SLOVENSKI Naročnina se Avstreogrsko: Vi lete K 2-— Vi let» K «•— celo leto K 8-— l» Nemčijo: „ „3— „ „8— „ »12 — ost. Inozemstvo i „ fr. 3*50 „ fr. 7*-- „ fr. 14*— Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina z» 6 krst deljeno petltno vrsto enkrat 20 vin — Pri vet-kratnlh objavah primeren popust. Leto III. Posamezna številka 20 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 48. Kritični časi v Mehiki. 700 zveznih vojakov je bilo y Santa Clari napadenih in poklanih po vstaših. Vse prijatelje „Slov. Ilustrovanega Tednika“ vljudno prosimo, naj agitirajo zanj in mu pridobivajo novih naročnikov. Bliža se novo leto, ko začnemo nov letnik. Kakor smo se potrudili dosedaj, da smo iz malih začetkov povzdignili list na sedanjo višino, se bomo trudili i v bodoče, da list še bolj spopol-nimo in razširimo. Apeliramo pa z iskreno prošnjo na vse, ki jim je mar dobrobit in napredek slovenskega naroda, naj nam pomagajo s tem, da agitirajo za „Slov. Ilustrovani Tednik“^ in mu pridobivajo novih naročnikov. Čim več bo naročnikov, tem bolji bo lahko list. Prosimo, pošljite nam naslove takih svojih znancev, o katerih mislite, da bi se naročili nanj, da jim ga pošljemo na ogled. Z novim letom začne izhajati v „Slov. Ilustrovanem Tedniku“ nov roman. Za Božič izdamo posebno obsežno bogato ilustro-vano številko „Slov. Ilustrovanega Tednika“. Oglase za božično številko sprejemamo le do 15. decembra t. I. 0 pušenju tobaka. Raba tobaka se je vdomačila pri nas nekako v dobi reformacije; prišla je najbrže z Nemškega, kamor so prinesli vojaki Karla V. tobak z Nizozemskega. Toda vdomačila se je žlahtna zel še le v tridesetletni vojni, ko so uvedle španjolske čete tudi njuhanje. Rušili tobaka izprva niso zaradi užitka, marveč zaradi lečilne moči, ki so mu jo pripisovali. Nam, kajpak, se zdi čudno, čitati o tej moči; toda v neki zeliščni knjigi iz 1. 1656. stoji doslovno: „Tobak povzroča kihanje in spanje, snaži nebo in glavo, preganja trudnost in bolečine, lajša zobobol in kolcanje, varuje človeka kuge, preganja uši, leči garje, prisad, stare gnojne rane in druge pokvare.“ Kmalu pa so začeli ceniti „pitje tobaka“, kakor so imenovali pušenje pipe izprva, tudi kot užitek. Rušili so tobak iz različno dolgih lončenih pip, kakršne služijo Nizozemcem še dandanašnji; premožni so imeli tu in tam po 'h do 1 m dolge, z ustnikom iz gosjega peresa; nižji sloji so se zadovoljevali s krajšimi, po pedenj dolgimi pipicami. Še le pozneje so se vdoma-čile tudi pipe z lesenimi, glinastimi, porcelanastimi in penastimi glavicami ter posebno cevjo. K pipi je spadal tobačni mehur ali mošnja od pisanega, s svilo in steklenimi biserčki ovezenega usnja ter kresilo z netilom ali gobo. Pri slavnostih vzlasti rodbinskih, so postavili posebno mizico, na kateri je stal poleg lončenih pip velik kositren krožnik z netilom ter goreča luč ali sveča. Duhovska in deželska gosposka je preganjala nepotrebno „žrtje tobaka“ nekaj časa še srdi-teje nego kavo in krompir. Zgled je dal angleški kralj Jakob L, ki je napisal sam več knjig proti pušenju. Z neznansko temeljitostjo so študirali obširne kazni za pušilce, pridigo-vali zoper njihovo „pregreho“ in pisali debele bukve proti „njim, ki delajo iz svojih ust dimnik satana“. Med vsemi „tobačnimi mandati“ je menda najčudnejši bernski iz L 1661, ki dodaja desetim božjim zapovedim še enajsto: „Ne puši!“ in jo uvršča za „Ne prešuštvuj“. Še v 19. stoletju je bilo v mnogih mestih prepovedano pušiti na ulici; 1. 1890. so aretirali nemškega pesnika Frei-ligratha v Stuttgartu, ne le zato, ker je pel na ulici, marveč vzlasti, ker je pušil pri tem cigaro. Cigare so poznali v srednji Evropi do napoleonskih vojen samo kot redkost iz Amerike in Španjolske; še le v 19. stoletju je začela „velika tolažnica velikih otrok“, kakor imenuje cigaro neki šaljivec, svoj zmagoslavni pohod po starem svetu. Vlade pa so spoznale zdaj, da „tobak ne vsebuje samo omamnih, marveč tudi finančne moči“; namesto prejšnjega preganjanja so začele dajati potuho reji in uživanju tobaka ter obremenile oboje z natančno zakonodajo in nemajhnimi davki; tej izprebrnitvi se imamo zahvaliti tudi mi za avstrijski tobačni monopol in za strašne užitke, ki nam jih daruje v zadnjem času . . . Naše slike. Kritični časi v Mehiki. Zdi se, da vojne med Združenimi Državami in Mehiko vendar le ni več "moči preprečiti. V nasprotju s pomirljivimi vestmi izjavljajo najnovejša poročila, da predsednik Huerta nikakor noče ugoditi Združenim Državam in odložiti svojega dostojanstva. Severnoameriška vlada upa še, da se trdovratnež ukloni pritisku drugih držav, toda to upanje se manjša od dne do dne. Razmere v Mehiki postajajo med tem čim dalje ne-znosnejše, kruti boji med vladnimi in vstaškimi četami so na dnevnem redu. Nedavno so pobili vstaši v Santi Clari 700 zveznih vojakov — dogodek, ki je služil v predmet naši naslovni sliki. Za dalekosežnost konflikta med Združenimi Državami in Mehiko je pomembna vest, da dobiva Huerta orožje in municijo od Japonske, stare sovražnice Združenih držav. Najnovejše vesti beležimo v „Kroniki“. Slovenski Sokoli v Parizu. Od petka, dne 13. do ponedeljka, dne 17. novembra so se vršile v Parizu velike slavnosti — štiridesetletnica ustanovitve „Zveze francoskih gimnastičnih družb“,, 81. kongres „Zveze“ in 6. mednarodni gimnastični turnir. K tem slavnostim so bile povabljene vse evropske telovadske zveze, ki so v tovarištvu s francosko — med njimi tudi naša slovenska „Sokolska Zveza“, ki je poslala v Pariz deputacijo in tekmovalno vrsto, ki jo kaže današnja slika, na čelu ji dr. Viktorja Murnika, starosta „Ljubljanskega Sokola“. Naši Sokoli so bili ob tej priliki z drugimi vred sprejeti in pozdravljeni po g. Poincareju, predsedniku francoske republike, kakor je v obče francoska vlada izkazala prireditvi vso mogočo pozornost in naklonjenost. V nedeljo, dne 16. ob 8. zjutraj se je začel 6. mednarodni turnir, ki je trajal do večera. O poteku tekme pišejo praški „Narodni Listy“: „Čehi še niso bili nikoli tako dovršeni v svojih nastopih kakor to pot. Ko so s prostih vaj prešli na bradljo, je eden izmed najboljših francoskih tekmovalcev Scherb vzkliknil: „Les Tcheques sont im-battables!“ (Čehi so nepremagljivi.) Tekma se je pričela v nedeljo ob pol 8. zjutraj in je trajala z enournim prestankom do 8. zvečer. Slovenci so pokazali veliko dovršenost v prostih vajah (pri prostih vajah so samo 1 točko za Čehi). Veliko pa so izgubili pri teku, skoku in plezanju. Njih uvrstitev na 5. mesto je nezaslužena; vendar pa so dobili II. nagrado, to je 70 °/o vseh dosegljivih točk. Vsa društva, tudi luksemburška so bila v Parizu na neprimerno višji stopinji kakor v Turinu. Podrobni rezultat tekme, nanašajoč se na Čehe in Slovence, je^ta-le: 1. Proste vaje: 186 možnih točk, Čehi 172'—, Slovenci 171"—; 2. bradlja: 122 možnih točk, Čehi 110'50, Slovenci 97'75; 3. drog: 122 možnih točk, Čehi 117'—, Slovenci 110'—; 4 konj: 122 možnih točk, Čehi 110'75, Slovenci 92'—; 5. krogi: 122 možnih točk, Čehi 10V75, Slovenci 97'-; 6. tek: 60 možnih točk, Čehi 33'—, Slovenci 12'5; 7. skok na daleč: 60 možnih točk; Čehi 48'25, Slovenci 31'25; 8. plezanje: 60 možnih točk, Čehi 53'—, Slovenci 36k50; 9. dviganje ročk: 60 možnih točk, Čehi 58'25, Slovenci 58'50, v celem torej 914 možnih točk, Čehi 804"50, Slovenci pa 706'50. Iz teh številk je pač najbolj razvidno, katere panoge so za naše telovadce še Ahilova peta. Kljub temu pa, da Slovenci nismo prvi je častno za nas, da smo itied prvimi. Zato moremo in smemo tudi peto mesto, ki ga je dobila slovenska vrsta v Parizu smatrati za uspeh. — Slovenci so dosegli 84.1% vseh točk, ker dobe vse tekmovalne vrste, ki dosežejo nad 80°/o točk prvo nagrado — jo dobi tudi slovenska vrsta. V splošnem so po procentih napredovali vsi narodi. To kaže sledeča primera: Turin Pariz Čehi 86.5% 95.6 9/o Francozi 82.9 92.2 Italijani 79.3 91.9 Belgijci 65.5 87.2 Slovenci 78.2 81.1 Torej smo napredovali z drugimi vred. Da pa Slovenci v rezultatu pariškega turnirja ne zavzemajo mesta, ki so si ga priborili v Turinu, je krivda pogojev, pod katerimi se je tekma vršila. V prostih vajah (metanje krogle itd.) v katerih so dosegli v Turinu Čehi in Slovenci največ uspeha, so bili Francozi zmanjšali število možnih točk za polovico; tudi telovadno orodje je bilo baje slabo, kakršnega naši I ifeysfcSiä ■ . - S m. m ~ iBlE fi 81 p I -'v --:x: % Velike gimnastične slavnosti v Parizu: Slovenska sokolska vrsta, ki se je udeležila telovadne tekme. (Z leve na desno: dr. Viktor Murnik, Vidmar, Pogačnik, Sever, Jezeršek, Jerin, Miklavc, Rabič). Fot. Jos. Kramar. telovadci niso vajeni. Velikega zmagoslavja Čehov, ki so odnesli prvenstvo, Slovenci torej nismo deležni, toda uspeh naših Sokolov je časten in bodrilen za nas, in vztrajnost, s katero so se borili za palmo zmage, je bila drugim narodom impozanten dokaz naše sile in volje do življenja. Ako pojde naše Sokolstvo po tej poti dalje, udari gotovo tudi njemu enkrat ura, ki mu prinese lavor zmagovalca. Albanija dobi kneza. To dejstvo je doslej glavni, nedvomno razveseljivi rezultat skrbi, ki jo posveča trozveza novopečeni hajduški kneževini. Ali imajo Arnavti pravo umevanje in hvaležnost za to veliko dobroto, je seveda druga reč. Knez, ki ga daruje Evropa deželi Skipetarjev iz svojega preobilja, da ne bodo dalje pogie-šali onega, kar je po mnenju diplomatov največja sreča vsakega naroda, je princ Viljem Wiedski. Velesile so večinoma vse še nekako zadovoljne z njegovo kandidaturo; ker so mu menda obljubljeni dohodki premalo kneževski — in morda tudi, ker ne bo vedel ne ure ne dneva, kdaj mu izpijejo bodoči podaniki njegovo modro kri. Martinovanje dolenjskega vinogradnika. Vsi sloji, od preprostega kmeta do najvišjih gospodov, imajo v letu gotove dni, katere praznujejo po svojih razmerah; tako časte vinogradniki dan sv. Martina, ki prekrsti mošt v vino. Ta dan se zbero bližnji mejaši ter pokušajo in hvalijo vsak svoj pridelek, dokler ni mera polna. Iz-prva modrujejo, proti koncu pa pijo in pojo, da je veselje. Žlahtna kaplja, ki je domači božji dar, nima ta dan nobene veljave. Vrč sledi vrču in dostikrat ga gre precejšna množina po suhem grlu! Današnja slika predstavlja skupino mladih in starih, ki ukrepajo o letošnjem „Bočanskem cvičku“ (obč. sv. Križ pri Kostanjevici, kjer se prideluje splošno znani „Colaričev cviček“. Čitatelji „Ilustrovanega Tednika“ si lahko predstavljajo po tej sličici živahnost dolenjskega kmeta na dan sv. Martina. Letošnji pridelek je manjši, a boljši nego lanski; cene pa so ostale enako nizke — veselo oznanilo prijateljem častitljive kranjske pijače! K boju proti steklini. Izumitelj seruma proti steklini, sloveči učenjak Pasteur, je pač eden naj večjih dobrotnikov človeštva. Pariški zavod za lečenje ogrizenih, ki nosi njegovo ime, je postal matica Pasteurjevih zavodov po vseh kulturnih deželah, iti so rešili že nešteto nesrečnikov strašnih po- sledic steklega vgriza. Sedanji ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, čigar petindvajsetletnico so obhajali nedavno, je sloveči, sivolasi ruski učenjak Mečnikov, ena največjih avtoritet na polju bakteriologije. Kronika. Dne 11. novembra se je sklenila med grškimi in turškimi mirovnimi pooblaščenci sledeča pogodba: 1. Vsa medsebojna določila in pogodbe, veljavne pred izbruhom vojne, se zopet uveljavijo; 2. vsi dosedanji politični hudodelci se oproste vseh kazni; 3. novim grškim podanikom je na 3 leta prosto, ali ostanejo pod Grško ali pa se izselijo v Turčijo; 4. zasebna sultanova posest kakor tudi last sultanove rodbine se ne zapleni; 5. glede zasebne turške posesti bo odločevalo posebno razsodišče ; 6. razsodišče določi tudi, kdo plača vzdrževanje vojnih vjetnikov; 7. Turčija se zaveže, da povrne Grški zneske, katere je Grška izplačala kot plače turškim častnikom; 8. Turčija izroči brez odškodnine zajete grške ladje; 9. obe državi uredita medsebojno vse zadeve glede pra-vosodstva; 10. skupna (vakufska) posestva se v novi Grški ne bodo zaplenila; 11. desetina od teh posestev se odpravi; 12. grška vlada obljubi, podpirati razne turške samostane, mošeje in semenišča. Vojna nevarnost med Grško in Turčijo je sedaj srečno odstranjena. Srbska vlada razglaša, da hoče odpraviti izjemno stanje v novozasedenih pokrajinah ter jim dati posebno ustavo. S tem so osmešena vsa bolgarska in avstrijska jadikovanja, da bo Srbija vladala v novih deželah z nasiljem in vojaško strahovlado; v Belgradu so preveč pametni, da bi si kvarili z izjemno pravico simpatije, s katerimi je stopilo makedonsko prebivalstvo v mogočno okrilje srbskega orla. — Posledice nenarodne, protislovanke politike Ferdinanda Koburškega se že pojavljajo na Bolgarskem: carjev prestol se maje. Rusofilska stranka, ki je najmočnejša v državi, je pričela živahno agitacijo, da naj Ferdinand odstopi, množe pa se tudi glasovi, ki zahtevajo odstop koburške dinastije v obče. S popolno gotovostjo lahko trdimo, da ni več daleč čas, ko se odpove Ferdinand prestolu v korist svojega sina Borisa . . . ako bo narod s tem naslednikom zadovoljen. V Budimpešti so se vršila te dni pogajanja med ogrsko vlado in sr bo hrvatsko koalicijo. Koalicija je morala podati vladi garancije, da v prihodnjih saborskih volitvah v gotovih okrajih ne bo postavila kandidatov proti vladni stranki, zato pa bo vlada v drugih krajih podpirala koalicijo proti pravašem. Komisarijat se odpravi, Skerlecz bo imenovan za bana, železniška pragmatika se izpremeni tako, da ostane madžarščina sicer notranji uradni jezik, v zunanjem poslovanju pa se vrnejo hrvaščini stare pravice. Čitateljicam v zavidanje: Ga. Josipina Breganti-čeva, edina slovenska šivilja v Gorici, s svojimi krasnimi lasmi, ki merilo 125 cm dolžine. Na Dunaju sta se sestali dne 18. t.m. delegaciji. Minister zunanjih zadev, grof Berchtold, je predložil svoj ekspoze o zunanji politiki, a delegaciji sta ga sprejeli jako hladno. Grajajo ga vsi, da je pov-darjal enostransko samo one stvari, v katerih je bila njegova politika uspešna, svojih neuspehov pa se ni dotaknil. Znameniti so v Berchtoldovem ekspozeju vzlasti neprikriti izpadi proti Srbiji; iz Belgrada že poročajo, da so izzvale te „vljudnosti“ avstrijskega zunanjega ministra splošno ogorčenje, ki ga bo čutila seveda spet avstrijska trgovina in industrija. — Razmere v državnem zboru še vedno niso povoljno urejene. Francoska je pooblastila svojega ministra, da najame državno posojilo v znesku 1300 milijonov frankov. V Maroku so določili Francozi Rabat za glavno mesto. Francosko brodovje priredi v Levanti obenem z angleškim pomorsko demonstracijo, katere namen je, pokazati Turčiji — pa morda tudi komu drugemu — moč trojnega sporazuma. — Ruski minister Ko-kovcov je posetil Berlin; temu njegovemu pösetu pripisujejo veliko važnost, vzlasti kar se tiče reform v Armeniji. — Razmere v Mehiki so prej ko slej obupne. Oborožena intervencija Združenih Držav je sklenjena stvar. Kongres, ki ga je sklical predsednik Huerta, je sklenil braniti neodvisnost Mehike. Vlada Združenih Držav odpokliče svojega poslanika v najkrajšem času. Pred Verakruzom leži zdaj 20 vojnih Dne 13. t. m. je divjal v vasi Brod pri Novem mestu požar, ki je upepelil poslopja sedmim gospodarjem. Pogled na pogorišča. ladij, med njimi 16 severoameriških, 1 francoska in 3 nemške. Dve veliki angleški križarki sta dobili povelje, da odploveta v mehikanske vode. V vsej Mehiki se vrše krvavi boji med zavezniškimi četami in vstaši. NOVICE. 0 troskih za napravo telefona čitamo v zadnji številki tržaškega „Trgovskega lista“: „Najmanjša letna pristojbina za telefonsko govorilno postajo znaša 120 kron v 1 pasu (1 km od centrale). Pristojbina v 2 pasu (1—6 km) se poviša za 3 krone na vsakih 100 metrov; ako pa plača naročnik troške naprave (30 kron za 100 metrov) sam, znaša višja pristojbina tudi v 3 pasu le 3 krone. Za tefonske govorilnice, ki so oddaljene več nego 11 km od centrale, more izdati dovoljenje le trgovinsko ministrstvo. Za nove telefonske centrale zahteva vlada od interesentov, občin ali okrajev 30°/o prispevka napravnih troškov; ti troški znašajo po priliki 500 K za kilometer. Zato Kranjska (izven Ljubljane) še danes nima telefona; občina (oziroma interesenti) se branijo prispevati 30°/g, a vlada ne odstopi od svojega načela. Enako je tudi na Spodnještajerskem. Da bi se te razmere predrugačile, ni misliti, vsaj tako hitro ne. V Istri ima že skoro vsaka vas telefou, ker so občinski zastopniki sklenili dotične prispevke. Telefon imajo celo istrske vasi, kjer ni ne trgovine, ne industrije, ne prometa. Zato se bodo pač tudi naše občine na Kranjskem, Sp. Štajerskem in Koroškem, kjer je živahen promet, morale odločiti za primerne žrtve, ako nočejo, da ostanejo še nadalje ločene od sveta.“ Smrt v kadi. Nedavno so v kleti škofijskega zavoda v Kopru prešali grozdje. Bilo je že več sodov polnih kipečega mošta. V nizkem prostoru se je zbralo toliko ogljikove kisline, da sta se delavca onesvestila in so naslednji dan dobili oba mrtva v kadi. „Glasbena Matica“ v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavica. Koncert se vrši v nedeljo dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh bratov Ipavcev za razvoj slovenske glasbe v zadnjih 60. letih. Vesela povest o „Nemcu“. Argentinski bogataš Peter Lopez je pripeljal s seboj iz Hamburga 2 jelena, ki ju je izpustil v svoj ograjeni gozd. Lvovsko osobje Lopezovo je nazvalo jelena „Nemca“, ker sta bila pripeljana iz Nemčije. Pri gonji, ki so jo priredili jeseni, je bil eden izmed jelenov ustreljen. Lopez je to brzojavil svojemu sinu v Buenes Aires z besedami: „En Nemec ustreljen! S slastjo smo ga snedli.“ Čuden slučaj pa je hotel, da je bil uradnik v Buenos Airesu Nemec. Skrajno vznemirjen in ozlo-voljen po tej krvavi brzojavki, jo je zaplenil ter jo poslal nemškemu konzulu. Konzul je poslal brzojavko o „ljudožrcih“ poslaniku in ta zunanjemu ministru. Grozil je mednaroden spor. Začeli so preiskovati, kdo je bil sne-deni Nemec, kdo ga je snedel itd. In končno se je pojasnila zadeva v splošno zadovoljnost. Ljudje so se smejali, le nemški brzojavni uradnik je žalostno ogledoval svoj dolgi — nos. Otrok v kropu. V St. Petru ob Soči na Goriškem je padel 7 mesecev star otrok v kotel vrele vode in se je tako oparil, da je takoj nato umrl. Mati Liza Pacorig je pogledala v kotel in je držala pri tem svojega sina Franca v naročju; če zadene krivda njo, da je zdrknil otrok iz naročja v krop, še ni dognano. Martinovanje dolenjskega vinogradnika. Fot. Vilko Pisansky. Ženski zakoni. V Kanadi imajo žene volilno pravico in vsled tega tudi gotov vpliv v postavodajalnih korporacijah. Ta ženski upliv se baje že prav neprijetno občuti, če smemo verjeti nekemu manifestu, ki ga je izdala nacionalna družba proti ženski volilni pravici. Ta manifest dokazuje, da je rodila ženska volilna pravica ero pretiranega zakonodajstva in ekstravaganc. V zadnjem zasedanju kalifornske zbornice je bilo predloženih 4000 zakonov in 1100 zakonov sprejetih. Eden izmed teh zakonov se bavi s tem, da se uredi velikost kokošjih koškov, a drug zakon predpisuje obliko čevljev, ki jih smejo nositi šolarji. Tretji zakon določa širino rjuh v hotelih in tudi njih kakovost. Ustanovilo se je 31 novih komisij, ki stanejo na leto 1,000.000 dolarjev. Vsekakor je ženski zakonski mlin v „zlati državi“ skrbel z izredno eneržijo za vse, kar je malo važno. lOOIetnica rojstva Andreja Einspielerja. Te dni je minulo 100 let, od kar je zagledal luč sveta oče koroških Slovencev, Andrej Einspieler. V družbi z drugimi duhovnimi tovariši je deloval z vso vnemo za svoje slovensko ljudstvo. Bil je poleg nepozabnega Slomška med prvimi ustanovniki Mohorjeve družbe. Njegov spomin ostane v zgodovini koroških Slovencev zapisan z zlatimi črkami. Koroški Slovenci so priredili preteklo nedeljo v Celovcu veliko slavnost v spomin Andreju Einspielerju. Mož na drevesu. Veliko zabavo je povzročil 21. oktobra dopoldne dunajskemu občinstvu neki mož, ki je na Hernalski cesti blizu postaje cestne železnice splezal na neko drevo in se začel slačiti kot doma. Zbralo se je seveda takoj na stotine ljudi okrog čudaka. Na vprašanja spočetka ni dajal nobenega odgovora. Še le, ko ga je neki policijski stražnik vprašal, kaj dela na drevesu, je odgovoril majaje z glavo: „Saj vidite, kaj delam. Spat grem; ako bi bili vi toliko delali kot jaz, bi bili tudi utrujeni.“ — Pozivu, da naj spleza takoj z drevesa, se ni odzval, češ: „Ja, kaj pa mislite? Vesel sem, da sem prišel gor in našel miren kotiček, kamor moja stara ne more splezati!“ — Ponovnemu pozivu v imenu zakona, naj gre z drevesa, se tudi ni odzval. — „Kaj pa hočete pravzaprav od mene?“ je zakričal razjarjen z drevesa. „Ali nimam 24 ur časa za zglasitev na policiji?“ — Burni smeh množice ga je podkrepil v njegovem „pravnem naziranju“. Policaju je bilo to odveč. Naprosil je nekega šoferja, naj porine svoj avtomobil pod drevo, splezal nato na streho avtomobila in zbezal iz vej čudaka, ki je telebnil razočaran v pripravljene roke spodaj stoječe množice. Moža, ki je bil očividno umobolen, so odpeljali na policijski komi-sarijat ter ga oddali pozneje na kliniKo za umobolne. Po stanu je zidarski pomočnik. Po tem ga spoznaš, kako jć! Pisateljica Elie Dautrinova si je zastavila lepo in težavno nalogo, podati dekletom navodilo, kako si najskrbneje izbero svojega moža; pri tem polaga največjo važnost na to, kako se obnaša bodoča žrtev pri jedi. „Dobro si oglej mladega moža, kadar sedi®pri mizi, in misli na to, da mu hočeš zaupati vso svojo bodočnost!“ svetuje svojim sestram. „Ako se sklanja nad svojim krožnikom, naglo obračajo vilice in nož, ter pogoltne meso v treh koscih, potem te ga Bog obvaruj^ To ni mož, ki se podvrže ljubkostim in nežni simpatiji. Ako je brez veselja nad tem, kar stoji pred njim, in ti minuto kasneje ne more povedati, kaj je jedel, bi bila možitev z njim kruto razočaranje zate. Nikdar ne bi cenil pravilno tvojih klobukov, niti ne bi občudoval tvoje obleke; nič ti ne bi koristilo, ako se oblačiš dobro. Ako je neizmerno požrešen na slaščice, potem je nervozen in te bo mučil. Če je najrajši sir in pečenko, je mišičast in miroljuben, ako je velik jedec, ga veseli življenje na deželi; če ljubi dobra stara vina, ima srce za lastno grudo in streho. Najbolje pa spoznaš bodočega soproga pri desertu. Ako požira sadje naglo in ga reže raztreseno, ni mož zate; ako pa ga jemlje nežno in rahlo kot poznavalec ter ga lupi skrbno z obrazom umetnika, vzemi ga rajša danes kakor jutri!“ Letalni stroj. (Profesor dr. Josip Demšar). Atenskemu umetniku Dedalu je Minos, kralj na Kreti, naročil, naj mu sezida velikansko poslopje, labirint. Ko je bil labirint gotov, je dal kralj iz sovraštva do Atencev zapreti vanj Dedala in njegovega sina Ikarja. Atenca bi bila morala gladu umreti. Toda prebrisani umetnik si je znal pomagati. Ko je zidal labirint, je iz previdnosti napravil v zgornjem nadstropju skrivno okno, za katero Minos ni vedel. Sedaj pa naredi sebi in sinu peruti iz ptičjega perja in voska ter zleti skozi skrivno okno iz palače proti morju. — Mlademu Ikarju je bilo letanje po zraku neizmerno všeč. Dvigal se je vedno višje. Oče ga je opominjal, naj bo previden, toda zaman; sina se je polotila vesela razposajenost. Kar prileti Ikar preblizu solnca, na perutih se stopi vosek in neprevidni mladenič pade v morje ter utone. Dedal pa se srečno reši v Sicilijo. Nekaj tisoč let po dogodkih, o katerih govori grška pravljica, so razni možje res začeli poizkušati, kako bi se dalo splavati po zraku. Tako so v 18. stoletju izdelali velikega ptiča, kateremu so dali ob straneh peruti iz pravega ptičjega perja. Ptič je bil tako velik, da je bilo v njem prostora za več mož, ki naj bi mahali s perutmi. Vendar ptiča niso mogli spraviti kvišku; vsaj poročila, ki popisujejo ta čudoviti stvor, ne povedo o letanju ničesar. Proti koncu istega stoletja je z letanjem po zraku obujal veliko pozornost mlad francoski ključavničar Besmer. Za letanje se je posluževal dveh drogov, ki sta imela na vsakem koncu po eno perut. Droga si je Besmar pritrdil na rame in ju je privezal tudi na noge. Mahal je pa s peruti tako, da je ob istem času dvignil levi prednji ter desni zadnji del drogov in narobe. Tako se je mladi izumitelj spuščal iz precejšnjih višav nalahkoma proti tlom. Nekateri trdijo, da je s to svojo letalno pripravo plul celo čez precej široke reke. Ni se pa mogel s svojimi peruti dvigniti v zrak. Skoro 100 let pozneje je neki Holandec izumil za letanje po zraku stroj, od katerega so si ljudje veliko obetali. Z malih visočin se je izumitelj res prav varno spuščal na tla. Hotel je pa Videti, ali sc bo njegov stroj tudi za velike visočine dobro obnesel. Pritrdil je na-se letalni stroj in se privezal ob zrakoplov, s katerim se je dvignil v zrak. Komaj pa je prerezal vrv, za katero se je držal zrakoplova, je že ležal mrtev na tleh poleg razbitega letalnega stroja. Da bi pospešili človekovo letanje po zraku, so začeli učenjaki prav skrbno opazovati ptičje letanje. »Mali ptiči«, bi si mislil kdo, »se že lahko dvigajo v zrak, nemogoče pa je da bi se vzdržal v zraku težki človek.« Izkušnja govori proti temu pomisleku. Veliki ptiči se pri letanju razmeroma manj trudijo kot mali. Poglejmo le jastreba, s kakšno lahkoto plava po zraku, posebno pri vetru; le sem in tja zamahne s peruti, sicer pa mirno in varno jadra v zračnih višavah. Ptiči znajo dobro izrabiti valovanje zraka. Svoje jamasto izbočene peruti nastavljajo vedno tako, da piše veter mimo njihove spodnje plati ter nosi tako vse njihovo telo po zraku. Česa je človeku pri letanju po zraku poleg peruti posebno treba, vidimo tudi iz sledečih po- izkusov. Spustimo natanko narejenega ptiča iz stolpa v zrak. Nekaj časa prav 'lepo plava po zraku, kmalu pa začne omahovati, se prevrne in pade na tla. Ravno tako se zgodi še tako skrbno naphanemu ptiču, kateremu prav pravilno raz-pnemo peruti. Ali, poglejmo na morje! Jadrnica, na kateri ni krmarja, ki ima pa prav in skrbno zastavljena jadra in krmilo, sprva lepo plava, skoro pa se obrne za vetrom in se preobrne. Nič boljše se ue godi ladiji, če ima krmarja, ki je sicer o vseh vetrovnih zakonih izvrstno poučen, ki pa še nikdar ni vodil ladje. Da more kdo spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno tako mu je pa treba tudi dolgotrajne vaje, da brez posebnega premišljevanja že kar čuti, kdaj ni vse v redu. Tudi pri drsanju je nekaj podobnega. Z drsalicami iti po ledu ni nič posebnega, cela umetnost pa je že, vsak hip se zdaj in zdaj tako gibati, da ostane telo v ravnotežju. Te spretnosti človek ne dobi s samim opazovanjem; treba mu je za to vstrajne vaje. In tukaj je glede letanja po zraku največja težava. Ptiči se vzdrže v zraku, ker imajo izvrstno razvit čut za ravnotežje; ta čut si more človek pridobiti le z vajo, vaditi se pa skoro ne more začeti v letanju, če že ne zna vsak hip ohraniti ravnotežja. Da bi torej človek mogel začeti letati po zraku, bi moral to takorekoč že znati. Prve težave pri letanju po zraku je precej uspešno premagal berolinski inženir Lilienthal. Napravil si je peruti, ki so od enega konca do drugega merile 7 m. Sam je tičal v obroču, ob katerem so bile peroti pritrjene. S to napravo se je spuščal Lilienthal s pobočij raznih hribov na tla, toda le pri slabem vetru; pri močnem vetru si ni upal leteti po zraku; močan veter bi ga bil lahko nepričakovano zadel na peruti od zgoraj in ga vrgel ob tla. Dvigniti se Lilienthal s svojo napravo ni mislil, vendar ga je ugoden veter nekaterikrat dvignil nad mesto, s katerega se je spustil v nižavo. Pri letanju je bil Lilienthal prav previden, vendar so ga njegovi poizkusi stali življenje. Nekoč je med letanjem z največjo silo priletel na tla. K sreči pa ga je vrglo v močvirje, ki je bilo tako mehko, da se je le neznatno poškodoval. L. 1896. je pa blizu Berolina z velike visočine padel na trda tla. Zlomil si je hrbtenico in je kmalu nato umrl. Nekaj dni pred smrtjo je še med učenjaki predaval o tem, kako se mu je v zadnjem času posrečilo izboljšati svojo letalno napravo. Mogoče si je s svojim izboljšanim strojem upal preveč in se zato ponesrečil. Pa človeku ni dosti, da bi se le varno mogel spuščati z visočine na tla, hoče se tudi dvigati v zrak. Res so v zadnjem času iznašli že več takih strojev, ki nesejo človeka kvišku. Stroje te vrste bi najložje primerjali velikim papirnatim zmajem, ki so navadno razdeljeni na tri dele. Pod Materinstvo na drugem koncu sveta: Indijanka iz južnoameriške države Peru, kjer nosijo domačinke dete v naglavnem jerbasu, postlanem s kožami. zmajem je kolo na lopate ali vijak, ki ima približno isti namen kot vijak pri parobrodih. V ladjici se nahaja motor; tukaj je tudi prostor za ljudi. Vijak dela s silno hitrostjo, s katero se vrti, umeten veter, ta pa se zaletava v peruti ter žene tako vso pripravo. Znano je, da imamo velike ptice, ki sicer dobro lete, varno zaprte, če se nahajajo v ozkem, ograjenem prostoru brez strehe. Te ptice morejo v zrak le, če se najprvo precej daleč vodoravno zalete. Tako je tudi pri letalnem stroju. Večinoma se ne dvigne takoj, ko začno delovati vijaki. Zato mora imeti dvoje ali troje koles, po katerih se požene najprvo vodoravno, potem se še-le začne polagoma dvigati. Glede letanja po zraku sta posebno zaslovela Amerikanca brata Orville in Wilbur Wrigkht. Prvi je v spremstvu nekega 261etnega častnika dvignil z letalnim strojem 17. septembra p. 1. blizu Wäshingtona. Med letanjem se je levi vijak nekoliko pokvaril, stroj se je nagni! in predno je bilo mogoče dobiti ravnotežje, sta bila Wright in njegov spremljevalec že na tleh. Wright si je zlomil nogo, častnik pa se je'tako poškodoval na | glavi, "da je kmalu nato izdihnil. Brat Wilbur Wright pa je javno poizkusil | svoj letalni stroj blizu Pafiza, in sicer leta 1908 j 8. oktobra. Seboj je vzel nekega pariškega pro- 1 fesorja. Letel je nepretrgoma 1 uro 10 mimit ter je preletel 70 km. Včasih je letel s hitrostjo. 100 kilometrov na uro. Za svoj nepričakovano dobri uspeh je dobil 500.000 frankov nagrade. Z letalnim strojem se človek začetkoma še ni kaj visoko povspel. Večinoma so letali ljudje nekaj metrov nad drevjem. Toda sedaj so letalni stroji prišli že nad 5000 m visoko in bi še lahko višje, ako bi v teh višinah ne bila mraz in zračna redkost tako občutna. Kakor zrakoplovom, dajejo učenjaki tudi letalnim strojem na pot orodja, ki sama zaznamujejo temperaturo in zračni tlak. Tako letalni stroji tudi znanosti prav dobro služijo. Gotovo se bodo dali letalni stroji še znatno izboljšati in bo potem mogoče, se prav hitro in varno voziti po zraku. (»Slov. Gospodar«), Bteekenpfepd-Iiiyinomieeno mila prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 80 h povsod. MARKO STOJAN: Za svobodo in ljubezen. Roman z Balkana. Vse pravice pridržane. 40. nadaljevanje. „Bogme!“ je zamrmral Pero v zloveščem zadovoljstvu, „ta jo ima natanko v popku!. . .“ Pot v kanal je bila zdaj zabasana . . . vsaj za par minut ... s krvavimi človeškimi trupli . . . Pero je pobral bombo in patrono, ki ju je bil položil poleg sebe, ter skočil zopet naprej. Zdaj je veljalo izvršiti najnevarnejše: onemogočiti zasledovanje enkrat za vselej in ostati pri tem živ ali izgubiti glavo! Veljalo je ravnati urno — preden si odpro zaostali preganjalci pot. Pero je položil bombo in dinamitno patrono prav pred postreljene Turke. Segel je po užigalice, zapalil prižigalno vrvico in odskočil: tu je bilo poslej carstvo smrti in uničenja . . . Zdajci pa se je spomnil in planil nazaj -- po slepico, ki jo je bil pustil tam. Čemu bi zavrgel luč, dragoceno vodnico v tej podzemeljski deželi? . . . Le malo trenotkov je izgubil s tem ; upal jih je dohiteti z naglim begom. In res ... bil je že tik pred ovinkom, kjer je čakal divji Marko in opazoval smelo tovariševo početje s krčevito radovednostjo . . . Toda prehitelo ga je. Strašen tresk je planil po rovih . . . slepeča luč je napolnila kanal za trenotek . . . obenem s silovitim pubom razstrelnih plinov se je raz-briznilo železje in kamenita toča . . . Neposredno za pokom bombe se je začulo drugo, skoraj strašnejše grmenje: ropot zidovja, rušečega se .nad zemljo! Pero ga ni slišal več: zanj je vse ugasnilo in onemelo v veliki temi, ki ga je objela mahoma . . . Marko je odskočil v prvem hipu; mogočni puh mu je upihnil luč. Lasje so se Česa je manjkalo Arnavtom: Princ Viljem Wiedski, ki postane najbrže knez „neodvisne“ Albanije, s svojo soprogo Sofijo. mu naježili, ko je začul splošno podiranje — učinek Perove bombe . . . Toda naglo se mu je vrnila prisotnost duha. „Pero!“ je zaklical, jedva sopeč v tem zraku, polnem prahu in strupenih plinov. „Ali si živ?“ Pero se ni odzval. Toda tik pred Markovim nogami se je oglašalo slabotno zamolklo ječanje. Marko se je prestrašil: zanj, ne zase. „Dajte luč!“ je viknil tovarišem, ki so bili zadaj. K boju proti steklini: Sloveči ruski bakteriolog, profesor Mečnikov, sedanji ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu. „Tudi nam je ugasnila!“ je odgovoril Dušan. „Počakaj, da prižgem na novo.“ „Ali je ranjen?“ je vzkliknil Proka in priskočil v veliki skrbi. Luč je zasijala zopet v tej moreči temi. „Bože mili!“ Marko se je spustil na kolena; vsi so prestrašeni staknili glave. Pero je ležal na obrazu, na pol pokopan pod kamenjem in sipom. Iz rane na temenu mu je curljala gorka kri. „Odkopljimo ga naglo!“ Divji Marko je začel odmetavati kamenito odejo, ki je tiščala junaka k tlom. Zdajci pa je dvignil glavo in prisluhnil: „Ali slišite?“ je prašal z osuplim, prestrašenim glasom. Vse na okrog se je oglašalo tiho, zlovešče hreščanje in prasketanje . . . zdrka-vanje in škripanje kamenja: stoinstoletni zid kanaja je popuščal, omajan po raz-strelbi; vsak hip se je utegnil vdreti in jih pokopati pod seboj! Nihče ni zmogel besede spričo te strašne nove nevarnosti, ki je pretila iz-premeniti rešitev v tem gotovejšo pogubo. Nihče pa tudi ni mislil na beg; poročnik Wheeler je poskočil celo še dalje v rov, in kakor bi trenil, je bil Pero, rešitelj njih vseh, odkopan in dvignjen s krepkimi rokami. Hreščanje se je oglašalo čim dalje zlokobneje ... Še par sekund, in vsi bodo pokopani v tem kamenitem grobu . . • ^ „Hvala Bogu!“ je dejal poročnik čudovito mirno. „Vidi se mi, da je drugače cel . . .“ „Rana na glavi ni opasna,“ je menil Proka. „Prebita mu je samo koža ... dajmo, bratje, žurimo se! . . .“___________________ Trgovci, peki! Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri -------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnihcenah.----------- na Pera, ki je vzkliknil v tistem hipu iz lastnega nagiba: „Proka, mene pusti z njimi! Duši me že solunski zrak, in toži se mi po svo hodnih planinah. Verjemi, da ne zatisnem več očesa v tem preklicanem mestu, ako pojde Marko brez mene osvečat Jova Pa-zarca in vojvodo Vuka.“ „Ako le hočeš, Pero,“ je odgovoril Proka brez premišljanja. „Česa pa naj ne dovolim tebi, ki si nam pravkar otel življenje in tvegal za nas vse svojo lastno glavo?“ Tako je pridobila naša četa zopet novega sobojevnika za nalogo, katere rešitev se je bližala z vsakim dnem. Tovariši so se zahvalili Proki in njegovim iskreno za izkazano pomoč in za zopet dobljeno svobodo, ki je bila le njih zasluga, ter se poslovili s kratkim, junaškim slovesom — kakor se poslavljajo možje, ki ne vedo, ali se še vidijo v življenju. ali ne. Zdaj je trebalo priti za vsako ceno na „Florido“, kjer so mogli še najbolj varno in nemoteno zasnovati načrt, kaj store nadalje. Bilo je več kakor verjetno, da se spopadejo na tej poti iznova s tur-čko policijo, dasi se je tolažil Dušan nekoliko z mislijo, da zdaj ne pazijo več tako natanko, meneči, da sede glavni ptiči še pod kljačem v Beas-kuli. Marko je bil zvečer naročil Ristu, da naj bo „Florida“ vsak trenotek pripravljena sprejeti begunce nase, ako se jim posreči beg. Z naglico in odločnostjo je bito tedaj vsekakor upati, da se pribore zavetje na Brownovi jahti. V ta namen je poiskal Proka po slovesu na ulici dva izvoščka in ju poslal pred hišo, v kateri so že čakali naši pustolovci. Par hipov na to so drdrali v brzem diru proti pristanišču, kjer so našli že marljivo vrvenje delavne množice in opazili takoj prelestno zgradbo „Floride“, bleščeče se v jutranjem solncu. Tam, kjer so bili „Floridi“ najbližji, je ukazal Dušan ustaviti: njegov namen je bil, prepeljati se s tovariši v prvem čolnu, ki ga dobe, ali pa poskakati v morje in plavati, ako ne pojde drugače. Izstopili so in krenili naglih korakov proti bregu. Zdajci pa se izlušči iz množice v nemajhno presenečenje vseh turški poljcijski uradnik, stopi k Dušanu in mu položi roko na ramo . . . Dušan je pogledal osuplo in prebledel kljub svojemu preizkušenemu pogumu. Nehote je pomeril z očmi razdaljo med krajem, kjer so bili, in med ladijo — češ, ali bi se bilo mogoče rešiti s silo. In roka se mu je zganila krčevito, kakor da seže zdajci po skrito orožje. Isto so storili z njim vred vsi tovariši. Toda njih presenečenje je doseglo svoj višek šele, ko so videli, da redarju niti ne gre za kako aretacijo, Mož je potapljal Dušana po rami in mu šepnil zaupno v svojem jeziku: „Nič se ne bojte, bodite brez skrbi! Vse je urejeno, da ne more biti boljše ... Same ne gibljite se tod preveč vidno, zakaj ukaz, aretirati vas, je še vedno v veljavi ! . . .“ To rekši je pozdravil in se izgubil med množico. „Kaj pravi?“ je zamrmral Wheeler, ves zasopel od razburjenja. „Pravi, da smo varni, samo preveč ne smemo kazati tega. Zdi se, da je Brown podkupil kanaljo.“ In res! Jedva so se približali čolnu, ki se je stiskal prav ondi k nabrežju, in hoteli poprašati umazanega dedca, ki je kimal v njem, ali jih popelje do „Floride“, je vzkliknil Marko veselo: „Ej, bogme, naš kapetan nam je po- Slovenske narodne noše: Dekle iz Ziljske doline slal kočijo nasproti! To mora biti pa res že velik prijatelj z zaptijami . . .“ Veliki čoln „Floride“ je bil pristal par korakov od njih, in eden izmed mornarjev se je dvignil na klopi ter jim pomahal z roko! Brez obotavljanja in popraševanja so poskakali v „kočijo“, kakor je rekel Marko; malo minut kasneje so stali na palubi „Floride“, kjer se je vrgel Miloš z razprostrtimi rokami na bratove prsi, Ivan pa je stisnil nemo desnici Dušana in Marka, gledaje zdaj tega, zdaj onega, kakor bi hotel reči: „Ali je mogoče, da ste že svobodni! Kakšen čudež vam je vrnil prostost? . ..“ Nato je rekel zamolklo, s pogledom polnim neizrekljive hvaležnosti: „Gotovo si jih rešil ti, naš Marko!...“ Divji Marko, ki je bil velik sovražnik hvale in vseh podobnih reči, je zamomljal nekaj nerazumljivega, mahnil z roko in se obrnil v stran. Nato se je spomnil in pokazal na novega tovariša, ki je stal ob strani nekoliko bled in z obvezano glavo: „Tudi njemu se zahvali! Da ni bilo Pera, Bog ve, ali bi se bili vrnili!“ Ivan in Miloš sta stislnila Peru roko. Ta hip je pristopil Brown, z očivicno ra-I dostjo na svojem sicer trudnem obrazu. Te besede so vrnile vsem potrebno naglico; zdaj so smeli misliti spet na svojo varnost — tovariš je bil otet. Ravno je padel prvi kamen iz svojega ležišča, ko so odhiteli dalje; čez dobrih petdeset korakov jim je pričalo novo grmenje, da se podira rov za njihovim hrbtom. „Zdaj smo res oteti!“ si je oddahnil Estournelle z nemajhnim zadovoljstvom. „Bogme, rajši pustim svojo kožo kjerkoli, nego tu, da bi me glodale podgane morda še polživ-ega . . .“ Slovenske narodne noše: Dekleti iz Rožne doline na Koroškem. Peru se v resnici ni zgodilo zlega; vzdramil se je iz omedlevice še na podzemeljski poti in se izbrcal nemudoma iz skrbnega objema Markovih in Dušanovih rok, ki so ga nosile. „Vraga,“ je dejal, kakor da se hoče opravičiti za svojo nezgodo, „kdo pa naj ostane pri zavesti, ako mu prileti kamen na tikvo, drug kamen na hrbet in tretji v bok! No, bodi Bog zahvaljen, odnesel sem zdravo kožo, ako ne štejem praske na glavi in par modrih lis!“ Lahko si mislimo radost, ki jo je pripravilo tovarišema, čakajočima ob izhodu na dnevno luč, nepričakovano pojavljenje rešenih jetnikov, in žatost, ki ju je prevzela ob vesti o poginu vodvode Vuka. Ker pa so bili vsi sami možje, vajeni "borbe in pogleda na nenavadno smrt, se niso mudili z besedami. „Čas je, da se ločimo,“ je velel Proka, ko so stopili zopet v plesnjivo vežo židovske hiše. „Mene veže dolžnost — jaz ne morem nikamor iz Soluna. Tovarišev boste imeli dovolj, kjerkoli jih boste potrebovali — saj je Risto že na poti, da izvrši svojo nalogo. Ako pa hoče kdo,“ se je obrnil k Peru in ostalima dvema, „lahko pogrešim enega izmed vas . . .“ Markov pogled se je obrnil nehote Iz solnčne strani življenja, iz srečnega družinskega življenja od plodo-nosnega dela smo po nesrečnem naključju po prehladu, nalezljivosti, ranitvi ali opeklini večkrat pahnjeni v senčno stran življenja, kjer okušamo bolečine, nesposobnost za delo, zmanjšanje zaslužka in stisko. Ako se gre za nezgode, kakor za opekline,1 zmeč-kanje, prehlad, izpuščaje, otekline, revmatične in nevralgične bolečine, se te lahko prepreči s tem, da se vporablja Fellerjev rastlinski esenc-fluid z znamko „Elza-fluid“, ki vpliva, kakor vemo iz skušnje, bolečine lajšujoče in hladilno. Pri vseh kožnih boleznih, pri solnčnih pegah, solnčarici, grapavi koži, pri pra-hajih na glavi, pri potenju se izkaže kot vrednostno domače sredstvo, ki čisti in pri ranitvi varje proti vnetju. Naše bralce bo gr tovo zanimalo pisanje baronice Geramb iz kopališča Buzias pri Temešvaru. Ta dama piše: V časopisih naj bi sc objavilo, kako izvrstno učinkuiejo Feilerjeve „Elza-krogljice“. Imel sem mnogo bolezni, trganje, slabe oči, trudnost, bolečine v glavi in vratu in odkar vporabljam Fellerjev „Elza-fluid“, sem popolnoma zdrava. Naši bralci naj bi imeli Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“ vedno doma, saj stane en tucat za poizkušajo samo 5 kron franko. Preizkusili smo in priporočamo nežno odvi jajoče in obenem prebavo pospešujoče sredstvo, ki niki li ne odreče, Feilerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elza-kroglice“, ki se tudi naroče 6 škatlic za K 4-— franko. Oboje se dobi pristno samo pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elza trg št. 280 (Hrvatsko). - fi — „Goddam,“ je dejal s širokim nasmehom, „tako naglega svidenja se nisem nadejal. Pravkar sem si ubijal glavo, kaj naj ukrenem v vašo rešitev, da vam ne pokvarim možnosti, izvršiti ostalo. Začel sem bil s tem, da sem podkupil uračnika, ki je hotel na krov, (ja zahteva izročitev nekih anarhistov, kakor vas imenujejo, da bi vas imeli za kaj zapreti. Ah, gospodje, lahko si mislite, v kakšnih skrbeh smo bili to noč zaradi sporočila, ki nam ga je prinesel vaš odposlanec . . .“ „Ali je bil Risto tu?“ se je obrnil Marko k Ivanu, kakor bi slutil, da govore o tovarišu, ki ga je bil poslal s pismom. „Bil je> „Pa kako je prišel na Florido?“ „Tako, kakor ti na kopno.“ „Ali je še tu!“ „Dve uri bosta kmalu, od kar se je odpravil. “ „Po dogovorjenem opravku?“ „Da; obvestit tovariše po vsej deželi, da pazijo na Arnavta. Naročil mi je tudi nekaj, da naj povem vam ostalim ... in res se mi vidi njegov nasvet preizboren: Risto meni, da je zaman in odveč, v najboljšem slučaju pa prenevarno, čakati na-daljnega razvoja stvari v Solunu, kjer se bomo spotikali ob vsakem koraku ob spletke Kalila beja. Najboljše, pravi, je, da krenemo nemudoma v Skoplje; dal mi je naslov in znamenje do nekega vašega človeka, ki živi tamkaj. V Skoplje, na naslov vašega prijatelja, dobimo vsa obvestila ... iz Skoplja odrinemo lahko kamorkoli za Arbanasoma ... in, kar ni najmanj važno, tam zberemo najlaglje večjo četo, ako bi se izkazalo, da naše bojne sile ne zadoščajo za rešitev Helene in Jerice.“ Ostali so bili pristopili med tem pomenkom, in njih obrazi so pričali, da jim prija Ristov načrt. Tudi Wheeler, Estour-nelle in Kazakov, ki jim je Dušan raztolmačil njegove podrobnosti, so kimali pri-trjevaje z glavami. „Risto je šel od tod k nekemu Peri, pri katerem sta se sinoči dobila z Markom, da ga počaka in ga obvesti pred odhodom o tej izpremembi naših dosedanjih namer; vzdržati pa hoče s Perom zvezo, tako da se ne izgrešimo niti takrat, ako bi nam karkoli branilo ubogati njegovo mnenje“. „Pri tem mnenju ostanemo nedvomno,“ je dejal Dušan,“ grizoč si ustnice. „Ne vem, kdo izmed nas bi mu vedel ugovarjati. Toda čas je, prijatelji, da se popra-šamo nekaj drugega: kaj sledi za nas iz naše sinočnje nenadne aretacije ?“ „Kaj sledi?“ je dejal Estournelle in zamahnil z ročo. „To sledi, kar smo že ugibali: da se Kalil bej zanima za našo sled in je morda celo na poti za nami. Brzojavil je, da naj nas ustavijo v Solunu kot nevarne bolgarske anarhiste ... to priča h krati, da naš odhod iz Carigrada ni ostal prikrit paznosti njegovih vohunov . . .“ „Ali veš, Dušane, koga uajdemo v službi Kalila beja?“ je vzkliknil Ivan, kakor da se mu je nenadoma posvetilo v glavi. „Slutnja mi pravi, da nikogar drugega kakor Schrattena in Birbantinija.“ „To ni verjetno, po zatrdilih nesrečne Olimpije bi človek vendar sodil, da imata lopova vse druge namene, samo tega ne, da bi koristila Kalilu,“ „Ej, brate, ti ne poznaš švabske nature! . . .“ „Pa dobro, najdemo ju, tem slabše za njiju! Kaj gravi te, monsieur?“ Dušan se je obrnil zopet k Francozu. „Kalil bej nam sledi, ker računa povsem pravilno, da hočemo zasledovati Arnavta in jima iztrgati plen. Prepusti nam hoče uničenje svojega sovražnika . . . nato pa uniči on nas brez posebne težave. Re-sumiram, gospodje: karkoli storimo, vedimo, da je Kalil bej za nami; in drugič — čuvajmo se onega nesnažnega Laha in še nesnažnejšega Nemca.“ „Potem bi jaz predlagal, da prepustite Kalila na vsak način moji oskrbi,“ se je oglasil Kazakov prav filozofično. „Plačati mi mora konec ušesa, ki sem ga pozabil v njegovi hiši. Zanima pa me tudi s psihološkega stališča, s kakšnimi občutki navda človeka nečlovekoljubno dejanje.“ (Dalje prihodnjič.) Kako si more misliti dobro kavo brez dobrega kavnega pridatka, je res čisto ne-umljivo, kajti šele dober kavni pridatek da kavi pravi okus, vonj in barvo. Najboljši kavni pridatek je po splošni sodbi vseh naših gospodinj Kolinska kavna primes, ki je obenem tudi edino pristno domače blago te vrste. Če hočete torej imeti res dobro kavo, kupujte Kolinsko kavno primes! Prekrasne škatlje (doze), ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je staro-srebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napoljene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg. K 4 50. — Poštnino plačamo sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da razpošiljamo škatlje samo dokler bo še kaj te pičle zaloge. Prav primerno za božično darilo. Oldrich Vitaček, Praga, Karlin. (Češko). Mariborski Slovenski koledar za 1. 1914. je pravkar izšel. Že lani je bil ta koledar zaradi svoje izvrstne vsebine pri občinstvu zelo priljubljen, letošnji pa je vsestransko še bogatejši. Posebno opozarjamo na članke „Balkan in Jugoslovani“, „Pol leta med ranjenimi brati“, „Slovenska socialna demokracija“, „Narodna delavska organizacija in Narodno socialna zveza“ itd. Koledar obsega 100 strani, a stane s poštnino vred samo 60 vin. Dobi ga le, kdor naprej pošlje denar v znamkah založniku Vilku Veixl, veletrgovina „Maribor“. priporoča p. n. odjemalcem svojo bogato, skrbno odbrano zalogo galanterijskega in norimberškega blaga, devocionalii, čevljev, ple-= tenin in igrač ---------------------- in vljudno opozarja na oddelek za igrače urejen v udobnost p. n. kupovalcev v podaljšanem trgovinskem prostoru (vhod iz Lingarjeve ulice 4 in iz Pred Škofije 2, ki odgovarja vsem zahtevam o najnižjih cenah in ob najsolid-nejši postrežbi. Stalna razstava igrač s prostim ogledovanjem, ne da bi se moralo kaj kupiti. Fa. F. M. SCHMITT □□□aDDDDODDDDD□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□!}□□□□□□□□□□ a n □ □ n a a Naročite nov lep cenik s ko edarjem, ki izide po 15. decembru 1.1. Lepa božična darila. Naj večja, bogata in najnovejša tovarniška zaloga zlatnine in srebrnine po znižanih cenah. Lastna tovarna nr v Švici. Naročite lep novi cenik s koledarjem, k; izide po 15 tem decembru 1.1. Za obilen obisk in pismena naročila se priporoča FR. ČUDEN v Ljubljani FJ^nrrc°eL, Novo urejena in povečana tehnična delavnica za vsa najtežja popravila. DimpnnanaaoannnoonaaoiaonoDnoannainniroonaDnnaaanaanDooaDnonanntmona ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA GOSPODINJA, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii če ogledujete svoj bliščcčc beli zaklad na perilu? In ni li potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schicht ovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj. P Hud udarec je, če je družinski oče ali gospodinja naenkrat zadržan opravljati svoje navadno delo. Tak primer nastane, če moramo zaradi prsnih bolečin, zbadanja v rami influence itd. ostati v sobi, ali zaradi naduš-Ijivosti, pomanjkanja sape, tiščanja v prsih itd. tudi nismo sposobni za delo. Ob nagli spremembi vremena, ob prehlajenju in na-lezbi pa take naboglenosti jako rade nastopijo. Morali bi torej imeti vedno pri hiši Fellerjev protikataralični, topeči in hladeči fluid z znamko „Elsafluid“. Kdor ga nima pri hiši, naj naroči 12 steklenic za poskušnjo za 5 kron franko pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elsatrg št. 280 (Hrvaško), kjer se morejo obenem naročiti tudi Fellerjeve krog-Ijice, 6 škatljic za 4"— krone franko. Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. e Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnost. Najpripravneji, najmodemeji in najidealnejši način varčevanja se doseže z živ-Ijenskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. Kot posebno kulanto in '-ot prvo slovansko zavarovalnico na avstrijskem jugu priporočamo banko „Slavijo“, katera tudi dovoljuje stalno nameščenim uradnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila. Z vsakršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani. NESTLE-Jeva I moka za otroke Pepela* fczsa» is. dajeelks. otroke ta bolnike e» blodna Veeboje pravo planinsko pnleko. Skaty» K 166 v vsaki lekarni in drogeriji. 6 # Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestlč, Dunaj L, Biberstrasse 82. Ako Vas