7*1064:
Skromna prošnja
Dežela — pesniška zbirka Frana Zorefa
Dovolite, dragi rojaki, da objavimo na tem mestu tokrat svojo skromno prošnjo. Če pišete uredništvu ali upravi našega lista, prosimo, prilepite na pismo pravilno znamko. Ker pišete v tujino, je treba prilepiti znamko za tujino. Velikokrat se zgodi, da moramo potem v upravi plačevati za pisma, ki jih dobimo, takso za nepravilno frankirano pismo.
Naš list nima državnih podpor in mora izhajati le z naročnino in malimi darovi za tiskovni sklad. Zato boste razumeli, da na pisma, ki pravijo, da pošiljajo kaj za odgovor, pa tega v resnici ne narede, ne moremo odgovarjati.
September
4. 9. 1834 je v Ljubljani zagledal luč sveta pri-rodopisec in pripovednik Fran Erjavec. Umrl je kot profesor v Gorici. Znana je njegova povest „Hudo brezdno”.
4. 9. 1852 pa je bil rojen na Brdu notar Janko Kersnik, pisatelj povesti iz našega malomeščanskega življenja.
14. 9. 1859 je mati porodila Antona Mahniča, slovenskega filozofa in u-temeljitelja našega katoliškega gibanja. Bil je bogoslovni profesor v Gorici in pozneje postal škof na otoku Krku.
28. 9. 1831 je prišel na svet v Retjah pri Velikih Laščah jezikoslovec in pripovednik Fran Levstik. S klasično povestjo „Martin Krpan” je pokazal slovenskim pisateljem, kako je treba snov za povesti zajemati iz narodovega življenja.
Kot 53. izdanje pomembne založbe 'Slovenske kulturne ■akcije v Buenos Airesu v Argentini je dzšla pesniška zbirka Frana Zoreta pod naslovom »Dežela«. Te pesmice so na mah 'vzbudile pozornost. So modeme, pa vendar razumljive in spom njajo na naše velike pesnike. Svet te zbirke je podeželje in panonski svet, ki ga na primer opisujejo verzi: »Topoli stoje visoko, ceste križajo se v konec dni, reke pa šume globoko . . .« »Čakajo me moji mlini, čakajo konec vasi, kaj pripeljem jim pod kamne, kaj nasujem na osi . . .« »Tri vasi, ;tri mlake in jata gosi . . .«. Nekatere reči je Zore čudovito izrazil. Zanimiv in lep je tudi ciklus Kočevski rog. Zbirka je lepa.
Ljudje pod bičem — Mauserjev veliki roman
Mauser j eve povesti so med našimi izseljenci zelo priljubljene. Zato smo z veseljem pozdravili izid prvega dela njegove trilogije, v kateri popisuje življenje učitelja Zalarja in učiteljice Silve med vojno in po vojni. Knjiga je debela in kmalu izideta še ostala dva dela. V tem romanu je na pisateljski način popisano gorje, ki se je nako-pičiilo nad slovenskega človeka po letu 1940. Prvi del knjige ima 440 strani.
Kdor bi rad naročil knjige Slovenske kulturne akcije, piše lahko 'sam v Argentino (Ramon Falcon 4158, Buenos Aires) ali pa naj piše Družbi sv. Mohorja v Celovcu, ki iz prijaznosti (Sprejema denar tudi za to založbo in posreduje njeno knjige. Knjige so seveda dražje kot običajne Mohorjeve knjige, saj izidejo v manjšem številu. To pa na vrednosti knjig nič ne spremen:, nasprotno!
Poslali smo zemljevide
Na oglas v zadnji številki »Naše luči«, da imamo za rojake po svetu na razpolago lep zemljevid slovensket zemlje v (velikosti 55 cm X 40 cm, smo prejeli veliko pisem in naročil. Čez sto zemljevidov smo od takrat inazposlalii. Že velikokrat si je kdo želel tak zemljevid, zato se ne čudimo sedanjemu povpraševanju. Imamo jih še in lahko postrežemo vsakomur. (Cena: 10 šil., 20 bifr, 2 F.ifr., 1,60 DM ali protivrednost v drugem denarju.)
Prvi zemljevid slovenskega narodnega ozemlja je izdelal Ljubljančan Peter Kozler (1824—1879). Tedanji avstrijski peticij siki minister Bach ga je zaradi tega obtožil veleizdaje in ga je tiral pred vojno sodišče, češ da ruši državo. Vendar je zmagala preudarnost sodnikov, ki so fclilli mnenja, da je težko (dokazati, da je možno z enim zemljevidom rušiti državo. Pač pa so Kozlerju zaplenili 422 izdelanih izvodov in litografirni kamen.
7
Slovenci praznujemo letos zelo ivažno ob-letsnlioo. Miiimilo je namreč 550 let od zadnjega ustoličenja ikaramtanisikiilh knezov v slovenskem jieziiku. Obred lin smisel tega ustoličenja je .svetila 'točka v zgodovini (slovenskega naroda, ki more todii nam, .slovenskim otrokom dvajsetega -stoletja, v marsičem biti v pouk in pobudo.
Poglejmo!
*
Umeščanje koroških vojvod se je začelo na Krnskem gradu na Koroškem. Eno teh slovesnosti nam opat Janez Vetrinjski takole opisuj e:
Prvi dan kim-ovca leta 1286 je bil Majn-har-d Tirolski tpo starodavni šegi slovesno ustoličen na vojvodski prestol.
Na vznožju Krnske gore leži kamen, na katerem je tedaj sedel 'kmet iz rodu koisezov, kii so imeli pravico 'ustoličevanja iz 'starodavnih časov po dednem pravu. Z eno roko je držal marogastega bika, z drugo pa 'kobilo enake barve. 'Nedaleč od njega je stal deželni knez, oblečen v 'Sivo ruševino, obut v kmetske čevlje, z deželno zastavo v roki. Okrog njega pa -so bili deželni plemiči in vitezi, vsi v najsijajnejši opravi.
S palico v roki se približa deželni knez kmetu na kamenitem sedežu. Kmet vpraša
Ob obletnici
slovenskih
svobodnjakov
v slovenskem jeziku: »Kdo je ta, ki tako ■prihaja?« Okoli stoječi odgovore: »Deželni knez je.« Kmet dalje povprašuje: »Ali je pravičen sodnik, ki išče blaginjo domovine? Ali je blagoroden ter prijatelj in zaščitnik prave vere?« Vsi odgovore: »Je in bo.« — »iPo kateri pravici,« nadaljuje kmet, »pa sme pregnati mene s tega sedeža?« — »Dobiš 60 beličev, marogastega bika, kobilo in obleko, ki jo ima sedaj knez na sebi. Prost boš bi in vsa tvoja hiša vsakega davka.«
Zdaj se kmet z desnico rahlo dotakne knezovega lica. Opomni ga še enkrat na sveto dolžnost pravične sodbe, potem odstopi z vojvodskega sedeža im odvede živinčeti.
Knez stopi nato na kamen, pobegne meč, ga zavihti na vse štiri vetrove ter se zaroti in -priseže, da bo vsem sodnik po dolžnosti in pravici.
Od Krnske gore se je napotil umeščeni vojvoda v starodavno veličastno gosposvetsko cerkev, kjer je krajevni škof pel slovesno sveto mašo ter med službo božjo blagoslovil in posvetil kneza po cerkvenih obredih. (Po J. Grudnu)
*
Obred ustoličenja koroških vojvod je prepričljiv dokaz stare slovenske demokracije. Knez je svojo oblast dobil iz rok naroda in to
Šele po slovesni obljub j, da bo modro ,in pravično viadal. Za tisti čas je to ustoličenje res nekaj posebnega in «ima primera v evropski zgodovini. Naši stari predniki niso bili neka brezpravna raja, katero foli brezvestni loblastniki mogli po mili volji tlačiti in (izkoniščati. iStari Slovenci so bili nosilci oblasti. In tega so se tudi zavedali. Zanimali so se za zadeve skupnosti ter branili 'ko-ristii javne blaginje. Imeli so oster čut za dolžnost in pravico.
Predstavniki te stare isflovemske demokratske skupnosti so bili svobodni slovenski kmetje, ki so jih Nemci v srednjem veku v Sdhwa-benspiageiu 'označevali kot ljudi, »tkii ne priznavajo plemstva In sile, ampak samo poštenje in resnico«. Ti kmetje n!iso bili neki klečeplazci, ampak ponosen slovenski rod. O njihovem načinu izročanja oblasti je Aeneas iSilviius, poznejši papež Pij II. (1458—
r()iaem If iuLtoa
po ustoličenju karantanskega kneza na 'Gosposvetskem polju
Kresovi po gorah gore, v daljavi nebo že žari; po dolinah rogovi done,
Korotan svoj veliki dan slavi!
Zvonovi gosposvetski odmevajo, ob gradu še trombe done, ustoličenje proslavljajo, da odmeva od Koroške gore.
Dvigni se, dvigni, Korotan, danes zate je slovesen dan, vojvoda karatanski in knez je danes ustoličen zares.
Knežji kamen, prestol stari, spomine slavne on nam hrani!
Knez sedaj je tu med nami: narod poklanja se mu vdani.
Naš prestol ni svilen ne zlat, ni dragocen in ne bogat, je sama skala in granit, zato ostal bo vekovit.
Zdravko Novak
1464) dejal, »da noben narod nima takšnega primera državnega simbolizma«.
Čemu praznujemo ta jubilej?
Praznovanje 550. obletnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod nam narekuje ponos, da smo potomci naroda, ki je imel, kolikor nam je znano, prvo ustaljeno demokracijo v 'Evropi.
Drugi narodi s ponosom kažejo na svojo gospodarsko, politično in vojaško moč v zgodovini. Te moči smo mi imeli bore malo. Zato smo biillii stalne žrtve močnejših sosedov, ki so nas tlačili, izkoriščali ter nas uničevali. In morda so prav te nesrečne okoliščine rodile srečne posledice, da so naši predniki bili prvi:, v katerih se je rodilo iskreno teženje po priznanju človeka po človeku. Drugi narodi so se bojevali za moč in oblast, naši predniki pa so bili bojevniki za pravico. In na to smemo biti ponosni.
Omenjeni jubilej pa nam more biti tudi v pobudo.
Zgodovina je naša učiteljica. Življenje karantanskih 'Slovencev nas more marsičesa naučiti. O njih pravd zgodovina, kot smo že omenili., da »ne priznavajo plemstva in sile,
ampak samo poštenje in resnico«.
Oh, ko bi sodobni iSlovenci imeli dovolj tega duha!
'Minila so namreč stoletja; za naš narod stoletja krivic, trpljenja im bojev za osnovne pravite. Toda narod ni klonil. Naš narod še živi. Živi, a je še vedno talko daleč od cilja, o katerem govori Črtomir v Prešernovi pesnitvi »Krst pri Savici«:
»Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave.«
Spremenile so se 'okoliščine, v katerih živi naš narod, a boj za pravice ostane!
*
Namesto tujih knezov imamo danes domače veljake komunistične miselnosti. Pod njihovo vlado nj govora o resnični demokraciji. Prva skrb jim je ohraniti oblast, in skrb za javno blaginjo je podrejena temu prvemu cilju. Naš narod je danes mnogo na
slabšem, kot »o biili njegovi predniki! pred tisoč deti.
Kakšno čudno in obžalovanja vredno naključje! V času, ko se zadnja afriški narodi osamosvajajo ter si svobodno gradijo svojo prilhodnoist, potomci karantanskih svobodnjakov pogrešajo osnovnih svoboščin.
S tem istanjem se Slovenci ne moremo in ne smemo sprijazniti.
Boj za pravice ostane.
A ne mislim o tu na fizičen boj. To ni naša stvar. Mislimo na idejni, miselni, isve-'fcovnonazorni in politični boj, ki še bolj kot fizični zahteva močnilh ljudi.
Suženjstvo je zgrajeno na sužnjih, svoboda pa vzklije iz src isvofoodnjakov.
Dvignimo glave, brat j e in sestre!
Misel na karantanske svobodnjake naj nam vlije novega poguma in ponosa. Mi nismo ustvarjeni za suženjstvo, marveč za svobodo.
A zavedajmo se, da nam svoboda ne bo padla z neba kot Izraelcem mana v puščavi. Prihodnost zavisi od nas. Mi sami moramo delati za svobodo. Kako žalostno in človeka nevredno bi res bilo, ko bi mislili samo nase [n se trudili de za svoje osebne koristi.
Dvigniti se moramo iz svoje ozke sebičnosti. Vzgojiti si moramo čut za druge, za srečo drugih, za napredek skupnosti in občo blaginjo slovenskega naroda.
V ta namen moramo znati žrtvovati nekaj svojega časa, nekaj svojega denarja, nekaj svojih moči in ugodnosti.
Razume se, brez žrtev tudi tu ne gre.
A če hočemo (druge osvobajati, se moramo najprej sami duhovno osvoboditi tin ne smemo dovoljevati, da bi drugi mislili namesto nas.
Storimo vse potrebno, da bo zgodovina tudi o nas mogla zapilsati krasno sodbo: »Niso priznali sile tiranov, ampak samo poštenje in resnico.«
V-ko.

Če si kje, udari! . . .
Ob spominu na začetek prve svetovne vojne R e š n š č n ia z g o d b a
Leto 1916, mesec maj. Prva svetovna vojna je, divjala skoro po celem svetu. Sinovi slovenskega naroda so umirali in krvaveli na vseh bojiščih Evrope, zlasti pa v Galiciji, Rusiji in na soški fronti. Naša pionirska četa je bila nastanjena v Bukovini, v bližini reke Dmjester. Tam je gradila kaverne globoko pod zemljo, na enem izmed nizkih igničev, kateri deloma segajo celo v Besarabijo.
Vsak dan smo zjutraj prihajali na delo in se popoldne okoli tretje ure vračali spet nazaj tja, kjer smo bili nastanjeni. Delali smo ■namreč po osem ur na dan. Bojni črti pa sta bili kar precej oddaljeni druga od druge. Dež je cel dan lil kot iz škafa in ko smo se ■zbirali v strelskem jarku in se pripravljali ■malo pred tretjo uro popoldne na odhod, smo bili večinoma že vsi mokri, strelski jarek pa je bil spremenjen v blato.
Ko smo tako čakali, da se ziberemo vsi skupaj, je začel nekako 38 let stari vojak Fišer neusmiljeno in grdo preklinjati. Pesti proti nebu vihteč je klical Boga, če je kje, da naj se pokaže in udari. Bil je namreč ves moker in blaten. Vsi, ki smo bili blizu njega in ga slišali, smo bili čisto tiho. Vsi bledi zaradi takih besed smo opazovali njegovo preklinjanje. Toda ničesar se ni zgodilo. Potem smo odšli domov. Vreme se je izboljšalo in naslednje dni je spet sijalo toplo pomladno sonce.
Balo je tri ali štiri, dni kasneje. Krasen pomladni dan je bil in z griča se je videlo daleč tja po Besarabiji. Zopet smo se zbi-irati v tistem jarku, kjer je Fišer pred nekaj dnevi tako grozno preklinjal in izzival Boga. Tudi tisti dan je bil tam in približno tam je stal, kjer je zadnjič ,preklinjal. Roke je položil na s prot jem «pleteno steno jarka in ■naslonil glavo nanje. Zdelo se je, kot da bi tako oprt stoje dremal.
Vse okrog je bilo mirno in človek skoro ni opazili, da je v prvi bojni črti. Le tu in tam se je kje v daljavi začul kak osamel strel iz puške. Bilo nas je šdle mailo zbra-
mih. Jaz sem ibiJ Fišerju najbližje, :kake štiri do pet metrov od njega. Kar naenkrat nam je zatulilo preko glav in kakih šest metrov proč od Fišerja je eksplodiralo, prav v kotu kaverne. Vsi smo se prestrašeni spogledali. Vendar smo bili še vsi pokoncu in, koit je izglodalo, ne ranjeni. Toda ne. Fišer je sicer še stal ob plotu. Njegove roke so bile še oprte na opleteno .steno jarka. A njegov zgornji del glave z možgani vred je bil raz-treson po op letenji steni strelskega jarka tri metre na dolgo. Granata, ki je priletela od strani, ga je zadela v vrhnji del glave... Možakar je še stal kakih 15 do 20 sekund ob plotu, nato pa se je počasi zrušil na tla.
Vedeli smo, kaj to pomeni. Bog se ne da z asm eh o vati in izzivati. Posebno zanimivo je bilo to, ida je bil tisti dan in še naslednje dn| to edini topovski strel, ki je padel na tem odseku bojne črte.
Podblegaški
„Verujem -
v Svetega Duha . .
Naša vera je vera v troedinega Boga. Drage verolizpoivedi morejo sicer pnivesti človeka do Boga, a nikakor ne morejo odkriti, niti zaslutiti .skrivnosti troedinega življenja v Bogu samem. Jezus Kristus, učlovečeni Sin božji, nam je razodel, da so v Bogu tri osebe, Oče, Sin in Sveti Duh, ki pa so en Bog.
Ko izpovedujemo krščansko vero, prizna-vamo predvsem to resnico o troedinem Bogu. Vse ostale resnice so od nje odvisne; so pravzaprav le nje dopolnitev in pojasnitev tega. kar je Bog v svoji ljubezni .storili, da bi se mogli tudi mi vključiti v to troedino življenje.
Izpoved ali smo vero, da nas je Bog-Oče ustvaril prav z namenom, da 'bi bil tudi človek deležen božje ljubezni lin sreče. Bog-Sln nas je odrešil greha, ki nam je zaprl pot k Bogu. Učlovečenje božjega Sina je naj-lepši dokaz božje ljubezni do nas ljudi. S Kristusovo smrtjo-iin vstajenjem je, človek zopet dobili zagotovilo večnega poveličanja. Res je Kristus pred Bogom zadostil za grehe vseh ljudi in zasluži! milost za vse. A odre-
šenje še ni dopolnjeno v vsakem posamezni-ku, niti v človeštvu na sploh.
Ta dopolnitev odrešenja j<e delo tretje božje osebe — Svetega Duha.
s
O božjem Duhu govori že sv. pismo Stare zaveze: Duh je, ki vlada nad nastajajočim svetom, Duh prinaša red, daje življenje in rast; Gospodov Duh napolnjuje vesoljni svet.
A božji Duh ne daje le fizičnega življenja, ampak tudi milost, ki povezuje človeka z Bogom; on govori po prerokih in v 'napovedih o mesij anslkih časih je rečeno, da se bo po prihodu Odrešenika Duh (božji razlili na vse človeštvo.
*
Kristus Jezus nam je razodel, da je ta božji Dulh ena izmed oseb presveta Trojice. Opirajoč se na besede sv. pisma je Cerkev skušala približati to resnico ljudem. O Sv. Duhu pravi, da je poosebljena božja ljubezen.
Božji Slin je od vekomaj rojen od Očeta; je res »Luč od Luči, pravi Bog od pravega Boga«, le po izvoru različen od Očeta. Med obema pa vstaja vez medsebojnega dajanja drugega drugemu, medsebojne ljubezni, ki je tudi neskončna, tudi pravi Bog — tretja božja oseba — Sveti Duh.
Svetli Duh je tako dopolnitev neskončne popolnosti troedinega življenja v Bogu. Prav zato pripisujemo njemu tudi dopolnitev božjega odrešenja in poveličanja; tako pravimo: Bog-Sveti Duh nas posvečuje, kar pomeni: iz božje ljubezni in iz Kristusovega zasluže-nja nam naklanja milosti in uresničuje v naših srcih božje odrešenje.
O Svetem Duhu je govoril Kristus malo pred svojim trpljenjem svojim učencem: »Ne bom vas zapustil sirot. Prosil bom Očeta in vam bo dal drugega Tolažniika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice, ki izhaja od Očeta. On bo pričeval o meni. Oče ga bo poslal v mojem imenu in on vas bo učili in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh rasnice, vas bo vodil k popolni resnici. On bo mene poveličal, ker
Po prvi svetovni vojni je del naše Koroške pripadel Italiji. To je Kanalska dolina, ki se vije od Trbiža do Pontebbe sredi samih gorskih velikanov Julijskih Alp. Vasica na desni so Ukvc.
'bo lisz mojega jemal in vam oznanjal...« (.pr. Jan 14-16).
Sv. Pavel govo'Hi večkrat o delovanju Svetega Duiha. On žiivi v nas: -»(Ne veste li, da ste itempelj božji in da Duih božji v vas prebava?« (1 Kor 3, 16); oživlja nam dušo in telo; pričuje našemu d-itbu, da smo oliroai božji; idaje nam «poznanje 'tega, »kar nam je Bog milostno daroval« in deli najrazličnejše darove v korisit Cerkvi (pr. Rim 8, 9-16; 1 Kor 12, 4-11).
Ker je odrešenja delo božje ljubezni, je poosebljena božja ljubezen — Sv. Duh — na poseben način isoudelležena pni njega uresničitvi.
Učlovečenje božjega Sina je delo Svetega Duha: Manija je namreč po delovanju Svetega Duha na skrivnosten deviški način spočela božjega Sina. Pa že prej v dolgih stoletjih priprave na Odrešenikov prihod je bilo delovanje Svetega Duiha odločilno: on je govorili po prerokih, ki so ohranjali vero in hrepenenje po Mesiju. Duh božji je vodil ibu-di Odrešenika samega (božjega (Sina kot človeka) in ga je ob krstu v Jordanu kot človeka še enkrat potrdil za mesijansko poslanstvo.
Po Kristusovem vnebohodu je Cerkev dobila nalogo, da kot Kristusovo 'skrivnostno
telo povezuje vse, ki verujejo v Kristusa in ki so krščeni, in da jih vodi k Bogu. Cerkev mora nadaljevati Kristusovo odrešujoče poslanstvo in v tem jo vodi Sveti Duh. On je duša Cerkve: daje ji življenje, milosti, povezuje različne ude v tesno edinost z glavo — Kristusom. (Sv. Duh je, ki ohranja v Cerkvi nezmotljiv nauk (božji in ki ji zagotavlja polnost milosti, 'ki jih Cerkev deli po .zakramentih.
Končno je Sveti Duh za vsakega daniiteilj vseh milosti in dar obenem. Kajti po zakramentih, po sv. daritvi, po molitvi in po božji besedi se nam daje on sam in v nas živi. On, ki je po deviškem spočetju podaril 'božjemu Sinu našo človeško naravo, daje nam, da postajamo deležni 'božje narave, da se imenujemo in smo otroci božji (1 Jan 3, 1) in da smemo Boga klicati: Oče! (Rim 8, 16). Sv. pismo izrecno pravi, da je »božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki
nam je bil dan« (Rim 5, 5).
*
Ko je Bog na prvi binkoštrai praznik razlil Svetega Duha na prvo Cerkev, se je v apo-stolih lin učencih, ki so skupaj z Marijo v molitvi pričakovala izpolnitev Kristusove obljube, izvršila velika sprememba. Ker so bila njih srca odprta lin pripravljena, je Sveti Duh po njih izvršil čudovita dela: razširili so Cer-
kev po vsem itedaj znanem svetu. Za ceno 'lastne 'krvi, ikii so jo darovali v znaik zvesto-'be in Ijiubezni do Jezusa, so prinesli svetu odrešenje.
Svet poitrabnij e vedno tafcilK velikodušnilh ljudi. Vsak kriisitjan je poklican, da postane pniiča 'Kristusova v svetu, iv katerem živi. Le srca je treba odpreti Svetemu Duhu pa bo svet zopet prisluhnil veselemu oznamilu dobrote im ljubezni.
Globoke skrivnosti
Ko se mi mi preveč mudilo, sem nekoč na poti v mesto začel 'šteli lepake ter opazovati, kaj pravzaprav objavljajo. Večina ljudi jih namreč ne opazi, verjetno jih je preveč. In največ teh 'lepakov je igovoriillo o lopo ti, o vsakovrstnih lepotilnih sredstvih iim pomoč-'kih, ki naj hi ohranjevali zlasti žensko lepoto. Seveda, 'koliko je resničnega uspeha, je drugo vprašanj»e. Ali »vitamini« res ohranjajo moč in barvila lepoto?
Naravna je težnja, ki je ne manjka tudi modernemu človeku, 'obraniti moč in lepoto ne le za nekaj let, temveč ju podaljšati do 'skrajnih mej a.
Ko prihajajo leta, je naravno, da v telesu mi ve»; toliko moči kot v mladosti; tudi telesna 'lepota mineva. Človek, ki živi brez vere, ki ničesar drugega ne pozna, mora pač re-flignirati; saj mu ne ostane drugega kot smrt, kar pa pomeni popolno uničenje. Krščanska modrost o ljubezni pa pravi', da more telo o-magati, ali duh ostane mlad. Zato pa je tudi ljubezen vedno močnejša. Tudi v sedanjih časih je še veliko srečnih zakonov, dasi o svoji sreči ne kriče v svet.
Na dva načina, moremo reči, raste ljubezen: po družini in tudi sama v sebi. Daši ne igovore zakonci o tem, vendar v svojih srcih čutijo, da so vedno (bolj navezani drug na drugega. Čeprav je morda zunanjih znakov vedno manj, notranje vedo, da si nikdar niso bili tako bilözu ter da njihova 'ljubezen raste. Naravno je, da vse, kar je bilo kot neko novo odkritje, kar je pomenilo »senzacijo«, mine, ker ni več novo.
Bog ni namenil človeku, da bi njegova moč
An lepota ostala za vedno. Hotel pa je, da se obnavlja v otrocih. Ali ni božja previdnost prav v tem, 'da se v času, ko začne minevati pri starših lepota in moč, oboje obnavlja v naslednjem rodu?
Ko se sin rodi, oče vidi v njem »prestolonaslednika«, saj 'bo po njem podedoval tudi njegovo moč. Tako rod ne bo izumrl. Hčerka obnovi lepoto in privlačnost matere. Kolikokrat je treba v vsakdanjem življenju Salomonove modrosti, da je mogoče odgovo-riiti na kočljivo vprašanje, komu je otrok (bolj podoben, očetu ali materi?
Z otrokom se ljubezen staršev dopolni, tako ni več smrti, ampak novo življenje. Iz ljubezni je otrok rojen in po ljubezni se bo dvigal — rastel — k 'Bogu, ki je Ljubezen sama, h kateri vodijo starši svojega otroka. Zato so talko pomembni dnevi prvega obhajila, birme, družinskih praznikov im praznikov v cerkvenem letu. Vsak od njih pomeni nov korak k Bogu.
Že po apostolu je zakon »skrivnost«, a se tudi razvija v skrivnostih. Tako mož vidi ob otrokovem rojstvu iv ženi skrivnost materinstva; tudi žena vidi v njem, česar preje ni videla, skrivnost očetovstva. Čeprav koža ni vač 'tako gladka, se mu ne zdi prav nič starejša; njena lepota se ni zmanjšala. Zanjo je še vedno isti kot takrat, ko sta skupaj prvič prestopila prag svojega doma.
Ko otroci prihajajo k pameti, se razvije nova skrivnost, saj je prva in največja učiteljica svojim otrokom mati sama in oče je učitelj s polno avtoriteto, ko je potrebno mladim pokazati božja pota v življenje, uvesti jih v božje skrivnosti. In čim bolj doraščajo, tem foolj se poglabljajo te naravne vezi. Še več, tako tudi vračajo svoj delež narodu, čigar člani so. S ponosom j'e oče dejal: »Ako ničesar drugega nisem dal 'svojemu narodu, dal sem mu šest otrok, na katere smo vsi lahko ponosni.« In dekle, ki bi se rada posvetila kot redovnica Bogu, pa mi bilo mogoče, je rodila .sedem otrok in vsi otroci so šli na pota, po katerih bi mati sama rada nekoč bodila. So skrivno siti, ki se v življenju šele po letih odkrijejo, včasih pa ostanejo za vedno zapisane v božjih analih.
Prava ljubezen dobi svoj pomen šele v krščanski ljubezni, ki ljubi bližnjega kot o-
itroika iboižjaga. To je Ijiulbezen brez upanja, da bi bula kdaj ipovmjana, ljubezen, ki ne izrviira iz priv'lačnoštii in lepoite, ampaik ker razume, kaj je mrtev.
Oisebna 'Ijiulbezen 'vbljued tudii .seksiualno Iju-ibezem. Krščanski zakon pa obojno dvigne do popolne ljubezni, isaj nadaljuje Kriisbusovo oidirešilno delo. Največ ljubezni v družini je deležen bolan obrok, itako naj velja tudi v
moralnem redu. Odtod je isfcrb za »izgubljenega sina«.
Ni življenja brez iskriivnoisti. Najivačja iskriivinost pa je ljubezen. Naj bo zakon srečen ali nesrečen, življenje prijetno ali grenko, ni irazildke za srce, ki je prečiščeno v polni ljubezni.
Zato se ljubezen ne postara. Čim bolj je dubovna, tem bolj je nesmrtna.
—nk
Letošnje slovensko romanje v Lurd
Nepozabni so dnevi milosti, ki smo jih letos preživeli v Lurdu. Izseljenci iz Pariza, severne Francije, iz Stuttgarta in Švice, smo se znašli v Parizu že v petek, 10. julija, si ogledali skupaj Pariz, nato pa zvečer odhiteli v Lurd, kjer smo imeli vsak dan skupno mašo in pridigo (13. julija mašo za vse slovenske izseljence pri čudodelni votlini).
13. julija zvečer je prišla glavna skupina Sloven cev iz Trsta, Gorice in Koroške. Romarje so na postaji pozdravili gg. Nace Čretnik, direktor slovenskih katoliških misij v Franciji, Stanko Kavalar, izseljenski dušni pastir za severno Francijo, ter dr. Franc Felc, ki je pripeljal svojo skupino iz Stuttgarta. Tako je slovenska romarska skupina v Lurdu v trenutku zrasla na preko 800 oseb.
Romarski vlak Tržačanov, Goričanov in Korošcev je bil sestavljen iz 12 vagonov. Prišel je iz Francije, ker ga italijanska direkcija ni sestavila. Pred odhodom iz Trsta se je zgodil še neprijeten incident. Romarsko vodstvo je hotelo nalepiti na okna napise: „Slovenci a Lourdes”. Pa so italijanske železniške oblasti v Trstu to zahranile. Seveda, kakšno pohujšanje za zunanji svet, če zve, da živijo v Trstu tudi Slovenci in zmorejo organizirati celo svoj lasten romarski vlak! Kljub vsem lepim besedam in zagotovilom vedno ista pesem: treba je tajiti navzočnost Slovencev v Trstu, na Goriškem in v Slovenski Benečiji, ker ne gre, da bi na meji države živeli ljudje, ki so sicer italijanski državljani, pa hočejo ostati zvesti slovenski materni besedi.
Kar se ni zgodilo v Trstu, se je potem nadoknadilo v Milanu. Vso pot, tja in nazaj, so potem napisi na oknih oznanjali, kdo so romarji, ki v vlaku potujejo. Seveda, ko so romarji na povratku stali v Genovi, si je moral neki italijanski železniški uslužbenec spet dati duška zoper Slovence z bese-
dami: „Slovenci so čreda ljudi brez kulture”, pa je pozabil, da je prav dobro označil ne Slovence, pač pa svoje sonarodnjake.
Dnevi milosti in bratske povezanosti
V torek, 14. julija, so se zjutraj vsi slovenski romarji zbrali pred kipom Brezmadežne na trgu pred rožnovensko baziliko. Tam je g. Nace Čretnik najprej pozdravil lurškega škofa msgr. Theasa, se mu zahvalil, da je prišel med Slovence, čeprav je imel še isto dopoldne zaradi francoskega narodnega praz. nika druge obveznosti v Tarbes, ter ga naprosil, naj blagoslovi novo romarsko zastavo, posrečeno delo našega priznanega slikarja Toneta Kralja. Na eni strani je podoba Matere božje z napisom: „Sveta božja Porodnica — bodi naša pomočnica”, na drugi strani pa slika slovanskih blagovestnikov z napisom: .„Sv. Ciril in Metod, varujta slovenski rod!”
Lurški škof je blagoslov zastave z veseljem izvršil, pozdravil slovenske romarje in se dal z njimi skupaj fotografirati, ko je pred lurško baziliko mogočno donela pesem „Marija, skoz’ življenje voditi srečno znaš”, kateri so prisluhnili številni romarji iz vseh narodov.
Nato so naši romarji v procesiji s pravkar blagoslovljeno zastavo na čelu odšli k lurški votlini, kjer je opravil sveto mašo dekan z Opčin msgr. Natal Silvani, potek službe božje pa vodil g. Frane Štuhec, vodja tržaške in goriške skupine. Po sv. maši je g. Jože Jurak spregovoril zbrani množici o Lurdu, ki je potrjenje za našo vero, dokaz za pravo usmerjenost naše Cerkve ter vabilo, da zaupamo v Marijino sredništvo. Vse je pozval, da naj se svoje vere nikdar ne sramujejo, da naj radi sodelujejo s Cerkvijo pri njenem poslanstvu in se z zaupanjem obračajo k Mariji v vseh telesnih, zlasti pa dušnih
rßh\mö matere
Sinu a tu jini
Ko odšel »j brez Slovesa,
Mio mi je ikot opustošenje potresa; kalko so tožni bili meni dnevi, jokaia sem ponoči in podnevi.
Ker si v cvetu let po isvetu se podal, si hude srčne irane mi .zadal, srce pa malo se je nimiriilo, ko tvoje «mo prejelli poroofflo.
Želim, da Ibi tujina bila ti dom pnijeten kot rodna domovina; srečna 'bom, če «rečen bodeš ti — to si tvoja mamica želi.
Bodi priden in poslušen, za 'delo ivedno res navdušen, ne zaibi mas im domovine, čpprav drugje ti sreča sije.
Kadar pa ti bo hudo, poslušaj mene, .sinko, to: stopi pred neskončnega Boga, prosi ga in moviih spet moči ti da.
.četudi boš kdaj trpel, na obupavaj, saj boš «pet vesel; le košček dolhre volje, pa spet bo we najbolje.
Kličem ti: bodi junak trpljenja, iveseli se poštenega življenja.
Vedi, da nikomur ni živet lahko, Vsako srce ve za to.
Bodi priden, uči se, hrepeneče prosi mati te.
Ne daj sovragu .se v roke, pazi noč in dan na se.
Še enkrat kličem ti: zdrav ostani, sinko naš! V mislih >si med nami vsaki čas!
Na zemljico slovensko naj misel ti hiti, saj ona darovala je življenje ti.
Tvoja mamica M. H.
potrebah. Z zanosom in doživetjem podano pridigo je govornik zaključil z molitvijo, ki smo jo nato na glas z njim molili vsi navzoči: „Spomni se, o premila Devica Marija!”
Takoj po pridigi je sledilo običajno fotografiranje, nakar so imeli romarji zasluženi odmor do popoldanske evharistične procesije, ki so se je udeležili. Pri večerni procesiji z lučkami se je marsika teremu Slovencu orosilo oko, ko je — kakor tudi naslednja dva večera — preko zvočnikov donela litrska himna v slovenskem jeziku.
Prišla je sreda, 15. julija. Slovenska romarska skupina se je zmanjšala za 90 romarjev, ki so tisto jutro zgodaj odpotovali proti Španiji na romanje k Ma liji v Montserrat pri Barceloni. Drugi slovenski romarji, ki jih je še vedno bilo preko 700, so zjutraj opravili sv. križev pot, ob desetih pa so bili v baziliki sv. Pija X. pri vzhodni maši, ki jo je opravil dr. Stanko Janežič ob asistenci dr. Kosmača in g. subdiakona Markuža.
Ostali dan so slovenski romarji porabili za svojo osebno pobožnost, nekateri so pohiteli na Pic de Jer, odkoder je čudovit pogled na Lurd in na zasnežene vrhove Pirenejev. Popoldanska in večerna procesija pa nas je zopet zbrala ob Mariji.
V jutru 15. julija so slovenski romarji v Lurdu doživeli izredno presenečenje; presenečenje, ki pomeni zgodovinski dogodek za Slovence. Na cestah so se pojavili raznašalci časopisa „Lourdes Eclair” in vihrali posamezne številke, kjer je bilo videti na prvi strani ogromen napis čez vse kolone v slovenščini: „Slovensko romanje”, s slikami sv. Cirila in Metoda z nove slovenske romarske zastave, blagoslovitve nove zastave (kjer opazimo lurškega škofa v spremstvu g. Čretnika, msgr. Silvanija, gg. Kava larja in dr. Janežiča) in podolje Matere božje na isti zastavi. Nato je bil objavljen slovenski članek, ki izraža vso misel in ves smisel slovenskega romanja v Lurd, in ima obenem še to posebnost, da je sestavljen razen štirih izjem, preko katerih se ni dalo iti, iz besed, ki nimajo nobenega sičnika č, š in ž, da je bilo tako poenostavljeno delo za stavce v tiskarni, pa zato toliko bolj težko za sestavljalca č. g. Čretnika. V listu je bila objavljena tudi velika fotografija celotne slovenske romarske skupine, na srednji strani lista pa še članek v francoščini: „Le pelerinage slovene ä Lourdes”, ki v kratkem pred stavi mednarodnemu svetu ne samo slovensko romanje, marveč tudi slovenski narod, njegov položaj in njegove probleme. Naslednji dan je isti časopis objavil še sliko slovenskih romarjev pred votlino.
Prizor z letošnjega lurškega romanja. Po blagoslovu romarske zastave poje množica romarjev zbrana pred Marijinim kipom in turškim škofom pesem: „Marija, skoz’ življenje voditi srečno znaš----------------”
četrtek, 16. julija, je bil dotočen medsebojnemu spoznavanju in povezavanju. Zjutraj je bila za vse udeležence skupna maša v zgornji baziliki, nato pa je bila dana možnost za ogled betharramskih jam, ki zelo sličijo Postojnski, 15 km zahodno od Lurda. Trije avtobusi so popeljali skupino naših ljudi na ta kraj naravne lepote in umotvor božje stvariteljske moči. Popoldne so se pa zbrali naši rojaki po evharistični procesiji k bratskemu srečanju v dvorani Naše Gospe. Srečanje je vodil dr. Stanko Janežič iz. Trsta, govorili in pozdrave so pa prinesli ga. Ljubka Šorli iz Gorice, dr. Janez Polanc s Koroške ter g. Stanko Kavalar v imenu slovenskih izseljencev v Franciji.
Tako je prišel 17. julij, dan slovesa od Lurda.
Kljub silni vročini so bili slovenski romarji dobro razpoloženi in vedno pripravljeni udeleževati se vseh pobožnosti. Zjutraj so se zbrali pri skupni maši pri oltarju sv. Bernardke, ob pol poldne so se še enkrat zbrali ob lurški votlini, kjer se je v imenu vseh slovenskih romarjev poslovil od lurške Marije dr. Stanko Janežič. Ob treh popoldne so se tržaški, goriški in koroški romarji odpeljali iz Lurda; skupina iz Stuttgarta je odpotovala že v petek zjutraj in sta jo na postaji v Parizu sprejela g. Čretnik, ki se je moral že prejšnji dan vrniti v Pariz, in g. Lavrič. Romarji iz Pariza, severne Francije in Švice, pa so zapustili Lurd v petek zvečer in v soboto zjutraj s skupno mašo v Parizu zaključili svoje romanje.	(Konec na strani 12)
Drage kuharice!
Da .se le ne boste preiveč priitoiževale, kako sem na Vas čiisito pozalbila, je naš količek danes namenjen samo V am. (Namenila sem se, da Vam napišem to pot ndkaj o skuti. Ta mlečni izdelek, ki mu po naših krajih pravijo tudi sirček, (po nemško Topfen ali Speisemark), (gotovo vse poznate. Žal pa pri naših mizah prav redko najde pni-znanje in je v naših jedilnikih kaj skromno zastopan.
Skuta je zelo zdravo živilo. Lahko je pre-bavljiiva, vsebuje ealo vrsto vitaminov pa veliko hranilnih snovi, ki so tudi v mesu, jajcih in, razumljivo, tudi v mleku. Naprodaj je z večjim ali, manjšim odtegljajem smetane. Tako tudi človek, ki se noče ali ne sme reditii, po mili volji poseže po skuti. Posebno pa je prilmcma za bolnike, ki mesa ne smejo uživati, za (Starejše ljudi in tiste z občutljivimi prebavili, in seveda za našo mladino.
Kuharica skuto pripravi na najrazličnejše načine. Najprej hi vam jo priporočala kot namaz, ki bo dišal na črnem ali belem kruhu ,za malico ali 'večerjo. Otroci se 'bodo razveselili sladkega skutinega namaza z orehi: skuto gladko razmešajte in ji dodajte sladkorja po okusu, 1 svež rumenjak, možev vrh vanilij e vega sladkorja in nekaj kapljic limonovega soka. Vse premešajta, namažite v debeli plasti na ržen kruh in potrosite s sekljanimi orehi. Priporočam, da vzamete skuto z visokim procentom smetane.
Kdor je manj sladkosneden, temu ustrežete s pikantnim namazom. Med manj mastno skuto umešajte drobno sekljan rumenjak kuhanega jajca. Po okusu zmes solite, poprajte in papricirajte s sladko papriko, da dobi namaz rdečkasto barvo. Sekljajte malo kislih kumaric, 2 ali 3 kaprice, par vejic peteršilja iin zmešajte med skuto. Namaz se poda k črnemu, pa tudi k belemu spečenemu kruhu. Povrhu potresite grobo sekljan beljak, ki vam je ostal od kuhanega jajca lin postrezite k pivu ali vinu.
Na belem kruhu vam bo dišal skutin namaz s peteršiljem. Med svežo skuto primešajte soli po okusu, svež surov rumenjak, namažite na kruh in potrosite s sekljanim peteršiljem.
In še nekaj za nedeljsko mizo: skutina torta. Iz 150 g bele moke, 3 g pecilnega praška, 65 g sladkorja, 2 rumenjakov, 1 žlice mleka in 50 g masla napravite krhko testo in ga specite v tortnem modelu. Ko je pečeno, obložite s sledečim nadevom: 2 zavitka vanilij, pudinga zmešajte s 150 g sladkorja in skuhajte v V2 1 mleka. Med vročo maso vmešajte 750 g skute, par kapelj citroninega soka ali limonovo olje in naglo prevrite! Stresite nadev v skledo, mu dodajte 30 g opranih rozin in vmešajte trd sneg 3 beljakov, kateremu ste dodale 50 g sladkorja. Namažite nadev na pečeno testo, ki ga imate v modelu; raztepite z žlico mleka 1 rumenjak in pomažite po 'torti. Pecite pri 130°—150° eno uro. Ko je torta pečena, jo takoj z nožem odločite od roba, pustite pa jo v modelu ohladiti. Postrezite z 'dodatkom stepene smetane. Zdaj pa kar zavihajte rokave; vsem skupaj želi dober tek	gospa Majda.
Botri in botrice
V m,ali razmnoženi knjiiižiioi »Prvi koraki«, ki podaja navodila staršem o verski vzgoji majhnih otrok, sem 'bral o 'botrih in botricah to-le.
»Otroka je treba dati krstiti čimprej! Če so v starih časih krščevali isti ali vsaj drugi dan po rojstvu, zakaj bii mogli mi, ki živimo v dobi hitrostnih rekordov, odlašati cele tedne in 'še več! Saj veste, kakšna rahla stvarca je novorojenček. Ni treba mnogo — in ni ga več! Če ni krščen, ste ga oropali večnega življenja.
Botri prevzamejo soodgovornost za krščansko vzgojo; pred Cerkvijo jamčijo, da ho o'trok krščansko vzgojen. Zato ne glejte na njih premoženje ali uglednost, ampak edino le na to, ali hod o otrokom vzor krščanskega življenja! Ljudje brez vere, ljudje, ki niso pred Bogom uredili zakonskega življenja in sploh javni grešniki pa itak ne morejo biti za botra.«
Ko sem to bral, sem se vprašal, koliko naših ljudi ve, kaj se pravi biti boter in kakšno dolžnost prevzamejo, če so komu za botra? Naj dostavim še to, da se me branimo, če nas v tujini kdo za to prosi. Pomagajmo si med seboj tudi v tem!	zr
zavarovalnino pomagala že neštetim rojakom, kajti v Ameriki mi takih bolmiškth 'blagajn kot v Evropi.
»Z izkušnjami, ki jih imamo večkrat z našimi ljudmi,« smo -brali v avstralskih »M’-isliiih«, »se nismo s prevelikim upanjem odločili -za ,-dopisno šolo“ za pouk v slovenščini. Ne m-o-rete si misliti našega presenečenja, saj se je priglasilo v kratkem kar 52 otrok iz slovenskih družin, razkropij-emih širom Avstralije.« Podjetnost najde pota, ki se zdijo nemogoča. Treba je le hoteti!
Slovenska kulturna akcija v Argentini težko izhaja in je v dolgovih. Zato je ob svoji 50. knjigi, ki jo je izdala, pozvala rojake po svetu in jih prosila za jubilejni dar.
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki je Ameriška Slovenska Katoliška Jednota (KSKJ). Letos praznuje 70 let obstoja. Ta pomožna organizacija je z
Tudi v judovski državi Izrael so Slovenci. V samem glavnem mestu Tel Aviv namreč lahko poiščeš v telefonskem imeniku številko in ko jo zavrtiš — te bo pozdravil Slovenec iz Ljubljano.
Pri 83 letih je dokončal v Združenih državah svojo življenjsko pot msgr. Janez Blažič, idoma iz Žilhovega Sala v šmiilhellski župniji na Dolenjskem. Kot mlad fant je prišel v Ameriko in tam stopil rv bogoslovno semenišče. Kot duhovnik je deloval med Slovenci, med Slovaki in drugimi n ar odnos trni. Ni-kolli pa ni nehal goreče ljubiti svojega slovenskega naroda. Domovino je obiskal prvič bitk pred vojno leta 19-14, drugič pa leta 1951. Tedaj je obiskal tudi naše zamejstvo: Koroško in Primorsko. Imel j-e naročene vse
Na praznik Presv. Rešnjega Telesa so se Slovenci v Oberhausenu v Zap. Nemčiji udeležili procesije pri župniji Herz Jesu v Sterkrade. Štirje pari so šli v narodnih nošah. Na sliki jih vidimo, kako se pripravljajo in ogledujejo, da bo ja vse v redu za procesijo.
važnejše naše časopise v zamejstvu in izise-iljeiniativu. Posebej pa omenjamo tu njegov velalkodušni dar celovški Mdborjevj druižibii. Ko se je v Celovcu znova ustanavljala naša tiskarna, v kateri se tiska tudi -»Naša luč«, je Mo treba kupliltd veLifco strojev. Takrat so se izbralli ameriišiki Slovenci in sklenili kupiti stavni stroj (linotype). G. Blažič je tedaj s svojlifm darom 5.000 dolarjev pokazal, kako je treba podpirati ikrščanski ,slovenski tisk. Naj mu jih sedaj Bog v nebesih stotero poplača. Stroj, za katerega je daroval, po 12 letih še vedno dobro dela in smo tako tudi mi po izapadni Evropi deležni tega nje-igaveiga daru.
V Združenih državah ameriških je postal rojalk F. Ches.arek (Češarek) generalmajor amerlilšlke armade. Njegov oče Joižef češarek je biti predsednik »Silovenislke podporne zveze« v Calumetu.
Iz Toronta v Kanadi nam poroča rojak
M. M., da so tam Slovenci proslavili 400-leltnko rojstva enaga največjih svetovnih genijev, angleškega dramatika Shakespeara. Uprizorili so njegov slavospev ljubezni »Romeo im Julliija«. Slovenci smo ravno pred 100 leti dobili prevod tega znamenitega dela. Kdo ne pozna dram Hamlet, Macbeth, Henrik IV., Rihard IV., Kralj Lear, Othello, Sen kresne noči itd? Menda je bil obisk prireditve bolj slab, kar ni v čast našim v Torontu. Vsaj zaradi tega naj 'bi rojaki prišli, da pokažejo svoje priznanje igravcam, ki so se mučili s pripravami. Pokazali bi, da so res kulturni ljudje.
Na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi pri Clevelandu so postavili in blagoslovili spo-mtiinislko kapelico v spornim na slo venske žrtve zadnje svetovne vojne in na žrtve komunistične revolucije. Ob priliki blagoslovitve je bila velika žalna svečanost za vsemi od komunistov pobitimi. Slavnosti se je udeležil med drugimi častnimi gosti tudi ameriški ■senator slovenskega porekla Frank Lausche, ki je v svojem govoru dejal: »Ne morem biti vesel, ker v domovini mojih staršev ne smejo zvoniti zvonovi za tistimi, ki so dali življenje za ohranitev isvobode v boju s komunističnim nasiljem. Komunizem bo prešel, slovenski narod pa bo ostal.«
Značilne pohorske cvetlice
Pohorje (hribovje, ki se vleče od Maribora proti Slovenj Gradcu) s cvetlicami ni posebno bogato in se ne more primerjati s sosednjim Bočem ali Savinjskimi planinami.
Najznačilnejše cvetice na Pohorju so pomladni žafran (krokus), ki raste bolj na vlažnih travnikih in ima vijoličaste cvetove; norica z belimi visečimi cvetovi; volčin je grmič z rožnatimi cvetovi; oranžno iskržolico spoznamo po živooranžnih cvetnih košaricah; kochov svišč ali encian ima velike temno moldre, lijaku podobne cvetove; arnika ima velike rumene cvetove; brkata zvončnica ima zvoncu podobne modre cvetove; ciproš ali vrbovec zraste do poldrugega metra visoko in ima rožno rdeče cvetove; svečnik, ki cvete v jeseni, je vrsta svišča ali enciana in ima cvetove nabrane v velikih kitah; jesenska resa je nizek grmiček, ki oživlja kisla pohorska tla s svojo svetlo rdečo barvo; rjasti sleč ali rododendroni je z lepimi rdečimi cvetovi: čmerika cveti belo; po barjih pa najdemo še značilne barske rastline, kot n. pr. šotni mah, rosiko, munec, rožmarin in druge.
O lurškem romanju
(Konec poročila s strani 9)
Tako smo Slovenci letos res v lepem številu, tudi izseljenci, poromali k svoji Materi v Lurd, kamor je meseca junija prišla iz Slovenije tudi skupina slovenskih duhovnikov, ki so kot člani ciril-meto-dijskega društva duhovnikov dobili od oblasti potrebno dovoljenje. Iz Pariza jih je spremljal g. Čretnik; v Lurdu jih je posebej sprejel lurški škof, ki jim je na skupni večerji pred odhodom med drugim govoril o treh vezeh, ki jih duhovnik edino more sprejeti: vez na Boga, na vero in na Cerkev, go voril tudi o ljubezni, ki jo ima francoski narod do svobode ter obenem izrazil upanje, da bodo kmalu prišli časi, ko bodo tudi iz Slovenije lahko vsi brez izjeme, vsi duhovniki in tudi drugi verniki, poro mali v Lurd. „Lourdes Eclair” je prinesel v svoji izdaji 11. junija tudi sliko te skupine in popis razgovorov romarjev s časnikarji.
Delo, poštenje, posvečenje!
(Arhiteikt Jože Plečnik)
Železarska zgodovina Jesenic
Zigodovlina Jesenic sega nazaj v davno dobo početjkov železarslke obrti v naših krajih. Kdaj ®o navrtalii vznožje in pobočja Golice, Kočne, Belšce, Begunjišoice in Zelenice, katere so dajale železno rudo — še ni točno ugotovljeno.
Železarska obrt v naših krajih je izšla iz preprosite domače obrti kmečkih plavžev, kovačnic in poznejših fužin In ise je oh zatonu 19. stoletja razvila v veliko 'železarsko industrijo.
Plodne zemlje je bilo v .srednjem veku v gorenjskem kotu le malo. Tudi gozdovi in pašniki niso mogli preživljati vseh ljudi. Zato so morali naši predniki že v sivi davnini seči v nedrije in tudi v osrčje domače zemlje, kjer so izsledili železno rudo in druge naravne zaklade.
Iz železne rude so začeli kmetje v nekdanjih maliih plavžih na veter pridohivatii kovno železo. Ob potokih in kolovozih so v kasnejši dobi nastale male kovačije. Kmet je kmalu zamenjal leseno lin kameni to .orodje z železnim. Leseni zapahi pri hišnih vratih in okenska omrežja so bila. kmalu zamenjana z železnimi, ki »o bili prave umetnine tedanje in sedanje dobe.
Ležišča železnih rud in male, tedaj še neorganizirane kovaške obrti v naših krajih so proti koncu 15. stoletja prevzeli. Italijani iz .Brescie in Bergama. Iz imen lastnikov iin izkoriščevalcev rudnikov na Gorenjskem je razvidno, da so Italijani okoli 300 let gospodovali v naših krajih. Najstarejši datum, ki dokumentarno govori o jeseniškem železarstvu, je 24. 8. 1381., ko je grof Friderik Oirtemburškii izdal za svoje pokrajine prvi rudarski red in navodila za delo v rudnikih, plavžih in fužinah. Ta obrt je najbolj uspevala v 16. stoletju, ko so grofje Buccelleni leta 1523. sezidali na Jesenicah cerkev, pozneje pa še na Savi, pri Sv. Križu in na Plavžu.
Leta 1769. je, bilo na stari Savi zaposlenih 23 ifuižinskiih delavcev pri kladivih, 59 rudarjev, 200 drvarjev, oglarjev in voznikov, 4 faktorji in tesarji, skupaj 286 oseb. Podobno je biiilo drugod.
Zanimivo je, da je bilo povsod največ zaposlenih oglarjev in drvarjev.
Dne 25. marca 1796 so na Stari Savi prvič talili rudo ,s premogom. S tem je nastopila za železarstvo nova doba gospodarskega napredka. Z uporabo premoga pri predelovanju rude v železo in jeklo, so bili rešeni gorenjski gozdovi pred popolnim uničenjesm. To nam dokazuje samo primer fužin v Spodnji Radovni ki je imela samo 25 fužinskih delavcev pa skoraj trikrat toliko drvarjev in oglarjev. Fužine v Spodnji Radovni so porabile na leto okoli 16.000 žirgeljnov lesnega oglja.
Leta 4870. je bila ustanovljena Kranjska industrijska družba, ki je prevzela tudi jeseniške železarne.
V ljubljanskem tehniškem muzeju je lepo podana železarska zgodovina Jesenic in okolice. Vse to gradivo je bilo prvič razstavljeno 1. 1950 na Jesenicah. Vsebuje predmete iz prazgodovinske dobe, oglarsko, rudarsko in kovaško orodje, mehove, primože, nakovala, okenska omrežja iz umetne kovaške obrti tistega časa, lesen kip Marije iz fužinske cerkvice na Plavžu, umetniška podoba Sv. Barbare od Sv. Križa, dalje mape, risbe in fotografije rudnikov, plavžev in kovačij ter fotografije delavcev,. ki so v njih delali v prejšnjem stoletju. Prikazane so tudi umetniške podobe, kolajne in diplome, ki so bik pridobljene na svetovnih gospodarskih razstavah.
Prikazana so tudi trgovska pota jeseniške Železarne v širni svet iz časa pred prvo svetovno vojno, in sicer v Italijo, na Balkan. Malo Azijo, Egipt, Indijo, Indokino, Kitaj,r <sko in na Japonsko ter celo v Južno Ameriko, na obale Tihega oceana. Zaniimive so o-gromne podobe, izdelane po zamisli zgodovinarjev Valvazorja, Agnicole in Berengu-oia, ki prikazujejo preproste tehniške naprave v nekdanjih plavžih in fužinah in ljudi, kako so garali in trpeli ob njih.
Poučna je tudi peč na volka iz srednjega veka, narejena po zamisli zgodovinarja in arheologa dr. Valterja Schmida.
slovenc! doma
V	Logatcu so izrooilti prometu novo poštno poslopje. — V Šenčurju pri Kranju so doziidali novo šolo z osmimi učilimicami. — V zdravilišču Slatina 'Radenci imajo nov petnadstropni zdraviliški dom.
Pni Veliki Nedelji na Štajerskem je povozil tovorni vlak 82-letno ženico, seveda do ismrll. — Zaradi številnih hidro central na Dravi ne bo več prehoda za splavar je, ki hi po reki vozili tovore kot nekda j. Zaradi tega je z vso slovesnostjo zad-n jikrat odplul dravski splav iz mariborskega rečnega pristana.
V	Ljubljani je bil 15. mednarodni kongres za uporabno psihologijo. Kongresa se je udeležilo 1200 znanstvenikov in sicer iz 33 držav.
Samo z enim postankom med potjo je letelo slovensko štiri m oitarno potniško letalo družbe Adria Aviopro-met iz New Yonka do ljubljanskega letališča na Brniku. Preletelo je 7.310 km in sicer v 16 urah in pol. Računajo, da bodo letala te družbe letos prepeljala 42.000 potnikov.
V	Ptuju so trije pl »tarski obrati, v katerih pletejo iz rogoza, ki raste ob vodi, košarice, cekarje in steklenice. Nad izdelki so predvsem navdušeni Italijani. V Italijo so ptujski pletar.ski obrati izvozili 40000 pletenih steklenic za znano vino »chi-anti«. Podobne steklenke izvažajo tudi v Španijo.
Še eno novo vzpenjačo na planine je dobila to poletje naša domovina. Potegnili so namreč žičnico tudi od Bo-
hinjskega jezera na Vogel, odkodar je krasen razgled na Triglavsko skupino.
Na Mežafclji so jeseniški železarjii slovesno praznovali 95-letnico železarne na Jesenicah. Proslave se je udeležilo okoli 5000 ljudi.
čez moč se je življenje v Jugoslaviji močno podražilo. Cene z,a kruh, sladkor in mleko so povišali za 25 odst. Dražja je postala tudi električna luč, premog, jedilno olje. Na splošno so se prehranjevalne potrebščine podražile za 18. odst.
Umrl je inž. dr. Maks Samec, doma iz Kamnika, član Akademija znanosti in umetnosti, pomembni slovenski strokovnjak v kemiji.
Mariborčan Miro Steržaj je postal v Budimpešti na Madžarskem svetovni rekorder v kegljanju.
Zvezna skupščina v Beogradu je sprejela nov zakon o državljanstvu, pri katerem so se predvsem ozirali na položaj nekaterih izseljencev.
Brez kakšnih slovesnosti se je začel promet skozi ljubeljski predor. Prej so govorili o veliki jugoslovansiko-av-stnijski otvoritvi, nazadnje pa ... vse tiho je bilo. Promet z avtomobili je skozi predor kot preko drugih karavanških prelazov vsak dan večji.
Iz ljubljanske mestne klavnice je konec julija u-šel ponoreli bik in divjal po bližnjih ulicah in travnikih. Nihče ga ni mogel ujeti. Končno so ga policaji 'ustrelili.
Med vzponom na vrh Jalovec v Julijskih Alpah sta se ubila dva fanta, eden
star 17 let, drugi p,a 18 let. Enemu je spodrsnilo 300 metrov globoko; ob tem pa je polegn.il za seboj še druge-ga.
Zadnjiič smo poročali, da je bil imenovan za administratorja goiriške apostolske administrature dr. Janez Jenko. Tokrat pa lahko dostavimo, da ga je sv. oče imenoval tudi za naslovnega škafa in je postal škof za vso Primorsko, ki je prej spadala pod Italijo, a je sedaj v Jugoslaviji. Tako bomo — če Bog da zdravje — zastopani na jesenskem zasedanju vesoljnega cerkvenega zbora Slovenci s tremi šlkofii, namreč z dvoma škofoma in enim nadškofom.
Da se ne boste zmotili: dinar ni le jugoslovanska valuta. V Alžiriji «o namreč sedaj uvedli nov denar, ki ga imenujejo tudi »dinar«.
Najvišja slovenska znanstvena ustanava Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima sedaj 35 rednih članov. Razdeljeni so na pet odsekov. Najvišja visoka šola pa je ljubljansko vseučilišče, ki ga sestavljajo razne fakultete.
DALEČ SI, MOJA VASICA
Daleč si, moja vasica, daleč ste moje gore.
Daleč potoček moj ljubi, studenčki, ki v njega hite.
In vendar vsak dan vasuje v dolinici dragi srce.
Gleda domače vrhove, pozdravlja te ljube gore.
Potočku se nežno približa. Posluša, kako on šumi.
V duhu vasico objema.
Oh, draga! Najdražja mi ti!
Podblegaški
BELGIJA
Liege-Limburg
Naši .bdbakd: Težko je zbolel g. P'ranc Simončič iz Ejsdena. Pri delu ®i je zlomiti roko g. Viktor Janič iiz Medhelena. Operaaijisfce-mu posegu sta se morala podvreči brata g. Berto im ig. Lojze Virant iz Medhelena. V Leutu je bil •operiran mladi g. Karli Cvrle iz Vuchta. V bolniški oskrbi je bila budi ga. Ljudmila Korelc iiz Mecbalena. V Genku je bila operirana gospa Julka Feher-Novak iz Watersehe j a. V sanatorij v Lanaken je bil poslan g. Karel Kastelic iz Medhelena. — Omenjenim lin vsem, za katere morda še ne vemo, pošiljamo posebne pozdrave.
Rojaki iz Genka in Eisdena so se v lepem številu udeležili kulturnega večera ljubljanskih akademikov in akadamičank v Holandiji.
Zadnjo nedeljo v juliju je društvo »Slomšek« iz Eisdena napravilo izlet v lepo ardensko prirodo. Lepo so se imeli.
VABILO NA IV. SLOVENSKI DAN
Slovensko kulturno društvo „Slomšek” v Eisdenu vljudno vabi na IV. Slovenski dan, ki se bo vršil tretjo nedeljo v septembru v Eisdenu. Spored bo naslednji:
Ob štirih popoldne bo sv. maša v župni cerkvi v Eisden-Cite. Maševal in pridigal bo č. g. Stanko Kavalar iz Francije. — Ob petih se bo začela slovesnost v dvorani nasproti cerkve. Ta slovesnost bo letos posvečena 550. obletnici zadnje ustoličitve koroških vojvod. Videli boste igro, ki nazorno predstavlja ustoličenje koroških vojvod. Za pestrost sporeda bodo poskrbele spet narodne pesmi in plesi.
Dosedanji slovenski dnevi v Eisdenu so bili dostojna kulturna manifestacija katoliških Slovencev in lepa priložnost za srečanje rojakov iz Belgije, Holandije, Francije, Nemčije in drugih krajev. Prepričani smo, da se bo to zgodilo tudi letos. Pridite in povabite prijatelje! — Odbor.
Charleroi-Mons-Bruselj
Naknadno sporočamo, da se je rodil v družini Ivana Galina in Ade Cenoig v Lode-
Hnsart sinček prvorojenček, in sicer 6. januarja t. 1. Pri krstu je prejel ime Klavdij. — Prav tako so 'dobili hčerkico prvorojenko v družini Marije Gantar-Freddy Vandeuze iz Bray-lez-Binahe, ki se je rodila 14. maja, krščena je pa bila za Marijo-Angelo-KriiSiti-no. — V družini Albina Vihtelič in Simone Lefevre iz Goutroux pa se je hčerkici pridružil še sinček; rodil se je 29. junija in pri krstu 4. julija prejel ime Thierry-Marcel.
—	Vsem srečnim družinam naše čestitke!
Slavni belgijski pevec g. Robert Kogoj (Go-goi) iz Gonil,let, sin slovenskih staršev, se je 10. junija poročil v župnijski cerkvi z domačinko gdč. Mireiile Renard. Obilo sreče v novem življenju ždimo obema!
Tri mesece po smrti svo je žene Agapile Ger-čer roj. Germadisoh, je 25. maja umrl štajerski ro jak g. Franc Gerčer iz Boussu. Po ženini smrti se mu je zdravje vidno slabšalo. Poslali so ga v bolnišnico v Baudour in od tam v Warquignies, a ni bilo več pomoči. Svojcem naše sožalje!
ANGLIJA
Spet se je nabralo žalostnih in veselih novic: t Milan Vujaitovič, je bil doma iz Zemuna a mnogi romar ji v Lurd in Rim se ga bodo spomnili. Tu je bil uslužben v bolnišnici v Harafield blizu Uxforidgea. Nenadoma je umrl za srčno kapjo, a je bil vendar lepo p ripr avi j en. Pokopali so ga na pokopališču Uxbridge; na zadnji poti ga je spremljal tudi č. g. B. Makovec. R. I. P.
G. Makovec je nadomeščal župnika v njegovi odsotnosti. Ker je prav v ta čas padlo tudi vsakoletno praznovanje sv. Cirila im Metoda, je pel 5. julija popoldan staroslovensko mašo v francoski cerkvi sredi Londona. Polog lepega števila Slovencev se je je udeležilo tudi dosti drugih narodov. Slovesnosti se je udeležil sedanji apostolski delegat (nuncij) za Anglijo nadškof Cardinale, ki je ob koncu poudaril, da je z zanimanjem sledil obredom sv. maše, ki je »ni nič razumel«.
Krsti: Na binkošti so krstili v župnijski cerkvi Bargoed Lavričevo Marijo iz Hengoeda.
—	27. junija je bil pri krstnem kamnu v cerkvi sv. Janeza, Rochdale, krščen Anton Metelko. -— V Badfordu pa so prinesli v cerkev sv. Jožefa na Midland Rd malega Karla J. R. Otorepca, da je postal otrok božji po krstni vodi in sicer je to bilo 5. julija. — Naj bi vsi rastli v modrosti im milosti!
V	Bedfordu smo imeli 1. avgusta svoj »Slo-
venski dan«. V mestnem gledališču so najprej nastopili otroci ter peli in igrali. Potem so nastopili odrasli z veseloigro:	»Laži-
zdravnika«. Seveda je bilo tudi druge zabave; mi manjkalo jedi in pijače, da smo bili vsi ddbro (razpoloženi, ko smo se razšli. U-deležba je bila dobra.
V	Londonu bomo imeli sv. mašo namesto na drugo nedeljo v septembru ,kar na prvo, ki je 6. septembra, in sicer 'kot po navadi ob 5. uri popoldne.
Končno povemo še novico, kri bi jo morali že zadnjič omeniti. Na Angleškem izhaja že dolgo let list »Klic Triglava«, od maja dalje pa je v novi obleki in tiskan. G. D. Pleničar, ki se že dalj časa bavi tudi s tiskanjem, si j-e nabavil primaren .stroj; tako more sedaj list izhajati 'tiskan. K napredku iz srca čestitamo 'ter želimo, da bi list še napredoval ter tako doprinašal svo j 'delež v življenje slovenskih izseljencev.
FRANCIJ A
Pas-de-Calais
28. junija je skupina rojakov pod okriljem Društva sv. Barbare priredila romanje in izlet v Dadizel v Belgijo, kjer so zlasti otroci v parku za igranje prišli na svoj račun. 21. junija je krstna voda oblila Edvarda Paskala Rateja v Vendln-le-Vueiil, Posse III,
5. junija pa Silvijo Pelczar v Bruay-en-Artois.
Poroke: 20. marca je v Verquin blizu Bruay-en-Artois sklenil zakrament sv. zakona Štefan Batas z Marie Louise Laloyer. 29. marca, na veliko noč, pa sta si' obljubila zvestobo v cerkvi Mericourt-Mines Viktor Šuštar in Marija Fischer. 25. aprila sta sklenila sv. zakon Richard Koatur in Ana Razložmik v cerkvi Mericourt-Mines; 16. maja pa sta si prisegla zvestobo Franc Pezdevšek in Breda Dolinar v cerkvi v Sallaumines. 27. junija sta se poročila Franc Kovač in Frančiška Borko v vasi Ecoust St. Mein. V Bruay-en-Ar-tolis je sklenil zakrament sv. zakona Alojzij Kolenc z Jaqueline Joly 25. jullija. Vsem krščencem in mladoporočencem naša voščila sreče in božjega blagoslova!
Smrt je, zopet posegla v naše vrste. 27. junija je v Wingles umrl Franc Bučar po dolgotrajnem hudem trpljenju. Prav tako je na posledicah ailikoze umrl 7. julija v Lievinu Anton Kunaj in bili pokopan 10. julija na severno pokopališče. Naj bo obema rojakoma lahka tuja zemlja, svojcem in družinam pa naše iskreno sožalje,
Pariz
Sveta maša za Slovence je /vsako nedeljo ob petih popoldne, v kapeli Montcheutl, 35 mre de, Sevres, Paris 6, metro: Sevres^Babylone. Slovenska pisarna — 7 rue Gutenberg (pri-
Dne 28. junija je bila v Parim krščena Izabela Ida Orlač, hčerka Janeza Orlač in Zore Pajenk
Ana POLANEC, ki je odšla v večnost v Argenteuil v Franciji
t ličje, levo), Paniis 15 (metro: Gh a ries-Michels. telefon: 250-89-93) — je odprta vsak tordk in četrtek popoldne.
Birma. — Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, je bivši škof v Atenah, msgr. Vut-isinos podeli! zakrament svete birme Miaifci Pal iz Öiilleurs-aux iBoiisun Damjanu Vidučič iz Pariza.
Argenteuil (Seine-et-Oise). — 6. julija je odišla v večnost gospa Ana Polanec. Na odločilno srečanje z Bogom ise je dobro pripravila, čeprav je zaradi zavratne bolezni zadnji mesec mnogo trpela. Pokojna je bila doma iz Laporja pod zelenim 'Pohorjem in zapušča v Franciji moža Gregorja, hčerko Marico in sina Toneta, katerim izrekamo naše iskreno sožalje. Pokopana je bila v Angenteuilu 11. julija, v nedeljo, 26. julija pa je č. ig. Lavrič imel sveto mašo zanjo v Betzu (Oise), kjer je s svojim možem živela.
Loiret. — Sveta maša za Slovence bo zadn jo nedeljo v septembru, 27. 9., ob desetih v župnijski cerkvi v Ghiilleurs-aux-iBoiiis. Spovedovanje bo pred sveto mašo, katero pa moramo začeti točno ob id e,setih, ker je po naš; maši še maša za Francoze. Vsi Slovenci, ki ste doslej prihajali k slovanski maši v Tivernon, prijazno vabljeni odslej v Ghilleurs, kjer se bomo za naprej zbirali k naši skupni maši.
La Machine (iNievre). — V juniju se je Polde Zupan poročil z gdč. Suzanine Secretin. Želimo obilo sreče na zakonski življenjski poti. — 25. 7. je bila krščena Izabela Škorjanc, hčerka Ivota Škorjanc iz Pariza in Lucije Jan iz Trois Vevres. Vsi se veselimo z mlado družino. Botrovala sta Martin Jan in Ljudmila Škorjanc. — Sveta maša za Slovence bo v nedeljo, 4. oktobra. Vsi prijazno vabljeni.
Vienne (Isere). — V družin,! Jožeta Gjura se je 28. junija narodi! krepak in zdrav sinko, ki je pri krstu 12. 7. dobil ime Jože.
Ob Luksemburgu
Basse-Yutz: Prej ko v enem mesecu sta se poslovila s tega sveta drug za drugim Alojz in Viktorija Vidmar, oba previdena s sv. zakramenti. Njega so pokopali 28. junija, njo pa 17. julija. On je bi! star 66 let, ona pa 72. On je umrl v bolnici, ona pa na domu. Doma sta bila blizu Ajdovščine. Otroci so jima še posebej v zadnjih dneh zvesto stali oh strani; izrekamo jim iskreno sožalje.
Aumetz: 8. julija so nas obiskali »Beneški fantje« in nam s svojim ubranim koncertom naših lepih pesmi in recitacijami napravili nekaj veselih uric, za kar smo jim iskreno hvaležni.
Tucquegnieux-Marine. Večji del počitnic je za nami. Na razne kraje smo se razšli uživat dolbirote lepe narave. Lepo je billo zlasti v Königstein-u. Uspelega folklorističnega večera 28 narodov, na katerem je zadonela tudi naša slovenska pesem, ne bomo tako hitro pozabili.
V Aumetz so pa prišli julija meseca prepevat beneški fantje. Tudi iz naše kolonije so jih šli nekateri poslušat. Šlo bi jih veliko več, toda nekateri so bili šele zadnji trenutek obveščena, nekateri pa sploh ne.. Škoda, saj
Slovenske narodne noše ob telovski procesiji v Parizu
so take prosvetne lin nepolitične prireditve vedno aaiželene.
Konično moramo čestiiitati še dolbni Selškovi goispe in njeniiim otrokom. Dva sta se prvega avgusta poročiila, eden je pa nekoliko prej dobil diplomo plavača-učitelja in reševalca. Želimo mnogo .sreče im nadaljnjega uspeha!
Iz vzhodne Lotaringije
Iz naše pisarne. — V 4-mesečnem lepem vremenu smo doživeli sem in tja 'tudi hude ne-viihtet Ob taki priliki bega ljudstvo sem im tja v strahu, kakšno škodo bo nevihta prinesla. Nekako isto doživlja duhovnik v pisarni, ko sliši žene lin može, da se bodo raz-poiročili, da ne igre in ne gre: sam prepir in sovraštvo. Kljub takim no vicam pa prihajajo vesti o novih porokah. 14. 6. sta v veselem upanju lepega življenja prihitela pred oltar v Merldbachu Feliks Baloh im Ijuicia Blasco; 1. 7. pred oltar pni Mariji z Brezij v Hab.ster>dicku Ema iKoainc in Herbert Lindner; 4. 7. iistotam Lidija Gorišek in Jean Weber; istega dne Erik Hren im Mango Claim Vsi v najlepšem upanju, da jih bo sonce sreče obsevalo! Ako izvršujete verske dolžnosti, vas vaše upanje ne bo varalo! Želimo vsem vso srečo v življenju!
Angeli varuhi so dobili svojo službo pri raznih detetih: Aleksandra Baloh je bila krščena 14. 6. v Merlebadhu, Edita Diana Samec, krščena 19. 7. v Merlebachu, Ana-Marija Rusič pa je razveselila očeta Milana
in mamo Ano Fratnik iz Carlimga. Bog blagoslovi nje in njillhove starše!
8. julija je po dolgo trajni in težki bolezni zapustila ta svet Neža Odlazek, cerkveno pokopana 10. 7. v Ham-sous-Varsberg; v bolnišnici Hochwald pa je po hudih bolečinah šel v lepšo bodočnost s sv. zakramenti večkrat previden Franc Žvar, doma iz Dolnjega Leskovca pri Rajhenburgu (Brestanici). Izseljenski duhovnik se je od obeh poslovil oib odprtem grobu, ko je poudaril, da sta oba v hudih bolečinah našla pomoč edino le v sveti veri. Poleg lepih rožic na grob, jima prinašajmo odrešilno moč molitve in dobrih del!
Hčerka Manija Fratnik želi svoji materi Mariji, ki živi v kraju Mersko, vse najboljše k 70-letaiici rojstva.
Naša mesta so zdaj slkoro prazna. Posebni vlaki hite na vse strani: na razna božja pota, v domovino, k morju, na visoke gore, ceste so polne •izletnikov, bolnišnice pa polne ponesrečenih. Vsem romarjem in izletnikom želimo srečno pot in srečno vrnitev.
Tudi naši cerkveni zbori so že imeli izlet: »Slomšek« iz Merlebacha (13. - 14. 7.) v Pariz; cerkveni pevci in pevke iz Habsterdicka na Otilieniberg v Alzacijo; iz Creutzwalda v kraj Peklite Plierre, Haut-Barr, Sarrebouirg-ži-valski vrt in nato domov. Izleti so lepo potekli. Čast izletnikom za krasno petje, lepo obnašanje in medsebojno prijaznost. Tukajšnja jugoslovanska društva letos niso po-
Favlek, Frice, Liza in Petrček ter Erik Jan pošiljajo pozdrave iz La Machine v Franciji
hitela v idalnje kraje, pač pa so v bližmd kar 'tekmovala z zaibavnim'l prireditvami v lepii naravi. Lepo je bilo tudi to, da člani niso bilii oviram in so lahko šili k sv. maši, prodno so odhitela na izlet. Enako je tudi lepo, da ise udeleže člani pogrebov svojih rajnih sočlanov in se z blagoslovi j eno zastavo poklonijo 'tudi v oeirikvi Goispodu Bogu!
Naš rojak g. Dolanc nastopa s svojimi harmonikarji po Franciji in v drugih državah ter vedno 'prinese kakšno lepo odlikovanje domov. — Dva brata iKimovec iz Farschviller in Gite des Ghenes ves isvoj prosti čas porabita za izdelavo stik z oljnatimi barvami. Kdor pride v njihove kraje, naj si ogleda lepe «like, ki krase njihovo stanovanje!
Misel na domovino je silno močna. Ni tedna, da ne bi kdo odšel na dopust v domovino ali pa kdo prišel iz domov’ne obiskat svoje drage sorodnike. Hvale vredno je, da pripeljete rojake, iz domovine k slovenski službi božji. Pred kapelo stoji večkrat avto z jugoslovansko označbo; od doma pa prihajajo tudi vesela poročila, da izletniki iz Francije pridejo tamkaj tudi k sv. maši. Zavedajmo se, da je to velika milost, če moremo prihajati k službi božji. Med nami je še vedno mnogo dobrih pevcev in zato vse ponovno vabimo v cerkvene zbore.
Vse Vaše delo naj bo olepšano z lepim petjem in zaupno molitvijo!
Stanko iz Merlebacha.
Nica-Marseille
Tokrat vam popišemo, kako je, čez poletje v teh krajih.
Francosko riviero je tekom letošnjih počitnic obiskalo okrog sedem milijonov ljudi, tujcev, turistov, počitniičarjev . . . Oh vse j morski obali je tako rekoč človek ob človeku. Vse uživa toploto sonca, ki letos še posebno vztrajno in močno pripeka. Potem pa v vodo, modro morsko vodo! Kakšen užitek! Kako se človek ohladi!
Če hi šli po cesti od Marseille na primer proti severu Francije skozi dolino Rhon-a, bi videli še tam živl jenje. Iz Pariza in ostalih severnih krajev Francije je videti neprebr-gane kolone samih avtov. Vse drvi proti jugu k mor ju. Ob cestah vseskozi tja gor do Lyona so postavljene na vsakih nekaj stotin metrov stojnice — če ne drugega ogromen »dežnik« — pisane, vseh vrst barv, pod katerimi prodajajo okoliški prebivalci grozdje in breskve in vse mogoče sadje z osvežilnimi pijačami . . .
To je življenje, polno neprestanega gibanja in drvenja. Seveda tudi nesrečnih slučajev. .. ! To, to! Vsak čas vidite lahko polomljen avto — eden za drugim . . . Saj se ga ne splača popravljati več in tako obleži »revež« ter čaka, da sp ga bo kdo usmilil, odvlekel v zbiralnice starega železa. Ko bi ob takšnih primerih le ne bilo mrtvih in brez števila ranjenih! Hlastajo z,a uživanjem
življenja, 'drve, toda v par sekundah — je vsega konec. Koliko talkšniih primerov!
Ob večerili imate po mestih neprestane prireditve, ples, ostale zabave, kjer se razkazuje jio razni svetovnoananii »umetniki«. Kako malo lumetnosti je dostikrat v takšnih predvajanjBh.Toda, to je modennii svet. Cele sprevode, povorke organizirajo posebni odbori. V samih cvetlicah na ogromnih okrašenih vozovih se razstavlja moderna, posebno ženska 'mladina. Človeka kar srce boli, ko si misli: »Kako daleč so mnogi teh od pravega življenjskega cilja!«
Važno novico, polno veselja moremo vendar sporočiti iz vrst naših rojakov. V Marseille smo imeli letos prvega maja lep dogodek. V družini Ferjančičavega Ivana in njegove žene Marije se je .rodil drugi otrok. Punčko so dobili za fantkom, ki ima danes že blizu pet let. Ko bi vedeli, kako je mali Henrik štedil z denarjem, ko so mu povedali, da nameravajo kupiti punčko. Stalno je dodajal v svoj mali hranilnik, kakor hitro se je nabralo drobiža vsaj za en kovanec po pet frankov. Seveda ni bilo brez uspeha . . . Nazadnje je sestrico le dobil. Tako otrokoma kakor očetu in materi želimo mnogo božjega varstva v življenju in blagoslova pri delu, posebno še sedaj, ko so kupili hišico.
V Nici bomo po končanih počitnicah, to je: že v nedeljo, 13. septembra in potem naprej stalno imeli sveto mašo. Od trinajstega septembra naprej bo tudi urad Slovenske katoliške misijie spet odprt.
NEMČIJA
Bavarska
Poroki. — 18. junija sta se v cerkvi Maria Thalkirchen v Miinchenu, ki je znana romarska hožja pot, poročila g. Anton Ribarič in gdč. Verica Radenaič, rojaka iz onkra j Kolpe. — Na Marijino Vnebovzetje, 15. avgusta, pa sta pred oltar stopila g. Rafko Javornik ter gdč. Marija iStrižinar, oba rojaka iz Vrhnike. Poročila sta se v Dreifaltigkeitsfcirohe v Miinchenu. — Novoporočencem želimo veliko božjega blagoslova na skupni poti! Pa ljubezen in zvestobo do smrti!
Krsta. — Zakoncema Karlu in Dragici Mešiček se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Andrej. Krst je bil 6. junija v novi in moderno zgrajeni župni cerkvi St. Nikolaus v München-Hasenbergl. Botrstvo je prevzela gdč. Angela Novak, prav tako rojakinja iz Münchna. Andrejčeik je bil 16. otrok, ki mu je botrovala! Zgled in spodbuda za naše rojake, ki včasih tako težko dobe botre svojim otrokom... — 9. julija pa je bil sprejet med božje otroke mali Alfred Prešern, sinko zakoncev Franca in Regine. Krščen je bil v cerkvi Maria Hilf, znani in veliki münchenski cerkvi. Za botra je bil materin brat, ki je za to priliko nalašč prišel iz Avstrije. — Sedaj so pa na vrsti punčke, dragi starši: fantka sta bila krščena dva, punčke pa nobene . . . Andre jček in Franček pa na j se krepko razvijata, v verna katoličana in zavedna Slovenca!
Baden-Württemberg
Krst. — Zakonca Vinko Zevmik in Marija roj. Slemenšek, stanu j oč a v Winnendenu. sta v nedeljo, 2. avgusta obhajala krst svoje hčerke prvorojenke Lidije. Čestitamo fin želimo oblilo vesel ja.
Poroke. — Dne 26. junija sta se v cerkvi Marienkirche v Stuttgartu poročila Ivan Mihelač iz Žimaric in Marija Ovsec iz Studenega; dne 8. julija v Ludwigsburgu Florijan töilba-šek iz Komende in Olga AMč iz Šmartnega pri Ljubljani; v nedeljo, 19. julija v mestu Freudenstadt Franc Rantaša iz Beltincev pni Mariboru in Vera Horvat iz Murske Sobote; dne 22. julija v Tübingen-Lustenau Franc Mezgec iz Jareninskega idola in Julijana Dražumenič iz Dolnjega Suhorja pni Novem mestu; dne 31. julija sta ise v icekkvi Marien-kirohe v Stuttgartu poročili dve sestri hkrati: Jožefa Gorenc iz Mirne vasi pri Novem mestu s Pavlom Hren iz Gr osuplja in Ana Gorenc s Francem Klinc iz Hoč pri Mariboru; popoldan risfega dne pa v Heutingshenmu pri Ludwigsburgu Janez Mohar s Hriba pri Loškem potoku in Marija ‘Barčič iz Kamp or j a v kršiki škofiji; dne L avgusta (v župni cerkvi v Wiiildbadu Franc Kous iz Beltincev in Darinka Vinkovič iz Gančanov pri Mariboru. Vsem novim parom želimo Obilo sreče v novem istanu.
Dne 26. junija je v župnijski cerkvi v Wiid-badu prejela zakrament sv. birme Majda Čurin iz bližnjega Calmlbadha. Za botro ji je bila ga. Ivanka Vipave iz Stuttgarta. Družini isker bivata nad 60 km narazen, a sta se biiirmartkina mamica, ga. Veronika Čurin, in njena sedanja botra spoznali na lanskem romanju v Lurd. Zares, neprecenljivi so sadovi takega romanja! Eden je tudi ta: udeležence, ki so si bili poprej ali docela tuji ali pa .so se kvečjemu na videz poznali, tako romanje poveže v trajno in iskreno prijateljstvo, rekel bi skoraj, v neke vrste sorodstvo in v podjetnost za nove skupne načrte. •
Letos nas je bilo v Lurdu z našega področja še nekaj več 'kot lani: z duhovnikom vred dvajset. Iz srca smo Bogu hvaležni, da nam je dal doživeti to -srečo in polni lepih spominov smo se vrnili domov. Mislili smo sicer, da nas bo več. Nekaterim štejemo v priznanje, da so se vsaj baviili s to mislijo, čeprav je niso izvršili. Toda pri mnogih bi bil človek res pričakoval malo več navdušenja in požrtvovalnosti. In ali so tisti, ki so šli na romanje, morda najibogatejši med nami, da so si le oni lahko to privoščili? Ne iagleda, da bi bilo tako. Naše iskreno
6. junija letos sta se v Stuttgartu v Nemčiji poročila Anton Novak in Cilka I’ođjavoršek
sočutje pa izražamo tistim par osebam, ki so se bile že prijavile in celo izpolnile pogoje, a so nastopile v zadnjem trenutku zanje nepremagljive ovire. Ti so nam bili še posebno pri -srcu, ko smo stali na izbranem Marijinem kraju, če «e jim letos ni izpolnila ta želja, jim želimo, da hi imeli priliko za to še kdaj.
Posarje — Nord Baden
Redna mesečna služba božja v Heidelbergu ter v Posarju se je zadnja dva meseca vršila kot po navadi. Le 12. julija smo imeli »smolo« v Heidelbergu. Bolniška sestra, ki skrbi za zakristijo v kapeli univerzitetne klinike, je .odšla na dopust, ostali pa niso vedeli oziroma so pozabila, da pridemo Slovenci. Tako je ostala zakristija zaklenjena in mi brez slovenske maše. Še dobro, da je bila nekoliko kasneje še ena večerna maša. Tako pač občutimo, da smo na tujem, v marsičem odvisni od drugih.
Tiuidii v Mamniheimu, kjer živii kar lepo število Slovencev, smo začeli z nedmo služibo božjo. Če 'Boig da, se bomo zbrali vsako drugo nedeljo v mesacu ob 10.30 uri v kapeli zavoda Laurenfcianum-a na Laurentiusstraße 19, Mannheim. Vabljeni so seveda itudi rojaki iiiz LudwigSh af en - a in okolice.
Dne 18. julija je v Frankenholz-<u (Saar) g. Franc Flajsiiger povedel pred oltar gdč. Ohristo Rozo Prowold. Priči sta bila ženinov in nevestin oče, poročne obrede in sv. mašo pa je opravil slov. duhovnik Franček Prijatelj. Mlademu paru obilo božjega blagoslova na življenjski poti!
Ni pa za vse z rožami posuto. V Heidelbergu imamo kar dva boloilka. Gdč. Marija Pavlič iz Hauptsituhla leži že nekaj tednov na zdravljenju v kliniki Czerny, g. Mirko Drobnič pa se počasi, a vztrajno krepi in okreva od poškodb, ki jih je pred 6 meseci dobili v prometni nesreči. Obema želimo, da jima Bog da ljubo zdravje!
Spominska slika na veselo družbo, zbrano ob birmanskem slavju pri Čurinovih v Calmbachu v Nemčiji, dne 26. junija
Porurje Krsti in poroke
Pozna pomlad in začetek poletja sta bila med Slovenci v Porurju rodovitna tako glede (krstov kot glede porok. Od zadnjega poročila v »Naši luči« sa je nabrala cela vrsta novorojenokov in to 4 fantki in 4 deklice, kakor tudi 5 porok.
V Bergneustadtu sta dala krstiti svojo hčerko
prvorojenko Gabrijeloo Franc in Olga Perko; v Moersu zakonca Anton in Elizabeta Uran svojega sinka Ervina; v družini Janeza in Viktorije Petrič v Remscheiidu je bil krščen sinko Stoj-an; v Essenu sta prinesla h krstu France in Anica Hriberšek sinka Diterja, v Waisweilerju pa Franc in Marija Špilar hčerkico Kristino; v Oberihausenu je bil krst Sušeč Gabrielce, hčerke Karla in Jožefe; v Neussu Anice Domšič, hčerke Ivana in Ane; v Hildanu Mirka Milar, sinka Franca in Jelene.
Pred oltar so šli: V Hiildenu Jožef Javoršek iz Kunšperka, župnija Sv. Peter pod Sv. Gorami, z Angelo Kokol iz Bratiislavce.v, župnija Polanšak, in Anton Mivšek iz Hleviš, župnija Sv. Tarijie Kralji, z. Marajo Štokar iz Velikega Podloga, župnija Leskovec. V Kre-leldu Maks Zupanc, .rojen v Brodnicah, župnija Sv. Miklavž piri Laškem, in Danica Kekič, rojena v Glažuti, župnija Stojdraga. V Sterkrade Leopold Planinšec, doma v Breznu pri Vitanju, in Marija Kastelic, doma v Hrastovem idolu, župnija Št. Vid pri Stični. V Gummerslbaobu Franc Lužar iz Velikih Lašč in Krista Flügel, v Benrathu Mitja Noč iz Most, .župnija Brezni ca, in Frančiška Kokol iz iBratislavcev, župnija Polanšak. Vsem staršem novorojenčkov in vsem novo-poročenoem tople čestitke!
Pogrebi
Tudi smrt je imela v zadnjem času v Porurju bogato žetev. Dne 15. junija je umrl v Moersu rojak Johan Lindič. G. Lindiča smo Slovenci v Porur ju visoko spoštovali, saj je bii veren katoličan, oče številne družine, zaveden Slovenec in požrtvovalen delavec za slovensko skupnost. Pokojnik je bil rojen leta 1897 v iSpodnji Lakniioi pri Mokronogu, odkoder je prišdl 1. 1907 v Moers in se zaposlil kot rudar. Ves čas je živel v Moersu. Staroslovencem v Moersu, kakor tudi po vsem Porur ju, je bil Lindič dobro poznan kot vnet društveni delavec in organizator. Leta 1908 je bil namreč tisti, ki je v Moersu ustanovil Društvo sv. Barbare za slovenske rudarje in g.a več let uspešno vodil. Ko se je po (končani prvi svetovni vojni, v kateri je služil štiri leta, zopet vrnil v Moers, je vplivno pripomogel k ustanovitvi »Jugoslovanske katoliške zveze«, ki je povezovala celo vrsto stanovskih, verskih An kulturnih društev slovenskih Porurčanov. Skozi 15 let je (bil J. Linidič 'predsednik te zveze.
Zadnja leta je gospod Johan preživel v pokoju. Rudarska (bolezen — silikoza — pa mu
Dne 1. maja letos je na Praznik delavcev v Oberhausenu v Zap. Nemčiji prvikrat nastopila folklorna plesna skupina Mladoslovencev iz Oberhausena in I5ot-tropa. Blizu 700 zbranih rojakov je izvajanju narodnih plesov navdušeno ploskalo
je zelo otežikočala uživati tako težko poi-služemi polkoj, «aj se je moral v zadnjih letih bioniti iz naduho za vsak korak, ki ga je napravil. Vseeno pa je rad zahajal med Sloveaice v Moersu in z njimi olbujal spomine na nekdanje društveno življenje ter jim prinašal iv hišo »Našo luč«, katero tudi naši Staroslovenci zelo radi prebirajo.
Bog bodi rajnemu Johanu Lindiču bogat plačnik! Naj počiva v miru! — Gospe soprogi in otrokom naše iskreno sožalje!
V Essen-Borbecku je smrt ugrabila v Kur-manškovi družini očeta Antona, po rodu s Štajerske. Pred par leti je prišel z ženo im otroci v Nemčijo, da bi tukaj izboljšal živ-
ljenjske pogoje selbi in družini. Komaj pa si je družina malo opomogla, se je zopet znašla v iteakem položaju, saj mora mati, vdova, sedaj nositi skrb za štiri otroke. — Prav tako v Essenu se je poslovil 'iz tega sveta Staro-,slovenec Pavel Bolha, ki je v zadnjih letih pomagal več Slovencem, da so mogli priti na idelo v Nemčijo. iPogreha se je udeležil tudi slovenski duhovnik. — V Gastrop-Rau-xelu je nenadoma umrl 54->letni rojak Bo-rišek France mlajši, sin nam dobro znanega ■istoimenskega .očeta, ki je vedno poln zanimanja za naše versko in 'družabno delo. — Vsem pokojnim želimo večni .pokoj, vsem pa, ki jih je njihova smrt težko prizadela, izražamo iskreno sožalje!
Slovenske deklice iz Essena in Oberhau-sena so na proslavi 1. maja v Oberhausenu v Zap. Nemčiji z venčkom narodnih plesov obogatile kulturni program proslave
ŠVEDSKA
Krsti. — V sabato, dne 1. avgusta, je prejel krstno milost v katoliški cerkvi v Malmö Rihard Topolovec. Oče Jo,že je doma /iz Velvarnice pri Mariboru, mati Herta roj. Dominiko pa iz Maribora. Staršem /in novo-krščencu iskreno čestitamo!
Počitnice so končane. — ‘Na Švedskem je, julij mesec počitnic sikoro za vsa podjetja. Zato so -se tudi naši ljudje v tem me,seču razkropili na vse strani; nekateri so šli daleč po Evropi, zlasti tisti, ki imajo avtomobile, drugi ,so ,0,s,tali 'bližje ali celo kar doma. Mnogi radi gredo iv dežele, ki so 'bližje naši ,domovini, ker jih po svoji p okra j,'inski obliki in po navadah bolj spominjajo nanjo. Prav je tako! To pomeni, da je v njih še močno zakoreninjena ljubezen do domovine, čeprav so jo morali zapustiti zaradi razmer, ki jih ni sama kriva, ampak so jo drugi vanje pahnili.
Marsikdo pa je bil leto,s bridko razočaran, ker mu je bil zavrnjen vizum v eno izmed teh držav. Morda se je to komu po pravici zgodilo; veliki večin! pa ,se je zgodilo po krivini, ker so 'bili prikrajšani za prijeten oddih v lepih krajih samo zato, ker so člani
določenega naroda. Mislimo, da je tMco povprečna diskriminacija v mirnem času proti mednarodnemu pravu o pravici svobodnega gibanja ljudi, iki sami osebno nimajo na sebi nobene krivde. Zdi se nam umestno, da na tem mestu tako površno in krivično, ravnanje odločno obsodimo.
Sedaj ko smo se vrnilj s počitnic z novimi močmi za vsakdanje delo, j,e prav, da te oibnovljene moči uporabimo tudi za aktivnejše duhovno življenje in za ‘vestno izpolnjevanje svojih ver,sikih dolžnosti. Bog je dal, da so se obnovile ne .samo telesne ampak tudi duševne sile. Tore j: tudi na tem polju korajžno na delo!
NIZOZEMSKA
V	družini g. Janka Deželaka v Bruns,sumu se veselijo prvorojenca, 'ki je ob ‘krstnem kamnu dobil ime Andrej. — V družini g. Jožefa in ge. Majde Robek v Heerlerheiide pa so dobili ljubko hčerkico, ki jo bodo klicali Nicollet Johanna Antonia Maria. —
V	družini g. Marjana Rajk in njegove soproge ge. Hilde Železnik iz E sehweil er j a v Nemčiji so tudi blagoslovljeni z brhkim prvorojencem — Milanom. — Vsem trem mladim
Prava redkost je, da se med našimi delavci v Nemčiji najdejo na poročni dan po trije člani iz nevestine in ženinove družine. To pa je bilo na poroki 30. 7. v Benrathu, ko sta si podala roko Mitja Noč iz Brez-nice na Gorenjskem in Fran čiška Kokol iz Bratislavcev. Ta dan je imela nevesta pri sebi sestro Angelo (na levi z možem Jožefom Javeršek), ki se je tudi pred kratkim poročila, in brata. Ženin je imel na poročnem slavju tudi brata in sestro.
Gospod Zapotnik Martin, ki živi v Moersu v Zap. Nemčiji, rad pomaga rojakom, ki se obračajo nanj. Sedaj je postal uradni tolmač za Landgericht Kleve Moers. Prevaja tudi dokumente iz slovenščine v nemščino. — Njegov naslov je: 413 Moers-Meerbeck, Luisenstraße 23.
zakonskim parom toplo čestitamo in želimo ohilje 'božjega blag oslov a.
Ga. Čebin iiiz Eygelsihovena, ki je nekaj časa 'bila v bolniški oskrbi v Keiikrade, je, bvala Bogu, spet doma.
Slovenci na Nizozemskem smo 15. julija t. 1. imeli odličen obisk iz Slovenije. V Heer-lenu je nastopila Akademska folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Potrudili smo se, da bi drage goste iz domovine čim bolje sprejeli. Gostje pa tudi niso varčevali svojih sil, ko so nam v največji vročini tako dovršno prikazali narodne plese iiZ Slovenije in iz ostalih pokrajin Jugoslavije. Ob njihovem izvajanju se je pred nami odprl svet, tki nam je doslej bil še večinoma nepoznan. Kar -čutili smo, kaiko iz skladja čes-to drznih gibov in zvokov dihajo stoletja življenja naših naro-dov.
Dragim gostom v pozdrav so naši pevci zapeli nekaj narodnih pesmi. Najbolj učinkovit pozdrav pa je bila nabito polna dvorana, kjer smo opazili tudi številne rojake iz Bisdena, Genka in Bruslja v Belgiji. — Prepričanji ismo, -da je to -srečanje bilo ko-
ri-stn-o za go-sie lin -gostitelje. Po nekaj dneh so -se slovenski akademiki in alkademičarke poslavljali od naših družin kot -stari znanci in prijatelji. — Hvala jim in Bog jih živi! — Iskrena hvala tudi našim vrlim dmštveni-kom, ki so v organizaaijo tega -obiska vložili veliko truda in žrtev.
V juliju je -pevski zbor »Zvon« pohitel na izlet -proti Amsterdamu. Prav lepo so se zabavali.
Slovenska folklorna skupina v Holandiji -pa je v juliju nasito-piila v Bru-nssumu na mednarodnem folklornem festivalu, kjer je žela prav laskavo pohvalo. Čestitamo!
Samomor mladoletnikov
V zadnjem času jc skupina švedskih zdravnikov na zahtevo vlade proučila pojav vedno številnejših samomorov med mladino in njihove vzroke. Znano je, da je švedska dežela, ki je glede števila samomorov v Evropi na prvem mestu.
Vzroke tega žalostnega rekorda so švedske oblasti že večkrat skušale odkriti in pojasniti, vendar jim vse doslej to ni uspelo. Tudi nedavna proučevanja švedskih zdravnikov niso doprinesla k stvari kaj ve liko novega, pač pa je bilo mogoče ugotoviti, da odpade na mladino od desetega do dvajsetega leta starosti povprečno vsak dan en samomor; to stanje traja približno že pet let in nobenih znakov ni, da se bo v prihodnosti izboljšalo, ampak prav na sprotno.
Švedski zdravniki menijo, da so za samomore med mladino odgovorni predvsem lahek zaslužek, visoka življenjska raven in naveličanost. Mladina, ki jc vzgojena v okolju, v katerem ni nobenih težkoč, v trenutku zgubi vero in zaupanje vase ter se čezmerno zmede, brž ko naleti na kakšno oviro, ki jc ni navajena. Na švedskem je malo katoličanov, pro testantske vere se pa tudi malo držijo iz prepričanja. Prav tako negativen vpliv imajo na duševno uravnovešenost mladine prerahli stiki med starši in otroki; le-ti so tudi v večernih urah često prepuščeni samim sebi ter občutijo tesnobo in strah, ker sc čutijo zapuščene.
Švedske psihologe najbolj vznemirja vedno večja duševna potrtost in splošna naveličanost življenja, ki jo je med mladino vedno bolj opaziti. Po izkuš njah trdijo, da te negativne lastnosti vplivajo na vse kasnejše življenje in se jih odrasli otresejo le z likimi težavami.
V neštebilh pismih se slo-vensikij rojaki iz Zapadne Evrope olbračajo na slovenske izseljenske duhovnike. Med njimi je tuidii mnogo pisem, ki ,so res razveseljiva, saj kažejo, da Slovenca tudi tam, kjer ni domačega duhovnika, ne pozabijo na svoje verske dolžnosti. Enega takih pisem je dobil pred kratkim eden naiših duhovnikov v Nemčiji.
»Oglasim se Vam s par vrsticami, čeprav Vas osebno ne poznam. Bivam z družino v Saarlandu. Jaz in moja družina hodimo redno k sveti maši tu v našo bližnjo cerkev in k spovedi in obhajilu k tukajšnjemu nemškemu duhovniku. Na žalost smo predaleč proč od Vas islovenskih duhovnikov. Svojega avtomobila še sedaj nimamo. Vožnja z vlaki pa je nerodna, ker je treba prestopati in traja dalj časa. Otrok pa ne morem puščati samih. Moj sin Bruno je v naši cerkvi strežnik. Streže vsako nedeljo in še čez teden mnogokrat...«
s-
»Pošiljam tudi 10 DM za letošnjo naročnino »Naše luči«. Sem malo v zamudi iin Vas prosim, da oprostite. Dobivamo jo redno in radi prebiramo od prve do 'zadnje strani. Zanimiva je povest »V kresni noči« in nestrpno čakamo naslednje številke.« — Družina P., Bergneustadt.
i'c
»Časopis, ki ga mi pošiljate, mi je zelo všeč. Žal, da nisem prej zvedela zanj. Saj ko ga primem v roke,
se [kljub lutrujenosti in pozni uri zvečer ne morem ločiti od njega, prebirajoč zanimive reči o naših izseljencih po svetu. Sedaj se naročam nanj, kljub temu da bo na ta naslov prišla 'le ena številka, ker bom menjala službo. Vas bom že obvestila o novem naslovu ...« — S. P., Dorsten.
Rešitev uganke v zadnji številki nam je tokrat poslala Štefka Švigel j iz Miihl-ena ob Neckar ju v Nemčiji. »Dobila isem .stari .pregovor,« piše, in sicer »Najlepše je doma, kdor ga ima.« Uganko je kar prav rešila,
Ali še pripadamo Jugoslaviji?
19. junija je bila v Beogradu podpsama kulturna pogodba med Francijo in Jugoslavijo.
Po tej pogodbi se jugoslovanska vlada »zavezuje, da bo dala učenju francoskega jezika in francoske civilizacije posebno prednost, ki na noben način ne bo manj ugodna, kot jo sicer imajo drugi tuji jeziki«. (V pogodbi nli niič govora o francoskih institutih, katerih eden je bil budi v Ljubljani, kot je to bilo predvideno po pogodbi med Franci j o in Jugoslavijo pred vojno, in katere je sedanji jugoslovanski režim svo jevol jno ukinili.)
Franci ja pa se s svoje strani »zavezuje, da bo na univerzah dala posebno prednost učenju srbohrvaškega jezika in jugoslovanske, civilizacije«.
Zahteve, na katere je v tej pogodbi Francija pristala, je postavila jugoslovanska vlada. In tukaj je govora ne o učenju jezikov, ki se govorijo v Jugoslaviji, temveč samo o učenju srbohrvaškega jezika, slovenski jezik za jugoslovansko vlado torej sploh ne obstoja. Glede »jugoslovanske« civilizacije moramo reči, da je civilizacija v Jugoslaviji ali slovenska, hrvaška ali srbska ali makedonska, ni pa nobenega šiš-maša, ki bi se imenoval »j ugoslovanska« ci vilizaoi j a, ker bi to p omenil žalosten izrodek pred vojnih in sedanjih 'centralistov, proti kateremu so vsi narodi iz Jugoslavije, četudi s srcem sprejmejo federalno	urejeno
skupnost jugoslovanskih narod uv.
Če ibi Slovenci v Jugoslaviji bili enakopravni, bi morala jugoslovanska vlada formulirati pogodbo, da se Francija »zavezuje, da bo n,a univerzah dala	posebno
prednost učenju jezikov in civilizacij narodov Jugoslavije«. Francozi bi potem sami po svoji uvidevnosti1 izbrali za to ali ono univerzo ta ali oni jezik in civilizacijo tega ali onega jugoslovanskega naroda. S formulacijo, kot je napisana, in podpisana, pa je jugoslovanska vlada sploh zanikala bitnost slovenskemu narodu, ker izključuj® vse, kar je slovensko.
Slovenski izseljenci, ki v tujini v težkih razmerah gojijo in ohranjajo slovenstvo, 'hi radi vedeli, kaj pravijo h gornji pogodbi čuvarji slovenstva doma? Ali pri sestavi pogodbe sploh niso imeli besede ali pa so zopet ponovno izdali interese slovenskega naroda? — Opazovalec.
Primerjava razmer
Š€ pred nedavno podražitvijo življenja v Jugoslaviji nam je izseljenec iz Nemčije poslal naslednji pregled cen, ki kaže razmere pri nas doma in v Nemčiji. Izračunal je, da stanejo predmeti, kot sledi iz naslednje tabele in da je treba za en kos delati določeno število ur.
Balada o moji mami
V 'kaoijii Klati sem k itöbii se vrinili, z neba se utrnil in •kriknil: »Mati. . .«
Cena	Potrebne ure
Din
svilene nogavice	1.000
moške nogavice	500
moška srajca	3.000
nylon srajca	40.000
moška obleka	40.000
moški plašč	30.000
ženska obleka	12.000
ženski kostum	18.000
ženski plašč	40.000
ženski plašč, krzno	100.000
striženje las	400
trajna ondulacija	1.500
umivanje las	600
šivanje ženske obleke	5.000
šivanje plašča	12.000
kosilo v gostilni	500
kosilo v menzi	250
večerja v gostilni	400
večerja v menzi	150
radioaparat	60.000
tranzistor	25.000
televizor	170.000
hladilnik 200 1	180.000
avto Fiat 600	890.000
stanovanje, dvosobno	5.000
soba (podnajemnika)	8.000
enostanovanjska hiša	5 milj.
DM	v Jugoslaviji	v Nemčiji
1.95	10	0.65
1.95	5	0.65
12.00	30	4.00
20.00	45	6.70
178.00	400	60
140.00	300	47
80	120	26,6
120	180	40
250	400	83,3
700	1000	233
2.50	4.00	0.67
12.00	15	4
6	6	2
50	50	16.7
90	120	30
5	5	1.66
3	1.5	0.66
4	4	1.33
2	600	0.66
250	600	83.3
100	250	33,3
690	1.700	230
360	1.800	120
4.300	8.900=	1.430 =
	1.110 dni	179 dni
100	50	33.3
100	80	33.3
60.000	6.250 dni	2227 del. dni
	19 let	l/i let dela
Smejal sem se otročje im ti nasul 'draguljev v naročje.
Ti pa se nisi smejala, si le drgetala i.n skozi solze ječala: »Mrzla je moja dlan, črn je moj igvant, prečrn pajčolan, ubogi moj fant!«
V	kočiji črni
sv.a se k Šmihelu peljala iin sli se skrivnostno smehljala, ko so dragulji postali trni in si krvavela v mojem naročju im «krvavela v kočiji črni.
C. K.
Pokopana sreča
•Pokopana je sreča, z njo upi,
nanjo nasuti so kupi mrzle črne prsti.
V	srcu je zima, zunaj pa pomlad brsti.
P o d ib 1 e g a š k i
Nadaljevanje prleške himne
Mati 'so mj nabasali kruha no klobas, oče pa me zapelali v Manbuk v strti klas. Zidaj je btea brkač profesor, ki se je drža kalktd sultan, turški cesar, da bi mimško zrna. Po tl e prišlo je latinsko in pa ig.rčko še, ker gospodi je slovensko vse premalo pre. Matematik, hiiidrostatiik in geografi, da svetniki iz v,selb pratik bi se jokali.
Oče pa so ša hodili v Marbuk mene bit, bogme bia sem v taki sili večkrat bit kalk «it! Trinajst let sem v šolo gaza, naši piiši v fcvar, sem do pete šole splaza, šestnodvajst let star.
Družinska prafika 1965
Tudi letos je izšla Družinska pratika, namreč za leto 1!>65. Neverjetno je, kako je lta knjižica med našim narodom priljubljena. Toplo jo prip oročamo. Razpošilja jo založnica: Družba sv. Mohorja v Celovcu, Viilctninger Ring 26, Klagen-furt, Austria.
dogodek y kmti mu
7.
»Zidaj je ipOil .oismilh. öe dobro vozim, sem v dveh uiraih v Ljoihljani, itorej bova z gospodom Balinom najkasneje olb eni čez poilnoč ifou. Vi pa oisitanite, proiSim, ita čas na straži —«
»Ojeij!« mj je nehote ušlo.
»Domnevam namreč,« se je tliiho zasmeja'1 Kres, »da se ne boste dolgočasili tukaj zunaj, ampak da boste šli v graščino malo na olbiiiäk ,in povabili gospoda barona na partijo šaha. Videl sem spodaj v lovski sobani šahovsko mizico.«
»A, to pa to!« sem zabrundal zadovoljno. »Mož me bo gotovo neznansko vesel.«
»Nedvomno; posebno še, ako se mu pred-istavilte za kupca graščine. Opira vielte svoj poizni obisk, češ da ste slišali, da je že v pogajanjih iz drugim kupcem, in mu ponudite še enkrat toliko. To ga bo spravilo v dobro voljo in ne bo vas izpustil.«
»Bgidij, vi site čudovit!« sem vzkliknil in ga potrepljal po hrbtu.
»Na vsak način glejte, da se nam mož ne izmuzne. Ne pustite ga nikamor z avtom. Ljubi namreč ponočne izlete. Pazite!«
»Nič se bati!« sem rekel. »Če treba, mu prebodem pnevmatike, da bo imel posla do jutra.«
Preden me je tovariš zapustil — svoj voz je imel skrit tam za prvim ovinkom v bosti — sem isi izposodil njegovo žepno svetilko. »Da si bom lahko posvetil,« sem pripomnil, »,ako me baron vrže ven, lastnoročno ali po hlapcu.«
Zdalje je tam ud hlevov stopical v graščino hlapec Blažek z leščerbo. Videti je bilo, kot bi plesal nekakšen medvedji ples, tako čudno smešno se je gugal, sukal in opletal z leščerbo, na pragu pa se je spotaknil in malone telebnil na trebuh. Slišala sva ga robantiti, potem so se šlkripaje zaprla vrata za njim.
»Naj bom slep, saj sem mu nastavil celo
steklenico ruma. Za žegnanje. Blažek je za nocoj spravljen. Od te strani ste torej varni.«
Spet sem hotel Kresu izraziti svoje občudovanje, a je že zginil v noč.
Ostal se,m še nekaj časa na mestu in sil napravil načrt. Potem sem se splazil k hlevom in poiskal garažo. 'Garaža, nekdaj kašča, mi bila zaklenjena: torej bi se v sili dalo prenočiti v avtomobilu, če v graščini ne najdem gostoljubja. Ključ je tičal v vratih. Zaklenil sem in spravili ključ v žep. Za vsak primer.
Nato sem, kakor že podnevi, krenil spet čez zid na vrt. Hotel sem še malo opazovati, preden se ošabno seznanim z gospodom baronom.
V	graščini se je na dveh krajih svetlikala luč. V levem krilu, kjer je bila najbrž kuhinja; rad bi bil pogledal noter, a okno je bilo previsoko. Pritihotapil sem se na teraso, prek 'katere je padal pramen medle svetlobe. Steklena vrata so bila odprita, saj je bila lepa, blaga septembrska noč.
Ko oprezno pomolim glavo izza vrat, vidim v poltemo zavito prostrano sobano s starinsko opravo: po stenah rogovja, nagačene. ptice, orožje, slike, obsežen ikamim, velika 'kredenca na enem in široka miza na drugem koncu, temna, težka hrastovima. Za mizo v kotu je sedel gospod Hugon.
Moral je pravkar povečerjati. Mrzlo večerjo je menda imel, ker ®o po mizi stale konzerve in skleda za solato. Zdaj je segel po buteljki, si natočil d,n pil. Nato je pozvonil z ročnim zvoncem, 'čudno glasno in kar (Strahotno je odjeknil zvonec po samotni, mr.tvaš-ko-tihi hiši.
V	zidu kraj kamina je zijal črn hodnik. Iz njega se je zdaj prikazala gospa Ti ja, v be-lem predpasniku, ,s pladnjem v roki. Tiho, po prstih je (pristopila k mizi in naglo pospravila. Pri tem ji je nekaj zdrknilo na tla, menda nož. Ko se je pripognila, je pod lučjo zableščal njen belli tilnik.
Videl sem: -ta človek je ravnal z gospo Tijo res kakor z deklo. Niti besede ni spre-govoril z nj-o. Videl sem, ko je odhajala, kako ji sledijo njegove oči, in zdelo se mi je, da se lesketajo zeleno kakor volčje, ponoči.
Luč je padala gospodu Hugonu na obraz, da sem -si ga mogel dodobra ogledati: obraz oster, drzen, pogled divji, čeljust široka in
-surova, v vsem izrazu obličja neka poroig-Ijivost, 'hkrati pa neka mehkoba z nadihom otožnosti. Hlad je vel s -tega človeka, a tudi toplota... In kakor je ždel tam, z valo-veaimi kodmi nad širokim, (trmastim čelom, v odpeti srajci z zavihanimi rokavi, da se je videlo njegovo zdravo, ikrepko mišičevje, ždel samotno, zadnji svojega rodu, pod krovom, tki morda že ni bil več njegov, berač pravzaprav, a še vedno ošaben mogočnjak — so me, ko sem ga tako opazoval, obhajali -zelo mesani občutki. Bil -sem besen nanj, ker je tako kruto poniževal ubogo spokornico Tlijo, po drugi -strani pa se mi je smilil. Skriivn-ois-tnoist njegove osebe me je privlačevala, vendar neki čuden -strah je lezel vame. Vsekakor sem bil v zadregi, kako bi se lotil tega človeka.
A nekaj drugega je priklenilo zdaj moj-o p-o-z-omost.
Mož za mizo je kadil cigareto in moje nosnice so naenkrat zadrhtele. To je bil vonj Nurijeve cigarete! Zdaj seveda ni bilo zame nobenega pomisleka več.
Ravno ko -sem -se -odločil, da vstopim in voščim gospodarju dober večer, se je vzdignil izza mize in odšel nekam tja v tisti črni hodnik.
Stal sem na pragu, potem pa — Samo hitro sem -hotel pogledati tja po -mizi, če ima mož še. ikaj cigaret. .. A ž-e se je oglasil njegov korak. Ko maček -smuknem nazaj na teraso im se stisnem za vrata.
A nekaj je le moral opaziti. Slišim, kako se bliža ... nato gre spet nazaj ... In ko skrivaj poškilim izza vrat, ga vidim, kako snema s s-ten-e dolgo pištolo.
»Tako,« -si pravim in -sežem v žep. »Pa naj !b-o, če že mora biti.«
In ko se je -gospod Hugon okrenill, isem stal na pragu s ponižno sklonjeno glavo, z levico na s-rou in s pištolo v desnici.
Učinek je bil presenetljiv. Tudi zame. Gospod Hugon je prasnil iv smeh. Položil je pištolo na mizo, vtaknil r-oke v hlačne žepe in se krohotal, 'da j-e kar -odmevalo. Tudi jaz sem se režal na v-sa usta.
Naposled si je gospod Hugon pometel lase s čela in ivzkliknil:
»Imenitno! Nova ideja mojstra Egidija, he?«
»Ne,« sem -dejal. »M-oja ideja. Prišla pa m-i je spričo tiste vaša pištole. Torej je pravzaprav vaša ideja. Saj vi -ste sploh -človek sijajnih idej -in moj prij at-elj Egidij Kres kar hrepeni, da bi -se seznanil z vami. Jaz za svojo osebo. . . no, -slišal sem -nekaj -čudovitega o •vas, gospod baron! Alko je resnica, bo 'to presenečenje, kakršnega Ljubljana še ni doži-vela! Zato nisem mogel iveč vzdržati in sem kar takole s-redii noči vdrl v hišo. Oprostite! Časnikar sem, saj razumete. Borba za kruh! Moral sem hiteti, da me ne pr-ehiti konkurenca . ..«
Govoril -sem kratko in naglo, kar sipal sem besede, -da bi -ga čim bolj -osupnil in -zmedel. Toda on -ni bil človek, ki b-i -se dal kar tako premotiti;. Vsekakor se je znal izvrstno (pretvarjati. Stopil je k meni s hladno, ravnodušno kri-niko Angleža.
»Ali -riiglht!« je dejal in me potrkal po rami (bilo mi je, kot bi me potrkale železne igrab-lj-e). »Vaša (podjetnost mi je všeč. Niste se zaman potrudili -k meni. Izvolite, prosim!«
Posadil me je -k mizi, mi natočili čašo in ponudil (cigaret. O, bile s-o mani tako dobro znane cigarete -v kitajski šlkatliiici, (dolge, ozke c-igar-e-te čokoladne barve, s -srebrnim -zmajem na ustniku, -R-ofca mi je trepetala, ko isem -segel v škatlo, im moj gostitelj je nemara to -opazil. Za hip je šinil prek -njegovega 'bronastega -obraz-a porogljiv, zloben usmev. Sam mi je prižgal.
»Vedel sem, gospod baron, da najdem v vas molža pravega duha in srca!« Tako sem ga laskavo -nagovoril. »Saj prihajate iz Indije, zibeli človeštva, domovine Mahatma Gham-dija, klicarja človekoljubja. Naj živi -človekoljubje!«
Trčila sva in naredil sem požirek. Bilo je sladko, močno vino. Nato sem se zatopil v uživanje Nurijeve cigarete.
Nastal je molk, napet, prežeč molk. V mene je ibil-o -uprtih dvoje -oči, bleščečih ko polirano jeklo in -nevarnih ko vrag, jaz pa sem zrl v strop, srkal dim -in se b-lažano smehljal . ..
Tako se je pričela v tisti noči šahovska partija med menoj in gospodom Hugonom,
fei sva j® igrala -za dušo gospe Ti j e. Prvo potez,o je napravil on, ko je -sprogo-vor-il:
»Dlje ko vas gledam, boilj se mi zdite znani. Kdaj in kje neki sva se že videla?«
Pogledal sem ga izpod itrepaJlnifc in odgovoril -ravnodušno:
»K-daj in kj-e -sva -se videla? Hm, v bitki pri Gavgamelii vendar, pod Aleksandrom Velikim, leta 331. pred Kristom. Da, da... na vsakih -dva- do itri tislo-č iet se -človdk spet rodi na -svet. Na-ma je, kakor vidite, dano, da so-doživlja-va -vedno -velika, slavna obdobja. . . zgodovinska -obdoibja! Saj vi -ste ibiili -takrat praporščak pri hrabri makedonski -konjenici, ki je odločila zmago. Dolbro se spominjam, -da ste -se -takrat -zdlo o-dlikovali in -da s-te bili pohvaljeni -v armadnem povelj-u. In sijajno napredovanje, ki ste ga -dosegli v kratkem -času! Poveljnik kraljeve garde in potem celo satrap, kraljevski namestnik -v Pamfiliji. Imenitno! -Dovolite, -da vam p-o tolikih stoletjih vnovič čestitam.«
»Hvala, hvala!« je -dejal gospod Hug-on. »Toda še vedno -se ne morem -spomniti, kaj -st-e 'bili -takrat vi? Ali nis-te ib-illii vi tisti semitski vohun, ki -sem ga -pri -Gavgameli dal obesiti?«
»-Ne, ne!« sem -ogorčeno -ugo-va-rja-l. »Taka zamenjava! Vi imate pa res čudno slab spomin, gospod baron. Opro-stite! Jaz -sem bil vendar vojni poročevalec, -desna -roka tedanj-e -ekscelence gospo-da Kal-listhenesa, ministra za -propagando, znamenitega pisca -zgodovine. -Sem -časnikar ža -od pamtiveka. Nehvaležen poklic je to. Spravljaš druge kvišku, -sam pa ostajaš vedno spodaj. Tudi vam sem naredil •to in ono uslugo, a ste vse -že pozabili, kakor vidim, -Kakšen slavospev -sem vam napisal -takrat, ko -s-te bili imenovani -za satrapa v Pamfiliji —«
»iKar m-i je samo škodovalo!« -me je poro-g-Ijiiv-o prestregel 'baron. »iSamo osmešili ste me. Da. -Prebivalstvo je tedaj b-ogve -kaj vse -od mene pričakovalo, jaz pa, vojak, nisem imel pojma -o civilni upravi.«
»H-ehehe!« s-am s-e smejal. »Hehehe!«
»No, pa pripovedujte dalje, kdaj -sva s-e še -kaj videla. Pomagajte mojemu slabemu spominu,« -me -je spodbujal ibar-on in -spet nalil
v v
čase.
»Tam v Suzi vendar, dragi baron, kak-o ste pozabljivi!« -sem veselo nadaljeval in prižgal drugo cigareto. »V Suzi, na tisti veTiikansk-i svatbi, ki j-o je zapovedalo njegovo veličanstvo. Tisoč -sedem-sto -tri-des-et -porok na mah. Saj pravim, -imenitna reč; svet -kaj takega še ni videl. Tisoč sedem-sto trideset žen-inov in tisoč sedemsto enaintrideset nevest!«
»iKaiko to? -Ena je preveč.«
»O, ne! Veličanstvo -si je vzelo dve: -lepi pnincezi Statejro in Panisatis. Ah, vse ste pozabili, ljubi moj baron, vidi se, -da vas, sovražnika žensk, take -reči niso nikoli prav .zanimale ... -Še veste, kakšen dovtip je takrat na -vse -tisto naredil -stari general Parmenion? Smem -vam ga povedati samo na uho,«
-Povedal -sem dovtip generala Parmenii-ona g-o-s-po-du Hugon-u, -ki ,se je smejal kot najbrž že dolgo ne.
»Meni,« sem nadaljeval, »meni 'bo tista vel-esvatba v -Suzi še -dolgo -ležala -v -želodcu, iker -sem -si ga grozno pokvarili. Preobjedel sem -se z makom potres-enih -flamiingovih jezikov in -bogime, še -tri -tis-oč let ne maram nič slišati -o -tej ba-rbarski godlji.«
»Hahaha!« -se. je ikroho-tal baron dn dvignil čaš-o. -»iP-rijatelj, zabavate me. Na zdravje! — A zakaj ne pijete?«
»Ne morem na prazen želodec. Nisem še nič večerjal.«
»-Opro-stite!« je rekel in pozvonil. Prišla j-e gospa Tija.
»Aba!« jo je poklical in ji -dal naročilo.
Mene je vzdignilo -s stola in -strmel sem baronu. v obraz: »Aba?« -sem iso-pel. »Zakaj j-i pravite -tako?«
»Ker ji j-e bilo -tako ime. . . pred dva -tisoč -leti! Ali -se -več ne -spominjate grofice Abe? Bila je -prva dvorna -dama kraljice -R-o-ksane,« je -dejal in se hu-dobno -režal.
V tistem trenutku, ko je gospa Tija vstopila, -sem opazil, da -m-e je spoznala. Njene oči s-o obstale na meni dn zazdelo se mi je, ko -da je njeno ob-liičj-e -spreletel -lahen, radosten iusmev. A -takoj je spet v -strahu poble--dela -in povesila trepalnice. Zadel jo je blisk iz jeklenih oči gospoda Hugona. O, -dobro sem -videl, kako jo je pogledal! Kakor hud gospodar svojo .sužmj.o . . .
(Dalje prihodnjič)
V Kranju na Gorenjskem iizhaja list »Glas«. Kmalu ip-o pirvem maju letos je prinesel ita ililst nasilednjo agodlho'. Butal na Gorenjskem isice.r ni, pravijo pa, da je mnogo Butalcev. Ta zgodlba na svoj način kaže, kakšne so razmere na Gorenjskem.
Kako so Butalci praznovali 1. maj
Če itariist poideš iv Butale oib prvomajskih prazoilkilh in stopiš iiz »ficka«, previden boidd, nlikar izasitavice ne jemlji ilz žepa, niiikar je 'Ofčiltno ne lepi na avtomobilsko šipo!
In nikar, da bi začuden gledali po butalskih .strehah, zraven pa objestno kazal svojo zastavico, češ, jaz vem, kako ise spodobi počastiti prvi maj.
In naj ite ne kaznuje Bog, da bi se spozabil in bi Butalcem vrgel pod nos, češ: še na hišah vaših napredruih velmož ni zastav!
Že marsikdo se je nad tem zgražal in se spraševal, kaj .si misli tujec, ki pride občudovat lumdtno kovačijo, pa vidi, kako redke visijo na butalskih hišah zastave. In če je pravde spraševal, se mu je zinalo izgoldiiti, da je bil iv zobe dan na navšečne viže, baj ti take so Butale in Butalci!
Najbolj imenitna biistobilja pa je ta:
Je vprašal funkcionar, iki sta ga pot in »fiičko« pripeljala skozi 'Butale na Jamnik: »Povsod drugod častijo današnji dan z za-
stavami, Butale pa bi jih lahko na prste preštele in še te vttisiijo zvečine narobe. Kakšne imate manire v Butalah?«
Je odgovorila neka Butalka: »Vaša tovarišija, gospod funkcionar! Da nismo izobesili dovolj zastav, za to 'smo imeli deveiinidevet-daseit vzrokov.«
Je baral funkcionar: »Radoveden sem, katera! Povdjte!«
Je rekla Butalka: »Prvič: te dimi se nam prične misijon.«
Pa ,se je funkcionar zgrozil in je dejal, da mu že 'ta prvi razlog do vrha zadošča. In je jezen raznesel to zgodbo, da bi dal hudomušnim .sosedom pobudo za smeh in posmeh. Toda zgodilo se je, da so se sosedje prav malo (smejali, kajti niso bile mnoge gorenjske vasi za letošnji prvi maj prav nič lepše okrašene kot Butale.
Anekdota
Pred leti je na Vipavskem umrl znani .skladatel j župnik Vinko Vodopivec. Marsikatero pesem za naše zbore je on sestavil oziroma uglasbil.
Zaradi imena »Vodopivec« ga je večkrat kdo podražil, češ da gotovo ni zvest svojemu imenu in da ne pije samo vode. »Zakaj bi moral piti samo vodo,« je odvrnil. »Jaz nisem samo Vodopivec, ampak sem tudi Vinko.«
Dve uganki
I.
AAAAAA B EEEEEE F JJJJ K LL M N 00 PP RR TT V ZZ Ž
Iz teh črk sestavi sedem krstnih imen. Vsako od teh ima pet črk.
1. je bil prvak apostolov, 2. je misijona-riil v Makedoniji, 3. je izmed apositolov najdalj časa živel, 4. je .spisal evangelij, 5. je bil prvi škof v Jeruzalemu, 6. rednik Jezusov, 7. ga je Jelzuis obudili od mrtvih.
II.
—	— D l J = Element, ki ga je iznašla
Marie Curie
A — — J O = Pozdrav ob slovesu (v na-
—	— — A Č = Revež [rodni pesmi) UM — — I = Očistiti se z vodo
—	— — J A = Prerok OBJ — — = Ledvica
—	— L I V = Ploha idežja
—	O L — N = Učen 	A J = Met
Če berete vse vstavljene črke, dobite dober nasvet.
Rešitev bo objavljana v prihodnji številki.
Smašnice mnoigolkrat na šaljiv način povedo, ikakšno je življenje. Tokrat objavljamo nekaj vaselilh »agoidlbk«, ki smo jih pobrali v Ijiubljiansikem časopisni. Žalostna morala in nič kaj vesele razmere v naši domovini sijejo iz njih.
Problem bivših borcev. Srečata se dva. ki sta se borila in se sedaj rada trkata na prsi. Pa pravd eden drugemu: »Viš, Janez, prej sva bila štiri leta problem za okupatorja, adaj sva pa že dvajset let problem za našo družbo!« Borci pač Ihočejo vedno imeti prednost. . .
Nič se ne briga za potrebno obzorje. Glavno je, da je na stolčku! — Srečata se dva na cesti. »iSarbus, Berti! Kaj je novega v prosveti?« — »Nimam pojma.« — »Kako ne, saj si učitelj!« — »>Učitelj sem bil. Zdaj sem pa na Zavodu za pedagoško službo.«
Mož pri advokatu. »Najprej ste na slabi in močno prometni cesti vozili z neprimerno hitrostjo,« pravi advokat. »Potem ste nepravilno prehitevali. Nato ste se v gostilni opijanili, sedli spet v avto in povzročili težko prometno nesrečo, ker ste na križišču izsiljevali prednost. Nazadnje pa ste po nesreči še pobegnili! Kaj pravite n,a vse to?« »iPravim, da imam smolo, ker so me izvohali.«
Odličen start. — Možakarja Gorenjca se srečata. »Kalko vam kaj gre nova kranjskogorska osemletka v klasje?« vpraša eden. »Za začetek kar dobro: Šest milijonov smo že porabili za tri načrte; kdaj bodo pa krampi zapeli, pa še nihče ne ve.«
Črke. — »Črke pri imenih padlih borcev na spomeniku v Starem selu pri Kobaridu so že tako zbledele, da (imen sploh nisem več mogel prebirati!« — »Ma kej čete,« odvrne domačin. »Po tolikih letih še ljubezen zbledi, pa bi črkam zameril!«
Poseben avtobus. — A: »To je napredek, tanit moj: na eni mariborskih avtobusnih prog že živali prevažajo!« — B: »Kaj? Nikar ga ne lomi!« — A: »Res, res, saj sprevodnica vedno kriči: ,Dol, m.ajmuni!’«
Moč navade v Trbovljah. — »Kako da se vozite z avtomobilom po tej cesti? Kaj ne
vidite, da je zaprta zaradi popravila?!« — »Vidim, tovariš miličnik, a saj so jo tudi lani popravljali, pa sem se vseeno vozil, zdaj sem se je pa že tako navadil, da mi ne dela nobenih težav več.«
Uvideven sevniški mesar. — »A tako, njej ste dali kar dve kili (teletine, zame je pa ni!« pravi žena v mesnici. »Bodite no pametni, gospa!« odvrne mesar. »Pri njih imajo hladilnik, vam Ibi se pa meso v tej vročini pokvarilo, preden bi ga domov prinesli!«
Sijajen obračun. — »Kaj je do zdaj delala vaša organizacija v Metliki?« - »Ne vem, kako bi rekel. Pravzaprav nič.« — »Kaj pa dela zdaj?« — »No, ja, pravzaprav nič.« — »In kaj boste delali v bodoče?« — »Isto kot prej, ker smo se že tako navadili, da se nam najbolj prilega.«
Zlata mladina. — »Včasih smo (tarnali, da v Žalcu ni prostora, kjer bi se lahko mladina zbirala. Zdaj pa ima mladina tudi svoj prostor,« pravi Žalčan. »To je res, zdaj pa prostor nima svoje mladine.«
V Šmartnem ob Paki. — »Zakaj pri vas tako zgodaj pred prihodom vlaka zapro železniške zapornice?« — »Zaradi varnosti, da ne bi koga vlak povozil.« — »Zakaj pa jih po odhodu vlaka tako dolgo ne odpre?« — »Zaradi varnosti, da ne bi kdo vlak povozil. .. .«
Divje gradnje. — A: »Pravijo, da so ponekod po svetu tako bogati, da naroče za gradnje po tri, štiri načrte, preden začno graditi, in potem Izberejo najboljšega.« — »To so revčki! Mi smo pa tako bogati, da lahko začnemo graditi brez načrtov in računov; ko je (gradnja gotova pa ugotovimo, da je nii bilo vredno graditi.«
Mariborske posebnosti. — Laže je dobiti lepo dekle kot štruco dobro zapečenega kruha. Laže je dobiti vagon premoga kot kilo fižola. Laže je dohiti nov avtobus kot samokolnico premoga.
Veliko in manjše zlo. — A: »Nerazumljivo je, ida v Mariboru kljub novi pekarni ob sobotah popoldne vedno zmanjka kruha.« — B: »Bolje je, da ostane olb sobotah in pred prazniki polovica Maribora brez kruha, kakor da hi čez nedeljo ostala ena štruca kruha neprodana.«
Maši oglasi
(Uredništvo rojakom z veseljem nudi priložnost, da v listu oglašajo. S tem pa ne prevzema nase nobene odgovornosti glede vsebine oglasov in s tem še ni rečeno, da daje obenem tudi priporočilo.
če je rečeno, da posreduje uredništvo naslov, to naredi le tistim, ki pošljejo kaj za znamko za odgovor.
Cenik oglasov dobite pri u-pravi lista.)
©
Slovensikii hotel BLED v Rimu (Italija) in penzion DANILA vam nudita prenočišče in hrano, pa 'tudi zaposlitev, če kdo želi. Pišite na naslov: Vinko A. Levstik, direktor in lastnik, via S. Croce in Gerusalemme 40, Roma (Italy).
©
Iščem Marjana Slejko, doma iz Predmeje pri Ravnici na Goriškem, ki je delal kot mehanični delavec pri S. G. P. Nova Gorica in je bil od februarja 1961 naprej v taborišču San Sabba v Trstu. Tam je obolel in odšel v bolnišnico.
Kdor morebiti ;kaj ve, kaj se je zgodilo potem z njim, naj sporoči na naslov njegovega prijatelja, ki bi rad sporočili tudi njegovim staršem kakšno vest o njem: Adrijan Trampuž, Melbe.ok-straße 18,	565 Solingen,
W.-Deutschland.
©
V Metliki (Slovenija) je na glavnem trgu naprodaj hiša, ki ima trgovski lokal (6 x 8), pet sob, kuhinjo, troje 'kleli, vse pritikline in dvorišče. Kdor bi se zanimal zanjo, naj piše na naslov: Martina Černič, roj. Šturm, Ihuzaingo 1510, Villa Balle-ster FCGRM, Argentina.
Slovenski fant, katoličan, star 34 let, želi spoznati pošteno, resno im verno dekle, ki se želi poročiti. Prednost ima jo delkleta do 26 let. Naslov posreduje uredništvo lista. (21)
©
Prekmurski fant, že več let v Franciji, star 24 let, se želi spoznati z resno Slovenko, dekle v starosti 19 do 24 let. Naslov posreduje uredništvo lista. (22)
e
Vdova brez otrok, sredi 40 lest, a še zelo mladostnega, simpatičnega fizgileda, veselega značaja, želi spoznati solidnega gospoda v svrho poroke. Ljubim muziko An prirodo, mesto in 'deželo in želim urediti prijeten dom. Naslov posreduje uredništvo. (23)
<8
21-letno postavno dekle z Gorenjske, -sedaj na praksi v Nemčiji, -se želi spoznati s šl-ovenskim fantom, živečim
na tujem. Slika zaželena. Naslov posreduje uredništvo. (24).
©
Zapriseženi tolmač Janko Jankovič, 17 rue de Beigra-de. Tucquegnieux (Mariine), M. & M., Francija, ki prevaja v francoščino razne dokumente, se vam priporoča.
©
Pošiljamo v domovino električne aparate, aparate za gospodinjstvo, gospodarske stroje, radioaparate, televizijske sprejemnike, šivalne stroje, z največ jim eks-pontnim popustom 30°/o. Obrnite se na nas in Vam bomo takoj poslali ponudbo: Export-Import SOLBRICH 8 München 2, Arnulfstr. 44, Nemčija.
Za tiskovni sklad
»Naše luči« je darovalo Društvo Slovencev v Parizu 100 frankov. Prav lepa hvala!
Naslovi izseljenskih duhovnikov
ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Rond 62, London S.W. 9., England (Tel. RELiance GS55, izg. Rilajens).
BELGIJA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Liege, Belgique, Tel. 01/233910). - Kazimir Ga-berc, 19 avenue Louis Empain, Marcinelle (Hainaut), Belgique, (Tel. 07/367754).
FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, Paris 20, France, (Telefon MENilmontant 80-68) — Ciril Lavrič, 7 rue Gutenberg, Paris 15, France, (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, Merlebach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina,
6, rue de France, Nice (A. M.), France.
NEMČIJA:	Ciril Turk, 42
Oberhausen-Sterkrade, Mathildestrasse 18, West-Deutschland (Telefon 62676) - Ivan Ifko, 43 Essen — Altenessen, Schonnefeld-str. 36, W. Deutschland. (Tel. 291305). — Dr. Franček Prijatelj, 68 Mannheim-Neckarau, Rhein-goldstr. 3., W. Deutschland (Telefon 851683). — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Heusteigerstrasse 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). — Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oha: Zieblandstr. 32/11 Rgb., S München 13, W. Deutschland, (Tel. 550298).
NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Bclgie.
ŠVEDSKA: Jože Flis, Gamla Nissastigen 65, Oskarström (Halmstad), Sweden (Telefon 035/60080).
NAŠA LUČ
mesečnik /a Slovence na tujem
Začel izhajati 1. 1951
e
7. številka — letnik 13 September 1964
•
Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta).
Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. Člankov ne vrača.
e
Za uredništvo odgovarja dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu.
•
Naročnina za list je za vse leto 35 šilingov ali protivrednost: 70 bfr, 7 NF, 5 h.
gld, 5,5 DM, 900 lir, 12 angl. šil., 10 norv. kron, 7,5 švedskih kron, 10 danskih kron, 20 avstralskih šil., 2 dolarja. List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu.
9
Uredništvo in uprava imata naslov: „Naša luč“, Viktrin-ger Ring 26, Celovec-Klagen-furt, Austria.
o
Printed in Austria