te
PRILOGA
Leto XV.
V Ljubljani, dne 19. oktobra 1959
S t. 41« ,
ZLATA POKORA SOKOLSKEGA PARA. Čislani sokolskl brat Franc Herman in njegova gospa Antonija sta praznovala ▼ Bko-fji Lold 50-letnlco poroke. Brat Herman j« bil dolgoletni oskrbnik Sokolskega doma, kjer se Je vsa njegova rodbina lahko uvedUl v sokolsko delovanje. Po rodu Je Poljak, Id je pa v mladostni dobi prišel na slovanski Jug. 80 let Je bil redarsld mojster v mornarski akademiji na Reki. Pri tekmovanjih na Dunaju In v Budimpešti si je brat Herman pridobil osem diplom. Na Reki Je prvi navdušil mladino za nogomet. Po upokojitvi pred vojno Je prenesel sposobnosti v prostore Sokolskega doma. Pri svojih 78 letih sta zakonca Hermana zvesta prijatelja našega Časopisja. Z drugimi jima Iskreno čestitamo in želimo Se vrsto zdravih ln sreč-nfh let.
VZORNA CIRILMETODARKA. Gospa Mihaela Sega, vdova po višjem železniškem inšpektorju v pokoju, je po nedavnem godo-vanju praznovala lep življenjski jubilej 601etnlco rojstva. Po rodu je iz ugledne družine, v naši javnosti pa je začela delovati, ko se je leta 1906 poročila. V srečnem zakonu se ji je rodilo pet otrok, od katerih živijo še trije. Lenka ln Miška sta Ji v zvesto oporo doma v Radovljici, sin lnženjer Vladko pa je ravnatelj največje tovarne plrja v Bolgariji. Gospa Mihaela vedno pridna narodna delavka, pomagala pokojni Zlasti Je
nisatorsko sposobnost kod ske podružnice CMD za uvedla Jurjevanje na Grada, : leto vrglo 86.000 kron za Pridobila je veliko število ter je
j«
motno učvrstila šemtper 1 Je odtlej med vaorntai
elimo ugledni gospA M
edlnlcami CMD. ¡telimo ugledni gosp6 vrsto zadovoljnih leM
FTJPCEVA MATI. V teh dneh je prazno, vala svoj 88. rojstni dan najstarejša mm-tnica v Stražišču, gospa Marija Teplna, p* domače Pupčeva mati. Rodila se je 18. oktobra 1801. v Stražišču kot hčerka revnega sltarskega delavca. V družini je bilo 6 otrok In je Marija kot najstarejša po smrti svoje matere prevzela skrb za vse delo pri hlSL Z 89. letom so Je poročila s sltarskim delav-oem Francetom Teplno. Njen zakon je Mt blagoslovljen s 5 otroki, a sta 2 umrla že v nežni mladosti. Po nekaj letih zakonske sreče JI je nmrl mož in nanjo je padla vse Skrb, kako preskrbeti S majhne otročlčo. To težko nalogo Je zgledno Izvedla. Ob njo-nem visokem življenjskem jubileju se pridružujemo čestitkam njenih domačih vsi, Id Jo poznamo, ter želimo, da bi srečne dočakala skrajno mejo življenja.
veliki meri je tudi njegova zasluga, da ima danes društvo ponosen dom, ki je dala« naokrog eden najlepših. Tndl Hranilnica la posojilnica ter gasilska četa v Braslovčah ga štejeta med svoje ustanovitelje, velike braslovška občina, v katere odboru Je bil dolgo vrsto let, pa mu je bila Izrazila svoje priznanje in zahvalo z izvolitvijo za častnega člana. Ko se pridružujemo številnim t kam sorodnikov in prijateljev, gospod« l tudi mi Iskreno želimo, da bi zdrav «vrst, kakršen je Se sedaj, nčakal S* dolgo vrsto let.
KBDBK «VHOUB* MnlM^M	«BMP nerodn« to^Mne Laj<«*» v Ll«»
pojsesa
KAROL MARSIC — 75 LETNIK. V Bra-Slovčah v Savinjski dolini je obhajal te dni 75-letnico svojega življenja daleč na okrog znani ln spoštovani vzgojitelj naše mladine g. Karel Marši«. Doma Je lz St. Pavla pri Prebolda. Ko Je koučal mariborsko učiteljir Sče, Je dobil prvo službo učitelja v Novi cerkvi. KI Je potem še učitelj v Braslovčah in pri St. Pavlu, dokler nI postal šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. L. 1897 je prišel kot upravitelj na nove lota v Letušu prt Braslovčah la Je tam ostal do svoje upokojitve tik pred Izbruhom svetovne vojne. Naselil se Je potem stalno V Braslovčah, Id so mu postale drugI dom. Današnji jubilant je bil učitelj z dušo ln telesom. Ves je živel za šolo ln za kraj, kjer je služboval, povsod Je skrbel za to, da a zbirkami za učila ln obleko omogoči reden Šolski pouk tudi najsiromašnejšim otrokom. Na njegovo pobudo ln z njegovim prizadevanjem sta obe šoli, ki Ju je vodil kot nadučitelj, ona pri Sv. Lovrencu in ona v Letušu, dobili novi šolski poslopji. Izven fole je bil ln je Se danes Izkušen svetovalec In veder pomočnik odraslim. V vsakem kraja je ostalo za nJim kako društvo, bralno, gasilsko, sadjarsko ali pevsko, ln povsod ga Imajo Se danes v hvaležnem spomin«. Največ se Je udejstvoval v javnem življenja V svojem zadnjem službenem kraja, v Letušu ln v bližnjih Braslovčah. Tu se Je po fvoil upokojitvi posvetfl slasti sokol skem« društvu, ki ga Je pomagal ustanoviti j v
Merile
^arvi'k> V (aatliN
^tockholir»
Norrkopi<


FINSKA, DRŽAVA TISOČERIH JEZER. Republika Finska, 11 zahtev Moskve
Istojl trenutno v ospredju svetovne pozornosti, meri 888, milijone prebivalcev. Med slednjimi je 10% Švedov, Wt t vladajočega naroda, nekoliko tisoč Rusov ln Nemcev ter Število Laponcev, praprebivalcev te dežele. Po veri je ne]
vsi ostali pa so evangeliki
In
Ima okoli 4 nekdanjega
severu manjše pravoslavnih,
Najnovejšckrižem sveta
VOJAKI FINSKE VOJSKE. Zaradi napetega položaja v odi Rusijo, je finska vlada pozvala pod orožje del svojega moškega prebivalstva , otroke ln starce pa so odstranili is izpostavljenih posti
RUSKA VOJSKA ZASEDA VILNO. Vkorakanje ruske vojske v Vllno, ki ga je
Rusija sedaj odstopila Lrfrvl
ANGLEŠKA VOJAKA na po» v francosko garnizljo ta Maghiotovo linijo
STOJ! NI KORAKA NAPREJ! V Ameriki so na budni straži proti saboterjem ln ustavijo na mostovih vsakega sumljivega človeka
Francoski top velikega kalibra sa bombardiranje Slegfriedove črte med prevozom na fronto
IINA NA MORJU. Takšnih min se poslužujejo v borbi na morju. Palčiče na mini majo zelo občutljive kapice; kadar se jih dotakne ladja, eksplodirajo ln poženejo
ladio v zrak
DALEČ OD DOMOVINE. Dolga vrsta poljskih beguncev tava po nununsklh cestah
CIVILNI STRAŽNIK. V mestih ln krajih Poljske, ki so jih zasedU Rusi, patruljirajo zdaj na ulicah civilni stražnild s puško na rami.
Vozove, ograje, pohištvo, orodje, vse so navalih v Varšavi sovražniku na po*
Pogled na Helsinke, glavno mesto Finske^ *	ki
UČINEK BOMBE. Razdejanje, ki ga Je povzročil en sam topniški izstrelek v varšavskem predmestju žollbož
Dva nemška vojaka s lahko strojnico kopljeta na fronti jarek
Teden ska kronika
ANGLEŠKA VOJAŠKA DELEGACIJA pozdravlja turško vojaško odposlanstvo ob prihodu v London, Sprejema so se udeležili tudi francoski oficirji
Tisf&Ja, njen položaj in njen pomen
Turško-ruska pogajanja so obrnila oči vse Evrope na Izredno važni zemljepisni ln politični položaj Turčije. Turška republika, ki šteje danes blizu 20 milijonov ljudi, meri 762.736 kv. km. Za primerjavo naj navedemo, da meri Nemčija (brez Češke in Poljske) 565.000, Francija 551.000, Italija 310.000 in Jugoslavija 248.000 kv. km. Turčija Je torej po površini večja od katerekoli evropske države razen Busije, je pa zelo redko naseljena, ker je velik del azijatske Turčije pustinja ali pa gorovje.
Zemljepisni položaj Turčije je že sam po sebi važen, ker je država istočasno evropska in azijska. Največjega pomena pa je dejstvo, da Ima Turčija v svoji oblasti morski ožini Dardanele in Bospor, ki tvorita edini izhod iz Črnega morja. V primeru vojne lahko Turčija te ožine zapre, odnosno dovoli prehod le onim ladjam, katerim hoče. Pri rusko-turških pogajanjih v Moskvi je šlo v prvi vrsti za to, katerim državam naj Turčija prehod dovoli ln katerim zapre. Rusi so danes skoro neomejen gospodar na črnem morju, ne Mlo bi pa več tako, če bi tja lahko prišle na primer angleške vojne ladje. Na drugi strani je Rusom mnogo na tem, da M njihova vojna mornarica lahko tudi v vojnem čas« nemoteno prišla v Sre-
dozemsko morje. A tudi brez ozira na morske ožine je zemljepisni položaj Turčije zelo važen. Zaradi nJega sega Turčija na Balkan, kjer Je članic« Balkanske zveze, Črno morje, kjer Je Turčija že od nekdaj zaveznica Rusije, na vzhodni Sredozemsko morje, kjer si Je zavarovala svoj položaj z obrambnima zvezama z Anglijo ln Francijo, a razen tega še daleč * azijsko celino tja do Perzijskega zaliva, kajti že dve leti je Turčija s posebno pogodbo zvezana s sosednima azljatsklma državama Irakom 1» Iranom (Perzijo) ter oddaljenejšim Afganistanom, s katerim tvori tak« zvanl prednjeazljskl blok. Tudi turški vpliv v muslimanskem arabskem svetu je precej velik ln letos Je turški zunanji minister prv« po vojni obiskal Egipt. Svoje najnaravnejše zavarovanje pa Je Turčija ie takoj p® vojni videla v sodelovanju s svojim najmogočnejšim sosedom, Rusijo, s katero Je že 16. marca 1921 sklenila prijateljsko pogodbo, ki Je še danes v veljavi ln ki tvori glavni steber turške zunanje politiko. Od leta 19»! do danes sta Turčija ln Rusija podpisali niz dogovorov, hI so povezanost le še okrepili, ne da bi to sodelovanje kakorkoli motila notranja ureditev obeh držav, saj Je Turčija znana kot hoda nasprotni«« komunizma na svojem področjnl