O Klandru in Levcu
Dušan Me vi j a
Peter Leveč je v 2. številki Sodobnosti objavil zapis, s katerim enostransko seznanja bralce Sodobnosti s polemiko z menoj o Partljičevih Ščukah. Ta polemika je potekala na straneh sobotne priloge lanskoletnega Dela. Ker uredništvo Dela, kot sporoča Leveč, ni objavilo Levčeve »dodatne replike« k tej polemiki, jo zdaj Leveč objavlja v Sodobnosti. S tem si je vso zadevo zelo praktično
poenostavil, saj so bralci Sodobnosti seznanjeni le s polemiko, kakor bi jo rad predstavil Leveč.
Poleg tega je Leveč skregan z logiko. Zapisal je, da drugače mislečim ne dam do besede. Za drugače mislečega šteje sebe, ki je napisal pozitivno sodbo o Partljičevih televizijskih Ščukah, pa jo je vrglo uredništvo TV-15 v koš, kot sam zatrjuje. Leta 1975 so kritiki in občinstvo ugodno sprejeli gledališke Ščuke. Sam sem bil takrat »drugače misleči« in sem še danes.
449
450
Dušan Mevlja
Peter Leveč se zdaj že tretjič zaletava vame, v moje drugačno mnenje o Ščukah. Če ima on drugačno mnenje, ga je treba objaviti in spoštovati, če pa ga imam jaz, ga je treba ovreči. Res čuden borec za »drugačnost«! Leveč mi očita, da me grize zavist, ker dosega Partljič uspehe. Zato sem po Levčevem mnenju strgal Ščuke. Po tej logiki je bil Partljiču zavisten tudi pokojni Eli Finci, ki je Partljičeve Ščuke scefral na koščke. In tudi Viktor Konjar je bil najbrž hudo zavisten Partljiču, ko mu je napisal za Ščuke neprizanesljivo kritiko.
In zakaj naj bi bil zavisten Partljiču? Za inkaso ob razprodanih Ščukah? Partljič v »Stopu« že dve leti tarna, da od honorarjev ne more živeti. Po njegovem tarnanju sodeč, je velik siromak. Naj bi mu bil zavisten za umetniški uspeh Ščuk? Ta je vendar daleč za inkasom. . . Očitek o zavisti je tako primitiven in na tako nizki ravni, da bi se mu Leveč res lahko izognil.
Medtem je Partljič napisal že kaj dramsko boljšega in umetniško vrednejšega. Tudi sam Partljič svojih Ščuk ne ceni preveč, v enem izmed svojih zadnjih razgovorov na televiziji je izjavil, da so Ščuke nekakšna »nesreča« v njegovem pisateljskem opusu. Najbrž se je sam še pravočasno zavedel, da umetniška cena Ščuk ni preveč visoka, da v njih vse preveč koketira z gledališkim parterjem, čeprav jih Leveč še kar naprej vneto zagovarja in hvali.
Kar zadeva lik Klandra v Ščukah, ki ga Leveč postavlja v sam naslov zapisa v Sodobnosti v zvezi z mojim imenom (bolj bi se prilegala zveza Klandra z Levcem, ki je njegov simpatizer), je bil v prvi gledališki različici Ščuk označen kot »star partizan«. Po moji kritiki pa je Partljič za televizijsko izvedbo spremenil Klandra v »majskega partizana«. 2e sama ta sprememba pove dovolj, menda se je avtor le zavedel, da takih starih partizanov ni. . . Ta Partljičev Klander ni nikakršen »navaden, človeško simpatičen mali človek«, kot ga želi videti Leveč kot Partljičev odvetnik, temveč čisto navadna mala ogabna kreatura. Viktor Konjar je v svoji oceni Ščuk napisal, da Klander v Ščukah ni ne komičen, ne tragičen, kvečjemu oduren, ničev in cunjast! Viktor Konjar se je v svoji kritiki vprašal, s kakšnim namenom, s kakšnim odnosom do partizanskih tradicij in do borčevske prisotnosti v sedanjem dogajanju je prikazal Partljič takega »partizana«.
Isto vprašanje bi lahko postavil Petru Levcu, zakaj se na mile viže trudi zagovarjati takega »partizana«?
Nekateri smo po Levčevem mnenju »abnormalno občutljivi za parri-zansko^čast«. Kaj hočemo, vsi ne moremo biti enako občutljivi, eni so bolj, drugi manj, nekateri pa sploh nič . . . Zaradi Petra Levca bi lahko skakale po slovenskih odrih v vlogah partizanov take ali drugačne šemaste figure, glavno je, da je igra zabavna in da se ljudje smejijo, glavno je, da je hec .. .
Ko sem v TV-15 napisal nekaj kritičnih misli o upodobitvi nekaterih likov v Partljičevi televizijski nadaljevanki »Oblaki so rdeči«, se je po pričakovanju na iztočnico oglasil spet Peter Leveč in ga skušal vzeti za zaščito, žal, precej neprepričljivo. Kajti v tej nadaljevanki se je dogajalo kaj čudno partizanstvo. Tako čudno, da je napisal o tej nadaljevanki oster epigram Matej Bor:
451
O Klandru in Levcu
OBLAKI SO RDEČI
Posvečeno T. Partljiču Oblaki so rdeči, in komanda je tudi rdeča, gošar pa zelen. Film bi lahko uspel — kot propaganda, da partizanski boj je bil zgrešen.
Matej Bor je v svojem epigramu povedal vse, kar si misli o Partljičevi upodobitvi NOB. Njegova kritika je uničujoča. Zakaj Peter Leveč, kot vnet zagovornik Partljiča, ni napadel Mateja Bora? Mar se boji njegovega pri-ostrenega epigramatskega peresa? Morda mu je za napad na Mateja Bora zmanjkalo poguma, ki ga v dvobojih z menoj na veliko trosi. . .?
Opazil sem, da si Peter Leveč vztrajno maši uho pred vsem, kar napišejo o Partljiču negativnega drugi avtorji, svoje veliko in čuječno uho ima odprto zgolj za moje kritične pripombe. Iz tega izvira logičen zaključek, da mu ne gre toliko za obrambo Partljiča, kolikor za napad name.
Peter Leveč se bo moral naučiti v svojih polemikah, kjer izreka pozitivne sodbe, te sodbe tudi utemeljevati. Josip Vidmar je nekje zapisal zanimivo misel, da je treba negativno sodbo utemeljiti, pozitivno pa še bolj, kajti pozitivna sodba je veliko bolj odgovorna kot negativna. Peter Leveč namreč v svojih dosedanjih polemikah, ko je branil Partljiča, svoje pozitivne sodbe ni z ničimer utemeljil, ščuke so mu bile všeč, ker jih je napisal Partljič, ki mu je simpatičen in ker se Partljičevim odrskim šalam poslušalci smejijo . ..
Peter Leveč mi očita, da ne živim s časom. Morda res ne živim, kajti takšne literature o NOB, kot jo piše Partljič, res ne morem sprejemati brez kritičnih pripomb. Leveč jo namreč samo hvali, on živi s časom ...
Zdaj je takšen čas, da nastajajo dela o NOB, kjer ni več razlik med partizani in domačimi izdajalci, eni in drugi so namreč ubijali. . .
Glej esej Karla Grabeljška, ki v Delu z dne 12. januarja letos polemizira z delom »Gaužen hrib« Jožeta Snoja.
O tem romanu je partizanski bard Matej Bor v grenkih verzih takole izrazil svoje kritično mnenje:
GAUŽENSNOJ
Če nočeš, da pisanje bi ti zastarelo, ne piši črno-belo, dragi moj, pač pa tako kot piše Gauzensnoj-ne črno-belo, pač pa samo belo.
Zdaj je takšen čas, da lahko vsak pisec piše o NOB kar in kakor hoče, kakor se mu poljubi. Lahko obrača NOB kakor požeto travo, lahko si izmišlja o njej, kar mu pade na pamet.
Ker se s takim pisanjem o NOB, ki si dovoljuje popačiti podobo NOB, ne strinjam, kaže, da res ne živim več s časom. S tem časom živijo le tisti, ki tako samoumevno sprejemajo, še več, ki jo hvalijo in strastno zagovarjajo.
452
Dušan Mevlja
K sreči nas je še nekaj »abnormalno občutljivih za partizansko čast« (Matej Bor, Karel Grabeljšek, Viktor Konjar, Fani Okič, podpisani. . .), ki se ne zadovoljujejo z vsakršno skonstruirano podobo NOB. Kaj pa potem, ko teh »abnormalnezev« ne bo več? Kaže, da prihaja zlati vek za »sodobno«, »moderno«, »sproščeno« in tradicionalnih ostankov »osvobojeno« literaturo o NOB, v kateri bodo partizani izenačeni z domačimi izdajalci, saj so po mnenju teh avtorjev vsi ubijali. ..
Zdaj je baje takšen čas. Če je res takšen čas, potem res ne živim več s tem časom .. .
Zaključek: Stvar je zelo preprosta. Levcu so Partljičeve Ščuke všeč. Všeč mu je tudi Klander, ki mu je celo simpatičen. Meni Ščuke niso všeč, še manj pa Klander, ki naj bi predstavljal partizana, pa je le mevžasta kreatura.
Jaz sem se z Levčevo sodbo o Ščukah že sprijaznil, bog mu jo požegnaj, okusi so pač različni. Leveč pa se z mojo sodbo Ščuk in Klandra ne more sprijazniti in se kar naprej zaganja vame in mi vsiljuje svojo sodbo. Stvar postaja zaradi Levčeve vsiljive tečnosti že dolgočasna in groteskna. Upam, da mi zaradi tega ne bo treba več tratiti črnila, še posebej zato, ker je medtem že sam Partljič spoznal, da mu Ščuke ne bodo pomagale pri ohranjanju slovesa dobrega dramatika. Za konec še to: Peter Leveč me vlači po časnikih in revijah, kakor kakšnega hudodelca, ki je zagrešil kulturni zločin. Jaz pa sem samo napisal svoje kritično mnenje o nekaterih literarnih delih, ki obravnavajo NOB, kot borec in udeleženec NOB, ki mu ni vseeno, kako jo nekateri avtorji preobračajo in po svoje krojijo. Ali je res že prišel tisti čas, ko se bom moral zaradi tega javno zagovarjati?
-•