opeainoB« la ibbonianlo pottale Cutlolo« plačan* » luluiltl
NaroSnlna meteSne 18 Lir, sa tnozen* stvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, t* Inozemstvo 69 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 sa naročnina ln 10 .349 sa lnaerat«. Podrninical | Noto mejta
Izključna pooblaSčenfca ta oglalevanje Italijanskega Is tujega izvora! Union« Pubblicitš Italiana S. A, Milana
Izhaja vsak dan ijntra] razen ponedeljka tn dneva po praznika.
Uredništvo in npravti Kopitarjeva t, Ljubljana. Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4005.
Abboniunvatl: Men 18 Liro. Estero. mala 31 50 Lir«. Edi-
linne domenica, an-
no 34 Lire. Estero 65 Lire. C C. P.l Lubiana 10 650 per {li abbonamentl, 10340 p« I« tn-aeriionL
Flll • I • I
Novo me« t o,
Concesstonaria eselnslva per la pobhtlelta dl provenlrnr.e italiana ed estera: Unione Pubblirita Italiana S. A„ Milana
Vojno poročilo it. 1123:
13 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Skupine štirimotornikov so včeraj napadle Napoli, Torrc Annunziata, Salerno, B a 11 i p a £ 1 i o , R e g g i o Calabria in Mes-s in o j povzročila so znatno škodo v mestnih središčih ter žrtve med prebivalstvom.
V Napol i ju je obrambno topništvo sestrelilo 5 letal; 6 štirimotornikov je bilo sestreljenih od naših lovcev.
Poleg tega jc bilo zbitih še dvoje letal in sicer enega so sestrelili nemški lovci v R e g g i o Calabria, drugega pa protiletalsko topništvo v okolici C a g 1 i a r i a.
11 članov posadke sestreljenih letal je bilo ujetih.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1123i
Zaradi napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so bile doslej ugotovljene naslednje izgube: v Napoli ju 10 mrtvih in 72 ranjenih, v Torre Annnnziata 1 mrtev in 8 ranjenih, vSalernu 14 mrtvih in 44 ranjenih, v B a 11 i-p a gli a 15 mrtvih in 17 ranjenih, v mestih R e g-gio Calabria in Messini žrtve še niso bile ugotovljene.
Dve leti vojne na vzhodu
Evropski narodi se bore proti skupnemu sovražniku, ki hoče uničiti tisočletno zahodno kulturo

Berlin, 22. junija. AS. Kaj bi bilo danes z Evropo, če bi protiboljševiška križarska vojska osi in zavezniških narodov pred dvemi- leti ne bila prekoračila meja vzhodne Ev rope iu zadala prvi težki udarec sovjetski množici, pripravljajoči se na napad? To je glavno vprašanje, s katerim se danes zjutraj na široko bavi nemški tisk, ko se »pomin ja druge obletnice protil>olj-ševiške vojne. » Volkisclier Beobachter« piše: Evropski narodi so se združili v blok za borbo proti skupnemu sovražniku, ki je hotel uničiti tisočletno zahodno kulturo in borba se je v nasprotju s pričakovanjem sovjetskih vojaških voditeljev razvnela in nadaljevala na sovjetskem ozemlju in ne v sredini Evrope. Nasprotnik je imel v teh dveh letih strahotne izgube. Borba se nadaljuje, junaško sc pobija sovražnik, ki ima ncukročeni duh sovraštva in se naslanja na nove velike dobave vojnega gradiva. Proti temu nastopa pogum in izkušenost nemških ter zavezniških vojakov, ki se jim bo gotovo nasmehnila zmaga, četudi se morajo včasih boriti proti velikanski številčni premoči.
»Biirsen Zeitung« pravi, da je to kategorični imperativ za evropske narode, ki so /c od začetka slutili nastajajočo nevarnost. Uoljšcvi-
Oivjaški napad na Spominski park v Napoliju
Napoli,
junija. Med včerajšnjim letal
skim napadom na okolico Napolija so sovražni letalci odvrgli več bomb na Spominski park. Številna drevesa, zasajena v spomin junakom, padlih v prejšnji svetovni vojni, so bila izrvana in razmetana. Kakor vedno besno razdiralno divjaštvo letalskih »gangsterjev« ne prizanese ničemur in se cesto namenoma razdivja nad cilji, ki kakor bolnišnice ali pokopališča, nimajo nikakega vojaškega jKimena. Pri tej priložnosti pa je šlo za drevesa, ki so le simbolič-liega značaja in s|K>minjajo na tiste, ki so se junaško žrtvovali za domovino.
To novo roparsko dejanje je izzvalo največji prezir med ponosnim napolskim prebivalstvom, ki se spominja, da so ti njegovi junaški sinovi, katerih spomin je bil tako žaljen, padli v boju ob strani tistih Angloamerikancev, ki so tnko slabo razumeli žrtve italijanskega ljudstva in ki danes žalijo najosnovnejše zakone časti.
Padle so bombe na Spominski trg v Napoliju, na kraj spomina padlih za domovino v vojni 1915-18, v vojni, ki je z epopejo Vittoria Vpneta strmoglavila habsburško cesarstvo ter z žrtvijo stotisoeev Italijanov omogočila Angležem in Amerikancem zmagovit izhod iz. svetovne vojne. Ta park jc bil skrajno onečaščen, ker so bila napadena celo drevesa, ki nosijo spomin pogumnih vojakov. Kakor s pokopališči in bolnišnicami, jo hotelo sovražno barbarstvo zavestno zadeti kraj liolesti in čaščenia, da bi povečalo žalost ljudstva, ki jc izgubilo
svoje drage, ki si je raztrgalo srce in meso v tisti vojni.
Kakor v Napoliju. tako jc v Capreri zločinsko letalstvo napadlo grob Garihaldija, katerega Italijani častijo kot najsvetejšega junaka in najneustrasenejšega borca. Angleži in Amerikanci skušajo zadeti najponosnejše čustvo ljudstva, najdražje vrednote v praznem upanju, da bodo uklonili duhove ter oslabili voljo. Toda nič ne |ximaga pri Italijanih, ki so s|>o-znali kuuto zinhotnost svojih sovražnikov. Ves narod stoji trdno nu nogah. Borba se bo nadaljevala do skrajnosti in sovražnik l>o trdo ter I>opolnomn plačal svoje zločesti, ko bo trikolo-ra še enkrat zmagovito ..vihrala na stolpih slo italijanskih mest. (•■II Piccolo«.)
Junaške faiistovske zaupnice
Napoli, 22. junija. AS. Medtem ko je v dvorani Zveze bojevniških fašijev glavni poveljnik CIL-a, nar. sv. Eeliciani, poročal zveznim |>od-tajnikom in pokrajinskim zaupnicam GIL-a iz Campanije, so sc ogiusile sirene in naznanile alarm v Napoliju. En sam krik je zaoril po dvorani: »Ostanimo!«, in temu kriku je sledilo navdušeno vzklikanje Duceju. Zvezni tajnik jc povabd fašistke, naj gredo v zaklonišče, a se niso hotele premakniti z mesta in so se tudi one pridružile navdušeni manifestaciji vere, manifestaciji. ki je trajala dobro minulo. Potem «e jc poročanje nadaljevalo ter v redil končalo navzlic temu, da jc alarm še vedno trajal.
Sestanek časnikarjev na Dunaju
Dunaj, 22. jun. AS Na Dunaju se je sestal ob udeležbi števlnih novinarjev iz vseli evropskh zavezniških in prijateljskih držav in številnh odposlancev iz nevtralnih držav direktorij zveze narodnih združenj novinarjev, ki bo jutri pričel mednarodno zborovanje. Ob predsedniški mizi ie bil navzoč tudi Eksc. Ezio Maria Grey, podpredsednik zbornice fašijev in korporacij. Sejo je otvo-ril podpredsednik zveze nar. svetnik (iugliemot-ti, ki je pozdravil predsednika \Veissa, kateremu ni bilo mogoče vodili seje zaradi ran. dobljenih v vojni. Predsednik Guglielmotli je podčrtal važnost manifestacije, ki jioleka v gorečem ozračju horbe in v najbolj važnem trenutku velike vojne, v kateri so zastavljene vse energije narodov v ogromni bitki s plutokracijami in boljševizmom. Vojna, jc rekel govornik, je vzvišena stvarnost, ki obvladuje življenje in bodočnost narodov ter zahteva vse energije ter mobilizira sleherno voljo, kajti ni mesta za civilno življenje v taki vojni, razen kot funkcija vojne, odpora in zmage. Zaradi tega so narodi po zgledu vojakov, ki sc bore. pozvani, da prenašajo najhujše žrtve. Ženske in otroci so zaznamovani s krizmo krvi v meslih. v katera^ sc vak dan zaganja slepi srd in neizprosno sovraštvo sovražnika. Govornik jo nato poudaril visoko poslanstvo odgovornosti, ki pripada tisku, ko se zo-perstavlja zavratnim lažem sovražnika in ko dviga in poživlja vero narodov, ki pod vodstvom Duceja in Fiihrerja s trdno žilavostjo hodijo po težavni poli zmage. Govornik je takole nadaljeval:
Angloameričani premišljajo na svojih sestankih tostran in onstran Oceana o najboljšem načinu za zasužnjenje Evrope, kakor bi jo hoteli kaznovati. ker je dala 6vetu v vseh časih neizčrpne dobrine svoje tisočletne omike. Nezdrava namera tiranske hegemonije, katero je sovražnik večinoma poveril boljševizmu, se ne bo mogla uresničiti v tem ogromnem konfliktu med duhom in tvarino. Zopet bo duhovnost triumfirala nad vsemi usod-
Stockholm, 22. junija, s. Sovjetska vlada je vojski poslala tale proglas: »Bdeči vojščak! lo-leg najbolj goreče ljubezni do domovine moraš gojiti čustvo sovraštva do nasprotnika, 'loda noje sovraštvo mora biti neusmiljeno, mora biti dejansko sovraštvo, resnično sovraštvo. Od zore pn do mraka moraš v srcu čutiti en sam glas: sovraštvo! Pobijaj sovražnika v imenu ljubezni do domovine! Pobijaj sovražnika v imenu pravičnosti in tvoje pravice! Domovin« ti pošilja blugoslov za tvoje smrtno sovraštvo do sovražnika!«
nimi besedami. Duce je v svoji zapovedi italijanskemu narodu rekel, da se bo zmaga nasmejala tistemu, ki se bo znal četrt ure dlje upirati. Zaradi tega vztrajanje naših narodov ni omejeno po času, kajti njih vera in prepričanje v zmago sta neomajna.
Podpredsednik Guglielmotli je nalo pozdravil padle in borce na vseh frontah ter novinarje, ki družijo v prvih črtah besedo z zgledom. Končno je predlagal, naj se predsedništvo zborovanja poveril tovarišu Sundermannu kot poklonitev zavezniški Nemčiji, ki je zborovalce cosloliubno sprejela. Generalni tajnik baron Du Prel je poročal o delovanju zveze po sestanku v Benetkah do danes. Nalo so govorili razni šefi delegacij, ki so prinesli pozdrave držav in poveličevali visoko poslanstvo novinarstva v novem redu. Ob velikem odobravanju so bilo prečitane pozdravne brzojavke. ki so jih zborovalci poslali Duceju in Fiihrer-ju ter otvoritvena poslanica, katero je zboroval-cem posal nemški minister von Ribbentrop.
zem vidi v Evropi bojišče, ki naj mu odpre pot za njegove gospodstvene težnje nad svetom. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da zdaj ni več mogoče razlikovati ali ločiti nasprotne zveze v dve določeni skupini. Angleško-ameriško bogataštvo in boljševizem na enak način in v popolnem sporazumu ogrožata Evropo, katero si hočeta na satanski način podvreči. Tercet Churchill-Koosevelt-Stalin sokrivde, oni se zavedajo, med osnimi in zavezniškimi četami nu katerem koli številnih bojišč vedno koristi skupni stvari in pomeni torej odločilni korak k zmagi evropske skupnosti. Podobne pripombe čitamo v listih >/.\\iilf I lir Blatt« in »Morgcnpost«, ki med
n je povezan z vezjo u, da vsak vojni nastop
Plemeniti borec Lampeduse
Milan, 22. jun. AS Nekaj dni prej, preden je močnejša sovražnikova sila etrla odpor ua Lampe-duši, je vojak Adelio Lozza, ki jo bil med junaškimi branilci oloka, napisal častniku V. protiletalske legije fašistične milice plemenito pismo, v katerem [iravi med drugim:
»Smo v kočljivem položaju, toda bojni duh Jo na visoki stopnji in vam zagotavljam, da bomo vsi storili svojo dolžnost. Naša siara baterija bo ponosna na svoje sinove. Naš« geslo je točno, in ml enoglasno kličemo: »Zmagali bomo!« Izkoriščam to priliko, da vas prosim lole: ("e padem ali pridem v ujetništvo, sporočile moji ženi. da eem ponosen, da sem storil to za domovino in da sem bil vedno vrl fašist. Naj ne joka, temveč naj vzgoji moje drngo otroke tako, da bodo ljubili domovino in fašizem.«
drugim pravita, da je skupni cilj tudi danes isti kukor je bil pred dvemi leti, to je upreti se uničenju evropske civilizacije od moskovskega barbarstvu.
Krajevni boji na vzhodu
Nemška letala napadla oborožitvene tovarne ob Volgi, področje Londona in južno Anglijo — Nad Nemčijo je bilo sestreljenih 39 bombnikov
Nemško
Hitlerjev glavni stan, 22. junija, vrhovno poveljstvo poroča:
Na vzhodnem bojišču je bilo samo manjše krajevno bojno delovanje.
Nad Ribiškim polotokom je hil z bombami potopljen obalni prevozni parnik.
Nočni napad močnih oddelkov nemških bojnih letal je bil naperjen proti sovjetski oborožitveni tovarni oh Volgi.
Medtem ko so včeraj podnevi posamezna sovražna letala priletela nad nemško ozemlje, je močan oddelek angleških bombnikov preteklo noč napadel /. a p a d n o nemško ozemlje ter so posebno v stanovanjskih predelih mesta Crefelda nastale zaradi odvrženih razdiralnih in znžigalnih bomb velike škode. Poleg številnih hišnih blokov stn bili razdejani tudi dve bolnišnici. Prebivalstvo je imelo izgube. Dozdaj je ugotovljena sestrelitev 39 večmotornih bombnikov.
Letalstvo je bombardiralo v noči na 22. junij cilje na področju Londona in oh angleški j u ž n i obal i.
Zaščitne enote vojne mornarice so sestrelile pred holandsko obalo iz oddelka angleških lovcev 3 letala.
Pri že javljenem nočnem napadu nemških bojnih letal na luko v Bizerti v noči na 2). junij je bilo z bombami poškodovanih h velikih trgovskih ladij iu 2 enoti vojne mornarice.
Pariz. 22. jun. AS. Angleška in ameriška letala v predpretekli noči napadla industrijsko središče Creuzot. Prvo Atelje žrlev je pokazalo, da je bilo mrtvih 181, hudo ranjenih pa 220 ljudi. Toda pravo šlevilo vseh mrtvili in ranjenih l>o verjetno mnogo višje. Mnoge reševalno skupine so na delu, da jtolegnejo mrtve in umirajoče iz|K>d ruševin | m >< 11-1 i li in zažganih hiš. Zažigalna bomba je zadela holuišnico ler jo docela rnzdcjnla.
Berlin, 22. junija. AS. Predvčerajšnjim so po poročilih iz vojaškega vira močne skupino nemških lxijnih letal že drugič v tem mesecu napadle važno središče sovjetske vojne industrije Jaroslav. Napad je trajal |>oldrugo uro in je bil naperjen zlasti na tovarniško središče, ležeče na severnem delu mesta. Ko so se nemški letalci vračali iz napadu, so še v razdalji 2"0 km od Jurosluvii videli požare, kar dokazuje, da so svoje delo dobro opravili. Sov ieti co se (Kislužcvuli zapornih balonov ter se branili z letali, loda brez uspeha. Nemška letalu so v zaporednih valovih zmetala svoj lovor razstreliva na zgradbe in na velikanske paviljone, kjer so najpomembnejše sovražne tovarne. I!a/IK lic zgradbe so v kratkem času zajeli ognjeni zubl ji in so se podrle, t.c 10. juniju je imel Jaroslav hud letalski napad, ko so bile težko prizadete naprave za izdelovanje sintetičnega gumija. Zadnji napad pa'je bil še silnejši in je naredil še večje razdejanje. I ri nemška letalu se niso vrnila.
Močni letalski napadi na cilje na vzhodu
Berlin, 22. junija. Močni letalski napadi so ie vedno največja značilnost pri sedanjih bojih na vzhodnem bojišču. Sicer ni manjkalo kopenskih bojev, vendar pa so le manjšega značaja.
Nemško letalstvo si jc izbralo dvojni cilj: pomorski promet ob izlivu Volge in sovjetska pre-skrbovalna središča in zbirališča čet na srednjem in južnem odseku. Napadi na ladje pri Astrahanu so dokaz, da ameriško vojno gradivo še ni izven nevarnosti, ako je ušlo podmornicam na morju. Odtod mora preko Irana in s parnikom preko Kaspiškega morja, kjer je še vedno izpostavljeno napadom nemških letal. Letalskih ciljev na srednjem in južnem odseku ni treba posebej imenovali,
| saj jih vsak dan zasledimo v vojnih poročilih. Omeniti bi bilo posebej Ic napad na železniško križišče Jclcc.
Iz nemške strani poročajo o nekaterih nastopih nemškega tanka »tiger« ob zgornjem Doncu ler blizu Harkova, kjer so tanki te vrste uničili precej sovjetskih utrjenih postojank, njihovega težkega orožja itd. »Tiger«, v katerega so po ognjenem krstu stavili toliko nad, ie dokazal, da je vreden zaupanja. Ta tank jc hiter, ima skoro neprobojen oklep in zelo močno orožje. Pri tem pa se moramo spomniti še na izjavo nekega zastopnika oboroženih sil -astopnikom tiska, da bo kmalu nastopil nov večji in mogočnejši tank kakor »tiger«.
Borba Indije za svobodo
Tokio, 22. junija. AS. sandra Bose, borec za indijsko neodvisnost je govoril včeraj po radiu svojim sonarodnjakom ter izjavil, da se morajo vsi Indijci prepričati, da indijska neodvisnost nc dopušča kompromisov. Dodal je: Svoboda ima eno samo stran, to je: Angleži in njihovi zavezniki morajo z. a vedno zapustiti Indijo. Tisti, ki hočejo resnično svobodo, sc morajo zanjo boriti in dati svojo kri. Noto je nadaljeval: Zato se borilno za svobodo znotraj in
' \\
V Bosni in Hercegovini je bilo uničenih 12.08® upornikov
Berlin, 22. junija. AS. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila so se izvedele naslednje podrobnosti o štiritedenskih bojih italijanskih, nemških, bolgarskih in hrvaških čet v Črni gori in Hercegovini. Boji so se začeli 15. maja proti sovražniku, čigar tolpe so bile zbrane okoli Savnika in Za-blinka in so jih vodili najprej oddelki nemške vojske, SS oddelki ter oddelki bolgarskih in hrvaških čet. Napad teh oddelkov je prihajal iz odsekov Mikšič, Foča, Berane in je bil izveden po načrtu obkoljevanja. Nato so prišle italijanske čete iz Pecdonika. Da bi sovražnik ušel pritisku iz vseh strani, se je skušal 19. maja izmakniti s precejšnjimi silami v smeri proti jugovzhodu, pa je bil takoj odbit od italijansko-nemških čet. Naslednje dni in zlasti 26. maja so skušale velike skupine sovražnih tolp v trikotu med rekama Tara in Piva ponovno predreti proti severu obrambno čilo hrvaških oddelkov. Konec sedmega dneva so bili trdi sovražni napadi odločno odbiti z velikimi izgubami. Med temi nastopi pa so bile sovražne tolpe napadene od čet reda na jugu in jugovzhodu in stalno pritiskanc na notranji odsek Savaja in Zabljanka, dočim so druge tolpe med Taro in Pivo
dobile odtod okrepitve ter so 27. maja zopet pritisnile proti severovzhodu, zlasti proti Sutjeski. Pa tudi ponovni predorni sovražni poskusi so bili strti
v zagrizenih bojih z zavezniškimi četami. Oddelki SS so 19. maja zasedli Savnik, drugi zavezniški oddelki pa so napredovali proti Zabljanki in prisilili sovražnika k obupnemu poskusu zlomiti zavezniško črto na odseku pri« Sutjeski, toda ta poskus se je popolnoma izjalovil. Med tem časom pa so italijanske in nemške edinice prodirale iz vzhoda in juga in 18. junija zavzele Zabljank, 11. junija pa dosegle Pivo. Sovražne tolpe, ki so jih pregnale nemške čete iz Mrakinčiča, so se skušale izogniti obkolitvi, toda le nekaj manjših oddelkov se je umaknilo v noči 9. junija, glavnina sovražnih sil pa je bila zopet odbita in stisnjena na tesen prostor ter 15. junija dokončno uničena.
Letalstvo je zelo obširno podpiralo kopenske boje in je bombardiralo odporna uporniška središča ali opravljalo velike ogledniške polete. Ako se ne upoštevajo skupine banditov, ki jih letalstvo in nemško vojaštvo nadalje zasleduje, je imel sovražnik v bojih doslej 12.000 mrtvih.
izven indijskih meja z vso na"o silo iu močjo. Nadaljujmo borbo z. odločnimi srci in nezlomljivo vero do dne. ko bo zaradi skupnega napada naših prijateljev in zaveznikov ter nas samih angleško - ameriški imperializem strmo-glavljen. Angleški imperializem bo propadel, iz njegovega pepela pa bo vstala Indiju kot neodvisen narod. Mi moramo v tej vojni korakati naprej, dokler ne dosežemo zmage in svobode. Opozarjal je nadalje: Naj se zgodi kar koli, Angleži ne bodo nikdar spremenili svoje politike inmperialističncga gospodarstva nad Indijo. Angleški imperializem bo nn koncu zlom-fjen. upognil pa se nikdar ne lxi. Zalo pa noben Indijec ne sme misliti, da bi Anglija priznala indijsko neodvisnost. Angleži so se ukorcninili v Indiji, kjer je angleški imperij vsial iz Indije. Angleško ljudstvo je obogatelo iz indijskega bogastva in zalog. Za Angleže pomeni imperij Indijo. Zato se bore. da bi ohranili tn imperij. Ce bi Angleži dobili vojno in bi priznali neodvisnost Indije, bi to pomenilo, da bi zmagali. izgubili pa bi imperij. John liull je dejal: Edino upanje, da si delno odpomoremo oil teh velikanskih izgub je. da |x> končani vojni še bolj izkoriščamo Indijo. Zato morajo Angleži Indijo trdno držati. Angleški politiki bodo skušali doseči letos kompromis z Indijo. Ta korak pa bo le prevara. Angleži bodo skušali z dolgimi posvetovanji postaviti ob stran liorbo za neodvisnost ter na ta način oslabiti voljo naroda, kakor so storili decembra 1941 in juliju 19+2.
Lizbona, 22. junija. AS. Neki
leški list
u angle
takole piše o junaštvu ameriških čet: Ni dvoma, da japonske čete prekašajo naše čete. To so dokazale pri zadnjih lx>jih v Birmi. Ameriško ba-haštvo, češ da je njihova pehota najboljša na svetu, ker je najbolje oborožena, je kavarniška čenča za tolažbo,ameriških mater, gotovo pa ni čast zn vojsko, ki bi morala biti trezna in zmerna.
Na Kongresnem trgu so izkopali
žaro s kostmi Rimljanke iz L stoletja po Kr.
Včeraj popoldne so naleteli delavci, ki so zaposleni pri zcnioljskih delih na Kongresnem trgu, na redko zgodovinsko zanimivost: izkopali so dobro ohranjen grob z žaro in dragocenostmi. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za grob Rimljanke iz I. stoletja po Kristusu. Ves o izkopninah ie vzbudila med Ljubljančani veliko zanimanje. Ljudje se radi ustavljajo pri kopačih na Kongresnem trgu ter si ogledujejo mesto, kjer so žaro našli, zraven pa prisluškujejo pomenkom strokovnjakov, ki se kdaj pa kdaj podajo na lice mesta, kjer jih delavci opozarjajo zdaj nn rimski kanal, zdaj na ostcuke posode, okostja, okraskov ali podobnega.
Kongresni trg so zgodovinska tla. Zaradi tega je opozorilo vodstvo Narodnega muzeja delavce, ki so zaposleni pri velikih zemeljskih delih, naj pazijo na morebitne izkopniue.
Abiturient s krampom
Danes dopoldne sem poizvedoval na Kongresnem trgu za žaro, ki so jo včeraj izkopali. Polir me jo napotil k dvema mladima delavcema, ki sla naletela na težko kamnito kad ter kaj kmalu ugotovila, da gre za zgodovinsko znamenitost. K sreči sta oba izobražena človeka, od katerih prvi jo dovršil gimnazijo iu zdaj koplje zemljo, da koristno izrabi svoj prosti čas. Tu sem zvedel, da je ležala žara 1.50 m globoko in da je bila razmeroma zelo težka. Cenijo, da tehta čez 400 kg.
Najprej sta naletela kopača na težak kamnit pokrov, ki jo ležal na izdolbljeni kamenitni kadi.
V	njej je ležala nepoškodovana steklena žara z ostanki ožganega okostja, zraven pa nekateri razmeroma dobro ohranjeni okraski. Na znamenito najdbo so takoj'opozorili vodstvo Narodnega muzeja, ki je poslalo tjakaj svojega uslužhenra g. Ro-tarja Franceta, na katerega sem tudi danes naletel, ko jo zbiral razne izkopane ostanke posode ali ;>odobnoga.
Tako som zvedel, da je žara že v Narodnem muzeju. Tam so natančno preiskali vsebino predmetov, ki so bili v stekleni žari, delno pa so ležali okrog.
Grob iz I. stoletja
O vsem sem hotel dobiti zanesljivih podatkov in sem obiskal kustosa arheološkega oddelka Narodnega muzeja g. dr. Rajka Ložarja, ki mi je ljubeznivo postregel s svojim strokovnim mnenjem.
V	sobi preparatorja som naletel na stekleno žaro, o kateri sodi dr. Ložar, da je bila izdelana v posavskih steklarnah. Za marsikoga ho novo zvedeti, da so bile okrog Hrastnika steklnrne žo za časa Kristusa. Zara jo podobna vazi, ki bi držala približno 8 do 4 1 vode. V njej so dobro ohranjeni koščki ožganega okostja in je z lahkoto ugotoviti. da gre med drugim ludi za ostanke lobanje. V stekleni žari so našli ludi zrcalo iz brona, srebrno legirano in okrašeno. Med drugim so na-
t Lampe I. in Rebolj I.
6t. Jurij, 22. junija.
Pri napadu komunističnih krdel na St. Jurij pri Grosuplju oziroma na okoliške vasi, kjer so roparske tolpe, kakor smo Že poročali, pretekli teden doživele zelo hude poraze, saj je padlo izredno mnogo članov roparskih tolp, mnogo so jih ujeli, precej pa se jih je predalo, sta. padla blizu St. Jurja pri Grosuplju Rebolj L, doma iz Sela pri Sinarju, in Lampe Ivan, iz Zaplane nad Vrhniko.
Pokojna so pokopali ob številni udeleži)i prijateljev padlih fantov in ljudstva. Ohranimo junaška borca v spominu iu molimo za pokoj njunih duši
Partizani ga imajo na vesti
Za Brulcem. Mavsar jem in drugimi je šel letos dne 12 maja tudi Rajnur Jo/c, bivši župan občine Sv. Križ pri Litiji. Bil je trden kmet v Moravčah iu cerkveni ključar ondotne podružnice.
Ponosen kmet kakor je bil, se tudi partizanom ni hotel ukloniti. Partizani so mu zato vse izropali: vole, krave, prešiče, obleko, živila, tako da je moral on, ponosen gruntar, z živilsko karto iskati živež na občini. Kako ga je moralo to boleti! Pa tudi tisto, kar je prinesel iz občine, so mu partizani vzeli. Nekaj dni pred smrtjo so mu partizanski roparji vzeli še lanski vinski pridelek, ki ga je mislil prodati, da bi družino na novo oblekel. Vse to ga je tako potrlo, da jc bil popolnoma živčno ubit. Našli so ga mrtvega na poti iz vinograda domov. Kap uli nasilna smrt...
Bil je vedno zvest pristaš bivše ST-S, zadnja leta tudi župan, izvoljen na njenem programu. Vsa njegova hiša je bila vedno zavedna in katoliška.
Zapušča vdovo in 8 otrok.
Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Križu. Na zadnji [Kiti ga je spremljala velika množica, ki jc hotela s tem pokazati, kaj misli o komunizmu.
Naj počiva v miru!
šil več bronastih uašivov, prepreženih s patino, iu več školjčnih lupin, ki 6o svojčas tvorile okras'ali v obliki obeskov ali našivov. Po obliki zrcala in našivov, kakor tudi po značilnosti žare same, gre po mnenju dr. Ložarja za grob Rimljanke iz 1. stoletja po Kristusu.
Apnenčasta kad sama je lepo obklesana in je v vsakem pogledu zaščitila starinski grob vso do današnjih časov. Tu so našli poleg omenjenih predmetov tudi nekaj okraskov jajčaste in srčasto oblike, ki so služili kot našlvi ali siccr kot okraski.
Ne gre za slučajno najdbo
V pogovoru z g. dr. Ložarjem sem zvedel še nekatero podrobnosti o zgodovinskih zanimivostih Kongresnega trga. Tu je bil nekdaj kapucinski samostan, s kostanji pa so zasadili Kongresni trg šele 1. 1821. Nedavno so odkrili pri izkopavanju zemlje tudi dva okostnjaka, ki sta ležala pod kostanjevimi koreninami. Gre najbrž za mrliča iz 17. ali 18. stoletja, katerih niso izkopali, ko so zasadili^ poljano s kostanji, ki so rasli vso do najnovejšo preureditve Kongresnega trga. V bližini teh okostnjakov so tudi našli staro žaro, ki so jo razbili verjetno tedaj, ko so pred stoletji izkopavali grobove za omenjena dva okostnjaka.
Stari Rimljani so Imeli navado pokopavati
mrliče ob glavnih ccstah v bližini mesta. Š tem v zvezi jo zanimivo vedeti, da je vodila v starih časih ob zapadnem robu današnjega Kongresnega trga cesta, ki jo šla od severnih mestnih vrat rimsko limone proli Trojanam in naprej v Celejo in Petovijo (Celje, Ptuj). Ob cesti so se nahajali grobovi, in gre verjetno tudi pri najnovejših najdbah na Kongresnem trgu za takšen obcestni grob.
Tu so našli tudi prod približno 100 leti pozlačeno statuo Rimljana. Ko so namreč 1. 1836,- kopali temelje za poslopje Kazine, so naleteli na kip, ki zdaj krasi arheološki oddelek Narodnega muzeja. Tudi takrat so našli žaro s steklenimi posodami, odnosno več grobov. Ne gro torej za slučajno najdbo, temveč za zgodovinska tla, ki najbrž skrivajo še več starinskih spomenikov.
Kakor omenjeno, so bili delavci opozorjeni na možnost, da bodo šo kaj odkrili in spravljajo zaradi tega vse ostanke, ki bi utegnili biti znameniti. Tako smo videli danes dopoldne kos stare freske, koščke posode, kosti in podobno. Med drugim so naleteli tudi na razmeroma dobro ohranjen kanal, ki ima dno iz opeke, stranske stene pa so zidane. Po mišljenju strokovnjakov gre tu za kanal, ki je služil kapucinskemu samostanu, gradivo pa so uporabili s starih grobov.
Vest o najdbah na Kongresnem trgu se je včeraj naglo razširila po Ljubljani. Ljudje se radi zaustavljajo pri delavcih, vendar se žara že na-
j liaja v Narodnem muzeju in upamo, da bo kaj I kmalu razstavljena z vsemi najdenimi predmeti.
Boljševizem v baltiških pokrajinah
Dvakrat je boljševiški val pljusknil na Baltiško. Ko se je bila leta 1918 na vzhodu končala vojna in so nemške čete korakale nazaj v domovino, so v poslednjih trenutkih sestavili iz nekaj tisoč prostovoljcev četo, ki naj bi baltiške pokrajine: Estonsko, Livlandsko in Kursko varovala boljševi-kov. A ta četa ni bila dovolj močna, da bi se bila mogla ustavljati boljševiškemu pritisku, niti niso zalegli domači prostovoljci. Dežela, ki je bila po štiri leta trajajoči vojni že do dna izmučena, je hudo trpela pod rdečim terorjem. Sicer je bila doba od božiča 1918 do poletja 1919 prekratka, da bi bili boljševiki utegnili ondi razviti svoje nauke, vendar je vsebovalo teh nekaj mesecev eno samo trpljenje, polno požigov, morij in odvajanja v ječe in izgnanstvo.
Baltik so boljševiki še posebej sovražili, saj so bili to sami veleposestniki, trgovci, obrtniki in pastirji in ti so tvorili vrhnjo plast naroda. Boljševiki so jih z nezaslišanim srdom preganjali, jih podili iz stanovanj, silili k ponižujočim opravkom, jih mučili in izropali. Na tisoče jih je šlo po muče-ništvu na pot v smrt. Neizrečena groza je tlačila vso deželo, samo nekaj najnižjih slojev se je pridružilo rdečim zastavam. Ko so baltiški domobranci zavzeli Rigo, pravkar je minilo odtlej 24 let, sc je boljševiški teror zrušil. U|eti Nemci v trdnjavi so bili poslednji hip rešeni, prav tako kot nekaj dni prej stotina ljudi, ki so jih boljševiki tirali po cesti v izgnanstvo. A niso bili vsi ujetniki tako srečni, mnogi so bili v kleteh, kjer so bili zaprti, ustreljeni tedaj, ko so ljudje po ccstah it vzklikali osvobojenju.
Nato sta postali Estonska in Letonska svobodni in sta ostali tako 20 let, vprav dotlej, ko je Sovjetska unija jeseni 1939 prisilila Estonsko, Le-tonsko in Litvo, da so ji morale odstopiti voina oporišča in odpreti meje boljševiškim četam. Takrat bi bilo blazno upirati se jim z orožjem, te male dežele so morale izpolniti zahtevo mogočnega soseda. Sovjeti so vkorakali v baltiška mesta, njih hrodovje pa je bilo zasidrano v baltiških lukah. Jasno je bilo, da je bil ta vojaški pohod prvi ko-
Obsodbe vojaškega sodišča
Vojaško sodišče v Ljubljani jc obsodilo gospodinjo Jenko Vido, rojeno na Suhorju pri Metliki 2. VII, 1922 in stanujočo v Novem mestu ter Pureber Mihaela, roj. v Novem mestu 14. IX. 1897 in stanujočega v Smihelu pri Stopičah na dosmrtno ječo.
Oba sta bila obtožena, a) da sta do oktobra leta 1942. sodelovala v družbi, stremeči po nasilnem prevratu, b) da sta sodelovala v oboroženi tolpi, ki je imela namen, povzročiti nasilne preobrate političnega, gospodarskega in socialncga reda v državi, c) da sta v zve?i z drugimi nepoznanimi osebami sodelovala pri usmrtitvi Cilke Suštcr-šič 11 julija 1942 na nepoznanem kraju.
Jenko Vida je bila posebej obtožena, d) da je bila v posesti orožja in streliva, ne da bi imela zato oblastno dovoljenje in e) da je ogrožala z orožjem člane oboroženih sil.
Pureber Mihael pa je bil posebej obtožen, da je nasilno odvedel Cilko Suštcršič iz njenega stanovanja 6. julija 1942 in jo v sodelovanju z Slibar Mihaelom in Amalijo Pire tjr drugimi neznanimi osebami odvedel k partizanski edinici, kjer je bila Šušteršič Cilka ubita.
Vojaško sodišče je spoznalo Jenko Vido krivo sodelovanja v prevratniški družbi, oboroženi tolpi in protipostavne posesti orožja. Pureber Mihael je bil spoznan za krivega sodelovanja v prevratniški družbi in oboroženi tolpi. Drugih obtožb sta bila oba obtoženca oproščena. Obsojena sta bila na dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami.
rak za politično aneksijo teh treh dežel. Samostojne vlade v Rigi, Revalu in Kovnem so morale odstopiti in vse tri dežele so bile priključene Sovjetski državi, za kar so morali zastopniki novih vlad celo »prositi«. Zunanji boljševizaciji je takoj sledila notranja. Takoj je bila odpravljena zasebna lastnina in kdor sc ni uklonil, je izgubil kruh in bil v nevarnosti za življenje. Ko so nato v poletju 1941 nemške čete vdrle v baltiške pokrajine, so bili Litvanci, Letonci in Estonci kolikor toliko osvobojeni. Najhuje je trpela pod rdečim terorjem Estonska. Vprav te dni je bilo dognano, da so boljševiki odgnali 60.000 ljudi, torej 6 odstotkov vsega prebivalstva, in teh ljudi ni od nikoder nazaj — izginili so v tujini brez Bledu.
(Franki. Zeitung, 1, junija.)
Gospodarstvo
»Luce«, nacionalni iilmski zavod v Rimu. Iz
poročila Zavoda »Luce« za kinematografijo v lanskem letu je razvidno, da je zavod lani razdelil 100 tednikov v dolžini 220.000 m, dočim jih je bilo leta 1941 izdelanih samo 144.000 m. V inozemstvo je bilo poslanih 2.286 kopij tednikov v dolžini 779.016 m. Čisti dobiček zavoda je znašal lani pri bruttodonosu 7.7 milij. vsoto 3.5 milij. lir, skupno s prenosom vred pa 4.1 milij. Zavod ima nepremičnin in inventarja za okoli 50 milij. lir.
Alla Littoria. Iz poročila te družbe, ki skrbi za civilni potniški zračni promet, je razvidno, da se jc promet tudi lani ugodno razvijal. Število voznih km je v primeri z letom 1940—1941 naraslo za 11.2% na 4.34 milij. Prevoz oseb se je povečal za 75%, prtljage za 84% in pošte za 11%, blaga pa za 31%. Pri glavnici 90 milij. lir znaša čisti dobiček 1.94 milij. in ostane dividenda 2% neiz-premenjena.
Italijansko-madžarsko industrijsko sodelovanje.
Nedavna pogajanja v Budimpešti med italijanskimi in madžarskimi industrijci so bila ugodno zaključena in je bilo doseženih več sporazumov o medsebojnem sodelovanju, zlasti na področju železarske, tekstilne, kemične in strojne industrije.
Dividenda Banke za mednarodne obračune. Banka za mednarodne obračune v Bazlu je imela te dni občni zbor delničarjev, kjer je bilo sklenjeno izplačati 29.55 šv. Iranka dividende na delnico, kar pomeni približno 4.75% vplačane glavnice. To je prvikrat, da znaša dividenda te banke manj kot 6%, kot jc znašala običajno. Cisti dobiček je znašal 4.28 (4.93) milij. frankov pri vplačani glavnici 125 milij. švic. frankov.
Veleblagovnice v Nemčiji. Z ozirom na sedanje vojne stanje bodo v Nemčiji likvidirali okoli 20% vseh veleblagovnic v celoti, dočim bo v približno istem odstotku tudi zmanjšana delavnost v posameznih panogah trgovanja. Veleblagovnice imajo danes samo šc 3—4% vsega trgovskega prometa v Nemčiji, dočim znaša v nekaterih velikih mestih ta odstotek celo 20% in še več. Oni oddelki veleblagovnic, katere bodo zaprli, bodo zlužili za namestitev sorodnih trgovinskih strok, ki se specializirajo.
Finsko notranje posojilo. Finskemu parlamentu je predložen zakonski osnutek o najetju prisilnega notranjega posojila. To posojilo bodo morali podpisati vsi, ki imajo nad 70.000 mark obdavčenesa dohodka v znesku 5%, oni, pa ki imajo nad 100.000 mark obdavčenih letnih dohodkov, 3%. Pripuščene, so nekatere odbitne postavke. Novo posojilo bo amortizirano v 5 letih. Donos posojila cenijo na 3.5 milijarde finskih mark.
Andrej Anton:	8
Kako postanem javen delavec
Drugič je za javnega delavca dobro, da nastopa v javnosti le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, ker se tuko še najbolj izogne zavisti nevoščljivih tekmecev. Le na ta način nima družba vtisa, da s svojim višjim položajem na njo pritiska, ker vsak človek lahko vidi, da od družbe ne zahteva drugega, kakor da po storjeni dolžnosti zopet lahko v miru zase živi.
Ako ga potem še vseeno zavidljivci ne puste pri miru, ga mrzijo iz vzrokov, ki leže v zavesti njihove manjvrednosti- Proti temu seveda ni mogoče storiti ničesar. Navadno pa ga bodo z odkritimi očitki pustili v miru.
Navedimo še tretji vzrok, zakaj je ljubezen do samote javnemu delavcu potrebna. Našel bo potrebnega časa, da bo vsa vprašanja, ki se tičejo javnega dela in življenja temeljito premislil in preudaril. Tako si bo ustvaril zrelejšo sodbo, pa tudi ljudem bo mogel vedno kuj tehtnega povedati. Vse to je pa mogoče le, čc bo sam živel v resnih, velikih mislili in v neprestanem duševnem delu. Samo to mu bo dalo ono mirno trdnost značaja, ki moža najbolj odlikuje, in doživel bo osebno srečo, ki je morda niti ni iskal in ki je nikdar drugod ne bi našel. Vse drugo je prazno in človeka samo prazni, ali kakor je z drugimi besedami povedal Cicero: »Kadar sem bil med ljudmi, sem sc po povratku vselej čutil slabšega.«
5. Javni delavec — vodnik svojega ljudstva.
Javni delavec mora končno imeti — kar bi morali prav za pruv postaviti na prvo mesto — gotovo življenjsko modrost, da se v sveju znajde in da more biti vodnik in ne zvodnik svojega ljudstva. Potrebno mu je poznanje ljudi in njihovih nazorov o svetu in življenju. Navadno so za to potrebne daljše skušnje. Spočetka bo morda presenečen, ko bo bolj in bolj spoznaval, du so politični nazori ljudi mnogo bolj, kakor se splošno misli in kakor bi prizadeti sami hoteli, preizkusni kamen za iskrenost in globino njihovega verskega oz. svetovno nazornega prepričanja. V glavnem bo imel opravka s troje vrste ljudmi:
En del ljudi živi zgolj animalično življenje. Ker ne verjamejo drugega kot v tostrunost, se jim kakšna druga pot zu kratko ped življenja, ki ga jim je odmerila fizična narava, zdi nepotrebna in tudi brezmiselnu- Vse njih stremljenje gre za tem, da v svetu, ki ga vladajo le slepe in nagonske naravne sile in brezobziren boj za obstanek, niso »spodaj«, temveč »zgoraj«, cla niso zatiranci, ampak kvečjemu za-tiravci.
Čeprav materializem ni znanstveno dokazana teorija, in čeprav nobenega človeku ne more notranje zadovoljiti in osrečiti, je vendar tudi v tej surovi obliki, kakor smo ga nakazali, zelo pogost svetovni nazor.
Vdor surovega materiulizma v naše javno in zasebno življenje je izredno otežkočil sožitje med narodi, pu tudi med pripadniki iste žitje med narodi, pa tudi med pripadniki iste narodne družine, ker je neizprosen boj za goli obstanek razglasil za vrhovno načelo in za edino življenjsko modrost
Materialističen svetovni nazor, ki človeka osebno ponižuje na živalsko zvrst, politično pa na »podložnika« vladajoče plasti, bi moral vsakdo odklanjati že zaradi odpora svojih notranjih čustev, čeprav bi ne poznal zgodovine, ki vedno znova z nedvoumno jasnostjo odkriva ničevost in nespamet na materializmu zgrajenega družabnega »reda«. Tistim pa, ki še vztrajajo pri svojem zato, ker sc jim nravstveni svetovni red ne zdi dovolj dokazan, pa bi najrajši pokliculi v spomin, kar ie zapisano pri vstopu v Dantejev Pekel:
Per me si va nclla citta dolente,
Per me si va nelTeterno dolore,
Per me si va tra la perduta pente,
Lasciatc ogni speranza voi ch entrate.
Drugi, ki niso daleč od materialistov, so skeptiki in ciniki, ki jih nujdemo mnogo posebno med izobraženci. Le-tem se njin moralna impotenca zdi silno interesnntna in bi vsakega radi prepričali, da si na višku razvoja in vsemu dorastel šole takrat, ko ima vse ljudi za ničvredne pokvarjence in hinavce, pri čemer največkrat niti sebe ne izvzemajo.
Sem štejemo tudi one nečimerneže, ki se delajo, kakor da neumorno iščejo resnice, pa se v resnici zelo prizadevajo, da jc ne najdejo. Namenoma izbirajo taka pota. da sc z njo nc srečajo. Večno stremljenje po resnici, kakor svoje ravnanje lepo imenujejo, — se jim zdi bolj vredna nalogu življenja, kakor pa sama posest resnice.
Vremenska napoved. 23. junija (sreda):
večinoma jasno, spremenljivo, krajevne nevihte. Vročina.
24. junija (četrtek): spremenljivo, včasih dež, nagnjeno k nevihtam.
Najsi j e bila ta napoved resnična ali pa izmišljena, vsekakor je pozneje služila kot razlaga za nenaden vpliv, ki si ga je Rasputin pridobil na dvoru. Zdi se da, je carica v njem spoznala božjega poslanca, ki ga ji je obljubil Filip. Na vsak način je spomin na lyonskega čudodelnika ostal vedno živ v caričini duši. O tem pričajo tudi njena pisma. Se mnogo let pozneje jc večkrat omenjala Filipovo ime in ga imenovala z naravnost pobožnim spoštovanjem svojega »prijatelja«. S slepim zaupanjem je verovala v njegove nasvete in njegove napovedi. Brez dvoma je vpliv skrivnostnega Francoza postajal toliko močnejši, kolikor bolestnejšo je postajalo caričino živčno stanje v letih težkih preizkušenj, ki so sledile žalostnemu dogodku iz lela 1902.
6. Novi narodni svetnik
Po strašnem razočaranju so je zdelo, da si je carica kmalu opomogla. Njena globoka vera jo je vzdržala. Morda sc jo 'tudi zavedla, da je v vsem tem početju bilo nekaj grešnega, kar je cer-k«» obsojala. V tem času je imela njena sestra, velika kneginja Elizabeta še močan vpliv in ta vpliv je pripomogel, da se je v njej poživila vera strogo pravoslavnega značaja. Carica so je zopet pustila obvladati od misli, da si more izprositi čudež le t. molitvijo in na priprošnjo svetnikov, ki jih je priznala narodna cerkev. Pri-
povedovali so ji o nekem svetniku, ki ga cerkev še ni priznala za takega, čigar spomin pa ni častilo 6amo preprosto ljudstvo, ampak so ga prištevali svetnikom tudi visoki krogi. Bil je to starec Se-ralin, ki smo ga že omenili, ko smo pripovedovali, da so njegov plašč prinesli v carsko palačo za časa Aleksandra II., ko so bili bolni carjevi sinovi. Vprašanje njegove proglasitve za svetnika je bilo že sproženo, a so ga pozneje odložili zaradi raznih kanoničnih težkoč. Tega svetnika so omenili carici, ki 60 je zavzela zanj z vnemo, ki je bila značilna za vsa njena dejanja. Zakaj bi ta novi svetnik ne uslišal njenih prošenj. Na njeno pobudo se je car zavzel za to zadevo in njegovo posredovanje je premagalo oklevanje Sinode. Slovesna proglasitev starca Serafina za svetnika naj bi bila v poletju leta 1903.
Car je v zimi, ki je sledila mučnemu dogodku s Filipom, poskusil vse, da bi vsaj nekoliko raztresel carico. Morda je prav ta misel bila povod, da je pripravil v januarju leta 1903 veliko plesno prireditve je bil, da bi za en večer oživelo XVII. stoletje, ki so jo vladarja pripravila poleg tistih, ki so bilo običajne. Bila je zares simbolična, bodisi ker je bila zadnja velika prireditev v carski palači, bodisi ker je ob tej priliki oživel ves sijaj stare moskovske Rusije, in to prav na predvečer dogodkov, ko naj bi ta sijaj izginil za vedno.
Večkrat smo že poudarili,» da car ni maral za dvorne plese, kakor tudi ne carica. Tu pa je šlo za nekaj čisto drugega. Namen prireditve je bil, da bi za en večer oživelo CVI1. stoletje, ki so ga smatrali kot zlato dobo narodnega ideala. Car jo prav posebno častil spomin svojega prednika cerja Aleksandra, očeta Petra Velikega, ki je bil kakor nekako poosebljenje tega verskega In narodnega ideala in ki je zaradi svojo dobrolljivosli in usmiljenosti dobil naslov Prcslndki. Vsctn povabljencem j« bilo naročeno, naj i si nadene.jo prekrasno obleke iz XVII. stoletja. Car si jo nadel obleko svojega prednika Aleksandra, carica pa je bila čudovito lepa I v obleki carice Marije, Aleksandrove žene. Najimenitnejšo gospe so
plesale nek star ruski ples iz te dobe. Tako je za nekaj ur oživela stara Rusija, po kateri so vsi čutili domotožje in ki so bili prepričani, da nikdar ne bo umrla.
Zima je hitro minila in poleti leta 1903 je bil proglašen za zvetnika že prej omenjeni starec Serafin.
Carska dvojica je prisostvovala tej slovesni proglasitvi skupaj z dtroki, s carico-materjo in drugimi rodbinskimi člani. Carska rodbina je odšla v majhno vasico Sarovo, kjer je bil Seralin pokopan prav na kraju, kjer je živel in kjer je njegovo bogoljubno življenje vzbudilo vsesplošno spoštovanje in češčenje. Bila je ta vasica skoraj izgubljena sredi prostrane ruske planjave, skrila sredi velikega gozda, kjer je »starec« v XIX. stoletju jedel v medvedovi družbi. Prvikrat je tedaj carica videla pravo Rusijo, brezkončne planjave, kjer so se majhni samostani skrivali pod mogočnimi brezami, obdani od neprehodnih gozdov ali pa od valovitih ravnin, preko katerih so korakale dolge vrste romarjev. Prvič je carica videla od blizu la svet romarjev.
Omenili smo že, da je večkrat sprejemala v svojih sobah predstavnike te ljudske vernosti, ki je tako živo vzbujala njeno zanimanje. Ko je v Moskvi in v Petrogradu obiskovala razne cerkve, je videla cole trume pobožnih vernikov v zamaknjenju. Hotela se je celo pridružiti tej množici, ko je šla v Moskvo, da skupaj s carjem prisostvuje obredom velikega tedha. Prisostvovala jo vsem veličastnim obredom in pri nočnih procesijah se je s svečo v roki pridružila tisočglavi množici gorečih in ponižnih vernikov.
Ti doživljaji so se globoko in neizbrisno vtisnili carici v dušo. V Sarovu pa je bilo čisto nekaj drugega. Tukaj so neštevilno množico, ki se jo gnetla okrog novega svetišča, tvorili pravi ruski kmetje, oblečeni v pisano obleke, z žuljavimi rokami in z obuvali iz brezove skorje na nogah. Prehodili so na stotine in na tisoče kilometrov, da so mogli počastiti novega svetnika. Prinesli so s seboj celo otroke, da bi jih dali blagoslovil in bolnike, da bi izorosili njihovo ozdravljenje.
^hOJ&ne novice,
Koledar
Sreda, 23. rožnika: Agripina, devica in mučenica; Ediltruda, kraljica in sveta žena; Eberhard, škof.
Četrtek, 24. rožnika: Sv. Rešnjc Telo; Rojstvo Janeza Krstnika.
Zgodovinski paberki
23. rožnika:
1. 1757. je Robert Clive premagal pri Plas-syju v Bengaliji Francoze in njihove zaveznike. Francozi so začeli kasneje kot Angleži in Nizozemci ustvarjati svoja trgovska in vojaška oporišča v Prednji Indiji. Šele Colbert je ustanovil francosko Vzhodnoindijsko družijo, ki je dobila nedaleč od Madrasa in Pondicleryja svoje prvo oporišče na prednjeindijskih tleh. Ko je v začetku 18. stoletja propadla država velikih mogulov, jo ravnatelj Vzhodnoindijske trgovske družbe Du-pleix razširil francosko posest preko Dekana. V avstrijski nasledstveni vojui, ki so so jo udeležili tudi Angleži in Francozi, jo Dupleix nevarno ogrožal angleške postojanke v Prednji Indiji, 6am Madras se jo moral podati, toda kratkovidna francoska vlada svojega sposobnega guvernerja ni dovolj podprla, ampak ga je celo odpoklicala (leta 175-1.). V tem jo izbruhnila sedemletna vojna, k! je za Francoze v Prednji Indiji kot tudi v Severni Ameriki kaj neugodno potekala. Po bitki pri Plas-syju je večina francoskih oporišč prišla v angleške roke. Pariški mir je to stanje končnoveljavno potrdil, FVancozi so obdržali le Pondictery in dvoje drugih trgovskih oporišč, ki jih imajo še danes, Angleži pa so poslali absolutni gospodarji tega predela Azije —
1.1763., se je rodil kot sin bogatega dunajskega trgovca kasnejši ljubljanski škof Avguštin Gruber. Teologijo je študiral v generalnem semenišču na Dunaju, služboval nato v raznih krajih na Nižjem Avstrijskem in se zanimal zlasti za šolstvo. Po letu 1814. je delal v združeni dvorni pisarni kot uradni poročevalec za šolske in cerkveno zadeve, kot tak jo sodeloval pri organizaciji Ilirskih pokrajin. Ko jo umrl ljubljanski škof Kavčič. je zasedel njegovo mesto, umeščen je bil 10. septembra 1816. leta. Rojen Nemec so je začel učiti slovenščino Jelo v Ljubljani. V nekaj letih se ji jo toliko privadil, da se je mogel s Slovenci sporazumeti in slovensko pridigati. V naše cerkve-uo-upravno življenje ni krepkejo posegel, to jo bilo povsem v skladu z njegovim značajem, ki ni iskal sporov, marveč je vedno skušal pomirljivo vplivati. To so je pokazalo tudi pri njegovem pri-jenljivem postopanju do jansenistov, ki jim sicer v svojem srcu ni bil naklonjen. Glede slovenskega šolstva, ki ga jo po zlomu francoske oblasti vodil zopet škofijski konzistorij, je le-temu prepustil, da je v njem svoltodno odločal in stavljal gu-berniju predloge. Za kanonike je imenoval zlasli duhovnike, ki so vzorno delovali v dušnem pastir-tvu in podučevali ljudsko šolstvo. Na ta način je stolni kapitelj kmalu izgubil svojo prejšnjo plemiško večino. Ko je v začetku leta 1824. odšel Gruber za nadškofa v Solnograd, mu ic sledil v Liub-ljani Anton Alojzij \Volf.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala g. Pavla Pesjak. Pogreb predrage rajnice bo v četrtek, 24. junija, ob pol štirih iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
+ Ga. Alena Arnšek. soproga dr. Andreja ArnŠka, zdravnika SID v Vrnjački Banji, je umrla dne 6. maja, t. 1., po kratki težki lmlezni. Na zadnji poti na vrnjsko pokopališče jo je spremila polnoštevilna slovenska kolonija in mnogo uradni-ništva in vojaštva iz domov srbskih otrok-begun-cev. Tako lep pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila pokojnica, v vseh krogih, ki so imeli priliko jo spoznati v kratki dobi njenega bivanja v Vrnjački Banji. Na grobu jc pokojnici zapel
IEL
KINO UNION
ii-n
Dvoje ljubezni znamenitega skladatelja
V. BtjlllnlJa prikazuje tlim
mr- »Nestanovitno srce«
V Klavnih vlogah: Germana Paollerl. Lul-eella Beghl. Roberto Vlila, Osvaldo Valentl
PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30. 17.SO In 19.30: ob nedeljah in praznikih: 10.30. 16.30. 17.30, 19.30
IEU
21-41
KINO MATICA
ALIDA VALI v svojem najnovejšem filmu
»Nocoj nič novega«
Tragedija deklice, ki Je zašla na stranpota.
Življenje v .dekliški poboljševalnlci---
Soigralci: Carlo Ninchl, Antonio Gandusio. PREDSTAVE ob 15, 17 ln ob 19.15 1
večnolepo »Vigred« slovenski moški zbor. Premnogo oko se je solzilo, ko se je g. župnik Iz Kraljeva poslovil s pretresljivimi besedami od po-kojnice, ki je prva izmed vrnjske slovenske družino legla v prezgodnji grob pod divnim G očem.
Naj rajnima sveti verna luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje!
— Po hudi vročini nekaj dežja. V ponedeljek je podnevi zavladala prava predkresna vročina, saj jo bila doslej v mesecu juniju tudi dosežena najvišja dnevna temperatura, namreč +27.8 stopinj
Celzija. Sonce je parilo. Za seno prava vročina. Seno se jo na travnikih lepo sušilo. — Kopalci so bili z vročino tudi zadovoljni. Proti večeru eo jo začelo vreme nekoliko spreminjali. Zapihal je močan veter. Ponoči je bilo delno oblačno, toda proti jutru so se zgrnili nad delom Lubljane deževni oblaki, ki so pridrveli od kamniške strani ter 6o nato od Ljubljane zagnali proli jugozahodu. Nad Ljubljano je v Času od 5 do 5.40 padlo nekaj več kapljic dežja, kakor pa n. pr. v Trnovem ln na Barju. Deiomer na univerzi je nameril, da je v omenjenem času padlo za 0.4 mm dežja. Jutranja megla nad barjansko ravnino je bila nizka, a zelo redka. Zjutraj jc bilo drugače prav soparno. Jutranji temperaturni minimum je dosegel +14.0 stopinj Celzija. Barometer so je malce dvignil od ponedeljka na 705.8 mm.
— Nesrcfa. Intihar Tone, 11 -letni posestnikov sin je doma v Strahomeru na Ižanskem cepil bukova drva. Spodletelo mu je in s sekiro so jo usekal v lepi palec tako, da ga jc povsem odsekal.
Iz dela m življenja - o*§ ha in tem
Iz Gorizije
Smrt dveh mater. V Barca pri Divaccia je v
visoki starosti 85 let mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Polh, mati ugledne družine. —
V	Savogna v okolici našega mesta je po kratki bolezni nepričakovano preminula gospa Josipina Cotič, žena znanega kamnoseškega podjetnika. Bila je zelo skrbna in delavna mati in velika dobrot-nica župne cerkve. — Obema pokojnima naj sveti vena luč, njunima družinama izrekamo pa toplo sožalje.
Z Gorenjskega
Strast za nakupovanje. Gorenjski tednik »Ka-ravvanken Bole- piše: »Zmerom se najdejo ljudje, ki jih nekaj magično privlačuje, če vidijo stati pred kako trgovino nastavljene ljudi. Sami sc postavijo tudi v vrsto in sprašujejo vihravo in sramežljivo, kaj vse se dobi Neizrečeno so srečni, če po večurnem čakanju lahko nekaj kupijo, česar sploh ne potrebujejo in česar v normalnih časih sploh ne bi kupili, ker nimajo za to nobene uporabe. Slišite žene v tekstilni trgovini vprašati prodajalko, koliko je zapadlo pik na njeni oblačilni nakaznici in kaj za to lahko dobijo. Te žene očividno nimajo prave želje za kako določeno perilo in sploh nc vedo kaj naj kupijo; so samo v strahu, da nc bi bile kakor koli prikrajšane in da bi kdo drugi kaj kupil, česar nimajo same. Nebrzdana strast za nakupovanje se druži z brezmiselno grabežljivostjo in dobro mero nevoščljivosti. Od kod to? Vsak ima danes več denarja, ker se v vojnem času more manj kupiti. Z denarjem razsipajo posebno tisti, ki niso bili prej vajeni razpolagati z večjo množino denarja, kakor ravno s toliko, kolikor so potrebovali za vsakdanje življenje. Ti ravnajo brez dvoma nepremišljeno, kajti nabavljajo si veliko nepotrebnih stvari, glede katerih se kasneje samo jeze, ko je zopet vsega na razpolago in so poleg tega te stvari še preplačali. Bolj premeteno gotovo ravna tisti, ki si sedaj kupi le najpotrebnejše in si hrani denar za kasneje.«
Ose — hude škodljivkc sadja. Maia in junija se pokažejo oplojene samice, ki jih je lahko spoznati po posebno dolgem, debelem zadku. Neutrudno skušajo samice zgraditi gnezdo iz zglodanega in s slino zlepljenega lesa, podobnega papirju. Gorenjski tednik »Karavvanken Bote« poziva Hudi, naj ose ta čas zatirajo. Če se hočejo v poletju ubraniti nadloge os. Te žuželke so posebno nadležne ne samo zaradi velike vsiljivosti, temveč kot izrazite sadne škodljivke. Kot dobro sredstvo za zatiranje os se je obnesla s kakoršno koli sladko tekočino do polovice napolnjena steklenica, katero obesimo na sadno drevo.
V	njo sc ujamejo ose.
S Spodnjeg-n Štajerskega
V Olimlju pri Podčetrtku je umrl župnik gospod Janez Lorbck, ki je tam župnikoval 29 let. Naj v miru počiva.
Razne nezgode. Pri telovadbi se je v Mariboru poškodoval (7 letni učiteljiščnik Herman Flamernik. 70 letna Ana Vinkovčeva iz Veržeja je padla in si zlomila levo nogo. Jožef Pliberšek iz Smartna na Pohorju je v gozdu podiral drevesa. Naenkrat mu jc padlo drevo na hrbet in je dobil nevarne poškodbe.
25 letnico svojega delovanja na odru bo 24. junija obhajala gospa Suzana Uffertova, baletna mojstrica in soloplesalka. mariborskega gledališča. Mestno gledališče bo ob tej priliki priredilo plesni večer v Gotzovi dvorani.
Brambovski teden v Mariboru je bil zaključen z vrsto raznih prireditev. Preteklo soboto zvečer so v mariborskem parku igralo štiri brambovske godbe, pri tem so nabirali za Rdeči križ V nedeljo zjutraj so položili venec v gaju junakov. Nato je bil velik brambovski zbor na športnem igrišču »Rapida«, ob 11 pa je bila parada na Tegetthoffovl ccsti.
Pomen nabirke starih čevljev. Mariborski dnevnik prinaša članek o pomenu n-ibirke starih čevljev, ki se sedaj opravlja v zvezi z na-birko starih oblek in cunj. Piše, da so bili potrebni dolgotrajni poskusi, ker je bilo treba ugotoviti, kako bo mogoče stare čevlje še s pridom uporabiti. Sedaj dele povsod nabrano obutev v pet skupin in sicer 1. na Čevlje, ki so idiporobni brez popravila, 2. na čevlje, ki potrebujejo malo popravilo, 3. na čevlje, ki so
Lovske dogodivščine
f assa
uporabni šele po večjem popravilu, dalje na usnjate čevlje, ki sc ne dajo več popraviti, in na nepopravljive gumijaste in platnene čevlje. Nepopravljiva obutev se prav zanimivo izkorišča Platnene dele dodelc nabirki tkanin. Gumijasti deli kakor tudi gumijasti podplati nepopravljivih usnjatilt čevljev gredi /a icge-neracijo gumija. Nepopravljive usnjate čevlje razžagajo s krožno žagi, I iko da ločijo podplat od gornjega dela. Deli iz kromovega usnja, Ivi se ne dajo naprej uporabiti gredo za predelavo limu. 100 kg takin odpadkov vrže 50 do 60 kg liina, največ za čevljursLo stroko. Podplati čevljev se, kjer se usnje ne da več porabiti, tudi predelajo v lim. Iz 100 kg odpadkov je mogoče dobiti 50 kg I i m t, ki se ii|>ortibljo tudi v pisarnah in v tehnične svrlie. Vse drugo, kar šc oslune, ze zmelje v umetno gnojilo, ki ima do 6% dušika. 100 kg starih čevljev, ki so neuporabni za kar koli drugega, da še vedno 70 kg umetnega gnojila, ki je Itilo 6Voj čas potrebno zlasti bombažnim nasadom, sedaj pu sc trosi v vinogradih.
Tečaji brambovcev v Cel.iu. Vodja Slandart" Celje-vzhod in Celje-zahod jo nedavno odredil tečaje brambovcev v Vojniku in 2alcu. Temeljna misel tečajev je bila ta, poglobiti brambovce v vojaški pripravljenosti in tehnično izurili. Tečaje je vodil Sepp tgger po enotnih načelih, tako da so bili deležni vsi voditelji obeh slandart enotnega pouka. Tečaja ee je udeležilo vse^a skupaj 197 brambovskih voditeljev. Na tečajih so bila ludi predavanja. Tako je govoril okrožni vodja Dorfmeister o »zgodovinskem razvoju Spodnještajerske v nemškem življenjskem prosioru.« Višji vodja S. A. Blaž jc predaval o 'borbenem duhu in borbeni pripravljenosti Spodnjih Štajercev«, kar je izvajal iz nemške zgodovine in iz vojnih doživetij spodnje-šlajerskih polkov v prvi svetovni vojni. Vodja de-lavsko-političnega urada v Celju, župni vodja S. A. Lenz je predaval o »S. A. možeh in brambovcih v obratih«, župni mladinski vodja dr. Zetter pa o •nalogah nemške mladine« in o »sodelovanju nemške mladine z brambovci«. Ob nedeljah so bile vaje in tudi tekme v streljanju. Zaključek tečajev je bil lep nastop, ki je pokazal, kaj vse 60 se voditelji brambovcev naučili.
Poročili so »c v Mariboru: Ivan Pcklar, gradbeni delavec, in Marija Kranjc, poslrežnica, Viktor Namestnik, strojni ključavničar, in Veronika Vnuk, kuharica, Vinko Lašič, barvar, in Frančiška Lahm poslrežnica, Franc Klajnšek, trgovski nameščenec, in Jcra Zor, delavka, Martin Mavko, pekovski pomočnik, in Vera Jakše, pletilja, Jožef Zcleznik, delavec, in Amalija Kobola, tkalka, Jakob Mo-horko, kmctovalec, in Alojzija Rehar, gospodinjska pomočnica, Alojzij Zore, mizarski pomočnik, in Adela Kobale, plctilka, Rudolf Has, ličar avtomobilov, in Elizabeta Kranjc, kuharica, Anton Sprajc, brzojavni delavec, in Marija Fras, šivilja, Anton Černelič, tovarniški delavec, in Marjeta Žerjav, tovarniška delavka, Rudolf Bukovec, lesni trgovec, in Alojzija I.ekar, nameščenka, Ivan Gum-zej, železničar, in Marija Lovec, državna nameščenka, Alojzij Gorišek, pekovski pomočnik, in Alojzija Pulko, tkalka, Štefan Zelko, prodajalcc, in Neža Schmit, šivilja.
Iz Hrvnšlte
Zagrebški župan na obisku v Bratislavi. Pred dnevi je odpotoval v Bratislavo na uradni obisk zagrebški župan Ivan Verner. V Bratislavi je obiskal tudi razstavo moderne hrvaške umetnosti. Do sedaj so ga že sprejeli tudi vsi vidnejši slovaški državni funkcionarji.
Imenovanja v usfnški založbi. Glavni ravnatelj Ustaške založbe, ojiolnomočeni minister dr. Edo Bulat, je imenoval za ravnatelja posameznik izdaj Ustaške založbe dr. Julija Ma-kanen, publicista in izrednega vseuč. profesorja, za njegovega namestnika pa s posebnim delokrogom dr. Ante Bonilačiča, književnika in svetnika zunanjega ministrstva.
Zidje in »jugoslovanska vlada«. »Hrvatski Narod« z dne 11. t. m. poroča iz-Londona: »Kraljeva jugoslovanska vlada je sklenila razveljaviti vse protižidovske ukrepe, uvedena v Jugoslaviji pred 27. marcem 1941. Do te odločitve je prišlo po posvetovanju med jugoslovanskim ministrskim pred-
Res strašna pošast^ je bil tu medved. Če. bi mi bil tedaj odjiovedul strel, kdo ve, če bi juz danes ne ležul na njegovem mestu.
sednikom in ministrom zunanjih zadev dr. Javono-vičem ter predstavniki svetovnega židovskega kongresa. V pismu, naslovljenem na svetovni židovski kongres, pravi dr. Jovanovič, da je jugoslovanska vlada soglasno sklenila, da ne prizna nikakih proti-židovskih naredb, ukazov ali zakonov, ki so bili proglašeni v Jugoslaviji pred pričetkom vojne. Takšni ukrepi, piše dr. Jovanovič, nasprotujejo jugoslovanski ustavi in svobodoljubni tradiciji naše dežele.« V svojem komentarju pravi »Hrvatski Narod«, da so bile vse te protižidovske naredbe v bivši Jugoslaviji edino numerus clausus z& židovske vse-učiliščnike, kar pa se sploh ni izvajalo.
Pravoslavni menih Varnava Hadovanovif n stanju hrvaško-pravoslavne rerkve. — Sarajevski »Novi lisi« je pred nedavnim objavil daljno izjavo pravoslavnega meniha Varnave Radovanoviča o razmerah, v katerih živi hrvaška pravoslavna cerkev v krajih Vzhodne Bosne. Omenjeni pravoslavni menih poudarja, da jo v zadnjem času obšel vse svoje fare ler da je ugotovil, da se med pravoslavnim svetom komunizem ni razširil. Pod partizani so ljudje zelo trpeli. Sedaj so se vrnili na svoje domove ter obdelujejo polja in popravljajo poškodovana etanovaiiiča. Močno poškodovane so povsod tudi pravoslavne cerkve in samostani. Tudi li so sedaj popravljajo. Končno se jo menih Rado-vanovič zelo pohvalno izrazil o postopanju ustašev v tamošnjih krajih. Zanje pravi, da so so zaradi naklonjenosti ljudstvu zelo priljubili ;n je dosti pravoslavnih družin, ki so dale krstiti svoje otroko na ime Poglavnika, t. j. na ime Ante.
Iz Srbijo
llkrepi beograjske občine proti preveliki porabi vode. Z nastopom toplejših dni se je v Beogradu znatno zvišala tudi vsukodnevna poraba vode. l)a bi imelo prebivulsivo vse dni poletju na ra/|iolago zadostne količine vode, je -sedaj beograjska mestna občina izdala nove ukrepe, s katerimi je uredila porabo vode po hišah. Kdor se ne bi držal novo izdunih predpisov, ne bo samo kuznovan z denarno globo, temveč ga bodo smatrali tudi za saboterja ter ga bodo kot takega posluli na prisilno delo v taborišče.
Stalna razstava v Beogradu. Na tehnični fakulteti v Bogrudu je stalna razstava termičnih ureditev /uvodu /a toplotno gospodarstvo. Razstavo stalno obiskuje veliko ljudi, predvsem mladina, ki nl> takih pril j kali posluša (udi |n>-ptilurnu predavanja o potrebi racionalnega izkoriščanja narodnega bogastvu v Srbiji, ki obstoja predvsem v raznih vrstah rude in lesu. Po zatrjevanju raznih predavateljev nu tej razstavi je mnogo gozdov v Srbiji v zadnjih letih propadlo ravno zaradi tega, ker jim lastniki niso posvečali dovolj nege. Po njihovem mnenju je treba predvsem gledati na to, do sc s pravilnim negovanjem ohranijo \se razpoložljive površine.
Pridelovanje prave svile v Srbiji. Srbska državna uprava je v svojem načrtu za gospodarsko obnovo države, predvidela tudi racionalno proizvajanje svile. Ta svoj načrt jc izvedla že lani. Letos je proizvodnjo svile postavila samo šc na širšo podlago. Svilo so v Srbiji proizvajali že pred vojno. Zaradi cene, ki je bila za svilo na svetovnem trgu. je pa moral srbski kmet svoj pridelek dajati zelo poceni. Da bi vlada pridobila kmete, da bi čim rajši in čimveč gojila sviloprejke, je v zadnjem času zvišala ceno za svilene bube od 50 na 90 dinarjev, Poleg tega bo pa vsak. ki bo uradu, ki vodi to važno gospodarsko panogo, prodal 18 kg sviloprejkinih bub prve vrste, dobil še tri metre tekstilnega blaga po maksimirani ceni in brez nakaznic.
Pospeševanje gojitve sladkorne pese v Srbiji. Srbska državna uprava «e v zadnjem čusu zelo trudi, da bi se osamosvojila tudi na področju preskrbe s sladkorjem. V tu namen je začela veliko akcijo za saditev sladkorne pese tudi na svojem področju. Lanskoletni nasadi so se zelo dobro obnesli ter so ljudje zaslužili dobre zneske. Za letos jo srbska vlada določila še večja področja, nn katerih gojc sladkorno peso. Istočasno je držuvna ii|»rnva tudi obvestilu vse jiridelovalcr, da jim bo ob prevzemu pridelka dajala poleg cene. ki je precej ugodna, še nn vsakih 100 kg sladkorne pese po 1 kg sladkorja.
Drobna ljubljanska kronika
Sv. maša za umrlega g. Aleksandra Li-5ana bo 25. t. m., v potok, ob pol osmih v Križankah.
Odprte duhovne vale za članice Šentjakobske dekliške Marijine družbe in druga dekleta bodo letos od 29. junija do 3. julija v šentjakobski cerkvi. Udeležbe ni treba javljati.
Red služIte božje pri sv. Jakobu na Te-
lovo. Ob 9 bo slovesna sv. maša, nato blagoslovi pri štirili oltarjih v cerkvi. Procesije po cerkvi se udeleže članice obeli Marijinih družb s svetinjami, otroci Marijinih vrtcev irredo v krojih. Darovanje sveč odpade, pač pn bo pri vseli opravilih darovanje za razsvetljavo. Okrog pol 11 bo šo ena sv. inaša. Opozarjamo, da ho slovesnost že na pruznik sam, ne šele prihodnjo nedeljo.
Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije so l)o vršila v petek, 25. t. m., ob 19 v veliki unionski dvorani. Goslačicn Stanič .Tpika bo Izvajala poleg drugega: Pugnani-jev »Preludij in Allogro«. Wioniawskijev »Koncert v d-niolu« in Pagnninijevo »Brn-vurne variacije na O struni«. Skladbe, ki zahtevajo poleg ninziknlnosti odlično tehnično znanje. Gospodična Stritarjeva nnm zapoje Prochovc »Variacijo« in Straussovo »Pomladno zvoke«. Zelo hvaležne, n tehnično težke koncertno pesmi za koloraturnl sopran. Prodaja sporedov v knjigarni Glasbeno Matice (po Sini liro).
Prvi stročjl fižol. Ljubljanski trgovci 7. zelenjavo in sadjem nn debelo so sedaj dohlll Iz Triestn večjo pošiljko stročjega fižola, s katerim sn vse branjevce in malo trgovce dobro založili, tnko dn Jo bilo v lorek žo 7 god n j na živilskem trgu zelo Mitingu slroSJetra fižola, ki je nizke nori«. Prišla je ludi vaija pošiljka gorizijske čebule. Na prosloru
za gozdno sadeže je bilo v torok že manj borovnic na izbiro in naprodaj kakor v soboto in ponedeljek. Borovnice so po golovških in rožniikih gozdovih skoraj žo vso pobrano. Neka ženska pa je prinesla na trg košaro rdečih jagod, ki jih jc kaj hitro prodala. Maksimalna cona za rdeče jagodo .ie določena na 10 lir litor. Po nekaterih gredah in njivah je domači grah že dobro uspel ln ga tu in lam tudi že prodajajo. Nizki domači fižol jc začel cveteli. Lepo cvete po nekaterih vojnih vrtovih tudi bob. Visoki fižol Be je že lepo razvil in razplel po pre; kljah. Nevarne so mu postalo uši in tudi polži ga zelo nadlegujejo.
Mostna zastavljalnica zaprta. Zaradi slikanja in snnženja prostorov bo mestna zastavljalnica zaprta od sv. Rešnjega Telesa, 24. t. m., do sv. Petra in Pavla, 29. junija. Zalo opozarjifmo stranko, naj lo upoštevajo, da ne hi te dni prepozno skušale rešiti zastavljene predmete.
Gledališče
Opera)
Sreda, M. junija ob 18: »Prodana nevest««.
Hod A
Četrtek. 24. Junija: ob 17- »Tlinls«. Izven.
Cone od 28 lir navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto.
Opera pripravlja kot naslednjo prcmlero rVAlliertove »Mrtve oči«. Lihreto: II- H. Kwcrs in H. Henry. Prevod: N. štritor. Zasedba partij: pastir — Banovee, kosec — Dolničar, pastirček — N. Stritarjeva, Ar-cosius — Primožič, Myrtoclo — Hejltalovn, Gall-.a — KristnnSič. Arsinoo Pnla.jnar.ieva, Marija Magdalena — Oolohovn, Ktesiphnr -M. Suacin, Kcbccea — 1'oličeva, Ituth — Kar-
lovčeva, F.slher — Ttamšakova, Sarah — Stritarjeva, liroma žona — Sikrjaijčeva, Zidje: .Telnikar. Rus. Tlumar. Gregorin, Pcrko. Dirigent: Sntno Hubad (operni dehut). režiser: C. Debevec, zborovodja: K. Simoniti.
Urama:
Sreda. 23. Junija ob 18.30: »Skupno življenje«. Red Sreda. Četrtek. 24. junija ob 18.80: »Stari ln mladi«. lted Četrtek. Petek. 25. JuulJa: Zaprto,
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da
bodo imeli zaradi bližnjega zaključku dramske sezone izjemoma v četrtek, na praznik, predstavo za svoj red. Igrana bo Medvedova igra: »Stali in mladi« v premierski zasedbi.
Urama pripravlja liot naslednjo prcmlero Strlndbergovo igro »Nevesta s krono«. Delo je intelo že pred leti Izredno močan uspeli. Zasedba partij: fiaričevn, Danilova. .Tan. Do-ltevec, Rakurjeva, Marija Vera, Gabrijelči-čeva, Siinčičeva. Potokar. Gale. Cesar. Presetnik, M. Skrbinšek, Nakrst, Kosič. Itežiscr: C. Debevec.
Cerkvena glasba
CERKEV SV. JOŽEFA na praznik presv. Rešnjega Telesa: Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: »Missa in D«, zl. A. Rihovskj-. Grndunlo in sekvenca: »Lnudn Sion«, 7.1. 1'. Griosbaeher. Po ofertoriju: »Adoro to devote, bone Vesu«. zl, E. Frejr. K blagoslovu: >Tan-tum ergo v As«, zl. A. Foerstcr. To utuši: »Praznika svetega«, zl. St. Premrl.
Naznanila
RADIO. Sreda, 23. junljn. 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časn. PoroMIn v itali-Janščinl — 12.211 Ploščo — 12.,10 Poročila v slovenščini —- 12.45 Valčki, polke tn mszttrke — 13 Napovod časa. Poročila v italijanščini
— 13.10 Poročilo Vrhovnega Povelislvn Oboroženih Sil v slovenščini — 1,1.12 Klasični orkester — 14 Poročila v italijanščini — 14.111 Koncert malega orkcslra, vodi dirigent Slane Lesjttk — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nupovod časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju L. M. Skerjano — 67.45 Pisana glasim 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prnf. dr. Stanko Lehcu — 19.30 Poročila v slovenščini
— 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved časn. Poročilu v italijanščini — 20 20 Pisana glasba — 20.50 Mascugni: »Caval-leria ruslieana« — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Orkestralno glasbo vodi dirigent Oalllno - 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Močno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Hleiweisova e. 43. mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 in mr. Uslar, fcelenbur-gova ul. 7.
Zahvala
Vsem, ki so rtam v bolezni in smrti našega nepozabnega
Goldstein Jožefa
stali ob strani, ki ste na kateri koli način počastili njegov spomin, izrekli nam ustmeno ali pismeno sožalje, najsrčnejša hvala. — Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, 26. t. m. ob M8. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja (oltar presv. Srca Jezusovega).
Ljubljana, dne 22. junija 1943.
ŽALUJOČI
J. Oliver Curwood
Polegnil je denarnico in dal petdeset dolarjev Mercerju.
»Obdržite si, kar ostane, prijatelj, in kupite si smotk. Saj ne veni, kaj bi [>očel z denarjem in vi mi boste napravili veliko uslugo. Vidite, to je moje zadnje zapravljanje.«
»Hvala, gospod; preveč ste prijazni!«
Mercer je bil tipičen predstavnik Angležev iz zapadne Kanade, ki so bili mnenja, da bi Kanada morala pripadati Angliji. Vedno je bil ubogljiv in ponižen dečko; bil je kakor ustvarjen za strežaja, toda oil bi bil nejevoljen, če bi mu kdo to rekel. Po Kentovem mnenju bi bil Mercer prav sposoben ^a cerkovnika v majhni župniji, namesto tega pa je bil nameščen v bolnišnici v srcu severne samote.
Ko je Mercer odšel in odnesel krožnike in petdeset dolarjev, je Kent premišljeval o njem. Prišel je do spoznanja, da se pod Mercerjevo uslužno zunanjostjo skriva neka posebna življenjska moč in pogum; treba bi bilo le nekega povoda, da se pokažeta ti lastnosti in se usmerita v pravo mer. Mercer bi ne obstal vzravnan pred nabito puško, ampak bi se. pod plaščem noči, izmuznil pod njo. Kent je bil torej prepričan, da bodo -njegovi dolarji prav uporabljeni... če l>o seveda ostal živ.
Kent 6am ne bi mogel povedati, zakaj prav-
zaprav hoče izvedeti to, kar je naročil Mercorju, da poizve o mladenkinem odhodu v Fort Simp-son. To je bil eden od domislekov, kakršno sta on in 0'Connor neštetokrat imela v svoji službi iu ki jima jih je narekoval nekak šesti čut. Vprašanje, ki ga jo stavil Mercerju, je bilo le hipna misel in ne rezultat daljšega premišljevanja. To jutro je bito zanj res vznemirljivo in utrudljivo; čutil je potrebo, da so mora pošteno odpočili in vse doživljaje premisliti, pri tem pa pozabiti na to, kar mu je napovedal Cardigan in kar ga vsak hip utegne doleteti. Vendar pa nikakor ni mogel svojih misli usmeriti drugatn, ker ga je resničnosti spominjal pritisk na prsih, ki se je očividno stopnjeval, lako da je često le s težavo mogel s polnimi pljuči zajeti sapo.
Kljub vznemirjenju se je Kentov spomin neprenehoma bavil z Maretto. Ali se bo sploh še kdaj vrnila? Zdelo se mu je, da se mu hoče nenaklonjena usoda posmehovati, ker mu je naklonila tako nenavaden doživljaj — v zadnjih urah njegovega življenja. Če bi jo bil srečal šest mesecev — ali tudi tri mesece — prej, bi ona prav gotovo povzročila tolikšno spremembo v njegovem življenju, da ga ne bi bila ranila krogla tistega pijanega mešanca. Odkrito je sedaj priznal, da je v njegovem srcu zavzemal gozd tisto mesto, v katerem bi bila morala kraljevali — ženska. Gozdovi so ga vzeli popolnoma, njegovo dušo in telo... Toda. če bi se ta mladenka pojavila v njegovem življenju preji...
Maretle jo prihajala s severa! Ta misel ga je popolnoma prevzela. Niti pomislili se ni upal, da bi mu utegnila lagati. Trdno jo bil prepričan, da bo jutri Mercerjevo sporočilo — če bo še živ — potrdilo njegovo zaupanje v dekle, še nikdar
ni slišal govoriti o kraju, ki se imenuje »Dolina molčečih ljudi«, toda tod so bile pokrajine neizmerno velike, in Fort Simpson iu kraji, ki so pripadali Družbi hudsonskega zaliva, je bil tisoč milj daleč. Ni bil popolnoma uverjen, da res obstaja ta Dolina. Bolj verjetno se mu je zdelo, da deklo stanuje v Fort Providenceu. Fort Sirnpso-nu, Fort Goid llopeu ali v Fort MacPhersonu in da' je hčerka kakega bogatega poljedelca. Toda v vseh krajih, raztresenih med Velikim jezerom in Arktičnim oceanom verjetno ni bilo več kot petdeset belcev; ona prav gotovo ni bila med temi, sicer bi 60 lo v Athabasca Landingu vedelo.' Prav tako ni mogla bili hči kakega lovca ali čolnarja, ker jo niti eden niti drugi ne bi mogel poslati v civiliziran svet. v katerem je brez dvoma nekaj časa živela. Prav to je. bila lista uganka, ki so je takoj spočetka zdela Kentu nerešljiva; ni bila 6amo lepa, ampak 6e je tudi videlo, da je uživala vzgojo, boljšo otl tiste, ki jo morejo nuditi primitivne misijonske šole v teh krajih.
Zdelo se mu je, da je v Maretti združena lepota z divjo gozdno neodvisnostjo in svobodo in da se v njenih žilah pretaka kri tiste staro aristokratinjc. ki se je pred dvema stoletjima naselila najprej v Qučbecu in Montrealu...
Ob teh mislih se je Kenlti zdelo, cla se bbza resnici; nasmehnil se je soncu, čigar žarki so v goslem snopu prihajali skozi okno in obraz se mu je razjasnil, kakor če bi Maretle stala pred
njim...	... i
Med tem časom io stal v sosednji sobi oc.s Lavonne; njegov obraz je bil sedaj 11111020 bolj bled kot prej. ko ie mislil, da sedi ob Kenlovi smrtni postelji. Poleg njega ie stal Cardigan. ki se je zdel deset let starejši kakor je bil takrat,
ko je to jutro pritisnil stetoskop na Kentove prsi. Med obema pa je stal nadzornik Kedsty, čigar obličjo je bilo kakor izklesano iz sive skale, in Mercer, čigar oči so izražalo grozo nad nečim, česar ni mogel prav razumeti. Cardigan je s silo hotel iztisniti nekaj besed, a ni so mu posrečilo. Kedsty si je otrl potno čelo z isto gesto kot tedaj, ko jo Kent narekoval svojo izpoved.
Oče Layonne so jo počasi bližal vratom Kentove sobo in njegove ustnice so mrmrale tiho molitev.
VII.
Ko je zaslišal škripanje kljuke, se jo Kent obrnil od okna, skozi katero je pozorno ogledoval svoje gozdove, ki so se mu zdeli pohii znanih oseb — med njimi je bila tudi Maretto — in pogledal k vratom, ki so se prav počasi odpirala.
1 To jo pričakoval. V Mercerjevih očeh je čital kakor v odprti knjigi; z ene trani ga je opozorilo na bližajočo se krizo mladeničevo vedenje, z druge strani pa tisti občutek povečanega pritiska v prsih. Odločilni trenutek je prav gotovo že zelo blizu, ker ga prihaja obiskat očo Layonne. Skušal se je nasmehniti, da bi mogel veselo in brez strahu sprejeti svojega starega prijatelja, toda ko je videl misijonarja, ki je stal na vratih, mu je smehljaj na ustnicah otrpnil.
Več kol enkrat jc žo imel priliko biti 7. očetom Layonneom v bližini smrti, toda šc nikdar ni na njegovem obrazu videl takšnega izraza, kakor ga je opazil sedaj.
Nemirno in začudeno ga je pogledal. Misijonar se je obotavljal vstopiti v sohp, kakor cla bi gn v zadnjem trenutku nekaj zadržalo, kar pa ni bil strah.
Atletsko prvenstvo
Zmagali so Ilcrmežani, toda s Šibkimi
rezultati
V domači lahki atletiki so zagospodarili Ilermežani. V nedeljo so imeli na stadionu ob Vodovodni cesti prvenstvo ljubljanskih klubov, ki pa je poteklo v znamenju llermesovega mitinga. pri katerem sta gostovala po dva atleta Planine, Ilirije in Viča. Razveseljivo je vsekakor, da imajo zdaj še eno društvo, ki goji lahko atletiko, število tekmovalcev pa se bo s časom vsekakor povišalo. V nedeljo jih je bilo v vsem 23, večinoma mladih llerinežanov, ki so so z v/|K)dbuno vnemo lotili te prikupne vrste športa.
Rezultati so bili kajpada zelo skromni. Pri tem je treba upoštevali, da gre največ za nova imena in da so tudi ostali precej dolgo počivali. V naslednjem podajamo pregled najboljših uspehov:
Tek na 100 m; 1. Jereb, Ilirija, 12.3 sek; 2. Calien, Hermes, 12.S sek; 3. Kadttnc, Planina, 12.8 sek; 4. Mihelič, Hermes, 13.5 sek.
Tek na 400 m: t. šcbenik 00.2 sek. 2. Zupane 60.3 sek. 3. Juren 60.6 sek. (vsi Hermes), 4. Hočevar (Vič) 60.7 sek.
Met krogle: I. Milanovič (II.) 8.36 m, 2. Calien (II.) 7.88 m, 3, Hočevar (Vič) 6.75 111, 4. Gor-jup (Vič) 6.39 m.
Tek na 1500 m: t. A. Starman (II.) 4:39 min, 2. Koritnik (Pl.) 4:39.2 min, 3. Bizjak (II.) 4:43 min, 4. Bezlaj (II.) 4:45.4 min.
Met kopja: t. Mozetič 32.54 m, 2. L. Starman 32.33 111, 3. Zupančič (vsi Hermes) 25.70 m.
Skok v višino: 1. Juren 1.45 m, 2. Zupane 1.33 m, 3. šavrič (vsi Hermes) 1.25 m.
Met diska: 1. Starman 23.43 m, 2. Mihelič 21.82 m. 3. Sebenik (vsi Hermes) 20.45 m.
Skok v daljino: 1. L. Starman 4.68 m, 2. Calien 4.65 m, 3. Mozetič (vei Hermes) 4.36 m.
Gunriar Haegg potuje
Nemška »Donauzeilung« poroča nekaj podrobnosti o potovanju švedskega rekorderja Gun-darja Ilaegga. pred tedni so poročali časopisi, da se je podal na gostovanje čez morje. Čakali smo, da bo novica potrjena, vendar o Haeg-gu ni bilo v športnih rubrikah ne'duha ne sluha. na druci slrani pa tudi v poročilih o letošnjih uspehih švedskih atletov nismo mogli o njem ničesar zaslediti. Kakor poroča sDonau-zeitung«, je Haegg zdaj nekje na morju in potuje iz- Goleborga proti Kuhi. Z Amerikanci je bii dogovorjen, da ga bo čakalo letalo, vendar tega ni bilo in tako potuje na starem trgovskem brodit »Saturnusu«. List pravi, da je za odličnega tekača vsekakor škoda, da bo moral 80 dni potovati, potem pa takoj na noge, da bo kazal senzacije željnim gledalcem svoje hitre noge. Pisec omenja dalje slučaj Nurmija, ki je imel z gostovanjem v Ameriki prav slabe izkušnje. Gun-dar Haegg se bo udeležil najprej ameriškega lahkoatletskega prvenstva v Ne\v Yorku, potom pa tio gostoval v Chicagu. los Angelesu, San Franciscu, Bostonu, Clevelandu in nazadnje šo v Pitteburgu.
Šport v kratkem
Na plavalnih tekmah v Pisi sta se spet kosala Branko Žižek in Jože Močan na dolgo progo. Doseženi so bili naslednji časi: i. Žižek 20:15 min., 2. Močan 20:42 min., 3. Braschi 22:47 min. Kakor vidimo po časih, je imel Žižek tokrat lažjo nalogo in je njegov nevarni tekmec zaostal kar za 27 sek.I
Proti nogometnim simulantom so nastopili Madžari in jim zagrozili s hudimi kaznimi. Ne doga ja se samo pri nas, da se nogometaši radi brez vzroka mečejo na tla ter »zvijajo v bolečinah«, dn bi tako vplivali na sodnika ali opravičili svojo surovost; o podobnih razvadah čitu-
UMRLA NAM JF. DANES PO TEŽKI IN DOLGOTRAJNI BOLEZNI, PREVIDENA S SV. ZAKRAMENTI, NASA LJUBLJENA SESTRA, TETA IN STARA TETKA
PAVLA PESJAK
POGREB PREDRAGE POKOJNICE BO V ČETRTEK, DNE 24. JUNIJA 1943, OB POL ŠTIRIH POPOLDNE Z ZAL. IZ KAPELICE SV. ANDREJA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRlZG,
LJUBLJANA, 22. JUNIJA 1943.
MINKA PESJAK, SESTRA, ING. BORIS POGAČNIK, MARIJA \VF.BLE, BOZENA POGAČNIK. SONJA KREGAR, MIJA ŽEBOT, NEČAK IN NEČAKINJE, IN OSTALO SORODSTVO
1110 tudi v madžarskem nogometnem športu. Tam je šla stvar celo tako daleč, da so morali predvideti v kazenskem pravilniku prav občutne kazni (izključitev z igrišča nli celo enomesečno prepoved igranja) za mladeniče, ki bi radi s simuliranjem prejetega udarca oškodovali nasprotnega igralcu.
Turško prosvetno ministrstvo je storilo že marsikaj koristnega za razmah športa med srednješolsko mladino. Med drugim je nedavno odredilo, da mora biti konec leta po vseh srednjih šolah tako imenovani športni dan, na katerem naj bi sc borila mladina zlasti v lahki atletiki. Ta dan bo namenjen propagandi športu in bo pouka prost.
O invalidu Berensu, ki so mu amputirali levo nogo ob bedru čitamo, da se je udeležil tekmovanja za invalidski športni znak in da je postavil v lahki atletiki, kakor tudi v plavanju prav zadovoljive znamke. V daljino je skočil 3.10, kar jc za človeka, ki ima eno samo nogo, izredno dober uspeh. Udeležil pa sc je tudi plavalnih tekem in jc preplaval 300 m v 6 min. 6 sek.
li
V),
dvojčici,
Princeska je potegnila iz gnezda ptičico, da bi jo raztrgala, a takrat je priletela stara

f&iigsi.
me
Sulic gobe
po najvišji dnovni ceni luipujo tiever & Komp.
Plačamo zelo dobro
za staro blcikljc. blcllcelj-gunie,' motorna kolesa ln gume za motorna kolesa. (Jasogeno - Merkur, Pu-liarjeva ul. 6.	k
Štiri stavbne parcele
po OSO m* v Dobrepoljah poleg župne cerkve naprodaj. Ponudbe: Kmetijsko društvo Dobrepo lje.	(P
Ucslcnci
Vajenko
sprejme salon za domske klobuke. Stegnar Ivanka, .Stritarjeva ulica 9. (v
kroma Vas obvaruje pri sončenju peg I11 opeklin, pri toni pn doscžeie krasno polt. Dobi te povsod
Pege in lišaje
vam zanesljivo odstrani Al.DA" kroma. Dragonja KANC, Židovska ul.l.
Ščurke
mISI In podgano vam za- j nesliivo pokonča strup ki ga dobite v drogerljl KANC, židovska ulica 1.
in se je v slraliu za svoje mladičke zakadila princeski v obraz.
Staro žimo
kupimo, vsako količino. Plačamo najvišjo dnevne cene. Ponudbe lia upravo »Slovenca« pod »Samo dobra kvaliteta 3771«.
Rabljen pisalni stroj
proda M ia vijak — dišče št. 10.
Krava naprodaj
breja S in pol mesecev, dobra mlekarlca. Poizve sc : Kolodvorska ul. dvorišče, Uugelj.	j
Razprodaja koles
več damskih in moških. ! najboljše znamke, zelo : ugodno naprodaj, ftuštar-šič, mehanična delavnica, BleIweisova c. 13 (Figo-vec, levo dvorišče).
Več tricikljev
različne velikosti; nekaj novih, nekaj rabljenih zelo poceni naprodaj. - ftu-štar.ši'". mehanična delavnica, J-ilei\veisova cesta 13 (Figovee, levo dvorišče).
Princeska je prestrašeno zakrilila kami, izgubila ravnotežje in padla z dre
Naročajte »Ste««!
Domačije

Vi
Tedaj je priplavala skozi okno než na, komaj slišna glasba. Zdelo se je, kakor da bi prihajala od zelo daleč, kakor da bi budila spomine na davne sončne dni. Vsi so utihnili, vsi so prisluhnili. Zdnj so zaslišali glasove starčka, ki je s počasnim, zateglim glasom
izgovarjal svete besede: »---ki je
za nas gajžlan bil —--«.
Moj Bog, ubogi Jernač je prilezel prav v tem trenutku, se zaustavil tri korake pred hišo in odprl svojo čudodelno skrinjico. Nežni zvoki so bili komaj tako močni, da so dospeli do vrhov cvetočega drevja. Vmes se je še vedno čulo brenčanje čebelic; škrjan-čki so prisluhnili, vrabci so sc sramežljivo umaknili.
Majda je bila prva pri oknu. Misel, da je na svetu tako malo srečnih ljudi, pu tuko veliko bednih in žalostnih, je ugasnila smeli na njenem licu. Otožno se je zazrla v sklonjenega popotnika.
»Jernač je to, Jernač, ki nas vsako loto obišče,« je spregovorila mati. — ^Starček, ki hodi po dolgi poti okrog naših hribov in šc naprej do Jurklo >tra. Nebeškemu očetu nas priporoča, /a dobro letino moli, zn zdravje in za srečno zadnjo uro. In vse to za skorjo kruha, revež!«
Tomaž Poklukar
Za tem je pristopil Matevž k Majdi in ji razlagal naprej: >Je pa sam svoj; nikoli več se nc oglasi pri liiši. kjer je slišal neprijazno besedo. Majda, to si zapomni, Jernaču boš dala vselej kaj toplega, Jernač je moj stari, stari znanec.«
Majda jc stikala v torbici zn denarjem, in ko ga jo hotela odnesti beraču, ji je dal tudi Vorina papirnat desetak.
Jernač se je sredi molitve zaustavil ko mu je dala mlada gospodična tuko velik dar.
"Jej, jej. dobri ljudje, dobri ljud je!« je ponavljal s šibkim glasom in ji voščil vse mogoče od zdravja na zemlji do nebeškega kraljestva nad zvezdami.
»Jernač. boste prenočili pri nas?« mu je zaklical Matevž.
»A-aan,« je nastavil uho starček s hromo roko in nogo.
Matevž ga je prijazno pogledal, mi pokazal lilev, naslonil lice rut dlan ter mu tako dopovedal, da ga čaka mclika slama v toplem hlevu. Tudi mati Andraževa ni hotela zaostajati. Prinesl mu je krožnik juhe z rezanci in s pu-ranovim drobjem. Kakšno veselje jc bilo gledati Jernaču, ko sc jc krepčal
z jedjo, kakršne še ni okusil na trm ' božjem svetu! Koščena roka je živali-' no zajemala in solze ganjenosti so mu I tekle po licih. Tako hvaležen jc bil in , tuko nebeško dobra se mu jc zdela jed. j Škrjanček jc spet zaplesal v pro-1 zornem ozračju. Nad trato sta so po-! tlila dva bela metulja. Sonce se je po-j mikalo proti zapadnim vrhovom in je; začelo dajati svojim čistim žarkom zla-1 tiii primesi.	!
Za Vorinova jc prišla ura odhoda. I Branila sta sc, ko jima je prinesla Andraževa pol tlačenega želodca in ducat suhih klobas; ko pa se je pojavil oče, ves obložen s steklenicami rdeče zlalit-nitie in belega pekerčana, bi ravnal Vorina neiskreno, če bi odklonil zapeljive steklenice rnjnega vina. H ud jih je vzel, svinjino pa jc odklonil, češ saj je že to veliko preveč, in sam nc ve, kako se bo oddolžil.
Vorinova sta se poslovila. Stari jc bil prijetno okajen, Majdo pa jc po svoje omamila sreča, (Ia je spet doživela nekaj ur v družbi fanta, ki jc bil razigran, da jc žarela vročina i/, n jegovih (Klinih prsi. še enkrat jc objela s pogledom belo hišo med drevjem in ji v mislili vzklikala na svidenje, nu veselo svidenje! Perun jc mahal z repom ter sc podil okrog koleslja. Matevž jc udaril z bičem. Potem sta se konja zapodila v dir; mati Andraževa jo stala poleg moža, ki jc kadil iz dolge porcelanaste pipe in je mahala z belim robcem.
Edini, ki ui vedel, za kaj gre, jc
bil revež Jernač. Sedel je na klop pod lipo in si prizadeval, da l>i dognal, kdo jc bila prezala mladenka^ ki niti jc stresla v klobuk toliko denarja. Ah, in juha, tako močna je bila, da se je počutil veliko, veliko mlajšega. In glej, zgodilo sc je šc nekaj nenavadnega! Ko ga je zagledal Andraž, sedečega pod lipo, je zlil ostanke pekerčana v pločevinasto skodelico in mu prinesel vina ter kos potice zraven.
»Pij, revež!« jc dejal, in priporoči nebeškemu očetu Matevža in Majdo, je dodal v mislih.
Iztegnil jc roko ter pokazal oroti dolini, kjer sc jc izgubljal koleselj.
Jernač sc jc opogumil in gu vprašal:
»Grajska gospodična?«
»Pij, da ne boš žejen na današnji dan!« mu je odgovoril Andraž ter si zadovoljno sukal brke.
V	počasnih požirkih jc pil AmlraŽ krepilno pijačo in čakal večera. V rokah je držal molek z debelimi jagodami; njegove ustnice so bile negibne. Zrl jc čez dolino proti goram, kjer jc zahajalo sonce. Nekaj čudnega se je budilo v njem, kakor dn bi sc inn otn-jali premrzli možgani, kakor da bi nevidna roka angela trgala pajčevino s pešajočega spomina.
V	duhu je zagledal malo Ajtko, edino bitje, ki jc bilo z njim dobro, ko je bil za pastirja v Lokavcu. V davnih časih jc to bilo, ko še ni bilo kolesarjev, ki bi strašili po cestah, ko je bila Savinja še čista kakor studenčnica. Ni prav vedel, ali je minulo od tistega
časa že šestdeset ali sedemdeset let. Ah, moj Bog, takrat ga jc zadela strahotna nesreča, usodna za vse življenje. Domači sin jc Odpeljal ovco in jo prodal oglarjem v gorah. Osumili so Jer-nača. Gospodar ga je tem bolj prete-paval. čim bolj je zatrjeval, cla ni tat. Nazadnje so še malo Ajtko prepričali, da je tat in lažnivec po vrhu. Čaša trpljenja je bila pre|>olna; Jernač je čez noč izginil. Preganjala ga jc želja, da mora umreti, ker ne more prenašati sramote in ne. more prepričati Ajtke, da je nedolžen. Ponoči je krenil proti pokopališču, da bi sc poslovil od tajne matere. Do groba pa si v temi ni upal in jc čakal jutranje zore.
Potem sc jc podal na dolgo pot, da bi našel očeta in ga prosil zaščite. Nc, umreti ni mogel, čeprav jc imel hromo roko in hromo nogo.
Kako mučna jc bila prva pot nebogljenega fantička, ki 6e jc preživl jal od beračenja! Iles, da je bil žc od rojstva pohabljen, za pastirja pa je bil lc uporaben. Marsikje so mu tako rekli in tudi sam je čutil, da je tako. S težavo se je pritolkcl do št. ilja, odkoder je bil doma njegov nezakonski oče, potujoči piskrovez. Ne. ni gn našel več živega, pokazali so m ti *amo gomilo, kjer so ga pokopali. Od takrat naprej ni imel več miru. Poskušal je ostati pri ljudeh in delati, preganjalo pa ga je domotožje po dobrih ljudeh. Vleklo ga je zdaj proti materi v Jur-kloštru, zdaj proti očetu v št. IIju. In tako jc začel s krožnim potovanjem.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
Izdajatelj: inž. Jo2i Sodja
Urednik: Viktor Cenfcit