Gozdarski vestnik Letnik 57, številka 9 ISSN 0017-2723 UDK 630 * 1/9 rojitvene lastnosti crne jelše : Polanskem logu Stališca javnosti o medvedu 130-letnica ustanovitve prve slovenske gozdarske šole ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana, november 1999 GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, d. d. Savinjska cesta 4~ 3331 NAZARJE Telefon: (063) 832 365 Fax: (063) 832 371 S tradicijo stro/(pvnega znarya in vec l(pt pofstofetnimi izl(ušryami: o6nav§amo, negujemo in varujemo gozdove, oprav§amo pose~ spravilo in prevoz fesa, gradimo in vzdržujemo prometno infrastrul(turo, odl(upujemo in prodajamo gozdne fesne sortimente. Gozdarski vestnik, letnik 57 • števillm 9 1 Vol. 57 • No. 9 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 354 Uvodnik RAZPRAVE 355 Miloš KECMAN Gojitvene lastnosti crne jelše v Po lanskem logu Silvicultural Characteristics of Common Alder in Polanski !og 368 Marko ACCETTO Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z obmocja nad Srobotnikom ob Kolpi The New and the Unknown About Flora and Vegetation Above Srobotnik Upan the Kolpa River Area (S Slovenia) 381 Janez LOGAR, Urša KOMAC Stališca javnosti o medvedu v Zgornji Selški dolini Public Opinion on Bear in the Upper Selška Valley Case 394 Maja JURC Biologija in naravna regulacija cremsovega zapredkarja (Yponomeuta evonymella L., Yponomeutidae, Microlepidoptera) IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 400 Gradacija rnolja macesnovih iglic (Coleophora laricella) v Trenti 400 Roška pešpot GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 401 Mitja PIŠKUR Porocilo o seminarju Kurjenje biomase v majhnih kotiih 403 Lado KUTNAR Vegetacija in klima -42. simpozij IAVS v Bilbau, Španija 404 6. evropsko gozdarsko tekmovanje v orientacijskem teku EFOL-European Foresters' Orienteering Championship 1_ 405 Miran CAS Osmi mednarodni simpozij o gozdnih kurah (The 8lh Grouse Symposium) 12.-17. 9. 1999, Rovaniemi, Finska 408 Naši gozdarji na tekmovanju avstrijskih gozdnih delavcev 409 Franc PERKO Poleg 50-letnice gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete je letos tudi 130-letnica ustanovitve prve slovenske gozdarske šole DRUŠTVENE VESTI 411 Vtisi z avstrijskih gozdarskih dnevov KADRI IN IZOBRAžEVANJE 412 Teja KOLER-POVH Dejavnik vpliva pri revijah s podrocij gozdarstva in vrednotenje rezultatov raziskovalnega dela po merilih Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Univerze v Ljubljani Med prostovoljnim delom in denarjem "Danes noce nihce vec delati zastonj." Ta trditev postaja pogost komentar, tudi kadar ugotavljamo, kaj in koliko se dela v posameznih gozdarskih društvih, kaj naj bo motivacija za takšno delo, kaj in koliko lahko pri tem naredi Zveza gozdarskih društev Slovenije. Delo slednje in njenih organov ne nazadnje prav tako temelji na prostovoljnem delu. "Minili so casi, ko je bilo za društvene dejavnosti dovolj denarja. Brez denarja se ne da delati in težko je pricakovati, da bodo posamezna društva in še manj Zveza dosegali velike uspehe ali da bomo vsi skupaj široko razve jafi svoje dejavnosti. Ni vec idealizma, ni vec prostora za vzvišene društvene ci(je in za prostovoljno delo. Vsaj za financno podlago delovanja društev in Zveze bi moralo biti sistemsko poskrbljeno." V takšnih razmišljanjih je žal precej resnice pa tudi povsem nekoristne nostalgija za casi, ko je bilo vse slovensko gozdarstvo pod enim dežnikom in je bilo tudi gozdarsko društveno delo sestavina nekih skupnih družbenih interesov. Danes pa kakor da še vedno ne znamo poiskati temeljnih povezovalnih tock. Med temi je gotovo tudi povezovalna in strokovna vloga Zveze gozdarskih društev Slovenije. Da jo bodo posamezna društva kot takšno sprejemala, mora Zveza društvom ponuditi dovolj kakovostnih programov, za kar seveda potrebuje tudi zadostno financno podlago. Žal se na sejah organov Zveze ponavljajo nikoli rešene zagate financiranja: Gozdarski vestnik se nekako pokriva, z nihajoco uspešnostjo financiranja se ohranja pri življenju ostala založniška dejavnost, za vse ostale dejavnosti Zveze in njenih komisij pa denarja ni in ni dovolj. Je ocena prehuda, ce recemo, da tudi ni dovolj potrebnega razumevanja in solidarnosti med potencialnimi financerji in sponzorji? Pa ne gre za ocitke nikomur. Prostovoljno delo ali denar? Vsi vemo, da društvenega dela ni ne brez enega ne brez drugega. Nekatera naša društva so že našla oblike in nacine dela in preživetja. Druga še vedno niso uspela ujeti koraka s casom. Na Zvezi si obetamo boljše case, pa cetudi se razmere izboljšujejo zelo pocasi. V zahodnih deželah, po katerih se radi zgledujemo, poznajo poleg tržnih nacel in neizprosnih zakonitosti financnega poslovanja tudi druge, trajne vrednote, kot so: tradicija, navezanost na stroko in poklic, cut pripadnosti, solidarnost, tudi prostovoljno delo in vzajemnost, družabnost in podobno. Saj ne, da vseh teh vrlin pri nas ne poznamo. Kaže le, da jih še ne znamo dovolj ucinkovito prilagajati potrebam casa in razmer. Nisem še slišal, da bi se naši zahodni stanovski kolegi kaj dosti pritoževali zaradi pomanjkanja denarja v svojih društvih ali da ta od svojih clanov pricakujejo prevec zastonjskega dela ali da ustanove in podjetja, ki so del stroke ali so z njo poslovno povezana, nimajo posluha za sponzoriranje društvenih dejavnosti. Vecini gozdarjev se zdi logicno, da so clani stanovskih društev; ustanove in podjetja pa razumno in ne brez primerne racunica podpirajo društvene dejavnosti. Podoba idile? Preprican sem, da se tudi njihovi racuni in interesi na koncu pozitivno izidejo, sicer vsega tega ne bi poceli. cas bi že bil, da tudi pri nas presežemo najrazlicnejše navzkrižne interese in zdra he, rešimo odprta vprašanja in kot stroka spregovorimo v skupnem jeziku. Tako bodo tudi vrednote pridobile na svojih temeljnih lastnostih in verjamem, da bo tudi denarja koncno dovolj za delo naših društev in Zveze. Vsakdo mora pac prispevati svoj delež, kje je in kje bo denar, pa tudi vemo. /"' Pavel Vrtovec 1 /,., 1 / 1 GozdV 57 (1999) 9 / 1 Razprave GDK: 243 + 263: 176.1 Alnus gfutinosa (L.) Gaertn.: (497.12 Polanski log) Gojitvene lastnosti crne jelše v Polanskem logu Silvicultural Characteristics of Common Alder in Polanski log Miloš KECMAN* l~vlecek: Kecman, M.: Gojitvene lastnosti crne jelše v Polanskem logu. Gozdarski vestnik, št. 9/1999. V slovenšcini , s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 22. Prevod v anglešcino: Miloš Kecman. Z zacetki sodobnega gospodarjenja nižinskih poplavnih gozdov sovpada tudi postavitev petih raziskovalnih ploskev velikosti 0,2 ha v letu 1967 za spremljanje razvojnih trendov nižinskih poplavnih gozdov. Ploskve so bile razdeljene na tri polja.. Na prvem polju so se izvajala zmerna rredcenja, na drugem se redcenj ni izvalalo, na tretjem pa so se izvajala mocna redcenja. Vsakemu drevesu je bil izmerjen premer v prsni višini. Ucinke redcenj smo spremljali glede na število dreves, srednji premer, lesno zalogo in srednji volumen drevesa. Analize nakazujejo na primernost zmernih redcenj. Podan je predlog o intenzivnosti redcenj v jelševih sestojih. Kljucne besede: izbiralno redcenje, ucinek redcenja, Atnus glutinosa (L.) Gaertn., gozdnogojitvene smernice, nižinski gozd, poplavni gozd, Polanski log. Abstract: Kecman, M.: Silvicultural Characteristics of Common Aid er in Polanski log. Gozdarski vestnik, No. 9/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 22. Translated into English by Miloš Kecman. Setting of five research plots sized 0.2 ha for checking developmental trends of the flood-plain forest, coincides with a modern flood-plain forest management in 1967. Each plot has been divided into three subplots. The first subplot was treated by moderate thinnings, the second one was without treatment and the third one was treated by heavy thinnings. Each tree was measured by breast-height diameter. Effects of thinnings were checked according to tree quantity, mean diameter, growing stock and mean tree volume. Analyses show a high adequacy of moderate thinnings. A proposal of thinning intensity in stands of common alder is presented as a concluding thought. Key words: selective thinning, fhinning effect, Atnus glutinosa (L.) Gaertn., silvicultural guidelines, plain forest, flood forest, Polanski log. 1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PRESENTATION OF THE PROBLEM Po drugi svetovni vojni so razvoj cestnih in železniških povezav, mo­dernizacija kmeckega gospodinjstva in nacionalizacije gozda omogocili popolnoma spremenjen pristop h gospodarjenju panjastih gozdov crne jelše v Polanskem logu. Nacrtovalce je pri snovanju novih pristopov pri gojen ju greznega gozda vodila misel o mnogonamenski vlogi gozda, zato se je prenehalo s secnjo na panj in z nizkim redcenjem, ki je bilo takrat v praksi (MLINŠEK 1960). Prešlo se je na bolj naravno gospodarjenje, ki je bilo zagotovilo za hkratno uveljavljanje ekoloških in socialnih funkcij in težnje k proizvodnji visoko kakovostnega lesa. Premena je v tem primeru omogocila prehod iz panjevskega gozda v visoki gozd. Z zacetki sodobnega gospo­darjenja greznih gozdov pa sovpada tudi postavitev raziskovalnih ploskev za spremljanje razvoja greznih gozdov. Mlinšek (1960) je ugotavljal, da je za crno jelšo znacilna izjemno živahna rast v mladosti in zelo umirjena rast v zreli dobi in da v splošnem velja pravilo, da crna jelša v prvi tretjini življenja zraste v višino za dve tretjini, v drugih dveh tretjinah pa še manjkajoco tretjino. Zanimive rastne lastnosti in možnost proizvodnje visoko kakovostne hlodovine so ga privedle tudi * M. K., univ. dipl. inž. gozd., do razmišljanj o smernicah za gojenje jelševih gozdov, zato je tudi zacel z GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, raziskavo razvojnih trendov pri crni jelši. SLO GozdV 57 (1999) 9 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti crne jelše v Polanskem logu Namen prispevka je, da s primerjavo razvojnih trendov prepoznamo možne razlike med razlicnimi pristopi izbiralnega redcenja, ugotovimo vzroke za nastale razlike in na osnovi teh spoznanj preverimo in korigiramo smernice, ki se pri gospodarjenju z gozdovi crne jelše uporabljajo v praksi. Za dolocanje ustreznih gozdnogojitvenih usmeritev je potrebno tudi po­znavanje naravnega sukcesijskega razvoja jelševja. O tem obstajajo veci­noma domneve, zato smo v drugem delu prispevka predstavili lastno hipotezo o sukcesijskem razvoju tega gozda. 2 OPIS RAZISKAVE 2 DESCRIPTlON OF THE RESEARCH 2.1 Metoda dela 2.1 Working method Leta 1967 so v Polanskem logu izlocili štiri raziskovalne ploskve v štirih razlicnih oddelkih. Ploskve se razlikujejo po starosti sestojev in po boniteti rastišca. Te ploskve so poimenovali 03, 04, 11 in 12. Leta 1970 pa so izlocili še eno ploskev, ki je bila v fazi mladovja. To ploskev so poimenovali 05. Vsaka ploskev vsebuje tri polja. Vsako polje meri 0,2 ha (40 mx 50 m). Na prvem polju (polje 1) naj bi se izvajala zmerna redcenja, drugo polje (polje 2) je predstavljalo kontrolno polje in na njem naj se ne bi izvajalo redcenj, na tretjem polju (polje 3) pa naj bi se izvajala mocna redcenja . Zmerno redcenje je v poskusu pomenilo, da se ob redcenju izbrancem pomaga z odstranitvijo najmocnejših konkurentov in predraslih dreves vprašljive kakovosti. Mocno redcenje pa je v poskusu pomenilo, da se izbrancem pomaga tako, da se odstrani vse konkurente in vsa predrasla drevesa vprašljive kakovosti (MLINŠEK 1998), torej v tem primeru jakost ni bila dolocena glede na odstotek posekane lesne mase, ampak se je predvide­vala, da bo z odstranitvijo vecjega števila konkurentov odstotek poseka ne lesne mase višji. V prvi popis so bila vkljucena samo tista drevesa, ki so bila uvršcena po lUFRO klasifikaciji v zgornjo združbeno plast (ocena 100). Vsako drevo je bilo oštevilceno. Pri popisu polj smo merili premere dreves v prsni višini s TI-metrem. (Poleg tega se je vsako drevo ocenjevala z atributivnimi znaki po IUFRO klasifikaciji, kar pa v tem prispevku ni obravnavano.) Na ploskvah 03, 04, 11 in 12 je bilo opravljeno šest meritev ( 1967, 1973, 1979, 1983, 1993 in 1998). Na ploskvi 05 pa so bile opravljene štiri meritve (1975, 1980, 1993, 1998}. Potrebno je dodati, da se poskus ni dosledno izvajal: 1. Za vse ploskve v obdobju med letoma 1980 in 1993 ne obstajajo podatki o vrsti, jakosti in pogostnosti gojitvenih del. Tudi za ostalo razisko­valno obdobje (1967-1980, 1993-1998} nismo povsem prepricani, da so ti podatki popolni. 2. Sestoje ponovno redci mo, ko vpliv prejšnjega redcenja zacne upadati, zato je lahko sporno, da se je sestaja (polji), ki sta bila obravnavana z razlicno jakostjo redcenja, redcilo istocasno. Po drugi strani pa v praksi prihaja do podobnih situacij, zato so rezultati raziskave za prakso uporabni. 3. Zaradi hitrosti razvojnih procesov bi si meritve morale slediti vsakih pet let, pri mlajših razvojnih fazah, ko so ti procesi zelo hitri, pa je tudi obdobje petih let predolgo (KECMAN 1999). Poleg tega na poskus vpliva dodaten motec vpliv: vse ploskve so bile izlocene pred dokoncanjem radmožanskega zadrževalnika, ko so hkrati s Kecman. M.: Gojitvene lastnosti crne Jelše v Polanskem logu to gradnjo poglobili tudi strugo reke Ledave in na njej zgradili sistem zapornic, ki v primeru visoke vode Ledava za jezijo in vodo pretocijo v gozd (BEER 1 GERGAR 1 BACIC 1985, SMOLEJ 1994 ). S tem posegom se je nivo podtalne vode znižal, voda pa se pretaka v gozd v casu vegetacijske dobe, na kar se jelša negativno odziva (LEVANIC 1993). 2.2 Opis ploskev 2.2 Description of the plats Sestoj na ploskvi 03 je v fazi mlajšega debeljaka. Osebki, predvsem na redcenih ploskvah, so mocno porasli z vodenimi poganjki. Na zacetku poskusa je bil sestoj star med 39 in 44 let. Oddelek, kjer se raziskovalna ploskev nahaja, bi na zacetku poskusa lahko oznacili kot enodoben gozd crne jelše, kjer je panjevec prisoten na 75% površine (GGN 1958). Sestoj na ploskvi 04 je v fazi mlajšega debeljaka. Sestoj se je zacel na zahodni strani, kjer se nahaja polje 3, mocno sušiti. Na tem polju so osebki mocno porasli z vodenimi poganjki in tu sestoj tudi najhitreje propada. Intenzivnost sušenja in razpada sestaja na polju 1 je sicer manjša kot na polju 3, a vecja kot na polju 2. Na zacetku poskusa je bil sestoj star med 49 in 54 let. Oddelek, kjer se raziskovalna ploskev nahaja, bi na zacetku poskusa lahko oznacili kot enodoben gozd crne jelše, kjer so panjevci prisotni na 20 % površine (GGN 1958). Sestoj na ploskvi 05 je v fazi mlajšega drogovnjaka. Sadnja dveletnih sadik je bila izvršena spomladi leta 1970. Posadili so 10.000 sadik na hektar. Sestoj na ploskvi 11 je v fazi mlajšega drogovnjaka. Na delu polja 1 je iz neznanega razloga prišlo do sušenja dreves in propada sestaja. Sadnja dveletnih sadik je bila izvršena spomladi leta 1963. Posadili so 10.000 sadik na hektar, od tega 80% crne jelše, 15% jesena, 5% hrasta, poleg tega pa še cremso , ameriški jesen in vrbo (GGN 1958). Sestoj na ploskvi 12 je v fazi starejšega drogovnjaka. Osebki na polju 3 so porasli z vodenimi poganjki. Na zacetku poskusa je bil sestoj star med 1 S in 21 let. Oddelek, kjer se raziskovalna ploskev nahaja, bi na zacetku poskusa lahko oznacili kot enodoben gozd crne jel še s posamezno primesjo jesena. Prevladovali so panjevci, semenci so bili vnešeni s spopolnitvami (GGN 1958). 3 METODE ANALIZ 3 METHODS OF ANALYSES V te analize so vkljucena vsa drevesa, ki so bila po IUFRO klasifikaciji uvršcena v zgornjo združbeno plast (ocena 1 OO), in tudi vsa tista drevesa, ki so bila pri zadnjem popisu uvršcena v zgornjo združbe no plast, v katerem od prejšnjih popisov pa ne, se pravi, vsa vrasla drevesa. Regresijske krivulje, ki predstavljajo odvisnost upadanja števila dreves glede na starost, smo izracunali za vsako polje vsake ploskve s pomocjo regresijske analize (KOTAR 1977). Podatkom o odvisnosti upadanja števila dreves glede na starost smo prilagajali regresijsko krivuljo, ki ima obliko: N = a x starostb oz. ln(N) = ln(a) + b x ln(starost) S pomocjo testa primerjave koeficientov regresijskih krivulj za vec populacij -analize kovariance (KOTAR 1998) -smo primerjali koeficiente regresijskih krivulj za posamezna polja iste raziskovalne ploskve. N: število dreves na raziskoval­nem polju 1 number of trees on a research subpfot starost: starost sestaja 1 stand age a, b: koeficienta regresijske krivulje 1 coefficients of re­gres sion curve Kecman, M.: Gojitvene lastnosti c rne jelše v Polanskem logu v: srednji volumen drevesa 1 me an tree ~volu me N: število dreves na polju 1 number of trees on the subplot a, b: koeficienta regresijske krivulje 1 coefficients of re­gression curve Primerjavo ucinkov redcenj na srednji premer med posameznimi polji iste raziskovalne ploskve smo naredili na osnovi izracuna srednjega pre­mera drevesa, cenilke za standardni odklon in izracuna razlike med sred­njima premeroma drevesa pri pNi in zadnji meritvi. Izracunali smo tudi lesne zaloge za vsako polje posebej za vse meritve vseh raziskovalnih ploskev. Lesne zaloge smo izracunali po tarifah, ki so jih za gozdnogospodarko enoto Dolinsko uporabljali pri obnovi gozdno­gospodarskega nacrta leta 1991 -prirejene Schaefferjeve tarife. Za ploskvi 03 in 11 smo vzeli tarifni razred 6, za ploskvi 04 in 05 tarifni ·razred 6,5, za ploskev 12 pa tarifni razred 5 (COKL 1992). Primerjavo povecevanja lesnih zalog smo opraviti s pomocjo grafikonov, na katerih je prikazano gibanje lesnih zalog po posameznih ploskvah za posamezna polja. Srednji volumen drevesa smo izracunali za vsako polje posebej za vse meritve vseh raziskovalnih ploskev. Racunali smo ga s pomocjo podatkov o lesni zalogi in številu dreves na polju. Na osnovi teh podatkov smo za vsako polje vsake ploskve s pomocjo regresijske analize (KOTAR 1977) izracunali regresijsko krivuljo, ki predstavlja odvisnost velikosti srednjega volumna drevesa glede na število dreves na polju. Podatkom o odvisnosti upadanja števila dreves glede na starost smo za ploskve 03, 04, 11 in 12 prilagajali regresijsko krivuljo, ki ima obliko: OZ. ln(v) = Jn(a) + b x ln(N) Za ploskev 05 pa smo podatkom o odvisnosti upadanja števila dreves glede na starost prilagajali regresijsko krivuljo, ki ima obliko: v+ 0,01 = a x Nb OZ. ln(v+0,01) = ln(a) + b x ln(N) S pomocjo testa primerjave koeficientov regresijskih krivulj za vec populacij-analize kovariance (KOTAR 1998)-smo primerjali koeficiente regresijskih krivulj za posamezna polja iste raziskovalne ploskve. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RESULTS AND DISCUSION 4.1 Upadanje števila dreves glede na starost 4.1 Tree quantity decrease according to age Koeficienti regresijskih krivulj za posamezna polja so podani v pregled­nici 1. S preskusom paralelnosti krivulj (test b koeficienta regresijske krivulje) za nobeno raziskovalno ploskev nismo odkrili, da bi bile razlike med b koeficienti statisticno znacilne. To pomeni, da so krivulje lahko celo vzpored­ne, ni pa nujno. Zato lahko naredimo sklep tako, da predpostavimo, da je bilo število dreves na zacetku poskusa na vseh poljih ene raziskovalne ploskve enako in da so krivulje vzporedne ter da se z redcenji ni bistveno zmanjšalo število dreves iz zgornje združbene plasti glede na polje, na katerem se ni redcilo . Koeficient a regresijske krivulje bi lahko predstavljal število dreves na polju pri starosti sestaja eno leto (sadike se sadi šele v drugem letu starosti), vendar pa na ta rezultat vpliva tudi dejstvo, da so v poskusu obravnavana le drevesa iz zgornje združbene plasti in da se je na ploskvah 05 in 11 sadilo 10.000 sadik na hektar, danes pa se jih manj. Zato rezultati niso Kecman, M.: Gojitvene lastnosti crne jelšev Polanskem logu Ploskev 1 Plot Polje 1 Subp/ot a b 03 1 1216,3 -0,661 2 283,9 -0,206 3 3709,0 1 -0,915 04 1 7782,5 ~1, 134 2 1569,7 -0,689 3 33803,3 -1,492 05 1 7051 ,7 -1,055 2 8026,8 1 -1 '1 07 3 7709,3 1 -1 '121 11 1 6335,2 -1,026 2 4516,9 -0,829 3 3589,4 -0,819 12 1 4047,4 ~0,894 2 4421,3 -0,848 3 8014,0 -1 '151 Preglednica 1: Koeficienti regre­sijskih krivulj odvisnosti upadanja števila dreves v zgornji združbeni plasti glede na starost Table 1: Cooefficients of regres­sion cu!Ves of main canopy trees amount according to age povsem primerijivi s prakso. Pri testu regresijskega koeficienta a ugotav­ljamo, da so razlike statisticno znacilne na ploskvah 03, 04 in 11 , na ostalih dveh ploskvah pa razlik s preskusom nismo ugotovili. Razlike na ploskvi 111ahko pripišemo dejstvu, daje na delu polja 1 iz neznanega vzroka prišlo do propada sestaja. Razlike na ploskvah 03 in 04 pa lahko pripišemo visoki starosti, kar pomeni, da lahko stahsticno znacilne razlike v številu dreves pricakujemo šele v starih sestojih. Razlike v številu dreves med polji v mlajših fazah razvoja sestaja so statisticno neznacilne in lahko neizkušenemu gojitelju porajajo dvome o smiselnosti redcenj v mlajših razvojnih fazah. Pravocasno zmanjševanje števila dreves pomeni vzdrževanje dolžine krošnje, ki pa je potrebna za hitrejše debelinsko prirašcanje pravilno izbranih in prostorsko porazdeljenih izbrancev. Razlike (tudi v številu dreves) se pokažejo šele v starejših fazah razvoja sestaja. 4.2 Ucinek redcenj na srednji premer 4.2 Thinning effect on mean diameter Iz preglednice 2 je razvidno, da je srednji premer drevesa na poljih, kjer smo redcenja izvajali, višji, kar pomeni, da smo z redcenji uspeli povecati debelinski prirastek pri drevesih, ki so v poskusu ostala. (Na ploskvi 05 je višji le pri zmernem redcenju, na ploskvi 12 pa le pri mocnem red­cenju . ) Najvišje vrednosti srednjega premera drevesa so na polju, kjer smo izvajali zmerna redcenja, le na polju 12 je srednji premer drevesa najvišji na polju, kjer smo izvajali mocna redcenja. Obenem je opazno, da je razlika v premerih tem vecja , cim starejši je bil sestoj. Izstopa le ploskev 05, kjer so razlike v srednjem premeru prav tako zelo visoke. Redcenja vplivajo tudi na manjši raztros okrog srednje vrednosti, pred­vsem v starejših razvojnih fazah. Iz tega lahko zakljucimo, da lahko pri koncnem poseku racunamo na vecji dobicek, saj bodo sortimenti debelejši. Hkrati bodo premeri sortimentov manj variirali. Z redcenji tudi skrajšujemo proizvodno dobo. Potrebno je dodati, da na rezultate na ploskvah 04 in 12 vpliva neho­mogenost poskusnega materiala med polji v pogledu porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah na zacetku poskusa. Na rezultate na ploskvah 05 GozdV 57 (1999) 9 in 11 vpliva tudi nehomogenost poskusnega materiala med polji v pogledu porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah pri prvi meritvi, kar pa lahko pripišemo razlicnim ucinkom nege v gošci. Obenem pa na rezultate na ploskvi 04 vpliva zacetek propada sestaja na polju, kjer smo mocno redciti, na rezultate na ploskvi 11 pa propad dela sestaja na polju, kjer smo zmerno redcil i. 4.3 Povecevanje lesnih zalog 4.3 Growing stock increase Iz grafikona 1 je razvidno, da smo najvišje lesne zaloge na ploskvi 03 dobili na polju, kjer nismo redcil i. Poleg tega opazimo, da je že prvo zmerno redcenje (pri starosti 42 let) povzrocilo zmanjšanje tesnih zalog na polju 1. Na polju 3 pa se je zaradi dveh pogostih mocnih redcenj (do starosti 47 let) prav tako zmanjšala lesna zaloga, vendar pa je po tem prirastek na polju, kjer smo mocno redci li, skoraj enak, na polju, kjer smo zmerno redci li, pa bistveno višji kot pa na polju, kjer redcenj nismo izvajali. Za ploskev 04 opazimo, da smo najvišje lesne zaloge dobili na polju, kjer smo zmerno redciti. Poleg tega opazimo, da so mocna redcenja (do starosti 57 let) vplivala na veliko zmanjšanje lesnih zalog na polju 3, prav tako pa so pogostna zmerna redcenja (do starosti 57 let) vplivala na to, da ni prišlo do bistvenega povecanja lesnih zalog. Vpliv zadnjega od teh redcenj pa je opazen še pri naslednji meritvi. Zanimivo je, da prirastek po zadnjem znanem redcenju na polju, kjer smo zmerno redciti, ostaja na isti ravni kot na polju, kjer redcenj nismo izvajali. Najvišje lesne zaloge na ploskvi 05 smo dobili na polju, kjer smo zmerno redcil i. Z zmernim red cenjem smo najbolje uspeli izkoristiti visoke prirastne pospeške v mlajših razvojnih fazah. Najvišje lesne zaloge na ploskvi 11 pa smo dobili na polju, kjer smo mocno redciti. Verjetno smo z redcenjem uspeli izkoristiti visoke prirastne pospeške v mlajših razvojnih fazah (tudi na polju, kjer smo zmerno redcili, saj moramo upoštevati, da je iz neznanega vzroka prišlo do propada dela sestaja). Vidimo tudi, da so se sestoji na prvi dve redcenji (do 18. leta) odzvali s povecanim prirašcanjem, saj je prirastek na obeh redcenih poljih po 18. letu višji kot na neredcenem polju. Za ploskev 12 je razvidno, da je najvišja lesna zaloga dosežena na polju, kjer se sploh ni redcilo. Pri starosti sestaja 281et se je zaradi (morebitnega) red cenja v obdobju med 23. in 28. letom na mocno redcenem polju opazno Pregled1ica 2: Srednji premeri dreves, cenilke za standardni odklon in razlike v srednjem premeru drevesa pri prvi in zadnji meritvi Table 2: Mean tree diameters, estimates of standard error and differences between me an tree dimeters of first and last measurement Legenda J Legend: M-srednji premer drevesa pri prvi meritvi (cm)/ mean tree diameter at first 1 measurement (cm) s -cenilka za standardni odklon pri prvi meritvi 1 estimate of standard error at first 1 measurement M2 -srednji premer drevesa pri zadnji meritvi (cm)/ mean tree diameter at last measurement (cm) s-ceni Ika za standardni odklon pri zadnji meritvi J estimate of standard error at last 2 measurement d -razlika v srednjih premerih drevesa (cm)/ a difference between mean tree diameters (cm) Kecman . M.: Gojitvene lastnosti crne jelšev Polanskem logu Kecman , M.: Gojitvene lastnosti crne jelše v Polanskem logu 600 500 400 300 ro O) o m N ro c Cl) Q) _..J 200 100 Ploskev 1 Plot 03 Ploskev 1 Plot 04 Ploskev 1 Plot 05 Ploskev 1 Plol11 Ploskev 1 Plot12 Zmerno red. 1 Moderate lhinn. Neredceno 1 Withoutthinn. Mocno red. 1 Heavy lhinn. o 7 13 17 30 37 41 47 51 71 81 Starost (let) 1 Age (years) zmanjšala lesna zaloga. Kljub temu pa je le-ta v primerjavi z zmerno Grafikon 1: Povecevanje lesnih redcenim poljem pri zadnjem popisu zopet vecja. To lahko kaže na pri­ zalog mernost mocnega redcenja po 20. letu v sestoj ih, razvitih iz panjevca. Poleg Gra ph 1: Growing stock increa­ tega opazimo, da je prirastek na obeh redcenih poljih po 28. letu višji kot se na neredcenem polju. Zakljucimo lahko, da lahko v mlajših razvojnih fazah pricakujemo višje lesne zaloge v sestojih, kjer bomo redcenja izvajali. Tak rezultat lahko pripišemo izkoristku rastnih pospeškov v mlajših razvojnih fazah. V starejših razvojnih fazah lahko pricakujemo višje lesne zaloge v sestoj ih, kjer redcenj ne bomo vec izvajali. Na vseh ploskvah opazimo, da je do reakcij povecevanja prirastka prišlo po redcenjih, ko se je zadostno (ne pa prevec) zmanjšalo število konku­ rentnih dreves na polju. Povecevanje prirastka je posledica zmanjšanja konkurence v krošnjah in osvetlitve le-teh. Poleg tega pa opazimo, da so se stari sestoji crne jelše sposobni odzivati na gozdnogojitvene ukrepe. Pri zmernih redcenjih ostaja prirastek v starejših sestojih vsaj na isti ravni kot v sestojih, v katerih se ne redci. 4.4 Povecevanje srednjega volumna drevesa 4.4 Mean tree volume increase Koeficienti regresijskih krivulj za posamezna polja so podani v pregled­ nici 3. Regresijske krivulje o odvisnosti povecevanja srednjega volumna drevesa glede na število dreves na polju so prikazane na grafikonih 2 (za ploskev 05) in 3 (za ploskev 12). GozdV 57 (1999) 9 4.4.1 Primerjave koeficientov regresijskih krivulj 4.4.1 Comparisons of coefficients of regression curves S preskusom paralelnosti krivulj (test b koeficienta regresijske krivulje) smo ugotovili razlike med koeficienti b regresijskih krivulj le za raziskovalni ploskvi 03 in 04. Na teh ploskvah so sestoji že starejši od predvidene proizvodne dobe. Tako lahko zakljucimo , da postajajo razlike v srednjem volumnu drevesa vse bolj ocitne (vecje) s podaljševanjem proizvodne dobe. Grafikon 2: Regresijske krivulje odvisnosti srednjega volumna drevesa od števila dreves v zgornji združbeni plasti na polju na ploskvi 05 Graph 2: Regression curves of mean tree vo/ume according to the number of main canopy trees on a subplot of the plot 05 Grafikon 3: Regresijske krivulje odvisnosti srednjega volumna drevesa od števila dreves v zgornji združbeni plasti na polju na ploskvi 12 Graph 3: Regression curves of mean tree vo/ume according to the number of ma in canopy trees on a subplot of the plot 12 3 E-2,5 Q) E: :::1 ~ c: (O 1.5 ~ c (lJ E :J o > 0,5 'E' "O (lJ Ci5 o ·.s 2,5 c (lJ E :J ~ '2 0,5 "O Cl) (jj o+-------~-----4-------+------~------+-----~ o o o o 1() o N "' število osebkov 1 Number of trees Pri testu regresijskega koeficienta a ugotavljamo, da so razlike statisticno znacilne na ploskvah 03, 04 in 12, na ostalih dveh ploskvah pa razlik s preskusom nismo ugotovili. Koeficient a regresijske krivulje predstavlja vrednost volumna drevesa, ce bi lahko z red cen ji ves prirastek prenesli na eno samo drevo. Tak podatek je za prakso neuporaben, saj to ni možno. Na ploskvah 03 in 04 (ki sta že starejši od predvidene proizvodne dobe) je koeficienta najvišji na neredcenih poljih, na ploskvi 12 pa na polju, kjer se je zmerno redcilo. Poleg tega lahko iz grafikonov 2 in 3 ugotovimo, da višje ležeca krivulja pomeni vecjo vrednost srednjega volumna drevesa pri enakem številu dreves. Gozdnogojitveni pristop, ki omogoca vecjo vrednost srednjega Kecman. rvl.: Gojitvene lastnosti crne Jelše v Polanskem logu Ploskev 1 Plot Polje 1 Subp/ot a b 03 1 980,0 -1,578 2 58,3E10 -5,209 3 438,0 -1,378 04 1 419,9 -1,335 2 4876,3 -1,880 3 123,3 -1 ,076 05 1 15627,9 -2,089 2 23232,2 -2,176 3 9351,0 -2,082 11 1 20942,3 -2,125 2 11624,7 -1,938 3 43392,9 -2,212 12 1 8398,7 -1 ,978 2 7414,8 -1 ,871 3 650,0 -1,506 Preglednica 3· Koeficienti regre­sijskih krivulj odvisnosti povece­vanja srednjega volumna drevesa glede na število dreves v zgornji združbeni plasti na polju Table 3: Coefficients of regressi­on curves of mean tree vo/ume according te the number of ma in canopy trees on a subplot volumna drevesa pri enakem številu dreves, pomeni hitrejše doseganje ciljnih dimenzij sortimentov. Tak pristop je zato primerno uporabiti, saj se najhitreje dosega gozdnogojitvene cilje. Hkrati moramo pri redcenjih upo­števati tudi stabilnost sestojev. V mlajših fazah je najbolj primerno zmerno redcenje (grafikon 2). V starejših fazah (grafikon 3) pa bi bilo najbolj primerno, ce redcenj sploh ne bi izvajali. 5 SKLEP 5 CONCLUSION Kotar (1997) navaja po Schuetzu splošno pravilo, da se z redcenji zacne v letvenjaku, ko je višina sestaja približno 5 metrov. To še posebej velja za bukev, hraste, breste, lipe in iglavce. Pri jesenu in javoru, kjer je velika nevarnost, da pride zaradi poškodb vršnega popka do dvovrhatosti, pa se zacne z redcenji šele pri višini 8-10 metrov. Nadalje pa Kotar predlaga, da se redcenja opravlja dalje na približno vsake 4 metre višinske rasti, pri tem pa se vsakic ponovno doloci izbrance in njihove konkurente. Pri pre­verjanju in korekciji gozdnogojitvenih smernic smo si pomagali s krivuljo višinske rasti, ki jo navaja Levanic (1993) za sestoj v odseku 68a v Pol ans­kem logu (grafikon 4 ). Pri crni jelši prihaja do poškodb vrhnjega poganjka in posledicno do dvovrhatosti, vendar pa bi prvo redcenje pri 10. letu pomenilo, da bi se v casu najvecjih rastnih pospeškov razvrstila le tri redcenja. Tudi zato smo red cenja predvideli na 3 metre višinske rasti, pri cemer pa bi, seveda, vsakic ponovno dolocili izbrance in konkurente. že takoj je potrebno poudariti, da so podatki, ki jih dobimo z grafikona 4, primerni le za odsek 68a, nam pa bodo služili le kot grobo ogrodje. Predlagamo prvo redcenje pri 6., najkasneje 7. letu starosti, s cimer bi cimprej zaceli izkorišcati visoke rastne pospeške. Mlinšek v prvem gozdno­gospodarskem nacrtu (1958) za GGE Lendava-poplavni gozdovi ugotavlja, da dinamika razvoja kultur in biološka svojstva crne jelše in jesena zahte­vajo cimprejšnji prehod k pozitivni selekciji. Obenem ugotavlja, da stanje sestojev po zgradbi in razvoju ne nudi možnosti, da bi gojitvena ukrepa GozdV 57 (1999) 9 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti crne jelše v Polanskem logu Grafikon 4: Pogostnost redcenj glede na krivuljo višinske rasti (LEVANIC 1993) Graph 4: Frequency of thinnings according to the height growth curve (LEVANIC 1993) 30 25 20 cišcenja in redcenja razdružili, zato so jima dali skupno ime. Tudi danes (KOLENKO 1 998) še vedno uporabljajo kombinirane ukrepe pozitivne in negativne izbire-cišcenje silakov in panjevskih poganjkov pri prvih redcen­jih. Predvsem prvo in tudi še naslednje redcenje bi poleg pozitivne izbire še vedno vsebovalo elemente nege gošce. Do 1 O. leta starosti bi se izvedlo še eno zmerno redcenje. Med 10. in 20. letom pa bi se izvedlo še dve zmerni redcenji. Tako bi s pogostnostjo redcenj do 20. leta dosegli, da se krošnje ne bi prevec skrajšale, z zmernostjo pa pricakujemo zadostno srednjo dolžino debel, manjše tveganje v pogledu stabilnosti sestojev in tankovejnatost. Primernost pogostnih redcenj predlaga tudi Kotar (1982), ceš da naj bo doba vracanja v mladih sestojih na dobrih rastišcih 3 -5 let. Obenem pa Kotar (1986) poudarja, da je prenašanje prirastka na kandidate res uspešno le v dobi, ko so prirastni pospeški pozitivni in nas zgodnja kulminacija prirastnih pospeškov sili, da se pricne z redcenji zgodaj in da so le-ta v tej dobi pogostna. K logicnemu sklepu, da za crno jelšo to res velja, nas privede že Mlinšek (1960), ki ugotavlja, da je rastna moc sestaja najvecja med 5. in 20. letom in da kulminacija tekocega volumenskega prirastka nastopi najkasneje do 20. leta starosti. Med 20. in 40. letom bi se izvedlo le še dve zmerni redcenji, saj crna jelša takrat le pocasi prirašca v višino in pogostna redcenja niso vec primerna. Pri tem predvidevamo, da bodo krošnje dovolj globoke in da bo z redcenji uspelo prepreciti hitrejše skrajševanje krošenj. Mocna redcenja so neprimerna, saj crna jelša rada razvije sekundarno krošnjo, ki pa zmanj­šuje vrednostni prirastek. Po 40. letu starosti pa bi se, ne glede na spoznanja pri primerjavi povecevanja srednjega volumna drevesa glede na število dreves, izvedlo vsaj eno zmerno redcenje. To redcenje bi predstavljalo svetli1veno redcenje, torej presvetljevanje krošnje, ki omogoca hitrejše debelinsko prirašcanje preostalih osebkov. Rezultati primerjav povecevanja lesnih zalog (ploskvi 03 in 04) nakazujejo, da prirastek v starejših sestojih crne jelše pri zmernih redcenjih ostaja na isti ravni. Tako se bo skrajševala proizvodna doba, s tem pa se bo zmanjševalo tudi tveganje za pojav trohnobe v spodnjem delu debla. Kecman. M.: Gojitvene lastnosti crne jelše v Polanskem logu Predlog se ne ujema povsem z navedbami v zgodnejši literaturi (NEMESSZEGHY 1986), ki predlagajo kasnejši zacetek redcenj (med 8. in 1 O. letom). V obdobju med 20. in 40. letom starosti, ko jelša preneha hitro rasti v višino, pa Nemesszeghy predlaga 3-4 mocnejša redcenja . Možna je razlaga, da so Nemesszeghyja k takim zakljuckom vodile izkušnje iz prakse. Rezultati na ploskvi "12, kjer se je mocno redcilo (iz panjevskega gozda razviti sestoji, s katerimi je imel predvsem opravka Nemesszeghy), so tudi nakazovali na umestnost mocnih redcenj po 20 . letu (vendar so osebki v teh sestojih porasli z vodenimi poganjki). Tudi Nemesszeghy je poudarjal, da morajo biti krošnje normalno do nekoliko mocneje razvite. Po 45. letu Nemesszeghy ( "1986) ne predvideva vec red ce nj, ceš da jelševe krošnje ne reagirajo vec tako obcutno na gojitvene posege, da bi mogli posebno vplivati na višino prirastka, ki po 50. letu stagnira. To ugotovitev smo v raziskavi ovrgli. 6 MOŽNA POT SUKCESIJSKEGA RAZVOJA NIŽINSKEGA POPLAVNEGA GOZDA 6 POSSIBLE WAY OF SUCCESSIONAL DEVELOPMENT OF FLOOD­PLAIN FOREST Sonaravnost nas sili, da predvidimo tudi možne poti sukcesijskega razvoja greznega gozda. Ozreti se moramo v preteklost, da bi lažje napo­vedovali prihodnost. Najboljšo sliko o preteklosti nam dajo pelod ne razis­kave, narejene na podlagi vrtin do prodnate podlage pri Daljnem Lakošu. Razpravo raziskovalca Culiberg in Šercelj (1989) zakljucujeta z mislijo, da je treba obravnavati jelšo posebej, saj so v sami analizi pelodne vrednosti jel še namrec štirikrat višje, kar pomeni, da v preparatih pelod jelše absolutno prevladuje. To pomeni, da je bila poplavna okolica ob Muri v celoti porasla z jelšo. Dodajata pa še, da so bili jelševi gaji dejansko najbolj stabilna vegetacija, saj so ves cas porašcati mocvirne površine. Jelševje je bilo trajno pac zato, ker je z zadrževanjem vode sproti obnavljalo mocvirne razmere. Da so bile razmere res mocvirne, potrjujejo tudi zemljepisne karte, ki jih je mogoce videti v dvorcu Nanazsdi v mestu Sarvar na Madžarskem, na katerih je del obmocja med Lendavo in Radgono (Radkersburg, Avstrija) prikazan z jezerom. Na drugih kartah pa se tok Led ave nekako pri Murski Soboti razcepi na dva dela in se nekje v višini Petanskega loga zopet združi v enega. (Murska Sobota v kartah ni vrisana.) Karte so iz obdobja med koncem 16. in koncem 18. stoletja (BRATKOVIC 1998). O sukcesijskem razvoju jelševih logov paje Wraber ("1951) razmišljal, da se gozdna združba crne jelše po naravnem procesu pocasnega izsuševanja razvija postopoma v dobov gozd, vcasih pa tudi neposredno v gabrov-grad nov gaj. Ne odgovori pa na vprašanje, kako se to zgodi. Videti je, da jelša poseljuje mesta, ki jih reki Mura in Ledava (še) nista dokoncno zasuli. V preteklosti so bili ti procesi precej bolj izraziti. V Murski Soboti je globina naplavin 30 metrov, že pri Lendavi pa je precej vecja ("180 metrov) (BRATKOVIC 1998). Izravnana prekmursko ravnico je v celoti naselila jelša, ki je bila edina sposobna preživetja v tleh z visoko tal no vodo. Njena vloga izsuševanja pa je bila predvsem posredna. Odmrla drevesa so obležala na tleh. Ob povodnjih, ko je reka prestopila bregove, so ta drevesa predstavljala mikrozajezitve, ob katerih je voda izgubljala svojo hitrost in s tem nosilno kapaciteto za material, ki gaje nosila s seboj. Pesek se je za debli nalagal, bujna pritalna vegetacija pa ga je že v naslednji Negovan gozd crne jelše (Foto: Miloš Kecman) Tended forest of common alder (Photo: Miloš Kecman) 365 Kecman , M.: Gojitvene lastnosti crne jelšev Polanskem logu rastni sezoni s koreninami toliko vezala, da ob naslednji poplavitvi ni bil vec erodiran. Ob taki predpostavki bi torej pomenilo, da bo do sukcesije v dobravah prišlo, ko bodo reke nanesle dovolj materiala. Vendar pa se je ta proces zaustavil takoj, ko so gozd zaceli uporabljati v gospodarske namene in ni bilo vec odmrlih dreves, ki bi zadrževala naplavine. Leta 1919 so prvic regulirali korito Ledave in zgradili nasipe, ki preprecujejo izliv iz korita. Nadaljnje regulacije so šle le v smeri poglobitve recnega korita in s tem še manjše možnosti, da bi Ledava prestopila bregove in nanesla nov material. Torej do nalaganja materiala ne prihaja vec, vendar pa se je nivo podtalnice prav zaradi melioracij znižal. Kolikšen je ta vpliv, pa še ne vemo. Crna jelša se je ob zadnji melioraciji struge Ledave odzvala z zmanjšano vitalnostjo, vendar je videti, da se je po dvajsetih letih navadila na novo nastale raz­mere. Preteklo bo še nekaj casa, da bomo z gotovostjo lahko trdili, za koliko so se rastišcne razmere spremenile. Vseeno pa se nam zdi, da bo crna jelša še vedno graditeljica znatnega dela gozdov Polanskega loga. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEOGEMENT Na tem mestu bi se rad zahvalil Ministrstvu za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano, ki je v okviru projekta Optimizacija nege mladega gozda denarno podprlo meritev podatkov v letu 1998. Silvicultural Characteristics of Common Alder in Polanski lo.g Summary The managers who schemed new approach es to the flood-plain forest treatment after the second World War we re led by the idea of multipurpose role of a flood-plain forest. A close-to-nature management was introduced to guarantee a simultaneous enforcement of ecological and social functions as well as the tendency to a high quali1ty wood production. Setting the research plats for checking the evolution of flood­plain forest coincides with the modern flood-plain forest management. With comparisons of evolutional trends possible differences between individual research subplots as well as the causes for the above differences were intended to be recogrlised, such recognition being a Iba s is for checking and correcting the guidelines applied at the common alder forest management in practice. Four research plots differing by age and the quality o·f the stand were set in 1967. Another one was set in 1970. Each plot was divided into three subplots. The first subplots was treated by moderate thinnings, the second one was not treated at all, and the thrird one was treated by heavy thinnings. Each tree was measured by breast-height diameter and marked according to the IUFRO classification at every survey. Comparisons of tree quantity decrease according to age, comparisons of tree structure according to breast-height diameter, comparisons of growing stock increase, and comparisons of mean tree volume increase were carried out. The compa r~son of tree quantity decrease accord ing to age proved that the tree· amount did not decrease essentially because of ·the thinning compared to the subplot without treatment. Differences in number of trees became significant in the old age. Thus, a forester should not be mis led by insignificant differences of the tree quantities in early develnpmental stages, but should already undertake appropriate thinning at that time. The above insignificance is favourable to a forester, because reducing the number of trees in due time resul1ts in longer crown which is needed for fasterr diameter gmwth. The thinning effects on mean diameter show the. highest values for mean tree diameter were achieved on a subplot where moderate thinnings were used. Higher profit is expected at the final cuttings. Earlier profits can be .expected in younger developmental stages which were thinned moderately. Production period is shortened by thinnings. 366 Kecman, M.: Gojitvene lastnosti crne jelšev Polanskem logu Moderate thinnings are favourable for growing stock increase in early developmental stages. On the other hand, the best results we re achieved on the subplots that we re not treated at all in la ter developmental stages. It was also found out that old er stands of common aid er were capable of responding to silvicultural treatments. Moderate thinnings are more proper in such cases. A comparison of mean tree volu me increase reveals the most suitable silvicultur-~ ~ ;l-I ---!'----. t-r---. f-..(';~ ""' \ ........_ \.­) ./ v \..., r-r--.. ~ 1-?"P" ~ \_ .lv t t\ t\ t-. ® '( -( A ../"­I,J [;:::::; !---" 142 It" ( v 11 K, !) 1'7) "'\~ v r-­IJ ( \ """" ~ '~ / ~ ~ P'-­~ 0 ~ f'. ,/ ... ,.,. ["v-­·. v ~ o \0 lO ~\11\ § ~ _/"'"' ............ l-I"'--V ~~ j...-J ~ ~1--l:> Karta 2. Razširjenost goloste­belne mracice na Kocevskem Map 2: Distribution of G!obularia nudicaulis in the Kocevsko area GozdV 57 (1999) 9 Accetto. M.: Novo in neznano o rastlinstvu in raslju z obmocja nad Srobotnikom ob Kolpi dolini, se zelo pogosto pojavlja blagajev volcin (Daphne blagayana, 04541 4, odd. 89 g. e. Kolpska dolina, odd. 12, 14 g. e. Briga, 640 do 800 m nm. v., N, W do S. Leg. & det. 30. 7. 1998; novo nahajališce v že ugotovljenem kvadrantu, posušena rastlina je bila oddana v herbarij LJU). Floristicni sestav stadijev, kjer uspeva blagajev volcin, je razviden tako iz zgornjega kot tudi iz drugega (v združbah asociacije Helleboro dumetorum-Ostryetum) in tretjega popisa (v združbah asociacije Aconito lycoctoni-Fagetum). Drugi popis: nad Srobotnikom, nm. v. 630 m, W, nagib 35 °, droben grušc 30 %, površina 1OOm2, najvecji premer 1 O cm, najvecja višina 1Om, 14. 8. 1998; E3 (90 %): Ostrya carpinifolia 3, Fraxinus ornus 2, Fagus sy/vatica 1, Acer obtusatum +, Sorbus aria +; E2 (1 O%): Acer obtusatum +, Acerplatanoides +, Fagus sylvatica +, Fraxinus ornus +,Rosa pendulina +; E1 (90 %): Astrantla mayor? 4, Aposeris foetida 2, Aconitum /ycoctonum 1, Cirsium erisithales 1, Conva/faria maja/is 1, Cyclamen purpurascens 1, Epi medium a/pinum 1, Gen ti ana asclepiadea 1, Helfeborus dumetorum 1, Hepatica nobilis 1, Homogyne sylvestris 1, Mercurialis perennis 1, Ompha­lodes verna 1, Prenanthes purpurea 1, Achillea millefolium +, Actaea spicata +, Anemone nemorosa +, Asparagus tenuifolius +, Buphthalmum salici­folium +, Chrysanthemum leucanthemum +, Daphne blagayana +, Erica herbacea +, Euphorbia carniolica +, Fragaria vesca +, Ga/ium schultesii +, Helfeborus niger+, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium latifo­Jium +, L. si/er +, Melampyrum velebiticum +, Me/ica uniflora +, Melittis me!issophyllum +, Molinia arundinacea +, Orobanche sp. +, Potentilla carnio/ica +, Pr/muta acaulis +, Rosa pendulina +, Salvia glutinosa +, Sesteria kalnikensis +, Scabiosa lucida +, Senecio fuchsii +, Serratula tinctoria +, Thalictrum aquilegifolium +, Vincetoxicum hirundinaria +. Tretji popis: nad Srobotnikom, nm. v. 650 m, W, nagib 35 °, površina 1OOm2, najvecji premer 60 cm, najvecja višina 26m, 17. 8. 1998; E3 (1 OO %): Fagus sylvatica 5, Acer pseudoplatanus 1, Acer obtusatum +; E2 (10 %): Daphne blagayana 1, Fagus sylvatica 1, Oaphne mezereum +, flex aquifolium +, Rhamnus ta/fax +, Rosa pendulina +, Viburnum lantana +; E1 (50%): Mercurialis perennis 2, Omphalodes verna 2, Satvia glutinosa 2, Aposeris foetida 1, Aruncus dioicus 1, Convallaria maja/is 1, Epimedium alpinum 1, Gali um schu/tesii 1, Hedera he lix 1, Homogyne sy/vestris 1, Senecio fuchsii 1, Tamus communis 1, Va/eriana tripteris 1, Aconitum fycoctonum +,Asparagus tenuifolius +, Astrantia mayor? +, Brachypodium sy/vaticum +, Calamagrostis varia +, Cirsium erisithales +, Cyc/amen purpurascens +, Epipactis helleborine +, Euphorbia carniolica +, Ga/eob­do/on montanum +, Helleborus niger +, Hepatica nobilis +, Heracleum sphondylium +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Laserpitium krapfii +, Potentilla carniolica +, Prenanthes purpurea +, Prim ufa aca ul is+, Po/ystic­hum acu/eatum +, Serratula tinctoria +, Vincetoxicum hirundinaria +. Iz vegetacijske preglednice, ki je v tem prispevku ne prilagam, je tudi razvidno, da se stalnost blagajevega volcina zmanjšuje z napredujocim razvojem ras~a. Blagajev volcin smo na Kocevskem opazili razmeroma pozno. O njegovem prvem najdišcu v dolini Belice je porocal Strgar (1971 ). Kasneje je nahajališce potrdila tudi Štimceva (1982). ki ga je našla še pri Bosljivi Loki in ob Mitrovickem potoku (ibid.). Zdajšnje nahajališce je šele cetrto. Zato blagajev volcin, zazdaj navzoc le v dveh kvadrantih srednje­evropskega karti ranja flore (arealna karta 3 ), uvršcamo med redke vrste na Kocevskem. Alpski volcin (Oaphne alpina, 0454/4, 650 do 850 m nm. v., S, W. Leg. & det. 30. 7. 1998; nova nahajališca v že ugotovljenem kvadrantu), Accetto, M · Novo 1n neznano o rastlinstvu in rastju z obmocja nad Srobotnikom ob Kolpi 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 os pred dobrimi 40 leti prvic omenjen v Loški steni (MARTINCIC 1956), je do nedavnega veljal za redko vrsto na Kocevskem. Številna v zadnjem casu odkrita nahajališca (ACCETIO 1993, 1995 a, b, 1996 a, 199T 1998 a, 1999 a, b) so to mnenje povsem spremenila. Danes ga že lahko štejemo med redne spremljevalce kolpskih astenij na Kocevskem. Njegova po­gostost nad Srobotnikom to samo potrjuje. Tako kot na doslej odkritih nahajališcih tudi tod raste le v najbolj ekstremnih ekoloških razmerah, kakršni so na ostrih, proti jugu in zahodu izpostavljenih grebenih, robovih polic, v samih stenah ter vecjih skalnih pecinah. Zazdaj smo ga odkrili v 7 kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Lahko recemo, da zgornje ugotovitve skoraj v celoti veljajo tudi za razširjenost ilirske perunike (Iris illyrica, 0454/4, 580 m nm. v., SE. Leg. & det. 20. 8. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu), ki pa sem jo nad Srobotnikom našel le na enem kraju, za številna nahajališca skalne krhlike (Frangula rupestris, 0454/4, 650 do 850 m nm. v., W do S. Leg. & det. 31 . 7. 1998; novo nahajališce v že ugotovljenem kvadrantu) in rešeljike (Prunus mahaleb L., 0454/4,700 do 850 m nm. v., SW do SE. Leg. & det. 8. 8. 1998; novo nahajališce v novem kvadrantu). Razširjenost pravkar naštetih taksonov je skoraj enaka razširjenosti alpskega volcina. Planoto nad vzhodnim robom hudourniškega obmocja porašcajo bukov­ja, med njimi tudi bukovja z gorsko bilnico (Festuca drymeja, nad Srobot­nikom (odd. 14, 15 g. e. Briga) in v okolici Kapica, 0454/4, 740 do 800 m nm. v., W. Leg. & det. 7. 1993 in 31. 7. 1998; nova nahajališca v novem kvadrantu). Zaradi svojega poznanega razširjanja s podzemskimi pritlikami raste v gostih preprogah, tako kot v Kocevskem Rogu, kjer smo jo prvic odkrili pred 271eti (ACCETIO 1972, herbarij LJU št. 128422). V Kocevskem Rogu je graditeljica subasociacije Omphalodo-Fagetum Treg. 1957 carr. Puncer 1980 festucetosum drymejae Accetto 1998. Tokratno nahajališce je cetrto na Kocevskem, kjer je zazdaj poznana v štirih kvadrantih srednje­evropskega kartiranja flore (arealna karta 4). Primerjava s postopki hierarhicne klasifikacije (grafikon 1) je pokazala, da se na treh krajih nad Srobotnikom floristicno popisana rastišca bukve z gorsko bilnico razlikujejo od vseh zazdaj popisanih podobnih rastišc z gozdno bilnico v naši sosešcini in pri nas (BORHIOI1965, KOŠIR 1979, 1994, CIMPERŠEK 1988, ACCETTO 1998 b). Karta 3: Razširjenost blagajeve­ga volcina na Kocevskem Map 3: Distribution of Daphne blagayana in the Kocevsko area GozdV 57 (1999) 9 Accetto. M.: Novo in neznano o rastlinstvu ln rastju z obmocja nad Srobotnikom ob l J, "2 (1) ~ UJ (1) ~ >(.) c (1) .c 2,0 c o (1) Ci. (.) o '{! ..­ (1) 1,5 c: o(.) (1) o. > o 1,0 o. Prebivalci 1 Loca/s Strokovnjaki 1 Experts Obisk. 1 Visitors ženemu strahu pred zverjo hkrati tudi najvišjo oceno ravnodušnosti do prihoda medveda v njihovo bližnjo okolico. Ko so posamezne skupine ocenjevale medvedove lastnosti (grafikon 2), se je izkazalo, da se zdi medved najbolj simpaticen strokovni javnosti in skoraj enako obiskovalcem. Hkrati pa ocena medvedove simpaticnosti precej pade pri domacinih. Ocene za koristnost so v primerjavi s simpa­ticnostjo nekoliko nižje, potek krivulj pa pri obeh kriterijih sovpada. Korist­nost priznava medvedu le strokovna javnost. Strokovnjaki in obiskovalci medveda v normalnih okolišcinah nimajo za krvolocnega in napadalnega, ceprav priznavajo obe lastnosti kot možni v dolocenem spletu okolišcin. Najbolj tolerantna do medvedove napadalnosti ~ 5,0 ~ i : 4,5 ..... Cl> (/) o co (/) (.) Q) ~ c: ~ 4.0 co ~ c: .::: -.. ~ o 3,5 co .!<:: (1l .lo<: ~ (1) rJI o c:: > 3,0 iii ' 1.{') ~ :::::: .J::; m -~ (tj "O 2,5 (1) o "O > <: (1) E (1) Q) c:: 2,0 c:: .J::; Q) o (.) Ci. o IJ) (1) ~ 1,5 c >(.) ~ a. > o 1,0 Prebivalci 1 Locals Strokovnjaki 1 Experts Obisk. 1 Visitors a.. GozdV 57 (1999) 9 ---------~".;f' .. -· Logar, J. , Komac, U .. Stališca ;avnosti o medvedu je strokovna javnost, obiskovalci pa so do medvedovih negativnih lastnosti bolj tolerantni od domacinov . 4.2 Vpliv znanja na stališca o medvedu 4.2 Influence of knowledge on attitudes about bear Najprej poglejmo, odkod crpajo anketiranci svoje znanje o medvedu (grafikon 3). Lokalno prebivalstvo se od ostalih skupin razlikuje po veliki stopnji informiranosti od drugih ljudi, predvsem lovcev. Dnevni tisk je najbolj Gra fikon 3: Informacijski viri o pogost vir informacij o medvedu pri obiskovalcih, pri domacinih pa je na medvedu drugem mestu. Strokovnjakom so najpomembnejši informacijski vir knjige Graph 3: /nformational sources in šola, ki pa so lokalnim prebivalcem najmanj pogosti vir informacij. about bear liB Dnevni tisk Prebivalci 1 Locals Strokovnjaki 1 Experts Obisk. 1 Visitors Daily press Pri oceni medvedove teritorialne razširjenosti v Sloveniji zasledimo tendence regionalnega zaznavanja pri strokovni javnosti in ozkega in v veliko primerih celo tockovnega zaznavanja pri lokalnih prebivalcih. Pov­precno število regij, kjer po mnenju anketirancev živi medved, je pri stro­kovni javnosti 6,1, pri obiskovalcih 4,6 in pri lokalni javnosti samo 3,4 (regije iz kljuca krajinske regionalizacije Slovenije, MARUŠIC 1 JANCIC 1998). Ceprav lokalno prebivalstvo medvedu pripisuje najmanjši areal, pa jih vec ina (91 %) meni, da je medved žival. ki potrebuje velik teritorij. Strokovna ocena številcnosti populacije medveda v Sloveniji se giblje med 350 in 400 medvedi (SIMONIC 1998). Srednja vrednost števila med­vedov pri obiskovalcih in strokovni javnosti je 300, pri lokalnih prebivalcih pa le 1 OO. Kljub nizkim ocenam s strani lokalnega prebivalstva jih skoraj polovica (45,5 %) meni, daje medvedov v Sloveniji prevec oz. veliko prevec, 41 %pa jih meni, da je število medvedov ravno pravšnje (odgovori v obliki 5-stopenjske lestvice). Pri strokovnjakih so odgovori najbolj uravnoteženi, prevladuje odgovor ravno prav (50%), temu sledi odgovor prevec (31 %). Obiskovalci menijo, da je medvedov v Sloveniji ravno prav (52 %) oz. premalo (26 %). Neposredno izkušnjo srecanja z medvedom v naravi je doživelo najvec strokovnjakov (47 %), nato domacinov (23 %) in najmanj obiskovalcev (13 %). Pri tem velja poudariti, daje skupina. ki ima najmanj odklonilno mnenje glede sobivanja cloveka in medveda, doživela tudi najvecji odstotek srecanj z zverjo. Ta podatek nas vodi k sklepu, da izkušnja z medvedom v naravi manjša predsodke in zato pozitivno vpliva na mnenje o medvedu. Glede možnosti sobivanja medveda in cloveka (grafikon 4) obiskovalci menijo, da je njihova okolica najbolj tolerantna, ceprav tudi strokovna GozdV 57 (1999) 9 387 Logar, J. , Komac , U.: S t ališca javnosti o medvedu Sorodstvo 1 Relatives Sosedje J Neighbours Prijatelji 1 Friends Sodel. 1 Co-workers Grafikon 4: Vpliv mnenja okolice na možnost sobivanja Graph 4: Influence of public opinion about possibility of cohabitation 5,0 .---~---------r-------~------, .. '·-·~·-" .......... , ... ' ..... ,. .. ·--·····~··-··---. ·---~---~----··--·---·-·--·-­ 4,5 ................ : .................................. ! ........................... .. 4,0 3,5 ···············-~c:::···········!·······························:··············· ~'--~"' ~ i ! 3,0 _____ ,.,,,, _____ 1 ____ >~"--<~:-->---,~-~-~ ~·===~ ·-----·----f---·-------..... 2,5 •••.•.••.••••••. < ••••••.•••• ·----->,t=::=~~:=:::~:::=----: ~. ~ ~ ~ ~ ~ ~ O •••• O • -i .. ~ O ~ •••• ~-.-•• -~ W ~ •• ~ ~ ~ •••• ~-~ • ~ • j ~ •• A •• ~ • -•••••• -~--.-•••• W. W.-•• W -t. -W. W.--• W • •• W • • 2,0 1,5 + --j -+-­ 1,0 Prebivalci 1 Locals Strokovnjaki 1 Experis Obisk. 1 Visitors javnost za svojo okolico meni, da sprejema sožitje medveda in cloveka s pozitivnim predznakom. Nasprotno so domacini prepricani, da sobivanje cloveka in medveda v njihovi okolici ni možno. Pri tem navajajo kot najbolj negativno usmerjene svoje sosede in prijatelje. Glede mnenja partnerja in otrok velja poudariti, da so moški anketiranci pogosteje samozavestno razglasili ženino mnenje identicno svojemu kot obratno. 4.3 Vpliv izkušenj na stališca o medvedu 4.3 Influence of personal experiences on attitudes about bear Pri predvidenih reakcijah ob srecanju z medvedom (grafikon 5) bi se na splošno najvec ljudi skušalo medvedu neopazno izogniti, od tega je % 40r-~----~------~----~----~----~------~~ Grafikon 5: Predvidene reakcije pri srecanju z medvedom Graph 5: Anticipated reactions 35 when encountering a bear •• -- Prebivalci 1 Locals Strokovnjaki J Experts -5~------~------~----~--------------------~ Belllnje/Runnrng off lzognitav/Avoiding Nedalje,anje poli/Canying on ZasledovanJe:Purwing Obiskovalci 1 Visitors Cakanje/Waiting 0povje (B . Roga, nekateri pa celo oboje. Kocjan), telefon (061) 853 331. Janez Konecnik Gozdarstvo v casu in prostoru Porocilo o seminarju Kurjenje biomase v majhnih kotlih Mitja PlŠKUR * V madžarskem mestu Godo Ilo se je od l. do 3. julija 1999 odvijal mednarodni seminar z delovnim naslo­vom Kurjenje biomase v majhnih kotlih (Small Scale Biomass Burning). Potekal je pod okriljem projekta Demonstracija majhnih kotlov na lesno biomaso za ogrevanje individualnil1 zgradb v Sloveniji in na Mad­žarskem, v okviru evropskega programa INCO CO­PERNICUS, kjer sodelujejo nemški, slovenski in mad­žarski partnerji, koordinator pa je avstrijska firma bAR Regionalberatung GesmbH. Tematikaje bila obravnavana v treh sklopih : l . Biomasa in energetska politika 2. Tehnologije kurjenja biomase 3. Ekološki in ekonomski vidiki kurjenja biomase Izkušnje in problematiko uporabe biomase za ener­getske namene so z referati osvetlili strokovnjaki iz * M. P., univ. dipl. inž. gozd., GI S. Vecna pot 2. lOOO Ljubljana, SLO Slovenije, Nemcije , Avstrije in Madžarske. Slovenske aktivnosti na obravnavanem podrocju sta predstavila Lojze Šubic (Agencija za prestrukturiranje energetike, v nadaljevanju ApE) in dr. Jurij Cretnik (Raci d.o.o.). Glavne ugotovitve i.n izkušnje sodelujocih razpravlja v­cev so stmjeno predstavljene glede na tri prej omertiene sklope. l. Biomaso in energetska politika Politiko EU do vprašanja izrabe obnovljivih viro v energije (v nadaljevanju OVE) in s tem povezanih zahtev do držav, ki so v procesu pridruževanja EU, je predstavil g. Robert Fabry iz Bruslja. Trenutna ener­getska odvisnost EU znaša 50 %, napovedujejo ce)o 70-odstotno odvisnost do leta 2020. Zaradi zahtev po neodvisnosti in raznovrstnosti virov energije je to tudi eden izmed razlogov za podpiranje projektov o bio­J.tlasi . Zelo pomembna dokumenta sta Kiotski protokol ( 1997), ki obvezuje države EU z 8-odstotnim znižan-jem emisij CO, (glede na leto 1990) do obdobja 2008­2012 {velja tudi za države v pridruževanju~ izjema sta Poljska in Madžarska s 6 %), in Bela knjiga za stra­tegijo in akcijski nacrt Unije na podrocju obnovljivih virov energije ( 1997), ki predvideva zvišanje deleža OVE s 6 na 12% do leta 2010. Avstrijske izkušnje na podrocju aktivne politike do rabe OVE kažejo, da se s sistemom subvencij in z institucionalno pomocjo lahko zagotovi razvoj trga biomase {predvsem za lesno biomaso) in tehnološki razvoj kurilnih naprav. V Sloveniji je odgovorni resor za podrocje OVE Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki že od leta 1990 financno spodbuja projekte OVE. V zadt~ih letih so bili programi izrabe OVE usmerjeni predvsem v sisteme daljinskega ogrevanja. Slovenski partner pri pro~ jektu (ApE) predvideva vgraditev majhnih kot lov rnoder­nejše izvedbe, na katerih se bodo vršile meritve emisij. Najpomembnejša madžarska panoga je kmetijstvo, ki se je zaradi sprememb znašlo v težavah. Glavni razlogi za tako stanje so: -spremembe v lastniški strukturi, -sprememba vloge in položaja na vzhodnoevropskih trgih, -prilagajanje zahtevam EU, -drasticno zmanjšanje državne pomoci, -povecanje nezaposlenosti na podeželju, -zahteve po trajnostnem razvoju. Med razlicnimi možnostmije pomembna razvojna možnost v široki komercialni in okolju prijazni rabi kmetijskih in gozdnih površin za produkcijo biomase za potrebe energetike. Dodaten problem kmetijstva predstavljajo presežki hrane, kar je problem tudi v državah EU, zato je predvidena opustitev kmetijske proizvodnje na 1,5 milijonov hektarjev (EU-1 O mili­jonov ha). Rešitev problema vidijo v proizvodnji bio­mase za pridobivanje energije, vendar so poglavitni nameni take rešitve v poudarjanju smotrnejše rabe prostora, zašciti in trajnostni rabi zemljišc in naravnih virov ter v zmanjševanju brezposelnosti. Pozitivni ucinki takega razvoja bi bili: -nadomešcanje porabe fosilnih goriv, -trajnosten razvoj podeželja, -reševanje problemov presežkov kmetijskih pridelkov in hrane, -izboljšanje razvoja podeželja in zmanjšanje brez­poselnosti. 2. Tehnologije ktnjenja biomase Madžarsko gozdarsko problematiko je predstavil prof. dr. Bela Marosvo\gy (Univerza v Sopronu). Glede na probleme, s katerimi se srecuje Madžarska, se predvideva povecanje gozdnatosti s sedanjih 1 O %na 18 %. V sortimentaciji posekanega lesa predstavlja delež drv kar 50 %. Trenutno se porabi za kurjavo (drva) 2,3 milijone mJ lesa. Osnovanje plantaž je mož­no predvsem na podrocjih z izrazitimi presežki kme­tijskih pridelkov ter na podrocjih, kjer se pojavljajo obcasne poplave; planirana površina znaša 600.000 ha. Za proizvodnjo biomase za pridobivanje energije je aktualna oblika energetska plantaža, kjer je za izbor drevesne vrste pomembna cim vecja proizvodnja lesne mase. Plantaže predstavljajo zanesljiv in trajen vir energenta. Znana sta dva tipa energetskih plantaž. Pri prvetu se osnuje monokulturo s hitro rastocimi dre­vesnimi vrstami in veliko gostoto sajenja. Po lO do 15 letih se odstrani celoten nasad (kot drva ali sekan ci), cemur sledi novo osnovanje. Letni prirastek se giblje od 8 do 15 ton/ha (svež les). Pri drugem nacinu se gospodari panjevsko. Secnja se vrši vsako tretje do peto leto, ciklus se ponovi od pet-do sedemkrat. Mož­ne so tudi modifikacije s kmetijskimi kulturami. Ener­getske plantaže dosegajo lesne zaloge od 58 do 87 Uha (svež les), kar znaša, preracunano na energijo, od 21 O do 420 OJ/ha/leto. Energetske plantaže ne predstav­ljajo konkurenta gozdnim proizvodom za kurjavo in ne znižujejo njihove cene, temvec, nasprotno, ustvar-" jajo pogoje za nastanek trajnih uporabnikov teh pro­ izvodov. Uvožena energija pokriva na Madžarskem od 55 do 60% celotne porabe (Slovenija 75 %). Vecja upo­raba biomase v energetiki predstavlja pomembno us~ meritev na Madžarskem in v Evropi. Med možnostmi se poleg proizvodnje toplote pojavlja tudi možnost razgradt~e biomase in pridobivanje bioplina~ bio goriva itd. Velike možnosti pridobivanja energije predstav­ljajo tudi ostanki kmetijskih rastlin (slama, stebla sonc­nic in koruze ... ). Zaradi problema transporta je smotr­no te ostanke balirati. Samo kurjenje je možno tako s celimi, kot tudi s ponovno razsekanimi balami; zani­mivo je tudi izdelovanje briketov in peletov. Glede na izkušnje z Danske je problem v visokem deležu pepela (5, 7 %) in v doseganju nižjih temperatur pri gorenju. 3. Ekološki in ekonomski vidiki kurjenja biomase Pri ekonomskem vrednotenju stroškov ogrevanja z razlicnimi vrstami goriv se vedno pojavi vprašanje stroškov, ucinkovitosti in ekonomicnosti. Ucinkovitost naprav za kurjenje z lesno biomaso se je z razvojem približala izkoristkom naprav na kuril­no olje in plin. Problem primerjav stroškov med raz- GozdV 57 (1999) 9 licnimi vrstami goriva se pojavi zaradi razlicnih metod vrednotenja. Prav tako je op;v.en (izkušnje iz Avstrije) vpliv gibanja svetovnih cen goriv (izrazito pri cenah nafte). V Avstriji je izrazita razlika med cenami goriv glede na velikost uporabnika, saj znaša celo do 400% (v korist industrUe glede na ogrevanje hiš in gospo­dinjstev). Primerjava cen goriva v industriji (sektor energetike) pokaže, daje tesna bi om asa konkurencna fosilnim gorivom te v obliki lesnih ostankov lesne industrije, na kar dodatno vplivajo nizke cene fosilnih goriv. Cenovna primerjava goriv pokaže, daje biomasa v primerjavi s plinom cenejša za 15 % (Avstrija). Zaradi vecje ekološke ozavešcenosti narašca vpliv eksternih stroškov (vplivi emisij na okolje in !judi). Ta problem se rešqje s taksami (C02 taksa), kar lahko mocno spremeni razmerja cen (iz k uš nje z Dan s ke, Švedske in iz seveme 1 tal ije). Avstrija uvozi 64% celotne energije, delež biomase v celotni porabi znaša Il %(EU 5,4 %). Razvoj kuri1J1ih naprav je dosegel vidne rezultate na podrocju zmanjšanja emisij (Sn:>, CO, NOx, TOC) in ucinkovitosti. Zanirnivaje analiza stroškov pridobivanja biomase iz energetskih plantaž, ki jo je predstavil dr. Lajos Gockler. Na Madžarskem je razmerje med cenami fosilnih goriv in biomase popolnoma drugacno kot npr. v Sloveniji in Avstriji; fosilna goriva so draga, zato imajo sistemi ogrevanja z lesno biomaso dodatne mož­nosti. Glede na celotne stroške razlicnih variant ogre­vanja in glede na število obratovalnih ur na leto je bio masa primerljiva s plinom, medtem ko je ogrevanje s kurilnim oljem kar štirikrat dražje. Stroški proiz­vodnje lesne biomase (kot energenta) so odvisni od površine in stopnje rnehaniziranosti dela. Kar se Lice energetskih plantaž, predavatelj ugotavlja. daje najbolj ekonomicna proizvodnja na površinah s 1.000 ha in vec, ki bi služile kot vir goriva za proizvodnjo elek­trike. Najmanjši stroški pridobivanja biomase na ener­getskih plantažah nastanejo v primeru uporahe harvest­erjev in proizvodnje na velikih površinah. Navedena razmerja se nanašajo na topol, veljajo pa tudi za ro­binijo. Seminar je pokazal, da se podrocje uporabe bio­mase nenehno razvija in širi. Vecanje deleža OVE v proizvodnji energije je usmeritev EU . Tehnologije uporabe biomase kot energetskega vira se nenehno razvijajo, prav tako se širijo znanje in izkušnje s tega podrocja. Zato je potrebno odstraniti suhjektivne po­misleke in postaviti biomaso na mesto, kiji kot narav­nemu obnovljivemu viru pripada. Vegetacija in klima-42. simpozij IAVS v Bilbau, Španija Lado KUTNAR* Zadnji teden julija 1999 se je v baskovskem mestu Bilbao na severu Španije zbralo okoli 300 strokovnja­kov s podrocja proucevanja vegetacije, ki deluje pod okriljem združenja International Association for Vege­tation Science (IAVS) . Združenje, ki vkljucuje razis­kovalce flore in vegetacije s celega sveta, je na 42. letnem simpoziju dalo poseben poudarek dinamicnim spremembam vegetacije. Simpozij, ki je potekal pod naslovom Vegetacija in klima seje odvijal v naslednjih tematskih sklopih: klimatske spremembe, vpliv klime na znacilnosti rastlin in združb, gradienti vegetacijskih sprememb, bioklimatska klasifikacija, vegetacijska dinamika v preteklosti in sedanjosti, vpliv ognja na vegetacijo, populacijska ekologija, fitocenologija, bio­geografija, sinekologija in avtoekologija, krajinska ekologija, biotska pestrost idr. Prispevki so obravnavali problematiko vegetacije oz. flore na zelo razlicnih obmocjih sveta. Poleg na- * mag. L. K., univ. dipl. inž. gozd .. G!S. Vecna pol 2, lOOO Ljubljana, SLO slovne tematike, ki je zajemala odnos vegetacije in klime, so bili predstavljeni tudi prispevki v ostalih skJopih . Na simpoziju so predstavili mnoge ugotovitve in dokaze o spremembah vegetacije pod vplivom kli­matskih sprememb v preteklosti in danes . Prikazali so razlicne modele globalnega spreminjanja vegetacijs­kega pokrova in napovedi za prihodnost. V simpo­zijskih tematikah je prevladoval globalni pristop, ki ga je pogojeval že sam naslov. Manjkalo pa ni niti poglobljenih študij flore in vegetacije na regionalni ali celo podrobnejši ravni . Simpozija se je med udeleženci s celega sveta ude­ležilo tudi 6 raziskovalcev iz Slovenije (5 predstav­nikov Biološkega inštituta ZRC SAZU in 1 predstav~ nik Gozdarskega inštituta Slovenije). S podrocja razis­kav vplivov klime na vegetacijo v našem obmocju je bilo predstavljeno predavanje. V postrskem delu sim­pozija pa smo prikazaJi tudi dve slikovni predstavitvi raziskav vegetacije p1i nas. Goz a stvo v easu in {Jr<)Storu Simpozijsko dogajanje je bilo popestreno s spoz­navanjem flore in vegetacije baskovske dežele in osta­lih delov lberskega polotoka. V ta namen so bile orga­nizirane tri vzporedne enodnevne ekskurzije, ki so vecinoma zajele prehod od atlantskega tipa vegetacije do pasu s prevladujocim mediteranskim znacajem. Poleg teh krajših ekskurzij pa sta bili pred in po simpo­ziju organizirani dve daljši ekskurzij i. Predsimpozijska ekskurzija je prikazala tipe vegetacije razlicnih delov Iberskega polotoka. Posimpozijska ekskurzija, ki sem seje tudi udeležil, paje nazomo prikazala prerez skozi vegetacijske tipe severnega dela Španije. Pot je vodila iz Bilbaa v osrcje Pirenejev. Na poti od izhodišca v smeri proti jugo­vzhodu smo spoznavali semiaridne tipe vegetacije. V tem obmocju so tudi slikoviti gozdovi zimzelenega hrasta Quercus rotundtfolia in hrasta Quercusfaginea. V predpirenejskem obmocju ti preidejo v gozdove hrasta Quercus /mmi/is in rdecega bora Pinus sylvstris var. pyrenaicar V osrednjih Pirenejih, kjer mnogi vrho­vi sežejo nad 3.000 metrov nadmorske višine, smo spoznavali alpinsko in subalpinsko travišcno vege­tacijo. Poleg teh tipov pa smo v visokogorskem pasu in spodnjem subalpinskem pasu spoznavali gozdove bukve (Fagus 5ylvatica) in jelke (Abies alba). Na zgor­nji gozdni meji smo srecali sestoje bora (Pinus unci­nata). Posamezna borova drevesa, ki dosegajo do nekaj metrov višine, se pojavljajo vse do okoli 2.300 metrov nadmorske višine. Pireneji so zaradi pestre geološke zgodovine in naravnih danosti v svojem objemu ohra­nili mnoge endemicne rastlinske vrste, ki še dopolnju­jejo že tako bogato rastlinsko odejo tega gorstva. Prav tako kot je zan im iva vrstna sestava travišc in gozdov, so pestri tudi vegetacijski tipi. Gozdovom na južni strani Pirenejev dajejo poseben pecat termofilnejše rastlinske vrsle (npr. pušpan-Buxus sempervirens). Na severnejših legah v osrednjem delu Pirenejev pa so glavni graditelji sestojev mezofilnejše vrste, ki za svoj obstoj potrebujejo vecjo kolicino pada­vin in zracne vlage. Voda je pomemben dejavnik, ki prispeva k povecani pestrosti vrst in tipov vegetacije. Pirenejski gozdovi, kot tudi vegetacija nasploh, so kljub razlicnim pritiskom v preteklosti in sedanjosti v veliki meri ohranili svoj prijazen, razgiban znacaj. Simpozij je prinesel nekaj pomembnih novosti v pogledih na dinamicnost spreminjanja vegetacije pod vplivom klimatskih dejavnikov. Druženje s strokov­njaki s celega sveta pa je dalo obilo možnosti za spoz­navanje najnovejših dosežkov na podrocju raziskav vegetacije. Hkrati s tem pa so se odprle tudi mnoge možnosti za nadaljnje koristno medsebojno sodelo­vanJe. Prihodnje, 43. letno srecanje lAV S bo potekalo julija naslednjega leta v japonskem mestu Nagano. 6. evropsko gozdarsko tekmovanje v orientacijskem teku EFOL -European Foresters' Orienteering Championship Predvsem iz radovednosti i.n v želji po spoznavanju novih ljudi ter dežele smo se štirje študentje (Matej Petkovšek, Peter Muri, Željko Šalamun, Marjeta Albi­nini) odpravili na gozdarsko tekmovanje v orientacijs­kem teku. Organiziral gaje Gozdarski inštitut Zvolen, odvijalo pa seje v kulrumo in naravno bogati pokrajini Gemer, in sicer v njenem najvecjem mestu Rožnava. Ta leži na JZ države, 50 km od meje z Madžarsko. Pokrajina je kraška in tako zaradi vseh vrtac in gloga teku (in orientaciji) dokaj neprijazna. Tekmovanja se lahko udeležijo lastniki gozdov, gozdarji, uslužbenci gozdarskih organizacij, profesorji in študentje gozdarstva. Poteka v razlicnih kategorijah (glede na starost in spol) in panogah (posamezno, tek po mestnem park.l.l, štafeta). Dolžine so razlicne, od 2,5 km (park) do 11 km (posamezno). Za veljaven rezultat je potrebno najti vse kontrolne tocke in na cilj priti v dolocenem casu . Mogoce je tudi dejstvo, da smo bili na takem tek­movanju prvic, na nas naredilo tako pozitiven vtis. Slavnostna otvoritev in zakljucek s promenado, zasta­vami, mažoretkami in vsem kar spada zraven, odlicno organizirane tekme, lepa pokrajina in prijazni ter zanj­mi vi ljudje so stvari, zaradi katerih vam priporocamo, da se udeležite 7. EFOL-a, ki bo od 7. do l2. avgusta 2000 v Štembergu na Ceškem . Ob tej priložnosti se za denarno pomoc zahvalju~ jemo BF, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, in Društ-.:u študentov gozdarstva. Marjeta Albin.ini Gozdv· 57 (1999) 9 Gozdarstvo v ca u in p ostot Osmi mednarodni simpozij o gozdnih kurah (The S th Grouse Symposium) 12.-17. 9. 1999, Rovaniemi, Finska Miran CAS~· Potovanje z letalom z Brnika proti polamemu krogu na severu Finske v lepem pozno poletnem jutru li. 9. 1999 je obetalo zanimivo doživetje nepoznane dežele. Še posebno med letom iz Helsinkov v Rovaniemi na Laponskem na severu Finske s 35.000 prebivalci sta se združili predstavi o deželi tisocerih jezer in bo­realnih gozdov z realno podobo prostrane in malo ob­ljudene skandinavske pokrajine. Po tednu bivanja in po terenskem ogledu enega od 25 nacionalnih parkov v lepem soncnem dnevu je bila predstava o Finski popolna. Nacionalni park Pyhatun­turi s površino 43 km 2, z ucnimi in rekreacijskimi potmi v gozdnati krajini z mocvirji leži 80 km nad polarnim krogom in obsega habitate divjega petelina (Tetrao urogallus L.), gozdnega jereba (Bonasa bonasia L.), ruševca (Tetrao tefl·ix L.), barjanskega snežnega jereba (Lagopus lagopus L.) podobnega belki (Logopus mutus M.) in severnega jelena. Smreka, rdeci bor, breza ter posamezno iva in jerebika, rahel sklep krošenj v gozdovih, popolna pokrovnost zelišcnega sloja z borovnica, brusnice in drugimi acidofilnimi vrstami ter rdece-rumene pi sane jesenske barve dajejo tej gozdnati kraj ini svojstveno podobo. Podoba spo­minja na zarašcajoco pohorsko ali pokljuško planoto z mocvirji. Preckanje Kemijokl, ene najdaljših evrops­kih rek s pritoki, kjer živijo beli losos!, in postanek ob jezeru na selitveni poti labodov blizu mesta Kemijarvi, najsevernejšega mesta na Finskem, sta samo še dopol­nila vtis o utripu življenja v tej prostrani, rahlo valoviti pokrajini. V ljudeh Rovaniemija je bilo cutiti skrom­nost, redkobesedna domacnost in kulturno prijaznost, v njegovem znacaju pa povprecno urejenost evropske­ga mesta in visoke cene. Simpozija se je udeležilo okoli 150 znanstvenikov iz vecine dežel severnega iglastega gozda, kjer živijo gozdne kure. PredstavUenihje bilo 50 referatov in 45 posterjev. Samo predstavitev Finske in dežele Laponske na severu nad polamim krogom so izvedle lokalne oblasti in nacionalne inštitucije, na najbolj nazoren nacin pa sta bili predstavljeni v muzeju tradicionalnega življenja Laponcev in Eskimov na samem prizorišcu simpozija, v Arkticnem centru (ARCTlC CENTRE) v Rovani­emiju. V muzeju je z razstavni mi predmeti in maketami slikovito prikazana in poudarjena tesna odvisnost clo­vekovega bivanja od narave ter visoka stopnja pouce- Sli ka 1: Ucna pot v macilni finski gozdnati krajini z mocvirji z opazovalnico za ptice Slika 2: Arkticni center v Rovaniemiju (Obe foto: Miran Cas) * mag. M. C., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO nosti in osvešcenosti za varstvo naravnega okolja v tem prostoru. Tradicionalni nacin življenja na Laponskem in odvisnost od narave odražajo mnogi izdelki, pri­pomocki in orodja, npr. iz kož severnih jelenov (šotori) ribiški colni, oblacila). Sorazmerno visok odstotek lovcev na Finskem, kar 50% aktivnih moških, potrjuje lovsko tradicijo. Preživetje v tej deželi prostranih goz­dov, z drevjem, nikoli višjim od 20 m, so omogocale tudi gozdne kure in severni jeleni kot glavne !ovne vrste v optimumu areala ter lososi iz rek. Gospodarstvo pa poleg turizma oznacuje gojenje gozdov in predelava lesa ter izkorišcanje mnogih dragocenih rudišc žlahtnih kovin. Na podrocju varstva narave posvecajo v zadnjem casu veliko skrb raziskavam in ukrepom za ohranitev gozdnih kur, saj se številcnost populacij mocno zni­žuje. Divji petelin še velja za lovno divjad. V jesens­kem casu, od zacetka septembra do konca oktobra, jih lovijo na tisoce. Upadanje številcnosti pripisqjejo po­leg lovu tudi-vse vecji obljudenosti in rabi dežele. V zadnjih letih mocno povecal negativen vpliv zara~ di vecanja dolžine motecih preseko v raznih energetskih vodov, cest. Upada le dolžina telefonskih vodov. Veliko breme pri stabilizaciji habitatov še vedno predstavljajo posledice mocnih secenj za izplacilo vojne odškodnine in obnovitev porušene dežele po drugi svetovni vojni. Posledica tega je visok delež mladih, za habitate gozd­nih kur še neprimernih gozdov. Sam simpozij je trajal pel dni in je poleg pred­stavitve finskih raziskav in trendov potekal v sedmih tematskih sklopih, ki jih je skupaj z organizacijskim odborom in Finskim raziskovalnim inštitutom za div~ jad in ribe (Finnish Game and Fisheries Research Insti­tute) uspešno vodil prof. dr. Harto Linden iz Helsinkov. Na glavnih sejah so bile predstavljene naslednje vsebine: l. Populacijska dinamika gozdnih kur: Na severu (Finska) ugotavljajo 6 do 7-letne cikluse in izgubljeni zadnji ciklus iz nejasnih razlogov (LINDEN 1999, RANTA 1999). Pri vseh štirih vrstah gozdnih kur v Evropi (divji petelin, ruševec, gozdni jereb in belka) je v zadnjem obdobju opazno mocno upadanje številc­nosti. Referenti so predstavili proucevanja dinamike znotraj populacij in tudi v odnosih s populacijami plenilcev. Med negativnimi dejavniki na upadanje po~ pulacijske gostote so predstavili tudi vpliv parazitov, gospodarjenja z gozdovi in lova. Zanimiva je ugo­tovitev, da se ob prisotnosti vecjega števila populacij vplivnih vrst plenilcev z razlicnimi populacijskimi dinamikami nihanja populacijske gostote gozdnih kur izravnajo (primer: populacije gozdnih kur na Škots­kem, Peter Hudson). 2. Lm,ske šttulije: Predstavljajo proucevanja vpliva lova na osnovi števila odstrela in mortalitete zaradi predatorskih ali parazitskih vrst na trende gibanja šte­vilcnosti populacij gozdnih kur ter selektivnega usmer­janja lova znotraj populacij in med njimi. 3. Vetlenjsktl ekologija: Obnašanje živali, socialni odnosi in življenjski teritoriji ter zahteve v gozdnati krajini; razporeditev rastišc glede na strukturo gozdov in primernost habitatov v prostoru. Raziskave na seve­ru kažejo vecje oddaljenosti med rastišci divjega pete­lina kot v Sloveniji. Povprecne oddaljenosti na Nor­veškem so med 1,5-2,0 km (GJERDE / WEGGE 1 ROLSTAD 1 999), torej vec kot pri drugacnih titokli­matskih pogojih v Sloveniji, kjer so razdalje od 700 do l. 700 m (CAS 1996). Raziskave v gozdovih na ploskvah s polmerom pod 300m okoli centrov rastišc divjega petelina niso vec zadostne. Veliko teh raziskav delajo na ploskvah s polmerom 500 do 1.000 m. 4. Metodološke študije: Modeliranje za ohranjanje gozdnih kur. Uvajajo se študije viabilnosti populacij gozdnih kur (population viability analysis-PVA) ozi­roma študije minimuma viabilnosti populacij (MVA) s stohasticnimi procesi in z deterministicnimi dejav~ niki, kot so kakovost in fragmentacija habitata ter pritisk plenilcev (GRIMM 1 STORCH 1999). Problem primerjave podatkov in trendov med državami pred­stavljajo podatki, ne modeli. Dan je bil predlog za odstop podatkov v skupno bazo, s cimer pa se mnogi niso strinjali. Referenti so predstavili tudi nova pod­rocja raziskav o vplivu sevanj, možnosti naselitev div­jega petelina, primerjave geografske razporeditve in genetskega porekla divjega petelina na osnovi mole­kularnih analiz. 5. Knljinska ekologija: Predstavljena so bila pro­ucevanja vpliva strukture in fragmentacije gozdnate krajine na izbor habitalov, preživetje nara.šcaja in šte­vilcnosti ter razporeditve rastišc samce v divjega pete­lina v gozdnatih krajinah. V povezavi s to temo je bilo zelo zanimivo predavanje o gozdnih kurah kot orodjih za proucevanje biodiverzitete v gospodarskih gozdovih in gozdnatih krajinah v severnejših deželah na severni polobli (ANGELSTAM 1999), saj v tem prostoru ni tako dobro raziskanih živalskih vrst, ki bi bile tako primerne za primerjave ohranjenosti gozdnih ekosis­temov in krajin kot gozdne kure. Priporoca zacetek prenašanja rezultatov mnogih raziskav o življenskih zahtevah gozdnih kur v gospodarjenje z gozdovi in prostorom. Prav tako je dr. lise Storch iz Nemcije GozdV 57 (1999) 9 potrdila pomen gozdnih kur kot bioindikatorjev ohran­jenosti gozdov oziroma naravnih struktur habitatov. Ta dejstva smo že ugotovili in jih upoštevamo tudi v Slo­veniji (CAS 1996, CAS 1 ADAMIC 1 998). 6. Gospodarjenje s populacijami Žil ohnmjanje habitllfov: Predstavljene so bile raziskave vplivov raz­licnih konceptov gospodarjenja z gozdovi in prosto­rom, vpliva turizma ipd. na populacijske gostote. Pred­stavljena je bila primerjava statusa, ogroženosti in ohranjanja gozdnih kur po svetu (STORCH 1999)) razporeditev rastišc ruševca v gospodarskih gozdovih na Škotskem, primerjava divjega petelina in žolne kot bioindikatorjev. 7. Mnogostranski pristopi za prihodnje: Poleg splošnih ugotovitev o zelo zaskrbljujocem upadanju številcnosti populacij gozdnih kur po svetu zaradi ne­gativnih vplivov cloveka (STORCH 1999) so bili po­dani tudi rezultati o vzpodbudnih trendih. Ponekod se že kažejo pozitivni rezultati prizadevanj za ohranitev vrst in povecevanje populacijskih gostot. Tako so na Kitajskem s prepovedjo golosecenj v gorskih predelih in z izlocitvijo nekaj naravnih parkov že dosegli naraš­canje populacijske gostote kitajske kure (Bonasa sewerzovi 1873) ene od endemicnih vrst gozdnih kur na Kitajskem (SUN 1999). Prav tako so v prerijah Severne Amerike s prepušcanjem vegetacije delnemu zarašcanju omogocili dvig številcnosti ene od tam živecih gozdnih kur. To sta poucna primera tudi za evropske vrste in razmere. Ob zakljucku simpozija je bilo poudarjeno, da se število raziskav na tem podrocju po letu 1930 pove­cuje, najbolj pri proucevanju divjega petelina in na podrocju krajinske ekologije (l. Storch). Na osmem mednarodnem simpoziju o gozdnih ku­rah v Rovaniemiju na Finskem je bilo slišati veliko zanimivega in poucnega. Mi imamo raziskave na tem podrocju in predvidene ukrepe za varstvo habitatov v predgorsko-gorskem gozdu s prilagojenim gozdnogos­podarskim nacrtovanjem in ukrepanjem dobro zastav­ljene, mednarodno primerljive in zanimive. Slovenija je bila predstavljena s poster jem, ki pri­kazuje vpliv spreminjanja gozdov z zarašcanjem nikov v zadnjih 21 O letih na zakonitosti populacijske dinamike divjega petelina v zadnjih 120 letih (CAS 1999). Zaradi svojstvenosti je tema pritegnila pozor­nost plenarnih predavateljev. Raziskava je bila pred­stavljena tudi v knjigi povzetkov in bo objavljena. Vzpostavljeni so bili stiki z raziskovalci s Švedske in Norveške ter Avstrije in Italije, ki so dali pobude za skupne ali primerjalne raziskave in sodelovanje s Slo­venijo. Izražene so bile želje po raziskovalnem sode­lovanju s strani znanstvenikov iz Nemcije, Francije in Velike Britanije. Zahvala Obisk simpozija sta omogocila Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo v sklopu raziskovalnega pro­jekta CRP-gozd: Prosto živece divje živali v gozdnih ekosistemih in krajinah; ogrožene vrste-gozdne kure. Viri: ANGELSTAM, P. 1999. Grousc as forest biodiversity management tools.-The S'h International Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 16. CAS, M., I996. Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini tUl primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.).-Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, magistrsko delo, 144 s. CAS, M. 1 ADAMIC, M., 1998. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišc divjega petelina (Tefl·ao urogallus L.) v vzhodnih Alpah.-Ljubljnna, Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 57, s. 5-57. CAS, M. 1999. The influence of forest chang es in alpint: Slovenia on the dynamics of the Capercaillie popuiation density.-The 81h International Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 21. GJERDE, l. 1 WEGGE, P./ ROLSTAD, J., I999. Lost hotspots and pass ive female preference: the dynamic process of lek formation in capercuillie grouse.-The 8111 International Grouse Symposiom, Rovaniemi, s. 28. GRIMM, V. 1 STORCH, L 1999. Modelling for Grousc conservation: assessing population viability and minimum vinble populution size.-The 81h International Grousc Symposium, Rovaniemi, s. 29. LINDEN, H., 1999. The research programme for Finish groosc.­The 81h International Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 40. RANTA, E., 1999. Undestanding dynamics of populations: Finnish grouse as an example.· The 8111 lnternntional Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 47. STORCH, I., 1999. Status, threats, and conservation or grouse worlwide: an overview.-The g•h International Grouse Symposium, Rov~micmi. s. 29. SUN, YUE-HUA, 1999. Distribution and status of Chinese grouse (Bonasa sewerzovi).· The 81h International Grouse Symposium, Rovaniemi. s. 54. GozdV 57 (1999) 9 Gozdarstvo v C: asti it"l prostorlJ Naši gozdarji na tekmovanju avstrijskih gozdnih delavcev Sredi poletja, natancneje 17. in 18. julija letos, je na avstrijskem Koroškem potekalo že šesto deželno tekmovanje gozdnih delavcev Avstrije. Udeležilo se ga je 41 tekmovalcev, in sicer 21 Avstrijcev in 20 povabljenih gozdnih delavcev iz sosed nj ih držav. Or­ganizatorji (Kmetijsko-gozdarska zbornica Koroške, Avstrijska tekmovalna zveza gozdnih delavcev, Goz­darsko izobraževalni center Ossiach) so povabili gaz­darje iz Jtalije, Liechtensteina, Nemcije, Hrvaške in Slovenije. Organizatorstvo in vodenje tekmovanja je bilo zaupano gospodu Haraldu Weingartnerju in prof. Glintherju Sonnleitnerju, dipl. inž., direktorju goz­darskega izobraževalnega centra iz koroških Osoj. Slovensko ekipo pod vodstvom univ. dipl. inž. gozd. Adolfa Trebca iz obmocne enote Zavoda za gozdove Slovenije iz Postojne in tehnicnega sodelavca Borisa Cemeta, inž. gozd., jz GG Postojna so sestavljali štirje tekmovalci, delavci Gozdnega gospodarstva Postojna: Stojan Šircelj iz Kuteževega pri Il. Bistrici, Janez Zrimšek iz Dobca pri Cerknici, Robert Cuk in Emil Kovšca iz Podkraja pri Colu. Nas top slovenske ekipe so omogoci 1 i in pod pri i: Gozdno gospodarstvo Postojna, Husqvarna Forest & Garden iz Kopra, Autocommerce iz Kopra, lntergozd Kranj, Alpina Žiri, Sindikat gozdarstva Slovenije in Servis in prodaja Cesnik Karlo iz Postojne. Tekmovanja so potekala v gozdarskih vešcinah nove dobe, prav tako pa tudi v že opušcenih, a še vedno atraktivnih sposobnostih dela s sekiro in cepinom. Gozdni mojstri so se preizkusili v desetih preiz­kušnjah: v razstavljanju in sestavljanju motorne žage, v kombiniranem in preciznem prerezovanju hlodov, v klešcen ju vej, v vaUenju hlada, v spretnostnein rezanju prosto stojece okroglice, v zadevanju cilja s sekiro, v presekovanju okroglice, v izdelavi zaseka in podža­govanja in v podiranju drobnega lesa na cilj. Na tek.movališcu v idilicnem gorskem kraju Ebene­Reichenau v neposredni bližinj mondenega Bad K.Jein­kirchheima so tekmovalci -gozdni mojstri pokazali vse svoje tekmovalne sposobnosti. Stojan ŠirceU iz naše ekipe gozdnih mojstrov pa je dosegel na preizkušnji kJešcenja zavidljivo drugo mesto med vsemi udeleženci. Prireditev, ki so jo spremljali tudi razlicni proi­zvajalci opreme za delo in zašcito pri delu, si je ogle­dalo veliko število Avstrijcev. To so ljudje, ki ne skri­vajo pripadnosti gozdarskemu delu. Radi se družijo na takih srecanjih, kjer si izmenjajo izkušnje, zvmejo kozarcek piva in se pomerijo v natancnostih svojega vsakdana pri pridobivanju lesa. Skratka, tu se srecujejo ljudje, katerim pomenita gozd in delo v njem življenje. Gozdarstvo je poleg turizma in kmetijstva ena izmed pomembnejših dejavnosti in potrditev tega je bil tudi zakljucek tekmovanja, ki gaje kronala velika udeležba pomembnih vodilnih mož, med katerimi naj še posebej omenimo, ceprav ne ravno ljubitelja Slovencev, koroš­kega deželnega glavarja, gospoda Jorga Haiderja. Slovenska ekipa se je takega tekmovanja in dru­ženja s sosednjimi stanovskimi kolegi udeležila prvi­krat. Naši tekmovalci so pokazali dobro obvladovanje orodij in tekmovalnih disciplin. Druženje je kar pre­hitro minilo in odšli smo z obljubo, da se še vrnemo. AdolfTrebec Slovenska ekipa na tekmovanju avstrijskih gozdnih delavcev (Foto: Boris Cernec) GozdV 57 (1999) 9 Gozdat '""'tv a~ i 1 pr stortt Poleg 50-lenJice gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete je letos tudi 130-letnica ustanovitve prve slovenske gozdarske šole Franc PERKO* Marcna revolucija 1848 je avstrijske narode rešita fevdalnlh spon in tako odpravila zadnje ovire kapita~ listicnim družbenim odnosom. Pretežni del industrijs­k.ih in mdarskih obratov ter denamih zavodov je na Slovenskem osnovala nemška buržoazija. Vzporedno z nemškim kapitalom pa je zelo pocasi rastel tudi do­maci. Živahna trgovinaje ustvarjala precejšen kapital, ki ga je vlagala v industrijsko proizvodnjo. Lepe do­bicke je nudil tudi zakup davkov. Glavni del slovens­kega kapitala paje bil odvzet od našega kmeta. Revo­lucija mu je sicer priznala zemljo za doloceno odškod­nino, toda navzlic temu se je njegov položaj zaradi naglega prodiranja kapitalisticnih družbenih odnosov v vas vedno bolj slabšal. Odslej je moral kmet placevati vse v gotovini: odškodnino za po odpravi servitutov pridobljeno posest, davke in vojne dajatYe, skrb za gospodarstvo in orodje paje zahtevala tudi precejšnje zneske. Edini vir njegovih dohodkov, obr1, je indus­trijska proizvodnja v veliki meri unici la. V stiski se je kmet zateka! k vaškim ali mestnim oderuhom, ki so mu dajali posojilo proti velikim obrestim. Da se ne bi prevec zadolžil, je kmet poravnaval dolgove z odpro~ dajo posesti in lesa. Vendar pa si s tem ni veliko poma­gal; od prodanega gozda je imel koristi le mešetar, od lesa lesni trgovec in vaški ter mestni mogotec. Kmetje so po zemljiški odvezi povecali secnje za lastno porabo in trg, pri cemer so najbolj trpeli najkakovostnejši sestoji. Dejansko je nastopilo obdobje pretiranega, dobesedno stihijskega izkorišcanja gozdov. Po podat­kih trgovske zbornice v Ljubljani za leto 1882 je de­janski obseg secenj presegal normalen etat za cetrtino. S februarskim patentom leta 1861 je tudi Kranjska pridobila svojo avtonomijo. Najpomembnejši zakono­dajno-upravni organ dežele je postal deželni zbor, ki je gospodaril z deželnim, stanovskim in zemljiško­odveznim skladom, deželnimi posojili in dolgovi. Nje­gov izvršilni organ je bil deželni odbor, ki so ga sestav­ljali deželni glavar in štirje odborniki . Borba za narod­nostne pravice je bila težka, dolgotrajna in izcrpa­vajoca . Leto 1867 je bilo za Slovence izredno po­membno, saj so volitve v deželni zbor prinesle slovens­kemu narodnemu gibanju prvo veliko zmago: izborili so si vecino poslanskih mest. Istega leta je pravosodni • mag. F. P., univ. dipl. inž. gozd .. Slivice 34, Rakek, SLO minister potrdil uvedbo sloven š cine v urade, sodi š ca in šole, vendar je ta pomemben preobrat potekal pocasi in mukoma. V teh težkih pogojih uveljavijanja narod­nostnih pravic je deželni zbor izboril pravico do usta­novitve gozdarske šole na Kranjskem, v kateri naj bi bil ucni jezik slovenšcina . Ta zmaga ni bila lahka, saj je dunajska vlada ostro nasprotovala ustanavljanju slovenskih srednjih šol, v katerih se je formirala slo­venska inteligenca. Deželni zbor je 29. decembra 1866, na šestnajsti seji, v tretji tocki dnevnega reda narocil deželnemu odboru, naj poizve in prouci, kakšne bi bile možnosti za ustanovitev gozdarske šole na Gorenjskem ati No­tranjskem. Obstajale so tri možnosti za pridobitev primernega poslopja: nakup, najem ali pokroviteljstvo vecjega posestnika. Odbor se je zavzemal za tretjo možnost, zato se je pisno obrnil na številne grašcake in bogate kmete, vendar brez uspeha. Aprila 1867 je bil objavljen oglas v Novicah in v casopisu Laibacher Zeitung. Odziv je bil skromen, javila sta se le dva kandidata: Viktor Raud, veleposestnik in tovarnar z Gorenjske in knez Jurij Schtinnburg-Waldenburg, po­sestnik snežniške grašcine na Notranjskem . Po pre­gledu so ugotovili, da je ponudnik pravzaprav samo eden (druga ponudba ni prišla v poštev), nemški knez. Ponudba posestva Snežnik je bila zelo ugodna, saj so bili pripravljeni brezplacno nuditi: -celotno hišo s petimi sobami in kuhinjo, primerno za 8-1 O ucencev, -ves hišni inventar ter drva in kurjavo, -placilo dveh uciteljev in -uporabo 81 O ha gozda za terenski pouk. Lastnik pa ni bil pripravljen kriti stroškov prehrane ucencev, svecave, spravila drv za ogrevanje sob in ucilnice ter nabave ucnih pripomockov. Odbor je nje­govo ponudbo sprejel in se obvezal, da bo poskrbel za poravnavo dodatnih stroškov. Prakticne izvedbe se je lotil grašcinski nadlogar Vincenc Bodenstein, po rodu Ceh, kije z od liko opravil gozdarske študije na akademiji v Beli (Weisswaser) na Ceškem, tam preživel tri leta kot asistent, zatem pa enajst let kot gozdar na snežniški grašcini . Dokoncno je bila ustanovitev snežniške šole potr­jena na sedemnajsti seji deželnega zbora, 28. septemb­ra l868, ko so sprejeli naslednje sklepe: Gozclarstvo v in I=>rostoru -šola se bo imenovala deželna nižja gozdarska šola, -ucni jezik bo slovenšcina, -pouk bo trajal dve leti, -pouk bo namenjen predvsem kmeckim sinovom manj pre možnih staršev po koncani ljudski šoli, nižji realki ali realki, -deželni zbor bo podelil osem štipendij po 1 80 gol­dinarjev, -za ucne pripomocke bo zbor namenil prvo leto 300, drugo leto pa 200 gldinarjev, -ob koncu drugega letnika bo deželni odbor poslal k preverjanju znanja svojega namestnika, -šolo bodo lahko obiskovali tudi premožnejši ucenci na lastne stroške, vendar z dovoljenjem kneza Schonburga-Waldenburga in ce bo dovolj prostora. Dolocili so tudi predmetnik, ki je obsegal: goz­darsko racunstvo in prakticno geometrijo, gozdarsko zemljeznanstvo in rastlinoznanstvo, lesorejo, rabo goz­dov, varstvo gozdov z znanstvom gozdu škodljivih in gozdu kodstnih.živali, gozdno in lovsko policijo, vaje v spisih, vaje v risanju. Nekaj najnujnejših ucnih pri­pomockov so odkupili od podobne gozdarske šole v Hinterbriihlu in v dva tisoc izvodih natisnili knjigo ceškega nadlogarja Mavricija Scheyerja: Na vod kako naj posamezni kmetje in cele soseske ravnajo z goz­dom. Aprila 1869 je v Novicah izšel razpis osmih štipendij, namenjenih "sinovom manjših kranjskih po­sestnikov ali drugih malopremožnih deželanov" za gozdarsko šolo na Snežniku. Pouk se je pricel l. oktob­ra 1869, življenjski in delovni prostor ucencev pa je bila hiša ob gradu. Ucitelj in vzgojitelj je bil Jakob Furlan, vodja šole pa Vincenc Bodenstein, ki pa ga je po prvem letu zamenjal RudolfLasky. Fluktuacija dija­kov je bila zelo velika: nekateri so jo zapustili, drugi prekinili zaradi vpoklica v vojsko, prišlo je do izklju­citev zaradi nediscipline ali slabega uspeha itd. Po zakljucku šolanja prve generacije je na javnem preverjanju znanja deželni zbor zastopal sam deželni glavar dr. Radoslav Razlag, kmetijsko družbo pa H. Schollmayer. Nad obstojem šole in znanjem ucencev so bili vsi izredno navdušeni. Na preizkušnjo druge generacije je deželni zbor poslal inženirja in strokov­njaka za gozdarstvo Witschla, ki pa nad znanjem in šolo ni bil posebno navdušen, kljub temu pa je bilo porocilo pozitivno. Zadnji preizkus znanja na nižji gozdarski šoli na Snežniku pa je potekal28. avgusta 187 5. Deželni zbor je zastopal Martin Schweiger, pred­sednik kmetijske podružnice v Ložu in župan obcine Stari trg. Tega dne se je zakljucilo zadnje dejanje prve slovenske gozdarske šole. Vilman in Serše (Prva slovenska gozdarska šola na Snežniku) pišeta: Brez oklevanja lahko trdimo, da je temeljni razlog ukinitve snežniške šole nemški po­liticni pritisk, ki je dosegel višek v sedemdesetih letih 19. stoletja. Nemška liberalna buržoazijaje po 1873. letu dosegla pomembne volilne uspehe~ 1875. leta je prevzela vecino tudi v trgovsko-obrtni zbornici na Kranjskem. Tudi veleposestniška kurij aje bila v rokah nemške stranke. Poglabljanje gospodarske krize je še spodbujalo željo nemške buržoazije, da bi cim hitreje in cim temeljiteje germanizirala slovenske dežele. Po­membno ponemcevalno sredstvo so bile tudi šole. Seveda šole z nemškim ucnim jezikom. Tu je bila gotovo trn v slovenska gozdarska šola na Snež­niku. Zaradi politicnih silnic, ki so vplivale na šolstvo, je že leta 1874 postal obstoj snežniške šole vprašljiv, najverjetneje je bila že tistega leta dolocena njena usoda, kajti spomladi 1875 niso razpisali štipendij za cetrto generacijo. Oktobra 1875 je deželni odbor zaM prosil ravnateljstvo snežniške šole za mnenje glede nadaljnjega pouka. V odgovoru že v uvodu piše: "Po­nižno podpisano ravnateljstvo poroca deželnemu od­boru, da deželna gozdarska šola taka, kakoršna je sedaj, nobenemu namenu ne zadostuje." Nato poda vrsto slabosti šole: neprimeren ucni program za zahtevnejša gozdarska dela, slaba opremljenost šole z ucili ter neprofesionalen status vecine uciteljev, neprimerna socialna struktura ucencev. Mnenje zakljucuje takole: "Zato mora vsak, kateremu Ježi blagor dežele na srcu, z odkritosrcnim veseljem pozdraviti to, da je slavni deželni zbor sklenil, gozdarsko šolo združiti s kme­tijsko, ki se bo na Dolenjskem napravila. Kmecki fantje se bodo zraven poljedelstva naucili tudi gospodarstva z gozdom ter se bo s tem dosegel namen, ki je bil od zacetka zvezan z napravo tukajšne gozdarske šole." Deželni odbor je na podlagi te izjave 16. oktobra 1875 dokoncno sklenil, da se snežniška šola ukine. Uradni razlogi so bile slabosti, ki so se v zvezi s šolo dogajale, in predvsem dejstvo, da prvotni namen gozdarske šole, tj. nuditi kmeckim sinovom s poukom in prakticnimi vajami znanje za gospodarjenje in gojitev majhnih in zanemarjenih kmeckih kompleksov, ni bil dosežen. V šolo se namrec niso vpisovali kmecki fantje, ampak sinovi mešcanov in uradnikov, ki so se hoteli posvetiti gozdarskemu poklicu in po koncanem šolanju postati uradniki vecjih gozdnih posestev ali pa nadaljevati študij na višji gozdarski šoli. Tem razlogom je bilo težko oporekati, saj so prav gotovo pospešili ukinitev šole, vsekakor pa je bil odlocilnega pomena tedanji politicni trenutek, ki nikakor ni bil naklonjen šoli z GozdV 57 (1999) 9 :J"ozdar~tvo v casu ill}Jrostor izkljucno slovenskim jezikom. Nenazadnje pa je bil lastnik snežniške grašcine, Ju rU Schonburg-Walden­burg, nemški knez, ki gotovo ni želel nasprotovati uradni politiki. Ceprav s pokroviteljstvom ni imel vec­jih stroškov, je vendar treba poudariti njegovo pozj­tivno vlogo, saj je bil prakticno edini, kije šoli ponudil streho nad glavo. Nadvse uspešen in pomemben zagon slovenskega gozdarskega šolstva je 1875 leta zastal , slovenski ucni jezik pa se je vrnil v gozdarske predavalnice šele leta 1931 . Kakor koli je bila ocenjena kakovost te šole, pa Vtisi z avstrijskih gozdarskih dnevov Vsakoletni gozdarski dnevi v Avstriji so pravzaprav tudi obcni zbor vseh avstrijskih gozdarjev. To pa ne pomeni, da so v nj ih ovo zvezo gozdarjev vclanjeni samo gozdarski inženirji in tehniki, ampak tudi ljubi­telji gozda in vsi tisti, ki so kakorkoli povezani z naravo in gozdom. To so biologi, tabomiki, planinci, zdrav­niki, policijski inšpektorji, predsedniki obcin in celo sam deželni glavar (kot npr. na. Južnem Tirolskem in na Tirolskem). Na ta nacin imajo gozdarji odprta vrata do marsi­katere (gozdarjem) koristne inštance in z lahkoto re­šujejo na terenu perece gozdarske probleme. Avstrijs­kih gozdarskih dnevov se redno udeležuje od 300 do 400 gozdarjev. Avstrijski gozdarski dnevi so vsako !eto v dmgi avstrijski deželi. Letos so bili meseca maja v St. Pol­tenu, glavnem mestu Nižje Avstrije (Niederosterreich). Tega obcnega zbora avstrijskih gozdarjev, sva se ude­ležila predsednik naše zveze, kolega [gnacij Pišlar in Branko Štampar. Avstrijski gozdarji nas že leta redno vabijo na obcne zbore gozdarjev posameznih dežel in seveda tudi na obcne zbore vseh avstrijskih gozdarjev. Zacetki teh stikov segajo preko 45 let nazaj. Zacel jih je pokojni prof. Zdravko Turk, med mariborskimi in avstrijsko štajerskimi gozdarji pa jih je vzpostavi 1 ko­lega Franc Cafnik. Udeležba na avstrijskih gozdarskih dnevi.h je za vsakega tujega gozdarja pravo doživetje. Obširno pis­meno gradivo z vabilom dobi po pošti že najmanj mesec dni prej. Vsak udeleženec se prijavi na posebni ostaja dejstvo, da so se snežniški ucenci v službah izkazali kot dobri delavci. Ceprav šola ni bila brez pomanjkljivosti, je le vzgojila lepo število dobrih in spretnih gozdarjev, kijih je slovensko gozdarstvo zelo potrebovalo. Vira Yilman V. 1 Serše A., 1989: Prva slovenska gozdarska šola n~ Snežniku.-Gozdarski šolski center PosLojna. Kobe-Arzenšek. K., 1963: Prva slovenska gozdarska šola na Snežniku.-Gozd. vest. Društvene vesti prijavnici, napiše kako in kdaj bo prispel, naroci po­trebno rezervacijo pranocišca, prijavi soprogo za dam­ski program (seveda, ce gre ta zraven) in se odloci za dve izmed desetih gozdarskih strokovnih ekskurzij. Domaci udeleženci morajo za udeležbo na gozdarskih dnevih placati kotizacijo. Zakaj govorim o dnevih? Zato ker ta srecanja trajajo kar tr] dni. Prvi dan srecanja je vedno v vecji dvorani (kulturni dom, kongresna dvorana). Na programu so najprej pozdravni govori castnih gostov in pokroviteljev. Prvi stopi na govorniški oder kar deželni glavar. Zakej en­krat na naš obcni zbor ne povabimo našega predsed­nika? Zatem sledi tri do pet strokovnih predavanj goz­darskih tmiverzitetnih profesorjev (npr. z Dunaja, Frei­burga) in drugih vrhunskih strokovnjakov gozdarske ali lesne stroke. Ob koncu prvega, dne zvecer je obi­cajno sprejem pri deželnem glavarju. Razgovori s ko­legi pa potekajo ob hrani in pijaci. Posebno doživetje so gozdarske strokovne ekskur­zije, kamor udeležence popeljejo turisticni avtobusi. Gozdarji na terenu poskrbijo za ogled gozdarskih objektov, za razlago, debato in okrepcilo. Zanimivo je to, da obravnava vsak obcni zbor avs­trijskih gozdarjev neko temo. Ker se vec ali manj redno udeležujem teh gozdarskih srecanj, bo morda zanimivo navesti kraje in naslove (teme) teh avstrijskih goz­darskih posvetovanj. -1988, Imst -Tirolska: Gospodarjenje z gozdovi in kultura krajine, poti v prihodnost Društve11e ''esti -1989, Steyr -Gornja Avstrija: Ohranitev gozdov, gospodarjenje v ekološkem in socialnem okolju -1990, Salzburg: Gospoda1je1~e z gozdovi ima pri­ hodnost -1991 Dornbirn -Predarlško: Gospodarjenje z gozdovi v Predarlškem (Vorarlbergu), primeri za bodocnost -1992, Eisenstadt -Gradišcansko: Trajno gospodar­jenje, bodocnost evropskih dežel -1993, Dunaj: (Primestni) gozd za (vele)mesto -1994, Lipnica -Štajerska: Spremembe v gospodar­jenju z gozdovi -1996, Mondsee-Gornja Avstrija: Naša pot za boljši gozd -J 997, Tel fs -Tirolska: Prostor za drevo -1998, Oberwart -Gradišcansko: Mnogovrstnost v bodocnosti Kadri ir1 izobraževanje -J 998, St. Polten -Nižja Avstrija: Narava in tehnika Zanimive teme, ni kaj! Slovenski gozdarji si takšnih obcnih zborov še dolgo ne bomo mogli privošciti, morda pa bi o cem podobnem le lahko razmišljali. V vsakodnevnem obcevanju je dostojno vrniti po­vabilo, ce te kdo povabi k sebi. Nesmiselno je avstrijs­ke gozdarje povabiti na naš obcni zbor (razlogov za to tukaj ne bom navajal). Z veseljem pa so sprejeli pova­bilo našega predsednika, da nas za dan ali dva obišce manjša skupLna avstrijskih gozdarjev. Organizacija takšnega obiska je razmeroma enostavna, gostom pa, se v njihovem jeziku lahko posvetiš od jutra do vecera . Branko Štampar Dejavnik vpliva pri revijah s podrocij gozdarstva in vrednotenje rezultatov raziskovalnega dela po merilih Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Univerze v Ljubljani Teja KOLER-POVJ-I i.< UVOD Že leta 1998 smo objavili prispevek o vrednotenju uspešnosti raziskovalnega dela s pomocjo zbirke SCT (Science Citation Index) in o vrednostih dejavnika vpliva (Impact Factor), dolocenega izbranim revijam, s katerim je izražena odmevnost revij v svetu. Pred­stavili smo lestvico revij s podrocU gozdarstva in nji­hove vrednosti dejavnikov vpliva (KOLER 1998). Dejavnik vpliva se ugotavlja vsako leto znova za obdobje zadnjih dveh let, zato bomo v tem prispevku predstavili nove vrednosti. Ker se pri svojem delu redno srecujem z vprašanji gozdarskih raziskovalcev in pedagogov o vrednotenju njihovega raziskovalnega dela, sem se odlocila v tem clanku predstaviti tudi kriterije Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Uni­verze v Ljubljani za vrednotenje uspešnosti njihovega znanstveno-raziskovalnega dela. *mag. T. K.-P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarska knjižnica. Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 2 ZBIRKA SCI, DEJAVNIK VPLIVA IN GOZ­DARSTVO V zbirko SCI vkljucene revije so v publikaciji Jour­nal Citation Report razvršcene v vnaprej dolocene tematske skupine, za enakovredno vrednotenje razis­kovalnega dela razlicnih tematskih skupin paje mero­dajna srednja vrednost dejavnika vpliva, dolocena za vsako tematsko skupino posebej. Nova srednja vred­nost dejavnikov vpliva pri revijah, združenih v temats­ko skupino gozdarstva, znaša 0,559. V nadaljevanju prispevka so prikazane vrednosti dejavnika vpliva pri revUah, vkljucenih v zbirko SCI v sklopu vsebinskega podrocja gozdarstva (preglednica 1 ), in vrednosti dejavnika vpliva pri revijah, dosegljivih v Gozdarski knjižnici (preglednica 2). V preglednicah navedene vrednosti so veljavne za leti 1999 in 2000 oz. do izdaje novih. GozdV 57 (1999) 9 P r~gk d n ica 1: V zbirko SCI vklju cene revije s podrocij gozdarstva in njihov dejavnik vpliva (IF) za leto 1997, veljaven v len. 1999 in delno v letu 2000, ter primerjava z d~javnikom vpliva iz leta 1996 Dejavn ik (Rang v do locenem letu) Dejavn ik Naslov revije 1 vpliva {IF) vpliva (l.F) 1997 l996 Tree Physiology 1,640 1.740 (1) (l) Agricultural and Forest 1,570 1,670 Meteorology (2) (2) Joumal of Vegetation Science 1,414 1,485 (3) (3) 1 0,928 0.831 (4) Holzforschung (6) Canadian J0umal of 0,895 0,884 forest Research (5) (5) 0,863 0,936 (6) Trees -Structure and Function (4) Forest Ecology and Management 0,837 0,701 (7) (8) Forestry 0,767 0,571 (8) (12) 0,635 0,535 Forest Pathology European Journal of (9) (14) Vegetatio 0,634 0,601 (JO) (Il) Wood Science and Technology 0,741 (J 1) 0,598 (7) Wood Science 0,587 0,456 (12) ( 18) Scandinavian Journal of 0,559 0,616 Forest Research (lJ) (9) 1 0,559 0,345 (14) Agroforeslry Systems (22) 1 0,549 0,486 (15) Natural Areas Joumal (17) lawa Journal 0,409 0,508 1 (19) Al Applications (16) 0,500 O, 189 ( 17) (27) Annales des Sciences 0,490 0,556 Forestieres (1 8) ( 13) Silvae Genetica 0,491 ( 19) 0,463 (16) International Journal of 0,277 Wildland Fire 0,435 (20) (24) Journal of Forest!)· 1 0,508 0,396 (2!) (15) Forestry Chronicle 0,391 0,239 (22) 1 (25) Forest Products Journal 1 0,357 0,387 (23) (21) Kadri tn izobrazevanje Naslov revije 1 Dejavn ik Dejavnik (Rang v dol ocenem letu) vpliva (rF) ·Vpliva (IF) 1997 1996 Forest Science 0,320 0.608 (24) ( 10) F orstw i ssenschaftl ic he s 0,290 0,200 Centralblall (25) (26) 1 Allgemeine Forst-und 0,246 0,314 Jagdzeitung (26) (23) 1 Biomass & Bioenergy 0, 163 0,3 90 (27) (2 0) USDA Forest Service lntermountain 0,048 0.000 Research Stat ion Research Paper (28) (29) lllahee 0,000 0,038 (29) (28) (Vir: SCI Journal Citation Reports 1997) Trenutno veljavna srednja vrednost dejavnika vpl i­va za gozdarstvo (0,559) je višja od doslej ,veljavne srednje vrednosti, izracunane za leto 1996, ki je bila 0,535. Pri 17 revijah opažamo povecanje vrednosti dejavnika vpliva v prirneijavi s prej veljavnimi vrednostmi, enajstim revijam pa se je vrednost dejavnika vpliva znižala. Za deset mest naprej se je premaknila revija Al Applications, za osem mest revija Agroforestry Sys­tems, za šest pa Wood Science. Prvima dvema se je vrednost dejavnika vpliva mocno povecala . Nobene od navedenih revij ne prejemamo v Gozdarski knjižnici . Za pet mest je napredovala revija European Journal of Forest Pathology, kijo prejemamo tudi v naši knjiž­nici in se lahko sami prepricamo o njenem porastu kakovosti. Kar za štirinajst mest je po lestvici zdrsnila revija Forest Science, za sedem mest revija Biomass & B ioenergy, za šest mest Journal ofF orestry, za pet Annales des Sciences Forestieres ter za štiri mesta reviji Scandinavian Journal of Forest Research in Wood Science and Technology. Revija Silvae Genetica je zdrsnila za tri mesta. Ostale so zdrsnile za eno ali dve mesti, njihova vrednost dejavnika vpliva pa se ni bistveno spremenila (Trees -Structure and Function in Forest Products Journal). Navidezno velik padec na lestvici revij z dejav­nikom vpliva predstavlja za našim raziskovalcem pa­dec revije Allgemeine Forst-und Jagdzeitung Z? tri mesta, z vrednosti 0,314 na vrednost 0,246. V obeh primerih je vrednost manjša od srednje vrednosti, za­torej Ministrstvo za znanost in tehnologijo za objavo v tej reviji namenja v letošnjem letu isto število tock kot lani, to je pet tock. Kadti iii izobraževanje Preglednica 2: Revije, dosegljive v Gozdarski knjižnici, vkljucene v zbirko SCI in njihov dejavnik vpliva (IF) za leto 1997, veljaven v letu 1999 in delno v letu 2000, ter primerjava vrednosti z letom 1996 rN aslov revije Dejavnik vpliva (lf) 1997 Dejavni~ vpliva (IF) 1996 ]. Agricultural Engineering 0,077 l 2. Allgemeine Forst-und Jagdzeitung 0,246 0,314 3. AMBIO 1,123 1,492 14. Anzeiger flir Schadtitlgskunde 0,185 0,182 1 5. Canadian Journal of Botany 0,980 0,773 6. Canadian Journal ofForest Research 0,895 0,884 7. Conservation Siology 1,832 2,189 8. Ecology 3, 139 3,438 9. Ecologica1 Applications 2,180 2,378 1 O. European Journal ofF oresl Pathol ogy 0,635 0,535 Il . Forest Ecology and Management 0,837 0,701 12. Forest Science 0,320 0,608 13 . Forstwissen_§chafiliches Centalblatt 0,290 0,200 14. Journal of Ecology 2,837 3,040 15. Journal ofForestry 0,396 0,508 16. Joumal of Vegetation Science Opulus 1,414 1,485 17 . Journal ofWildlife Management 0,986 1,075 1.8. Wildlife Monographs 2,000 2,000 19. Landscape Ecology 1,310 1,648 20. Molecular Ecology 3,086 2.799 21. Ne\v Phytologisl 1,967 2,208 22. New Scientist 0,388 0,496 23 . Scandinavian J. of Forest Research 0,559 0,616 24. Scientific American 1,3 LO 1 1.609 25 . Silvae genetica 0,463 0,.491 26. Tree Physiology 1.,640 1.740 1 27. Trees-Structure and Function 0.863 0,936 28. Zeitschrift fi.ir Jagdwissenschaft 0,183 0,361 1 (Vir: SCI Journal Citation Reports J 997). 3 V GOZDARSKI KNJIŽNICI DOSEGLJIVE REVIJE IN NJlliOV DEJAVNIK VPLIVA V gozdarstvu so prisotne tudi vsebine drugih znan­stvenih disciplin, ki so v zbirki SCI razvršcene v dmge tematske skupine. Za vse v naši knjižnici dosegUive revije smo izdelali pregled njihovih dejavnikov vpliva. Te revije so predstavljene v preglednici 2. Da je med 70 tujimi revijami, ki so narocene v Gozdarski knjižnici, kar 28 zelo kakovostnih in v svetu odmevnih, je nedvomno zanimiv podatek, ki prica o skrbnem in kakovostnem izboru. Vzpodbudno je, da so kar tri revije z nemškega govomega podrocja, kar je ob dejstvu, da so v zbirko SCI vkljucene revije v veliki vecini pisane v angleškem jeziku, velik dosežek. Še vedno pa pogrešamo revijo AFZ-Der Wald (prej Allgemeine Forstzeitschrift) in ScbweizeriscbeZeits­chrift fur Forstwesen, ki se nikakor ne uspeta uvrstiti. 4 VREDNOTENJE RAZISKOVALNEGA DELA PO PRAVILNIKU MINISTRSTVA ZA ZNA­NOST IN TEHNOLOGIJO TER UNIVERZE V LJUBLJANI Lestvica za vrednotenje raziskovalnega dela Minis­trstva za znanost in tehnologijo kot glavnega financerja raziskovalnih del ni poenotena z lestvico Univerze, ki jo je treba upoštevati, kadar smo v habilitacijskem postopku na Univerzi, zatorej so raziskovalci neredko v zadregi, ko morajo svojo bibliografija razvršcati enkrat po pravilniku MZT, drugic po pravilniku Uni­verze, odvisno od namena pac. Da pa je zmeda še vecja, je na pobudo MZT svoje vrednotenje v sistem COBfSS vnesel tudi Inštitut informacijskih znanosti iz Maribora (IZUM), sicer z resno opombo, daje toc­kovanje v sistemu COBISS za zacetek le poskusno in torej ne moremo prisegati na njegovo neoporecnost, toda ko postanejo pomembne informacije tako eno­stavno dostopne, kot so prek sistema COBISS (za tiste, ki ga želijo in znajo uporabljati, seveda), potem smo hitro pripravljeni pozabiti na njihovo morebitno opo­recnost in jih uporabljamo kot edino veljavne in abso­lutno resnicne. V nadaUevanju je prikazano vrednotenje razisko­valnega dela po veljavnem pravilniku Ministrstva za znanost in tehnologijo. Vrsta objave Najvecje možno štev. dodeljenih tock CLANKI -clanek v domaci znanstveni reviji, z domacim uredniškim odborom -clanek v domaci znanstveni reviji, z mednarodnim uredniškim odborom 2 -clanek v mednarodni znanstveni reviji 3 -clanek v mednarodni znanstveni reviji z dejavnikom vpliva do X 5 -clanek v mednarodni znanstveni reviji z dejavnikom vpliva nad X 8 -clanek v strokovni reviji 0,5 -clanek v poljudno-znanstveni reviji 0,2 Opomba: vrednost X je srednja vrednost dejavnika vpliva znotraj dolocene tematske skupine; za gozdarstvo znaša 0,559. GozdV 57 (1999} 9 KNJIGE -knjiga, izdana pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi 15 -knjiga, izdana pri domaci založbi 10 -poglavje v knjigi, izdani pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi 8 -poglavje v knjigi, izdani pri domaci založbi 6 -univerzitetni ucbenik z recenzijo 1 O -drug ucbenik z recenzijo 5 -uredništvo zbornika pri mednarodno uveljavljeni tuji založbi 5 PREDAVANJA NA KONFERENCAH -objavljen sestavek z mednarodne konference -objavljen sestavek z domace konference 0,5 -vabljena predavanje na mednarodni konferenci 5 -vabljena predavanje na domaci konferenci 2 -gostovanje na tuji univerzi s predavanji, ki obsegajo vec kot lO ur 1 O (Vir: Pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za ... nazive, 1994, 1998) Na Univerzi v Ljubljani so izdelali svojo lestvico za vrednotenje pedagoškega in raziskovalnega dela. Predstavili bomo vrednotenje istih zvrsti del, kot so predstavljene v pravilniku MZT. Vrsta objave Najvecje možno štev. dodeljenih tock KNJIGE -del monografije -univerzitetni ucbenik z recenzijo -nova, dopolnjena izdaja -ostali ucbeniki -študijsko gradivo -poljudno-znanstvena knjiga, izdana doma -poljudno-znanstvena knjiga, izdana v tujini -uredništvo-souredništvo knjige, revije-domace -uredništvo-souredništvo knjige, revije-tuje -objavljeni prikazi, porocila, ekspertize -gostujoci profesor CLANKI -clanki z recenzijo v revijah, skupina od l do VI -strokovni clanki -poljudno-strokovni clanki 8 1 O 5 5 1 3 6 3 6 0,5 8 8 1 0,1 PREDAVANJA NA KONFERENCAH indeks citiranosti kandidata (po SCI, SSCI) vec kot 20 15 -objavljene v obliki clanka 2 -dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih-domaci -dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih-mednarodni 2 -uvodno, objavljeno plenarno predavanje na sestankih z domaco udeležbo 2 -uvodno, objavljeno plenarno predavanje na sestankih z mednarodno udeležbo ali v tujini 5 (Vir: Merila za volitve v nazive ... sodelavcev, 1997) Obema lestvicama dodajamo pojasnilo, da se v primeru vec avtorjev število tock po množi z 1 ,2. Ce so se soavtorji odlocili za sorazmeme deleže, se zmno­žek deli s številom avtorjev, možna paje tudi razdelitev zmnožka v skladu z dogovorom med avtorji. Primerjava obeh lestvic pokaže razlike v vredno­tenju raziskovalnega dela, zato je zelo pomembno, da izberemo namenu odgovarjajoco lestvico. Poudariti je treba, da so navedene vrednosti najvišje možne, na kandidatov predlog ocene o dokoncni vrednosti dela odloci komisija za oceno raziskovalnega dela. Viri KOLER, T., 1998. Vkljucenost revij v zbirko Science Citation Index: in faktor vpi iva rev ij pri mer zn podrocj o gozdarstva.­GozdV 56, 10, str. 487-488. ... , Merila za volitve v nazive visošolskih uciteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Pregled dela in tockovalnik.­Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 1997. ... , Pravilnik o uporabi kvantilativnih kriterijev za razvršcanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive.­Ur. l. RS, št. 75-2693/94, Ur. l. RS, št. 35-1519/98 (spremembe in dopolnitve). ... , SCI Journal Citation Reports. Key Figures from thejourna1 rankings.-Phyladelphia, ISI, 1997, l 02 str. GOZDNO GOSPODARSTVO K R A N J Spoštovani:' Celih 46 let smo se z veseljem ukvarjali le z gozdarstvom. Po temeljitih spremembah v gozdarstvu smo se odlocili, da razširimo našo dejavnost na podrocje lesne predelave: žagarstvo, tesarstvo in lesne konstrukcije. Obvešcam.o vas, da smo zato spremenili ime družbe: EGOLESd.d. gozdarstvo, razrez lesa, tesarstvo in sedež družbe: Kidriceva c. 56, 4220 Škofja Loka Nove telefonske številke so: tel.: 0641611-350 fax: 0641611-353 S spoštovanjem Gozdarski vestnik, LETNIK 57 • LETO 1999 • ŠTEVILKA 9 Gozdarski vestnik, VOLUME 57 • YEAR 1999 • NUMBER 9 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Ediloria! board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar. Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar. prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker. mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic , prof. dr. Iztok Winkler. Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lector Vita Novak Dokumentacijska obdelava 1/ndexing and dassification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot2, 1000 Ljubljana , SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http://vvww.dendro.bf.uni-lj.silgozdv.html Žiro racun 1 Cur. acc. 50101-67~8407 Tisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o .• Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O številk 1 1 O issues per year Posamezna številka 800 SIT. Letna individualna narocnina 5.500 SIT. za dijake in študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 1 OO DEM. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the joumal are comprised in the inlemational bjb/iographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora. / Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board. Roška pešpot Avtor fotogratlje: Janez Konecnik , univ. dipl. inž gozd. Naslednja številka izide v zadnji dekadi decembra 1999. GozdV 57 (1999) 9 Izolacijske sen dvic plošce za strehe in mansarde a d e PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET LESNIH IZDELKOV d.o.o. Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. 1386 Stari trg pri Ložu, Cesta Notranjskega odreda 46, SLOVENIJA Telefon: ++ 386/61 /707-662, 707-071, 707·070, 707·058 Vojkova ulica 9, 6230 Postojna Fax: ++ 386/61/707·059, GSM: 041/740-537 tel: 067125-222, fax: 067/23-250 Gozdna DSDDdiiSIV P stoJna Gozdno gospodarstvo Postojna d. d. Vojkova ulica 9, 6230 Postojna tel: 067/25-222, fax: 067/23-250, http://www.ggp.si SECNJA, SPRAVILO, NEGA IN VARSTVO GOZDOV PRODAJA IN PREVOZI VSEH VRST LESNIH SORTIMENTOV Tradicija v družbi gozdov ODKUP LESA konkurencne cene, konkurencni pogoji Tel: 061/708-034, 0611707-880 Ni ga ~ez les ~~ AGENCIJA ZA TRG Z NEPREMI ,C NI NAMI clan Informacijske borze nepremicnin imetniki lic~~nt; za opravljanje p_oslov neprem1cnmskega posrednrka Tel: 067125-222, Mobitel: 0609/648-879 E-mail: nepremicnine@ggp.si Hitro in pošteno