ŠTEVILKA 2 ■■■■«&■■■■■ ■"■"■"j ■ H ■ ■ ■ ■ B < LETO XI. i ■ ■ e i ■ ■ < ■ ■■■»»BO INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV Kako se stabilizirati Likvidnost, inflacija, devalvacija, stabilizacija so zadnje čase najbolj pogoste teme razgovorov po vseh naših družbenopolitičnih forumih od federacije pa do političnih aktivov sleherne gospodarske organizacije. Kako ustaviti napredovanje inflacije? Govorimo in govorimo, dejansko pa se začrtanih programov pogosto ne držimo. Leta 1965, ob začeitku reforme, smo se menili o konvertibilnosti dinarja, po petih letih pa' govorimo o stabilizacij sikom programu. Kaj pa je bilo vmes, v teh petih letih? Ras sama odstopanja od reforme, ki so nas pripeljala do ponovne devalvacije dinarja? V:zroki Sem nas je pripeljalo širjenje potrošnje-, nove in nove izdaje denarja, investirali smo iz obratnih sredstev in iz še neustvarje-nega dohodka dn obstoječa proizvajalna sredstva simo premalo izkoristili. Uvoz narašča, osebni do- Kakšni naj bodo stabilizacijski ukrepi v SAVI Storili smo veliko, toda še vedno premalo.. Novi program stabilizacije bomo izpolnjevali le tako, da bomo plan proizvodnje dosegli 100%. Ukinili smo razno nedonosno proizvodnjo, kar količinsko pomeni veliko zmanjšanje proizvodnje. mli pa kljub temu predvidevamo 7,4 % povečanje le-te, to pa zato, ker smo v preostal'It enotah uspeli pripraviti plane, ki so veliko večji od lanskih. Rred nami so velike naloge. Svoje investicije plačujemo z lastninili sredstvi, kar predstavlja za nais velik napor in veliko samo-odpovedovanje. Glede na vse naše napore in dosedanje uspehe postaja podjetje prt bankah bolj zanimivo. Lahko upamo na večje kredite in ugodnejše odplačevanje. To pa seveda ni vse. Zavedati se moramo, da bomo vselej odvisni predvsem od lastnih sposobnositi in lastnih sil. Za našo razširitev bomo potrebovali ogromna sredstva. Prve ve- je omejena s samoupravljanjem, samoupravljanje pa še nima moči, da bi dovolj uspešno delovalo. Že od same reforme sem kolebamo, kako to spremeniti. Vsekakor moramo obračunati s tisto pozicijo v našli družbi, ki je onemogočala rast samoupravljanja. Ne mogoče zaradi birokracije, ampak zato, ker je bila doslej za vse' republike ena sama blagajna in iz te smo hoteli vsi ometi. No, ko zmanjka denarnih sredstev, izdajamo denar brez kritja, in potem je razvrednotenje nujno. Naše gospodarstvo pogojuje enoten jugoslovanski trg in davčni sistem. Tu je cela vrsta davkov: uporabniki so republike, občine, za nekatere vrste davka pa so pristojne samo republike. Posebno vprašanje je davek, ne pa ostanek dohodka! Kako zbuditi zanimanje delavca Pomemben je odnos med delavčevim zanimanjem in njegovim imetjem ter družbenim imetjem. Rezultati našega dela se često poznajo čez veliko let. Za modernizacijo podjetja je treba vlagati velika sredstva iz dohodka, rezultati so največkrat vidni šele čez leta, takrat pa delavec, ki je v pokoju, dobi samo pokojnino. Potrebno Tov. Roman Albreht govori na sestanku strokovno političnega aktiva SAVA. je uvesti sistem, da bo delavec vezan na minulo delo. To je treba kmalu urediti, toda pri tem paziti, da ne bomo prešli v kapita-lisliono gospodarjenje. Pri nas bomo ta osnutek minulega dela skušali pripraviti v prvem polletju 1971. To bo družbena meritev dela: različne .plače naj bodo odraz različnega dela. Toda kaj naj bo enota našega dela? Razprava in sklepi Razprava na tepi političnem ahtivu je bila kritična, posebno zaradi stvarnih trditev. Zanimivo je, da so tisti člani organizacije ZK podjetja, ki so pred časom sodelovali na medobčinskem seminarju na Jezerskem, dajali podobne pripombe, kot so bile izrečene na aktivu. To kaže, da so mnenja komunistov dokaj enotna. Na Jezerskem so namreč spraševali, kakšne so odgovornosti za to, da se sedaj postavljeni cilji tudi dosežejo. Razpravo tovariša Albrehta so navzoči ugodno sprejeli in ob zaključku smo poudarili, da bodo naši oisinovni 'aktivi ZK dn zbori delavcev obravnavali probleme stabilizacije na osnovi zaključkov sestanka tega aktiva in našega gospodarskega načrta. Komunisti SAVE so opozorili na nekatere pomanjkljivosti v tezah za 18. sejo CK ZKS hodki se dvigajo, cene pa kljub zamrznj en ju rastejo. To so problemi našega gospodarstva, o katerih smo spregovorili na sestanku strokovnopoliitičnega aktiva Sava, dne 8. 1. 1971, kamor smo povabili tudi člana republiškega zbora Slovenije tov. Romana Albrehta. Osnova razgovora naj bi bile teze za 18. sejo CK ZKS o uresničevanju reforme, stabilizaciji in ekonomskem sistemu. Ta seja (bo verjetno te dni in bo velikega pomena za vse slovensko gospodarstvo pa tudi za naše podjetje, saj je od njihove rešitve odvisno, v kakšni meri bomo v bodoče odvisni; od svojega dela, kaj bomo še vedno rabili, kljub temu da gremo v odmiranje države. Mogoče še vedno bolj. Davka na delo je že preveč, davek na kapital pa je premajhen aili pa ga sploh ni. Davčna politika naj bi imela socialno neto: katero podjetje je bogatejše, naj več da. To je edini socialni princip, res pa je, da je že skrajni čas, da se bančna politika preusmeri, da se sredstva dajo v donosna podjetja, ne pa da se s tem sredstvi rešujejo podjetja, kli so- tako ali tako obsojena na propad. like naloge, ki so pred nami, so preselitev obrata L, gradnja visokega dela in toplarna. Naš proizvo'dnii program je zelo napet in moramo ositro začeti. Čvrsti mesečni planj in še posebej tedenski plani po delovnih enotah naj bodo merilo za izpolnjevanje našega proizvodnega programa. Ta izpolnitev pa žal ni odvisna samo od nas. Velika cokla pri tem so sistemski ukrepi, ki' nam ob začetku lata še niso znani. Zanje bi' morali vedeti takrat, ko proizvodni program sestavljamo. Ti sistemski ukrepi bi morali natančno določati obveznosti delovnih enot in podjetja v celoti. Naša proizvodnja je skoraj v celoti odvisna od uvoza, mi pa elementov uvoza za leto 1971 ne poznamo. Razprava je pokazala, da te teze za 18. sejo CK ZKS niso dovolj izdelane. V njih ni povezave med družbo in družbeno dejavnostjo'. Konflikt je nastal zaradi dveh načinov upravljanja: —- etatistično upravljanje in — samoupravljanje. Prvi je še vedno usmerjevalen. Prišli smo v tisto obdobje, ko je sožitje teh dveh sistemov postalo nemogoče. Moč državne vladavine iiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiimmmiiiiiiimmiiiimiiiiMimmmiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiimiiimmimmimmiiiiiiiiiimmmiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiimii Obisk iz SZ 22. januarja se je mudila na obisku v naši tovarni študijska delegacija KP SZ pod vedstvom I. K. Lu-taka, člana CK ZK Sovjetske Zveze. Delegaciji sta izrekla dobrodošlico tov. Borut Šnuderl in inž. Helmut Turzanski. Gostje iz SZ so po predstavitvi podrobnosti. Vprašanja, ki so jih našala na oblikovanje naših samo-članov delegacije izrazil željo, da člani delegacije postavljali, so bila upravnih aktov, kot je to na pribi se radi pobliže spoznali z delom zelo konkretna, kot na primer: mer statut podjetja. Zanimala jih naše delovne organizacije, njenim Vključevanje naših komunistov v je pot nastanka in zunanji vplivi samoupravljanjem in tudi z vlogo delo samoupravnih organov pod- (ZKJ — sindikat) nanj. Pojasnili članov ZK. Inž. Helmut Turzan- jetja, kvalifikacijska struktura čl a. smo jim, da smo se prilagodili skl jih je najprej seznanil s pod- nov ZK, število članov ZK v to- nekaterim spremembam zakon-jetjem, njegovim razvojem in z varal, ustvarjanje in delitev do- skim določilom, vendar pa je statut nekaterimi načrti za bodoče. Ste- hodka, na koliko let se volil d:rek- izraz naših dolgoletnih izkušenj fan Marci jan pa je spregovoril o tor podjetja, razlika med statu- pri saomupravl j an j u. Drugim vpli-stnilkturl samoupravljanja. Po ta- tom podjetja in statutom ZK. Na vom torej nismo izpostavljeni, le ko, lahko bi rekli, grobi predsta- takšna in podobna vprašanja so akt sam kot tak je pregledala vitvi podjetja se je razvila odgovarjali člani naših Samo- statutarna komisija pri SO Kranj, živahna razprava. Že na prvi po- upravnih in političnih teles v pod- Na koncu obiska se je vodja gled je bilo očitno, da naši gostje j olju. delegacije tov. I. K. Lutak zahvalil dobro poznajo naš sistem in da Posebno pozornost pa so gostje za topel sprejem in za izčrpne od-so od nas hoteli izvedeti nekatere posvetili vprašanjem, iki so se na- govore. J. J. Goste iz SZ smo seznanili, kako poteka samoupravljanje pri nas. Prvi korak k sodelovanju Občni zbor sindikalne štipendistov in mladih savčanov organizacije Štipendisti in posojilojemalci »Save« smo člani organizacije, ki je dobila naziv klub. Klub štipendistov in posojil oj omadcerv obstaja v tovarni že dalj časa, vendar je do sedaj vedel zanj le malokateri član kolektiva. Starejši štipendisti menijo, da je klub do sedaj le životaril, čeprav si je zadal več nalog in jih po najboljših močeh tudi reševal. V začetku lanskega šolskega leta je bil na prvi seji izvoljen nov predsednik kluba in nov odbor. Takoj smo pričeili z delom. Imeili smo več sestankov in vsak član odbora je prevzel kakšno dolžnost. Najpogositejša tema sestankov je bila: obvezna počitniška praksa in pripombe na njeno opravljanje. Ugotovili smo, da bi bilo najbolje, če bi vsak praktikant povedal, kaj ga posebno zanima in kje hi želel opravljati prakso. Organizirali bi tudi sestanek, na katerem bi se pogovorili o problemih in željah glede prakse. Nekateri štipendisti so se posebno zanimali za prakso v inozemstvu in navedli primer tovarne »Iskra«, kjer imajo menda organizirano izmenjavo s praktikanti iz inozemskih tovarn s katerimi poslovno sodelujejo. S podobno izmenjavo je po besedah tov. Repinove poskusila tudi »Sava«, vendar se izmenjava ni preveč dobro obnesla. Mnogi štipendisti so se zanimali tudi za tečaj tujih jezikov, ki jih organizira in financira tovarna za svoj kolektiv, medtem ko za štipendiste podobnega tečaja ni bilo. Študentje in dijaki bi se radi izpopolnili v tujem jeziku, ki ga obvladajo v glavnem pogovorno. Posebno pomembno bi bilo znanje poslovnega in tehničnega jezika, ki bi jim koristil pri strokovnem izpopolnjevanju ali morebitni praksi pri inozemskem poslovnem partnerju. Prof. Pevčeva je zato predlagala, naj bj se zanimali za ceno in pogoje tečaja pri Delavski univerzi Borisa Kidriča v Ljubljani. Študentje četrtih letnikov so načeli vprašanje o opravljanju diplomskega dela v podjetju. Želeli bi, da bi se pogovorili tudi o temah. Pogovor je tekel tudi o letovanju štipendistov in posojilojemalcev v tovarniškiih počitniških domovih. Cene naj bi bile iste kot za člane kolektiva, ker prej ali slej bomo to vsi postali. Končno smo sklenili, da bo klub izdal svoj statut s podatki o številu članov, njihovih dolžnostih in pravicah. Živo je bilo tudi zanimanje za delovanje mladinske organizacije v tovarni. Nekdo je takoj predlagal, da bi organizirali spoznavni večer. Člani kluba štipendistov im posojilojemalcev naj bi se seznanili z mladimi Savčani, ki so že zaposleni v tovarni. O spoznavnem večeru je bilo že v lanskem letu veliko govora, toda do uresničitve ni prišlo. Morda so bile vzrok finančne težave ali pa pre- majhno zanimanje na obeh straneh. Tudi letos ni šlo brez težav, toda s trdno voljo letošnjega in ob pomoči lanskega predsedstva mladinskega aktiva ter izobraževalnega centra nam je uspelo organizirati ta večer. Za ta večer smo določili 22. januar in povabili vse štipendiste in posojilojemalce, del savskih mladincev, predstavnike izobraževalnega centra im uprave podjetja. Uvodne besede sta izrekla naš predsednik Bojan Gričar in predsednik mladinskega aktiva »Save« tov. Zrimški. Oba sta bila mnenja, da je osnova za medsebojno sodelovanje to, da se spoznamo. Prvi korak naj bi bil ta spoznavni večer. Tako bomo najuspešneje reševali probleme, ki nas tarejo, in se pozneje lažje vključili v kolektiv. Ne bi bilo napak, če bi klub štipendistov in posojilojemalcev priključili mladinskemu aktivu tovarne. Priključitev bi pomenila konec »ilegale« našega kluba im hi spletla trdnejšo vez med nami — mladimi. Spodbudne besede in lepe želi,je sta nam izrekla še predstavnika uprave podjetja. Sledil je nastop folklorne- skupine in nas prijetno presenetil. Folkloristi so tudi pripomogli k sproščenemu vzdušju, ki je zavladalo po njihovem plesu do vzpodbudilo še ostale, ki so sprva z mešanimi občutki opazovali vso reč, da so se še sami zavrteli. Prvi spoznavni večer je torej uspel, škoda le, ker se ga niso udeležili vsi člani kluba. Želimo, da bi postal tradicionalen. Da pa ne bi ostalo vse le pri besedah in zabavi, bomo čimprej prešli tudi na dejanje. Za sedaj se naš klub najtopleje zahvaljuje izobraževalnemu centru in mladinskemu aktivu »Save« za' ta prijetni večer. I. P. Predsednik kluba štipendistov in posojilojemalcev naše tovarne tov. Bojan Gričar je pozdravil vse navzoče in spregovoril nekaj besed o koristnosti spoznavnega večera. Dan odprtih vrat Letos mineva 50 let, odkar je bilo ustanovljeno gumarsko podjetje, ki si je z imenom »SAVA«, po mnogih spremembah, tako tehnoloških kot organizacijskih, pridobilo ugled doma in po svetu. Iz obrtnega podjetja smo se razvili v moderno organizirano podjetje, ki si zelo prizadeva izboljšati samoupravne, organizacijske, tehnološke in medsebojne odnose. Vse to lahko dosežemo z aktivnim sodelovanjem- v procesih, ki nastajajo ob delu in v zvezi z delom lin s prizadevnim izpopolnjevanjem svojega strokovnega znanja na delovnem mestu. Tudi poznavanje podjetja igra pri tem Skupno reševanje problemov mladine in naših štipendistov, to je želja mladinske organizacije kot tudi kluba štipendistov. Upamo, da je led prebit. pomembno vlogo. Precej je namreč celo naših delavcev, ki dobro poznajo samo svoje delovno mesto in svoje naj bližje delovno okolje. O vseh dosežkih in načinu ter delovnih pogojih v drugih delovnih enotah pa morda samo slišijo od svojih sodelavcev. Še manj pa je žena, mož on otrok naših delavcev ali delavk, ki so že videli, kako din kje delajo njihovi možje, matere in očetje. Z namenom, da bi tudi zakonski tovariši in otroci pni nas zaposlenih delavcev spoznali našo tovarno, izvedeli kaj o njeni zgodovini in razvoju ter o možnostih v bodočnosti, bomo predvidoma v začetku marca organizirali obisk in ogled tovarne za svojce naših delavcev ter za člane našega kolektiva z Vrhnike. To bo »dan odprtih vrat«, dan, ko si bo vsak lahko ogledal našo tovarno in se seznanil s procesom proizvodnje in z izdelki, ki jih proizvajamo. Kot že rečeno, tovarno si bo lahko ogledal vsak, ki mu je pri srcu naš 'kolektiv, posebno pa želimo, da bi se našemu vabilu odzvali svojci pri nas zaposlenih delavcev. Za člane našega kolektiva z Vrhnike bomo organizirali prevoz v Kranj in nazaj, vse, ki pa si bodo želeli ogledati, kako in kaj proizvajamo pri nas, pa bodo vodiči popeljali po tovarni in jim razkazali in obrazložili stvari, ki jih bodo zanimale. Toliko za obvestilo. O vseh podrobnostih, o dnevu in o času obiska, vam bomo sporočili kasneje, vendar dovolj zgodaj, da se boste lahko našemu vabilu odzvali v kar naijvečjem številu. A. Stojanovič Vodstvo naše sindikalne organizacije bo v začetku februarja pov tožilo račune svojega dela. Hkrati bo izvoljeno novo vodstvo, ki bo v naslednjih dveh letih vodilo organizacijo sindikata. To bo 1. občni zbor družbenopolitične organizacije v jubilejnem letu. Letos namreč praznujemo 50-letnico obstoja našega podjetja, zato bo tudi' občni zbor temu jubileju primerno pripravljen. Člani sedanjega in bodočega sindikalnega odbora bodo predhodno dobili poročillo o delu v zadnji mandatni dobi. Vsebina poročila naj bi služila za razpravo o tam, ali je sindikalna organizacija oz. njeno vodstvo odigralo svoje poslanstvo, če ga ni, naj razprava pokaže, kako naj deluje novo vodstvo. Povedati je treba, da je mandat sedanjega vodstva potekal v času velikih družbenoekonomskih -sprememb, ki so terjale precejšnjo aktivnost od sindikalne organizacije, saj se je bilo ob vseh spremembah internih predpisov potrebno opredelit] za najnaprednejša stališča. Želimo, da bi kandidati za novo vodstvo in delegati podrobno preučili ipredložsni material za občni zbor in da hi s svojo ustvarjalno razpravo prispevali kar največ k načrtovanju programa dela za naslednje obdobje. Udeležencem občnega zbora bo predočen tudi precej obširen referat. Vsebina tega bo prikazala najvažnejša družben oeko-nomsk-a vprašanja v preteklih dveh letih. Ta vsebina bo kritično prikazana glede na to, da bo za vsako področje tudi nakazala amer bodočega razvoja. Pri tem ni mišljen samo razvoj sindikalne organizacije, ampak tudi bodoči razvoj vseh družbenoekonomskih iti samoupravnih odnosov. Poudarek pri vsem tem pa je, da bi z ustreznim znanjem ustvarili še boljše delovne pogoje, bolj spoštovali tehnološko in delovno disciplino, rezultate tega. dela pa naj bi pravično razdelili glede na vloženo delo. Vse to pa je pogoj, da bi ustvarili lepšo prihodnost. B. Studen Tov. Blaž Studen bo člane sindikalne organizacije seznanil z delom te organizacije na občnem zboru dne 9. 2. 1971. Večje znanje vodilnih delavcev Že nekaj mesecev teče v organizaciji izobraževalnega centra tečaj za izmenske delovodje nekaterih proizvodnih delovnih enot. Temu primeren je tudi program tečaja, ki je obsežen, raznovrsten in zahteven. Psihologija, tehnologijo, ekonomija, organizacija in še vrsta drugih težkih tem zahtevajo od vsakega tečajnika veliko sodelovanja. Tečaj pa seveda ni sestavljen samo iz poslušanja, njegov bistveni del so tudi izpiti. Z izpiti smo prav tako že začeli. V dveh januarskih popdldnlsvih se je pred strokovno komisijo zvrstilo 18 kandidatov. Da je bila komisija res stroga, dokazujejo tudi rezultati, saj dva od tečajnikov izpita nista naredila, čeprav imata večletno prakso na delovnih mestih. Potreben bo le dopolnilen študij, saj morajo delovodje prvi poznati vse nevarnosti delovnih mest, če naj poučujejo o varnem delu na novo zaposlene delavce in tudi stare delavce ob premestitvah. Vsak kandidat je odgovarjal na tri vprašanja. Vprašanja so se nanašala na nezgodno varstvo v celotnem podjetju in na nevarnosti v delovni enoti, kjer izpraševani dela. Spraševal je varnostni inž. Rudi Nadiževec, komisijo pa so sestavljali: direktor službe za organizacijo proizvodnje Viljem že-ner, vodja delovne enote avto-pnevmatike Iztok Vidmar, direktor izobraževalnega centra Judita Rakovec, predstojnik poklicne gumarske šole Jože Kocijan in direktor kadrovske službe Borut šnu-derl. Takih tečajev bo še več, saj je poznavanje nevarnosti osnovni pogoj za varno delo, kar prispeva k zmanjševanju poškodb pri delu, ki pomenijo za posameznika, podjetje in družbo veliko škodo. Sedanji tečajniki so v glavnem pokazal; veliko prizadevnosti pri študiju. Čeprav je to v njihovo korist, je tudi v dobro celega podjetja. Prav je, da jim za opravljeno delo izrečemo priznanje in da jim zaželimo veliko uspeha tudi pri opravljanju bodočih izpitov. V obratu IV. so v prostorih bivše usnjame pričeli pripravljati vse potrebno za izdelavo ležalnih blazin. Priprave potekajo po načrtu. Savski športniki v letu 1970 Obisk na državni meji Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo je imed za nalogo, da v letošnjem letu aktivira čim večje število delavcev, predvsem pa delavk v našem podjetju. V večini primerov jim je to uspelo. Če pregledamo letno bilanco dosežkov, so ti naslednji: Smučarji Smučarska sekcija je organizi-rala tradicionalno prvenstvo »Save« v veleslalomu. Z manjšimi spodrsljaji je to tekmovanje zelo uspelo. Udeležilo se ga je 48 članov, ki so tekmovali, in čez 50 smučarjev, ki jim je bil to lep enodnevni izllet na Vogel, kjer so ob tekmovanju in rekreacijskem smučanju z lepimi spomini zapustili ta kraj. Tekmovanja Ob. SS •Kranj na Krvavcu in republiškega prvenstva usnjarjev, čevljarjev in gumarjev na Zelenici so se naši smučarji zelo solidno udeležili in uspehi so bili zelo dobri. Sekcija je še dvakrat organizirala rekreacijsko smučanje na Voglu, ki se ga je udeležilo čez 160 članov kolektiva. Strelci Strelska družina je zelo uspeš no nastopala, saj je imela mnogo tekmovanj z izrednimi rezultati. Zelo aktivno pa skrbi za pomlajevanje članov, saj je vključila precejšnje število učencev naše poklicne šole. Izredno dobro imajo organizirane treninge, ki so trikrat na teden in so zelo dobro obiskani in tudi rezultati ne izostajajo. Ob tej priliki bi pohvalil predvsem člane, ki so čez vse. kito dosegali vrhunske rezultate (Peternelj, Poženel, Černe, Podkrižnik in pa Krničar), in pa tiste, ki so zelo aktivni organiza-torji (Košniik, Poženel Druško-vič); Družina se je udeležila 18 tekmovanj v raznih disciplinah, posamezniki pa še veliko več — "posebno strelci s pištolo. Kegljači Kegljaški krožek se je udeleže* val vseh tekmovanj in dosegel zelo dobre rezultate. Trenirajo na kegljišču »Triglava«. Steze, ki jih imamo na razpolago, so redno zasedene. Organizatorje je treba pohvaliti, saj imajo vključenih precejšnje število savskih delavcev, še posebno starejših. Na vseh tekmovanjih, ki jih ni bilo malo, so se uvrstili na 1. do1 4. mesto. Tenis Sekcija za namizni tenis je letošnje leto zelo solidno zastopala naše barve. Udeležili so se vseh tekmovanj. Pomanjkljivost te sekcije je ta, da ni pritegnila še večjega števila ljudi, saj je ta šport zelo atraktiven in zanimiv. Vendar pa smo lahko zadovoljni in pričakujemo, da bodo v naslednjem letu še uspešnejši. Nogomet Nogometna sekcija deluje priložnostno. Ker nimajo rednih treningov, je bilo tudi tekmovanj precej manj. Vendar pa so na določenih tekmovanjih zavzeli vidna mesita. Organizirala je med-obratno tekmovanje in druga pri-loržnostna rekreacijska tekmovanja. Rokomet Rokomet — moški redno tekmujejo v Gorenjski ligi. Udeleževali so se tudi raznih tekmovanj ali pa so jih sami organizirali. Redno traniraijo enkrat do dvakrat na teden. Ker so nekateri člani prenehali igrati rokomet, je vodstvo hitro dobilo zamenjavo z mlajšimi igralci, kar je zelo pohvalno. Rdkomet — ženske redno tekmujejo v Ljubljanski conski ligi, kjer- zavzemajo vrh lestvice. Rokometašice so se udeležile tudi raznih tekmovanj in jih uspešno zaključile. Zelo pohvalno je, da je vodstvo te sekcije uspelo na- vdušiti dekleta iz Save in jih usposobiti za tekmovanja. Šah Šahovska sekcija je bila aktivna čez vse leto. Sekcija prireja mesečne brzoturnirje za prvaka Save. Je najbolj aktivna in najboljša v kranjskem merilu. Tudi tu se opazi pomanjkanje množičnosti, čeprav je Vključenih čez 40 članov. Udeležila se je vseh tekmovanj in dosegla vidne rezul-- taite. Odbojka Odbojkarji se tudi sestajajo in priložnostno tekmujejo. Vendar je treba opozoriti, da se zberejo v večini že starejši člani kolektiva, ki so potrebni gibanja in uživanja igre z žogo. Tudi uspehi so solidni. . Na koncu naj še pohvalim vse ekipe, ki so sodelovale na tekmovanjih v Žalcu, Zagrebu in Gumarskih športnih igrah v Rakovici pri Beogradu, ter tekmovalce, ki so sodelovali v občinskih republiških in državnih reprezentancah. Želim jim uspešno in srečno športno leto 1971. IV. sindikalne športne igre občine Kranj V času nenehnega razvoja in in-diiiSitrializaciije vse bolj pozabljamo na eno temeljnih zakonitosti narave — na šport in rekreacijo. Ljudi tarejo vsakdanje tegobe in le malo jih je, ki; hi si upali priznati, da sii ne privoščijo razved-v.Ja, da se ne znajo sprostiti. Do takega spoznanja je prišel pred let: tudi občinski sindikalni svet v Kranju. Sklenil je organizirati sindikalne športne igre, ki bi imele za moto množičnost in ne vrhunske dosežke nekaterih športnih panog. V letu 1967 je na teh igrah nastopilo približno 530 članov sindikata, v 1970. letu pa je bilo nastopajočih že preko 1000. V preteklih dneh so se tekmovalci na IV. sind. športnih igrah pomerili v desetih tekmovalnih panogah. Tekmovanje ni bilo v vseh disciplinah enako borbeno, kajti število tekmovalcev je močno nihalo. Množičnost se kaže predvsem v malem nogometu, kegljanju, odbojki in streljanju. Ostale zvrsti športa pa še niso uspele prebiti ledu pri našem delovnem človeku v takšni meri, kot bi billo to želeti. Tekmovanja sama so bila zanimiva in čutiti je bilo pravi športni duh. Vsekakor vas moram seznaniti tudi z rezultati, k: bodo za vas prav gotovo zanimivi saj zasledimo med boljšimi tudi predstavnike naše tovarne. Rezultati v različnih panogah: Šah — ekipno Šah — posamezno Odbojka Rokomet Tenis — posamezno Mali: rokomet Kegljanje Namizni tenis — ekipno Namizni tenis — posamezno Streljanje Predatavnuki: sindikalne organizacije našega podjetja smo na dan JLA v decembru 1970 obiskali graničarje na Jezerskem vrhu, da bi jiim v imenu kolektiva čestitali za njihov praznik in se j-im hkrati zahvalili za vestno čuvanje naše državne meje. Ko smo sa peljali po zasneženi cesti proti Jezerskem vrhu, ni bilo videti nobenega sledu o kakšnem praznovanju. Narava njihove vojaške službe je namreč taka, da jim ne dovoljuje prostega časa. Billi so1 veseli obiska »civilistov« in novic iz doline. Kljub dolžnostim so utegnili, da sie za kratek čas z nami pozdravijo in poveselijo, ko so jih zamenjali njihovi tovariši. S starešino vred so to visi mladi fantje; ki se zavedajo svoje odgovornosti. Čeprav so skoraj odrezani od vsakdanjega življenja, so vseeno na tekočem z dogajanjem doma in v svetu. V razgovoru so izrazili željo, da bi prejemali naš tovarniški list. Radi bi se spoznali z življenjem in delom v kolektivu. Povedali so nam tudi, da b.i se marsikateri fant, ko bo odslužil vojaški rok, rad zaposliti v našem kolektivu. Seveda smo jim obljubili, da jim bomo redno pošiljali naš časopis, hkrati pa smo jih povabili, da si ogledajo našo proizvodnjo, kar so z veseljem sprejeli. Ob odhodu so nam zaželeli še veliko delovnih uspehov ter vso srečo v lem 1971. Ker so fantje pretežno doma iz južnih krajev države, so nas pozdravili tako, da so nam za konec zaplesali njihovo tradicionalno kolo. Studen B. Posnemajte požrtvovalnost 1. mesto 2. mesto Bolnica Golnik Sava Štagar Vojičič Iskra IBI Iskra Prosveta Anzeljc Mulej IBI Sava Merkur Iskra A Sava Iskra Novak Trčak Iskra Sava A Novak Vratarje vsi Savčani poznamo1; ko prihajamo na delo ali ko odhajamo z dela, jih vidimo v vratarnicah. Obračamo se nanje, kadar želimo zvedeti karkoli. Včasih jih vidimo kot dobre En vesele fante, včasih pa se nam zde tudi sitni, megleni in pusti kot letošnje januarsko vreme. Tako nam vratarji včasih ob vstopu v tovarniško območje ustvarijo dobro voljo, lahko pa nas tudi spravijo ob dobro razpoloženje. Vendar pa je le res, četudi se večkrat obregnemo ob delo vratarjev, da so to naši dobri sodelavcu, fci skrbijo za naše skupno premoženje, čuvajo tovarniško imetje tud; tedaj, ko smo vsi drugi prosti. Delo vratarju narekuje, da se drži odrejenih nalog, ki jih zahteva red v podjetju in določajo pravilniki. Zato radi, kadar se tak red zahteva, zaključimo, da je vratar v svoji zahtevi preveč uraden. Vratarjev nikoli, alj zelo redko pohvalimo, prečesto pa krivično obsojamo njihov pravilni postopek. Da so to res delavci, ki jim je pri srcu skrb za našo Savo, nam kaže primer, ki ga je v decembru vestno in uspešno rešil naš Avgust Benedik, vratar na stari pošti, vojni invalid, v delovni enoti pa predsednik svdta. Ljudje, ki delajo na stari pošti, ga poznajo kot prijaznega, vestnega, pa tudi odločnega človeka, ki se sam drži reda in je tak tudi v odnosu do-sodelavcev. 12. decembra zjutraj je bilo mrzlo jutro, drugi delavci so imeli prosto soboto, na stari pošti sta delala le vratar Benedik Avgust in kurjač Marinšek Janez. Ta je imel' v kotlarni več zabojev odpadnega papirja, M ga je na- meraval požgati. Odprl je gornji del peči, kjer je vlagal papir. Med papirjem je bilo precej vnetljivih Vratar Avgust Benedik idigovih trakov, ki so se vneli. Ogenj in dim je opekel in omoti! Marinška, tako da se je komaj prebil iz kurilniškega prostora. Skupaj sta poiiskala gasilni aparat. Požar je zajel tako količino papirja, da je Benedik takoj ugotovil, da se z gasilnim aparatom ogenj ne bo dal pogasiti. Poklical jc gasilce, ki so v 15 minutah pogasil,: nastali požar. Lahko bi prišlo do eksplozije, ki bi povzročila milijonsko škodo. Benedik je s prisebnostjo uspel preprečiti, veliko škodo. V. Kepic Personalne vesti Rugbyjaši ob novem letu V MESECU NOVEMBRU 1970 SO SE NA NOVO ZAPOSLILI: Mato BLAžEVId — premazova-lec tovornega protektorja; Ivančo STAMENKOVSKI in Slavko RAVNIKAR — transportna delavca; Liljana MAJERLE — delavka pri obrezovanju in pakiranju velopla-ščev; Janko ŽEPIČ — pomožni delavec pri sestavi hlačnic; Franc SLEMC, Jože KOŠNJEK in Janez DRINOVEC — opraševale! II; Srečko LEBAN — konfekcioner tovornih avtoplaščev; Vinko JAR-DAS — klepar II; Miro KOCJANČIČ — kurjač kotla na mazut; Branimir GERM — pomožni kurjač in vodar kotla na mazut; Ciril ZUPAN — skladiščni delavec; Janez KALAN — dvoriščni delavec; Sekul AČIMOVIČ — tehnik III. V MESECU NOVEMBRU PA SO PODJETJE ZAPUSTILI: Milan ZEBEC, Marjan BORŠT-NAR in Aoljz ZALAR — izključeni iz podjetja; Blaž GAŠPERŠIČ, Ciril BENEDIK, Marcel GORJUP, Valter FAJFAR, Danica TURŠIČ, Valentin BODLAJ, Marija LANG — samovoljna prekinitev dela; Anton SUŠNIK, Josip URAŽEVIČ, Vida ČESEN, Rajko TUBANOVIČ, Stane DOLINAR, Slavko BARU-šlč, Stane STRUPI, Anton LEBEN, Peter ZUPAN, Rado ROTER, Ivan RUPAR, Anka ANŽIČ in Vera BRATUN — sporazumno; Dimitrij PESTOTNIK, Milorad ČULJKO-VIČ — odpovedni rok; Ela GREGORIN, Pala MARKO in Jože KOŽUH — invalidsko upokojeni; Janko ŽEPIČ, Miro KOCJANČIČ — prenehalo delo v poizkusnem roku; Stane DOLINAR — zaradi preteka določenega časa; Pavel ŽON-TAR — samovoljno prekinil delo. V mesecu decembru 1970 so se na novo zaposlili naslednji delavci oz. delavke: Smajo Bečkanovič in Avrfi Kra-snic — premazovalea potniškega protektorja; Slavko Kasunič in Franc Feguš — vulkanizerja na preši 500 X 500; Cilka Kadak — delavka pri navlačenju profila na jedra im konfekcija; Anton Križaj — opraševalec II; Tomaž Primc — konfekcioner tovornih avtopia-ščev; Ciril Jelovčan — pomožni delavec pri duhliiranju blaga; Albina Studen — previjalka ovojnega blaga; Gabrijel Kristan — pomožni sestavi j alec hlačnic; Martin Gerkman •— pomožni konfek-oioner potniških avtoplaščev; Franc Pilar — orodjar II; Franc Zorman — ključavničar II; Stane Dolinar — kurjač kotla na mazut; Franc Lovše — dežurni pri kompresor ju in caMqi; Franc Skvarča — razmaščevallec strojev; Jože Zupančič — strugar II; Boris žuke-vič — transportni delavec v delavski restavraciji; Tomislav Hudoklin, inž. stroj. — stažist; Ivan Žerko, dipl. pravnik — stažist; Ida Kus — referent za družb, standard; Rafael ščurek in Alojz Vodnik — skladiščna delavca; Boris Pavšlar, dipl. inž. fizike — stažist; Boris Radanovič — dvoriščni delavec; Ivan Pr kič — prodajalec v prodajalni v Splitu. V tem mesecu pa so podjetje zapustili: Rudi Šmid, dipl. inž. kemije, Jože Šenk, Slavka Brodarič, Javo Bodiroža, Janez Gregorc, Rajko Gaščerlin, Zvonko Vreg, Marjan Drmaž, Franc Mravlje — sporazumna prekinitev dela; Marko Bolka fin Janez Bergant — pretek določenega časa; Tončka Ojster- šek, Roman Erjavec — samovoljna prekinitev dela; Srečko Leban — samovoljna prekinitev dela; Jože Fajfar, Marija Mestinšek — invalidska upokojitev; Alojz Vodnik — odšel v poskusnem roku; Mihajlo Nakič — odpovedni rok; Francka Kobilica — prenehalo delo zaradi nezadovoljevanj a zahtev. DM. Ali že veste? © da je bilo konec leta 1970 zaposlenih v naši tovarni 2723 delavk in delavcev, % da bomo 19. februarja letos praznovali 50-Ietnico obstoja tovarne, S da je najstarejši še aktivni Savčan tov. Viktor Bidovec, vodja gradbeno mizarske enote, rojen leta 1900, @ da je bil tov. Franc Prislan iz RTI prvi strokovni delavec v Savi, ^ da bodo v bodoče vsi naši upokojenci dobili regres za dopust v isti višini kot vsi zaposleni, © da je informativni oddelek izdal v letu 1970 54 informatorjev, 23 glasil Sava in 24-krat menjal zidni časopis, © da popijemo Savčani mesečno cca. 38.000 steklenic oranžade, © da ima RTI v razvojnem programu za leto 1971 osvojitev proizvodnega procesa radialne pnevmatike, © da bomo v teku meseca aprila izdelali 5 milijonti avtoplašč, © da je bil 25. januarja na obisku v Savi pevec Pero Dimitri-jc-vič, zaradi sklepanja pogodbe z ansamblom Mojimira Sepeta in pevko Marjano Držaj, ki bo z ansamblom nastopila dne 19. 2. 1971 na proslavi 50-letnice našega podjetja. J. J. V zadnjem času se v tovarni veliko govori o mladih savskih rugbyjaših. Tudi v našem časopisu smo pisali. Verjetno so po stažu najmlajša skupina savskih mladincev, ki se organizirano ukvarja s športno ali kulturno dejavnostjo. Zdelo se nam je prav, da se ob izteku starega leta pogovorimo z njimi in iz prve roke izvemo čim več o njih, o njihovi dejavnosti in proMemih. Na pogovor z njimi nas je navedla tudi novica iz njihovega tabora: pri Rugby zvezi Jugoslavije so kot tovarniško moštvo Save (prvi tak primer v Jugoslaviji) zaprosili za članstvo in se pod pogojem, da bodo dobili minimalna denarna sredstva, prijavili na tekmovanje v B — zvezni ligi za sezono 1971/72. Fante smo poiskali v mladinski sobi v obratu L, kjer se v prostem času večkrat zbirajo, pokramljajo o tem in onem, največkrat pa jim steče beseda o treningu, pravilih, tekmah in podobno. Prav zanimivo je bilo pogledati te mlade fante iz valjarne, cevame, službe kontrole kakovosti, klinastih jermenov, pnevmatike in drugih delovnih enot in. prisluhniti njihovemu pogovoru. Postavili smo jim nekaj vprašanj. Sava: »Kateri je trenutno vaš največji problem?« M. Zorc (avtopnevmatika): »Trenutno nas najbolj tare negotovost. Na naši strani je vetnka želja družiti se med seboj, zabavati in igrati rugby, ne vemo pa, če nas bo kdo v naših prizadevanjih podprl.« Sava: »Kaj pričakujete od tovarne?« J. Škrbec (cevama): »Nočem biti skromen. Delujemo aktivno in zbiramo mladince iz vse tovarne. Pokazali smo že prve skromne rezultate. Več brez osnovne opreme in minimalnih denarnih sredstev pri najboljši volj; ne moremo pokazati.« Sava: »Koliko bi stalo tekmovanje v B-zvezni ligi?« A. Horvat (avtopnevmatika): »Izdelali smo si predračun. Oprema stane 6000 N din, tekmovanje v ligi in ostali stroški pa 9000 N din. Skupaj torej 15.000 N din. Stroški izgledajo na prvi pogled veliki, vendar ne bodo zaman. Kot prva ekipa v naši tovarni bomo nastopali v zvezni ligi. Pomislite samo na to: mladi Savčani, izdelovalci plaščev, bodo po raznih krajih Jugoslavije nosili na prsih reklamo za svoje lastne izdelke in delo. Malokatera tovarna se lahko pohvali s tako reklamo.« Sava: »Slišali smo, da je rugby groba igra in da je na vsaki tekmi veliko poškodovanih?« Žugelj M. (valjarna): »Tako lahko govori samo nekdo, ki rug-byja se nikoli ni videl in nikoli slišal za njegova pravila. Mnogi ga tudi zamenjavajo s surovim ameriškim footballorn in si tako ustvarjajo napačne predstave. Priznam, da je tudi od nas marsikdo s strahom prvič prišel na trening. Rugby ima od vseh športnih panog najbolj izdelana pravila. Vsak udarec ali spotikanje, ki ga sodnik pri nogometu ali rokometu ponavadi spregleda, se tu strogo kaznuje. V naši igri pride do izraza res samo moč, hitrost in sposobnost hitrega odločanja za najboljšo kombinacijo. Zanimiva je statistika poškodb, ki jo je lani izdal pariški športni dnevnik L’equipee. Na prvem mestu je kolesarstvo in takoj za njim boks. Rugby je daleč na dnu lestvice pod tenisom, atletiko in plavanjem. »Neverni Tomaži« se o tem prav lahko prepričajo v Športni ambulanti v Ljubljani, kjer mu bodo povedali, da v desetih letih, odkar v Ljubljani obstoja rugby klub, še niso zdravili nobenega rugbyjaša, čeprav morajo zdravniki vse poškodbe s tekem prijaviti v tej ambulanti. Upam, da sem vam o tem dosti povedal in da je torej strah s te strani odveč.« Fantje so me še prosili, da v njihovem imenu zaželim vsem savskim športnikom uspešno novo leto in prenesem željo, da se jim v čim večjem številu pridružijo. Tudi mi želimo savskim ragbyja-šem izpolnitev želja in veliko uspehov v bodočem delu, da bodo častno ponesli ime svoje tovarne po Jugoslaviji. Dopisuj v »SAVO«, to je tvoje glasilo! PODPIS POGODBE V vili pod Rožnikom v Ljubljani je bila dne 25. decembra 1970 podpisana pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic do kemijskega inštituta »Boris Kidrič« z Izvršnega sveta SRS na Konzorcij slovenske kemične industrije, ki ga sestavljajo naslednja podjetja: Color iz Medvod, Krka iz Novega mesta, Lek iz Ljubljane, Salonit iz Anhovega, Sava iz Kranja, Tok iz Ilirske Bistrice in Helios iz Domžal. J. J. Vinku Brenkušu smo voščili srečno novo leto v bolnici na Golniku. Njemu, kot vsem ostalim, želimo, da bi kar najhitreje okrevali. Ob novem letu so sindikalni delavci kakor običajno obiskali sodelavce, ki so zaradi bolezni doma ali pa v bolnicah. Predsednik sindikata tov. Blaž Studen je obiskal na domu tudi tov. Ivana Medveda in mu izročil darilo. V zadnjem času so vse bolj poredka pisma naših vojakov. Ne vem sicer, kaj je temu vzrok, upam le, da se bo to popravilo. Prepričan sem, da zdaj v zimskih mesecih ie nimate toliko »zanimanja«, da ne bi mogli napisati nekaj vrstic o vašem vojaškem življenju, če se izogibate pisanja o življenju v kasarni, je nekako razumljivo, kajti težko je ločiti, kaj je vojaška tajna in kaj ne. Zato pa pišite kaj več o krajih, v katerih prebivate, njih ljudeh in običajih. Kdor ima le malo posluha za opazovanje okolice in seveda vsaj skromen pisateljski dar, bi lahko postal naš dopisnik. Verjetno vam ni nepoznano, da, tako kot drugod, tudi mi prispevke honoriramo. Honorarji sicer niso veliki, a če se boste držali pravila »bolje vrabec v roki kot golob na strehi«, bo to že nekaj več vredno. Vabimo vas torej k sodelovanju. Tokrat se nam je oglasil vojak Oblak Brane, v. p. 4210 4, Bela Crkva 26340, Banat, Srbija. Pozdravlja vse sodelavce in želi, da bi mu pošiljali časopis. Željo ti bomo izpolnili in vabimo Te, da se še kaj oglasiš. ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem delovne enote 17 se naj lepše zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj. Srečko Bogataj ZAHVALA Zahvaljujem se sindikalni organizaciji za obisk in darilo v času moje bolezni. Vinko Brenkaš ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem za obisk v bolnišnici itov. Stud-nu, tov. Kepicu in tov. Božiču in naj lepša hvala za darilo. Obenem želim celotnemu kolektivu srečno novo leto 1971 in mnogo uspeha pri delu. Franc Bašelj ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Grkman Aleša se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, znancem in prijateljem, ki so mi izrekli sožalje in darovali cvetje. Vsem iskrena hvala. Janez Grkman z družino SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6. tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.