Acciaierie Alto A-driatico priredili veliko protestno manifestacijo v Tržiču s sindikalnim zborovanjem na osrednjem trgu. Iz-gleda, da s strani pristojnih deželnih organov ni prave volje posredovati za rešitev tega podjetja, ki je bilo vse do pred nekaj meseci eno najbolj uspešnih. Odtod sklep sindikalnega vodstva, da v sklop prizadevanj vključi tudi politične stranke in krajevne ustanove.
Goriška trgovinska zbornica na sejmu Gasi 81
Goriška trgovinska zbornica se je tudi letos, tako kakor tudi že prejšnja leta. udeležila mednarodnega sejma Gast 81, ki so ga 21. marca odprli v Celovcu. Goriška zbornica je na razstavišču uredila razstavni prostor ter predstavila nekaj tipičnih gastronomskih izdelkov, ki so jih prispevala goriška podjetja ter zbirko kvalitetnih vin.
V okviru sejma Gast 81 je bil tudi gastronomski natečaj v pripravi hladnih jedi. Prvič je na tej prireditvi sodelovalo gostinsko podjetje iz Gorice (Lanterna d'Oro) in poželo lep uspeh. Otvoritvene slovesnosti letošnjega sejma so se udeležili predstavniki trgovinske zbornice iz Gorice s predsednikom Lupierijem na čelu.
Goriški zbori na «Primorski poje»
Na koncertih revije «Primorska poje*, ki bodo ob koncu tega tedna nastopijo tudi nekateri zbori iz goriške pokrajine. Jutri, v petek, bo na Opčinah nastopil mladinski oktet »Primož Trubar* iz Gorice, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Gre za mlad oktet goriških dijakov, v glavnem licejcev oziroma bivših li-cejcev, zato o si tudi nadeli ime »Primož Trubar*, ki so že pokazali svoje sposobnosti in dobro voljo na raznih nastopih. Ta zbor nastopi
Pokrajinski odbor za lov je lisico »obsodil* na smrt. »Razsodbo* je razglasil zato, ker je lisica glavni krivec za hitro se razširjajočo in nevarno bolezen, ki ji pravimo steklina. Prvi znaki te bolezni so se med drugo svetovno vojno pojavili nekje v Sibiriji, v povojnem razdobju pa se je najprej razširila po vzhodni Evropi, sedaj pa je že krepko zasidrana v osrčju kontinenta. V zadnjem letu je prestopila italijanske državne meje, najprej v Tiro-lu, pa tudi v Kanalski dolini. V vzhodnih predelih naše dežele se ta bolezen ni še pojavila, najbrž zato ne, ker je Soča tista naravna in dovolj močna ovira, ki njeno širjenje zaenkrat še zadržuje. Pač pa se naglo širi, kot smo že zapisali, po levem bregu Soče in bo v kratkem, če že ni, tudi pri nas «prestopila* državno mejo. Kot je jugoslovanska veterinarska služba sporočila naši, so pred kakšnim mesecem steklo lisico ubili v Grgarju pri Novi Gorici.
Od takrat dalje je tudi pri nas začel zvoniti alarmni zvonec. Lisica namreč ne pozna meja, poleg tega pa je ta žival v času parjenja izredno hitra ter je v eni sami noči sposobna preteči dolge razdalje, tudi do 100 km.
»Da bi javnost seznanili z nevarnostmi te bolezni, bomo v kratkem priredili predavanje s sodelovanjem strokovnjakov iz Bočna,* nam je dejal tajnik pokrajinskega odbora za lov dr. Amos Pazzagli. V Gorico bodo poklicali veterinarja in lovskega čuvaja iz Tirola, da bosta posredovala svoje skušnje pri preganjanju te bolezni in spregovorila tudi o varstvenih ukrepih.
Okužba s steklino je smrtno nevarna, ne le za vse toplokrvne živali, ampak tudi za človeka,, ki je prav tako toplokrvno bitje. Nobene pomoči ni več, kadar se po ugrizu in po inkubacijski dobi pojavijo prvi znaki bolezni. V takšnih primerih smrt nastopi v hudih bolečinah. Preventivno so ljudi pred steklino včasih cepili z bolečimi injekcijami v trebuh. V primeru vgriza jih je bilo potrebnih kar 12. Po novem se je zaščita občutno poenostavila. Preventivno dajejo ljudem po tri injekcije, če pa je človeka ugriznila lisica, stekel pes ali katerakoli druga žival, jih je potrebnih šest. Poudarjamo, da se je potrebno takoj cepiti. Če bi se pokazali znaki bolezni, cepljenje nima več nobene moči. Nove injekcije ne povzročajo nobenih bolečin.
Lovci so časovno neomejeno dovoljenje za lov na lisico sprejeli z zadovoljstvom. Ta oblika rekreacije ni samo zabava, ampak lahko hkrati daje tudi možnost zaslužka. Pokra jinski odbor za lov je do leta 1978 za vsako ustreljeno lisico dal po 10
tisoč lir nagrade. Leta 1979 so nagrado zvišali na 20 tisoč, letos pa so k temu znesku primaknili še 20 tisoč lir (ki jih za vsako ustreljeno lisico prispeva dežela) tako da dobi lovec poleg trofeje še 40 tisoč lir. Vse to tudi zaradi inflacije. Krzno pozimi ustreljene lisice je dragoceno in se plačuje od 120 do 150 tisoč lir. živalim se torej pišejo zares slabi časi.
Lansko leto so v goriški pokrajini ustrelili 108 lisic, in lahko pričakujemo, da se bo to število v tem letu občutno zvišalo. Kot nam je povedal Stanislav Klanjšček, štever-janski župan, ki je strasten lovec, so jih samo v Števerjanu, Ločniku in Podgori do prvih dni marca ustrelili kakšnih trideset, 6 v števerjanu, 10 v Podgori in 16 v Ločniku. Odstrel je bil visok tudi v letu 1979 (93 primerkov), prizanesljivejši pa so bili lovci z zvitorepko prejšnja leta, saj so jih 1978. leta ustrelili 30, lefb poprej pa, celot samo 25.	*	;.
Po vsem tepi lahko zaključimo,-da• so lisicam šteti dnevi. To pa ne po-' meni, da bo nevarnost šla mimo, ker
jih bo nekaj vseeno ostalo. Lisice, ki se parijo, so namreč sposobne preteči velike razdalje. Kot nam je povedal Klanjšček, je v času četrt ure slišal lisičji lajež najprej na Kalvariji, potem pa že v Števerjanu. V času parjenja se samec in samica kličeta in če ni odziva, je »vaša vanje* razširjeno na zelo veliko območje, kar povečuje nevarnost prenašanja bolezni. Prav je tudi, da vemo, kako stekla lisica, in tudi vsaka druga stekla divja žival, izgubi svoje običajne navade, predvsem pa strah pred človekom. Pri bliža se mu, priteče na dvorišče, zaradi krčev v čeljustih pa čuti potrebo po ugrizu. Od sline pa preti največja nevarnost za okužbo.
Lovci vedo, da morajo vsako ubito lisico prinesti k veterinarju, da jo pošlje na pregled v Padovo. Ni dovolj okuženo žival zakopati v zemljo; virus se niti v zemlji ne uniči. Potrebno jo je prav zažgati.
Vse. to snto iraeh za potrebno napisati tudi zato, da bomo sedaj, ko se začenjajo . lepši dnevi in bomo zahajali v gozdove, vedeli za nevarnosti, ki nam pretijo.
•MIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHItlllMIIIHIMMIIIIIMIHIiniMlllltMinHItMIIMIIIIIIIMtMMIimiMllllltllllllltlllllllliailimvMt
V PRIREDBI TURISTIČNE USTANOVE
V Gorici od 11. do 20. aprila prva razstava cvetličarstva
Prireditev bo na odprtem v dolini Koma - Okrogla miza o vzdrževanju in vrednotenju zelenih površin
V soboto, 11. aprila, dopoldne bodo V obsežnem parku v dolini Korna v Gorici odprli prvo raz stavo cvptja. Prireja jo goriška turistična ustanova v sodelovanju z goriško občinsko upravo. Gre za prvo tovrstno prireditev - v Gorici in menda tudi odsl j edino, kajti razstave, ki so jo prirejali v Ro-mansu, ne bo več. Doslej je udeležbo prijavilo okrog trideset cvetličarjev in vrtnarjev iz naše dežele, ki bodo v prihodnjih dneh preuredili v cvetlične grede okrog pet tisoč kvadratnih metrov velik park ob občinski telovadnici. Po svoje bodo k uspehu pripomogli tudi dijaki in učenci šol iz goriške pokrajine, ki imajo možnost sodelovati na slikarskem in fotografskem natečaju ter v tekmovanju za ureditev najlepše gredice.
Poleg razstave cvetja in različnih pripomočkov za vrtnarstvo — razstavo naj bi odslej prirejali vsaki dve leti — natečajev za učence in dijake, bo v tem času tudi nekaj
•iiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiMiiimiiiiimitiiuiniMiliiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiifM
V NEDELJO PRI NAS POHOD PRIJATELJSTVA
Koliko bo letos udeležencev na mednarodnem »pohodu prijateljstva* po ulicah Gorice in Nove Gorice? Čeprav je prireditev že nekaj tradicionalnega in ne predstavlja torej novostj, menijo, da pride tudi letos nanjo nad 3.000 ljudi iz vseh krajev naše dežele, Slovenije in Veneta. Tako bodo mladi v najrazličnejših trenirkah in drugih športnih oblačilih v nedeljo zjutraj dobesedno preplavili Travnik, kjer bo dan znak
PRIPRAVLJALNI ODBOR ŠZ SOČA
vabi na
USTANOVNI OBČNI ZBOR
ki bo v gostilni Devetak na Vrhu jutri, v petek, 3. aprila, ob 20.30 s sledečim dnevnim redom:
—	poročilo pripravljalnega odbora
—	odobritev statuta
—	volitve odbora, nadzornega odbora in razsodišča
—	razno
Vljudno vabljeni športniki in prijatelji športa
it sovodenjske občine.
za odhod. Ne uporabimo besede start ker pohod ni tekmovalnega značaja, vemo da se bodo najmlajši zapodili po ulicah v želji priti na cilj po enajstih kilometrih prvi, ali vsaj med prvimi.
Odhod bo s Travnika ob 10. uri, udeleženci bodo šli po nekaterih goriških ulicah do mejnega prehoda v škabrijelovi ulici zatem bodo stopili na jugoslovanska tla, šli po glavnih ulicah Nove Gorice, se vrnili v Italijo skozi solkanski mejni prehod, cilj bo v parku zavoda San Luigi v Ul. Don Bosco. Vsak udeleženec bo dobil spominsko kolajno. Tudi letos bodo na progi kontrolne postaje in okrepčevalnice.
Za prireditev skrbita Turismo gio-vanile e sociale iz Gorice in občinska zveza telesnokulturnih organizacij v Novi Gorici. Skupinam bodo podelili priznanja in pokale, prisotni bodo zastopniki obeh mest. Vpisujejo na občinski zvezi telesnokulturnih organizacij v Novi Gorici, na sedežu TGS v Ul. Don Bosco v Gorici ter v knjigarni GISS v Ul. Pred škofijo 15 in v Katoliški knjigarni na Travniku.
vzporednih prireditev. Tako bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 20. uri v pokrajinski sejni dvorani okrogla miza o vzdrževanju in vrednotenju zelenili površin, v zasebni in javni lastnini. Sodelovali bodo Giancarlo Bertoldo. Frans Bogaert, Pier Lui- • gi Carniel, Giorgio Guzzon in Via-1 dimir Vremec. Okroglo mizo bo 1 vodil Sergio Piemonti. V torek
vije do Italije, od Francije do Poljske.
Na programu so naslednje skladbe: J. Slovenski «Muzika (1938);
H.	Eisler «Variacije» (Nonet št.); P. Mihelčič *Stop time» za rog in komorni ansambel, solist Jože Fa-lout; Y. R. Francaii «L'heure du Berger — Les vieux beaui — Fin up girls — Les peliles nerveux»;
I.	Petrič «Esquisses poetiques» za oboo (angleški rog) in 9 instrumentov, solist Božo Rogelja; B. Mariini <Nonet — allegro — andante — al-legretto».
V Vidmu sejem opreme
za rekreacijo
in prosti čas
•
Kako izrabiti prosti čas? Ma to vprašanje bo marsikdo našel odgovor in ustrezno rešitev na sejmu, ki ga bodo odprli v soboto 4. t.m. (letos že drugič) v Vidmu. 90 razstavljavcev namreč ponuja športna oblačila, opremo, plovila, opremo za taborjenje, za lov in ribolov, vrtnarstvo, pa še kaj, kar naj bi človeku služilo za rekreacijo v prostem času. Lani je bil sejem, kjer so prisotni v glavnem razstavljavci iz severne Italije, odprt samo štiri dni in si ga je v tem času ogledalo okreg dvanajst tisoč obiskovalcev. Letos bo odprt do nedelje, 12. aprila, prireditelji pa računajo, da bo obiskovalcev in kupcev — na sejmu bodo razstavljeno blago tudi predajali po posebnih, sejemskili cenah — vsaj dvakrat več.
«Iron R!aidrn» nocoj v športni hali
Ena najbolj znanih hard-rock angleških skupin, <dron Maiden», nastopi danes zvečer ob 21. uri na koncertu v športni hali na Madon-nini. Prireditelj je Old Swan center, ki je že v prejšnjih letih poskrbel za podobne koncerte. Prireditelji pravijo, da vlada med mladimi veliko zaniman:e za ta koncert in da bo prišlo poslušali to znano skupino tudi precej mladih poslušalcev iz Nove Gorice in sosednjih jugoslovanskih krajev.
Iz goriške bolnišnice
V goriško splošno bolnišnico so včeraj, okrog poldne, sprejeli 60-letnega Bruna Viezzolija iz Tržiča, Matteottijeva 22, zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči, v bližini Palkišča. Menda ga je v avtomobilu obšla nenadna slabost ter je Vsled tega zavozil s ceste. Zdravil sp bo 20 dni.
GLASBENA MATICA ZVEZA SLOVENSKIH KUL TURNIH DRUŠTEV - ZVEZA
SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Koncertni abonma 1980 - 81 Danes, 2. aprila, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici nastopa
ENSEMBLE SLAVKO OSTERC
Solista:
Jože Falont — rog Božo Rogelja — oboa
Dirigent:
IVO PETRIČ
Razstave
V razstavni galeriji 11 'lorchio v Klare v Gorici razstavlja
aprila bodo na goriškem gradu podelili nagrade in priznanja avtorjem najboljših izdelkov treh natečajev, istočasno pa bodo prikazali nekaj filmov o Gorici in lepotah ; Soče.	[
13. aprila bodo podelili nagrade in priznanja tudi razstavljevcem.
j Ulici sv.
te dni slikar - krajinar Walter Du-
Goriški dijaki nasprotujejo smrtni kazni
Goriški dijaki protestirajo proti zbiranju podpisov za referendum o uvedbi smrtne kazni, za kar se zavzemajo misovci. Nasprotovanje tej pobudi so te dni izrazili z razdeljevanjem letakov proti uvedbi smrtne kazni.
Drevi pričetek tečaja za nogometne sodnike
Danes zvečer ob 20.30 se bo na sedežu CONI, Drevored 24. maja, pričel tečaj za nogometne sodnike goriške pokrajine. Tečaj, ki ga je pripravilo Združenske sodnikov, i-ma namen prikazati mladim, ki bi radi pričeli s to dejavnostjo, vse osnove, ki so potrebne pri sojenju.
Trenutno je namreč na Goriškem premalo sodnikov, ki bi lahko zadostovali potrebam v vseh nogometnih kategorijah. Tečaj se bo drevi pričel s predavanjem priznanega mednarodnega sodnika Barbaresca iz Krmina.
Upokojenec težko ranjen v prometni nesreči
V prometni nesreči, pripetila se je sinoči okrog 19.30, v Garibaldijevi ulici v Gradišču, je bil hudo ranjen 73-letni upokojenec Santo Brain iz Gradišča, Manzonijeva 27. Zdravniki goriške splošne bolnišnice so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. Dinamika hude nesreče še ni povsem pojasnjena.
satti. Razstava bo odprta do 10. a-prila.
Razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava sporoča, da bodo v ponedeljek, 6, aprila, spet odprli otroški vrtec v Ru-pi. Ker pa je treba iz Sovodenj, kjer je začasno potekal pouk, premestiti v Rupo nekaj opreme, jutri v m po n s ki sekciji vrtca ne bo pouka.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 20. uri — D. Ilare: Molči in bodi lepa. Abonmajska predstava za red S — četrtek in izven. Predstava bo v gledališki dvorani v Solkanu.
Kino
(I urica
VERDI 17.30-22.00 «La derobade*. (Vita e rabbia di una prostituta parigina). Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-22.00 «Camera d*al-bergo*. V. Gassmann, M. Vitti, E. Montesano. Barvni film.
VITTOR1A 17.00-22.00 «Super sexy-moralita*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irii d
PRINCIPE 18.00-22.00 »Super tilt*.
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Laguna blu*.
DEŽURNA I.EKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G« rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 84-268
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26. tel. 44 387
umsmm
N.N. iz Gorice daruje za Sloven sko planinsko društvo 10.000 lir.
PRED NAPADOM NEMČIJE IN ITALIJE NA JUGOSLAVIJO (2)
Razvoj dogodkov pred štiridesetimi leti
Vladko Maček se dogovarja s fašistično Italijo za razkosanje Jugoslavije - Ciano se sestaja s Paveličem - Hitler pripravlja «smrtni udarec» - Sporazum Cvetkovič-Maček
HLMMLER CIANU: 'POHITITE S PROTEKTORATOM NAD HRVATSKO «DUCE JE MNENJA,
DA BO PODVIG PRECEJ LAHEK IN IMA PRAV*
21. 23. MAJA 1939: «Prišel sem v Berlin... Prvi pogovor z Rib-bentopom . . . Dodajam, da nas notranje gibanje Hrvatov ne more pustiti indiferentne. Ribbentrop se strinja, toda vidim, da bi v bistvu imel rajši ohranitev jugoslovanskega statn quo. — Himmler pa mi kar naravnost reče, da moramo pohiteti z vzpostavitvijo našega protektorata nad Hrvatsko ...»
26. MAJ 1939: «Fogovor s Car-neluttijem po povratku iz Zagreba. Potrjuje popoln Mačkov pristanek glede zavračanja slehernega sporazuma z Beogradom in glede priprave uporniškega gibanja. Sporazumela sva se in določila v posebnem zapisniku naslednje:
1.	Italija financira z 20 milijoni dinarjev Mačkovo hrvaško gibanje; 2. Maček se obvezuje, da bo pripravil revolucijo v 4 - 5 mesecih; 3. takoj bo poklical italijanske čete za zajamčenje reda in mira; 4. Hrvaška se bo proglasila za neodvisno državo v federaciji z Rimom. Imela bo svojo vlado, toda ministrstvi za zunanje zadeve in obrambo bosta skupni z Italijo; 5. Italija bo lahko imela oborožene sile v Hrvatski in generalnega namestnika (Luogote-nente Generale) kot v Albaniji; 6. čez nekaj časa se bo odločilo glede možnosti, da se pride do personalne unije. — Duce je zapisnik prebral in odobril. Toda želi. da ga podpiše Maček, Zato sem ga poslal v Zagreb na varen način. Prihodnji teden bomo začeli s plačevanjem v Zuerichu.
«Mussolini je ves prevzet z mislijo, da razdrobi Jugoslavijo in anektira kraljevino Hrvatsko. Mnenja je, da je podvig precej lahek in spričo stanja stvari, mislim, da ima prav».
«Medtem mislim organizirati Albance na Kosovu, ki lahko predstavljajo nož v l»k Jugoslaviji*.
HITLER:
ČIMPREJ SMRTNI UDAREC JUGOSLAVIJI
31. MAJ 1939: «... Duce določa nekaj načelnih navodil... 4. doseči točno razčiščenje jugoslovanskega stališča. Pri tem pa je potrebno pripomniti, da Maček ni hotel podpisati zapisnika rekoč, da je obnovil pogajanja z Beogradom in da hoče razčistiti še nekatere točke bodočih odnosov med Rimom in Hrvaško. Tako piše Car-nelutti. . . Duce, ki mu kažem Cameluttijevo pismo, je mnenja, da se počakajo rezultati' 'obiska kneza Pavla v Berlinu. Nato. misli, da bi popustili glede bodoče države Hrvaške in se zadovoljili s skupnim ministrstvom za zunanje zadeve in z vojsko pod našo kontrolo*.
Šele čez dobrih sedem mesecev Ciano v svojem dnevniku vnovič omenja načrte z Jugoslavijo:
20. JANUAR 1940: (Mussolini se strinja, da se sestanem s Paveličem ... Zdi se, da se hrvaško vprašanje bliža rešitvi: toda pripraviti je treba teren z Londonom in Parizom. To je osnovni pogoj. Sicer je bolje ne počenjati nič. To bomo drago plačali, in sicer prav kmalu. Vendar Mussolini na to uho noče poslušati . . . Rekel je: Fno ie gotovo. Z njimi ne bomo šli nikoli. ..».
23. JANUAR 1940: «.. . Sprejel sem Paveliča. Je odločen človek, ki se zaveda, kaj mora doseči in
ki se ne boji odgovornosti za u-resničenje svojih ciljev. Določila sva poglavitne točke priprav in akcij*.
7. MAREC 1940: «.. . Jugoslovanski veleposlanik je zaskrbljen zaradi dogodkov na Hrvaškem in zahteva povečanje nadzorstva nad Paveličem. Glede tega mu dajem največja zagotovila*.
10. MAJ 1940: «Sprejmem Paveliča. Hrvaška situacija dozoreva in če bomo z naše strani v zamudi, se bodo mnoge simpatije obrnile k Nemčiji. Sedaj bo pripravil zemljevid z označenimi točnimi položaji revolucionarnih sil in najnujnejših potreb. Nato bomo prešli v fazo uresničevanja . . . priporočil sem izogibanje slehernemu izzivanju Beograda ...».
PIŠE:
STANISLAV RENKO
10. JUNIJ 1940: «Napoved vojne ... Io sono triste, molto triste. L’avventura comincia. Che Dio assista 1’Italia*.
V zvezi s Cianovim sklicevanjem na nemško «konkurenco» pa prof. Ferdo čulinovič v svoji ((Okupatorski podjeli Jugoslavije* opozarja na publikacijo »Tajni arhiv grofa Ciana* (Zagreb, 1952) s podatkom o grofovem sestanku v Berlinu 19. septembra 1939 z Ribbentropom, ki je takrat rekel Cia-nu: «. . . kar se tiče Grčije in Jugoslavije ... da gre izključno za italijanske interese, pa je zato stvar same Italije, da izbere rešitev*. Toda že v avgustu je Ciano zapisal v svoj dnevnik o svojem pogovoru s Hitlerjem:
12.	AVGUST 1940: c .. Govori zelo mirno in se razburi samo tedaj, ko nam svetuje, naj čimprej zadamo smrtni udarec Jugoslaviji*.
To je bilo dva tedna pred napadom na Poljsko in Ciano piše:
13.	AVGUST 1940: c... Vračam se v Rim razočaran nad Nemčijo, njenimi voditelji, nad njihovim načinom ravnanja. Varali so nas in nam lagali. In danes nas vlečejo v pustolovščino, ki je nismo hoteli io ki lahko kompromitira režim in državo. Italijansko ljudstvo se bo treslo od groze, ko bo zvedelo za napad na Poljsko in bo, kvečjemu, hotelo dvigniti orožje proti Nemcem ... Ducejevo reagiranje je spremenljivo — končno pravi, da hoče svoj del plena na Hrvaškem in v Dalmaciji*.
Gre torej, za fašistične apetite eno leto pred napadom na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Vendar čulinovič ugotavlja:
«Maček v svoji knjigi ’In the Struggle for Freedom’, objavljeni v New Yorku leta 1957, zanika to svojo zvezo (s Cianom). Če sta se Camalutti in Bombelles tako predstavljala grofu Cianu, potem se mora predpostaviti, da je bila vlada fašistične Italije predhodno obveščena o tem njunem svojstvu in da je upravičeno smatrala, da se pogaja z delegatoma Vladka Mačka oziroma vodstva Hrvatske se-Ijačke stranke. Da je Cvetkovičeva vlada vedela za konspiracijski dogovor teh eksponentov iz Zagreba, kaže med drugim tudi zapis grofa Ciana v dnevniku, kako je bil Mussolini ogorčen, ko je zvedel, da je '•(markiz* Bombelles (sicer lovski tovariš kneza regenta Pavla) bil — dvojni agent*.
«DUNAJSKI PROTOKOL*
Ciano je namreč 10. maja 1940 zapisal tudi: «. .. Dobili smo dokaze, da je Bombelles plačanec
Beograda. Občutil bo neusmiljeni ustaški zakon*.
Med dogodki pred 27. marcem 1941 je namreč potrebno povedati, da je bil 26. avgusta 1939, t.j. skoro pet dni pred Hitlerjevim napadom na Poljsko, podpisan «Spo-razum Cvetkovič - Maček* in u-stanovljena banovina Hrvatska ter da gre hkrati — kot piše čulinovič — tudi za «določeno spremembo stališča hrvaških opozicijskih elementov do Italije in Nemčije*, pa so verjetno zato prenehali konspi-rativni pogovori s Cianom o vstaji itd. Toda krepitev nacifašističnih pozicij je že po marčnem napadu na ČSR leta 1939 pomenila resno grožnjo tudi za Jugoslavijo — vse kot posledica kapitulantskega muenchenskega sporazuma in čulinovič nadaljuje:
»Formiranje češko - moravskega protektorata pod suverenostjo Tretjega Rajha, zlasti pa ((osamosvojitev* Slovaške kot nemškega protektorata, je imelo živ odmev v vseh jugoslovanskih krogih. Jugoslavija se je sedaj še bolj znašla pod pritiskom, da pristopi k Trojnemu paktu. Strah zaradi možnosti oboroženega udarca Osi na Jugoslavijo, so povzročili, poleg drugega, vsakodnevni napadi fašistične propagande, rožljanje z orožjem ob meji, vohunska aktivnost. in vedno bplj odkrito nastopanje petokolonaških elementov.
Končno je vlada Cvetkovič - Maček podpisala tako imenovani DUNAJSKI PROTOKOL o pristopu k Trojnemu paktu*.
Protokol so podpisali: nemški zunanji minister von Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski poslanik Oshi-ma, z jugoslovanske strani pa Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade in Aleksandar Cincar - Markovič, minister za zunanje zadeve. Besedilo Protokola se glasi: »Vlade Nemčije, Italije in Japonske z ene strani ter vlada Jugoslavije z druge strani potrjujejo po svojih opolnomočenih predstavnikih naslednje:
Člen 1. — Jugoslavija pristopa k Paktu med Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki je bil podpisan v Berlinu 27. septembra 1940» . ..
Po tej ugotovitvi je nujno, da strnjeno navedemo potek dogodkov pred podpisom pakta na Dunaju, kot jih povzemamo iz Božičeve ((Zgodovine slovenskega naroda* (iz leta 1969) in novejše »Zgodovine Slovencev* (iz leta 1979): KONEC AVGUSTA 1939: podpis nemško - sovjetskega sporazuma o nenapadanju.
4.	SEPTEMBRA 1939: Cvetkovičeva vlada je proglasila «strogo nevtralnost*.
31. MAJA 1940: ratifikacija trgovinske pogodbe med Jugoslavijo
in ZSSR.
27. SEPTEMBER 1940: Nemčija, Italija in Japonska so podpisale Trojni pakt in si razdelile vpliv na področja v Evropi.
NOVEMBER 1940: sestanek Cincar - Markovič - Ribbentrop.
14.	DECEMBER 1940: smrt Antona. Korošca.
JANUAR 1941: obisk polkovnika W. Donovana, osebnega odposlanca F. Roosvelta, predsednika ZDA v Beogradu, kjer mu je vlada zagotavljala, da bo ostala nevtralna, kar je zagotavljala tudi Churchillu.
FEBRUAR 1941: regent princ Pavle Karadžordževič je zavrnil Edenov obisk v Beogradu pod vplivom generala Nediča, načelniga generalnega štaba.
14. FEBRUAR 1941: Cvetkovič in Cincar - Markovič sta obiskala Hitlerja.
4. MAREC 1941: tajni sestanek princa Pavla s Hitlerjem. — Princ Pavle je bil pod močnim vplivom dogodkov v Bolgariji, ki so jo Nemci zasedli in ki je 1. marca 1941 pristopila k trojnemu paktu.
7. MAREC 1941: jugoslovanska vlada izjavlja, da <(ima pred očmi najvišje narodne in državne koristi: neodvisnost države in njena ozemeljska nedotakljivost*.
(Nadaljevanje sledi)
Vozniška dovoljenja v letu 1980
RIM — Zdi se, da so moški boljši šoferji kot ženske. Kot kažejo podatki za lansko leto, so izpitne komisije za vozniško dovoljenje zavrnile 26 od sto moških in 30 odst. žensk. Podrobni podatki pa so naslednji:
Na 1.620.000 kandidatov za vozniško dovoljenje so pri praktičnem in teoretičnem izpitu ((odslovili* 252 tisoč moških na 958 tisoč kandidatov in 196 tisoč žensk na 662 tisoč kandidatk. Ministrstvo za prevoze, ki je objavilo te podatke za leto 1980, dodaja še, da so lani izdali milijon 275 tisoč vozniških dovoljenj, kar je 18 odst. več kot v letu 1979, medtem, ko se je prijavilo na izpite 2 milijona 911 tisoč kandidatov oziroma kandidatk in sicer 1. milijon 620 tisoč na izpite za teorijo ter 1 milijon 291 tisoč na praktično izkušnjo. Nadaljnji podatki pravijo, da je bilo izdanih 54 odst. vozniških dovoljenj moškim kandidatom in 48 odst. ženskim.
samo ob sebi se razume, da odpade na kategorijo B. torej na težka motorna kolesa in na osebna vozila pretežni del izdanih vozniških dovoljenj in v konkretnem primeru kar 83 odst., na kategorijo A in sicer za male motocikle do teže 400 kg, je odpadlo 9,6 odst. izdanih vozniških dovoljenj, na kategorijo C, ki zajema težje tovorne avtomobile, je odpadlo 3,7 odst. izdanih vozniških dovoljenj, ali konkretno 47 tisoč, seveda sle dita še kategorija D in E, kjer je bilo še veliko manj kandidatov in seveda tudi manj izdanih vozniških dovoljenj.
................ihiihiuiiiuiiiihhiiiiiiiiiii............................
VČERAJ SO Z ENODNEVNO ZAMUDO PODELILI »OSCARJE*
NAJVEČ VISOKO PRESTIŽNIH PRIZNANJ LETOS ZBRAL FILM PREPROSTI LJUDJE
Najboljši «glavni» je Robert De Niro, najboljša «glavna» pa Sissi Spaček Dokajšnje presenečenje je prinesla nagrada sovjetskemu filmu - Tudi Ronald Reagan je bil «navzoč», pa čeprav le za dve minuti in le posredno
LOS ANGELES — Čeprav je bil ameriški predsednik Ronald Reagan na bolniški postelji v Wa-shingtonu, je bil vsaj dve minuti navzoč tudi na veliki svečanosti ob izročanju najbolj prestižnih filmskih nagrad — oscarjev. V velikanski dvorani Dorothy Chand-ler‘ Pavillon. kjer se je zbralo 2.900 povabljencev, so v samem začetku na velikem ekranu pred-■ vajali jftniiganov -piMrav. & So ga bili posneli nekaj dni prej, vsekakor pred atentatom na predsednika. V svojem dvominutnem pozdravu je bivši filmski igralec in član ameriške ustanove, ki podeljuje filmske nagrade oscar — sedanji predsednik ZDA Reagan podčrtal veljavnost »plemenite u-metnosti kinematografije*, sredstva, ki «nam pove, kakšni v resnici smo*, kajti «filmsko sredstvo. kadar doseže svoj plemeniti cilj, nam pove. da ljudje vsega sveta doživljajo ista občutja*. Svoj pozdrav je Reagan zaključil s trditvijo, da »filmi so večni*.
Letošnje nagrajevanje, ki je bilo že 53. po vrstnem redu, je bilo odloženo za en dan prav zaradi atentata na predsednika Reagana. kajti zares bi ne bilo sprejemljivo, da bi «veselo in svečano delili oscarje* v trenutku, ko so se v Washingtonu zdravniki znojili nad oreracijsko mizo, ko
so reševali življenje predsednika Reagana. Doslej so že dvakrat odložili svečanost ob tem nagrajevanju in sicer prvič leta 1938. ko je bil ves Hollywood preplavljen zaradi velikanskega neurja, drugič so razdelitev nagrad odložili leta 1968 ob podobnem pritrjeni kot sedaj, kajti tistega leta so beli rasisti usmrtili voditelja ameriških črncev in borca za enakopravnost črncev Martina Luthra Kinga.
Sicer pa to spada že v zgodovino in preidimo raje na sedanjo svečanost, konkretno na podelitev nagrad. Čeprav je res, da filmske nagrade, ki jih podeljuje ameriška akademija za filmsko umetnost, nimajo več tiste vrhunske veljave, ki so jo imele pred desetletji, je vendarle ameriški »oscar* še vedno najbolj prestižno filmsko priznanje in resnici na ljubo je treba povedati, da so bile doslej te nagrade skoraj vedno vsaj približno posrečene oziroma kolikor toliko pravilne. To ie potrjeval uspeh nagrajenih filmov pri občinstvu, kolikor ni nagrada tega uspeha pogojevala.
Letos je dobil oscarja za najboljšo moško glavno vlogo Robert De Niro za svojo vlogo v filmu «Raging Buli*, kar bi pomenilo »Podivjani bik* in bo ta film pri
																																										
Jutri na ljubljanski TV
V petek zvečer smo na ljubljanski televiziji in sicer v okviru seri.it »Ustvarjanje Titove Jugoslavije* sledili dogajanjem, ki so vodila v drugo svetovno vojno. Bili smo priča ekspanziji nacizma in fašizma, hkrati pa kapitulan-stvu Velike Britanije, Francije in Jugoslovanskih čaršijskih krogov. Izdajstvu, ki ga je pripravljal Beograd, se je pridružila še Hrvaška družba, ki jo je vodil Vladko Maček, ki se je po razsulu v aprilu 1941 udinjal fašističnemu »poglavniku* Paveliču. V petek, 3. aprila pa pride na vrsto tre-Ua epizoda, ki nosi naslov »Aprilska vojna 1941».
Epizoda, ki ji bomo sledili v petek, nam bo prikazala beden odpor jugoslovanske vojske v a-prilu 1941. »Užaljeni* Adolf Hitler, ki so mu jugoslovanske množice s 27. marcem 1941. prekrižale račune, za začetek napada na Sovjetsko zvezo je sklenil Jugoslavijo kaznovati in jo je 6. aprila napadel z vso nacistično brutalnostjo. Njegovemu zgledu sta sledila Mussolinijeva Italija in Hortyjeva Madžarska, tako da je bila Jugoslavija po 12 dneh razkosana. Hitler je svojim zaveznikom že prej sporočil, da bo sestavil Neodvisno hrvatsko državo, ostale dele Jugoslavije pa da bo »razdelil*. In tako se ie tudi zgodilo.
Tretja epizoda bo vsaj na kratko prikazala potek vojaških o-peracii na vseh bojiščih in sporadičen odpor, ki so ga nudile posamezi - enote jugoslovanske vojske pač tako. kakršno vodstvo so imele. Jugoslovanski vojaški vrhovi so namreč povsem odpovedali. močno pa ie bilo tudi delovanje pete kolone. Tokrat bomo prvič mogli slediti tudi nekaterim e- izodam. na primer «nohodu» i-talijanske vojske na Ljubljano in
tudi vdoru madžarske vojske v Vojvodino.
Ob popolnem razsulu in izdajstvu jugoslovanskih civilnih in vojaških oblasti je bila edino komunistična partija tista, ki je znala, kaj je treba storiti. Ko so vsi »patrioti* odpovedali, .je KPJ prevzela nalogo odpora proti tujcu in njegovim domačini slugam in se lotila boja za osvoboditev.
SILVA KOŠČINA V TV PRIREDBI aCOPIOKS, COPIONEa
RIM — V televizijskih studiih v Turinu snemajo komedijo Carla Tritta z naslovom tCopione, co-pione*. Organizacijo je prevzela italijanska prva TV mreža, avtor dela je ie omenjeni Carlo Tritto, ki je po rodu Neapeljčan in ki se že dolgo ukvarja z gledališčem, filmom in TV. Režijo je prevzel Stefano Roncoroni, igrajo pa v njem Mino Bellei. Silva Koščina, Cinzia De Carolis, Gastone Pe-scucci in drugi.
Zgodba je dokaj preprosta, hkrati pa toliko razgibana, da bi je ne mogli vse prikazati. Glavni junak je 40-letni privlačen moški, ki ga ženske obletavajo, ki pa je hkrati bolj zaljubljen v svoje de lo in v svoje uspehe kot v svojo ženo in svoje potencialne prijateljice, ki jih je veliko. Svoj čas privlačni moški prebije v glavnem v svojem študiju in pa v svojem vrtu, kvečjemu si privošči še malo operne glasbe. Njegov življenjski cilj je zasesti mesto profesorja za sociologijo na univerzi, vendar je to imenovanje odvisno od — smrti njegovega delovnega tovariša in od dobrohotnosti delcana fakultete.
Patronat KZ - INAC svetuje
Prostovoljni prispevki: brez sprememb za odvisne delavce, poviški za kmete, obrtnike in trgovce
Vpr.: »Že več let plačujem prostovoljne prispevke kot bivši odvisni delavec. Sedaj bom moral poravnati kvoto za prvo trimesečje 1981, vendar sem hotel prej preveriti, če se je znesek povišal ali ostane nespremenjen. Že lani sem namreč plačal premalo in nato nisem mogel doplačati, temveč so mi znižali število odkupljenih tedjiov.
Velja še vedno pravilo, da je treba plačati prispevke S. razreda?»
Vaša skrb je povsem na mestu, saj bi se moral vsak samoplačnik pozanimati na začetku leta, če je INPS povišal zneske prostovoljnih prispevkov, ker ni mogoče naknadno doplačevati razliko in zato znižajo število tednov. Ker so za odvisne delavce stopili v veljavo zadnji poviški s 1. marcem 1980, bodo v letu 1981 zneski vseh plačilnih razredov ostali nespremenjeni. To se pravi, da najnižji tedenski prispevek, ki odgovarja
5.	razredu, še vedno znaša 3.367 lir na teden. Ostalo je v veljavi tudi pravilo, da morajo plačati prispevke 5. razreda vsi tisti, katerih določeni razred je nižji od petega. Komur pa so določili višji razred, mora obvezno plačati zneske odgovarjajočega razreda. V nasprotnem primeru pa proporcionalno znižajo število veljavnih tedenskih prispevkov.
Za bivše samostojne delavce (kmete, obrtnike in trgovce) pa je s 1. januarjem 1981 prišlo do
sprememb oziroma zvišanja zneskov prostovoljnih prispevkov, kakor sledi:
Kmetje morajo plačati 5.267 lir na teden oziroma 5.545 lir vključno z zavarovanjem proti tuberko-lozi, obrtniki plačajo 52.935 lir na mesec (54.140 lir s TBC), trgovci pa 52.727 lir na mesec (53.932 lir s TBC).
Nova zdravstvena enota SAUB za prebivalce Zahodnega in Vzhodnega Krasa.
S 1. apruom 1981 je pričela poslovati nova upravna zdravstvena enota SAUB štev. 24, ki ima svoj sedež v poslopju bivše bolniške blagajne ENPAS v Ul. Ghiberti 4 (mala ulica vzporedna z Ul. Ghega in Ul. Udine). Za vse upravne zadeve in specialistične preglede se odslej morajo obrniti na ta urad vsi prebivalci tržaškega Zahodnega in Vzhodnega Krasa, ki so prej hodili na INAM v Ul. Farneto. Sem spadajo devinsko - nabrežinska, re-pentabrska in zgoniška občina, Križ, Prosek, Kontovel, Bani. Opčine, Bazovica. Trebče. Padriče, Gropada, Lonjer, rajonski okraj Barkovlje, Greta, Rojan. Kolonja in Škorkola ter najbližje mestne ulice. Na SAUB štev. 24 bo mogoče urediti zadeve upravnega značaja, kot so vpisi, izbrisi, izbira zdravnika, termalno zdravljenje, razna dovoljenja in dopolnilni prispevki. Na razpolago pa bo tudi dvanajst specialističnih služb.	B. S.
nas nosil naslov «Toro scatenato*. Kot najboljša protagonistka pa je bila nagrajena Sisii Spaček za glavno žensko vloge v filmu «Coal Miner’ s daughter*, ki ga bomo gledali pri nas pod naslovom «La ragazza di Nashville* («Dekle iz Nashvilla*).
Oscarja za najboljšo stransko moško vlogo je akademija podelila Timothpju Huttonu za njegovo vlogo v filmu	-•peopk**;
toš-ej za film z naslovom ((Preprosti ljudje*.-' ki ga bomo pri nas videli pod naslovom »Gente comune*. Isto nagrado vendar za najboljšo žensko stransko vlogo pa je dobila Mary Steenburgen, nastopila v filmu «Melvin and Howard», oziroma «Melvin in Hovvard*.
Oscarja za najboljšo režijo so dali Robertu Redjordu, ki je režiral film ((Preprosti ljudje*. Isti film pa je dobil tudi drugo visoko priznanje kot najboljši film v
? \ ' !
naštevati, navedli bomo le nekatere kot na primer: oscar za najboljši kratkometražni film, ki ga je dobil madžarski režiser Ferenc Rofusz za svoje delo »The fly», prav tako oscar za kratkometražni film posnet »živo*, ki ga je dobil Lloyd Philipps za svoj filmček «The dollar bottom*. Za najboljši kratkometražni dokumentarec sta bila nagrajena Peter Ladue in ftoiafRt*HaJle za njuno delo «Karl Hess: Tovvard liberty». za najboljši dolgome-tražni dokumentarni film pa je bil nagrajen Murray Lerner za film <Frorp Mao to Mozart*: -Isaac Štern in China*.
Končnp bomo omenili ,le še eno priznanje, ki pa se ne nanaša na določeno filmsko dejo, pač' za življenjsko delo filmskega človeka. Sloviti ameriški filmar Henry Fonda je dobil posebnega oscarja za vse svoje filmsko delo, ki ga je opravil v 46 letih predanosti
Filmska umetnika Robert De Niro In Slssy Spaček, ki sta letos dobila najvišje priznanje in sicer «oscarja» za najboljšo moško in za najboljšo žensko vlogo.
angleškem jeziku v lanskem letu. Ta film je dobil še nadaljnje priznanje in sicer oscarja za najboljši neizviren scenarij, ki so ga podelili Alvinu Sargentu. Kar pa zadeva izvirni scenarij, je dobil nagrado Bo Goldman za film «Melvin in Hovvard*.
Precejšnje presenečenje je pri letošnjem nagrajevanju prinesel tuji film. Kot najljoljši film v neangleškem jeziku, torej v tujem jeziku je bil nagrajen sovjetski film z naslovom «Moscovv dops not believe in tears*, ki ga je izdelalo sovjetsko filmsko podjetje «Mosfilm».
Seveda sledi še vrsta drugih oscarjev in sicer oscar za najboljšo zvočno spremljavo, ki ga je dobil film «Fame». kar bi prevedli v »Slavni bodo*, ki ga je režiral Michael Gore Za najboljšo montažo je bil nagrajen že večkrat omenjeni film »Podivjani bik*, za najboljšo fotografijo sta bila nagrajena Geoffrey Unsvvorth in Ghislain Cloquet za film »Tess* Romana Polanskega.
Oscarjev pa je še cela vrsta in odveč bi jih bilo prav vse
filmskemu svetu. Henry Fonda je že prileten in njegovo zdravje ni najboljše. Zato je prišel na slavje v družbi Roberta Redforda in se je na oder povzpe' s palico. Bil je vidno ganjen in ko je sprejemal kipec, je najprej nekaj sekund molčal, nato pa se je zahvalil in svojo zahvalo zaključil takole: «Teh 46 let, kolikor sem jili preživel pri filmu, je veljalo to nagrado, ki je višek moje filmske kariere*.
Prezgodaj bi bilo govoriti o odmevih na letošnjo razdelitev oscarjev. Drži pa dejstvo, da > ni noben film zbral izrednega števila nagrad, kot je bilo včasih v navadi, kot tudi drži, da je nagraditev sovjetskega filma vzbudila nemajhno presenečenje, vendar pa to le zaradi dejstva, da film ni bil toliko razširjen med kinematografsko publiko. Ali so bile nagrade pravilno razdeljene ali ne, bolno videli pozneje, ko bo publika dala svoj pa čeprav le posreden pristanek s tem, da bo dvorane polnila ali tudi na grajene filme enostavno »spregledala*.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja: pomembni dosežki
13.00	Dan za dnem
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Kapetani in kralj —
12.	nadaljevanje
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Šolska oddaja:
Which way Atlanta?
15.10	Gledališke zgodbe:
«Ciao Gracco*,
G. Prosperija
16.30	Happy days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	3, 2, 1. . . Kontakt!
Capitan Futuro, risanka — Zakaj? — Glasba za mladino
1.800 Šolska oddaja:
Posebni paznik, De Gasperi
18.30	Job — ročno delo
19.00	Italijanske kronike
19.20	Eischied,
angeli grozodejstev, 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Flash, nagradna oddaja
21.55 Posebna oddaja Dnevnika 1
22.45	Mash — TV film
23.15	Programi pristopanja
DNEVNIK — Danes v parlamentu — Vremenska slika
Drugi Kanal
12.30	Groš, dva
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	šolska oddaja: Posnemanje načina življenja
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Zgodovina družine Strauss
15.25	Jezik za vsakogar: Francoščina
16.00	Nekoč je bilo... danes je še
16.20	Londonski dim
16.30	Zaostala številka
16.40	Dobro počutje
Danes se v popoldanskem programu v rubriki Dobro počutje nadaljujejo razgovori Anne Benassi s prof. Francescom Di Raimondom, primarijem rimske bolnišnice Spallanzani. To srečanje pravzaprav nima namena dajati neposrednih in takojšnjih specifičnih receptov, pač pa je njegov namen govoriti o novi vrsti zdravstva, ali bolje o drugačnem odnosu pacienta do svojega zdravnika in tudi do svojega zdravja. Zato je potrebno, da se potencialni pacient potrudi in sodeluje z zdravstvenimi strukturami in da hkrati spozna, kaj je prava vloga tako imenovanega zaupnega ali družinskega zdravnika.
16.50	Glasbeni kotiček
17.00	DNEVNIK 2 — Flash
17.05	Popoldan
17.05	Mnenje Guglielma Zucconija
17.20	Vremenska slika Program za mladino
17.30	Čarovnica Bia, risanka
18.00	Ubira poklica, "šolska oddaja
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Šport
18.50	Dober večer s ... Supergulpom!
Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 — Poročila;
20.40	Starsky in Hutch — TV film Po nekem srečanju med Hutchem in Gilliano se rodi najprej prepfosti flirt, ki se nato spremeni v globlja občutja. Toda Starsky zve, da dekle, v katero se je zagledal njegov tovariš Hutch,
ni nič drugega kot zelo zahtevna in razkošna prostitut ka. ki je v službi neke organizacije. ki jo vodita stara gospa Grossman in njen sin. Zato Starsky skuša prepričati dekle, naj pripravi kovčke in zapusti mesto, da bi s tem rešil tudi svojega dolgoletnega prijatelja. Smo la pa je hotela, da se je lepo dekle zares zaljubilo v Hutcha in zato se mu noče odpovedati, pač pa je pripravljeno prelomiti vse zveze z družino Grossman.
21.35	Obiščimo Sicilijo, dok.
22.30	Petnajstdnevnik o predstavah
DNEVNIK 2 — Zadhje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3	— Deželni
programi
20.05	šolska oddaja:
Krajevne ustanove, vmes risanke Toma in Jerryja
20.40	«Lo scatolone*. antologija novega
21.40	DNEVNIK 3 — Tednik
22.10	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 11.00 TV v šoli
17.10	Šolska . TV
18.10	Poročila
18.15	Tehtnica za natančno tehtanje
18.45	Mozaik kratkega filma: Slovenski kratki filmi
19.20	Življenje s tveganjem,
3. oddaja iz cikla: Energetika nemške TV Gotovo se še spominjate za ! hodnonemških oddaj Revni in bogati ter Somrak nafte, ki smo ju, opremljeni z razgovorom o jugoslovanskih e-nergetskih razmerah, pred vajali v februarju. Tokrat dopolnjujemo sliko o energetskem stanju v svetu s tretjo oddajo: Življenje s tveganjem. Avtorji filma razpravljajo predvsem o dilemah, ki jih vzbuja uporaba jedrske energije.
20.24	Zrno do zrna
20.30	DNEVNIK
in Vremenska slika
21.00	Studio 2
23.00	V znamenju
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Jugoslovanski popevkarji
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.35	Sedem pištol za Mc Gregorjeve, film
Režija: Frank Garfield Igrajo: Robert Wood, Aga tba Florv. . .
22.00	DNEVNIK danes
22.10	Tako sladka. . . tako per-.
»mhifV, film
, .........Zagreb
18.45	Jelenko
19.25	Kronika občine Split
19.45	Življenje na bulvarju
21.00	Paralele, zunanje politična oddaja
21.50	Kvizoteka
SViCA
18.50	Risanke: Star Blazers
19.20	Tandem
20.40	«Lo stato deH’Unione», film Igrajo: Spencer Tracy, Ka-therine Hepburn, Van Johnson
22.40	Veliki ekran
TRST A
7.00, 3.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti: Poslušajmo film (ponovitev); 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba i» željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revival; 16.00 Psihologija predšolskega otroka; 16.20 Glasbene diagonale; 17.10 Mi in glasba: Poezija samospeva: 18.00 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika.
KOPER
(Italijanski proqram)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30,16.30. 17.30, 18.30, 19.30,
20.30	Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . ..; 10.15 Knjiga na radiu; 10.32 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop;
10.45	Mozaik; 11.00 Do re mi; 11.10 Zmaj; 11:32 Kirn; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah;
13.45	Controluce: 14.33 Folk glasba; 15.00 Nekdanji motivi; 15.33 Glasbeni collage; 16.20 Glasbeni trenutek; 16.45 Plošče; 17.00 V pogovoru s slovenskimi pisatelji in pesniki: 17.10 Izbrani za vas: 17.32 Crash; 17.55 Knjižna polica:
18.00	Poslušajmo jih skupaj: 18.32 Scene slovenske opere: 19.00 Glasbeni variete; 19.32 Glasbeni slo var; 20.15 Poje Lucio Dalla; 20.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci: gojenci glasbene šole Koper 15 00 Mali koncert; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon: 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	Almanah; 6.08, 7.25, 7.40 in
8.30	Kombinacija: 6.58 Navodila za potnike: 9.02 Radio anclTio 81;
11.10	Štiri četrtine; 12.03 Dogodivščine gledališke maske; 12.30 Ul. Asiago Tenda, oddaja z občinstvom; 13.25 Kočija: 13.22 Master, superglasba iz vsega sveta; 14.30 Predvčerajšnjim; 15.03 Popoldanski spored; 16.10 Rally; 16.30 Položaj italijanske ženske; 17.03 Star gags; 17.08 Modri Milan ; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Jagode in smetana, radijska priredba v dveh dejanjih;
20.50	Glasbeni trenutek; 21.03 Glasbena Evropa 81; 21.45 Mala kronika . . . prihodnosti; 22.05 Evropski objektiv; 22.35 Glasba včeraj in jutri, Danes v parlamentu, Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi;
7.20	Minuta zate; 9.05 Romantična prigoda, 10. nadaljevanje; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk;
12.10	Deželni programi; 12.45 Ra dijski kontakt; 13.41 Sound Track, glasba in kino: 14.00 Deželni pro grami; 15.00 Radio 2 - 3131 - II. del; 16.32 Disko klub; 17.32 Mali star svet, roman; čas glasbe; 18 32 Bili smo prihodnost: 19.50 Ra dijska šola: 20.10 Glasbeni pro štor; 22.00 Nočni čas; 22,20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 15 00, 20.00, 22.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Re kreacija; 7.50 Dobro jutro; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za ...:
12.35	Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi;
14.00	Iz naših krajev — Iz na
šili sporedov: 14.30 Priporočajo vam...;	15 05 Mehurčki; 15.20
Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba;
16.50	Radio danes, radio jutri!;
17.00	Vrtiljak; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . »Naprej*;
19.15	Lokalne radijske postaje;
18.35	Beethoven; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 21.00 Četrtkov ve čer domačih pesmi in napevov:
22.05	Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.15 Informativna odda ja; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba; 00.05 Lirični u trinki; 00.10 Paleta popevk; 01.05 Nočni program.
KOŠARKA
ČETRTFINALE «PLAY OFF»
Turisanda drugič premagala Carrero
Turisanda iz Vareseja in Sinudv-ne iz Bologne sta prva polfinalista v «play-off» za italijanski košarkarski državni naslov.
Turisanda je sinoči tudi v Benetkah premagala Carrero z 90:83 (50:49), Sinudyne pa je v Bologni odpravil moštvo Scavolinija iz Pe-sara z 98:93 (40:51).
V Turinu pa je Grimaldi premagal ekipo Squibba s 73:68 (30:38). Med tema moštvoma bo tako potrebno tretje srečanje za uvrstitev v polfinale, saj so v prvi tekmi zmagali košarkarji Sauibba.
Drevi bo v Mestrah*.še srečanje med Supergo in Billyjem.
BOKS
Nati ubranil evropski naslov
CESENATICO — Valerio Nati je sinoči v Cesenaticu uspešno ubranil edini naslov, ki je še ostal italijanskemu boksu: evropski naslov v petelin ji kategoriji. V petem krogu je namreč s k.o. premagal izzivalca, Španca Vicenta Rodrigueza.
NOGOMET
V ITALIJANSKEM POKALU
ROMA IN TORINO POLFINALISTA
Roma je sinoči igrala proti Fiorentini neodločeno brez zadetkov, Torino pa je premagal moštvo Spala kar s 4:0
Sinoči so odigrali še dve povratni četrtfinalni srečanji italijanskega nogometnega pokala.
V Turinu je Torino premagal moštvo Spala kar s 4:0 in se je tako uvrstil v polfinale, saj so Turinčani v prvem srečanju četrtfinala izgubili v Ferrari le z 0:1.
Srečanje v Rimu med Romo in Fiorentino pa se je končalo brez zadetkov. V polfinale pa se je uvrstilo rimsko moštvo, ker je zmagalo v prvi tekmi v Firencah z 1:0. Naj omenimo, da je sinoči za Romo Pruzzo zastreljal enajstmetrovko, in to prav v zadnji minuti igre.
JUGOSLOVANSKI POKAL
Velež in Željezničar letošnja finalista
Velež in željezničar sta letošnja finalista jugoslovanskega nogometnega pokala.
ntHiiiiiiniiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiii mi i im iiiiiii|,n |,l,,,,1,llmtnIII|||1M|||I||1|l,|I|I||I1|(|111|(|(I||1|1(||||1|li((ii
OBČNI ZBOR DEŽELNE ODBOJKARSKE ZVEZE
Novi deželni odbor brez slovenskega predstavnika
Pipan še naprej predsednik - Peterlin zbral «-le» 142 glasov
V	nedeljo dopoldan je bil občni zbor deželne odbojkarske zveze FI PAV. Na krmilu tega naj višjega deželnega odbojkarskega organa bo še naprej predsedoval prof. Silvano Pipan. Za podpredsednika je bil izvoljen dr. Antonio Travaglini iz Vidma, ostali trije odborniki pa so: De Biase (UD), Sartor (PN) in Conte (UD). Poleg teh pa so v ožjem odboru še pokrajinski predsednik Ja-colino ter odgovorna za sodnike D'Af-fara ter za trenersko organizacijo Pilippelli.
V	preteklem štiriletnem obdobju
je zajela našo deželo, če seveda gledamo iz kakovostnega zornega kota, precejšnja kriza. Odraz tega je v tem, da imamo samo ene šesterico, in sicer Itas iz Fiume Veneta v ženski A-2 ligi. V hudi krizi je predvsem moška odbojka. Niti letošnje prvenstvo ne kaže na bolje, saj je nevarnost, da od 6 drugoligašev (po M v ženski in moški konkurenci) izgubimo kar štiri.	4or m «•
V	letu 1979 - 80 je bilo 99 včlanjenih odbojkarskih osnovififft organizacij — Gorica 18, Trst 21, Videm 40 in Pordenon 20. Skupno je bilo registriranih 2.218 odbojkarjev in 2.074 odbojkaric, kar znaša skupno 4.302. Naša dežela premore 194 trenerjev * licenco ter 98 sodnikov.
Vsi govorniki, ki so posegli v diskusijo po prebranju izredno dobro ter izčrpno sestavljenega poročila Predsednika Pipana, Dan (Torriana Gradišče), Peterlin (Sloga - ZSŠDI),
OBVESTILA
ŠD Mladina
SMUČARSKI IN PLANINSKI ODSEK vabita v nedeljo, 5. t.m., na kratek popoldanski razvedrilni pohod po Krasu. Zbirališč' pri spomeniku v Križu z odhodom ob 14. uri. Zagotovljene pečene klobase. Iz organizacijskih razlogov naj se zainteresirani javijo čimprej v društvu A. Sirk.
* # #
ŠD Mladina
SMUČARSKI ODSEK organizra v nedeljo, 12. t.m., društveno tekmovanje, ki bo na Nevejskem sedlu (Prevala). Vabljeni vsi člani arf‘va- Ob priliki bo organiziran 8	'ztet. S tem izletom se
zaključi smučarska sezona.
* * *
SPDT
vabi v soboto, 11., !n v nedeljo, t.m., vse ljubitelje smučanja na izlet
TURNEGA SMUČANJA to bo potekal v okolici Komne in •trna. Vse informacije in vpisovanj pri odborniku SPDT Pavlu Fa-cbinu vsak dan ob večernih urah (‘el. 742488). Vabljeni!
• • •
YC čupa iz Sesljana
sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu v četrtek, *• aprila. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Lisjak. Teoretični del tečaja bo ob ponedeljkih in četrtkih °b 20. uri v mali Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20, praksa' del tečaja pa na jadrnicah v Sesljanskem zalivu v maju in sicer ob sobotah popoldne in ob nedeljah zjutraj.
Vpisnina je 70.000 lir. za člane
40.000,	mladina do 18 let in dijaki brezplačno.
Vpisovanje (tudi dijaki in mladina) na ZSŠDI.
• « •
YC čupa
sporoča, da bo jutri, 3. aprila, ob 20- uri v mali Gregorčičevi dvorani v Trstu seja vseh odbornikov.
• • •
Atletska sekcij‘a ŠZ Bor
obvešča, da bo jutri, 3. aprila, °b 20. uri na stadionu »Prri maj»
•eja odbora sekcije.
• • •
Odbojkarska sekcija
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja sekcije danes,
2.	aprila, ob 20. uri.
Tuniz (Rangers Videm), Valenčič (Bor) Travaglini (Volley Videm) ter Conte (Itas Fiume Veneto) so izrazili željo po vzajemnem sodelovanju in nakazali tudi smernice za preporod odbojke v deželi.
Pred pričetkom občnega zbora pa so bile nagrajene nekatere organizacije s pokali za uspehe v tekmovanjih mlajših kategorij — Torriana, Rozz.ol, Bor, Maniago, Vollcy Videm ter Libertas iz Pordenona.
Glede novega odbora pa ne moremo biti preveč zadovoljni, saj so ptevladali kandidati iz Vidma in Pordenona, Gorica nima nobenega zastopnika, Trst pa samo predsednika Pipana. Vse je kazalo, da bo drugi kandidat, ozroma odbornik iz naše pokrajine Ivan Peterlin, toda Val-di Conte iz Pordenona je zbral 8 glasov več, 'n sicer 150, Peterlin pa kot prvi neizvoljeni kandidat 142.
G. F.
b/tUd	•.
Velež je včeraj v Mostarju v polfinalu premagal titograjsko Buduč-nost z 2:1 (1:1). Oba zadetka za domačine je dosegel Halilhodžič (v 4. in 52. min.), za goste je bil uspešen Vorotovič v 10. min.
Željezničar pa je v Sarajevu odpravil Partizana z 2:0 (0:0). Strelca za Sarajevčane sta bila Paprica (78) in Grabo (88).
Albanija — ZRN
0:2
TIRANA — V kvalifikacijskem srečanju za SP skupine 1 jo ZRN premagala Albanijo z 2:0 (1:0). Oba gola za ZRN je dosegel Schuster.
MADRID — Za polfinalno nogometno tekmo pokala prvakov med Real Madridom in Interjem v Madridu bodo stale vstopnice na tribunah 24.000 lir, kar predstavlja rekordno ceno.
Poznavalci tamkajšnjih nogometnih razmer pravijo, da bodo na črni borzi preprodajalci ponujali te vstopnice tudi po šestkrat višji ceni.
Tekma bo 8. aprila na stadionu Ber-nabeu, ki lahko sprejme 120.000 gledalcev in je eden največjih Evropi.
OD TEGA TEDNA DALJE
Juventus novi lastnik Rossija
V Vicenzi je vodstvo nogometnega kluba Vlcenza priredilo včeraj tiskovno konferenco, na kateri so o-brazložili razne podrobnosti v zvezi s prodajo Paola Rossija Juventusu. Prodajna pogodba je sicer še začasna, dokončno pa jo ‘bodo podpisali 1. junija letos.
Juventus je plačal. Vicenzi za Rossija tri milijarde in pol lir (katere bo moral izplačati v roku dveh let), poleg tega bo dal v solastništvo tri mlade igralce (Carraro, Ma-rangon II., Antelmi), posodil pa bo še enega nogometaša, in sicer Bar-baglija. Pogodba predvideva tudi 0-digranje dveh prijateljskih tekem med obema kluboma v Vicenzi, izkupiček pa bodo delili na polovico. Prvo srečanje bodo odigrali že takoj po zaključku tega prvenstva.
Vodstvo Vicenze je izrazilo svoje zadovoljstvo nad to prodajo, saj je plačalo za Rpssija leta 1978 dve milijardi in pol, milijardo je dobilo za to, da je v sezoni 1979 - 80 posodilo Rossija Perugii, preden je ta igralec prišel v Vicenzo je tamkajšnji klub imel 3.000 abonmajev in sezon-
ski zaslužek 460 milijonov lir. Ros-sijeva prisotnost v ekipi pa je dvignila abonmaje na 10.000 mest, celoletni izkupiček pa na dve milijardi in dvesto milijonov lir. če k temu dodamo še napredovanje moštva v A ligo in v naslednjem prvenstvu osvojitev drugega mesta, potem je celotni izkupiček za Vicenzo res več kot ugoden. Pozabiti namreč tudi ne smemo, da Rossi še vedno ne sme igrati, ker je diskvalificiran zaradi znane podkupovalne afere do začetka maja 1982 in je zato trenutno predstavljal za Vicenzo mrtev kapital.
Cene vstopnic na SP
Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva 1982 v Španiji so objavili cene vstopnic za to tekmovanje. Najdražje bodo vstopnice :a otvoritveno in zaključno srečanje. Njihova cena se bo vrtela od 9.600 do 45.600 lir.
ATLETIKA
V SOBOTO V ORGANIZACIJI ŠZ BOR
Rezultati uspelega tekmovanja na Kolenji
Presenečenje v skoku v daljino z zmago Lare Štrajn nad favorizirano Saro Umari
V nadaljevanju navajamo rezultate atletskega tekmovanja nižjih srednjih šol, ki se je končalo v soboto popoldne na Kolonji.
K dosežkom je treba pripomniti, da je lučanje kroglice nekakšna predpriprava za met kopja. Panoga terja seveda nekaj moči, predvsem pa se pri mladih opaža pomanjkanje spretnosti, ker kamnov dandanes ne mečejo več tako pogosto.
Glede dosežkov v skoku v daljino gre omeniti majhno presenečenje pri deklicah letnika 1967, kjer je Lara štrajn izkoristila spodrsljaj favoritinje Sare Umari, ki pa se je izkazala nato kot odlična sprinterka.
IZIDI
Lučanje kroglice
Dečki 1969 (300 g)
1. Marko Tence (LEV-K) 39,20 m; 2. Sandro Canciani (GRE) 37,60 m; 3 Igor Sedmach (LEV-K) 37,50 m; 4. Marko Pertot (C-M) 34,00 m: 5. Boris Čepar (CAN) 32,25 m: 6. Mitja Ota (GRE) 32,00 m; 7. Aleksander Sik (C-M) 31,50 m; 8. Marko Se-
nica (GRE) 31,10 m; 9. Korado Sedmak (LEV-K) 30,50 m; 10. Olaf Sedmak (C-M) 30,00 m; 11. Marko Bie-kar (CAN) 30,00 m; 12. Diego Bo-neta (GRE) 29,90 m; 13. Ivo Bandi (GRE) 29,80 m; 14. Adriano Kermec (GRE) 29,60 m; 15. Robi Bandi (GRE) 28,00 m; 16. Jaro Kozlovič (GRE) 27,30 m: 17. Dario Kovačič (C-M) 27,00 m: 18. Marko Ota (GRE)
26,20	m; 19. Sergij Luxa (LEV-P)
25,70	m; 20. Valter Koren (GRE)
24.40	m; 21. David Barini (CAN)
23,00	m; 22. Alberto Emili (LEV-P)
22.40	m; 23. Robi Parovel (CAN)
22,30	m; 24. Mitja Možina (CAN) 19,75 m; 25. Ivo Zanella (LEV-P) 19,60 m.
Deklice 1969 (15C g)
1.	Veronika Gerdol (CAN) 34,12 m; 2. Ana Primosi (C-M) 30,20 m:
3.	Jadranka Čulav (CAN) 28,60 m: 4 Ariana Bogateč (LEV-K) 27,20 m: 5. Vida Valenčič (CAN) 25,90 m:
6.	Alessandra Foraus (CAN) 25,00 m: 7. Elizabet Žerjal (GRE) 20,80 m; 8. Martina Canziani (GRE) 20,40

NOGOMET
V TRETJI AMATERSKI LIGI
PRIMORJE ZA NASLOV NAJBOLJŠEGA
Igralo bo v soboto pri Sv. Ivanu proti moštvu Zaule ■ Še nobene dokončne odločitve glede dodatne tekme med Eajo in Olimpio
Po uspešnem zaključku prvenstva v 3. amaterski ligi. kjer je v svoji skupini zasedlo prvo mesto in si zagotovilo prestop- v višjo ligo, čaka proseško Primorje še dodatna tekma za naslov pokrajinskega prvaka v 3. AL. V soboto se bo namreč pri Sv. Ivanu pomerilo z zmagovalcem v N skupini, enajsterico Zaule. Srečanje se bo pričelo ob 19.30 in v primeru, da se konča pri neodločenem rezultatu, bodo odigrali še dva polčasa po 15. minut. Če se rpzultat še vedno ne bo spremenil, bodo streljali enajstmetrovke.
Še vedno pa ni znana dokončna o-dlcčitev, če bo potrebno dodatno srečanje med Olimpio in Gajo za dodelitev drugega mesta v M skupini (kjer je nastopalo tudi Primorje), ki daje pravico do neposrednega 0-bračuna z drugouvrščeno enajsterico v skupini N za prestop v višjo ligo. Po tekmi s Sistiano je namreč Gaja (zaradi izgredov občinstva) predstavila priziv najprej pokrajinskemu odboru nogojrjfel^ne zveze in nato še
coiror;
TURNIR V IGRI MED DVEMA OGNJEMA
Posnetek s tekmovanja v igri med dvema ognjema na stadionu «Prvi maj»
deželnemu. V primeru, da deželni j Biekar 4, Burlo 2, Klinc 4. odbor sprejme priziv in dodeli zrna- ! SOKOL: Škrk 2, Floreančič 6, Ve go Gaji (tekma s Sistiano se je j nier 6, Stanisa, Mihelič 2, Terčon 55.
Končala neodločeno), bi padriško-grepajsko moštvo imelo točko več od Olimpie in dodatno srečanje ne bi bilo več potrebno. Če deželni odbor priziv zavrne pa ostaja Gaji še ena možnost, in sicer priziv na zvezno komisijo v Rim.
V ITALIJANSKI PRESTOLNICI
Danes začetek invalidskih iger
RIM — Včeraj se je v Rimu za čel mednarodni simpozij pod nazivom «Invalid in šport*. Zborovalce je pozdravil tudi predsednik CO NT Franco Carraro, ki je podčrtal pomembnost športa pri prevzgoji in ponovnem vključevanju invalidov v družbo.
Minister za zdravstvo Aldo Aniasi je poudaril tisto pošl5rtžt\to*šjJdrta, ki zagotavlja invalidom enake življenjske kakovosti,' kot ostalim ose-
.	t-j«	k4’Vn/i J«r«
bam.
Predsednik italijanske zveze invalidov Roberto Marson pa je pozval krajevne ustanove, zlasti pa šolske oblasti, naj v šolskih telesnovzgoj-nih programih omogočijo vključevanje invalidnih učencev v pouk telesne vzgoje, skupno z ostalimi u-čenci.
Simpozij bo trajal do sobote in bo imel na dnevnem redu številna vprašanja, ki so v zvezi z invalidskim športom.
Danes se bodo v Rimu začele tudi 2. svetovne invalidske igre, na katerih bo sodelovalo 278 tekmovalcev iz 28 držav, tekmovali pa bodo v štirih panogah: v atletiki, plava-nh'	in snbllaniu.
MINIBASKET
V zadnjem prvenstvenem derbiju sta se srečali ekipi Sokola in Bora A. Tekma je bila živahna in lepa. V Sokolovih vrstah je Terčon igral odlično in s 55 točkami dosegel o-sebni rekord. «Plavi» pa so se skušali upirati Terčonovi premoči s skupinsko igro, a to ni bilo dovolj. Zmago je osvojil Sokol.
MAX
Bor B
SGT
41:88
m; 9. Kristina Milini (GRE) 20,35 j 6. Dorjan Paoli (GRE) 39,60 m; 7. m; 10. Sabrina Žezlina (ERJ) 20,00 Devan Cesar (C-M) 28,55 m; 8. Pino
BOR B: Kovačič 10, Lipollis L 10, Mosetti 7, Civardi 8, Lipollis P. 2, Pertot 4, Sedmak, Šik.
V zadnjem kolu prvenstva «Zini & Rosenvvasser* so borovci B ekipe visoko izgubili. Okrnjena postava splavih* je vsekakor zadovoljila, čeprav bi v obrambi lahko igrala boljše.
Med posamezniki bi tokrat pohvalili Darja Kovačiča in Aleksandra Sika.
nollivir?^T'i
iliilliiiiiMiiiiiiililiiiiiiiililiililiniiiiiiiiiiiniiMifiiiiMi.
ODBOJKA
m: 11. Daniela Luin (GRE) 19,90 m;
12.	Elvira Stefani (LEV-K) 19,30 m;
13.	Lajris Zeriali (GRE) 18,60 m
14.	Michela Velikonja (GRE) 18,30 m; 15. Martina Centazzo (CAN) 17,90 m; 16. Lidija Glavina (GRE) 17,80 m; 17. Jadranka Milič (LEV-K) 16,95 m: 18. Erika Gorjan (GRE) 16,25 m; 19 Patricija Zahar (GRE) 15,15 m;
20.	Nataša Cociani (GRE) 14,80 m:
21.	Alenka Leghissa (CAN) 14,30 m;
22.	Lorena Braini (GRE) 13,60 m;
23	Nataša Pertot (GRE) 13,40 m;
24	Tanja Korošec (GRE) 12.00 m:
25	Tanja Antoni (CAN) 12,80 m: 26. Neva Albi (CAN) 11,60 m: 27. Kristina Vatovec (CAN) 11,05 m; 28. Klavdija Stubelj (ERJ) 10,00 m; 29. Srečka Tul (GRE) 9 m.
Dečki 1968 (300 g)
1.	Alan Oberdan (CAN) 41,80 m; 2. Fabrizio Korošec (CAN) 41,70 m; 3 Dario Metton (CAN) 40,80 m; 4. Izidor Sancin (GRE) 40,30 m; 5. Aleks Košuta (CAN) 40,00 m; 6. Borut Race (CAN) 39,15 m; 7. Maksi Kralj (ERJ) 34,50 m; 8. Claudio Štefančič (GRE) 34,45 m; 9. Sandi Micheli (ERJ) 34,20 m; 10. Dario Blažina (CAN) 33 m; 11. Robert Štefančič (GRE1 32,50 m: 12. Niko Sancin (GRE) 32,05 m; 13. Edi Bandi (GRE) 31,70 m; 14. Silvano Olenik (GRE) 29 m: 15. Mauro Zonta (GRE) 28,80 m; 16. David Stupar (CAN)
28.50	m: 17. Igor Vodopivec (GRE) 28 m; 18. Euro Parovel (GRE) 27,20 m: 19. Aleksander Kompare (ERJ)
23.45	m; 20. Dimitrij Furlan (GRE)
23.30	m; 21. Boris Stopar (CAN)
19.30	m.
Deklice 1968 (150 g)
1.	Marina Sancin (GRE) 27,10 m; 2 Čincija Bandi (GRE) 26,60 m;
3.	Donatella Corsini (GRE) 26,50 m;
4.	Livija Delbello (GRE) 26,40 m; 5. Loredana Šturman (GRE) 25,10 m; 6. Elena Žerjal (GRE) 24,35 m; 7. Ingrid Gulič (ERJ) 19,80 m; 8. Nataša Taučar (CAN) 19,60 m; 9. Martina Strain (CAN) 19.30 m; 10. Sharagej Zlobez (CAN) 19,20 m; 11. Emanuela Sacchi (GRE) 18,80 m; 12. Aleksi ja Labiani (GRE) 18,10; 13. Ivana Verginella (ERJ) 17.70 m in Nataša Franca (ERJ) 17,70 m; 15. Katja Superina (CAN1 17,50 m: 16. Kristina Ternovec (ERJ) 16.60 m: 17. Štefanija Marsich (GRE) 12.50 m; 18. Tamara Grdina (GRE) 12,40 m; 19. Milena Žerjal (GRE) 11,50 m.
Dečki 1967 (300 g)
1.	Marko Salvi (GRE) 50.56 m; 2. Andrej Bavčar (GRE) 47,58 m; 3. Robert Biagi (GRE) 40,96 m; 4. Boris Žerjal (GRE) 40,90 m: 5. A-leksanderjštiwm»n (GRE) 40,85 m;
iitiiiiitiiitiiiiiaiiiiii milili tiiiiili),iliiiliiiiili,iillliln
REVIVAL 81»
moškega in ženskega odbojkarske ga tekmovanja «Revival 1981», ki se prične jutri, ko bo na sporedu prve tekma med moškima šester-kama Sloge in Sokola. Finalne tekme bodo na sporedu 7. junija.
MOŠKI
1. KOLO
_____________________SLOGA (bar Aiex) - SOKOL (Ba-
«TUKN!R ZINI & ROSEN»VASSKR*	^ ^3!!,:,m0LDrar'
ŽE JUTRI PRVA TEKMA
Na turnirju nastopa šest moških in 4 ženske ekipe
Objavljamo spored prvega dela | ni, 17.4., 20.30); PIPERJE - SOKOL
Nabrežinskemu Sokolu slovenski derbi
Bor A — Sokol 39:71 (20:30)
BOR A: Panjek 1, Rudolf 4, Mat-tera 8, Trampuž 8, Barini 6, Volk 2,
KRAS (Bani. 6.4. ob 20.30); PIPERJE - BREG (Bani, 7.4., 20.30).
2.	KOLO
POLET - SLOGA (bar Alex) (Bani, 13.4., 20.30); PIPERJE - KRAS (Bani, 14.4., 20.30); BREG - SOKOL (Dolina. 13.4., 21.00).
3.	KOLO
SLOGA (bar Alex) - KRAS (Ba-
Kot smo že na kratko poročali, jj bi' v soboto na stadionu «1. maj* v Trstu drugi turnir Športne šole v Trstu v igri med dvema ognjema, na katerem so nastopile tri ekipe osnovnošolcev iz Barkovelj, Ul. sv. Frančiška in s Katinare.
Zmagala je šola Kette, iz Ul. sv. Frančiška, ki se je predstavila z nekaj odličnimi posamezniki, ti so pa tudi največ doprinesli k njenemu uspehu. Kette je premagal najprej Barkovlje z 2:0 (6:0, 1:0), nato pa še Katinaro z 2:0 (8:0, 8:0).
Barkovljani so bili zelo borbeni i.i s a v srečanju, ki je odločalo o drugem mestu (kajti proti Ketteju so doživeli prepričljiv poraz), igrali s Katinaro 1:1, vendar so imeli boljši igralski količnik (7:0, 0:5) in so tako s tesno razlike premagali svojj nasprotnike.
Milčinski s Katinare je nekoč i-mel v tej igri sijajno ekipo, letos pa so nasledniki nekdanjih prvakov dosegli skromnejše rezultate in so obstali na tretjem mestu.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Kette (32:0)	4
2.	Barkovlje (7:27)	1
3.	Milčinski (5:23)	1
Turnir je pokazal veliko navdušenje mladih igralcev, borbenost in požrtvovalnost, obenem pa je tudi potrdil opažanja zadnjih let, da urbanizirano okolje, v katerem naši otroci žive, vedno bolj posega v njihove gibalne sposobnosti, ki postajajo vse bolj pomanjkljive. Celo tako enostavna naloga, kot je metanje žoge, ki je bila nekdanjim generacijam skoraj prirojena, je za prenekaterega mladega udeleženca tega turnirja predstavljala skoraj nerešljivo težavo.
TENIS
Jugoslovan Franulovič je na mednarodnem teniškem turnirju v Linzu v prvem kolu premagal Francoza Bedela t 6:1 in 6:4.
lllllllllllllllllllllllillllllllllllllll|||IIIIIIIIIIIMIIimilllll1l|lllllllllllllllllllllllllllllltll|||lllllltllll|IMIIIIIIIIIItlllllll|llllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIII«llll||llll|||lll||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||B
Izlet Športne šole Trst
za e1i’,'.e
S prihodom pomladi se nadaljuje tradicija izletov - sprehodov za naše najmlajše, otroke otroških vrtcev in osnovnih šol po tržaškem Krasu. Zadnji tak izlet je bil lan sko jesen, ko se je skupina kakih 150 otrok z vodiči podala na Milj-ske hribe ter se tam razigrala na raznovrstne načine.
To nedeljo, 5. aprila, prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta, v okviru programa Športne šole Trst spomladanski izlet po Krasu za osnovnošolske otroke ter še izlet za otroke otroških vrtcev, ki bodo, seveda, prišli s starši.
Zbirališče izleta za osnovnošolce (ki bo povezan z orientacijskim pohodom) bo ob 9. uri na trgu O-berdan, odhod za to priliko naročenih avtobusov proti Zgoniku pa bo ob 9.15. Okoli 10 ure se bodo otroci, skupno z vodiči Športne šole Trst in SPDT iz Zgonika, podali na vrh Videza, kjer se bo začel o-rientacijski pohod, ki bo potekat mimo Ojstrega in Velikega vrha do doline Drage. Točke, ki jih bodo posamezne osnovne šole osvojile na pohodu, bodo štele za lestvico otroške olimpiade. V dolini Drage, kjer se bo pohod zaključil, bo na sporedu še otroški poligon, razne druge igre ter nagrajevanje vsen iger in tudi pohoda. Tu bo po skrbijeno tudi za topel čaj Povratek bo ob 17. 15 iz doline Drage proti Rep niču, od koder bo od peljal ob 18. uri avtobus proti Tr stu. Prihod na trg Oberdan v Trstu je predviden za 18.30 Izlet se bo odvijal ob vsakem vremenu. Priporočamo primerno opremo in predvsem obutev ter hrano iz na hrbtnika. Za stroške prevoza in toplega čaja naj otroci prinesejo 2000 lir.
Ob isti priliki se bo odvijal spo-
Iz planinskega sveta
mladanski izlet za predšolske otroke in njihove starše. Zbirališče bo ob 9.30 pred gostilno Batič v Rep niču (Mali Repen). Otroci ir starši se bodo od tu v spremstvu vodičev , SPDT podali na pot. vrott dolini Drage, kjer bo tekmovanje V otroškem poliaonu. Za vse bo tu na razpolago topel čaj in žar. če si bo hotel kdo kaj speči Torej toplo vabljeni in upajmo predvsem v lepo vreme, da bo veselja in raz igranega razpoloženja na pretek!
Ostalo delovanje SPDT
To nedeljo je bilo na sporedu na Nevejskem sedlu, v organizaciji SPD Gorica, smučarsko lekmova nje «Kanin 81», katerega se je u deležih tudi mnogo teicmovalrev SPDT. Na skupni lestvici so do segli uvrstitev tik pod vrhom, v nekaterih kategorijah ua so se prav posebno izkazali. Čeptav je med tekmovanjem stalno deževalo, je tekma potekala brez ovir in' se uspešno zaključila, nastopilo na ie skupno kakih 200 tekmovalcev. Tu je bila četrta tekma za zamejske tekmovalne smučarske lestvice.
Na sporedu bo sedaj še sklepno tekmovanje, katerega se lahko u deležijo le najbolj uspešni iz prejšnjih štirih tekmovanj.
» » *
Uspešno se tudi nadaljujejo pre davanja v organizaciji SPDT po slovenskih osnovnih in sredinih šn lah na Tržaškem Ta ponedeljek je predaval na temo «Vulkani ir. nastanek Alpz v osnovnih šolah v Barkovljah, «Karel širok* v Ul. Donadoni ter v osnovni šoli v Zgoniku. Svoje predavanje je opremil z lepimi barvnimi diapozitivi, ki so nazorno osvetlili njegovo poda-
janje. Isto predavanje bo še ponovil sredi aprila meseca v slovenskih osnovnih šolah v mestu in predmestju.
Jutri, v petek, pa bo znani vsestranski planinski, naravoslovni ter jamarski delavec dr. Franc Habe govoril o geomorfološko ler zgodovinsko zanimivem otočju Galapa-gos in sicer na nižjih srednjih šolah «Fran Erjavec» v Rojam ter dvan Cankar* pri Sv. Jakobu. Tudi on bo predavanje opremil z lepimi barvnimi diapozitivi.
* » *
Nadaljuje se predavateljska sezona SPDT. V četrtek, 9. aprila, bo namreč dipl. ing. Florian Hvala govoril o ekspediciji na Durmitor, gorovje v Črni gori, na koncu pa bo še prikazal nekaj diapozitivov o lanski akciji za postavitev nove ko če pri Krnskem jezeru, katere so se udeležili tudi nekateri naši člani. Predavanje bo v Greaorčičevt dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom točno ob 20. uri. * » •
S prihodom pomladi se zaključuje smučarska ter se začenja izletniška sezona SPDT seveda z lažji mi vzponi. Prvi tak izlet bo v nedeljo. 12. aprila in sicer na Peč (1509 m) na tromeji, kjer se začne planinska vertikala SPDT. Izlet je lahek in primeren prav za vse, saj je vzpon zelo kratek. V popoldanskih urah (ob 15.00) pa si bodo udeleženci ogledali manifestacijo «Primorska poje* v Trbižu Pred vzponom na Peč pa se bodo še iz-
(od 11. do 12. ure). Izlet je avtobusni, torej pohitite!
* * *
Povrnimo se k smučarskim izletom, točneje turnosmučarskim. Letos si je že na občnem zboru SPDT zadalo nalogo, da se bo počasi u-vedlo ter udeleževalo izletov turnega smučanja ne glede, če jih organizirajo sosednja planinska društva, ali pa da jih organiziramo sami, s pomočjo pripravljenih strokovnih vodičev.
Tako bo v soboto, 11., in v nedeljo, 12. t.m., v organizaciji PD Nova Gorica na sporedu turni smuk, ki bo potekal v okolici Komne in Krna. Program dvodnevnega izleta je sledeč: smučarji se bodo z osebnimi avtomobili prepeljali do Nove Gorice, nato z vlakom do Bohinja, od tu bo vzpon na Komno in nato mimo Krnskega jezera v Lepeno, kjer se z avtobusom vrnejo v Novo Gorico. Vpisovanje in vse informacije pri Pavlu Fachinu (tel. 742488) ob večernih urah. Za PD Nova Gorica vodi izlet Florjan Hvala, za SPDT pa Pavel Fakin.
• • »
Program izletov: končno je le ta sestavljen za vso spomladansko ter poletno sezono. Kot vedno bodo na sporedu avtobusni izleti ter izleti z osebnimi avtomobili, lažji in težji, za izkušene ter manj izkušene planince, za mlajše in starejše, tudi letos pa bo na sporedu dolgi poletni večdnevni planinski pohod SPDT, kot se to redno dogaja zadnja leta. Točen program izletov z vsemi podatki bomo objavili v eni prihodnjih številk. Primorskega dnevnika, ciklostilirano kopijo le-tega pa bomo razdajali na četrtkovem predavanju SPDT v Gregorči-
(Bani, 21.4., 20.30); POLET - BREG (Bani, 20.4., 20.30).
4.	KOLO
BREG - SLOGA (bar A'ex) (Dolina, 27.4., 21.00); PIPERJE - POLET (Bani, 28.4., 20.30); SOKOL -KRAS (Nabrežina. 29.4., 21.00).
5.	KOLO
KRAS - BREG (Nabrežina. 30.4.. 21.00); POLET - SOKOL (Bani,
4.5.,	20.30); PIPERJE SLOGA (bar Alex) (Bani. 5.5., 20.30).
ŽENSKE
1.	KOLO
SLOGA - KRAS (Opčine, 10.4.,
21.15)	; ZTT - BREG (Dolina, 8.4.,
20.30)
2.	KOLO
BREG SLOGA (Dolina, 15.4.,
20.30)	; KRAS - ZTT (Prosek, 15.4.,
20.30)	.
3.	KOLO
KRAS - BREG (Prosek, 22.4.,
20.30)	; ZTT - SLOGA (Opčine, 24.4.,
21.15)	.
POZITIVEN
TEDENSKI OBRAČUN PRI GORIŠKI OLYMPII
Moška C-2 liga
Roj’alese — C /mpia 3:1 (15:10, 16:18, 15:9, 15:11)
OLYMPIA: M. in Š. Cotič, Jarc, Dornik, Maraž, Terpin, Cej, Špacapan, Košič
Moška promocijska liga Clympia — Torriana 3:0 (15:12, 15:8, 16:14)
OLYMPIA: Malič, Rustja, Sirk, Terpin, Tommasi, Uršič, Devetak, Pola
Ženska promocijska liga Volley Moi.falcone —
Olympia	0:3
(2:15, 2:15, 11:15)
OLYMPIA: Flego, Peršč, Bertoli-ni, Tommasi, Primožič, Testa, Berce, Košič.	G. R.
letniki na kratko sprehodili v o-‘čevi dvorani, 9. aprila. Tu bo na
količi Belopeških i er er	Vpisova-
nje je na sedežu ZSSDI, (Ul. sv. Firančiška 20/2, v jutranjih urah
sporedu tudi kratka razprava o lete« s predlogi ter možnimi spremembami izletov.
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI Le Volpi — Sloga	3:0
(15:12, 15:2, 15:9)
SLOGA: Renčelj, Grgič, Canziani, Drnovšek, Hrovatin, čuk, Purič, Adam, Sosič, Malalan.
V zadnji zaostali prvenstveni tek mi so včeraj slogašice doživele hud poraz proti tržaški šesterki Le Volpi. Za domačinke .je bilo srečanje posebno pomembno, ker so si z zmago zagotovile uvrstitev v čet verico najboljših, v kateri se bosta prvi dve potegovali za prestop v D ligo, slogašice pa sedaj čaka tolažilna skupina.
O včerajšnji tekmi lahko rečemo le, da se je prevelika pasivnost na igrišču maščevala slovenski ekipi B. M.
Italiano (C-M) 23,80 m.
Deklice 1967 (150 g)
1. Helena Sedmak (LEv-K) 40,10 m; 2. Sara Umari (CAN) 35,35 m; c. Moira Fontanot (GRE) 32,20 m; 4. Jasna Taučer (CAN) 27,70 m; 5. Meri Stcpper (CAN) 27,50 m; 6. Kristina Favaretto (ERJ) 25,40 m; 7. Katja Turk (CAN) 24,80 m; 8. Lara Štrajn (GRE) 22,20 m; 9. Breda Kozina (GRE) 20,10 m; 10. Tamara Kocijančič (GRE) 18,60 m; 11. Kristina Magaina (CAN) 17,20 m; 12. Patrbia Požar (ERJ) 17 m; 13. Barbara Repinc (ERJ) 16,55 m; 14. Sara Zobez (CAN) 15,80 m: 15. Kristina Hmeljak (CAN) 11,30 m; 16. Daidi Sancin (CAN) 11.15 m.
Skok v daljino
Deklice 1969
1. Veronika Gerciol (CAN) 3,58 m;
2.	Alessandra Foraus (CAN) 3,53 m;
3.	Ana Primosi (C-M) 3,47 m; 4. Lajris Zeriali (GRE) 3,37 m; 5. Sabrina Žezlina (ERJ) 3,35 m; 6. Patricija Zahar (GRE) 3,15 m; 7. Kristina Milini (GRE) 3,15 m; 8. Elizabet Žerjal (GRE) 3,10 m; 9. Nataša Pertot (GRE) 3,10 m; 10. Lidija Glavina (GRE) 3,05 m; 11. Jadranka Čulav (CAN) 2,82 m; 12. Meri Stopper (CAN) 2,75 m; 13. Alenka Leghissa (CAN) 2,74 m; 14. Ariana Bogateč (LEV-K) 2,73 m; 15. Vida Valenčič (CAN) 2,68 m; 16. Neva Albi (CAN) 2,63 m; 17. Jadranka Milič (LEV-K) 2,56 m; 18. Martina Strain (CAN) 2,52 m; 19. Daniela Luin (GRE) 2,47 m: 20. Erika Gorjan (GRE) 2,36 m; 21. Lorena Braini (GRE) 2,35 m; 22. Klavdija Stubelj (ERJ) 2.33 m; 23. Tanja Antoni (CAN) 2,30 m; 24. Elvira (LEV K)
2,20	m; 25. Martina Centazzo (CAN) 2,11 m: 26. Kristina Vatovec (CAN)
2,05	m; 27. Nataša Cociani (GRE), Srečka Tul (GRE), Tanja Korošec (GRE) in Martina Canziani (GRE).
Dečki 1469
1. Pavel Steržaj (GRE) 3,72 m; 2, Marko Pertot (C-M) 3,67 m; 3. Sandro Canciani (GRE) 3,59 m; 4. Marko Ota (GRE) 3,58 m; 5. Dario Kovačič (C-M) 3,53 m; 6. Pavel Her-vat (GRE) 3,50 m; 7. Štefan Caucich (CAN) 3,41 m; 8. Mitja .Možina (CAN) 3,40 m; 9. Davide Barini (CAN) 3,32 m; 10. Jaro Kozlovič (GRE) 3,29 m; 11. Adriano Turco (CAN) 3,29 m; 12. Inko Brus (ERJ) 3,26 m; 13. Valter Koren (GRE) 3,23 m; 14. Aleksander Sik (C-M) 3,22 m; 15. Olaf Sedmak (C-M) 3,20 m; 17. Boris Čepar (CAN) 3,20 m; 18. Ivo Zanella (LEV-P) 3,15 m; 19. Ivo Bandi (GRE) 3,12 m; 20. Adriano Kermec (GRE) 3,12 m; 21. Robi Bandi (GRE) 3,09 m; 22. Marko Biekar (CAN) 3,08 m; 23. David Štrajn (CAN) 3,05 m; 24. Igor Volk (CAN)
3,00	m; 25. Alberto Emili (LEV-P) 2,95 m; 26, Marko Senica (GRE) 2,83 m; 27. Sergij Luxa (LEV-P)
2.70	m; 28. Robi Parovel (CAN) 2,57 m; 29. Diego Boneta (GRE).
Deklice 1968
1. Nadja Kraljič (GRE) 3,86 m;
2.	Ingrid Gulič (ERJ) 3,66 m; 3. Aleksija Labiani (GRE) 3,55 m; 4. Ivana Verginella (ERJ) 3,53 m; 5. Emanuela Sacchi (GRE) 3,52 m; 6. Loredana Šturman (GRE) 3,39 m; 7. Nataša Franca (ERJ) 3,38 m; 8. Čincija Bandi (GRE) 3,16 m; 9. Livija Delbello (GRE) 3.12 m: 10. Štefanija Marsich (GRE) 3,02 m; 11. Kristina Ternovec (ERJ) 2.98 m; 12. Marina Sancin (GRE) 2,95 m; 13. Sharagej Zlobez (CAN).
Dečki 1968
1. Alan Oberdan (CAN) 4,45 m;
2.	Fabrizio Korošec (CAN) 4,42 m;
3.	Igor Vodopivec (GRE) 4,15 m;
4.	Robi Štefančič (GRE) 4,10 m; 5. Edi Bandi (GRE) 4,09 m; 6. Sandi Micheli (ERJ) 4,08 m; 7. Borut Race (CAN) 4,05 m; 8. Izidor Sancin (GRE) 3,90 m; 9. Maksi Kralj (ERJ) 3,76 m; 10. David Metton (CAN)
3.70	m; 11, Aleksander Kompare (ERJ) 3,60 m; 12. Niko Sancin (GRE) 3,50 m; 13. Aleks Košuta (CAN) 3,50 m; 14. Euro Parovel (GRE) 3,45 m; 15. Dimitrij Furlan (GRE) 3,43 m; 16. Silvano Olenik (GRE) 3,34 m; 17. Aleksander O-berdank (CAN) 2,95 m; 18. Boris Stopar (CAN) 2,75 m.
Deklice 1967
1. Lara Štrajn (GRE) 4,40 m; 2. Sara Umari (CAN) 4,21 m; 3. Katja Turk (CAN) 4,10 m; 4. Jasna Taučer (CAN) 3,90 m; 5. Barbara Repinc (ERJ) 3,31 m; 6. Meri Stopper (CAN) 3,23 m; 7. Kristina Magaina (CAN) 3,10 m; 8. Tamara Kocijančič (GRE) 3,08 m; 9. Kristina Favaretto (ERJ) 3,01 m; 10. Breda Kozina (GRE) 2,94 m; 11. Alessandra Abertini (GRE) 2,90 m; 12. Kristina Hmeljak (CAN) 2,61 m; 13. Patrizia Požar (ERJ).
Dečki 1967
1. Rafael Cavarra (GRE) 4,62 m; 2. Robert Biagi (GRE) 4,50 m; 3. Devan Cesar (C-M) 4,43 m; 4. Edvin Žerjal (GRE) 4,40 m; 5. Boris Žerjal (GRE) 4,28 m; 6. Aleksander Šturman (GRE) 4,10 m; 7. Dorjan Paoli (GRE) 3,78 m; 8. Pino Italiano (C-M) 3,75 m.
kb
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da se bo v soboto. 4., In v nedeljo, 5. aprila, nadaljeval lokostrelski tečaj. Tečaj bo v telovadnici Kulturnega doma v Geriči, in sicer v soboto s pričetkom ob 15. uri in v nedeljo pa ob 9.30. Vsa morebitna pojasnila nudi urad ZSŠDI, UL Malta 2 - tel. 33-029. * » •
ZSŠDI
obvešča, da bo zaradi legalne tire umik plavalnega tečaja v Lipici naslednji: L skupina ob 16.00, 2. skupina ob 17.00 in 3. skupina ob 18. uri.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 40 72 (4 tlni|e)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletno 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2. aprila 1981
2iro račun 50101-603-45361 sADIT* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad... telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš 43 mmt 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali og.asi 200 Ur beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. i2 vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
, , . 1	J,— član italijanska tj
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiska p	2a,o2nikov fieg
PRED SKORAJŠNJIM OBISKOM AMERIŠKE DELEGACIJE V AFRIKI
ZASKRBLJENOST NA ČRNI CELINI OB POSLEDICAH KI BI JIH UTEGNIL IMETI ATENTAT NA REAGANA
Kenijsko javnost zaskrbljajo spori v samem vrhu Reaganove administracije
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NA1ROBI — Na Črni celini so se med reakcije na atentat na prea sednika Reagana najčešče mešala opozorila, da .je usoda sveta vse preveč tesno povezana z ZDA, da bi smeli dovoliti podobna dejanja v prihodnje, zato je za Američane skrajni čas, da jih z odločnimi u krepi preprečijo. Vrsta afriških vo diteljev je poslala predsedniku Reaganu brzojavke z željami po čim prejšnjem okrevanju ter pri tem posredno namignila, da bi se kaza lo kar se da naglo vrniti nazaj k poslu: Jug Afrike namreč pričakuje te dni visoko ameriško delega cijo.
Med afriškimi voditelji, ki so kot
tilo ljubezni in ne sovraštvu*. Južnoafriški premier Botha je atentat označil kot »dejanje terorizma* in s tem znova izrazil svojo podporo Reaganovi kampanji proti terorizmu v svetu, medtem ko je bilo drugod po Afriki slišati mišljenje, da bi kazalo s to kampanjo začeti najprej pred domačim pragom, to je v samih ZDA.
Tako .je kenijski «Dailv Nation* v svojem komentarju zapisal, da je bil svet znova priča neverjetnemu pojavu, ko so na voditelja svetovne sile streljali v javnosti, kar po novno načenja vprašanje prelahkega dostopa do orožja v ameriški družbi List opozarja, da se mora jo Američani resno posvetiti temu vprašanju, ker pač sleherni aten
prvi poslali brzojavko v Wa tat na njihovega predsednika pome
shington, so bili Nimeiri iz Sudana, Kountshe iz Nigra, Limann iz Gane, Houphouet - Boign.v iz Slonokoščene obale, Abdou Diouf iz Senegala in Moi iz Kenije. Slednji se je zavzel za to, naj bi »človeštvo zbralo toliko 'modrosti, da bi se posve
ni igranje z živci vsega ostalega sveta, glede na to. da so ZDA tako usodno vpete v mednarodne tokove.
Drugi kenijski dnevnik, »The Standard*, ki je blizu vladi, pa posve ča največ pozornosti obnašanju državnega sekretarja generala Haiga
v času takoj jx> atentatu na Reagana, očitajoč mu, da se je »obnašal dobesedno kot vojak* in se »okronal za srednjeveškega kralja Washingtona». List meni. da je Hai-gu spodrsnilo podobno kot Nixonu pri Watergatu in izraža zaskrbljenost, da lahko v takšnih kritičnih trenutkih zaživi rivalstvo v samern vrhu neke velesile, pri čemer omenja spor o pooblastilih za primer izrednega stanja med podpredsed-nikom in državnim sekretarjem. 'The Standard* opozarja, da je notranja stabilnost ZDA življenjsko pomembna za ostari svet, ki je zato lahko upravičeno zaskrbljen, če se «njihovi voditelji med sabo javno pričkajo*.
Prevladuje pa vendarle olajšanje. da do najhujšega ni prišlo tn da je ameriška vlada izpričala »jasno in trdno odločnost, da nadaljuje s poslom celo tedaj, ko še ni bilo jasno, kako resno je bil ranjen predsednik Reagan*, kot je pouda ril «Daily Nation*. Afrika je bila namreč minule dni ena izmed os-
PO SUŠI JE DEŽJA PREVEČ
rednih točk, s katerimi se je ukvarjala Reaganova administracija — in bolj kot kaj drugega si .je želela, da bi lahko čitnprej razčistila nekatera sporna vprašanja, ki so izbruhnila na površje: kakšen bo prihodnji ameriški odnos do Južne Afrike, do gibanja UNITA v Angoli, do namibijskega vprašanja, do prehrambenih in gospodarskih težav na Črni celini.
V tem pogledu je za Črno celino izrednega pomena bližnji prihod vi šoke ameriške delegacije, pod vodstvom pomočnika državnega sekre
Uspehi policije v boju proti trgovini z mamili
MILAN — Agenti javne varnosti iz Milana so včeraj ob zori zaple nili za milijardo lir raznih mamil in priprli dve osebi. Aretiranci so 32-letni Piero Pioltini in njegov svak 39-letni Roberto Bennati. V Pioltinijevi kleti in v Bennatijevem uradu so agenti zaplenili vrečice, v katerih sta bila heroin in kokain poleg snovi, ki jih mešajo z mamili pri pripravljanju doz, za skupno težo 15 kilogramov, kar bi na «trži-šču* veljalo vsaj milijardo lir.
Policija je bila že dalj časa na sledi osebam, ki so na «milanskem tržišču* razpečevale ogromne količine mamil. Sumi so se osredotočili na Pioltinija, da so včeraj agenti vdrli v njegovo stanovanje. Pri hišni preiskavi so v kleti odkrili del mamil, preostalo količino pa v svakovem uradu. Roberto Bennati je namreč lastnik krznarske delavnice, v kateri je zaposlenih petnajst
7,. štiri dni trajajoče deževje po večmesečni suši je v Piemontu povzročilo hude zaplete. Pad je marsikje prestopil bregove, kar se je pripetilo tudi pri Turinu	(Telefoto AP)
JAVNO ZBOROVANJE V ŠPETRU V OKVIRU POSVETOVANJ KPI
Prizadevanja za obnovo Furlanije morajo upoštevati Nadiške doline
Novi zakonski osnutek mora vsebovati člene za razvoj gorskih območij
tarja za afriške zadeve Chesterja | delavcev. Poleg mamil in Cookerja, na Jug Črne celine. Obiskal bo poleg Južne Afrike še dežele iz tako imenovane skupine pri-frontnih držav, ki so največ angažirane pri razreševanju namibijskega vprašanja, to .je Angolo, Mozambik, Zambijo, Tanzanijo in Zimbabve.
Cookerjeva misija ne bo lahka, saj je več omenjenih dežel zadnji čas izrazilo svoje odkrite pomisle ke do nekaterih ameriških potez v zvezi z Jugom Črne celine, zlasti pa kritiziralo možnost, da bi bila Reaganova administracija bolj naklonjena do rasističnega režima v Pretorii in da bi utegnila podpreti uporniško gibanje UNITA v Angoli. V Tanzaniji, ki stoji na čelu skupine prifrontnih držav, je uradni dnevnik «Uhuru» v svojem včerajšnjem komentarju ostro kritizi ral »sedanji ameriški režim, ki se prijateljsko povezuje z Buri (to je južnoafriškimi rasisti) in ne prikriva svojih namer, da bo pomagal UNITA*, hkrati pa v celoti podpira kubansko pomoč vladi v Luan-di, Zambijski predsednik Kaunda pa se ie med sedanjim obiskom alžirskega predsednika Sadlija Bendže-dida v Lusaki zavzel za sklicanje nove konference o Namibiji, podobne tisti, ki se je januarja končala z neuspehom v Ženevi, češ da je «rešitev namibijskega vprašanja ta ko j za oglom, če se le vsi potrudimo in staknemo glave*. Zambija deli mišljenje drugih sosednjih a-friških držav da ie neuspeh ženevske konference še zaostril razmere na Jugu..Afrike in spodbudil agresivnost režima iz Pretorie, zato bi morali storiti vse, ob aktjvni udeležbi zahodnih držav na čelu z ZDA, da bi reševanje namibijskega vpra sanja premaknili z mrtve točke.
Alnka je skratka mišljenja, da je vse preveč žgočih vprašanj, ki čakajo na čimprejšnjo rešitev, zato bi se kazalo čimprej vrniti nazaj k poslu. In hkrati je bolj kot drugje — ker je pač bolj ranljiva na različne tuje posege — zaskrbljena, da neka supersila, ki toliko vpliva na njeno usodo, ni imuna pred nenadnimi atentati, ki ogrozijo njeno vodstvo in da je za povrh v takšnih odločilnih trenutkih priča pojavu rivalstva med njenimi voditelji. Vse to daje Afriki misliti — in jo spodbuja k naporom, da bi na vsezadnje afriške zadeve in usodo vzeli v svo.je roke sami Afričani.
TIT DOBERŠEK
ŠPETER — V okviru posvetovanj ! zaostalih in zakotnih predelov deže-
KPI o novem zakonskem osnutku glede obnove Furlanije sta se komunistični poslanec Colomba in deželni svetovalec Simsig udeležila v ponedeljek javne skupščine, ki so jo priredili v Špetru Slovenov.
Zakonski osnutek KPI, ki teži po tem, da bi zajamčil finančna sredstva za dokončno obnovo prizadetih krajev in pospešil razvoj najbolj
Za nadaljnji razvoj koprskega Tomosa
KOPER — Slovensko splošno združenje kovinske industrije je včeraj na sedežu medobčinske gospodarske zbornice v Kopru sklicalo sestanek o razreševanju poslovne in lazvoj ne problematike dveh slovenskih proizvajalcev motorne industrije. koprske tovarne Cimos in Tomosa. Sestanka so se udeležili Jože Florjančič. podpredsednik slovenskega izvršnega sveta. ‘Štefan Korošec, čiar, predsedstva centralnega komi teja ZKS, Aleš Verbič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki obeh delovnih organizacij, družbeno-političriih organiza cii in družbeno političnih skupnosti in še vrsta drugih delavcev iz področja avtomobilske industrije
Temeljna ugotovitev tega široke ga posveta je bila. cTa je sanacija in nadaljnji razvoj obeh omenjenih delovnih organizacij možen samo no skupni poti. Tomosov nadaljnji razvoj sloni na proizvodnji manjšega števila proizvodov v velikih seri jah, za kar potrebuje nove proizvodne prostore in več delavcev v neposredni proizvodnji. Po ukinitvi montaže vozil v novogoriškem Ci mosovem tozdu Šempeter. r>a to lahko Tomosu ponudi ravno Cimos. S skupno zastavljenim programom sanacije in razvoja Cimosa in Tomosa bi delavci obeh delovnih organizacij lahko uresničili del slo venskega koncepta za nadaljnji raz voj avtomobilske Industrije. Za u-resničitev vseh programov s tega področja naj v Sloveniji v tem srednjeročnem obdobju namenili 12 milijard dinarjev.
B š
le, je naletel na ugodni odmev številnih občinskih upraviteljev in gospodarskih operaterjev Nadiških dolin, ki so posegli v razpravo z zanimivimi ugovori na komunistični predlog, ki ga je prisotnim posredoval občinski odbornik š petra Bla-setig Pobuda KPI vsebuje sedem točk: prehod naravnih in kulturnih dobrin deželni upravi, davčna razbremenitev in kreditne olajšave, pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter finansiranje gospodarskih in produktivnih dejavnosti. Razprava pa je postavila v ospredje tudi vpiašanje vloge krajevnih ustanov in predvsem gorskih skupnosti. Co-lotnba in Simsig sta razjasnila stališč . KPI, ki se zavzema za potrditev vloge gorskih skupnosti ter pomembnega dejavnika pri izoblikovanju razvojnih načrtov za svoja območja glede na produktivne, industrijske, kmetijske in druge dejavnosti.
Na seji je bila tudi podčrtana pomembnost decentralizacije gospodarskih pobud za premostitev obstoječih neravnovesij in za zaviranje e-migracije in zapuščanja gorskili območij. Vse to je možno ie z združenimi industrijsko - obrtniškimi in kmetijskimi načrti ter pobudami za uresničitev ljudske in javne gradnje za manj premožne družine, mlade in zdomce, ki bi se radi vrnili domov.
Kaj pa obnova v pravem smislu besede? KPI predlaga ponovno finansiranje na osnovi državnega zakona leta 1976, vendar pa v splošnem zakonskem okviru.
želno stvarnost. Ponovno pa so prišli do izraza nasprotujoči si pogledi med KD (Berlasso) in KPI (Petri-cig). Po seji se je delegacija pokrajinske komisije sestala s člani III deželne komisije, od katere so zahtevali. da zajamči vsaj delno decentralizacijo nalog na področju kulture in jezika Sestanka se je u-deležil tudi svetovalec Slovenske skupnosti Štoka.
ZARADI HUDE KRIZE V GOSPODARSKEM ŽaVLJENJU
Na Tajskem v enem letu že drugi vojaški udar
primesi so agenti zaplenili merice in tehtnice za pripravljanje doz ter tri pištole. Dvojico so aretirali pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil, bremeni pa ju še posest strelnega orožja.
Podobno srečo kot milanska je imela tudi hamburška policija, ki je v pristanišču zaplenila 600 kilogramov prvovrstne kolumbijske marihuane. Pošiljko bi morali odposlati na Nizozemsko s tovornjakom.
NEZADRŽNO NARAŠČANJE DRAGINJE PO VLADNIH UKREPIH
Pred novimi podražitvami bencina, elektrike in živil
Hitrejše napredovanje inflacije v marcu - Verjetno nov rekordni vzpon draginjske doklade
KUVAJT — Saudska Arabija ne bo niti vzela v poštev možnosti, da bi znižala proizvodnjo petroleja, če se OPEČ ne bo zedinil glede enotne cene petrolejskih proizvodov. To je izjavil saudski minister za petrolej Jamani. ki je nenadno dopotoval v Kuvajt.. Minister je še dodal, da bodo enotne cene same po sebi prispevale k znižanju proizvodnje.
Jamani je prišel v Kuvajt istočasno z indonezijskim ministrom Su-brotom.
RIM — Inflacija drvi z nezmanjšanim tempom, saj prvi pokazatelji za marec beležijo celo večji vzpon cen ( + 1,9 odstotka) v primerjavi s februarjem, ko je draginja narasla za 1,8 odstotka. Če se naraščanje življenjskih stroškov ne bo ustavilo, bo premična lestvica poskočila za rekordnih 13 točk, tako da bo draginjska doklada večja za kosmatih 31 tisoč lir, plače se pa bodo v povprečju povišale .zja. okrog 25.000 lir. Upanje, da bi se inflacija umirila je pa prav majhno, ali bolje nično. Nasprotno, napovedujejo se nove občutne podražitve skoraj vsega blaga široke potrošnje, kar jo bo še pospešilo.
Po vsem videzu se bo, kot ponavadi, začelo z bencinom in drugimi petrolejskimi derivati, ki naj bi se prav v kratkem vnovič (zadnjič so se šele pred dobrim mesecem) podražili za okrog 15 - 20 lir pri kilogramu. Po pravilniku, ki ga je uvedla vlada, je treba namreč »prilagoditi* cene petrolejskih proizvodov vsakikrat, ko se lira razvrednoti za vsaj 2 odstotka do dolarja ali ko postajajo zaslužki italijanskih petrolejskih industrijcev ža več kot 5,5 odstotka manjši od e-vropskega povprečja. Pred medministrskim odborom za cene je že u-strezna zahteva, ki ji bo bržkone v prihodnjih dneh ugodil. Pričakovati je pa še nadaljnje poviške v kratkem roku, kot posledica vladne odločitve o 6-odstotnem razvrednotenju lire, tako da ni povsem neutemeljena bojazen, da bi mogel biti bencin v kratkem po ceni. ki se bo približala 1.000 liram.
Po isti logiki je pričakovati tudi bližnje, a morebiti vseeno manjše, podražitve tudi za metan za kuho in ogrevanje ter na elektriko. Ker je dražji petrolej, ki poganja električne centrale, je državna družba EN EL že zahtevala podražitev «termi-
Kaže, da si prebivalci Bangkoka ne ženejo pretirano k srcu varnostnih ukrepov po državnem udaru (AP)
BANGKOK — V zgodnjih urah včerajšnjega dne je tajska vojska izvedla državni udar ter odstavila vlado gen. Prema Tinsulanonde, ki se je lani prav tako dokopal do o-blasti z državnim udarom. Oblast je prevzel »revolucionarni odbor*, ki ga vodi gen. Sant Chipatima ob sodelovanju poveljnikov vseh rodov vojske. Chipatima je bil doslej namestnik poveljnika tajskih oboroženih sil. Prem se je baje zatekel v neko letalsko oporišče Gen. Chipatima je izjavil, da »revolucionarni* režim še nadalje podpira kraljevino, vendar pa je praktično razpustil parlament. Tanki so obkolili zgradbo poslanske zbornice. V poročilu, ki ga je objavila nova vlada, je rečeno, da bodo razpisali nove volitve, «kadar bo ponovno zagotovljena državna varnost*.
Vzroki za državni udar so še dokaj megleni V poročilu pa, ki so ga ob ja rili, je rečeno, da je treba rešiti z največjo odločnostjo gospodarske probleme države in da »negotovost, .prazni trebuh ljudstva in korupcija* predstavljajo glavne vzroke uda+k.
Zdi se, da je udar potekel brez prelivanja krvi. V Bangkoku poteka življenje brez posebnih pretresov. Vlada se je že začela posvetovati z bančnimi ravnatelji ter predsedniki trgovinskih zbornic. Vsi visoki uradniki na raznih ministrstvih so se morali včeraj zjutraj javit: »revolucionarnemu odboru*.
Nova vlada bo spoštovala vse mednarodne obveznosti ter bo sodelovala z OZN. Pripomnimo raj še; da ima prav Tajska največ beguncev iz Kampučije.
čnega dodatka* za 15 do 20 lir, zaradi česar naj bi se za prav toliko povišale tarife, ki znašajo sedaj 72 lir za kilovatno uro, oziroma 112 lir za. inštalirano moč več kot 3 kilovatov. Zasebna družba SIP, ki ima od države v zakupu telefonsko službo, prav tako zahteva povišanje tarif, v povprečju za 12,5 odstotka, da krije primanjkljaje in pridobi o-krog 500 milijard lir za nove naložbe. Vsak čas pričakujejo tudi poviške pri tarifah javnih prevozov, tako da bi minimalna voznina znašala 200 lir (kar še ne velja na primer v velikih mestih, kot so Rim. Bologna in Palermo) in z u-streznimi podražitvami abonmajev.
Zelo verjetna je napoved, ki jo je včeraj sprožila v zaskrbljenih tonih zveza potrošniških zadrug, da se bedo v prihodnjih dneh močno podražila tudi živila. Lastniki prehranskih industrijskih obratov so namreč pohiteli v preteklih dneh povišati prodajne cene živil od najmanj 5 do največ 15 odstotkov, da prehitijo morebitne namene vlade, da zamrzne cene za zajezitev inflacije (kot je na primer storila belgijska vlada za dobo enega meseca). Nič ne kaže sicer, da bi nameraval Forlani blokirati potrošne cene, a že strah pred takim ukrepom je povzročil neutemeljene podražitve, kar spet poganja inflacijsko stopnjo navzgor, kot običajno v breme najmanj premožnih slojev. (iv)
izvajanje funkcij na zdravstvenem področju. Osnutek, ki so ga podprli svetovalci KD, PSI in PSDI ter predstavnika LpT, zadeva deželne norme za izvajanje zdravstvene reforme ter sledi svežnju ukrepov, ki se tičejo krajevnih zdravstvenih enot.
Sprejeti osnutek obravnava prehod funkcij od države - dežele na krajevne ustanove. Doslej so pri tem naleteli na hude težave, ker so razsežnosti krajevnih enot zelo različne. Teža# so ‘premostili z o-zemeljsko omejitvijo (od 50.000 do 200 000 prebivalcev), kjer bodo u-stanovili nove organizacijske strukture.
Na deželi sprejet normativni zakon o zdravstveni službi
Deželni svet Furlanije Julijske krajine je na svoji včerajšnji seji sprejel zakonski osnutek, ki ureja
Prva seja komisije etnično-jezikovnih skupin v Furlaniji
VIDEM — V prejšnjih dnevih se je prvič neuradno sestala komisija etnično, - jezikovnih skupin videmske pokrajine, ki ji načeluje pokrajinski svetovalec Comini (furlansko gibanje). Preučili so nekatere poglede manjšinske problematike s posebnim poudarkom na našo de-
Zakon štev. 194 iz leta 1978 nosi uradni naziv «Določila o socialni zaščiti materinstva in o prostovoljni prekinitvi nosečnostih znan pa je kot «Zakon o splavu». Ime. ki se ga je prijelo, ni točno, kajti zakon vsebuje celo vrsto določil zdravstvenega in skrbstiienega značaja, med katerimi pa so seveda najpomembnejša določila o splavu. Poglejmo, kaj vse predvideva ta zakon.
Prvi člen je splošnega značaja, saj le potrjuje, da država priznava družbene vrednote materinstva in ščiti človekovo življenje vse od začetka, trdi pa tudi. da ta zakon ni sredstvo za nadzorstvo nad rojstvi.
V drugem členu je govor o posvetovalnicah: zakon določa, da je treba v družinskih posvetovalnicah žensko obvestiti o pravicah, ki jih uživa in ji pomagati, da premosti vzroke, zaradi katerih je sklenila, da prekine nosečnost. Tretji člen določa finansiranja za dejavnost posvetovalnic.
Četrti člen vsebuje določila v
Kaj predvideva zakon o splavu
zvezi s prekinitvijo nosečnosti v prvih 90 dneh. Začetna odločitev pripada ženski; ko meni, da bi lahko nadaljevanje nosečnosti resno ogrožalo njeno fizično ali psihično zdravje (med razlogi je na-
hično in fizično zdravje ženske.
V sedmem členu zakon pojasnjuje, kateri zdravniki lahko to ugotavljajo; gre seveda za ginekologe, zaposlene v javnih ali pogodbeno vezanih bolnišnicah.
vedeno tudi njeno ekonomsko sla- Sploh opravljajo splav, kot dolo-nje) ali pa predvideva, da bo o- °	“ ‘ u
trok umsko ali telesno prizadet, se lahko obrne na konzultorij, m socio-zdravstveno ustanovo ali na zdravnika. Člen 5 pojasnjuje na-daljni postopek: družinska posvetovalnica ali zdravstvena ustanova morata poskrbeti za pogovor z žensko in ji pomagali, da premosti težave. Isto dolžnost ima tudi zdravnik, na katerega se ženska obrne. Če zdravnik v posvetovalnici, v zdravstveni ustanovi ali kak drug zdravnik ugotovi, da obstajajo pogoji za prekinitev nosečnosti (da bi torej nadaljevanje nosečnosti negativno vplivalo i.t.d.) izda ustrezno zdravniško spričevalo. Še prej pa lahko zahteva od ženske sedemdnevni premislek.
Šesti člen govori o terapevtskem splavu po 90. dnevu nosečnosti in ga dopušča P primeru, da bi nadaljevanje nosečnosti pomenilo veliko življenjsko nevarnost za žensko ali da so ugotovili, da bi bil otrok lahko prizadet kar bi resno ogrožalo psi-
ca 8. člen, samo v javnih bolnišnicah in v klinikah, ki so pogodbeno vezane z deželnimi u-pravami.
Deveti člen rešuje vprašanje vesti. Človek (ginekolog, aneste-zist, babica, bolničarka itd.), ki iz vesti noče opravljati splavov mora to predhodno sporočiti pokrajinskemu zdravniku.
Deseti člen zakona določa, da sodi splav med redno zdravstveno oskrbo in da je torej brezplačen. Naslednji, 11. člen predvideva, da morajo vse zdravstvene ustanove seznaniti pokrajinskega zdravnika z vsemi opravljenimi splavi.
V dvanajstem členu je govor o mladoletnicah. Polnoletna ženska lahko sama zaprosi za splav, za mladoletnico morajo zahtevo podpisati starši. V primeru, da je nočejo podpisali, jo lahko podpiše sodnik za ■ mladoletnike. Za ženske, ki so preklicane, pa zahtevo podpiše skrbnik (člen 13).
Štirinajsti člen določa, da mora zdravnik, ki opravi splav, sez-
naniti žensko s posledicami, ki jih lahko utrpi, seznaniti pa jo mora tudi z vsemi možtiostmi nadzorstva nad rojstvi (torej predvsem s kontracepcijskimi sredstvi, ki pa jih zakon izrecno ne omenja). Petnajsti člen določa, da morajo dežele pripraviti izpopolnjevalne tečaje za zdravstveno in pomožno osebje o teh vprašanjih, naslednji člen pa obvezuje ministra za zdravstvo, da vsako leto seznani parlament z izvajanjem zakona.
členi 17. 18 in 19 govore o kaznih za človeka, ki povzroči splav brez upoštevanja določil tega zakona. Kazni so zelo visoke za zdravstveno osebje in dosegajo nekaj let zapora, medtem ko so nizke za žensko, ki je splavila. Dvajseti člen določa da so kazni še višje, če je prepovedani splav opravil človek, ki se je temu predčasno odrekel »iz vesti*. 21. člen določa strogo tajnost za vsakogar, ki je v okviru opravljanja svojega poklica izvedel za istovetnost ženske, ki se je poslužila določil tega zakona, zadnji, 22. člen pa dokončno odpravlja vsa določila kazenskega zakonika o «celovitosti človeške rase.*
To je torej splav, ki je bil s tako težavo sprejet v parlamentu in proti kateremu se zaganjajo na eni strani radikalci, ker se jim zdi preveč omejevalen, na drugi strani pa Cerkev, Krščanska demokracija in fašisti, z u-temeljitvijo, da je pač vsak splav umor živega bitja.
Prihodnjič: liberalizacija ali o-mejevanje?
Bichova razstavlja v Špetru Slovenov
ŠPETER — Naivna slikarka če škega porekla Mihaela Bichova razstavlja te dni v špetrski galeriji «La Loggia*. V njenih delih prikazuje zlasti naravo v duhu najprist-nejše »naif* tradicije. Nekatere slike prikazujejo tudi Furlanijo. Bichova, ki biva v Vidmu in je članica Združenja beneških umetnikov, je od leta 1974 dalje predstavila svoje slike po vsej Evropi in prejela več nagrad in priznanj. Raz-
ŠPETER — V petek, 3. aprila, ob 20.30 bodo sekcije KPI Nadiških dolin priredile, v špetrskem hotelu Belvedere. javno zborovanje na temo: »Glasovanje na bližnjih referendumih*. Giulio D’Andrea bo u-teniel vil dvojni «NE» komunistov
stava, ki se je pričela 21. marca, proti odpravi zakona 194 o prosto-se bo končala 4. aprila.	I voljni prekinitvi nosečnosti.
<v ^
z. °
♦ "V


"> N«* z
v.

♦	“V >o,°

ss

4%.c° Jv
' • • 'r
•o
V°

* /v
%
v«
S
d*»t0n/l«to cr«monMt