glasilo delovne skupnosti tovarne 1974 elementov za avtomatizacijo teto- Štev. 4 POROČILO o periodičnem otipe ~unu ra 1. polletje 1Q?4 Večkrat so se že slišale pripombe, do bi bilo treba napisati v bilten poročilo o poslovanju podjetja, lo samem zakonu o knjigovodstvu je računovodstvo zado!?eno, da poda delovnim ljudem poročilo d poslovanju in uspehu podjetja, ter gibanju sred st-v po periodičnih obračunih in zaključnem računu. Tudi na' pravilnik o knjigovodstvu vsebuje tozadevna določila. Računovodstvo pa poleg tega daje mesečna poročila pismeno odgovornim osebam v obliki okrog 50 rasli'nih karakteristi nih podatkov iz katerih je v glavnem odgovor na vsa zanimiva stanja. 1975 1974 index 1. Cel otni 'dohodek 4.601 5.884 1,28 od tega rroizv. 4.170 5-015 1,20 Analiza: a) prodaja proizv. in štor. 5.015 h) prodaja nekurant. c) lastna Prodaja mater• 600 178 d) izredni dohodki ' QJ e) porab. sredstva 2.602 5.642 1,40 f) dohodek 1.999 2.245 1,12 Razdelitev dohodka a) pofod. obveznosti 144 28? 1.99 b) zakon, obveznosti 158 246 1,56 c) osebni dohodki 1.215 1.510 1,08 e) ostanek dohodka 484 400 0.85 2. Pregled zalog-terjatev in obveznosti: -zaloga materiala 1.220 2.051 1,02 - zal. nedov. 1.540 4.579 5.42 - zal. izdelkov 1.051 659 0,64 - kupci dobav. 2.870 2.698 0,94 Skupna vred. brez osnov, sredstev 7.251 9.967 1.58 Obveznosti: - krediti za os. sred. 1.914 1.117 0,58 - kred. za oh. sred. 5.045 4.964 1,65 - do dob.-kupcev 5.061 5.570 1,10 - neodpl. anuitete 316 556 okupa j obvez. 8.556 9.807 1,18 Izplač. CD netto 961 1.246 1,30 • , r-pegled in primerjava stroškov - por. material1.858.589 2.186.154 1,18 - proiz. usluge 561.660 1.151.123 2,01 - neprciz. usl. 53.012 108.385 2,04 - dnevnice 22.252 25.153 1,04 - reprez.-reklama 9?.673 78.122 0,84 - dr. mat. strošk 146.611 92.185 1,98 - amortizacija 347.459 581.056 1,10 - pog. obvez. 204.C56 564.421 1,79 - zak. obvez. 124.892 246.085 1,97 - CD 1.404.215 1.976.965 1,41 - skup. stroš. 4.715-577 6.587.652 1,40 - prenes. iz pr. .leta 1.5?1.620 5.027.617 2,54 - vsa vlož. sr.6.056.297 9.685.249 1,60 - ost. v zal. 2.562.177 5.258.417 2,21 - prod. stroš. 5.667.820 4.446.852 1,21 - v proiz. doseč. OD 1.610.496 - več izplač. kot dos. 566.469 - zamud. obresti 157.000 STRI JČ EDVARD KAKO NAPREJ 1 rvo rolletje je že za miri. Tudi dopuste gro že v Klavnem izkoristili. Čaka nas delo in naloge , katere moramo izvršiti, če hočemo doseči naše cilje. Kakšni eo naši cilji vemo vsi. C snovni cilj je razviti podjetje do take stopnje, da bomo lahko zagotovili stabilno poslovanje podjetja, ki bo nudilo zaposlenim tudi za dalj še obdobje možnost dela in s tem zagotovilo živi jenski standard in socialno varnost. 7,a dosego ta^ih ciljev pa je potrebno osvojiti ustrezen proizvodni program, si pridobiti potrebno znanje ter potrebne prostore in delovno sredstva. lahko rečemo, da imario dovolj jasno začrtan razvojni program podjetja, zlasti še, če u-poštevamo vključevanje našega podjetja v razvoj strojegradnje pri nas. 1 ridobivanje znanja in delovnih izkušenj pa mora biti stalen proces pri našem delu. Hikakor pa ne moremo reči, da imamo rešene probleme prostorov in strojnih kapacitet zn uspešno realizacijo našega programa. 7ato smo že v letu 1973 pristopili k izdelavi investicijskega programa, ki zajema izgradnjo novih prostorov in nabave ključnih strojev in potrebne o-preme. To pa je za naše podjetje zelo velika in zahtevna naloga. >o predračunu bodo investicije v osnovna sredstva znašala 14500000,- e J »' 1 's e 1 ELEKTROMAGNET TIPA MT din, F o predvidenem načrtu virov financiranja bi morali iskati kredit pri banki v vrednosti 5250000 din, ostalo pa bi zagotovili iz lastnih sredstev in komercialnih kreditov dobaviteljev opreme in izvajalcev del. Do eedaj se intenzivno delo na pripravi dokončnega e-laborata in izdelavi gradbenega projekta. No banko je bila v juniju vlo 'ena informacija o predvidenih investicijah, v mesecu oktobru pa bomo vložili dokon-čn: elaborat za odobritev potrebnih kreditov. Toda to je samo del na-lop, katere moramo rešiti, bodo investicije lahko stekle. Irvi popoj in za ras najpomembnejša naloga je, da si doma ustvarimo potrebna lastna sredstva, rupi popoj pa je, dn zagotovimo pred -risanim popojem o investicijski sposobnosti, to je, da • na e zaloge ne presega jo razpoložljivih virov za obratna sredstva. Iri nas na so prav prevelike zaloge isto, kar nas ovira pri finančnem poslovanju . C e so zaloge, in faktor obračanja pokazatelj poslovnosti in usne no-nti podjetja, kar v večini primerov so, to drži tudi za naše podjetje, potem s temi podatki res ne moremo biti i zadovoljni. Oglejmo si tri najvažnejše postavke zalog in način kako in zakaj nastajajo: - zaloge materiala .- zaloge proizvodnje v toku - zaloge)gotovih izdelkov Pri nas jjo največ ja postavka proizvodnja v te ku . Za lop, o materiala so sicer preko planiranih zalog, vpndar upoštevajoč težave pri preskrbi z materialom, nenormalno povečevanje cen materiala na ranem in svetovnem tržišču in končno upoštevajoč tudi možne posledice v sled pomanjkanja materiala, zalope materiala niti niso pretirane. Zalope gotovih izdelkov pa so (če izvzamemo zn-tiče) celo premajhne za uspešno nastopanje na tržišču in efikanno zadovoljevanje potreb na-' ih kuncev. Ravno proizvodnja v teku pa je zaloga materiala in vrednosti dela, ki je najmanj odvisno od zunanjih vplivov, pač pa je odvisna predvsem od našega racina in kvalitete dela. Strokovno merilo za proizvodnjo v teku je ciklus izdelave. To pomeni čas od pričetka izdelave izdelka, oziroma Čas od tokrat, ko material dvipnemp iz skladiščaf pa do takrat, ko potov izdelek zopet oddamo v skladišče• Tehnološki čas izdelave je čas^ potreben za izdelavo^izdelka, izražen v številu delovnih ur. Toda ti časi so ponavadi majhni v primerjavi s ciklusom proizvodnje. Predolg ciklus proizvodnje in zaradi tega prevelika naloga proizvodnje v teku, je največ odvi sna od zastojev. liso redki primeri, ko je tehnološki čas za izdelavo nekega izdelka ali za neko serijo izdelkov le nekaj deset delovnih ur, kar pomeni nekaj tednov, vendar pa preteče od začetka proizvodnje izdelkov, po do finaliza-cije po 6 mesecev in še več. Ta to vplivajo razni zastoji katere povzročamo sami• Vzroki zastojev o-o različni. To so zastoji zaradi i-zmeta, zaradi pokvarjenega orodja ali stroja, zaradi nepredvidene odsotnosti delavcev. Velik je del zastojev zaradi slabe tehnologije^ nadaljevanje na 5* strani S POTI PO GRČIJI Mo,1e potovanje v Atene se Jo za Ve1o z Am' jem, vendar snroo do I.jubl Jene. Cd t"m naprej pn smo krenili z vlekom in sicer ob 5*50 zjutraj. Z vlakom smo se vozili potem do Skorja, kamor smo prispeli zvečer ob 10*1. Vožnja je bila litru ja joča, zato se jo zvečer pri legel počitek v olimpijskem naselju, kjer smo prenočili. Naslednje jutro smo krenili proti Grčiji z e-vtobusom. Okrog poldne smo bili na njenem prebodu pri Gevgeliji. Kakšnih komplikacij na meji nismo imeli * zato smo se kmalu odpeljali naprej proti •Solunu, kjer smo prenočili. V Solun smo prispeli v popoldnn-kih urah. Najprej smo si ogledali monto, kakšno je videti iz avtobusa, nato pa smo ai ogledali Se po-koraličče in skupen spomenik okrog.7000 vojakom, ki so padli na solunski fronti. Med njimi je precej Makedoncev. J okopaliSča je urejeno tako, da ima vsak vojak svoj križ,, na katerem sta ime in priimek, v sredini pa Je skupen spomenik v o-bliki nekakšne kapele, v kateri Je vse polno vencev državnikov, ki obiSčejo pokopali"če. To ogledu toga pokora-liččn nmo se odpeljali do Motela, ki Je bil na hribčku nalo nad mertom Razmestili smo ne po sobah, nato pa se malo osvežili v bazenu pred hotelom. To večerji pa smo no odpeljali v mesto. Vožnja se je končala čisto po Vrsnjsko, kajti ustavili smo se pri m" i gostilni. fokusi] i smo namreč ral o n 'ihnve znane pijače metaxo in ouso. 7, Vin-kotnm sva zašla v družbo domačih Centov, ki so stali na ulici. Povabil i so naju v nekakšen bife in trgovino in ob kozarčke motare, kjer se je razvila živahna debata, v angleščini, katero smo ra vsi enako znali. Nekako opolnoči po njihovem ča^u, uro imajo namreč premaknjeno za eno uro naprej , smo prispeli v hotel, kjer smo se zopet Osvežili v bazenu. Ostali gostje, ki so v večernih oblekah sedeli na terasi pred hotelom, so nan sicer malo gledali, toda to nas ni veliko motilo. Vinko Je So celo preizkusil kako se kopa, če si normalno oblečen, pa je rekel, da Je bolJSe v kopalkah. Naslednji dan smo se odpravili naprej proti A-tenam. Vozili smo se po glavni cesti, ki veže ti dve mesti. Kmalu iz Soluna arao si ogledali goro bogov Olimp, ki Je tudi najvišja gora Grčije (vinok 201P m). Kmalu smo se z glavne ceste odcepili in se obrnili proti Del rijem, kjer smo se prvič srečali s starogrško arhitekturo in umetnostjo. Tu so namreč ostanki A-polonovega svetišča, v katerem je svečenica I i-tijo prerokovala s trinožnika nad razpoko v zemlji, iz katere Je uhajala para. K Pitiji ao se zatekali največ zaradi državnih zadev, vendar so se tudi po-s-mozniki zatekali sem — po nasvete. 8tn.ro sv etišče je že nop:o.relo 1. r4P ni'. n. n. Tu je bil tudi skrivnostni izvir vode. Kdor je pil to vodo, Je imel moč prerokovanja ali pa pesništva. Vsi znani grški pesniki so pili vodo iz tegn izvina. Tu smo si ogledali tudi "uzej v katerem je rekonstruirano pročelje kapele, posvečene Apolonu, znano po knria-tidah in frizu, katerega reliefe štejejo med najlepša dela antične skulpture. Nato smo se pod pogorjem Parnas odpeljali proti Atenam, kamor smo prispeli v večernih urah. Nameatili amo se v hotelu Afrodits in po krotkem sprehodu po mestu trudni zaspali. Naslednje dopoldne smo se odpravili po mestu, kjer smo nakupili spominke in raznorazne zanimive stvari, ki jih t.u ne manjka. Popoldne pa smo si skupno ogledali mostne zanimivosti katerih tudi ni malo. Najprej smo si ogledali Akropolo, ki se po- nosno dviga na PO m visokem hribu nad mestom. Okrašeno je bila a kiparskimi deli nnjveč-jih grških antičnih umetnikov. Sedaj daje mogočen videz Fartenon tempelj Atene. Ohranjen je vbod v Akropolo imenovan Propileje in tempelj , ki je bil posvečen Ateni, Pal Adi in Pozejdonu ErehteJu in Je veljal za svetišče Akropole. Ogledali smo si oba glavna atenska trga. Posebno zanimiva ata stražarja pred kraljevo palačo, ki imata vojaške uniforme narejene po vzorcu narodne noše. Pod Akropolo Je vreden ogleda amfiteater Heroda iz Atile, malo stran pa Je stadion, ki je narejen po vzorcu antičnega grškega stadiona. V ve-i čarnih urah amo se odpeljali v Atensko pristanišče Pireji. Tu Je vse polno pristanišč, kajti pristanišča ao ločena za tovorne ladje, potniške, Jahte.., Tu je zasidrana tudi esth a me r j ška flota. Nasicdn ji dan rmo no Odrravili proti lelo-ponczu. Ned vožnjo smo pri lirojih videli ladjedelnico grškega ladjarja Niarhora. sti. 'u jo imol /oje svetišče Esknlup, bop zdravstva. Danes je tu muzej izkopanin in park eksotičnih dreves, ki dajo resnično podobo raja. po ogledu smo oe vrnili v Atene. V Korintu mo ai ogledali zanimiv prekop, ki veže Egejsko in Jonsko morje. Čez prekop etn speljana mostova za cestni in železniški promet. Cd mostu do gladine vode je 100 m, prekop pa je širok PO m. Naša naslednja postaja so bile Nikene. Tu je bila zibelka velikega grškega vzpona. Na vzpetini eo znamenita Levja vrata. Drugače pa je ohranjenih le nekaj zidov. Naslednji dan orno že na vsezgodaj zjutraj prepevali Akropolis adijo, kajti poslovili smo se od Aten in jo ubrali nazaj proti Skopju. Spotoma smo si v Termopilah ogledali mogočen spomenik posvečen znani perzijsko grški bitki, ki se je tu vršila. Zvečer smo zopet prispeli v Skopje, kjer smo zopet prenočevali v olimpijskem naselju. Drugo jutro smo spet sedli no vlak in se odpeljali proti Ljubljani, kamor smo prispeli ob Nasa naslednja postaja je bil ogled gledališča v Epidaurusu. Gledališče je Izredno akustično, tako da če v sredini, kjer je prostor za igralce, prižgeš vžigalico, to slišijo v prvi in v zadnji vr- dveh ponoči. Nato ava z Vinkotom zopet sedla v arija in ob petih zjutraj sva bila doma, ob šestih pa sva bila na svojih delovnih mestih čila in spočita.. TENE!J "RANO Ubili \vufo ker k ■ ' >dti PREDSTAVLJAMO VAM UlJMI Značilnost nekega kolektiva ni zgolj v tem s čim se ukvarja oziroma kaj in kako ustvarja. Nedvomno eo glavne posebnosti vsake družbene sredine ljudje. Njih delo, odnosi, elan in nekakšen interni nnz.or dajo bistven pečat o-žjemu kolektivu. Naše podjetje je kolektiv mladih. V mladih pa je bodočnosti Zato, prav zato, bi vam radi pred-atnvili takega tipičnega predstsvnika-Stoneta Pivka. Pa ne le vsled tega, ker je pri šestindvajsetih, pač pa ker je priden, pošten, aktiven. Tip mladega družbeno n-ktivnegs mladinca. ?e to, da je predsednik konference mladih 7,1;>, pomeni da je temu res tako. Pri nas je zaposlen od leta 1971. Cd vzdrževalca oe je preselil v montažo elektromagnetov, kjer je že dobri dve leti vodja montaže. V pogovoru sva se najdlje ustavila okrog proble- mov v podjetju. "Težko je navesti vse probleme, ki nae bremenijo. uotovo pa je eden najpoglavitnejših - problem rokov in Izmeta. Ta se odraža kot posledica neizkušenosti ljudi, zahtevnega tehnološkega procesa, zaradi odnosov. To velja za medsebojne odnose in tudi odnose do dela. Velik činitelj predstavlja tu tudi politika nagrajevanja. Mogoče bi morali uveati nekakšen "stimulativni dodetek", e tem bi morda dosegli večjo odgovornost pri prevzemu delavnih nalog posameznikov, enako ne bi bilo vseeno kako in po kakšni poti komuniciramo, zlasti na relaciji do predpostavljenih." "Kako gledaš na naš proizvodni program in naše tržišče?" "Vsem je dobro znano kako lep in uspešen bi bil lahko naš program dela, ki je našel pomembno mesto v ZIS. Jremalo pažnje posvečamo planiranju, tržišču nadaljevanje z e. strani v' ra zarod i tehnološke ne-discipline, knr pomeni, de f,e ne držimo predpisanih tehnoloških navo- . imamo dovolj strokovno usposobljenega in kvalificiranega delovnega kadra. Kolikokrat neod- ralno in strokovno uveljavitev v ožjem krogu sodelavcev in skupno v širokem in kritičnem dil in predpisov. Veči- govorno in malomarno de*kr€)p.u tržišča in družbe, no zastojev se ne da od- lamo z materialom. Po praviti samo z željo ali disciplino pri delu Vendar pa je tudi delež teh zastojev pomemben. Frav te vrste zastojev pa tudi najlaže rešimo. Koliko je primerov, ko se zaradi malomarnega in nevestnega dela pokvari ali polOrri orodje, kolikokrat se zgodi, ko se zaradi nereda in neodgovornosti izgubi ali založi orodje, zgodi se, da se šele takrat ugotovi, da je neko orodje pokvarjeno, ko se že potrebuje, namesto da bi ga po konča-ne pomo mogli opraviči-ni uporabi oddali v oro-j^ Zato moramo v bodoče (torej od delavnicah in po pisarnah ležijo mesece in mesece kosi dragega materiala ali orodja, ki presegajo vrednost 50,-in ICO,- din. Če bi po tleh ležali stotaki, bi se verjetno našla "metoda", da se poberejo in vnovčijo. Zakaj ne znamo pobrati in vnovčiti nekaj kg kvalitetnega jekla ali medi t V drugem polletju smo 'povečali OD, kar je tudi prav, toda s takšnimi navadami in s takšnim načinom dela sl OD djarno, kjer se mora popraviti ali usposobiti za naslednjo srrijo. Koliko izmeta nastane zaradi neurejenega delovnega mesta, neočiščenega in nekvalitetnega merilnega in delov- danes naprej) spremeniti naš odnos do dela in odgovorno upravljati z materialom, delovnimi sredstvi in z delovnim časom. Največjo odgovornost pri tem morajo no- nagfl orodja, znrndi m- nitl strokovne službe, redu v emeriosh za orodje itd. Tudi imet zelo vplivu ne sestoje, ker ne mor« večkrat celotna serija prekini!i zaradi popravila ali dodelave pokvarjenih kosov. Izpadi delovnega časa so velik razlog zn zastoje, to so zlasti neopravičeni izostanki, kakor tudi poškodbe, ki vodje oddelkov in mojstri, toda tudi vei e-■tnli, morajo odgovorno in dincipl inirnno izvn- jati delovne naloge in s@ ravnati pe zahtevah in navodilih nadrejenih, kajti le v tem primeru so naloge izvedljive. Kaša načela morajo biti , najprej ustvariti in V podjetju morajo vedno biti odprta vrata vsakomur, ki jo delavoljen da je sposoben, vztrajen in trden. Nedsebojne odnose moramo gojiti pošteno in kritično. Pošteni in ' pravični moramo biti do pridnih in zaslužnih članov kolektiva, toda kritični do malomarnih in nekoristnih članov kolektive. Navaditi se moramo držati besedo, odkrito povedati resnico, vzdržati odgovornost in ne kloniti pred problemi. Vsako nalogo je treba hitro in brez odlašanja speljati do konca. Isto napako naredimo samo enkrat. Ponavljanje napnk je dok«z no-npoeebnbsti. Naši samoupravni odnosi morajo biti kritični in trdili ,toda zdravi, konstruktivni in pošteni. Naše podjetje se nahaja pred veliko in odgovorno nalogo. Zato je potrebna maksimalna udeležba slehernega zaposlenega pri reševanju nalog. Kolektiv KLADIVAR-ja je že večkrat dokazal, da. je sposoben narediti zastavljene naloge in to bomo dokazali tudi sedaj, v to sem prepričan, ker je to zdrav in sposoben kolektiv. APBR0Ž1Č VENČE največkrat nastanejo za-Sele nato toda radi nepazljivosti. To so problemi, katere moramo rešiti vsi oziroma vsak na svojem delovnem mestu in pri svojem delu. Te nspnke nam niso v čast in ne smejo biti prisotne v industrijskih podjetjih, zlasti pa v našem podjetju, ker stalno mora biti prisotna borba za osebno mo- ne smemo prezreti naše dolžnosti, vračati sredstva nazaj v proizvodnjo, prelivati sredstva v nove programe, ki do in bodo porok za življenje in rast podjetja tudi jutri. Poročili so sej r\ncK mro VEHAH UJM AN KLEK iiNČIČ jOŽE Ob vstopu no novo življenjsko pot jim iskreno čestitamo! Glasilo "Kladivar" ureja odbor za obveščanje. Glavni urednik: Mole Vanjo Odgovorni urednik: Kavčič Iztok Tiska Hafner Andrej, Okofja Loka Naklada: 160 izvodov in izkušnjam, ki 'jih že imamo pri tem. Dobro ve mo katere artikle že vrsto let nazaj uspeš-no permanentno plaaira-mo. Investiramo vanje pa takorekoč ne. To o-bremenjuje tudi Operativni razvoj, ker se tako preveč ukvarja z razvojem novotarij. Sicer pa bi lahko govori- oblačnim vremenom) 11 o problemih če in če Kje pa jih ne poznajo? Razlikujemo ae tudi po tem, da jih nekateri nu priznajo, ali pa jih nočejo priznati." Stanc ne je strinjal B menoj, ko je menil, da bi bila s področja a-ktualnih problemov pri nas zanimiva anketa, tipajmo, da jo bomo morda kdaj izvedli. UpajmoI fflčiuiSKi Mihih Časi dopustov so zn nami .dal vozile. "delo se Preživeli smo jih vsak nam je, c* je to dober po svoje,po planu ;Ln ne- znak. Miriinii ae zmotili planirano , z lepim »11 b ve "Kako si predstavlja:" naše podjetje v perspektivi, zlasti ko z velikim optimizmom kujemo načrte?" "Res sem optimist', verjamem, da nam bo začrtana pot v novogradnjo uspela, vendar le če bomo nekoliko bolj uspešni in si zagotovi- zasluženi dopust, .šila li potrebna sredstva. sem primorana vzeti, do-bicer pa nam je do sedaj še vse planirano u^pe- pust že v zadnjem tednu selim ali zagrenjenim o-brazom. Odvisno od okoliščin. Od okoliščin, ki jih ob letnih čarnih imenujemo - vreme, j Povabilu sestre (zaposleno je v Gorenjak;! predilnici) sem se Pada odzvala, da skupaj preživimo dopust v :?ma-gu. V lepi prostorni, a šestimi ležišči opremljeni počitniški hišici smo nameravali preživeti svoj toliko pričrkovani junija, če sem se hotela dodobra okor-ati v morju letošnje leto. Zal se pozneje ni dalo ure- lo. To je sicer velik "zalogaj", vendar biti moramo aamozavestni in optimisti." Ko sem ga povprašal še