Jeternik (Anemone hepatica, blaues Leberblumchen). (Učilni poskus sa višji razred ndrodne šole.) Tone Brezovnik. Cvetico, katero hočemo danes bolj na tanko pregledovati, ste vže gotovo videli, da si jej morebiti imena ne znate povedati. — Učitelj pokaže ajeternik" *) rekoč: Glejte jo! cvetico, to je jeternik. Vsi skupaj! To je jeternik. Učitelj. Ta cvetica se zato imenuje tako, ker se v zdravilo pri jeternih boleznih rabi. — 0 čem smo sedaj govorili? 1. 0 imenu (napise se!) Povej mi, kar smo o imenu te cvetice slišali! Ta rastlina se imenuje jeternik zato, ker se vzdravilo pri jeternih boleznih rabi. Vsi skupaj Učit. Jeternik raste po senčnatih gozdih in pod germovjem **) in cvete, kakor vidite, oprav sedaj, t. j. navadno vže v marcu in aprilu, še *) Učitelj mora skerbeti, da ima vsak učenec (ali barem dva in dva) rastlino, o kateri se podučeva v roki, kajti ko bi samo učitelj (na katedru!) cvetico imel, ter jo razpravljal, bi bilo to premalo. Pis. *¦) Glej aRastlinstvo". Spisal A. Pokorny, poslav, J. TuSek. Pis. predno listje poganja? Kdo pozna kako drugo cvetico, ki tudi v tem času cvete in je jeterniku podobna? — Oglasi se več otrok: velikonočnica (Anemone pulsatilla) tudi sedaj cvete, ravno kar smo jo v šolo grede ter- gali na onem solnčnatem bregu Povej mi, kar smo ravno sedaj slišali o cvetenji in 2. o najdišču (napiše se) jeternikovem. Jeternik cvete vže marca in aprila po senčnatih gozdih inpod germovjem. — Vsi skupaj Sedaj pa hočemo nekoliko govoriti 3. o delih (napise se!) pri jeterniku. — Koliko delov ima jeternik? Jet. ima tri dele. Kako se imenuje ta-le del ? Korenika *). Ta-le? Listje. Ta-le? Cvet. — Povej mi še enkrat vse tri jet. dele! Jeternik ima tri dele: koreniko, listje in cvet. Vsi skupaj! — Kako podobo (Gestalt) ima korenika? Korenika je valjasta. Vsi skupaj! Kako imenujemo največjo in najmočnejšo korenino? Največjej in najmočnejšej korenini pravimo štercelj (ali ni to lokalizem? Vr.) (Vsa težja imena zapišejo se na tablo!) Vsi skupaj! — Kaj pa vidite okolo šterclja ? Veliko drugih bolj tankih koreninic. In kako se zovejo? Tenke koreninice zovejo se živnice ali stremeni**). Zakaj se imenujejo »živnice" ? Ker odveč živni sok iz zemlje serkajo. Kako podobo imajo živnice ? Živnice so nitaste. Cemu je korenika rastlini? Korenika rastlino k zemlji priterjuje in živni sok v se sprejema. Povej mi sedaj vse, kar smo a) o koreniki (se napiše!) slišali! Korenika ima štercelj in mnogo živnic. Štercelj je valjast in debel, živnice pa so nitaste in dolge; korenika ga v zemlji drži in mu živni sok iz zemlje vleče. — Vsi skupaj! Drugi del imenuje se list. Iz česa rasto listi? Korenika poganja listje. (Kdo pozna še kako drugo rastlino, koja tudi na koreniki listje poganja? kje druge rastline listje poganjajo?) kaj ima list tukaj? Pecelj. Kako toraj lehko listje imenujemo, ker ima dolg pecelj? Listje je peceljnato. (Kdo pozna kako drugo cvetico, ki ima tudi peceljnato listje ?) Kako podobo ima list? List ima serčasto - trokerpo (iz treh kerp sestavljen!) podobo. Kak je listov rob? Cel. Rečemo toraj: Jeternikovo listje je celorobo. Kakošno je listovo poveršje ? Listovo poveršje je zgoraj golo, spodaj pa s tankimi lasci pokrito. Kaj vidite v listu? Tanke žilice. — Čemu so? Po njih teče živni sok, kakor pri človeku kerv po žilah. — Povej mi, kar smo se b) o listju (se napiše!) učili! Listje raste iz korenike, je *) Da se zmiraj v celih stavkili odgovarja, razume se samo ob sebi. Pis. **) Vsak tako najden stavek povejo otroci vsi skupaj, enkrat ali tudi večkrat. Jaz to tnkaj opuSčam! Pis. peceljnato, serčasto-trokerpo, celorobo, zgoraj golo, spodaj skiatkimi lasci pokrito in staakimi žilicami prepredeno. — Vsi skupaj! Kako se imenuje narlepši del rastline? Cvet. — Koliko cvetov ima jet.? Ednega, dva, tri in še več. Iz česa raste cvet? Iz korenike. (Kdo pozna kako drugo rastlino, ki iz korenike cvet poganja? — Kje imajo druge rastline cvet? Na vejah, deblih . . . .) Kaj ima vsak cvet tukaj? Betev. Kako lehko zato cvetje jeternikovo imenujemo? Betvenato. Ako cvet bolj na tanko opazujemo, zapazimo zopet štiri dele: č a š o, venec, prašnike in pestič. (Ti deli se na tanko pokažejo.) Več učencev ponovi to po samič, potem pa vsi skupaj! — Koliko listov ima čaša? Tri. — Kake barve so? Zelene. — Koliko listov ima venec? 6—12. Kake barve so? Višnjeve. — Koliko prašnikov ima jet? Mnogo. — Koliko ima jet. pestičev? Mnogo. — Kako podobo ima pestič? Spodaj je debel — plodnica —, potem teuak — vrat — in zopet okrogel — brazda—. (Pest s palcem kvišku!) — Povej, kar smo slišali. c) o cvetu (se napiše!) Cvetje je betvenato in raste iz korenike. Vsak cvet ima čašo, venec, prašnike inpestiče. Čaša ima 3 liste in je zelena, venec ima 6 — 12 listov ter je višnjev. Prašnikov in pestičev je mnogo. Pestič sestoji iz plodnice, vratu in brazde. — Vsi skupaj! Iz česa nastane sad (plod)? Iz plodnice. Na kakov način? Od prašnikov pade prah na brazdo, od tod gre skoz votel vrat v plodnico in iz te nastane plod. (Zakaj toraj pšenica slabo obrodi, če tačas, ko cvete, dež lije ali močan veter brije?) Plodiči pri jeterniku so podolgasti in imajo kratke kljune. — Povej, sedaj kar smo se učili d) o plodu (se napiše!) Plod nastane iz plodnice, je podolgast in ima kratke kljune. — Vsi skupaj! Čemu je jet.? Jet. nas razveseljuje (ker je ena pervih spomladnih cvetic) se svojim cvetom. — Kaj delajo otroci iz njega? — Venčke in šopke. — Kdo si nabira slaščic iz njega? Žuželke. čemu je jeternik? Za zdravilo pri jeternih boleznih. Kje sade nekteri jeternik? Po vertih. — Povej, kar smo slišali 4) o koristi (se napiše!) jeternikovi! Jeternik nas se svojimcvetomrazveseljuje; otrocipleto iznjegalepevenčke; žuželke nabirajo na njem slaščic, ljudje ga rabijovzdravilo. Tudi v vertih ga nekteri sade. — Vsi skupajr Sedaj se ponovi vse po osnutku na šolskej tabli napisanem: J e t e r n i k. 1) Ime. 2) Najdišče. 3) Deli, a) korenika, b) listje, c) cvet, d) plod. 4) Korist. Učitelj stavi taka vprašanja, da učenci primeroma odgovorč, na to kar so popred vsi skupaj (tukaj z razmaknjenimi črkami tiskano) govorili. Ko se je to tako večkrat ponovilo, pokliče se lehko kakov boljši učenec, ki raz katedra s cvetico v roki, ovo popiše. Tako dobro preučena tvarina, porabi se sedaj kot diktat ali pa kot spis (Aufsatz).