GLASILO M rtu »f pMU|t pisiMoš !•» 1» el JI OOLOČEI PROGRAM? IAMRNJA GOVORI, hA OA NIMAJO. kongroanega zasedanja najbrž ao bol WashiiigteB, D. 0. — Ko p^ene-sedanji kongres četrtega mar-ksr se mora zgoditi, in če ne •klican novi kongres k izredni zasedanja, tedaj boeta prvi-it minila spomlad in poletje od leta 1015, ne da bi slišali poUtič bobnov in oetrih debat. Nekatera znamenja govore, da » tako zgodi. Republikanski vo-itclji ao še zdavnej izdelali na rt, da stari kongree izvrši delo, ri kongres ee pa ae pozove^ k iu zaeedanju. Kmalu po :em zaaedanju sc jc pa po-ilo, da progreaovci lahko pre-ijo ta račun, ako le hočejo. V političnih krogih ae čuje go-Ivorica, da bodo progreeovei pri-| volili, d* ae e prejmejo proračun predloge, ako ae umakne sub ična predloga in gredo domov Ido jcaeni. Ako se to zgodi, tedaj ne pri-j de jo v akcijo kongreaniki skozi [trinajst mesecev, ki so bili izvoljeni dim sedmega novembra. Is tega se da aklepati, da voditelji progreeovcev nimajo programa za nujne poetOvp'v mtereeu ljudstva. To popolnoma aoglaša a staro gsrdniki v republikanski stranki in burtonei v demokratični stranki, da. najr imajo novoizvoljeni kongreaniki leto dni in en mesec čsee, da ae malo ohlade, preden zr.čno delati v aakonodajnem zboru. I 1 WISOONBINBKI GOVERNOR OBSODIL PROTISTAVKOf. * z MO SAKOHODAJSTTO. S. Msdiaofa, Wis. — (Federated Press.) — Govcrnor John J. Blui ne jc v avoji poslanici ob otvoritvi egialpture ostro obsodil vssko zakonodsjstvo proti stavkam in ss prisilno poravnsnje konfliktov med dfclavci in delodajalci. Dejal je tudi, da je Daughertyjeva sod-nijska prepoved napram železničarjem največji udarec za konsti tucionalno vlado izza zloglasnega dredseotskega odloke. Blsinc je med drugim priporočal zbornici, da ne sprejme nobenega zakona, d bi oviral svobodo tiaka, govora in zborovanja. Oeatnoftalaaaiški sprevodniki ' molali družbo' Ohieago, IU. — Cestnožeiezni-Ška druiba je mislila, da atari re-gistrovslni aparati niso dobri in ds jo sprevodniki aleparijovOmi elila al je nove aparate na progi štev. 1 Broadway-Cottago Grovc. Pri atarih aparatih je aprejodnik v »biral denar, pri novih ga je pa moral pasaŠir sam vreči v škri njico. Ravnatelji cestnošelezniške družbe so bili prepričani, da je vsaka sleparija izključena. Pa ni bila. Stvar ae je godiU takole: Na voz ata stopila dva paaažir je. Eden je dal eprevodniku četr tak. Sprevodnik mu jc dal pet centov, dva nikla in eno desetico ki je bila izploščena. Sprevodnik je na to rekel paaažirju, vrzite štirinajet eeptov škrinjico. Paaa šir je to storil AH izploščena de setica nI pri razdelitvi denarja Dsdla v pušico za deectiec, ampak je padla v puščico ze cente, ker je bila izploščena. Tako je spre vodnik napravil vneiej devet cen tov čistega dobička, kadar je izi ffrsl to poteso. Izploščene deseti so registrirale samo cente in ne desetič. Aretirali eo sprevodnika Isaac Krantaa. Malo kasneje so eretire li surevodnika J. Farrmella. Aretacijo ao izvršili zvezni detektivi l"r sta aprevodnika obtožene, da sta pohahljala denar. KLANOVBC 10 SIDBL. IiUington. N. O. — Ira M. Fair eleth je prejel avarilo od klanov «evr da naj ae pobere iz kraja ''»ireloth ni Šei, ampak se je pri pravil aa sprejem klanovoev. Neko nog sp prišli klanovci ponj N'eki klsnorec je udri v njegovo ftpslnico ia ga cbudil in mu uka ral, naj gre z njim. Faircloth P* aegol pod blazino In klanoveu nastavil samokres. Ukeaal mu je "•j sname krinko z obraze. Kla n«vee je ubogi.1 in ko je fenaar v njem spoznal Mark Moora. ie rekel, de zdej lahko gre. Neka ^aaovcev jo stalo zunaj, ki se pe " "» upali v hi "o, ho so izvedel tJ Moora, kaj Je doživel. Farmar jt prihodnji dan aazas r \ dopmVk oblastem. Moore 1 1 'poznan krivim narote in boje »* tuji lastnini. (»m jen je bil ne Ino dni trde-a de!a na okrajnih) ecotgfc. t za. isis. ml um pmt-tflk, paim •raurdTa. is?s. »M« f or NARODNE JEDNOTE (TredalSki In upravnliki prostori: UMt So. Lewndals An. Offlee el PtsUleetUai taiT Se. Lsvndals Ave. Telepbon« Uwndale 401* Chicago, JU., potok, 12. januarja (Jan. 12), 1923. ^"tSpfc*°° STEV.—NUMBER ia itoa. Act ef Ou. a. tair. >«tWM •• j— ta. toio. ziu mlekarski trust. HUD JI BIL BOJ, A ZMAGA JB BILA KONČNO NA STRANI DELAVCEV. Do te velike zmage Je pripomogla pošrtvovalnoet delavcev. evropi se pripravlja na bodočo im., Seattle, Waah. — (Federated ) — Poštni nadaoruik John 6. Svreaaon poroča, da ao lehko-UUD0CM STRADAJO, VEDE- verni ameriški investorjl, med ka- 2 U JEJ O SEJA^OGROMNB In pri tem beračijo naj Amerika črta dolgova. Washington, D. 0. (Federated Presa. Štabni poročevalec.) — Waahingtonske oblasti imajo statistične podatke, ki govore, koliko stane Evropo vojno pripravljanje za bodočo vojno. Naslednja tablica nam podaja resnično sliko o številu prebivalcev, velikoeti armade in letnih stroškov v odstotkih dohodkov za armado. terimii je na Šalost večina iaučenih delavcev, prispevali 150 miljouov dolarjev raznim aleparakim petro-lejskim družbam v zadnjih petih letih. Surenaon jc zadnji teden odpotoval v FOrt Worth, Tex., kjer avede aodnijako postopanje proti tiso* oljnim tvrdkam, o katerih ima dokaae, da ao alcparske.r od letnih Drl««« Tnk iraitUa. rraaalja ........|7,So9.S#S RtaJUa .........4S.00S.SSC V.llka BriUnija, .47.000.000 »n«»ia .........ti.sss.ass ('oljska .........is.oss.sso Da—ka ......... «,000,000 NiBMMMlUl imm Iflljkfiv IvaSalu ........S,000,SOS New Tork, N. T. — Ameriška zadružna liga pripoveduje v eVo jem poročilu o velikem boju, ki ze je odigral med delavsko sa-družno organizacijo Franklin Co-operative Creamery v Mlnne-spolisu in mlekarskim trustom, kateri jc podlegel v tem boju. K delavski zadrugi pripada Šest tisoč Članov in uprava je zgrajena na demokratični podlagi, podjetje sc vodi splo^ demokratično. Komaj je bilo podjetje u-stanovljeno, je mlekarski trust t-koj občutil njegovo konkurenco. Pričele so pedsti cene za mleko. Mlekarski trust jc izgubil vedno več odjemalcev in odločil ee je, da ubije zadružno delavako pod- rji, ki ,3093; Minnespolis, so tudi organizirani. Sklenili so, da podraŽe mleko za en cent pri galoni. Zadruga je naznanila, da je primorana povišati ceno za toliko, kolikor so fsr-marji podražili mleko. Mlekarski ttust je takoj izigral protipotezo, kajti mielil je, da je prišel ugoden čas, da lahko napade zadrugo. Združile eo ao štiri nsjveOje mlekarske družbe v mestu. Vele-bizniški listi so pa prineeli vest, da bo trust lahko dajal mleko po stari ceni, ker so se mlekerske družbe združile v eno celoto. To jc bila napoved vojne delavski sadrugi do amrti. Ob tej napovedi so pa uslužbenci zadruge pokazali, kaj je delev-ska požrtvovalnost. Izjavili so,, da bodo delali zaetonj, ako je treba, dokler traja vojna z mlekarskim trustom. In zadruga je na to skleni Is, da bo prodajala mleko en cent ceneje kot mlekarski trust. V teku treh dni jc zsdruga dobila toliko naročil, da jih ni mogla izvršiti. Mlekarski trust je pa poslsl svoje emiearje, da ae pogajajo z delavsko zadrugo, za mir in da se opusti vojna. Zadrugs je zmagala in imela je veliko več odjemalcev kot ob *a-četku boja. Njeni uslužbenci so bili pripravljeni nadaljevati boj, dokler mlekerski trust ni popolnoma tepen. Njeni uslužbenci, ki vsi pripadajo k zadrugi, niso pozsbili, ka-ko so privatni podjetniki ravnali s njimi, dokler ao zanje delali. V letu 1919 ao mlekarski podjetniki izprli svoje delavce, ker niso hoteli sprejeti zniženja mezde in tlsčan-skih delevskik razmer. To je povzročilo, da se je ustsnovila delavska zadruga, ki bo dsjaia kon-zumentom dobra blago, ob«*iem P* 1 taka težko je ravnala s svojimi delavci člove-l JB, DA SB VSAKO KINU TO 8E RODI EDEN ... MZIUU DAJEJO KOHCESIJE TURKOM. ršld prebivalci bodo Tnrttja obdrži olje Tablica pokaauje, da gre vojno pripravljanje od petine do polovice letnih dohodkov, še ve liko večje vsote /pa potrpšijo V Franciji, Veliki Britaniji in v t> tali ji za vzdrše vanje mornarice. Take številke pokazujejo jaano kot beli dan, da Evropa Veliko bolj boleha na pomanjkanj« dobre volje in zdrave človeške pa meti kot zaradi vojnega uničevanja in poruševanja. Političarji, ki so proti temu, da Amerika Irta dolgove, ki jih jI dolguje Bvro-pa, se sklicujejo vprav na te'Ha \ilke in previjo, da bi Evrtpa lahko plačala dvanajst miljard dolarjev dolge, ako bi ne metali denarja proč sa vojno pripravijo* nje bodoče vojne. , V splošnem potrošijo evropski ne rod l veliko več aa vojno nravi jen jo kc*vOat« je v tem pogledu prav malo. Polj-ska na pr. potroši skoraj' dva tretjini svojih dohodkov sa militarizem, da lakko vzdržuje večjo armado, kot jo imajo Združene države. .Francoski vpliv je odgovoren, da poljako ljudstvo nosi tako težko hutaro. » Ameriško ljudstvo je čitalo fn študiralo te statistične podatke o cvropejskem vojnem pripravljanju. Iz tega se jc rodila zahteva, da ae odpokličejo ameriške Čete iz Rvrope domov. Kako močna je t~ misel v Ameriki, pokazuje resolucije,, sprejeta v s senatu, ki po-oblastuje in priporoča predeednl-ku, da pozove domov ameriške čete iz Nemčije. Argumenti fraiicoeklk militari-stov, s katerimi ao zagovarjali, da je potreba, da oetanejo ameriške čete v Evropi, vnbujajo pozornost. Pierpont B. Noyes, bivši med za vezniški rhinelandskl komisar, o-menja te argumente v pismu na senatorja Boraha. Noyes pravi, da je francoski maršal Foeh dejal ameriškemu generalu ko jc zagovarjal priporočilo, da ameriške Čete ostanejo v Evropi: "Ako pustijo samo enega smeri ikegs vojaka a našo armado, te daj emo prepričani, da nam pri dete na pomoč, ako naatanc nepo ko j." Nepokoj te vrate je Še tukaj In Nojrcs nadaljuje v pismu na Ilo raka: "Onemu, ki Je od blizo gle del detejle okupacije NemUjc in je sepopsdel čaatlklepno intrigo, ki vodno obkrošuje ta anaado strategičao razpostavljeno za vojaški neped, je teško rezumeti 'ze mešanje', ko poeta ja Evropa bolj nepreaesljive, ker odklanjamo pomoč vsakemu združenju, da ae izboljšejo Izgledi sa mir. jlavno razumeti vsako lamelen je. ki nas potegne se sabo. mm jmanoozi se jk)brikaj0 turkom. Lahaanne, 11. jen. — Turki ao dobra iakoriatili anglelko-franco aki konflikt in adaj žanjejo kon-ceeije. Zaveaniki bi radi na vaak način akleaili mir na Bližnjem vzhodu in Turki doba vsekakor vse, kar aaktevajo. Angleži in IVaneoai dajejo Turkom koneeal je s namenom, ^a jih pridobe aaaa. k Včeraj ja bila sprejeta zahteva Turkov, da ae aamenjajo nrrAki prebivalci v Mali Aaiji in vahodni Traciji sa turške prebivalce na gjrCkcm ozemlju. Izvzeti ao le Grki V Carigrsdu lu Turki v aapadnl Vraciji. Okrog miljon oseb na obeh straneh mora aapustiti dom hfnepreamino imetje iu ei iskati floma drugje. Zaveaniki ao pri-volili v to nkktevo a apombo, da "ho enkrat mir med Turki Si NEMČIJA PRETRGALA STIKE S FRANCIJO IN BELGIJO. Dolina Ruhr ja fta polna francoakaga vojaštva, topov, letal In drugih roorilnih atrojev. Nemčija ja napovedala "moralno vojno" Francozom in Belgijcem; v nedeljo ae vrla valika damonatracij« po vaaj deželi. Nemška vlada naalovi protest na vaa države, ki ao podplaale veraajlaki mir. Veliki protaati delavcev. Poincara ja "odkril komunistično zaroto" v Ruhru in dal poloviti vodilna francoske komuniate. Ameriške čete, ki morajo takoj sapuotiti Nemčijo čim prida parnlk ponja, bodo dooaa v tridesetih dnek. toda patrljarh datane tam še na-dalje. Bodoči patrijarhi ae morajo driati la v mejah svojega duhovnega poeia in ne smejo sc mešati politiko in adminiatratlvna gibanja. London, 11. Jan. — Ia turških virov se poroča, da eta lamet paša ln lord Oarsen sprejela separatno pogodbe glede Moaula. Teritorij a oljnimi vrelci se vrne Turkom, Angleši pa dobe prednostne koncesije za izkoriščanje vrelcev, RAZSTRBLBA V RUDNIKU. Pot rudarjev ahHIh. hočeš nofel, v bodočo vojno." ško. Zedruge se je razvijale it da _ n?s ima za miljon In pol dolar- __ jev promet, n. leto. Zadrega ,a KR0JA*KI MDJBTNIKI OD Ugs trideset tisoč družin z mte- NEHA VAJ O. v kom in mani«! pt^drti iz mle ^ ^ JJ- - _ ^^ ki Je mislil ob kroješkl podjetniki ao sp<»saeli, I de! > Naročnina: Sedla jene I leto la |1.U ao trt m ,na. Ko bo lola odprta, aroal hiti naš gos!. Obiskati naa aurač in ae a nami vred epo mlnjati čaaov, ko smo ee Igrali ob potoku in pazlU na konje v lu ml. Kakuškino ae ko odslej imenovalo po Tebi Lenin, dragi naš eodrug Vla.ii.irr MEHIKA JE PRIČELA PRODUCIRATI PŠENICO. —_ Trgovski department poroča, da so lttos pridtlovali pšenico v eden in dvajset mshiikih državah. Pridslall so 8,361,000 bušljev pšenice. To nI veliko, ako primerjamo pridelek r pridelkom plenice v Združenih državah. Lahko bi rekli, da je toliko kot nič. Vseeno ps toni nič! Mehika ima sa sabo oeem let revolueije. V nji se sploh nI pridelovala plenica. Bele sdaj, odkar Je Obregon pred-eednik Mehike, Je dežela dobila mir in pokoj, da eo ee Me-hičani sopet lahko pričeli pečati a poljedelstvom. Napravili ao ee poiakud a plenico in ti poiskusi to pokasali, da plenica v Mehiki tudi obrodi Kakšna perspektiva se odpira sa bodočnoet? Mehika je dežela, v kateri eo vsi trije klimatični paeovi Zdo-laj v dolinah Je vroči pas, na gorskih planotah Je srednji pas in vrhu gora je arktični pae. V dolinah ae lahko pridelajo vai tropični produkti, na gorskih planjavah pa produkti, ki se pridelujejo v srednjem pasu. Na »odah Je Mehika aelo bogata. V gorovju isvirajo potdirf, Id ae spremene v reke, ko doeežejo dolina Vodovje Mehike ae da izrabiti sa poljedelstvo v veliki meri, ker Je poetoji od-tok vode proti morju na dveh straneh. Treba Je torej možganov poljskih inženirjev in pridnih delavnih rok, da Mehika producira deeetkrat ali pa dvajeetkrat več kol potrebuje aa prehranitev svojega ljudstva. Mehika Je todi bogata na rudah, tako da ima vaa sirovine, ki ao potrebne sa izdelovanje orodja in strojev, ki jih človek potrebuje pri delu. Mehika ima torej vee pogoje, da pontane konkurent ameriškega farmarja pri pridelovanju plenice in drugih poljskih produktov, čeprav Je bil letošnji pridelek pšenice tako majhen, da na svetovnem trgu ne igra uloge. PIBMA VA POiTL v Chicagu imajo aledeči rojaki t Dinka Bogdanič, it. 519 Juraj Damjanovič, It 586, Hflda Knsus, It 5SS, 8taoielav Krol, št. 5S9, rodbina Krlaanie, It. 59S, Mile Novecie, It. 6S9, John Bo-pleh, It. SSS, Miehael 8kodr, K 677, Tesar mrs. VTilliaaa, It 195, Joeo T'Ha, It 702, Jakob Vozel* It. 70*i in Jakob Vozol it 70S. — Piama dobite na glavni polti t veH z Adams ceste. Polog tekoče številke je treba povedati tudi kraj, odkoder piamo pričakujete. ETBK, lt. JANUARJA, 1S23, PROSVETA Skvetski Narodni GLAVNI STAN. >007-00 SO. LAWNDALK AVI, CHICAGO. ILLINOIS Iivrievalni odbori UPRAVNI ODSEK• PtMli ViMMl Calaktr, PiQrWii4ilfc A«4~w VUkUk. IL P. O. T, Im SI, M..u«n, p«, f|. t*UAi ftUllk«« T«rk uJ«Ub M«Uk.|> Mi Um hvmjk. «1. j«k. Vo.rUk, «r«4%ik guok joto !»***■* upr.rit.lj (U.iU PUtp G*Oia». POROTNI ODSEK i Jalto Uii^ut prsJisialb. 407 W. Ha, St.. SpriagNaU, UL. IM 2.1—ibar, Bom 17«. B.rb.ru,.. Ofci., rr«4 A. VkUe, Bu S7S. Rlf, Mm. Jaka TsrSalj, »w SS. N»a4er«ea*llle, Pa., Jaka Oartak, 414 W. Ss. S>rlufl*IJ lil ROLNISKI ODSEK. OSREDNJE OKROSJE. BU. Narak. pr.S.«0alk, 0007-00 S. UfUJi Ao. Cki«a«a, III. VZHODNO OKROSJE. J..^ /MM, Sm BS4, »Um Rm, Ps. , Jak» Gr.i.lj, 14SS1 P«p»ar Ava^ C1 A O. ZAFADNO OKROSJE i A.t.a Salar. Im IOSTCmm. Kmh,, m •koli «»,000 C#na s.0f». , robo v slmsk ftljlU m Zapomnite Poslu InJIo ss fH Volih Os- nornili pollljotvsk vsslsj nofts bank«, k torn slovi r»41 srsjsfs i»n.«*o poslovsnjs lo nsjslijlb cm Ur ims najbolj« lo nsjoijs svoso s stsro Oomortns. "SPECIAL INTEREST ACCOUNT'. Mfurnssl sois»«onn s nsj-MJIml ••»•riksnit.lmi bonil In • Misorsivom DRSAVI NEW vosi. Ssjss^ono tuOI Is no- MVtoln« peHovssJs r vssk i>*n4nlh (M/ti ih 18789530 nsdkrovj*. Nobenih Najboljše Cigarete BABICA. Obrazi is ihrljenjs as lnmsttk. Spisala šsški BOŽENA NEMCOVA. Poslovenil FRANCE C KO N AR. (Dalje.) Zjutraj so bili dolioarji in Žr novel rano po konci. Nekoliko jih je ilo v eerkev, nekoliko le sa niso in na ples; in tisti, ki ao doma ostali, niso se mogli utrpeti, da ne bi tli gledat svatbe, o katcrej se je ie več nedelj govorilo, kako krasna bode, in da so popelje nevesta v cerkev v grajakej kočiji in s grsjskima konjema, ds bo imels drage grenata okoli vrata vezen del zaator, rdečo krilo in višnjevo suknjo; vse to ao Žernov-ai ie vedeli, morebiti predno je nevesta na to mialila. Vedeli ao vse nadrobno, koliko in kake jedi bodo na ienitovanjo, v katerem redo pridejo oa mizo; koliko ko-ftulj, koliko rjuh ima neveeta, kaj ss doto dobi; vse so vedeli, kskor bi jim bils popisala. Da ne bi ili gledat take svstbe, ds ne bi videli, kako neveeti veneo stoji, koliko sols prelije, ksko bodo svstje o-prsrljeni; to se nikomur no bi moglo odpustiti. To je bilo zopet mnogoksj ss ojihovo zgodovino, o tam ss js govorilo najmanj pol Ista; kako bi se kaj takega V namer pustilo! — Prolkovi in lovčevi, ki so se zamudili na Starem beliiču, morali so se preriti skozi sbrsno ljudstvo, ds so prišli do krčms. V krčmi so bili ie sbrsni nevestini svstjs t ošs mlinsr js bil našopir PSOSVETA =3= jen, kakor l>i g* u ikatljice vzel, odgojitov in proail blagoalova. črevlji so mo ss svetili, kskor loč, io v roki js drisl srebrno tobačni-oo. Bil je nevestin ivedok. Mati mliaaries je imels sviisno oble* ho, pod podbradkom so se jej le-akataU drobni biaerji, na gUvi je imela pozlačen šapelj. Babica je imela todi prainjo obleko, na glavi belo pešo. Družic, mladeničev, burkeša ni bilo v krčmi, šli so po Isoina v Žernov; pa todi neveate ni bilo v izbi, bils js skrits v sobici Zdaj poči os dvora krik t, "žs gredo, io gredo f* Od mil-ia ss js aačul klarinet, piščal in goali. Pripeljali so ienlno. Med gledalci nest sne šepet: bledite, gtedite!" in beiali eo drag dragega. "Joštova Jerica ja mlajša druiiea, Brojčeva starejša To ae ve, ako bi bila Tomaievka Še deklico, nobena draga ne bi bilo prva druiiea." — "Tomaž jc ienino za prifo i" — "Pa kje ja Tomalov-ka. ni ja videti t "-'•Pomaga ne veato napravljati. V cerkev ona ne pojde, ie vssk dsn pričakuje," govore med aeboj lene. "No, nevesta lehko precej ss plenice poskrbi, vssj ne bode nobene druge zs kumo, one sta drago druge j desna roka." — "To ae "Ali, loj, lcj, todi iupan grel to je čodoo, da ao go povabili; vssj je bil oa kriv, da so Jakoba v vojake vselil" vprašali so zopet — "No, iupso ni tako bodobso člo vek; Ločijo gs js nsšuntala, go-^ spod oskrbnik jc prisolil, ni čudo. Prsv jc storil Jakob, tako gs je nsjbolje kasnovsl; tsgs mu ne splača, io Lucija, ona od jaze poči." — "Vsaj jo todi |e zaročena," odzval ae jo drag glas. — "Kako je to mogoče, vssj tegs nisem še čdlaf" oglaai se zopet druga. — "Predvčerajšnjim se je zaročila se Smoletovim Jane-som." — "Vsaj ie davno zs njo bodi." — "Morebiti zs popreje zsto ni hotels, ker je mislila, ds dobi Jakoba," "Prsv korenjak je ienin, presneto, veselje gs js gledstil" — "Kramo ruto mu je dsls ne vest s; to je gotovo, ta ve ljs nekoliko potic," menijo zopet ienske. Tsko in enako so govorili ns dvora, ko jc ienin v hišo šel in ga jo goepodar na prsgu s polno steklenico pozdravil Ko ienin nevesto is sobice ^>eljc, kjer je morsls joksti, stopils sta pred roditelje, kateri* je burkeš govo ril dolg govor,'ruhvaljevsl ss ss Vsi so jokali. Po blagoslovu prime drug nevesto pod eno pazduho, mlsjšo družico pod drago, ienin prime prvo drq|ioo,. pričo se pri-drašijo sterešini, družice mladeniče ni, vsi v parih, le burkeš stopa pred njimi Čisto sam. Stopijo iz hiše, poeadč ae r kočijo in aa vose, ki so jih čakali. Družice »a-šojo s rutami in po jo, ruladeoiči zapojo vmes, ls oevfsts tiho joks in so ozre včaaih oa drugi voz, kjer je aedcl ienin s pričsms in atsrešino. Oledelci ae rssidejo In Isbs ostsns nekoliko hipov1 presna i ls stsro msti sedi pri okou ter gleda za odhajajočimi in seoli za hčerko, ki je ie voš let ss njo gospodinjilo io a sveto potrpet Ijivoetjo prenašala njeno nevoljo, katero je pripiaovala neozdravljive;, dolgotrajoej bolezni. Kau-lu ao mize seetavili in pokrili kamor je človek pogledal, povsod jo videl kske kuharico ili deklo. Prva oeeba pa, kateri je bilo vae aaupano, bila je mlada ToaUSev-ka. Skrb, nameetovati staro mater, vaela je is srca rada na sa, kakor je to storils msti mlinarica, ko ao venec vili. Ko so se cvetje is eer kve vrnili, pozdrsvil jih jc gospo-dsr zopet ns prsgn s polnim vr Čem. Nevesto se jc preoblekls in sedli so zs mize. Zgoraj je sede' ženin s nevesto, drug je skrbel zs družice, ki so mu na svojih plsd njih stregle in najbolje kose dajale. Bfcrkei mo je očital, da mu je dobro, kokor tuškemu carju Carigradu. Tudi bebiea je bila veecla ia je s mnogokatero oaolje-no besedo odbila burkeša, ki imel povsod nšeaa, v vse sš vtikal io povsodi se- vri vol. Doma babica ne bi bila dala nobenega graha na tla stresti; ko pa so se začeli avatje metati s pšenico in grahom, vzela je tudi ona polno peet in vrgla v Ženina in neveeto, rekoč: "Da bi vaju tudi Bog tako obeipal s blagoslovom." — Vsa, se grah in pšenica nista pohodila babica jc dobro vedela, da ju krotki golobje pod piso pobero. Ooatovanje je minilo; mnogo-katera od pijsče težka glava kimala je sem ter tja, vsak goat jc imel pred aeboj sa dom priprav 1 jenih kolačev, in kdor si.jih ne bi bil prickrbel, gotovo bi mof jih bila Tomašcvka naložila; sramota bi bilo vsega doetij kdor je Še mimo krčme, dobil je jedi ia >i ječe; vsi otroki, ld so .prišli Ogia-rit, nesli so domov polne roke pe civa. Po gostiji so v jabolko pobirali ss nevestino zibal, in neveste se je ustrašila, ko so jej*cel križaki padali v naročje. Mladeničem po, ki eo ooaili vodo r skledah in bela otlrsče deklicam po dajali, da roko umijejo, vrgla je vsaka družica penes v vodo. No-bens se ni hotelo osrsmotitl, ia sa-to se je lesketslo. v vodi samo srebro; vae to so mladeniči drugi dan zaplesali in sspili. (Dalje prihodnjič.) 12. JANUARJA, i<£3 NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. V Korlovcu je zaplenila vlo^a. P O R VELIKONJA (Dolje.) "Kaj torej košsšf" "Izvedeti resoiso." "Kakšno pravzaprav?" Pošsrjeva malomarnost js Josipa rasvosls. "Tsko na prideva osprejt" js vzkUknil, odprl vrsts in poklical ieno. Krna je sedela sključena na sofi ia stisksls dlani mad koleni Njen ob rs« js bil star; posnslo ss ji js, ds je izmučene, njene oči so isrsšsls topo In bresbrišno vdsaost v usodo. Ko js slišal^ svoje tac, ss js prestrašeno stresla In kri ji js o-darila r lice. " Josip, posti me I" je ssšepetsls trudno. "Pridi sem!" je ponovil. Vatala je, prišlo s trudnim korskom in pove-šeolml očmi v sobo ter molče sedla k plseloi mizi. Okoli osteo ji je igral Čudeo nesmehi roke je po. loiila v naročje, Poiarja ni pogledala In mo n! odadravila. "Kako jc grda!" si je rekel Joelp io je mo-trii ojeo izmučeni obraz. "8aj ni več iivljenja v njej," Gabilo ae mo je, da se je vpraševal, ali ja ras to njegovo šens. "Ksko je mučeniškst" Stisnil js obrvi In stopil po sobi. "No, Kres," je rekel, "kaj sta imsla a tem gospodom t Brna je pogledala, kakor bi vprašano ae ve-Ijslo ojej; nato se je ozrla v Poisrja In dahni- MT "NIŠI" . "Ničt" Je povlekel Joeip. , "Nič!" je pooovila resdrsieno, dasi v rečni-si nI hotelo lsgsti. To močoo vprašanje ji je ss-prlo vse k o drago hoeedo. ZspssiU je ojegovs stisnjen r obrvi, poverile spet pogled io nem? pri-čskovala, kaj pride. "Pravt In to piamo je niš io tvoji ssetanki sa nič, tvojs rsvooojs je nič t — Hiaovkol" Po|ar js rssprl oči. kokor bi hUo treščilo vonj; v spel se je in hlsstno vprašal t "Kakšno pismo t" "Kakšno piemof — To tukojl" Joeip je isvlekel papir iz leps. S "Te pisme, ki ae gs plaale tvoje omoaaoe roke. prijstsij! — Ali adaj veš, kakšoe pismo t" Krni je Mle vae jesno: atemnilo aa jI je pred ošmi In obetalo js hahor ohamoela. Joeip pa je atepil bliic k Pošarjo te nadalje val ostrot- "Kaj meniš, kaj aaelufi tak prijatelj, ki po- i šUjo poročeni šani naznanilo, kdaj jo pride oM-akat. ki jo vabi oa izprehod. ker meša ni doma, tok dober prijatelj, ki pošilja poroten! šeoi po-Uob ša v piamo! - Poeti, looat" jo rekel, ke je oeglo pe papir jo. Sklonil ae je še bUlet "Oevo-rti" ■ , f "Zahtevaj sadoščenjaf" je ravoodušao me. nil Požar in si popravil frizuro. t/' "Zsdoščenjsf — Hišo bom očistil umazano-Sti in Četodi vržem ženo is nje. Ti, ki si niti suk» nje ne ošiitii in nosiš lase tuje šeneke k moji še. ni, ti mi ponujaš zadoičenjaf — Ti t Ti ml ne mo-reš dati zsdolčenja!" Požar se je umaknil )corak nazaj in menili "To sem ie dsvno vedeli" OČI so se mu ssbUsksls, jezno je premeril Josipa in se osmelil, kakor bi bih v lastni hišii,^ . "Vem, ds si me presirsl in ms kljob temu vabil na dom. Norčevati ai as hotel s menoj; igrati si hotel dvojno igro. Zsksj, te vprsšsmf Zakaj T" , Stop|l je energično bliie in besede so f mo nsglo usipsle: "Vem, zsksj! — ŽaUti si ms hotel s svoja arečo, hotel ai ms poailatl, ponašati si ss hotel pred monoj, ker al mislil, da trpijn, če pridem Josip ae js trudil, ds bi resumel; ujel je zadnje besede in vprašal začudeno, preden mu je bil jasa* njih smisel: "TrpiŠt" Poiar as je bil rssgrel. "Ds, ssbsvsti si se hotel, igrati nI" "Kako to misliš f — Govori odkrito I" "Odkrito! — Junsk si hotsl biti, pokazati ai hotel, koliko icoi saupaš, dasi ravno si bil ljubo-> sumen, prvi dan ljuboaomen, ko ssm vstopil Naf tvojem obrazu som bral poteso strahu prvo minuto, ko ssm prišel skozi tvoja vrata. £a tvoja porabilo je bilo oajbrš ljubosumnost. In kljub tema si ss delsl prijsteljs." ' , • v 77 Njegov glss is jc tressl rasburjeojo. "žsliti se ne dsm!" — je nsdsVjevsl, "po ssbno os od tlstegs, o katerem vem, do ms sani* oh j.-, ker ss čuti ssm boljšegs; ne pustintss Sst' H ti od tistegs, ki se je hotel slobno ponsšati s najdražjim, kar je meni vssl." Josip je pri ssdnjem stavku skočil pokoncur* • "Ali noriš T — Kdo ss j>onsša, a kom ao po-nsša? — Kdo ti jo vaall" "Ti*» , . "Kaj vendar, za vragof" "In zdaj ae še hlinišl" ' * -Joeip je stol kokor pred uganko; Poiar jev naatop ga je preaenetil. , "Kaj hočeš vendar t" je raajorjeo zavpil oad njim. /'Le igraj, ho veodor veš, da jo bito Eraa nekdsj mojo io prvo mojo 1 jo besen 1" Te besede je izgovoril s Sodnim izrazom ša-losti, sovraštva b trpkega epoarios. Bros ss js v tem hipu srsrasls, probledelo m grore^r pogledala PoieHoi- "Molšl!" Josip je sedaj rosomel pomen ajegevth kc sed lo oatoioe aa aa mo trpko stiaoile. . "Tako? I" "Da, prva, ki sem ja Ijobil." < "Tvoja prva IjobeeeoV. .." ja ponovfl akasi sobo. "Tvoje prva Ijobeoeo. . . Zdsj vosom vos! - Broo!" je ssv>l. "Eros, la e lam 4 msl šslof Se tokrat, šs ^ olterjem si lagalo, late la do dsossl" (Do^s ^^ eijs žigi Krsmerjo, ki ioui edini v Karlovcu dovoljenje sa ' trgo- pa ivsnje s devizami ia valutami , J-. , , - .,/3000 dolarjev io 300,000 kron, si«- je sestavu novo vlado ia*ole:l * r .T . -0 PaŠič, nunistrstvo sa izenačen je*™" mmu 111 a , akonov: Marko Trifkovič, mini-1*™** ^ strstvo proevete, Miša Trifuoo- ▼spBWwa «««slu driavnih vič, niiiiifctrstvo zs notranje stvs- šolssnio je ponoči 17. in. m. nastal ri: Milorad Vujčič, s minUtrstvo veUksneki požsr, ki je upcpeUl zs zunsnje zsdeve: dr. Momčilo več velikih delavnic, »koda je o-Ninčič, ministrstvo zs prsvosod-lsromns. je. dr. Laza Marko vič, ministr- V Sorajsvn se je vršil pred stvo za promet: dr. Velizar Jan- dnevi zhod veliko-srbske stranke, kovič, ministrstvo sa vojno in ki pa ao ga jugofašiati razbili, mornarico: general Pešič, mini- Belgrajska "Spoka" poroča iz strstvo ss socislno politiko» Nin- dobro poučenih krogov, ds name ko Porič, ministrstvo sa šume in ravsjo vojaško oblasti uvesti — rude: dr. Milen Srskič, ministr- vojsško diktaturo, da je v zvezi stvo za finance: dr. Milan Stoja-[z njo tudi imenovanje novih ge-dinovič, ministrstvo za narodno] neralov in polkovnikov, zdravje: Slavko Miletič ministr- Bivši finančni minister Knma-stvo za vere: Ljuha Jovaoovič, I nudi je pred svojim odstopom ministrstvo ss agrarno reformo: kaznoval zagrebškega bančnika Krsto Miletič, ministrstvo zs Vinka Zlatariča z globo V znesku pošto in brzojavt Velja Vukiče- 300,000 dinarjev. Kasen je zelo vi^. Ministrstvo za trgovino in in- mila kajti Zlatorič je delal meseč-dustrijo jo ostalo še nezasedeno, no milijardo kupčije. Rad ikalei ravnotako tudi miniatrstvo za nameravajo aedaj proces obnovi-kmetijstvo. Ministra brez porte- ti. ljs sto še dr. Ojivo Supilo (zs Hr- Afera bslgrajika občina s ples-vaško) io dr. Niko 2upančič (za nivim žitom. V Belgrad j« dospe-Slovcnijo.) lo pred dnevi 90 vagonov žita, ki Z Dolenjskega in Gorenjskega I ^a je poslal občini industrijec poročajo, da je ajda zelo dobro MajdiČ iz Zagreba. Občina je pre-uspela. Kmetovalci so jo pridela- gledala iito ter ugotovila, da je li na ietem kosu zemlje skoro še zelo slabe kvalitet ter nezdravo, enkrt^ toliko kakor Isnsko leto. Zato ni hotela prevzeti tranapor-BsbotNU mlinski lastniki ao ta Sita, pač pa je ie zahtevala od osnovali zaščito svojih interesov I "Prve Hrvatske Štedioniee" v udruženje, ki obljubuje med dru-1 Zagrebu, naj ji vrne kaveijo v gim tudi boljšo oekrbo konsumen- znesku 5 milijonov Din. Majdič tov z moko. Močpo ae bojimo, da bo aedaj najbrše tošil oblino sa bodo tsko naredili, kakor njiho- odškodnino. Y» madiarski tovariši, ki ao eto- Posledioe. Jugoslovanaki dinar pili v udruženje zsto da bodo še pada in pada in v Curihu je pa-bolj izdatno mogli guliti konau-ficl ie na, 5.80. Vsa protidraginj- akoija vlade je ,s tem poko-Oelokupni letošnji pridelek to-|pana in deieli grozi nov draginj-bika v Jugoslaviji znaša okoli 8 ski val, hujši od prejšnjih. In ko milijonov kilogramov. Samostoj- se sprašujemo, kje tiči vzrok pa-ni odbor monopolake komisija pa danja dinarja, moramo re«, da v jc aklsnil, ds bo nskopil zs pors- vladini protidraginjaki aktV aa-bo v naši kraljevini še 4 milijone mi. Da so ššiti revne sloje, tako kilogramov tobaka na Holand-1 se je govorilo, se je prepovedal •kom. izvoz kmetaklh pridelkov in pa V bslgrajsld delavnid Brodar avinj. V resnici pa se s tem ni šči sksga sindikata je izbruhnil po- tilo revnih slojsv, temveč vzled Ur, ld je napravil za okoli 200 pomanjkanja izvoza samo poslob- ae je dovolil uvoz slabe amerikJ ske maati in s povečanjem doseglo zopet le padec usleni narja. In danea čutimo potj te obupno zavožene gospoZ. politike. Ha Dunaju je ukradel J9lm Pretnar špedicijski firmi cj Jellinek 115 milijonov avstrijdj kron ter z njimi neznano ka«« begnil. PoUcija ga marljivo it Fašisti t Pulju ao ssžgali "i iavaki dom" ter aretirali ve{| cialie^ičnih voditeljev. Na Dunaju eo pretekli slovesno, otvorilf krematorij, T J terem bodo aeŽigali mrliče. ■ reš n mj Resnična. Nek zdravnik je a jal: Čim manjo nosiš, tem daU boš živel! Ce je temu tako, p02 poznamo gospodično, ki bo Ri» no doživela Metuzalemova leti3 DR. A. M. SOUKUP. PHVSICIAN AND SURGEON j 3030 w. 22nd si., oor. MilUrd aJ rhispii, nt ^ Ako fivite v bližini pridite k tsd zdravniku, ako živite dalsč j njemu in opišite vašo bolezen, vam bode poslal potrebna zdrav šalo našo valuto. Iz tega vzroka Hripavost Jjt , Mt ■ * r-«," 'li^i^t A, 1 m kalstJ sta zelo nepnJstns simpto-nva^Ds preprsčits u3ys posJjsdic. s ■ —- •'»■■>. Severa'« Cough Babam, U pdoaia zaisliepo In Mtro pomoč. Imajtrge pri roki v bitt a Smsk« Cena 16 in SO oentov. VpralajU po lskamah. milijonov kron škode. ^.Hrbako svočsništvo se jc odlomilo poslati v Ameriko kot svoje-gs zastopnika arhimandrita Msr-darijo. Znano js, ^s jc Urdarij velik prijatelj earističnih Wran glovcev. Zaradi tega je oprsvifte-na tojazcii, da bo v Ameriki agi-tiral «o denarne prispevka v korist-svojih prijateljev. Manlarij kM naslednik Raaputina na ra-iN dvoru. Carja Nikolaja je frjfap prepričal, da govori preko 9jog« »veti. Peter, pa so zato v ojegovo celico vedno prinesli js-#a snj in sa sv. Pstrf. Marda rij ps js se ved g; sam vse snedel. Brihtni Mardarij je brat Črnogorskega milijonarja Uskokoviča, ki je a pomočjo Rode Pašiče saalulil 18 milijonov dinarjev sidranjem 'jencina k Amerike zs tkzv. "obnovo zendje." • ! 4 Fted likvidacijo narodnih so-sialistov. — Ii Belgrsds poročajo, da bo Šla Jogoalovanaka ss-jednica, katero tvorijo demokrati starini in> nekdanji demokrati je. vičarji oziroms kskor ss sedij J. menujejo narodni "sodslisti", v volilni boj s posebno listo no. teci ju programa Ljube Davido-viča. Na to način bo narodno-eo-cialiatična stranka v Belgrado li-kvidirala Pred iatsroodoaaUaaoijo Juinc lesnlce. Po (infora^aoijsh av-strijskega prometnega ministr-stvs bo internacionslizirsna juž aa ielesnica do 1. aprila 1923. Jona železnico SS bo imenovala odslej dalje "Srednjeevropska dra-hO Južne ' Htfplss". MlgOtf Avstrije, Og^ke, Jngoslsvijo in 'talijo ss bodo oofii 15. januarja 923 leta v Rimu. kjer bodo kooč- novel Javno rešili vprašanje ........................................................... mhwm m h i ^mtaa '' '^ NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE. 9 Mbf« Kl»» Kltln___ takoj m »"I»*SJ« kupili m. . Dopisal** »« m zr-sr-zzzjrsriz&z si,r .rS^ažr"535^ Voliko zaloga pravih glaanih Columbia Gramofonov IVAN PAJK, 24 Mam Strorf, Connomauah, Pa. Ml .......................................... COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00_$280.00. VELIKA ZALOGA PLOSC V VSEM JEZIKIH. 331 dobite pel: VICTOR NAVINSEK, »1 OTMVS Sft^ C*B«Ba«fh, P*. Mfrajska "Spoka" je poro-; šala T. m. m. pod oaalovom ."fte ena afera" o poskuša nem ss-l strupljenju prioco Jurija Princ Jurij js večerjsl v hiši Rada Pa-šWa. Ko se je podal proti domu. jc asšutil v šelodcu taks krčs, ds jo komsj dospel do svojega ata-norsnjs. Telefonirali so kraljs-ramo adravniku, kateremu as je posrečilo rešiti prineo. "Epoha' zshtevs najstrožjo preiaksvo in " n«iojs, kdo js kotel,; do bi prlao umrl. Tojm Silalrtinii Ima o svo-l •vojem oo ve bi miliardoem prora tono todi vsoto v zneska 13 milo-| Jonov dinarjev aa provoc ia slovanskih omrlih doikovlnl vojol^v U ioosemstvs r domovi-! Kaj aaj rešeno k šešleojo medtem ko šivi no vseh sasfifi^-1 •tratvo norca U državljanov I NA VA80 2EUO VAM POŠLJEMO BREZPLAČNO LEP STAROKRAJSKI STENSKI KOLEDAR ZA LETO 1928. POŠLJITE NAM VAS NASLOV. EMIL KISS, BANKIR 1» SECOND AVt, NEW YORK OTY Pošiljam denar v staro domovino. Dopromamo rojake ia atarega kraja. Prodajamo parobrodno liotko. .5 pa 4% aa vaSs vi«