St. 116; V Gorici, v četrtek dne 10. oktobra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prcjemana ali v Oorici na dom pošiljana: vbo leto . . 15 K •/• ta ¦ . . 10 iM V« »» -'"^arjif\ • ..5r#V2*: Za Nemčijo K 10*00. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem". in dvakrat v letu „Voznrred železnic, parnikov in poštnih zvfz". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI1 V6fc za narod, svobodo ir napredek !* Dr. K- Lavrič. Uredništvo • se nahaja v Oosposki ulici §t. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravnlštvo se nahaja v Oosposjci ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo, po. Petit-vrstab, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Dr. F. pL Sišič-evo predavanje je odloženo na pozneje. - To soboto bo predaval dr. F. Ilešič o w vprašanja". italijanski pogledi na našo obal. Italija je danes prežeta z imperialističnimi težnjami. Vojna v Libiji je zbudila, v rijej sanje rimskih cesarjev. Kdr 'r današnji Italiji spoznal sorojake M; ki Garibaldija, katerim je bila »s. -ua naroda« najsvetejša stvar na svetu in cilj najiplemenittejših stremljenj? Kdo. bi prepoznal mlado Italijo, izišlo iz revolucije in plebiscita? Znani italijanski publicist Rastignac ie pisal te dni. v »Tribuni«: ...»'Politika idealov, politika, ki je potekla od francoske revolucije tudi skazi XIX. stoletja, ki je sokolila borbe narodnosti za vzvišenimi cilji pravde in svobode, taka politika je končala že dolgo časa. Danes velja s a m o ip o 1 i t i k a interesom, politika tržišča ... Zmaguje, kdor je močnejši in bolj oborožen.« — Jzšla je pred kratkim zanimiva knjiga v Boloniji v Italiji. Avtor odvetnik. Avgust Belimi v Bodoniji je oipisal svoje zabavno potovanje po Jadranu na. jahti »Grazi-ella«.. V tej knjigi je napisal o d kr i t o t ež n j e, kater e g o j e Italijani pri pogledu na iztočno obal Jadranskega m o r j a. Kaj to, če na tej obali živi drug narod, ki hoče (biti sam gospodar v svoji hiši ter gotovo ne želi italijanskega gospod-stva nad seboj S Kaj to, če se Italija s takimi težnjami izneverja onim idealom, ki so jr> zedinili in osvobodili! Idealna politika — pravi Rastignac — je že davno umrla. Sedaj ukazuje druga politika, imperialistična. Ako si morejo Italijani osvojiti libijsko puščavo, naslanjale se na rimske tradioije, zalkaj ne bi mogli zavzeti Dalmacije, nad katero se je vil skozi štiri stoletja gospodujoči prapor sv. Marka? Do včeraj je bilo mogoče smatrati italijanski irredenttzem za plod fantazije neodgovornih fanatikov, danes je irredenttzem realni fator italijanske zunanje politike. — Nedavno obelodanjena Crispijeva korespondenca je odkrila, ka'ko je bil ta vplik italijanski državnik navdušen pod-Piratelj irredentističnih teženj in politika, katero vodi dandanašnji službena Italija, sledi njegovemu pravcu. Ne smemo se varati s tem, da italijanska masa danes, ko ie potrebna avstrijska pomoč, pred avstro-ogrskimi konzulati kliče: »Evviva I'Au-stria!« — jutri utegne ista masa, če pride tienotek za to, klicati »Abbasso«! To so Plime in oseke takozvane realne politike. * Ko je jahta »Orazieila« prišla v Ja-. dransko m'orje, je lastnik' nje in pisec omenjene knjige dal zobesiti italijansko za- stavo, katera je vihrala na jahti dan in noč. »Ako ima Jadran — ipravi Bellini — svojo zgodovino in ako slovi med prvimi, je to zasluga italijanskih mest, ki krasijo njegovo »bal, in lepega plemena naših mornarjev; to pa je naslov, po katerem pripada Italiji absolutna su ve r en i te ta nad. tem m o r je ni, suveren iteta, ki ni zastarela, tudi ako je ni bilo izadnja leta. Vse, kar se zrcali v zelenkastih vodah Jadrana, vse dežele, katere opljuskava, nosijo na sebi italijansko obiležje. Od Otranta gori do izliva Sočeter ob Miramaru, Pulju, Zadru, Kotoru do Kotor-skega zaliva se nahaja obiiežje naše ci-vilizadije; tvori verigo, ki zapira stari beneški zaliv in stvarja iz njega italijansko jezero ___ Naslov naše pravice je že od zdavnaj; dali so ga rimski prokoirzuli. Zmaga pri Lepantu, za Benečane, je epizoda večnega, baja. ki so ga bojevali proti Turkom. Oni sami' so vedno in vstrajno branili Jadransko morje, na katerem bi mi dandanašnji veljali' za tujce po mnenju nekaterih političarjev, ki mislijo, da naša zgodovina na Jadranu 7/ačen'n. in skončuje z Vi-som. Ta dan kakor da ^ zapisal odpoved nad gospodarstvom Jadrana. Beneški zaliv — imamo pravico tako ga nazirati — je tli videti oddaljenejši od morja skrajnega izteka; naša zastava je 'morala biti spuščena na onem morju, kjer je tudi na dan nesreče bila našla srca, ki so jo plemenito branila. Odpoved je bila toliko zgrešena, kolikor padla ...« (Konec prih.) Kosovo čez 500 let. Ob srbsko-tuvški moji ?.ačetkoin oktobra 1912. iNa Kosovo, na Kosovo! odmeva te dni po celi Srbiji in odjekuje od skalnatih čeri Črne gore, se valovi tja proti Črnemu morju, kjer prepevajo bulgarske čete junaške davorije in katerih refren je: »Šumi, Marica, oikrvavena« ... Nepopisno je navdušenje balkanskih narodov, da je vendar enkrat prišel čas obračuna za 500 'letno trpljenje in nepopisne muke z divjakom azijatskih step. In to navdušenje buči in hrumi kakor orkan, kakor plaz, valeč se z gore, noseč pogin, noseč osveto in začetek konca nekdalj toliko ponosmi Otomanski državi. Ponosni so še sedaj tam doli v Carigradu ter pravijo, da se ne bodo pogajaili s svojimi še predvčerajšnjimi vaizali in: »kar smo z mečem dobili, hočemo tudi .zgubiti z mečem«; in zato bode boj strašan — za biti ali ne biti. To tudi dobro vedo zavezniške čeite, vedo tudii, da je Turek strašen v boju, a'kljub temu gredo z navdušenjem v »sveto vojno«, da rešijo svoje brate, da jim snamejo verige z oKrvavijemh rok. m ti bratje jih pričakujejo drhteč, pričakujejo zeijno obnovitve bitke na Kosovu — kjer jim je zatonila svoboda, tam jim naj zopet izide. Balkan gori, Razletel se je od smodnika, pod katerim je tlelo toliko stoletji iii v d.tuu iti ognju bode (bila s Turkom boj: SrosKa vojsKa, sestoječa iz dveh delov: vojska kraljevine Srbije in Orne gore. V Grm gori traja vojaška dolžnost od 18 do 02. leta. Divizije so štiri in to na Cetinju, Podgorici, Nikšiču in Kolašinu. V vojski-nem času ima Crua gora 56 bataljonov po 800 mož, 5 etaipskih bataljonov in 5 nadzornih čet, 11 gorskih baterij in 6 težkih topov za obleganje. Črna gora ima torej oboroženih okoli 50.000 mož. Srbija pošlje lahko z rezervo brez do-brovoljcev 350.000 vojakov na boljno polje. Topov ima 746 in 220 strojnih pušk; Vojaki so dobri in vzdržljivi. Bulgarija ima z rezervo vred toliko vojske, kakor Srbija in Črna gora skupaj. Poleg tegr. ima 6 topnjač, 3 monitorje in nekoliko remonkerjev. Grška vojska sestoji iz: okoli 300.000 pešcev, 3.000 konjenikov, 378 topov, med temi 168 brzostrebiih in 24 strojnih pušk. Grška vojna flota ima 3 obrežne oklapnjače, 1 oklopno križarko, 14 torpedov in do 8 torpednih rušilcev in 6 topnjač. • . Nasproti tej zaveznišMi sili se postavi Turčija, katera ima 14 korov vojaštva in od teh pride 7 na evropsko Turčijo. Evropska turška vojska je razdeljena na dve inšpekciji po 620 bataljonov, 164 eskadro-tiov, 186 baterij in 137 strojnih pušk; V Evropi ima sedaj Turčija 450.000 mož, 21.000 konjenikov, 1.050 topov in onih 137 strojnih pušk. Vojska turška le dobra in tudi v Aziji ima Turčija dosti rezerve in z rezervisti vred ima vojaštva kakor za-vezne kraljevine; ali pomisliti je treba, da potrebuje Turčija tudi svoje sile v Tripo'U~ su, in upori v Jemenu in Siriji še niso udu-šeni. Na svojo mornarico tudi ne more računati zavadi vojne z Italijo. Dalje se ne more zanašati, kakor poročajo verodostojni viri, na Arnavče, ker ti sami ničesar več ne .verujejo Porti v Carigradu, kakor je dejal Isa Boljetinac. Siti smo, pravi on, večnega obetanja. — stvarnih dobitkov si pribojujemo ie v zvezi z balkanskimi zveznimi kraljevinami. Turška rudi že računa s temi izjavami vodje Ar-navtov in ve, da se Malisori pridružijo Črni gori, a Isa Boljetinac s svojimi Ijud-rnli pa Srbiji. (Ali zadnji čas se je culo, da pojdejo Araavti s Turki v boj na kristjane in istotako Malisori!) Težišče turškega odpora bo Jedrenje proti Bulgariji, ker to je najvažnejša operacijska točka, ker ima nalogo, čuvati Carigrad, in tudi zato, ker je Bulgarija naj- močnejša izmed zaveznikov. Vobče bo l uičija glavno svojo moč koncentrirala proti Bulgariji in Srbiji, do 230.000 vojakov, a črnogorsko vojsko bo zadržala z 10—15.000 in grško z 20-^30.000 mož. Kakor je iz vsega tega razvidno, je turški kolos, če tudi na lončenih nogah, še močan in boril se bode za uropani Balkan kakor levinja za svoje mladiče — pa tudi balkanski narodi gredo v boj za zmago svete pravice, za rešitev svoje krvi. Le videti je treba, kako jirn sršiogen| v lepili črnih očefti, ako sri se vzaoČUe te postave, vzgojene od zemlje, poškropljene, napojene s krvjo dedov junakov. 1 njih obrazi žare v zanosu, ko vidijo, kako se z vseh strani Slovanstva zbirajo bratje; da prihaja dobrovolfino na pomoč ruska mladina (3.000), mnogo Hrvatov, Slovencev in Čehov. Z vseh strani hite dobro-voljci skupajV in kakor poročajo iz Bel-grada, jih narodna bramba mora odklanjati za sedaj. Ruski rudeči križ je na potu v Srbijo z dvema stalnima boLnišnicama po 200 por stelj in s tremi premičnimi bolnišnicami po 50 postelj. Vse so popolnoma oskrbljene z zdravniki in strežaji. Vse visokošolske dijakinjje v Srbiji so se prijavile kot strežnice v bolnišnicah — vse to brez kake agitacije, vse hoče delovati za sveto stvar, za osvoboditev Balkana, za končno rešitev določbe berlinskega kongresa. Vse je potegnil za seboj veliki trenutek in radost, da je ta našel velike ljudi. >Iz : •% jfe'bojte $e,«da vas pripravi 3jjudje ne bodo:wneIi, da s^j%^^f^a*prt vaših "predavanjih, o ne! saj ^našfljudje radi čiiajo in so razoimni, cesto bolj nego bfr'kfo;Hlhisj(jl fa kar ibi jim ,«e vtegnilo JU V gl|vo' ufe zlahka, ;pa prti pomagaj-z živo. besedo' in s primerno metodo. In? poslušajo lepa predavanja radi, da, otročje radi in znago biti za to tudi hvaležni. Prepričan sem, da ganete priproste-ga moža — pošteno korenino slovanska — do solz, ako mu poveste kaj iz starih časov, o Ibitju m žitju njegovih" dedov; videli Jratete, kako bo poslušal kmet geologa, iko mu razjasni v "imljivi besedi raz voj zemlje in kako so nastale gore in vode, ki ga obdajajo s katerimi je v neprestanem- stiku. Videli bodete, ka'ko bo zvesto sledil predavanju pravnika, ko bo govoril o psihologiji mase, če mii pove to s priiprostimi besedami. Prosimo, gospoda, torej;še enkrat: Ven med ljudstvo, saj imamo tudi na deželi za predavanja primerne lokale. Vojna na Balkanu. ; Počilo je —-'C r na-g o r a j e n a p o-v e d a i a v o j no Turčiji. Črnogorski vladni zastopnik Plamenae v Carigradu je podal 8. t..m. turški vladi tako-de noto: »Ker Turčija ni izpolnila želj Crnegore dn se tudi ni hotela jasiio izraziti o spornih točkah, je Crnagoira prisiljena iskati pravice z orožjem.« — iPlamenac je izapustil Carigrad. Ob jednem se je izvedelo, da je prevzela. Rusija 'Varstvo srbskih hi črnogorskih državljanov v Turčiji, Francoska ibo ščitila Grke, Anglija pa Butgare v Turčiji. Tripelenteiita je tako razprostrla svoje varstvo nad temi v Turčiji. Napoved vojne Turčiji od strani Crnegore se je zgodila na dan 71. rojstnega dne kralja Ndkite in v trenutku, ko sta Avstrija in Rusija svetovali balkanskim državam mir. Crnagora je napovedala prva vojno, ali se razume po dobro premišljenem; načrtu v soglasju z Bulgarijo in Srbiijo. Povsodi je vizbudila senzacijo napoved vojne, kajti na Dunaju, v Parizu, Be-roihra in v Petirogradu so koncem konca le sodili, da ne bo vojne, da se vojna z gotovostjo prepreči. Ruski zunanji minister Sasonov je bil na Angleškem, v Parizu, Berolinu, vetevlašifi so še zedinile za to, da posredujejo na Balkanu, in sicer . energično taka, da se da vnaprej sklepati, da je vojna nevarnost odstranjena. Ali isti frip se čuffe* napoved vojne. Nemškii listi zabavljajo ta nočejo smešiti črnogorskega .kralja, —¦ Toda čisto umevno je, da je prišlo do napovedi vojne, ker se vidi, da Turčija mirna n i k ak e ga resnega namena izvesti tolikokrat zahtevane Reforme v Makedoniji in Stari Srbiji. Turška vlada je privlekla na dan neki zakon o reformah iz teta 1680., češ, saj ; imamo potreben zalkon v zalogi že dolgj časa — zdaj pa >ga izvedemo! Norčuje se nairavnost Turčija z velevlastmi, ker se da presoditi, da Turčija ne storiimič dtoforega nikdar ne ŠBfJga^m: ne Srbenj Zakon o vilajetih rz leta 1880. dovoljuje vse ustavne sivobodiščine, iziaisiii pa svobodo pouka in tiska. Zaikon obeta tu* di, da too imenovan nemohamedansiki guverner povsod tam, kjer večina prebivalstva ni mostemSteka. Jtmrm "\&ga (pa mo- ra biti guvernerjev pomočnik mohame-dan, če ni. mohamedan — guverner in na-robV.'ifradn] jezik je turški; zakoni pa bodo raižgiašenii v turškem in v^g&vnem deželnem jeziku. VaUji, ki tbod^imtenOvani za do>bo peit let, izbirajo uradnike in predlaiajo generalnemu svetu 'preračun za ves YMtt Generalni svet (tvorijo vird-lisfci in¦;«!: valila izbrani Člani, ki izhajajo vedino, iz SFedine občinskih svetovalcev, voljenijF v•'taiMh volitvah. Troškov ži armado in floto* civilno Msto in dohodkov od easrih in pošte nt v proračunu za vilaje-te;:$^bit$k dohodkov v vilajetih pripada do '8$% državni .blagajni,, Ostalih 15% pa ostale vifajetu za javna dela in učne svr-tie. jioročilo evropske komisije .za »Iztočno Ramelijo, ki je zakonu priklcpljeno, pa pravi, da bo otomanska vlada izvedla o-mejitev viilajetov- in mutesariflikov, kakor zahtevajo razmere. Ta. zakon je spravila Turčija na svetlo, da bi strepetali pred njim Balkancj in se udali Turku. Pa ne bo nič. . ,.. Intervencija velesil na Cetinju je zakasnela. Ruski in avstrijski .zastopnik šta intervenirala oh 11. dop., ali ob 9 in pol je ibil turški zastopnik -že dobil svoije listine od vlade in je šel — Plamenac, črnogorski poslanik v Carigradu, se je baje iz-zrazil, da po določiUh balkanske zveze sploh ni poitrebno, da.bi tudi druge države napovedale vojno. Današnja poročila trdijo, da je angleški državni tajnik sir Ed.wlard Qrey sporočil v Carigrad, da velevlasti danes !0. t m. na novo pritisnejo na Bulgarijo, da bi demobilizirala; zagroziti jej hočejo, da tudi če bi bila zmagovalka, ne bo imela ne teritorijalnega ne denarnega dobička. Glede Avstrije in Rusije se zagotavlja, da ostaneta neutralni! Poslaniki grški, bulgarski in srbski imajo oditi danes iz Carigrada. — iBulgar-ski narod, t Črnogorci in Srbi so sprejeli note velevlasti jako hladno, zlasti Bulgari zahtevajo boj do skrajnosti. — Ruski zunanji minister Sašo n o v, ki je sedaj v Berolinu, je izjavil, da upa, da bo vpojna 1 o k a 1 i z i r a n a ter da v tem ožini jamči za Rusijo. \ * ¦• ¦ •¦¦ • (Sobrartje v Sofiji je poslalo narodnim skupščinam v iBelgradu, na Cetinjah in v Atenah brzojavko, v kateri izraža upanje, da balkanske države nastopijo združene v boju za pravico in svobodo proti anarhiji' in tiranom. — Bulgarska mObiiliizacija je bila 8. t. m. dovršena, oglasilo se je več 100.000 mož nego je bilo pozvanih. — Tud'1 voditelj bulgarskih socialistov Sakašev se je izrekel za to, da Bulgarija ne more več nazaj, da je »torej vojna neizogibna. — Iz Kavkaza poročajo, da Georgijci in Armenci organizirajo prostovoljne čete, ki pojdejo na pomoč balkanskim Slovanom. — Iz Belgrada .poročajo, da se je v Moskvi javilo okoli 20.000 prostovoljcev za Srbijo. — V Stari Srbiji se srbsko prebivalstvo organizira na obrambo proti Turkom: kjer so Srbf v manjšini, bežijo na vse kraje. — V Makedoniji se organizirajo bulgarske čete, vodijo jih bulgarski časit-nfki. — Za BlugarJjo se je peljalo včeraj preko "Dunaja iz Francije 30 zrakoplovov. — V Belgradtt se je razvila agitacija iza bojkot avstro-ogrskega blaga. Boji. Prva vest je naznanila, da je črnogorska armada prekoračila mejo ter zavzela brez napora vasi Zagorje, Pirtnik in Lage. — fe Skadra je prišia po poročilih iz Belgrada k Črnogorcem depu!taci'ja, proseč, naj osvojijo Skader. Poroča se, da kraj Berane je črnogorska vojska obkolila. . Iz .Pariza glase zadnja poročila: Zagotavlja se, da je pričela vojna med Bulgarijo, Srbijo in Turčijo ter da je bulgarska vojska prekoračila mejo. O bojih Črnogorcev in Sroov se poroča iz Belgrada: Vojska srbska in črnogorska sta se že spopadli s Turki in sicer zmagonosno. Črnogorske čefe so napadle Albance pri Beran} ter prizadjale sovražniku velike izgube. — Iz Carigrada pa poročajo, da so Turki Črnogorce pri obmejnih krajih odbili in vrgli nalzaj. Istotako S r b e pri Javor-Planim*. — V Carigradu sodijo, da Srbi hočejo udreti v NovUbazar in poročajo, da pri Javori u seje bila.že večja bitka, (O bitki pri Ja* vprju se tako poroča z dveh strani; torej se da soditt da sobiH že res prvi spopadi tam. — 'Glede zmage ali poraza pri spopadih med Srbi, oziroma Črnogorci in Turki si vesti ugovarjajo. Iz Belgrada se čuije vest o zmagi, iiz Carigrada o porazu Srbov m Črnogorcev. To nas spomin* ja na turška poročila o frrtjcah v Tripoll« tan-ijh V teh turšjeih poročilih so bili vedro zmagovalci Arabci iti Turki, Italijani -,. .t strahovito poraženi. Vselej pa se je pokazalo, kako lažnrva so turška poročila.) Politični pregled. Avstro-Ogrska. Avstrijska delegacija. ~ Delegat Tušar je rekel: Evropski diplomaciji gre ta ižalostna hvala, da Turčija še diha. Naša politika na Balkanu je docela zgrešena, če se dela s stališča velikega kapitalizma v imperijalistični smeri. Dogodki na Hrvatskem in v Bosni kažejo, da nimamo pravice igrati uloge mentorjev balkanskih Slovanov in Turčije. Avstro-Ogrska je največja jugoslovanska država in dolžnost prihodnjih vlad bi bila, d a z a-dovoljijo kulturno in politično Jugoslovane, k,i Hi oče jo doseči svoj namen v o pok. pesniku Aškercu. Oglasili pa so se klerikalci ter trdili, da je bila ta služba za ASkerca le smekura, da je delal, kar in kolikor je hotel, kakor da bi ne bil zaslug arhivarske plače! Resnica pa je ta, da ie r .puscene Staregore. (Breadvomno pa se . moremo upravičeno . pritožiti nad zapu- | ščenostjo s strani si. mestnega'magistrata I , tudi mi davkoplačevalci na Livadi in Jas-? t !ni Polijani ali kakor se nam ofidjelno pra- I vi — v ulici della Levada. Tukaj imamo j namreč 25 hiš, ki smo jih sezidali v nekaj t letih po mnogih' težavah in zaprekah. Od- I govarjajo pa vse popolnoma' stavbenim I iU.^ravstvenim predjpjsom, vsaka ifha na | ppisMglfslu^ll^ gre- I znico za'stranišče in liaa'k M. (ikakor vse I hiše v p- sredini;mesta!) in skratka vse, i kar se.;te moglo od nas zahtevati za/bla- I [ gor in zdravje Šlavihe mestne občine gori- 1 site/ki pridno iti vstrajno pobira visoke i I do&lade, ima pa slabo lastnost; da pozablja i I na do 1 ž nosti napram svojim davko- J I plačevalcem. ; I I ' V nekaj mesecih mine štiri leta, odkar I I stanujeino v ul. »della Levada« in še ved- j I no nimamo luči ne v ulici sami ne v sa- I I motni in nevarni ulici Pailadio, kar po- I I. sobno čuti mladina po Zimi, ko ima več- I I krat do večera v mestu poduk. -. I t V groznem stanju se nahajati ulici ;Le^ I I vadainona, ki se odcepi od ulice je. mesta. I I V deževnih dneh plavajo ulice v bla- I I tu, posebno al. Pailadio, katero pohaja j največ ljudi. Le tik ob zidu je tiMitam.Kaik I malo manj blaten prostor, po katerem se I vsaj deloma pride breiz 'blata po ojbleki in I vode v čevljih, kadar- namreč gg. »č.itta-I dini«, kateri imajo svoje polje na Livadi, K ne vozijo gnoja in stranišnvec. Ti namreč I gonijo svojo živino tik ob zidu, otroci pa I liajd v blato in vodo, kar zdravju, in obleki I dobro de. Slepa je poklicana oblast, ker I ne vidi ali noče vide.ti, da vozijo ti gg.pb I noči v ulico iPaMadio stranišnieo in jo pu-I ščajo tam po cele dni ali pa da jo polivajo I ob dnevu prav poleg naših hiš. Ali za te ] I ne veljajo predpisi zdravstvenega urada I in za nas le samo predpisi za pobiranje I —- davka in dcklad!« j bil pokrili p%i;it.'cNber, jj*/P&rlailiV. .wr«d-1 nik ter je arhivvzor ro uredil. — Tako po- I [ Četje- klej!iy.'kakev ne P9t/ett>uierkr>m^afrr I j' ja. V&i'k, kdcri' ima srce; se* zgraža. Umev-1 I no, da so napredni'" .mestni svetovalci z. I i žii'PMP:r&vred' erfengfičn^ protestirali proti I | takemu Blatenju pesnikovega imena. I Narodna obramba. Cvetlična tiie&riv. §<^ittySti^\&i 12. in 13. t. m. , ¦• . , ¦ ¦ ¦¦ ' ' '*» **H Družba sv. Cirila in Metoda je imela meseca septembra 1912, 1. sledeči promet: ,1. PTejemiki. A. Redni prejemSki: L l-rispeviki i,z nabiralnikov 696 K 22, 2J?ri-. spevlki podružnic Cš. Kranjska 2.Ž72 ,K 15» štajerska i.186 K-93, Koroška 32 K, Primorska 1.072 K 34, skupaj 4.663 K 42. 3. Razni prejemki 5.343 K 66 skupaj 10.703 K 30,13. Izredni prejemki. 4. Prispevki za obrambni sklad '3283 K 07, skupaj 13.986 K 37; II. Redni izdatki. Plače, remunera- | jjc učit. osobju, ražii računi itd.J7.912 K (.C B. Izredni izdatki. Naložitev na glavnico, odroma obrambni* 'Sklad" 328$' K 07, skupaj 21.195 K 67 torej primanjkljaja '/.209 K 30. • :., Opombah Pri obrjnibnem skladu naloženi zneski ifi zapadle.obresti so .nedotakljiva 'glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 X Prosveta. ; Razstava del poljskih slikarjev na Reki se otvori v soboto dne 12. t. .mv Tp^ so slikarji, ki so ilustrirali historična dela Henrika Sienkiewicsa »Z ognjem in mečem«, »Potop«,, »Križarji«, Quo vadiš« itd. Slik je 100. Dela so slikarjev: Bagienski, Batovvski, Cviklinski, 'Gorski, Kossak, Tetinajer, Trojanovski, AVodizinovski itd. Odborova seja Matice Slovenske dne 30, sept. .t-I..— G. predsednik se spominja smrti kranjskega, zgodovinarja Petra pl. Radiesa, .ki je nekaj spisov priobčil v »Matici' Slovenski«, ter omenja, 'da je Matica bila zastopana pri otvoritvi »Narodne obrambne« in »Uradniške razstave«, nadalje pri ustanovitvi »Socijalne Matice« v Trstu. — Za pripravljalno delo pri »Jugo-slov. Enciklopediji« so slovenski soirud-uiki od »Jugoslov. Akademije« v Zagrebu prejeli že honorar v znesku 1000 kron. — I '>Congres des naiions«, ki se bo-(mesto letos) vršil v Parizu 1913, je kot politična prireditev izven delokroga »Matice Slovenske«. — Gradivo narodnih pesmi, ki ga je urejal + proi. štrekelj, je javna oziroma last »Matice Slovenske«, ki ga v svojih publikacijah vrača slovenskemu narodu. Ukrene se vse potrebno za nadaljnje urejevanje tega izdanja. — Knjige za 1912. so že ali tiskane ali so v tisku. Namesto .»Narodnih pesmi«, iki letos vsled smrti Prof. ŠtrekUa ne morejo iziti, se izda b e-1 e t r i s t i č n a knjiga s prispevki gg. Pisateljev Mfllčinskega, dr. Laha in Prem-ka. »Avijatflka«, spis g. A. Stekarja, se Preloži na I. 1913; pobrigati se bo za kli-šeje in sipis sam. izpopolniti v smislu even-* tualnega napredka te stroke do one dobe. — L. 1913. se prične z izdanjem korespondence -f- dr. Jos. V o š n j a k a, ki jo aredi g. dr. Lončar. — Tako bo Matica, kakor že tudi dosle}, priobčevala »O r a-flivo za slovensko zgodovino nove dobe«. — Neki izviren roman se da v oceno. Obeta se nam obširnejše na- j rodho-gospodarsko in statistično delo. — j Plačalo je dosle le še 1235 članov -za I. i9ia •. ..- Narodne pesmi iz beneške Slovenije, [> katerih smo svoječasno rporočali, da jih | izda »Glasbena Matica«, izidejo to zimo j in sicer za sedaj .1. zvezek. Namerava se Prirediti dva zvezka, ker je število nabranih pesmi okcio 80. Postavljene so za ! četveroglasen možki zbor. Besedilo ostane ! radi značilnosti v beueško-slovenskem narečju. — Opozarjamo že sedaj pevska društva in druige prijatelje pesmi na to velezanimivo zbirko in prosimo, naj jih »ni. ki se jim pošljejo, ne vračajo, »Glasbena Matica« se v resnici žrtvuje v izdajo narod, pesmi, ker na znatne prebitke ne more računati Vsled večjih stroškov. Cena zvezku mora biti pa nizka, da se raz-peča. DOPISI. ¦ Z Livade v Gorici. — »Za izvrstnim I člankom V »Soči« pod naslovom »K a 1 a-b r i j a v iio rlc i« - slede prHožbe-mi- li ajdovskega okraja. Društvo »Edinost« v Ajdovščiini pri- j redJi to soboto, 12. vinotoka, ob 9. uri zve- I čer v svoji dvorani p r e d a v a n j e o. I razvoju in pomenu avfatike ter vabi s j tem v se občinstvo k obilni udeležbi. V Vel. Zabijali je preminul 4. t. m. g. j A. Paljk, splošno znana oseba, eden naj-I odličnejših mo'ž v občini. S skromnimi I sredstvi sli je pričel graditi svoj dom ter I ga uredil v prav lepo posestvo. Sam je bil I blagega srca, njegova hiša pa odkrito go-l stoljuibna. Dolgo vrsto let je bil. prvi za-[ stopnik občine, ud šolskega sveta, cest-I nega odbora in drugih korporaciij. Da je I bil pokojnik splošno priljubljen, je pokazal I njegov pogreb, kojega se je razen doma-I činov in starešinstva vlkljub slabemu vre-I menu udeležilo mnogb prijateljev in aian-I cev ' pokojniika. Blagemu možu — blag I spomin! i I Iz Rihemberga. — Tu imamo dopis-I nika, ki kakor Jeremija po »Prim. Listu« I žaluje po županski časti in po zaslužkih«. I ki so mu jih naiprednjaki odjedli. Pobožni I mbžiček se tudi zgraža nad plesom in pra-I vi, da že 40 let ni 'bilo javnega plesa v I Rihembergu. Mi pa vemo, da je bil in to I celo pod: županojn Pavlico, in na.zadnje* i I kaj bi se tako nedolžnega delal:. Imamo t riajl>olj .katoliško hišo v Riiiemtoergu, ka-I tere člani živijo sveto, Čisto prav po božji I zapovedi. »Prim. List« in vsa duhovščina I to 'hišo visoko člisla, kot steber sv. cer-I kve in vendar pozna in čisla ta hiša ples. I V postnem času je bilo, ko je godec po I celonpčnem- natega vanju mehov od truda ! I in sile izdihnil .y .tej hiši dušo; pozneje se I je pripetilo nekaj, kar je spominjalo na oni I ples. I Naš gosp. župan pa je modro ufkrenii: | ] Dovolil je prejšnjo nedeljo godce orlom, I I naslednjo pa ples naprednjakom. -Plesat I sam pa ni šel nikamor. Tako naj binav I pravil on, ki je nekdaj brjairje preobračal* I a zdaj je star in bi bil lahko pameten i I Dopisnik se zaganja tudi v našega tajnic I ka, ki je revež zdaj talco v strahu, da se I kar trese. Kaj bo, kaj bo«!? Pri nas se 1 »Prim. Lista« in »Novega Časa« vse tak6 I strašno boji!! Zlasti učitelj, ki bi plesal, I mora po kolenih skesaj priti do velemož-I nih urednikov in dopisnikov »Prim. Usta« ^ 4«. »NOV««« :0i»Sft«, Take in še druge,soiboleznrnašega do-¦pisnika, ki le naj še naprej skrbi za občni blagor in srečo občine. Do videnja! I lz goriške okolice. Za župana v LočnJku je izvoljen Andrej Perko, Prvi podžupan je Jurij Gotič. Dor;rberška orožniška postaja ie premeščena vPrvačino, ..;.'...^ :. . „ ; Iz Prvačine. — Javni ples priredijo vojaki-novinei v nedeljo 13.''t. m. v dvorani »Sokolskega doma«. Začetek ob 3 in pol popoldne. Svira domača godba. {z sežanskega okraja. Iz Skopega.. — Ali . res menite, vi prizadeti,, da bodenio pibčinarji od naših trdo prisluženih žuljev prispevali' za tako¦' org*janje !in, petje, ka-| koršnp je sedaj ,v naši cenkv,i? ¦• Če je I vaim drugim všeč, prav, adi nam. gre tu za 400 kron na leto. To je dosti za ma-! loštevilno občino kot je naša, ki še drugih j stroškov ne zmore. To je naravnost potrata. Povsodi se gleda, če se odda kak zaslužek, na znanje, pri nas pa nič. In ta nič naj še drago plačamo, — Za danes zadostuje to vprašanje, imamo pa še polno vprašanj. Na. svidenje! — Občinarji Iz tržiškega okraja. Iz Devina. — Mladeniči, vojaki-na- vinci, priredijo v nedeljo 13. t. m. veliko veselico s plesom v dvorani g. M. Plesa [ v Devinu. Vspored: »Brat Sokol«, šalo- dobitki: temo 1 vrček kalkao, kvaterna 1 ' steklenica konjaka, einkvina 1 ura, prva [ tombola 1 pršut, druga tombola 1 salam. [ Srečka stane 10 v. Vstopnina k plesu 2 K. I Začetek plesa ob 3. pop., traja do polnoči. Pri celi prireditvi svira godba iN. D, O. iz I Trsta, Vrši se ob vsakem vremenu. — Či- i sti dobiček je namenjen Ciril-Metodovi I družbi. Nadejamo se torej največje udele- I žbe. Pridite tudi vi, fantje iz bližnjih vasi! Iz tolminskega okraja. I »Društvo v varstvo zanemarjenih I otrok za sodni okraj Tolmin« bo imelo I svoj občili zbor rind: 17. t. m. ob 4. pop. v I sodniških prostorih v Tolminu.. Vse. ki I imajo srce za nesrečne in zanemarjene o- I troif.e, vabi odbor k udeležbi. Sokolski vestnik. Sokol v Št. Andrežu vabi k društveni zabavi in k društvenemu plesu, ki se vrši v Št. Andrežu v nedeljo 13. oktobra 1912 v dvorani g. P. Lutman-a. Pri plesu sodeluje orkester c. kr. 47. pešpolka grof Beck iz Gorice. Pričetek ob 4. uri popoldan, konec ob polnoči. Vstopnina za ves , čas k plesu in v dvorano za gospode 2 K; za gospe in gospodične 20 vin. Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Št. Andrežu. Sokolski Prapor, glasilo Goriške So-ko.lske Župe, prinaša v svoji .tretji številki ' poročilo o vsesokol&kem zletu v Prajgi. To je zletna številka. Poročilo je jako lepo sestavili g. Slavko Fornazarič. Gospodarske vesti. ; otvoritve -20.-it* m;»oto ¦b.^&j&tfjik&d' [ domu.^— Odibor...- : ¦::* ;: ¦" ;^i >.'.;.'.;•« >i ,: ; Oddajne razprave gled^^ufta C In ovsa za deželnobrainbno upravo se bodo vršile dn,6,,^9. t. m, v Ooriol-v-Reinerjevi' vojašnici, dme ŽL^v^K^banL^^o^tajo Vrhbvlje,• dn6 ZŽ. .y. Kanalu, dnč ,23.. na Srednjem in 24.. v Tolmipu :in:^olča^ ^oP I drobnejša poljasmla se dobijo vReinerjeyi vojašnici, pri tržnem k^misarliatu, in pri županstvih; Vaibijo;"&b 'ihte^^n^fe ^"li^e- ležbi. — Upravna komisija deželnofora;tr!i0 nega bataljona H/27. ' v'-' ••¦>¦¦_ -";¦ Razpisan je natečaj za oddajo službe poštnega ekspedijenta ha' Žagi pri Bovcu. Prošnje je vložiti tekbm- treh tednoV,:-ra-. čunaj'oč od .30. sept.' dalje,: pri fpoštnem I ravnateljstvu v Trstu. '-' "¦'¦ •':' • I . Industrijami razvitek luke v Solunu. I — Solun je med trgovskimi obreiznimi j mesti v Turčiji jedmo' naipoglavitn^jšiii. I Razvija se .posebno, odkar je proglašena I konstitucija. ..... \ ,s • . I Orijentalske železnice'so, izkazale v I letu 1906. -kosmat*'dohodkov. 658.824 lir, I leta 1910. pa že 737.176, torej Vtfo povi-I §ka v 5 letih. Črta Solun - Monastir, 219 I km, je izkazala leta 1906. dohodkov I 117.527 lir, leta 1911. pa že 161.000 lir.-I Pred dvema tetama še je dajala vlada tej I družbi po 6700 lir pod naslovom kilom. I garancije, dočim sedaj ne da nič več, mar^ I več še dobiva. Črta Solun - Dedeagač, j 512 km, je izkazala leta 1906. dohodkov I 107.464 lir, leta 1910. pa 1$U82, kar zna-I či narastka %% v petih: letHi;-' Dočim. je I vlada izplačala kot garancijo v letu 1906. I znesek 239.821 lir, je plačala leta 1910. sa-I mo 160.000 lir. To kaže, kako raste tr-I govina, I Desetina je znašala .v letu 1892. v I Sandžaku Solun-^Monastir 41.583 lir, leta I 1893. lir 63.696, leta 1908. lir 226.794, fco-I rej tekom 18 let narastka 450%. Tako tudi I v drugih okrajih jednak narastek. I V industrijskem pogledu sta jako na- . I predovala mesto in vilajet .Solun. Nastal j . I je polno raznih tovaren, zlasti v krajih I Solun, 'Karaferija, Vodena, KilkiČ, itdk I Uradnih podatkov o izvoza in-uvozu I ni, ali iz poročil konzulatov in tvrdke Al-J latini sledi, da je bilo uvoza v lem- 1907. 1 za 70.000 frankov, leta 1908. za. 80.000 I irankov, leta 1909. pa za 104.700 fran-I kov. leta 1910. je.vrednost uvoza posko-I čila.na 116.000.000 frankov; v letu 1911.* i na 122.000.000 "frankov. In to kljub antiher I leničnemu bojkotu, koleri in itallijaiisko-I turški vojni. ; (Konec.) I Uporaba elektrike. — Znani izuimU f telj Edison je opremil pred kratkim neko I ihišo v Llewlellyin Park, N. J, z napravo, I ki opravlja vsa hišna.opravila. Elektrika I daje vse: toploto, in iuč. Električno se j. kuha, pere, električno se odpirajo in zapi-I rajo vrata, okna in drugo. V ihiši je tudi I električni inkubator in konečno .tudi na-I prava za kino-gledališče. iPotrebno šilo I proizvaja majhen gazolin-motor. Ta ured-[ ba je zelo praiktična, posebno za 'hiše, ki I- so daleč stran od prometnih'črt. Razne vesti. I Nesreča na železnici. — Včeraj Se na I postaji Verd na Kranjskem zavozil trzaji ški tovorni vlaik v konec flroge; štirje vo-I zovi so padli s proge in so silno.poškodo-• vani; tudi stroj je poškodovan. Mlad samomorilec. — V Celovcu.je skočil v kanal 16letni gostilničarjev, sin Umšaden. Bil ije praiktikant pri neki kon-l fekcijski tvrdki. Najbrž.© se ona je zmešalo: Poskusen samomor? — Vojaški nemški ataše na Dunaju groi Posad^o^iski se naijar:V^lm^i>tS#n|^gl|ašli ra-f rijenegi bljzu, 0u|r#ii|:^ inlsi^r je M ianienfeu š'tča%^vo1verja. m je rekel, da se je ranil slučajno. Ali ker so ga rpogrešalli že več/ddi, sesbdijdaJje hotel L izvršiti samomor^?^. >i!r-.^l '.-. •;;.;'-; Predor,:'»k Ui jpbVusii'"nied cestama;. Florida in .Sv. Martinov ' Buenos-Aifešu.'. 27 delavcev, je ranjenih, nekaij-nint^ih. ? Prišla sta v Ameriko kof Mož in žena, f ali nista bila ipotočeMv* lz Ga^fada^ šta' Ldospela v ^e^vjqrk A. Macjiata in Uma f tJfczak. Vedla sta sek'ot moiz in žena ali. nista biia^polo^'eR;toe1niška.?^la\^ NevvjorSki luiki je stroga in^iavjrmla je [ carigrajski par,: i^er, sta' prišla v Nw-' bltitk ktf m^in -Žm%' m da bi %ila-:|>pr;d^ - •; »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« v Gorici naznanja, da se prično, že lam' vpeljani trgovsiki tečaji, letos 20. \ oktobra t. 1. v Šolskem dotnu. Poučevala j se bodeta predmeta knjigovodstvo in italijanščina. Tečaji "bodo trajali 3 mesece, I poučevalo se bode v večernih- urah, vsak I predmet pp dvakrat na tedeiv Vpisnina« inr j šoinina znaša #a celi \5as tečaja, za on^ L ki bi želeli obiskovati en sani predme^ -K* j I 8, za one, ki oi želeli posečati oba pred-I meta, pa le 12 K. — Sk)lnirio je treba pri I vpisovanju ali ob otvoritvi tečaja položiti. I 'Opozarjamo pri tem interesente, da bo I. mogoč ta -malenkosten znesek šolnine le I tedaj, če se priglasi zadostno število obi- ] I skovalcev, vsled česar' ipofeivljamo oo tej \ f priliki vse one, kr imajo zanimanjema te j I tečaje, da se gotovo in pravočasno vpiše-^ I jo. Pripominjamo, d'a je-ravno vsled nas^ti/j f tečajev, vrsečvlr se v minolem letu, name- j I ščenih letos več gospcdiičen pri raznih t podjettjiih -in trgovinan. Reflekiantje se pri-I čenši t današnjim, dnevom pa/do 20. t, m. I lahko vpikjo za olbiskbvonje teli tečajčv [v manulmkturni ^trgovini gg.Tvančič &' ' Kurimčič v Gosposki ulici, ali pa, na dan v D'AH>a obsojeni na 30 let Ječe, — V Rimu. se Je vršila raapraiva proti atenta-itofju.D' Alhsi,4ti;je strmina lahkega.kralja, ranil pa ma&orja La-nga. D' Ai)a je. obsojan na 30 let ječe. Pad#$ riiskl' aviatMt Ra|ewski, ka-krfr poročajo iz BlelgradaA ter dobil take tfoŠkoiibe, da nf uganja, da !bi ostal prt Žfvljenju. Ko bi samo 24 ur govorili čisto re-snfco. —»Newv-Y6rk Herald«, veliki ame-rišfe list,"je naslovil na vse ugledne ameriške- učenjake vprašanje o .tem, kaj bi bilo, ako'bi'kaka višja sila dbvedla svet do tega, da govori 24 ur golo resnico. Predsednik newJorš'ke občine mister tiaihof misli, da bi to napravilo pravi čudež in, bi zmajalo.svet liuljši kot potres. Veliko nesrečo br' napravila, resnica med ljudmi. Vsak bi mislil, da oni drugi še laže iii lahko se da presoditi, kako sovraštvo bi še imelo po svetu. Mister Čansi iDepe pravi: »Prvi rezultat bi bil ta: da bi oni, ki bi govoril resnico, zgubil vse prijatelje, do zadnjega. Izliv resnicoljubnosti bi strmoglavil mnoga dela, ki se sedaj d rži jo s. kreditom in je mogoče, da si podaljšajo življenje, dokler še ne izve za pravo njihovo stanje. Tako stično govorijo tudi drugi. — Hrvat pravi: »laž se prej p^ime nego-istina«. 0 karbidu in acelilenu. (Konec.) Naprava za proizvajanje in uporabo acetilena,. —Napravam za necibrtno proizvajanje acetilena je treba dovoljenja politične oblasti prve instance, ako znaša plin pri popolnem obratovanju na uro več kot 300 litrov. Tej oblasti se morajo predložiti načrti in obrisi naprave hi se ji mora naznaniti, kakšen sistem aparatov se namerava ispe-Ijatr. Oibratovanje z izvršeno napravo se sme pričeti še-le, ko v to privoli politična oblast. Glede naprav pod 300 litrov plina na uro zadošča, da se pred začetkom dela naznani pismeno okrajni politični oblasti; to naznanilo mora zlasti obsegati sistem aparata in popis narave. AcetHensfce naprave sme izvršili le, kdGr ima za taka dela koncesijo po* obrtnem redu. ^Rabiti se smejo le t a k i a p a r a t i, katerih sistem je potrdila deželna politična o*blast, temeljem strokovnjaškega mnenja. Prošnjam -za dovoljenje glede uporabljanja gotovega sistema aparatov, se mora priložiti natančen popis teh poslednjih v treh izvodih. V1 prostoru, Mer je postavljen aparat za proizvajanje acetilena, se mora nabiti na vidnem mestu pouk, ki'ga je odobrila oblast; obsegati mora ime oblasti, ki je dovolila uporabo dotičnega sistema, datum dovoljenja in morebitne pogoje. Zraven pouka mora biti pribita tudi skica. Na vsakem aparatu mora biti na vidnem mestu pritrjen izvesek, ki naj nosi tvrdko izdelovalca, leto izdelovanja in u-pCrafbno vsebino posode za plin, kakor tudi označbo, koliko plina sme aparat največ proizvajati. Aparati, pri katerih se mora v svrho naložitve karbida in vode, ali odstranitve ostankov plina, kotel odpreti tako, da prosto izteče v njem se nahajajoči plin, se smejo uporablijati ie-tam, kjer se proizvaja le do 100 Mtrov plina na uro in se uporabi le dio 2 kg karbida. Poprave, pri katerih se mora uporabljati ogenj, se smejo izvršiti le, ako se obratovanje naprave popolnoma ustavi. Iskanje odprtin na napravi z odprto lučjo je strogo prepovedano. Opravila pri aparatih sme opravljati le odrasla in zanesljiva oseba, ki natančno pozna napravo. Acetilenski proiizvajalni aparati za razsvečavo, ki so prirejeni za porabo kvečjemu 300 litrov plina na uro in za katere je treba imeti kvečjemu 4 kg karbida v zalogi, se smejo postaviti v primerne stranske ali podzemeljske prostore stanovanj; vendar pa smeta biti v takem prostoru kvečjemu dva aparata. Taki prostori morejo biti ločeni od drugih prostorov s polnim zidom in ne smejo ležati pod lokali, ki se v njih stalno prebiva. Na prostem postavljeni aparati morajo biti vsalj 5 metrov oddaljeni od stali ovarija ali od prostorov, kjer se kuri. Aparati se morajo v takih slučajih primerno ograditi. Pri provižoričrtrh napravalh za začasno uporabo (veselice, iluminacije itd.) ne veljajo neposredno določila tega ukaza. Vendar se morajo naznaniti taiki slučaji o-krajni politični oblasti, ki iji je pridržano odrediti primerne varnostne odredbe. Vse acetilenovode mora ločiti od aparata glavni petelin. Za take napeljave se sme uporabljati le želelo in svinec; ta pa le tedaj, ako so napeljave popolnoma proste in niso izpostavljene mehaničnemu poškodovanju. Cevi iz gumija so dovoljene le kot zvezne cevi pri premičnih svetilkah. Acetilenski ostanki se morajo neškodljivo odstraniti, pri čemur se mora strogo paziti na to, da ni v ostankih še nerazkrojeni karbid. Prestopki tega ukaza se kaznujejo, ako niso podvrženi kazenskemu zakonu, z denarnimi kaznimi od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Ooricl. Tiska: »GoriSka Tiskarna« A. OabrSJek fodgov. J. FabČič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. BaJvaajJ« pristojbina stane 80 tU, Ako Je oglu obseUeJH te račana za vsako besedo 3 vin. lajpripravaejle inserlranje ta trgovce la obrtnike. Koliko le manjiih trgovcev In obrtnikov t Gorioi, katelfk na daftli fin celo t meatn) nihfle ne posna, kar nikjer «• iatarirajo. Skoda ni majhna. Rnfejjfi«! pridna, veselega značaja, ki zna ku-UcKIlvcIf? ha ti in šivati (z lastnim strojem), želi primerne službe pri boljši obitelji. Vstopi lahko takoj. — Naslov pove upravništvo. 2Ct3RflVAnii se 0šne knjiliee. ¦ ! tika obuvala zatss letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelie. Najbolje oskrbljena ?BJoga za krainarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, ž 3?»-8 El---------------------------------- Lekarna Cristofoietti -v Sonci na fravnika trskino (Stokflževo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabost). Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barvo po K140, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. 1 Triklno Jetrno ©fle se železnim jodecem. S tem oljem rse ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki/golse,|malokrvnost itd. itd. : Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. - OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz HorvegHe, preišče se vedno v mojem kem. laborateryo, predno st napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in ____t jamčiti svojim stalne sposobnosti za zdravljenje. Crlstofolettljeva pijača Iz kine In ielaza. Najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. == Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = i i i «lfjra^ vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšunmo in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slarooreznice in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kupujte samo dvokolesa HHlfeilflM9 ki so najboljši francoski sistem in najtrpežneiše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UfCfcrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako- Kerševani & Guk GORICA, na Stalnem trgu it. 9. CORICA,