M««....... «MM W4 PROSVETA <__GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE iSto-rtAH C«« lista le $6.00 Zatuad aa aMttar juuTJ ia. lan. at »m rom-oCOm «t Chicaao. rna^ WMi.rth.Aet sc^a StrTaS1 CHICAOO 23. ILL. TOREK. 30. NOVEMBRA (HOV. 30). 1643 Acceptance for saalling at tpeclal rate of poster provided for In aactlon 1103. Act of Oct. 1. |»1T. authoriied on Juna 4, 1918 j Uradniški In upravniški prasteHi 1867 South Lawndale Ave. Offioa of Pubiioetka: 8687 South Lawndaia Am Telephone, bgckw«U 4606 SubacrlpUon 88 00 Y*ar|y ŠTEV.—NUMBER 233 VELIK ANGLEŠKI NAVAL PROTI RIMU Sovjetske kolone te vale proti glavni nemški obrambni steni v Beli Rusiji. Moskva poro ca, da so Ruti okupirali dvesto vasi in našel bin v prodiranju proti zapadu.—Ameriške čete zasedle strategične višine v centralnem sektorju italijanske fronte. Nemške zalagal ne črte med Bolofcno in Prato bombardirane iz zraka.—Dva tisoč Japoncev padlo v bitkah z Američani na otoku Bougainvillu Zavezniški atsiL Aliir. 29. nov |-.Angleška osma armada je danes odprla veliko ofenzivo sever nozapadno od reke Sangro proti | Rimu. Naval topništva in pehote je bil pod kritjem močnega {letalskega dežnika. Ofenziva je takoj v začetku zaznamovala do-[ ber napredek. London, 29. nov.—Ameriški in I angleški bombniki so ob velikem ipremstvu bojnikov danes ponovno napadli mesta v zapadni [Nemčiji—Jcljub nacijskim grožnjam iz porušenega Berlina, da se bodo Nemci silno maščevali | za angloameriške letalske napade na Berlin in druga nemška I mesta. London. 29. nov.—Sovjetske j čete se vale proti glavni nemški j obrambni steni v Beli Rusiji, se si vest iz Moskve. To steno I tvorijo mesta Mogllev, Rogačev, Žlobin in Bobrujsk. Ruske kolo-| ne so že prišle do dostopov pri "'Jobinu in Rogsčevu. V prodiranju proti zapadu so | Rusi okupirali dvesto vasi in na-bin ter važno železniško kri- •J A ms« La. au mnj nvcronpaanveB J Gomela, na progi, ki vodi v Minsk. Poveljnik ruske armade na tej fronti je general Konstan-[tin Rokosovski. V gomelskem koridoru se nahaja nemška sila okrog 300,000 vojakov, kateri I preti uničenje. ■ Druga ruska armada, kateri I poveljuje general Nikolaj Vatu-fo, uspešno odbija napade nem- to, Grizzano in Vergato, ki so porušile več objektov. Drugi roji zavezniških letal so metali bombe na Porto Civitano-vo, luko ob vzhodnem italijanskem obrežju, ki so razbile pomole in skladišča orožja ter mu-nicije. Nemški parniki v bližini Sibenika, jugoslovanske luke, so bili tudi tarča bombardiranja iz zraka. Zavesniški atan na Pacifiku. 29. nov.—Tisoč funtov težka bomba je treščila na japonsko križarko, ki se je nahajala v bližini otoka Neiv Ireland, in jo potopila, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja. Enote ameriške bojne mornari ce in bombniki so potopili in poškodovali v novembru 49 japonskih ladij in parnikov na morju v severnem delu Solomonovih otokov. Druga vest pravi, da so Američani ubili dva dva tisoč japonskih vojakov v bitkah ns otoku Bougainvillu v zadnjih desetih dnefi. Ameriške izgube znašajo okrog tisoč ubitih in rsnjenih vojakov. 4lfteriškA bojna letala so ponovno bombardirala japonske mornarične in letalske baze na Novi Gvineji. Bombe so razbile več japonskih letal na tleh. V spopadu v zraku nad Wewakom so ameršiki letalci sestrelili trinajst japonskih letsl, sami pa so izgubili tri letala. V zalivu VI-tiazu ob severovzhodni obali Nove Gvineje so topniški iz- toh pehotnih in oklopnih kolon. strelki potopili japonski trans-v bližini Korostena! To mesto port in najmanj 200 vojakov je leži v sredini med Žitomirom in Kijevem, glavnim mestom Ukrajine. Vest iz Moskve pravi, da nove ruske četa prihajajo na to Iron to. Na vzhodnem koncu fronte ®ed Mozirom in pripetskim »ocvirjem so Rusi izolirali nem-vojaško posadko z okupacijo 16 milj juinozapadno od Mozira. Dve ruski koloni prodi-proti reki Berezini in dro-»ta odpor nemške sile. Bitke na fronti ob izboklini ^jepra se nadaljujejo z ne-^njšano srditostjo. Nemci so oklopne kolone v boj proti *u«>m. Pozorišče glavne bitke > v bližini Cernjakova. Rusi so »upirali več nemških trdnjav-točk kljub močnemu odpo-*8 »trani sovražnika. Zavaznlikl atan v Alšlru. 29. *ov-1 nemški sltrv »iatrsnjostl Črne gore, Bosne, Hrvaške in Slovenije. Bitke divjajo tudi v Dalmaciji, kjer nemška kolona prodira proti Skoplju. Radio Berlin je nasnsnil sa-sedbo Kladanja, mesta v centralni Bosni, in čistilne opersd-je proti gerilskim enotsm pri Glini, hrvsškem mestu v bližini Zagreba. Nemci so pobili 1000 partizanov, meti temi tri angleške vojaške častnike. I Berlin je citiral poročila hrvaških listov, da so 11 a 1 i j a n i v času okupacije piimorskih krajev odvedli okrog 100,000 Hrvatov m 40,000 Slovencev v končen tracijaka taborišča in da jih Je tal tega števila okrog 90,000 umrlo v taboriščih. Nemci trdijo, da ao bili gerilci pognani skoro iz vaeh krajev ob Jadranskem morju, kstere so xsaedll po kapitulaciji Italije pred zavesnlkl, sa-eno |»a priznavajo, ds Jim delajo še vedno velike preglavica. Na-cijake divizije, ki bi se morsle boriti na drugih frontah, so za-poalene v Jugoalaviji, kjer bodo morsle oatati čez ximo. | Zavezniška radiopostajs v Alžlru omenja veliko pomoč gerilcem s strani zavezniških letal-e#v Ti ao v zadnilh 23 dneh Is-vršili ;i2 bombnih napadov na nemške baze v Jugoalaviji In Albaniji. Nemžj ja se ne bo podala, pravi minister London. 29. nov.—Berlinska ladiopostaja je oddajala govor Josepha Goebbelsa, ministra nacijske propagande, vsebujoč grožnjo, da ae bo Nemčija ma ščevala nad savezniki ss bombardiranje Berlina, ln deklara-djo, da se Nemčija ne bo nikdar brezpogojno podala. Goebbels je naslovil svoj govor nemški mladini ln staršem ob odprtju simske sesone predvajanja nacijskih filmov pred člani Hitlerjeve mladinske organizacije. V Londonu pravijo, da je minister govoril v l^M linu "Cilj sovražnika je slom bojnega razpoloženja v Nemčiji," je rekel Goebbels. ^Sovražnik upa, da bo s tem dosegel lahko in ceneno, toda popolnoma nevojaško zmago — zmago, kakršne ne more isvojevati na bojiščih. Sovražnik zaman upa, da bo Nemčija odložila orožje in so brezpogojno podala. Ona ne zastavlja življenj svojih ljudi, ne prodaja vojakov in mož, da bi ti postali sužnji boljševiške Rusije, ker bl s tam zaigrala svojo bodočnost. Naš odgovor je: Nemčija ne bo nikdar kapitulirala pred svojimi sovrsžnlki! Vsi Nemci zahtevajo maščevanje za zavezniške bombne napade na Berlin. Nemško ljudstvo sagotovljam, da sa priprsve za maščevanja vrše ponoči in podnevi. Velika Britanija bo čutila posledice maščevanja in ljudstvo se bo moralo sshvaliti zagrlnjalom teme in megle." la)e sa dreftni«. Razgovori med rudarji in operatorji Mezdna pogodba zavisi od zvišanja cen Wsshlngftan. D. C.. 29. nov. Znamenje kažejo, da bodo pogajanja med voditelji rudarske unije UMVVA in operstorjl gle de sklenitve nove pogodbe pri šla v zastoj ta teden, ker slednji niso zadovoljni s zvišanjem ca-ne premogu, ki ga Je dovolila fedrraliia vlada, da se ursvnove-si z zvišanjem mezd. Predstavnik operatorjev je dejal, da odlok, ki določa zvišanje cene zs 17 centov toni premoga, nI dovolj, Cena se bi morala zvišati najmanj za 25 centov. Notranji tajnik Harold L. ICckes, ki je tudi administrator | premog, bo dafriea naaitopti pred reprezentsntl rudsrske uni-!<• m operatorjev in apeliral za ^itro Izrevnavo mezdnega vprašanja in sklenitev pogodbe, 'ledložil jim bo podatke, da jih prepriča o nujnosti aklenitve jiogodbe, ds ae poveča produkci-la pitmtoga. Italijani zahtevajo abdikacijo kralja Neapel, Italija, 29 nov.—Na ahudu, ki ae je vršil na tukajšnji univerzi, ao promlnmtnl Italija-nI zahtevali takojšnjo abdlkaci« jo kialja Viktorja Kmanuela ln uatariovjtev republike. Na aho-du ao govorili grof Carlo Hforaa, dr. Adolfo Omodeo, predaednlk univerze, ln filozof lienedetto Croce. Venezuela napove vojno Nemčiji C i fara«, Vene/uala, nov — V**neruela je naglaaUa aolidar-mat s Kolombljo, kl je napove-dsla vojno Nemčiji, In Izgleda, da jI bo sledila. "Agresija proti Kolombjji Je agresija proti Venezueli/' pravi llat 1'ltima« No-tu ua, "Niša vojna napoved mora aledlti oni Koiomblje kot vzgled solidarnosti " Protest proti osvoboditvi Mosleyja Ijmdon, 29/hov.—Okrog 30,000 Judi ae Je udeležilo masnega ahoda na trgu TrafalgahJ, kl ga sklicala komunistična stranka v znak proteata proti osvoboditvi Oavvslds Mosleyja, vodite* Ja angleških fašistov. Ob odru •o bile viaiu-e z MosIeyjevo fl' g um in krsto. Cez tisoč irtev potresa v Turčiji Ankara, Turčija, 29 nov —Tu sodijo, da Je potres, ki je zamajal turške pokrajina ob Črnem morju, zahteval najmanj Usoč žrtev in povzročil ogromno škodo Vrč tisoč ljudi je oatalo brez etrehe Vlada je pasla la vojaške čete, zdravnike in bolničarke 9 prizadeta kraje. PROSVETA THE LNLiGHTEMMEHT GLASILO Ol LASTVUIA dihu m lasa. SUM m »ai teU- fl J« as Ceok Co. 87.88 m colo telo. U.TI aa pol ni«: ter the Ui Veslo* aa m. kar tel PROSVETA 2857-59 Sa Lasrndate Avo. Chicago 23. Illinoia MEMBER OF TKE FCDDIATED PRESS Datum v oklepaju na primer (November 88, IMI), poleg vaiega Imena na naslovu pomeru, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Postavite >o pravočasno, da se vam 1*4 ne ustavi Tedenske kritične misli George S. Patton, ameriški general na evropskem bojišču, je udaril nekega ameriškega ranjenega vojaka v bolnišnici v Siciliji in ga je ozmerjal s strahopetcem. Patton se je kasneje oprostil, ko'ga je general Eisenhowcr pozval na odgovor, češ da je izgubil kontrolo nad seboj. S tem je priznal, da je njegov temperament močnejši, kakor njegov razum. Neg lede na to, kako še zdaj opravičuje, njegovo početje je dokaz, da Patton ni spostfeen za odgovornega vojaškega poveljnika v demokratični deželi. Vrhovno poveljstvo bi ga moralo takoj odstaviti, ne pa čakati, (ta ga k temu ptieili razkačeno javno mnenje v Ameriki. e e e Cikaš ka Tribune, svetovno znano notorično glasilo ameriških burbonce v in izolanacionalistov, je pred dnevi napadla organizirane delavce v Studebakerjevih tovarnah, v katerih izdelujejo motorje za bombnike. Očita jim, da so "komunistični sa boter j i in postopači, ki med delom igrajo karte in znižsvsjo proizvodnjo." Na ta napad v Tribuni je prvi odgovoril sam predsednik Stude-baker Company, ki je ostro zavrnil lažnike pri omenjenem listu. Izjavil je, da je produkcija v člkaških tovarnah njegove družbe vedno na višku predpisane kvote, kar je priznal tudi vojni department, ki je poklonil družbi in delavcem častni prapor. e a e Tribunin nesramni napad na Studebakerjeve delavce je razburil vse unijake delavce v Chicagu. Napadena unije je pri CIO, toda unije AFL so tudi protestirale. V tem primeru je čikaško organizirano delavstvo pokazalo svojo solidarnost. Najlepše pa je podprla delavce JStudeba ker jeva družba sama z izjavo predsednika, da je med delavci zelo malo komunistov, ki so brez vpliva, da nihče ne postopa med delom, da letos v teh tovarnah še ni bilo stavke— edino lani so delavci "sedeli" 17 ur, toda spor je bil hitro izravh nan—ln produkcija je prvovrstns. Prav tako so izjavili odborniki napadene unije CIO. • • • , j Ta4 napad Je povnovno pokazal, kako nizkotni in zagrizeni so ljudje prt Tribuni. Unije CIO so jim enostavno "komunistične" neglede na to, da so komunisti povsod v veliki manjšini. Dejstvo, ds so pri Tribuni tudi novodealerjl "komunisti," je najlepše pojasnilo njihove kljukaste pameti. Kakor je pri zagrizenih komunistih in njihovih sopotnikih vse "fašistično" in "izdajalsko," kar noče bezljati za njimi, tako Je pri zagrizenih burboncih vse "komunistično," kar ne caplja za njimi. Tribuno najbolj jezi-^-kooperacija med unijami in nekaterimi Industrijskimi družbami, v tem vojnem času. Tega ne more videti, zato misli, da bo razdrla kooperacijo, če ozmerja unijske delavce s "komunisti" in "saboterjl." To pot se Je grdo rgjekla " e e e Gaetano Salvcmini, italijanski profesor na Harvazdu, je dober demokrat v italijanski politiki -mpak glede položaja na Primorskem Je velik ignorant. To je pokazal v diskuziji, katero jc obja-vil Free World, o primorskem vprašanju. Salvemint se je v tej diskuziji naslonil na starega Pašiča, ki je bil drage volje pripravljen dati Italiji polovico Istre ln Goriške z Gorico in Trstom vred; dalje &c Je naslonil na ruskega zunanjega miniatra Sazanova, ki je bil leta 1914 pri volji dati Italiji vso Istro. Salvemint priporoča, naj bo v bodoče VVilsonova črta maja med Jugoalavljo in Italijo. * * * Wi!sonova črta. katero Je Italija zavrgla leta 1919 na versajaki konferenci, deli (Soriško in Istro na dvoje. Ta črta je bila kompromis, na katerega Je Wilson pristal po dolgem narezan ju, dosegel pa ni nič Salvcmini smatra, da Ja na zapadni strani te črte piebivalstvo enako razdeljeno 400,000 Italijanov ln 400,000 Slovencev (in Hrvatov v zapadni Istri). K te je Salvemini dobil te itevtlka o Italijanih, je velika uganka. Nesreča zanj je, ker se opira rta napačne itevilke; zaradi te zmote bl bil Salvemini pri-^JM a vi jen na žrtvovanje (uničenje) stotisočfev Slovencev in Hrvatov na Primorskem Pričakovali smo da bo Salvcumni bolj pravičen. Morda se premisli, če se objektivno pouči o resničnem stanju prebivalstva v Primorju. ■ • • • Dne 12 nov Prosveta poročala o uporu v nemški armac'1 v )u>m h ranciji Večje it evrt* vojakov se je uprlo, ko «> dobili vest. rt« Jih odpeljejo na rusko fronto; uporniki ao postreltli svoje čast-n.k«. nakar je sledila krvava bitka z nacijsko elitno gardo V »cj b!'h je padlo čez petsto mož na obeh straneh, predno je bll upor I ' <čen Zda) pa poroča gla»tlo Cehoslovaikega narodnega sveta v (.riicagu, da so ti uporniki bili Cehi, ki so jih Nemci šiloma pobi-h v SVOJO armado in pora/delili po raznih divizijah Dejstvo, da so nacisti mobilizirali za svojo armado tudi Cehe. o katerih dobro da absolutno niao zanesljivi, je najlepši dokaz, kako silno pomanjkanje moštva Jt. v Nemčiji. Nemški porazi v Hushi se : v nrk' n,#,n pripišejo tujcem v nemški armadi, ki sc nočejo bojevati pod Hitlerjevo zastavo • a a Kakor Cehe in druge, tako ,e Hitler pobral tudi na desettisoče h o\en<« v v ,vujo armado m deloma za auženjako delo v nemških . b . r ekem uradnerr j»vjetakem poročilu se* čltali kako ur«, .» t jujejo Krancozi ti Slovenci na ruski fronti Hazum^ lovo- -r.< če;o se' Dolenjka iz Londona nam pa poroča o mladem Slovencu. k. je pobegnil iz lie, Ima v Anglijo, ko ao ga s silo od-vW*li na prisilno delo v Nemčiji ln na tiaoč* drugih Slovencev je Se vedno v Nemčiji in na nemških frontah! Na podlagi tega dejstva se lahko p., pravici vprašamo: kdo je ie sploh ostal doma Mm*?- ^ Al> K UmlU) * M>,°h kakšno civilno IZ naselbin Skrb sa vojaka Elizabeth, M. J^-V tem mestu je več postojank Rdečega križa, kamor prihajajo delat žene, nekatere podnevi, druge zvečer parkrat na teden. V bližini nas ima mrs. Rockefeller iz New Yorka veliko poslopje, kjer je nastanjena postojanka Rdečega križa in pa vojaški center. V tem poslopju je vse preskrbljeno po mrs. Rockefeller. Vojaki pridejo dvakrat na teden na prosto večerjo m ao Z vsem preskrbljeni, igra jim pa godba Standard Oil Co. v dvorani. V tem se vidi, da ta ženska ljubi vojake in ima tudi sama dva sinova v vojni. Ona je preskrbela, da je bilo iz tega poslopja poslanih do 15. okt. nad tisoč daril preko morja za vojake. Tam imajo vojaki tudi moderno kegljišče in valiko drugih zanimivosti—knjige itd. Večkrat ai mislim, ča je mogoče kak Slovenec med njimi. Pri našem društvu 540 SNPJ so člani sklenili, da se vzame denar iz blagajne in pošlje vsem našim vojakom božično darilo. Imamo oeem fantov pri vojakih in vsakdo bo dobil spomin oc svojegi društva. Spomnil se bo na svoje društvene brate in sestre, Id skrbijo zanje. Hvala lepa vam vsem za izkazano ljubezen do vojakov. Oni ao v tem boju a sovražnikom pripravljeni dati tudi svoje mlado življenje za naa. Prosveta prinaša tudi alike onih, ki ao padli v boju in se potopili v morske globine. Slava vsem tam žrtvam, njih staršem pa moje globrej—stare korenine. Pa je ča kal nanje. Poleg tega je še Imel par dni počitnic ln šal hitro okoli njih. No, mu niaem prav nič nevošč-jiv na njegovem uspehu Tudi ez bom mojo kvoto kmslu spravil v denar. Sedaj pa stavim ud viku Medvešku drugo pogodbo ali stavo—gre tudi za ko-1etno delavsko stvar. Sedaj bo kmalu izšel Ameriški družinakl koledar za 1944. Ludviku stavim sledeči pogoj: Jaz vzamem 250 iztfaov koledarja, ti. Ludvik, ih pa vzet?! sto manj—150 brat Medvešek! Ker si me prt Adamičevi knjigi, me boš tudi |fci koledarju lahko prekosil „ wm In '"Mprodtl 150 kot — - i* p«*— jaz 250, te bom trikrat napojil ijčetnike. naj prenehajo z brato-dobro kapljico. Torej korajžo, morno vojno. Čudim se ljudem, Vabim pa tudi druge tekmoval ce. Moja iskrena želja je,, da gre napredna literatura med ljudi, med narod. Vreme imamo v Clevelandu lepo akoro vso jeeen. Sicer se je sneg že parkrat pokazal, ampak samo toliko, da amo videli, da je bel. . Zgoraj sem zapisal, da nisem bil na Sanaovem shodu, ker sem moral delati do treh popoldne. Bil sem pa zvečer pri Vbojča-nih. To je bila bolj domača članska zabava. Bil je kratek program, potem pa ples v spodnji dvorani SDD na Waterloo. Tisti, ki so bili lačni, ao se lahko nasitili, oni, ki so bili žejni, so se lahko pa napojili. Jaz in mnogo drugih, ki smo posili žejni, smo se zavlekli kar k "jaslim". Rečem tudi, da sem se skoro popolnoma odvadil pijače, ker ni več dosti naših zabav in tako tudi ni več prilike za veselo druž bo. In človek ae v resnici počuti veliko bolj zdravega, veliko bolj živahnega! Tudi to rečem, da je bila na 37-letnici V boja zelo velika udeležba, natlačena dvorana. Posebno mladih deklet je bilo na stotine, največ od 15 do 18 let starih. Kajpak, da vse išče družbe. Ker fantov ni, jo je težko dobiti Je res težak problem. Če stari smo v veliki nevarnosti, da nas katera "pograjfa" — hočeš, nočeš! Torej sem tudi jaz vesel uspeha društva V boj. Sem gotov, da je tega uspeha vesel tudi njih tajnik brat Durn in vsi drugi člani in članice. Naša prihodnja priredba bo Zarjin jesenski koncert (na zahvalni -dan), ki pa bo že minil, ko bodo te vrstice pri-občene. Bom pa poročal potem, kako se bo ta koncert za vršil. Tukaj še vedno odhajajo v ar mado; sedaj so pričeli pobirati bolj stare: očete z otroki in tudi brez njih. Zdaj imajo pod zvezdnato zastavo že okrog devet mili jonov in pol mož. Kaj mislijo z njimi? Ne izgleda, da bo še kmalu konec vojne. Ni čudno, da je ljudstvo zbegano in ima razne pomisleke in slutnje. Kaj meč kajo tam okrog Rima in Neaplja? Ali se jim res smili sveto mesto Rim in papeževo gnezdo Vatikan? Dunaja, Belgrada Londona, Waršave in drugih mest pa vasi ni bilo škoda in tudi ljudi ne, Rima m Vatikana pa je menda škoda. Res čudna politika. Anion Jankovich. zastopnik. • Glas is Aflhvaukeeja Milvraukee, Wle^-Malo skromnega mnenja o polemiki glede partizanov m sovjetske Rusije. Naša domovina, v kateri smo se rodili, se zvija v strašnih bolečinah pod kruto roko nacifaši-stov. Pravijo, da ni bilo hujše Alti pred stoletji, ko so po naših krajih divjale horde Hunov in pozneje Turkov. Klanje, požigi, razdevanja in preganjanja; kogar niso ubili in pregnali, so ga odvlekli s seboj v suznost; deželo so oropali in uničili soilelo pridnih rok. To Je slika iz starih časov, ki se danes ponavlja, ko čitamo, kaj počenjajo naci/a-šisti v dobi moderne tehnike in civilizacije sploh. Nsvzlic vaem samohvalam "Herrenvolka" in njegovih sosedov o njihovi visoki kulturi se danes obnašajo kot najhujše človeške zverine in največji barbari, ki nimajo primere v zgodovini zadnjih tisoč ^n^hhhihpmh Nič čudnega torej ni, da se je naš zatirani narod v stari domovini postavil v bran. To je pač nekaj naravnega. Saj Slovenci n drugi. Jugoslovani niso bojaz-jlvci. Organizacija in discipli-ns med uporniki je potrebna kajti sovražnik se je dolga leta pripravljal za napad in ima na razpolago najboljša sredstva, Id Jih je izumila moderna tehnika Vzlic barbarstvu in zatiranju je tudi politika na mestu. .Neki ljudje, kvizlingi in izdajalci, ki eo obloženi z medaljami, kujejo kapital iz trpljenja ljudetev. Te boje v domovini Uhko primerjamo z nekdanjimi kmetski-mi upori proti grajaki gospod. Partizani ao prepfosto ljudstvo, četniki pa imajo na svoji strani milijone nevidnih rok. Moja mnenje je, da so partizani pravi »orel za svobodo, kar dokazuje-o dolgi članki v časopisih in ce-o angleški general je posvaril ki navzlic temu nimajo w UJ m dobre besedt ^Ijev za svoj narod ki v ^ kah umira in prosi pom^ mu* Celo nemški katoliški im celsior", ki je glasilo Škofij * severozapadu in ki je vec člankov o "Freiheit^ fer Jugoslavia. , pifc ^ ^ paticno o Titu in osvobodilni ar madi. V nedeljo, dne 31. oktobra je imel nadvojvoda Otto Ha£ burški predavanje v Shoreivo* Auditonumu in je med drug® omenil tudi partizane, da se bo! jujdjo kot levi in delajo dosti preglavice Hitlerju To sem sli. šal na lastna ušesa, ko me jen. doveetaost gnala, da vidim ia dišim, kakšen je vendar ta plavo. vokrvni potomec onih, k. so uničili slovansko državo, odkar je Rudolf L iztrgal oblast Cehoa potolkel Otokarja in pddnS Spodnji Avstriji oziroma 0«. marki Štajersko, Koroško u Kranjsko ter je s tem za 500 kt podvrgel slovenski narod kremp. ljem avstrijskega orla. Piaatelj Louis Adamič pa ne potrebuje nobene reklame od svojih neprijsteljev, ker je dm, gače dobi dovolj. Celo na radio v "One Man's Family" ga hva-lijo in omenjajo njegovo knjigo "My Native Land." In kdor ie zaletava v Sovjetsko unijo, sb duje s tem zavezniški stvari) podaljšuje vojno. Sovjetska v da bo gotovo igrala veliko vlo pri mirovnih pogajanjih zari svoje sedanje velike vloge pt uničevanju nacifašizma Da in sovjetska vlada v načrtu najbi tudi obujenje panslavizma. jc razvidno iz tega, ker previdne vodi svojo zunanjo politiko ii Stalin je jekleni mož, ki ne h popustil od svojega načrta. T je že gojila prejšnja carska Ru-sija, ki je osvobodila Balkan iz pod turškega jarma med leti 181 in 1880. Slovenci ne bi mogli obstat kot država zase in tudi ne, če s Hrvatje zraven; mi smo veja slo vanskega debla in potrebujem« zaslombe in protekcije sovjetski Rusije. Če pride do evropsk federacije, bi združeni slovansk narodi lahko imeli veliko m« in bi vladali Evropo. Rusiji tudi imela velik vpliv v Azi, Zdaj je menda enajst avtonom nih republik združenih v Sovjetski uniji. Pravijo, da je tam 52 jezikov in vendar žive vsi složno drug poleg drugega in braniji kot levi svojo domovino, kar ka že sedanja vojna. Tudi v Ame riki živimo različni narodi pa ne prepiramo za prvenstvo. I kor zašije dan po črni noči, tak gotovo pride zmaga nad naas barbarskimi sovražniki, ki bod poteptani v prah. Prišla bo ka zen za vojne zločince in teda bodo tudi trpinčeni Slovend do bili svoje zadoščenje. Se dolf stoletja potem bodo slovemk matere pripovedovale svoj« otrokom zgodbe o slovenskih junakih, ki se danes bojujejo obstoj naroda. Pustimo na stran to prerekf nje o komunizmu in diktatorjih. Ce si je naš narod tam zažek komunizma, mora pač veddi dobro njegovo dobro stran je lastna zsdeva narode tamka* saj je odrasel in se preizkuiijIv ognju. Tlačila ga je cesarska, kraljevska in vsakovrstna drup mora in zdaj poskusi he kaj nagega. Mi tukaj mu p« pomagajmo do njegovega cilja in ne ue trašimo se nikogar. Mojaitfflf je, da bi se tudi naš ured«« sprijaznil s to mislijo.__| Anton C. Enneae. Poklon Barbku Maaontown. Pa^-Scm nai* niča Prosvete od leta 18» je moj drugi dopis O delu ^ samo toliko poročala da tudi » kaj delajo s polno paro. ker aju je vojna in se vse peha. da^ prej nagrmadijo bogastva talistom, delavcem pa bodo on* le žuljeve roke . Zdaj w nekaj o naših dofan-ki so vsi tako zafumivi J* sem zdrava, ali n" pa smo slavili in poveli-Mihajloviča v filmih, ti-*u ln I*) radiu. L^iph temu, da smo v pretek-l>"magali temu oaiščnemu '17'lu je pa sila Narodne ~'ne vojske neprenehoma u n prodira v javnost Ka 't jugoslovanskem polo- * <>»1 Clairju. Je sijajno uspel v vsakem oziru. Dvorana je bile na^ naselbin (Nadaljevanj« s t. strani) ceha. Ravno ko prečitam vse do-pise, odprem pismo od moje hčerke Mae, ki mi piše takole: "Mama, ali se še spominjaš, ko si mi večkrat pripovedovala, ko ai v ProsveU čitala, kako Frank Barbič lepo piše in si dostikrat rekla, da mora biti fajn možakar. Zdaj ti pa povem, da se me vozimo na poulični ie dolgo, toda nismo Vedele, kdo je ta človek. Zdaj smo pa doznale, da je Frank Barbič. Mama, jaz ti povem, da še nisem videla človeka ali kon-dukterja, ki bi bil Uko "niče" na "štritkari" z ljudmi kot je on .. Torej vidite, čiUtelji, da je Frank Barbič res slovenski možak. Ja, Frank, rada bi te videla in ustmeno govorila s teboj. Morda se mi še kdaj sreča približa, da se bom vozila na tvoji štritkari". Agnes Zadel. 570. StreŠenJe s mačkom Monroe. Mich.—Bil sem star deset let, ko se jt zgodilo, kar bom povedal v tem dopisu. V naši vasi Plemberg je živel starček brezverček. V mladih letih je prevandral vso Evropo, kakor nam je čestokrat pripovedoval in tudi drugi so znali o njem mnogo povedati. Po več letih vandranja se je povrnil domov, se oženil in na borni kmetiji desetih oralov si je delal življenje. Umrl je v visoki starosti 85 let. Ker ni hotel iti v cerkev, so ga vpi imeli za brezverca. Čestokrat je šel v Stopiče, toda samo do cerkve, tam pa je sedel na korenino velike lipe, dokler ni maša minila. Na i$£govo graj-ščino se je priženil neki fant, ki je vzel njegovo hči. Kmalu po starčkov! smrti se je raznesla govorica, "da hodi nazaj z Marsa strašit". O tem so slišali tudi stopiški pobalini in ukrenili po svoje. Neke jesenske noči pridejo do mene in me prično nagovarjati, naj jim ulovim sosedovega mačka, za kar mi bodo dali sladkorčkov. Teh pobalinov je bilo šest. Obljubil sem jim, da jim mačka preskr-bim, kajti hodil je v naš senik in sva bila dobro znana. Se včeraj sem ga za repek pocukal, ko je čakal v seniku na miško. Drugi dan sem že imel mačka. Ujel sem ga na vrtu pod hruško in zaprl v svinjak, pa stekel v Stopiče in v petih minutah že povedal pobalinom, da mačka že imam. Pravijo, da pridejo ob osmih, ko se bo stemnilo, jaz naj grem domov in me bodo že poklicali. Kmalu potem pridejo—vseh šest—me pokličejo in dsjo psr pesti sladkorčkov. Vsi gremo k svinjaku, kjer Jim izročim mačka. Potem pa gredo z njim na naš pod. Eden sveti t žepno svetilko v mačkove noge. Nisem dobro videl, kaj so počeli, toda je izgledalo, da mu škornje merijo. Kmalu opravijo svoje delo in gredo z mačkom iz skednjs. Meni narooe, nsj grem spat, jutri pa bom mačka zopet videl. Tako sem tudi storil, oni pa so odšli s črnim msčkom k sosedu, ka mor je tisti ^Urček—"hodil stra šit". Zaspal sem kmalu, toda okrog ene ure ponoči me prebudi hrup in trušč—razbijanje po vratih in oknih. "Odpriu. odpriU," se zsčujejo glasovi zunaj. MoJa mama Je Ukoj spoznala po glasovih. da so sosedovi. "O bože moj, bože moj—spet nas je prišel strsšlt f Msrss," Je Jadiko- vala soseda. Isto njen mož. Oba sta se tresla od strahu. Ko prideta v hišo, mati prižge luč, soseda pa jadikuje. da tako straši v podstrešju, da ni obsUn-ka v hiši. "Oir je, on je—U brezverec nas še ponoči ne pusti v miru. MoIUno, molimo . . In začne preštevati jagode na molku. Takrat sem se tudi jaz pri čel učiti moliti na pamet, toda moje misli so bile pri črnem mačku. Molimo nekako eno urot potem pa sU sosedova prespala noč za našo pečjo na dolgi klopi. Ob sedmih zjutraj pa sU se oba podala domov, dla je tudi naša mama in jaz s njimi, da bomo prepodili tisti strah z blagoslovljeno vodo. $ Ko stopimo v sosedovo hišo, slišimo iz podstrešja — "mijsv, mijatf', Aato pa eopotanje kot bi štirje mlatili. Vai prisluhnemo. Črni maček jo primaha iz podstrešja in še vedno mijavka. Vsi smo takoj vedeli, kaj je t mačkom, ko je prišel v vežo. Maček Je bil na vseh štirih podkovan v orehove lupine, v katerih je bila smola. Meni je bilo na smeh. Tako je bila rešena uganka o tistem sosedovem "strahu". Frank Kroll. Pobiranje preetevollnlh prispevkov sa SANS Llbrary. Pa.—'Poslal sem v gl. urad Slovenskega ameriškega narodnega sVeU $212.25. Ta densr predstavlja progtovoljne prispevke, nsbrane po hišah. To pobiranje je odredila podružnica štev. 66 SANS. Najlepša hvala nabiralkam Mrs. Angeli Ocepek, Mrs. Jennie Rupnik in Mrs. Frances Lamut. Darovali so sledeči: po $50.00 dr. štev. 386 SNPJ; po $25.00 Izobraževalni in zabavni dom; po $7.00 George JJpovšek; po $5.00 Matt Dermota, Jacob Dolence, Anton Kralj, Joaeph Marko v ich, Frank Mejak, Anton Potočnik; po $&Q0 Jacob Sen-chur, Frank Ambrožič, Thomaa Likovich st., John1 LipovŠek; po $2.00 Frank Strmljan, Frank Rupnik, Ciril Ocepek, Jecry C as telil, Tony Chesnar, Louise Franko, Jacob Zupančič, Nlck Tri Her, Helen Dermota, Bernard Zupančič, Jacob Vidmar, Joseph Degtovsky, Edvard Bo-zovichar; po $IA0 Nick Rubich, Thomas Terohs4k, Anton Kuna, John Klobchaf; po $1.25 Anton Strmljan; po $1.00 Frances Lamut, Frank Yeran, Frank Celin, Andy Mihalčič, Mike VVsttick, Frsnk Likovich ml,, Joseph Simšič, Louis Groznik, Ma* Šinkovec, Alfred Flsher, Nick Mslich, Frances Bolte, John Simšič, Joseph Hrovst, Frsnk Erjavec, Americo Costa, Frances Kavčič, Anton Battelli, Anton Celin, Mary Kuna, Frsnces Dermots, Mike Angelo, Rose Home, Primo Cic, Donsld Mc-Csnn, Jsmes Noble, Terezijs Yermsn, Mike TurksIJ, Andy Mlakar, Mathlas Intihsr, Frsnk Yersn ml., Frsnk Likovich st., Agatha Godfriaux, Robert Sllf-ko, Walter Marzoch, Matilda BolU, Frank Knafler, Joseph KokalJ, John Podlesnik st., Do-rothy Kavčič, Joseph Peternel, Frank Posega, Mike Pfefer, Paul Dolinar, John Zuder, Kristina Wsrgo, Ann Petric, Mike Zupančič, John Johnson, Joseph Krsvsnjs, Robert Dolence mL; po 75c Frank Dolence; po 50c Terezija Zmh^l, Rudy Ocepek. Joaeph Boy*r, Tom Likovich ml., John Mllavec, John Zslsz-nik; po 25c Helen Fircak; skupaj $212.25. Nlck Trlller, tajnik. Najstarejši kanaaškl priseljenec umrl Arma. Kanaaa. — Dne 18 novembra Je v Frontenacu, Kan aas, umrl Frank Jartz, star M let. V kolikor se da dognati, je bil to prvi Slovenec, ki se je naaelll v kanaaškern premogovnem okrožju. V Ameriko Je pri šel leU 1881, In sicer direktno v Kanaaa Doma je bil iz Mirne Peči na Dolenjskem Ker me je vedno zanimalo. NOČEM PLAČATI VEC KOT nunUmrnamt NE snuMEM mmm ŽfVH. AKO Uf OOOAM kako je izvedel tuve v Kansasu, sem za delom, svs večkrat govorila o tedanjih časih. Pravil mi je, da je delal v premogoro-vu na Bavarskem — dasi je malo te industrije tamkaj — pa ao ga ondotni Nemci napotili, da je šel s njimi v Ameriko, češ da v nekem Kanaasu odpirajo nove rove, kjer se dobro zasluši. Z njim je prišel tudi Andrej Pe-Urnel, s kaUrim sta delala akupej na Bavarskem in ki j« umrl še pred več leti. Delo sU dobila v novem ro\hf, tam, kjer danes stoji "naš" PitUburg, Kansas, ki je bil takrat Še mala vas — dssi tudi danes nima več kot 20 tiaoč prebivalcev. Pokojni Jartz je delal prva leU v rovu, toda pozneje te Je preselil na farmo in "farma!" dolgo let. To je menda tudi vzrok, da je dočakal tsko' visoko starost; kajti rudar dočaka malokdaj več kot 65 do 70 let. Precej let zdaj pa Je iivel v Frontenacu. Ker za časa, ko je prišel v Kansas, še ni bilo slovanskih deklet tukaj, je vzel za leno Nemko, ki je tudi mlada prlšl« iz Nemčije. Umrla Je pred nekaj leti. Vzgojila ita 10 šo živečih otrok. ' A. Shular. Izkušnje ^ starega Piše Mlak a eevereeapada i XI "Denar imaš, konja imaš, di Jezdiš kot oficir. Kaj hoča« še drugega?" sem si mislil. Nič drugega nočem kot da jesdlm naprej, dokler ne pridem do roke Rio Grande, ki meji Mehiko in dršavo Texas. Duhovnik je rekel, da jo U reka preeej Uroka, ampak jo Je Še na tisofo in tisoče ljudi prebrodilo. ToroJ say kaj bi je no tudi Jas, ki sem šo na morju lošal na hlodih vofrdni, prestal tisto trpljenje, sedaj pa Jezdim proti noJbogaUjšl dešeli pod solneom? Kje jo moj oŠe, kje sem Jos, kje sU mojo mole bratca in ljuba sestrico . . . Koj bi si oni sedaj mislili, da me vidijo ponosno jesdedegs no mojem konju . . . Kaj bi rekol ofe, do.me jo «ldol na morju slepega, bolnegs, od Ukote in strašne šojo umirati— vse to radi tistega udarca . , . Kaj bi rekla naša star* UU, ki je bila precoj ponosns name, ko bi me videla na morskih valovih stotine milj od suhe zemlje ležati na hlodih, skoraj že mrUv .,, In da me vidi sedaj, ponosnega jezdeca na svojem konjilku . . . Bil sem res ponosen. In zakaj tudi ne? Saj sem prestal več kot si more človek predsUvljatl. Se-dsj ps je želodec poln, densr v žepu, moj lastni zvesti konj pod msno in me nosi, kskor hočem, počasi ali hitro. Tri ali štiri ure pozneje sem že bil v precej večji naselbini kot je bila zadnja. Neki «Ur mol mi je konja nahranil ln napojil za par penezov, gostilničar pa mene tudi za mal denar. V Um mestu sem si tudi kupil nekaj hrane za pot, ker duhovnik Je rekel, da od tukaj naprej ne bom prišel do nobene naselbine, dokler ne pridem ne smerlško strsn. Zs konjičks ml nI bilo treba skrbeti, ker trave je bilo dovolj; nej se pese, kn bom jaz spal sli počivsl. Da bi mi ušel, se nisem bsl, ker držal se me Je bolj kot nsš pes doma. Bil sem tudi bolje opremljen kot prej, ker duhovnik ml Je dal na pot precej debelo plahto, ki mi je ponoči prišla zelo prav. Od Ugs zsdnjegs mehiškega mesu sem obrnil ms lo proti vzhodu. Potoval »em menda dva dni nepresUno po gozdu. In glej —reka Rio Grsndc Je pred ms-no! Tsm tlsU zemlja, tisto grmov-IJa, t lato kamenje Je—Amerika Ko aem bil na hlodih sredi mot-jo. niaem jokal, tukaj ao nu pe tekle eolse po obrazu od v*a» IJa. Morebiti ao Um kje v bil šini Hlovenci kl ml bodo pome gaii. da pridem do /aalutka . . Samo malo več kot štiri meae ee Je. minulo, ko sem s krvavim obrazom zapustil svojo rojetno hišo v Beli Krajini, hodil peš do TrsU, Um dobil delo na parniku. se prej kot sam sl žalel all nadejal vosil od prisUnlšša do prietanišča po Jadranskem mor-j«, hodil po ulicah nekega mesu v Afriki, sredi AtUnfike plaval na hlodih in umiral, oslepel a premogovni er • da je prišel /Vemci/a m balkon' ske dežele Napisal Donald Bell V zadnjem času je postalo zelo nepopularno govorjenje o bližajočem se nemškem razaulu. Nekateri opazovalci gredo celo tako daleč, da trdo, do Goebbela sam rszpošiljs v svet poročila o nemirih v Nemčiji, o s port h med nscistično stranko in med armado, o propadanjo.odpornost^ in o malodušnosti na domači fronti v ozadju ln na bojni fronti sami med vojaštvom. Ravno takti glede težkoč na ruski fronti. Oči-vidni cilj te prav pooebno subtil-ne propagsnde je po mnenju teh ljudi, da prevari zahodne velesile in jih sa pelje v lahkomiselnost. Nato bi imela priti v Ameriki doba razočaranj ln končno, kot daljnja posledico, pobotanje za mir, Ta samiael nemške propagande je fantastična. Prvič, in to je na vsak način treba upoštevati, vse vesti o nemških teikočah najdejo svujo pot nassj v Nemčijo, pa bodisi po ovinkih—tudi se širijo iskljuČno le v nevtralnih deželah, A v svoji lastni de-Šoli nacisti pač no morejo nojtf koristi v govoricah o naraščajočem prepričanju, da je vojna is-gubljena in do se bo vse skupaj kmalu aesulo. Drugič po imajo vos\i, ki so ga Nemčijo neugodne, jako močan vpliv na politične odločitve preosUlih nevtral-cev ln brez dvorno tudi na sa-teliU osišča samega, Vie, kar povsroča prepričanje, da bi še mogla Nemčijo kmalu sesuti, mora no visk način pri-siliti nevtrslne dešele, kot ns primer Turčijo, do tegs, ds bolj podrobno upoštovojo šolje Rusijo, Anglije in Amerike, Drftovo, kot no primer Msdftar-sko, Rumunijo, Bolgarsko tU Finsko, po bodo nošle v tem vedno več nogibov, do ae čim prej in čim popolneje odločijo od Nom-čije. To bi bilo goveda neposredno slobljonjo nemške pozicije ln teko mnogo bolj volno kot komplicirane kombinocljo, ds bl moglo omoriško industrijo morda nekoliko popustiti in t4 por odstotkov taonj proisvsjotl. Strah, da bi obČuUk sigurno smoge mogel oslobitl sovoznllko morslo, jo sploh čisto ln lsključ no ameriška psihologijo. Nemcev nobeno etvor ne podlge U-ko kot uspeh. Vsled togo je tudi nemška propagsnde prisiljeno vedno poročotl o čim večjih uspehih no ovoji štreni in o nc uspehih na itrenl sovražnikov. Vaakdo, kdor pozna nemško čo-soplsje in nemški rsdio, bo pri* znal, ds se je nemško propogon« ds strogo dršolo tegs nsčele< V Jeseni letošnjega leU jo Imela Nemčijo dvojo silno nujnih političnih problemov pred seboj, Prvi Je bil, keko oslabiti skup-nosi anglosaških velesil • sovjetsko Rusijo, o drugi, kako podpreti svojo lsatno zibsjoČo se strukturo. Za rešiUv prvege problema Je bila najboljša pot, da pokale, do nemška sila nI Erav nič omajana. Dokazati jo ilo trebo zahodnim velesilam, da bo vojna S Hitlerjem hudo in da je nepotrebna, ker bl iUk pomagala le Rusiji. Obenem Je ve-IJslo dokazati Rusiji, da Je najbolje pobotati se z Nemčijo, ker Je končno vmsga negotova In silno daleč—Ur da bl v tem slučaju vladale v Evropi le zahodne velesile. Obenem pa bl U poli- za dva all tri tedne, zopet spregledal, potem potoval po mehi-kanskih neakončnih gozdovih, v njih trpel lakoto, jedel pri Indijancih slabejšo hrano kot Jo Jedo naši prašiči doma . . . Beda j pe Ja ssmo U reka med mano in Ameriko. Tudi tebe, slavna reka Rio (Jrande, bova Jas In moj zveati konjišek preplavala Mrzla je tvoja voda, ali ša mrzlejšl aem navajen Nobe-na stvar ml ne more preprečiti, da ne bl še nocoj spal na ameriški semljl. S konjičkom aem ae podal ob reki navzgor, da vidim, kje Je najtlrša. ker Um mora hiti najbolj plitka. Prišla svs do kraja, kjer aem vldfl kamne v vodi ako raj do druge atrani Zaje/dil aem zopet konjička in kmalu sva biU na ameriški semljl, ne da bl nwral konjiček kje plavati "V /ftiarlki sWn?" sam kar s sabo glasno govoril Hejdl sedaj proU vzhodu. (Se nadaljuje) tika—kazati svojo moč—ustavi-U vae aaUliU, ki se počasi oddaljujejo od Hitlerja. Kljub temu, da je bila to njegova politika, Hitler ni uapel pokazati Nemčijo močno in nezmanjšano. Trojica zunanjih ministrov, ki so se sesuli v Moskvi, je vedela mnogo več o tej zadevi kot vsi vojaški Ukozvani strokovnjaki, ki v svojih analizah govore o nealomljeni Hitlerjevi vojaški sili—U trojica je vedela, da je končna zmaga bli-iu in 4a jo bo Še zadnji nappr zagotovo dosegel. Radi tega so se tudi odločili, da se morajo skupno pripravljati na U dogodek. Nekatere balkanske dežele imajo tvoje lastne informacijake vire, ki mnogo bolje poročajo o resnični situaciji kot propagandne službe obeh narodov, ki čisto podobno govore. Po Italijanakem polomu je imelo Nemčija na Balkanu prav poaebno Uške naloge pred seboj. Takrat je bil trenotek, ko je bil položaj tak, da bl par Izkrcanj skupaj a močno ln drzno props-gando podrlo vse nacistične institucije na Balkanu. Ta izredna priložnost je izginila, neporabljena. neizkoriščena. Toda kljub temu se Hitlerju ni poare-čllo, da sasigura svoje pozicije na Balksnu, Takoj po predaji Badoglija je Nemčijo vso svojo evropsko po-litiko popolnoma spremenila. Nič več ne govore o nemški hegemoniji v Evropi novega reda. Vsem okupiranim deželam obljubljajo povratek popolne ne-odvisnooti. To so že storili na Norveškem in Nizozemskem, Sov pooebno pa na Balkanu, er >o popolnoma uničili vse »dove italijanskega vpliva. 11« Uro in zaporedoma so napravili najprej HrvaŠko, ki je bila dotlej italijanski vszal, državo v polnem smislu besede Ur ji obljubili povroUk Dolmacijo. Albanijo po so priznali za neodvisno dršavo, Drugi korsk nemške politike jo bil, da so začeli anovati nekakšen balkanski blok, oziroma colo federacijo skupaj s HrvaŠko ln Albanijo, Srbijo. Črno goro, Bolgarijo, Rumunijo In Msdlsrsko. To veliko nslogo, da združi ves Balkan, so poverili enemu svojih agentov v Rumuniji, katerega Ime je dr. Hormon n Uoubocher. Prej je bil gospodarski svetnik v Buksroštl in dne 29. septembra Jo bil Imenovan za posebnega pooblaščenca nemškega zunanjega ministrstva za ves Balkan Ob koncu novembra pa je le postalo očividno, da se je njegova misijs ponesrečila. Navzlic ogromnemu nemškemu pritisku ni bilo nobenega prijaznega in pozitivnsga odmeva—tu Je bilu Ereveč prijsteljsrvs za Turčijo, im je zopet prišel odgovor, da Madžarsks nI bslkanska dežela, vssks dežels je Imele drugačne Izgovore. Povsem Jssno je, kaj Je vzrok. Ves Bolksn je prevzet paničnega strshu, ker je nemški poraz postal očlvlden. Nikdo v teh de-šelsh noče svojih prstov vtikati v kombinacije, kl Izhajajo Iz Berlina. Obenem pa vse balkanske države Iščejo čim trdnejših tvez z bližnjim turškim sosedom, o katerem mislijo, da bo mogel zanje posredovati. DodaUn razlog, ki govori v sedsnjem trenotku proti uatvsr-(anju balkanske zveze, je ta. da nikdo ne ve, kdo bo nekoč zares mogel obvezno sklepati v imenu posameznih balkanskih dežel te vrsU politične pogodbe, Položaj grške iri jugoslovanske vlade v isgnanstvu v Kairu je skoraj rovpoUko dvomljiv in nealguren kot oni raznih kvlzllnških vlad I stenah, Belgradu in Zagrebu, Zavezniška politika Ima v rokah možnost, da preeej pospeši Hitlerjev padec Vsi saUlItl iščejo izhoda—« polom nacistične fionte na Balkanu bi bil za Hitlerja tako hud udarec, da nI mogoče preceniti, kakšne hi bile posledice v Nemčiji sami A PUUUIT PLAN«, si a ctmU-h* speadef 100 as.p.h. ra^alses mm ga Ilo® el t-oUm Iee ever? GUSARJI (Lm Fllb—tlers dss Mars) claudi farrehe m«vnu r. j* (S« nadaljuje) Tudi so s tem zaaedli edino pot, po kateri bi moglo mesto poslati sela na kopno, bodisi v Panama, bodisi v Santa-Fe de Bogota. Tako imajo Flibustejci sedaj dovolj prilike in časa, da nadaljujejo obleganje, ne da bi se morali posebno požuriti, in ne da bi ae jim bilo treba bati napada kakršnekoli osvobodilne čete. Sicer pa Tomaž nikakor ni imel namena, da se peča z dolgotrajnim poslom. To je povedal kolikor mogoče jasno pustolovcu iz Olerona, ko ga je ta vprašal: "Kaj pa, ali razume kdo med nami kaj o zakupih, podkopih, koših in drugih krtovih delih, s katerimi je treba oblegati trdnjavo po vseh pravilih vojne umetnosti*" "Kaj pa trebamo miniranja in krtovih del?" ga vpraša Tomaž nejevoljno. "Nismo 11 dovolj pogumni, da naskočimo brez njega, in niao li Spanci dovolj pogumni, da se nam udajo?" Utaborili so se na nizkem gričku, kakšne pol milje od obzidja. Okrog tabora je bilo razstavljenih osem straž, in vsaka vrata v mestnem obzidju je nadzorovala posebna leteča "kompanija", da bi napadalcem ne škodoval kakšen nepričakovan slučaj. Vrhutega so vsako uro odhajale patrulje rekognoacirat. Imele so nalog, da se splazijo čisto pod obzidje in do vhodov v jarke. Ce ae sploh Kje nahaja najslabša točka obzidja, je bUo trtba to točko najti za vsako ceno, kajti TomaŽ je ie pričel govoriti o bližnjem naskoku. Tomažu se pa ne smili nikdo in tudi on sam sebi ne, če je treba hitro doseči cilj. Kakor smo Videli, je celo vodil patruljo, ki jo je baš sedaj pripeljal zopet nazaj v taborišče. "No torej," mu zakliče Bonoy Rdečebradec, ki je z Mary kot podporočnJco zapovedoval osmim stražam, "no torej, general Jagnje, kako stojimo? Ali si našel pravo mesto, kjer splezamo na obzidje?" "Čakaj!" mu Tomaž previdno odvrne. "O tem se bomo sedaj takoj razgOvarjali v vojnem posvetu." In ne da bi zinil le ie besedico odveč, nadaljuje svojo pot v taborišče ia stopi v svoj iotor. Mnogo iotorov v taboru nl bilo. Večina Fli-bustejcev, dedičev in potomcev nekdanjih Bu-kanljcev, se je ponaiala s tem, da spi v dežju in vetru trdneje in bolje, ko meščani na mehkih pernicah svojih varnih spalnic. Flibuste-joc se zavije v kakršnokoli pokrivalo, najraje v širok plašč in kozje kože ali tudi plahto, ae vleže na tla, pod glavo položi levo roko in spi, kakor v paradižu. Edini vodje imajo svoje šotore, bolj da naglasi jo svoje dostojanstvo, in pa nekateri premožnejši in bolj bahavi dečki, ki radi svojo premožnost o priliki tudi pokažejo. Vkljub temu je bilo prtljage tako malo, da je onih dvajset črncev-suinjev, ki so jih vzeli s seboj za nosače, imelo jedva kaj nositi. Petnajst ali dvajset teh šotorov je stalo po ozkem prostoru, ki so si ga pustolovci izbrali za taborišče. Tomažev šotor je sličil ostalim v vseh podrobnostih, le da je pred njim zapičena v tla dolga sulica, na njej pa plapola v vetru znana strašna maloneška zastava. Tomaž privzdigne platno od šotora ter vstopi na pol sklonjen, kajti šotor je mnogo prenizek, da bl mogel v njem stati vzravnan. In ženska — ponosna Španka Juana — ki sedi v ozadju, kolena skrčena do pod brade in roke povite okrog gležjev, dvigne svoje oči k Tomažu. Kajti tudi Juana je morala slediti "vojski na kopnem." Pri izkrcavanju na levem bregu reke Rio grande so Flibustejci na svoje največje začu- denje zaslišali povelje, da naj izkrcajo tudi jetnico, ki je bila doslej skrita v kapitanov! lastni kabini, in da naj to store v vsakem slučaju, če^hoče ona ali če noče. Juana se pa ni branila "in tudi ni ničesar vpraševala, čeprav se je iz čolna, ki jo je nosil na kopno, ozirala zvedavo in nemirno na vse strani. Morda je spoznali jarke in za kope mesta Ciudad Realla, na katero je bila tako ponosna. Videti ji pa ni bilo, Potem je Juana pa do pod mestno ol tejcev, in ni ves dice niti zinila naj nikomur drugemu bi jih bila spoznala. aia štiri dni, od obale Ije, s četo, sredi Flibus-sffregovorila niti bese-pritožbe. Pa tudi prišlo na misel, da bi jo bil ogovoril, najmanje še Tomažu. Niti enkrat ni prekinil moli^ ki traja že od zadnjega ponesrečenega poizkusa z Juano. Pa tudi sedaj, ko je potovanje končano, tik pod obzidjem' mesta] CiUdad Reala, na večer pred dnem, ko si hode Tomaž izsiliti z mečem dostop v hvalisano trdnjavo, tudi sedaj torej* Tomaž še prav posebno trdovratno vztraja pri svojem molku in ni do tega trenutka celo niti enkrat prestopil vhoda v svoj iotor! Sedaj pa je v njem, prvič. In Juana je v presenečenju, Id ga pa skuša prikrivati, dvignila svoje oči k njemu .,. Oko v oko se nekaj časa molče gledata. Potem osorno spregovori Tomaž, ne da bi povesil svoj pogled, kajti štirinajstdnevno, absolutno izvrievano zaaovedništvo je obnovilo v njegovem gospodovalnem srcu staro trdost: "Veš 11, kje se nahajaš?" Ona pa zaničljivo dvigne rameni, kakor da hoče s tem reči, da ji je pač vseeno, ali se nahaja tukaj ali kjf drugje. "Dobro, devičica," nadaljuje on porogljivo. 'Tebi to nič mar, kaj? Prav, prav! Le tako dalje! Za vsak slučaj ti pa povem to-le: Glej to stran šotora, tu boš v kratkem prisluikovala, in sicer z odprtim ušesom. Na oni strani se bo sedaj vršil vojni posvet, in o tem sem te hotel sedaj obvestiti* Bodi tako malo radovedna, kakor hočeš, hudič me naj vzame pri tej priči, če te ne bo mNfhu zabavalo, kar boš sedaj kmalu slišala!" In ne da bl umaknil svoj\\pogled drugam, odide sedaj Tomaž ritenski iz šotora in se smeje dekletu pri tem vedno bolj' porogljivo. fc Za njim pa platno zopet pade. Nekaj časa pozneje zadoni rog po vsem .taborišču in vodje se zbero okrog vojnega znamenja, sulice s maloneško zastavo. General Tomaž pričakuje svoje častnike, stoje, obe roki na drogu sulice. "Bratje," spregovori, ko so vsi zbrani, "poprej sem prav od blizu pregledoval ograjo in jarek ter druge tale, kakor so: Palisade, kaze-mate, baterije, stolpi, bastijonl, mački, prekopi, braniki, kasteli, zagrade, line, izpadna vrata in kakor se vse te igrače še imenujejo. Pregledal sem vse natančno in vam pravim, da je oči-vidno trdnjava v najboljšem stanju. Branilci se menda zanašajo na svoje trdne krtine Z izdatno lahkoumnostjo. Nič ne de! Vkljub temu bomo ie to noč prodrli v najgloblje jedro te trdnjave in mesta, če sprejema milostna Device z Velikih vrat mojo zaobljubo, ki jo ji zaobljam v svojem zaupanju ta trenutek, da ji namreč takoj po svojem povratku zgradim na Tortugi kapelo in da postavim v njej najlepše ln najdragocenejše, kar uplenimo tu notri v opatijah, samostanih, cerkvah in v škofiji." t, • (Dalje prihodnjič.) Deset povesti Anion Novačan PATER SEBA8TUAN lz murja se je dvignil mesce in pogledal skozi visoko gotsko okno dubrovniškega samostana v prostrano meniško jedilnico, kjer sva aedela s patrom Sebas-tijanom prt večerji. Tulntam me je vprašal, odkod in kam, a drugače sva molčala. Nezaupnl njegovi pogledi so cesto švignili po meni in če so se slučajno srečali z mojimi, aem bil v zadregi ln ne na tihem jezil. Od večerjava. On natoči kozarca, prižge si cigareto in tudi meni ponudi. Potem sc naalonl nazaj na stol, objame z rokami trebuh in me pogleda. "Torej dijak—popotnik! Le|*>! Izvrstno! Dobro za mladega človeka. da neka) poskuai in da zaj-me ta ali oni nauk iz življenja namega za življenje. Pijte!" Govoril je počasi, mirno. Oči ao ae mu svetile, ko je dvignil čaio in nazdravil potnikom Bil je starec, prisodi! aem mu jih šestdeset Njegova krepka postava Je bila podobna hrastu ki izpostavljen neštetim vihar- jem stoji in vztraja. Spokorna frančiškanska kuta mu je segala do peta. Prepaaan je bil z belo vrvico, za katero je vlael velik molek z debelimi jagodami. Lice mu je bilo razorano in v brazde je bila poeejana žalost. Siva brada je padala po praih dokaj razmršena. Pod viaokim čelom, še čedno pokritim s snegom belih laa, so se bliskale Črne, vlažne oči, včasi Uko Čudno .. . Neien veter je prinesel tiho pesem morskih valov. Pater se je ozrl na okno: "Upa noč je zunaj!" Praznila sva čašo za čašo močnega južnega vina. Okoli najinih SHOPPING DAVS LEFT ▼o OST m* BiH/ Christms Sčift glav so kot pijani plesali balončki dima. Nikotin in vinaki duhovi so naju omajali. Pater Se-bastljan je govoril mnogo, čiato prostodušno in bila sva prijatelja. Kakor pri spovedi sem mu razodel svoje križe in težave, tudi nisem zamolčal, da uživam v aanjah svoje mladoati veliko le-pega ' Pater Sebaatijan se je nasmehnil. "Ej, mladost, mladost, je zakli-cal, Jaz jo poznam. Skače po trnju in misli, da skače po zelenih livadah, pije strup in miali, da pije nektar. Sanja in zida na oblakih palače z zlatimi okni m bi-aeri posute—sanja, sanja in ne ve, da so te sanje nevarne. Mladost ne razume življenja, zato ae prepira ž njim. Življenje pa Je močnejše tn mlad človek zabrede v obup ln temo. Da bi ae dvignil, je prealab in to—to ao vaše sanje!" Pomoičal je za hip in potem modroval "Srečen j« samo tisti, ki ostane imen V treznosti je sreča. Razum mora goapodovati nad srcem To je pribito Srce hrepeni po sreči, a poti do nje ne ve. Razum ga mora voditi. Morda se kdaj aami prepričate. GERMAN IDEA OF A JOKE ___mi NAZI OCCUPATtON of Naplas, two soldiers bacama *play- ful." wllh Um results shovrn above—tvvo joungstars cripplad for life. vere working la s fleld vvith their parenta vvhen the soldiers beek-As they approachod, the Germans tossed vvhat tha bojrs thought a »fesent. It was a hand grsnade vvhich trarst betvveen them. in-Juring, thfir legs so Jhat amputatien vvas tt da človeika sreča ni v uživanju, ampak v treznem spoznavanju!" Trčila sva- Izpraznil je čaio hlastno do dna in si vil drugo cigareto, i "Kako modrujem! Sam pa nisem takien. Nič ne oviram spominov, ki prihajajo s sanjami v samotno mojo celico. In miru ni nikjer. V duhu ga iščem po širnem svetu, vem,«da zaman, ker on se ne vrne več. Nemara ga najdem v grobu, a kdo mi more to povedati?" Zadnje besede je izgovoril z žalostnim glasom. Zamišljeno je pogledal v strop in nadaljeval: "Pred mnogimi leti v sanjavi mladosti sya živela v Gružu z bratom—pokojnim bratom Ivanom. Ob morskem bregu sva imela svoj jskromni zidani dom irf ve^ik rlmirski čoln, edino, kar je nama ^pustil oče. Bila sva jtnirna in zadovoljna ribiča. Tudi sva prevažala po morju na 4rugo stran Reke. Ljubila avs drug drugega pre-srčno, bolj jkakor morje. Mnogokrat sva veslala pod večer med njegovimi valovi. Nič se nisva dolgdčasila. Jaz sem veslal, Ivan pa je igral na tambu-rico in pel' Da veste, kako je igral in pel! Ganil me je vselej globoko in če bi mi bil rekel v takem trenutku, naj skočim v ogal * hre v meni, po nečem, za kar bi bil dal svoje življenje. Jaz sem mu bil hvaležen in sem ga ljubil. Ko sva so vračala, se je našlo- morje, ubogal bi ga bil. Neko čisto novo hrepenenje je zbudil nil na čoln in gledal v morje, kjer so se zrcalile nebeške zvezde. Zjutraj vsakega dne pa sva prodajala ribe na trgu v Dubrovniku. A stopila je med naju usoda in neusmiljeno raztrgala to zadovoljno življenje. \ Sedela sva neko nedeljo na peščenem morskem bregu in lovila ribe, se šalila in smejala. "Hej, dečki, prevozite!" Vstaneva in hitiva k čolnu. Čakala je družba izletnikov. BU je gospod svetnik iz Dubrovnika s svojimi prijatelji, soprogo in osemnajstletno Anko, hčerko edinico. Vesla so se zabliskala v soln-cu in zdrčali smo čfez morsko gladino. Prijatelji so se šalili, gospod svetnik se je smejalLjgo-spa si je brisala potilo čeld, An ka je strmela v morje.' Po ramenih so ji padali krasni plavi lasje, silili ji poredno na čelo doli do sanjavih modrih oči. Oj, te oči! Niti morje naokoli, niti jasno nebo nad nami ni bilo tako lepo kot te oči. S svojo nežno roko je brodila po morju in metala ribam drobtine. Ge se je ozrla vame, mi je postalo vroče in na tihem sem jo imel neizmerno rad. Ivan je razburjen dvigal vesla. Od čela mu je lilo. Gledal Je strastno, žalostno in divje obenem. Čoln Je trčil ob drugi breg. Gospod sodnik je plačal prevoz-nino—in odšli sO vsi . . . Ivan ie strmel oprt na veslo za my native land j Spisal LOUIS ADAMIČ | ' L:-' ' " » ' lj| f i Nova knjiga, katero bo čitalo stotisoče ljudi širom Zdr. držav, med njimi mnogo vašnih i vladinih funkcionarjev v Washingtonu, posebno še oni, ki delajo na vojaških, re-lifnih in političnih načrtih za Jugoslavijo - in Balkan. Knjiga "My Native Land" bo vzbudila še f ! posebno pozornost med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi Amerikanci, ker se | tiče Slovenije in Jugoslavije—pozorišča ie j nad dve leti najbolj neustrašenega odpora proti nacijski in fašistični okupaciji, civilne vojne, revolucije in proti-revolucije. : V uMj Native Und" nam Louis Adamič podaja zanimivo zgodbo južno-alovanakih dešel in narodov od sedmega stoletja'naprej. , Vsebuje 630 strani ! CENA $3.75 IZVOD Naroča ss pri PROLETARCU 2301 South Lawitdsle Avenue, Chicago 23, Illinois V zalogi tudi ostala književna • dela Lou i s a Adamiča njimi, in ko so izginili za ovinkom, je legel v čoln in molčal.. Veslal sem sam. Močno, neizmerno težko mi je bila Najrajši bi bil zagnal vesla v morje in potem samega sebe. In zakaj? Odkod ao prišle tiste misli? NUcoli še ni bilo okrog mene tako prazno, tako zapuščeno. Vedno sem nečesa čakal in zdelo se mi je, da mora vsak hip priti nekaj lepega in da mi bo potem lepše, veselejše . .. Med tem sem doplovil h kraju, usidral in privezal čoln, sto-pU k bratu in mu rekel: "Kaj delaš, Ivan?" Dvignil se je in sedel na rob čolna. Pogledal me je žalostno in odgovoril: "Nič, čisto nič!" Iz njegovih besed, po njegovih očeh sem spoznal, da je tudi njemu tef ko, ako ne še težje. Polagoma je nastala noč. In tisto noč se mi je zdelo prvikrat, da gleda mesec žalostno naravnost na naju, da migljajo zvezde in mežikajo nama, ka-' kor da nama hočejo povedati nekaj tajno lepega, da šumi morje neizmerno skladno, da šepetajo nedolžni vali čisto tujo {>esem, ki bi se ne dala zaigrati na Ivanovi tamburici. In gledal sem daleč tja, kjer se dotika nebo ve» likega morja, in zdelo se mi je, da vidim tam smehljajoč obrazek—Ankin. In tisto noč se me je prvikrat oklenil Ivan in se jo-kal.. . , r Peter Sebaatijan je vzdihnii in me pogledal naravnost v oči. Za-bolel me je ta pogled v dušo. Bil je velik in vlažen pogled ter je preplašil moje sanje o lepi Anici. Mineval je dan za dnevom.'To so bili dnevi trpljenja, dnevi vzdihov in nad. Jaz sem bil kot mrtev, Ivan pa se je klatil molče okrog. Izostajal je dalje časa. Enkrat sem ga šel iskat, v skr- wne*ethefuei an ;army4transp( borna 33,000 galloai of f* J a daj. beh za njega, in sem ga nafe pragu sodnikove hiše. Glan je podpiral z rokami in čakjl Oba sva izgubila blaženi izgubila tiho zadovoljnost iskala po različnih potih i Tako dalje ni moglo, ni biti več. In prišla je tista strašni da bi ne bila nikdar! (Dalje prihodnjič.) RAZPIS SLUŽBE V glavnem uradu SNPJ J praznjeno mesto hišnika (J todian). Kdor se zanima a j službo, nsj se prijavi takoj, podrobne informacije in l drugo pišite gl. predsednika] Cainkar ju, 2659 S. Lai Ave., Chicago, 111. Razni mali oglu •MOO V GOTOVINI _ 4 sobno leseno hišo na 37H čttj Kokošnjak. Zadej zagrajeno. tričen Štedilnik. 8 ton prer peč. 2 bloka od 103rd st. buT 10S0S So. Whlppl> St HIŠNIK (JanUor) za banko v mestu DNEVNO IN NOČNO Dl Dobra plača. Počitnice in bančni prazniki plačani FEDERAL RESERVE BASI 164 W. Jackson Blvd., Chiafo ŽENSKE za delo v mestni _ Nič ribanja.—Dobra plači Počitnice ln vsi bančni pr __plačani FEDERAL RESERVE 164 W. Jackson Blvd., O as* ........................................................m POTREBUJEMO ŽENSKI ZA . ^ ■ čiščenje uradov Stalno delo sedaj in po vojni 48-urno tedensko delo IZREDNO DOBRA PLAČA DELO STALNO ALI ZAČASNO IZVRSTNO DELOVNO STANJE Oglasite se v našem uradu BRANCH EMPLOYMENT OFFICE 1250 Miltoankee Avenue * • Ni treba nič plačati za uposlitev. .......***** naročite si dnevnik prosveto Pe sklep« li. se lahko natoči na list Prostih n Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če ae preseli proč od družine ln bo zahteval Mm »vol » tednik, bode moral tisti član is dotične družina, ki je uko »kuj* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lunin obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako tej * stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ss to vsoto naročnin SMS Za Chicape bi ofcetfco**^*" 4.SS I USJTiT.----------{J SJS S tednika ia----JJ Ž.4S ^ I tednike ia----TZ 1JS 4 tednike bi -----JJ nič " - ---- Ave. m. pošiljam ki ta L SL 4 ».