ŠTbV.14 PTUJ, 13. APRIU 1962 CENA 20 riN Letnik XV. »TednH(« izhaja pod tem sicrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Oi)činskih odborov SZDL l>tu] in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjeni Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in aprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj it. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Stališča v politiki inetilsivii in iiiziliirslvii * itii Piu V torek, 3. aprila 1962, je bila razširjena seja izvršnega odbora SZDL Ptuj v zvezi s kmetijstvom in gozdarstvom v ptujski občini. Na njej so bila tolmačena in sprejeta konkretna stališča v zvezi z bodočimi nalogami v kmetijstvu in gozdarstvu na območju občine Ptuj. PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL TOV. BRANKO GORJUP JE NAKAZAL PO STALIŠČIH RAZŠIRJENEGA PLENUMA SZDL Z DNE 23. MARCA 1962 KMETIJSKIM OR- GANIZACIJAM IN KMETOVALCEM V OBCINI PTUJ SLE- DEČE NALOGE, KI JIH JE IZVRSNI ODBOR SZDL SPREJEL KOT STALIŠČA Tov. Branko Gorjup je med dru- gim poudaril važnost vztrajnega in načrtnega dela, proizvodnih enot in potrebne tehnike, odpra- ve zaostalosti na podeželju, pod- črtal je, da zaposluje industrija višek delovne sile s podeželja, zlasti pa je naglasil potrebno skrb komune za kmetijsko pro- izvodn.io v sledečem: V zadnjih letih smo dosefjli v občini Ptuj v razvoju kmetijstva pomembne uspehe. To velja tako za materialne cezultate pri po- speševanju kakor za gibanie na področju socialistične oi^oizvodnie vasi spl.-^h, S tem, ko se borimo, da bi se stanje v naši kmetijski proizvodnji bi'stve3izvoj p-oizvajalmih sil in j izbol.jšgnia žiivljenjskih pogojev na podeželju, v'p"a.šainje ekonom- skih in družbenih odnosov in ga zaradi tega ne rnčremo reševati avtomatično, kratko in m>alo sa- mo s prcpagiranjem nove tehno- logije amipak z materialnim in z diružheno-političn"'m delom celot- nega ek^rnomt^^kega in socialnega razvoja v ptujski občini. Še več, Srčne želje za predsednika Tita ob ro stnem dnevu LETOŠNJA »ŠTAFETA MLA- DOSTIc JE BTLA TAKO OR- GANIZIRANA. da so se sestale v Ptuju zvezna, republiška in lokalne štafete v nedeljo 8. aprila 1962 ob udeležbi nad 2000 ljudi, otrok, mladine in odraslih, ki so z aplavzom potr- dili po prečitanju vsakega šta- fetnega pisma predsedniku Ti- tu za njegov 70. rojstni dan, da so želje vseh naših delovnih ljudi, da bi še dolgo bil na če- lu naše ZKJ in narodov Jugo- slavije. Po vseh pripravah na štafeto, glede na število sodelujočih in na število gledalcev bi lahko rekli, da so letošnje štafete prave manifestacije navezano- sti naše mladine in odraslih na predsednika Tita in iskrenih želja prebivalcev, da bi ga za TO. rojstni dan zopet razveselili z neštetimi čestitkami in pri- srčnimi željami. Po podatkih, ki jih je zbral Občinski komite LMS od vseh sodelujočih organizacij in dru- štev in šol. je v občini Ptuj za praznik mladosti nad osem ti- soč gledalcev pričakalo skoraj 1000 nosilcev štafet na progi 210 km. S štafeto je bilo nad 1800 spremljevalcev, v pomoč pa je bilo na ta ali drug način "52 avtobusov in osebnih avto- mobilov. V razvedrilo gledal- cem med čakanjem na štafete in v pozdrav štafetam je bilo f) sTodb in na 29 prireditvah je bil poudarjen pomen štafete mladosti. Zvezno, republiško in lokal- ne štafete jp sprejel na tribu- ni pred majristratom v nedeljo, 8. anrila 19(>2. sekretar Občin- skega komiteja ZKS Ptuj tov. Janko Vogrinec. Na tribuni so bili zbrani tov. Branko Goriup, tov. Ivan Rau. tov. Meta Fel- din. tov. Franc Zadravec in drugi kot predstavniki gospo- darskih organizacij, oblasti in množičnih organizacij ter dru- štev, Med čakanjem na štafeto in ob prispetju štafete je igra- la eodba na pihala »Svobode . ^ eč pisem za tovariša Tita je bilo prečitanih. ko so jih pri- nesli s štafeto pionirji in mla- dinci. Po prispetju zvezne in republiške štafete iz smeri Ma- ribora in Gorišnice je srovoril obranim na Treu mladinskih delovnih brigad predsednik mladinskega komiteja tov, Franr Zadravec. Zvezna in republiška štafeta sta prespali v Ptuju in pot «ta nadaljevali v ponedeljek 9. «?>rila 1962 proti Piagigrsk^u. Tudi tokrat so se zbrali pred magistratom predstavniki in prebivalstvo, Štafetne palice je čez noč čuvala pred magistra- tom na tribuni mladina — pri- prulniki. prcH v'i ifiškr v/.sToi'' Tako bodo prispeli v Beograd za 70. rojstni dan predsednika Tita tudi naši prisrčni pozdravi in najboljše želje zanj in za nadaljnji napredek jugoslavi- in nifMiih naro-^lni V]. Ptuj ob sprejemu štafet za Titov 70. rojstni dan btateta mladosti v Ormožu v nedeljski štafeti mladosti v Ormožu je sodelovalo na lokal- nih in republiških progah nad 300 tekačev. V nedeljo ob 16,56 je stekla iz Ormoža republiška štafeta. V Zerovincih so mladinci iz Ormo- ža prevzeli štafetno palico od mladincev iz Murske Sobote. Od I prevzema palice do Ivanjkovec . je spremljalo nosilce republiške ! štafetne palice 38 motornih vozil j in 17 kolesarjev, V Ormožu, v Veliki Nedelji, Ivanjkovcih in v Gorišnici so bili prirejeni krajši mitingi s kulturnimi programi. Ob cesti Ormož—Ptuj je nestrp- no čakalo nosilce republiške šta- fetne palice veliko število šol- skih otrok, ki so prinesli šopke spomladanskega cvetja, V Or- možu je dočakala štafetno pa- lico godba na pihala in nad 1500 odraslih in otrok. Nosilcev lo- kalne štafete je bilo nad 200. ki so pritekli več kot SO km. Tekače lokalne štafete je na vseh pro- gah spremljalo nad 300 mladin- cev in mladink. Gledalcev repu- bliške štafete od Zerovinc do Gorišnice je bilo nad 3000, ki so pozdravljali tekače med potjo in na vsakem postanku. V Ormožu je sprejel republiško štafeto predsednik SZDL tov, Zlatko Kovačič in prebral pozdravno pismo, v katerem so prebivalci Ormoža naslovili na predsedni- ka Tita najlepše želje za njego- vo srečo in zdravje. Obletnica smrti revolucionarja Borisa Kidriča Ljubljana, 11. — Pred deve- timi leti je umrl na dan 11. apri- la eden izmed največjih vodi- teljev naše ljudske revolucije — Boris Kidrič. Umrl je prezgo- daj, tako da ni dočakal, da bi se uresničile njegove zamisli o delavskem samoupravljanju, kot najpomembnejšem pogoju za ustvarjanje resnično socialistič- nih družbenih odnosov. Ni do- čakal tega, vendar se njegove ideje uresničujejo vsak dan, kar nam dokazuje, koliko bi še lah- ko napravil, če ga ne bi pobra- la zahrbtna bolezen. Kot politik in gospodarstvenik ni le proučeval družbenih po- javov^ in jih razlagal, temveč je na osnovi svojih spoznanj iskal in utiral pot našemu novemu družbenemu razvoju. Naši prvi fK)vojni industrijski objekti, to- varne, hidrocentrale, ceste, in- štituti, vse to in še mnogokaj je povezano z njegovim imenom in z njegovim delom. Osebnost Borisa Kidriča živi in bo živela med nami. Cesiitfke tovarišu TITU iz IHIarlio^ec Kot vsako leto, smo tudi letos ponesli »Štafeto mladosti« — čestitke tovarišu Titu za rojstni dan, - V nedeljo 8. aprila je bil za le- tošnjo muhasto spomladansko vreme nenavadno lep, topel dan. Republiška štafeta, ki že vsa leta prihaja iz Pomurja skozi Ormož in Ptuj, je tudi letos bila zaupa- na telesnovzgojnim organizaci- jam »Partizan«. Ker je l&tos jubilejna sedem- desetletnica rojstva maršala Ti- ta smo se hoteli na to še pose- bej pripraviti. Skozi Markovce je kot po na- vadi potekala le lokalna štafeta, ki jo je v glavnem ponesla šol- ska mladina. Prevzeli smo jo v Bukovcih od nosilcev štafete iz Haloz. Ker je letos naneslo, da je bil ta dan ravno nedelja, se je zbralo na kraju predaje in pre- vzema v Bukovcih mnogo ljudi, ki so že nestrpno pričakovali no- silce. Da bi pa letos ob jubilej- nem letu štafeto še lepše spreje- li, smo organizirali g<^bo na pi- hala, ki je pod vodstvom požr- tvovalnega Franca Šmigoc za- igrala državno himno, na kar je z igranjem spremljala štafeto do Spuhlje, kjer smo še pričakali republiško štafeto, ki je sočasno že tudi prihajala iz Ormoža. V Spuhljih na križišču smo štafeto prevzeli od nosilcev »Partiza- na« Gorišnica. Tudi tu je bliža- joče se nosilce godba in ostalo občinstvo pozdravilo z državno himno, nakar so lepo uniformi- rani člani in članice »Partizana« Markovci v pisanih telovadnih krojih ponesli čestitke proti Ptu- ju. Med ostalim spremstvom, ki je spremljalo štafeto iz Pomur- ja se je pridružila še godba na pihala iz Markovec, ki je na od- prtem gasilskem avtomobilu ob veselih zvokih spremljala do Ptuja. V Ptuju se nam je pridružilo spremstvo mladincev In šport- nikov, ki so skupno z nami te- kli do slavnostne tribune, kjer je naš agilen mladinec in član »Partizana« Markovci tov. Franc Kodrič izročil štafeto s pozdravi in najiboljšimi željami. Na trgu Mladinskih delovnih brigad je bilo zbrano mnogo lju- di, ki so nestrpno pričakovali tu- di zvezno štafeto. Ko smo se po končani slavno- sti razhajali vsak na svoj dom, je bila v nas le ena sama želja, da bi dragi naš tovariš Tito ostal še dolga leta zdrav in čil in da bi nas vodil še na.prej v lepšo in srečnejšo prihodnost. B. M. OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PORUŽNfC 15. APRILA 1962 v Kidričevem bo v prostorih restavracije pričel z zaseda- njem ob 8. uri zjutraj občni zbor tovarniškega odbora sin- dikata tovarne glinice in alu- minija >Boris Kidrič« Kidriče- vo, ici se ga bo udeležil med drugimi številnimi gosti tudi član predsedstva ObSS Ptuj Viktor Makovec. Tov. Janko .Vogrinec izroča štafetno palico Lunine spremembe in vremenska napoved » čas od 14. do 21. aprila 1862 Od 14. do 16. aprila bo lepo vreme, nato bo nastopilo spet nestalno vreme. Polna luna bo v petek 20, apri- la 1962 ob 1.34. CA stran 2 TEDNIK Pn^J. DNE 13 APRILA 1962 Nad 1 milijon Icilovafnih ur v ENEM MESECU V MALOPOTR(HN>l Prvič v januarju letos je pora- bila mreža malih potrošnikov ©lektriiSne energije . Ptuju nad 1 milijon KWh, kar je sedaj prvič po ča5.u, odkar je bil električni tok za malo potrošnjo i»3ražen. Po podražitvi električnega toka je potrošnja v malem padla za ŽO^/o, Ta odstotek pa je zopet odpadel, ker je v naših flos,podinjstn,'ih ve- dno več raznih strojev in naprav, 60 miStjanov za novogradnjo Polea ogromnih sredstev, ki jih dobi elektrogospodarstvo Jugosla- vije za porabljeni tok. pe se vra- čajo Velik? investicije naizaj v elektroomrežje. Sam obrat Ptuj DES Maribor bo letos investiral na svojem območju na^d 60 mili- jonov dinarjev v razne novograd- nje. V samsm Ptuju bosta letos iz)ročein/i namenu trafopostaji v Lackovi udici in na Vrazovem tr- gu. Na njunem območju je 540 druž n. V zvezii z omrežjem v sta- novanjih teh družin si je obrat DES Ptuj zadal nalogo, da bo pre- gledal in uredil vise hišne insta- lacije in bo odstranil vse nepra- vilnosti in težarv^e, ki obstajajo v zvezi z dolgotrajnim ali že de- fektnimi instalacijami. Nestro- kovno izvedene instalacije bodo urejene na račun hišnih svetov, lastnikov stanovanj in koristnikav omrežja. Pri tem ne gre toliko za irrterese -podjetja kot za požanno in življensko varnost potrošnikov elektroenergije. Povsod ni enakega zanimanja za elektriko Letos bo zgrajenih na območju občine Ptuj vrsta novih trafopo- staj in sicer v Pongercih, v Po- brež.ju, v Preradu. v Gerlincih. Nova trafopostaja bo zgrajene tu- dd v Gmškovju za šolo in za o!!alomamo poslovanje v ,.EVROPr pred sodiščem Kadar pri p>oslovanju podjetja botrujeta malomarnost vodilnih uslužbencev iai anarhija v finanč- nem in materialnem poslovanju, skoraj cbveizno sledi tudi materi- ailna škoda. Ta ipa zopet vpliva na gmotni ,uspeh podjetja, s tem pa 'tijdi oa višino osebnega dohodka členov kolektiva razen pri tistih, ki tako stanje izkoriščajo v sebič- ne namene. Štebih Franc, biivši upravnik Kavarne in restavracije v P^uju zaiposleai v gostinstvu že vrsto let. Navzlic dolgoletni prak- si pa je bilo njegovo poslovanje vse prej kot vzorno. Revizor za- voda zia revizijo, ki ie pregledal finančno in materialno poslovanje podjetja za čas od meseca aprila 1958 do 15. junija 1961, ko je Štebih ci^iravljal uipravniške posle, je uqctoviil, da je povzročil po- djetju z malomarinim poslovanjem 330.693 din premoženjske škode. Do primanjkljaja je prišlo zamdi tega, ker je v kletnih prostorih večkrat gostil prij. in znance, ni pa bilo nikjer razvidno, če so bili taki zapitki tudi plačani. E^ecejš- njo zmešn.iiavo je povzročil tudi pri poslovan.ju z abonenti. Pri po- slovanju z abonenti ni bilo nobe- ne prave evidence, koliko posa- meznih blokov .je siprejel za hra- no in koliko jih je plačal. Neka- terim abonentom pa je celo na raJčun podjet.ia kreditiral hrano. Ker pa tudi tu ni biilo prave evi- dence. podjetje večjega dela ta- kih dolžnikov še do danes ni mog- lo izterjati, sami pa tudi ne čuti- jo moralne obveze, da bi podjetju dolg poravinali. Podoben nered je bil tudi pri poslovanju s tobačni- j mi iadelki in skladiščni evidenci. Posebno natančen pe tudi ni bil pri zapiranju skladišča, čeprav je zaradi take površnosti nekajkrat opazil tatvine iz skladišča. Skla- dišče je biilo večkrat odprto n vsem dostopno. Vse to ie seveda omogočailo gostinskemu osebju, kot drugim nepoklicnim l.iudem krajo v skladišču, ki pa je zara- di anarhije v evidenci ni bilo mogoče pravočasno odikriti. Ker tako poslovanje z družbenim pre- moženjem ni dcpustno. se je mo- ral Stebih Fraimc v soboto zaradi nevestnega gospodarskega poslo- van.ja zaflovar.jati pred okrožnim sodiiščem iv Mariboru. Keur je so- dišče Uflotovdlo, da odpade del krivde za tako poslovanje tudii na upravo gostinskega podjetja »BRAČIČ«, v katerega sestav je sipadala tudi kavama, ki praivtako nd .poskrbela za učinkovito notra- njo kontrolo, ga je obsodilo na 10 miesecev zapora, pogo.jno za dobo treh let. Ker je spričo takega od- nosa do družbenega premoženja izflubil zaiupanje iza opravljanje vodilnih fuinlkcij v gospodarstvu, mu je sodišče za tri leta prepo- viedalo opravljati vodilne funkcije v gosipodarsk^ih organizacijah, s katerimi .je zvezano samostojno razipolaiganje z družbenim premo- ženjem. ec jo, da je od skupno 26.983.275 vpisanih volivcev odgovorilo z »da« 'l7,505.473, z »ne« pa 1,794.553. Referencjum je potekal zelo mirno. Le v Alžiru so oa- sot'ske gverilske enote okrepile nasilje, čeprav si vojska in žan- darmerija prizadevata, da bi čimprej uničila vsak odpor. Kako je pravzaprav z odloči- tvijo francoskega prebivalstva, se .sprašujemo te dni. Nobenega dvoma ni, da pomeni referen- dum veliko zmago demokratične Francije in da se je z njim po- vrnilo zaupanje v francosko de- mokracijo. Odločitev velike ve- čine govori tudi o velikem pri- znanju alžirskemu osvobodilne- mu gibanju za vztrajen in odlo- čen boj za neodvisnost in svo- bodo. Francija si je z Evianom spet pridobila ugled v svetu, poseb- no pa med afriškimi in azijskimi narodi. Zal so Francozi hkrati glaso- vali tudi za posebna pooblastila predsedniku de Gaullu. S tem so predsedniku spet dane možnosti, da sprejema sklepe mimo skup- beda velike večine ljudi in si- len vpliv tujega, posebno ameri- škega kapitala na domače gospo- darstvo. Očitno je, da se krepe tiste sile, ki zahtevajo socialne in druge spremembe ter vodenje zares nacionalne politike. Prav tako pa je res, da se reakcija, ki jo podpirajo tudi ameriški ma- gnati, prizadeva, da bi ostalo pri starem. K tej lahko prište- jemo, z redkimi izjemami, do- mače kapitalistične kroge, gene- ralske vrhove in cerkev. O vojaškem udaru v Argentini smo že poročali. V Ekvadorju so prevzeli oblast desničarski čast- niki in takoj prekinili diplomat- ske stike s Kubo, CSSR in Polj- sko. V Dominikanski republiki je prišlo do novih nemirov. V Hondurasu so kmetje zasedli ve- leposestniško zemljo in je mo- rala posredovati vojska itd. Razvoj dogodkov je sicer raz- ličen, vendar se povsod čutijo isti vzroki. Tiste, ki se bojuje za socialne in politične pravice, ocenjuje reakcija kot »komu- niste«, oziroma v novejšem času kot »castrovce« ali (v Argentini) kot peroniste. Sicupina vodilnih uslužbencev iz trgovskega podjetja „Mesnina" čaka na razpravo Pred okrožnim sodiščem v Ma- riboru se bo kmalu zagovarjala skupina yodilnih uslužbencev iz bivšega obrata »MESNINA« Kmetijske poslovne zveze v Ptu- ju, ki si je gospodarjenje z druž- benim premoženjem razlagala ta- ko, kot je to ustrezalo njenim sebičnim nakanam. Obtoženi so: bivša blagajničarka Lukman Je- rica, računovodja Marin Jože, bivši upravnik Arko Franc, fi- nančna knjigovodkinja Mestinšek Slavka in skladiščnik Fabjan Stanko. V tem podjetju so uslužbenci nekontrolirano razpolagali z več- milijonskimi vsotami gotovine; nihče jih pa pri delu ni kontro- liral. Nihče tudi ni skrbel za red v finančnem poslovanju podjetja. Vse to je bilo prepuščeno stihiji, zato je bila stihija v poslovanju osnovni pogoj za zarodek krimi- nala. Pod vplivom takih razmer je pričela blagajničarka Lukmanova v času od 15. marca 1959 pa do 5. maja 1960 poneverjati gotovino, ki so jo poslovodje posameznih obratov odvajali v blagajno. Spr- va je poneverjala manjše vsote, po prvih uspehih pa je postala bolj samozavestna in predrzna ter si je tako v že navedenem razdobju prilastila 1.262.767 din. Seveda bi ta vsota še bolj na- rasla, če njenih podvigov ne bi preprečila finančna inšpekcija. Po nekem čudnem naključju se ji je poleg anarhije v finančnem poslovanju v blagajni zraven po- neverb pokazal višek v znesku 89.955 din. Tudi ta višek si je prilastila in ga pozneje izročila Marinu Jožetu, ki mu je za po- pivanje med rednim delovnim in še po delovnem času itak vedno manjkal denar. Da bi prikrila poneverbe, je uničila okrog 10 blagajniških prejemkov. razen tega pa prenaredila odrezek goto- , vinskega čeka, s katerim je 23. aprila 1959 pri Zadružni hranil- nici v Ptuju dvignila 400.000 din. Ponaredila ga je tako, da je od- rezek gotovinskega čeka prečrta- la z dvema vzporednima rdečima črtama in ga tako spremenila v negotovinskega. Obtožena je tudi neupravičene uporabe denarja, ki ji je bil pri delu zaupan. V letu 1959 in 1960 je računovodji Marin Jožetu iz blagajne izdala denar kot akon- tacijo na plače in potne stroške, ni pa tega denarja ob izplačeva- nju mesečnega dohodka odteg- nila. Na tak način mu je izročila okrog 150.000 din neobračunanih akontacij. Računovodja Marin Jože je ob- tožen kaznivega dejanja nevest- nega gospodarskega poslovanja iS za zlorabo uradnega položaja. Ker samoupravni organi niso bi- li preveč dosledni v boju proti negativnim pojavom, je, milo re- čeno, počenjal kar je hotel. Med rednim delovnim časom je pogo- sto popival po gosti4nah, podjetja pa je za opravljanje njegovega dela najelo honorarno moč. Nad podrejenimi uslužbenci je spričo takega odnosa do dela opustil vsako nadzorstvo. Posledice so se najbolj očitno pokazale pri bla- gajničarki Lukman Jerici, ki je (ak odnos do dela izrabila za svoje koristoljubne nagibe. Ves čas poslovanja je samo dvakrat površno pregledal blagajno in pri tem kljub poneverbam ni ni- česar odkril. Tudi sam je zelo površno vodil poslovne knjige, nekaterih sploh ni vodil. Iz veza- nih poslovnih knjig je trgal liste, poslovne dogodke pa knjižil brez listin, ali pa na osnovi pomanj- kljivih, ncverodostojnih ali celo lažnih listin. Tudi za odvajanje gotovine s poslovodji posameznih mesnic ni sestavljal obračunov. S takim poslovanjem je ustvaril do skrajnosti neurejeno stanje v knjigovodstvu tako, da knjigo- vodstva in blagajne skorajda nI biio mogoče kontrolirati ter je tako omogočil I.ukman Jerici po- neverbe denarja. Razumljivo je, da so se pri ta- kem poslovanju tudi drugi oko- riščali. Po ugotovitvah finančne revizije so se pri poslovanju po- sameznih mesnic obrata pojavili nerazčiščeni primanjkljaji, viški ter neobračunani kalo v višini 4.986.720 din. ki iih bo podjetje •spričo takega poslovanja težko v celoti izterjalo. Da bo zapletenost še večja, si je M?rin Jože. ki so ga po izjavah ostalih obtožencev med delovnim časom največkrat iskali po gostilnah, kadar so ga rabili, dal v juliju 19.59 izplavati 26.196 din na račun nadur, ki jih ni nikdar opravil. ča-^u od av- gusta 1959 pa do marra 19fi0 oa 581 nadur v znesku 87.1.50 din. Seveda si je oba zneska sam' iz- plačal. čeprav mu izplačila v skladu s predpisi ni odboril (Nadaljevanje na 4. strani) V klavnici Stališča v politiki kmetijstva in gozdarstva v občini Ptuj Nadaljevanje s 1. strani to aiprašanje se ne rešuje samo v kmetijstvu, temveč tudii z indu- striaLizaoijo naša komune, kakor tud/i z močniim šolanjem tozadev- niilT kadirov. INDUSTRIJA IN ODVIŠNA DELOVNA SILA Z razvojem industrije in nje- nim vlaganjetn tudi v to smer odteka čedalje bolj nep.otrebna oziriooia odvečna delovna sila in 2iiSt£i:ela kmečka proizvodnja v moderno iaidustrljsko proizvodn.jo in v druge gcspodanike dejavno- sti. Sela industrializacija je lah- ko ustvarila in še ustvarja ugodna tla za rfotabilnejšo upar^abo mo- deirnih kmetijskih naprav in osta- lih agirot';hn'čnih metod, ki bi- stveno zmanjšujejo potrebo po fizičn ozircma živi delovni sili na en hektar zemlje. Industrija dale kmetijstvu tehnitio in omo- goru velike naložbe ter množično odpira delovna mesta za delovno silo, ki -'.o na podeželju sprošča j moderno kmetijstvo. lodustirija, kats3"rično zahtpva .s tem, ko I odtegfuje k-Tietijstvu čedalje več j d°Iovnp'" ile. rekcdstrukcijo teh- ■ nirne p'!d'sqe našega kmetijstvia | in njpi.p proizvodnje. I To razlogi, zakaj smo vselej poudarjali, da so orobleimi pospe- ševanja kmetij' ke proizvodnje in probl"^mf socialistične preobrazbe pndežeiia ca sPm problem in ' krmpleksna naloga. Potemtakem ' mo-cmo na p-oblem pospeševanja kmet^iske p"oirvct?nie brezpogoj- ' no oledati kriTi-plek-no, s« pravi, ohra^T^avati ci rT!.-raun netlacia njihov interes, seveda s pogojem, da je ta interes v skladu s slcup- ndmi diryžbendmi interesi. SKRB KOMUNE ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO S-ocialjitična družba, tore.i naša komuna kot celota, bo kmetom pri tem pomagalh in bo uiiorabila vsa sredstva, ki jih ima, da se bo pravilno usmeril, nikakor pa ni treba, da bi začela nasilno spre- minjati lastninske odnose na po- deželju aU pa ustvarjati oziroma umetno vzdrževati take ekonom- ske odmotse, ki nimajo toliko last- ne notranje moči, da bi se obdr- žali. To pomeni, da se ne odre- kamo intervetnci.jii socialistične države na podeželju. Nasprotno, ta intervencija je pomemben in nujen faktor pri usmerjan.Hi in Izpodbujanju družbeno-ekonom- skih gihanj kakor tudi pomemben in nujen faktor aa zagotovitev necviranega socialističnega raz- voja. V industriji in pri kmetijskih panogah smo na tej poti že moč- no naipredovali. Na teh področjih so sociadiistični iii ekonomski od- nosi že zaživeli lastno življenje in ;u je vloga države kot instrumen- ta revolucije čedalje manjša in zmerom manj potrebna. Pri kme- ti.listivu pa je to še potrebno, do- kler pravkar omenjenega stan.ia ne dosežemo Izkušnje so nam že pred leti dokazale, da v naših po- jojiih ni mogoča metoda kolektivd- zaci.je, razen ja ceno huddh eko- nom-skih in političnih pretresov, j toda izku|p.ie so prav tako poka- | ia\e. da ru miti poti^ebno po vsej ; ili vztrajati pri 'aki kolektivti- i zaciji, kar le ta ni edina možna j metoda in pot za sccialistično preobrazibo podeželja. (N^ctaljsvanje arihodnjig) Nesreča po neprevidnosti 6. t. m. sta .Vlarin Ivan in Gre- benčič Franc fkoddrala v gozdu blizu Sodinc drevje. Nobeden od n.iiju ni slutil nesreče, ki je ča- katla na gospodarja gozda. Podrla sta smreko, ki je obvisela na bliž- njem. stoječem drevesu. Trudila sta se, spraviti smreko na tla, vendar jima to nikakor ni uspelo. Nenadni sunek vetra pa je smreko siprožil in .je popolnoma nepriča- kovano padla na la. Pri padcu je oplazila Marma er mu hudo po- škodovala prsni koš in zlomila desno iio.go. Ponesrečenca so ne- mudoma odpel.jsld v ptujsko bol- nišnice Zaradi prevelikih poškodb že čez štiri ure umrl. itiird ure umrl.^ prrj. DNE 13. APRILA 1S62 TEDNIK Stran 5 Ob 25 letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije Manifest ustanovnega kongresa KPS Manifest ustanovnega kongre- sa nacionalnega komiteja KPJ je napisal tovariš Edvard Kardelj. Ko gledamo danes nanj, na ta manifest, vidimo, kako pravilno je ocenil politični p>oložaj in pra- vilno usmeril delo komunistov. Manifest je prikajzal ogroženost slovenskega naroda na križpotju fašističnih imperialističnih te- že njin razkrinkal petokolona- ško politiko vladajoče domače reakcije in zato je pozval, naj se združijo vse sile, ki jim je res pri srcu usoda slovenskeiga naroda. Po kongresu se je okrepil vpliv Komunistične partije v de- lavsikem razredu. Voditelji so- cialne demokracije pa so se raz- galili v času rastočega fašizma v Evropi kot hlapci buržoazije in reakcionarnega režima in tujega fašizma. Delavski razred pa se v boju za ekonomske in politič- ne pravice odvračali od Ljudske fronte. Delavske organizacije na strani Komunistične piirtije Delavska prosvetna društva »Vzajemnost« so sledila načelom Komunistične partije in lep pri- mer za to je tudi ptujska »Vza- jemnost«, kjer so vzgajali de- lavstvo v aktivne borce proti buržoaziji in proti fašizmu. To so biU domači in priseljeni komu- nisti. Med domačimi se je odli- koval prav posebno dr. Jože Po- trč, zdravnik v Janežovcih. Na- rodni heroj Jože Lacko pa si je veliko prizadeval, da bi se zbli- žala kmečki in mestni proleta- riat. Med mladino so delali do- mačini Mitja Vošnjak, Zvonko Sagadin, Rudi Ilec in drugi. Z Vzajemnostjo so bili povezani komunisti iz železniških delavnic Franc Kramberger, Leopold Vo- da, Jakob Herceg, Rudi Znidarič in drugi. Zelo so okrepili delo KP v ptujskem okraju tudi pri- seljeni komunisti, ki so po večini že odslužili kazni po ječah zara- di svojega političnega prepriča- nja. Med njimi moramo imeno- vati Milka Koželja, trgovskega pomočnika, ki je prišel v Ptuj po letu 1936, Franca Peršona, mizarskega pomočnika, ki je pri- šel v Ptuj ii Alberta Vilhelma, gledališkega igralca. Ljudska fronta Manifest je pozval vse demo- kratične sile v Ljudsko fronto za obrambo domovine pred notra- njo in zunanjo fašistično nevar- nostjo, za novo demokratsko vladavino. Da bi KP uspešneje nastopila proti domačim fašistom — naj- hujšim zatiralcem delavskega razreda in proti peti koloni, ki je pripravljala pot fašistični oku- paciji — je ustanovila legalno »Kmečko-delavsko gibanje« in »Zvezo delovnega ljudstva«. V obe organizaciji so pristopale kmečke in delavske množice, ki so sp>oznale potrebo po boju za demokratske svoboščine in ne- varno politično situacijo ob na- raščanju fašizma v Evropi. Mno- žice so postajale ob legalnem ti- sku KP zrelejše. Po ustanovnem kongresu so komunisti v raznih krajih samo- stojnejše nastopali pri volitvah, ko so množili opozicijske vrste. V ptujskem okraju so za voli- tve leta 1938 postavili komunisti kandidata na Mačkovi opozicij- ski listi iz svojih vrst. To je bil kmet Jože Lacko iz Nove vasi pri Ptuju, ki si je pridobil lepo šte- vilo glasov, čeprav so vladajoči volivce grozeče odvračali od opozicije, V ptujskem okraju si je Ljudska fronta pridobila pre- cej pristašev med kmečkim pro- letariatom, še več pa med de- lavstvom. Po ustanovitvi Komunistične partije Slovenije so se pokazali uspehi KP v delu za enotnost de- lavskega razreda tudi v nacio- nalnih sindikatih in v krščan- sko-socialno usmerjenih delav- skih organizacijah. Na ptujski gimnaziji se je Skoj uspešno tru- dil za enotne nastope za skupne koristi dijaške mladine, ko je ustanovil koordinacijski odbor in z njim povezal vse dijaške or- ganizacije. (Dalje prihodnjič) V. R. Ali ste že naročili »TEDNIK« za svojega so- rodnika, prijatelja ali znanca v inozemstvu, ki vam bo hvaležen, ko bo čital novice iz domačih k-rajev? PRIMARIJ DR. A. KUHAR SE POSLAVUA Meseca marca je delo na kirur- škem oddelku ptujske bolnišnice potekalo tako, kot že mnogo ted- nov, mesecev in let doslej. Bolni- ki so prihajali, dobivali potrebno pomoč in odhajali domov ali pa. če je njihovemu zdravju grozila resnejša nevarnost, ostajali na zdravljenju dalj časa. ali pa ča- kali na — operacijo. Le-ta je že od nekdaj najodločneiše sredstvo in terja od kirurga, ki jo vrši, mnogo spretnosti, vztrajnosti in hitrega odločanja ter izkušenj. NJEGOVA POSLEDNJA OPERACIJA Nekega jutra, ko je do zadnje- ga dne v marcu manjkalo le še par dni, je bil veliki reflektor nad operacijsko mize prižgan in osvet- ljeval s svojo značilno močno svetlobo bolnika globoko uspava- nega in pripravljenega, da mu nož kirurga odstrani iz telesa 7.ahrbtno bolezen. In okrog bolnika ljudje v belem, ki jih bo sedaj skupni cilj združil v eno samo misel. Kot že neštetokrat doslej, vzame prim. dr. Kuhar z mirno, sigurno roko ostri skalpel odločna pote- za — in operacija se prične. Hi- tro poteka, ni časa za druge misli, niti za te ne, da se danes v tej dvorani poslednjič sestajata ta roka in ta kirurški inštrument. Po 42 letih si bost? dala slovo! Raz- šla se bosta, kot se razhajata dva živa, zvesta tovariša, od katerih si eden želi nekoliko odahniti od dolgoletnega dela in naporov. Res je, da ni uspehov v zdravniškem poklicu brez naporov, toda na prim. dr. Kuharju, ki je te dni odšel v pokoj so zapustili tako malo sledov, kot da veliko delo, ki ga je opravil, sploh ne bi bilo resnično. Kot da ni on tisti, ki je leta 1924 prvič vstopil v ptujsko bolnišnico, vzel nje vodstvo v svoje roke in ostal njen ravnatelj vse do danes. 38 let dela v eni ustanovi je prav svojevrsten re- kord, ki ga lahko doseže le tisti, ki je svojemu poklicu in delovne- mu mestu vdan iz vsega srca. Prim. dr. Kuhar je spremljal in pripomogel k razvoju ptujske bol- nišnice prav v istem obdobju, ko je medicina napravila največji skok naprej. Verjetno se še kdaj spomni časov, ko se je isto delo kot danes, odvijalo v neprimerno težjih pogojih. Ko se je bolnišnica sestojala iz ene same zgradbe, v katero so se zatekali taki, ki se danes porazdele po porodnem, gi- nekološkem, internem ali otro- škem oddelku. Ko je moral biti zdravnik še babica in bolniški strežnik obenem. Ko je namesto moderne luči pri operaciji svetila leščerba in ko so bolniki namesto današnjega parketa imeli po sobah star, gnijoč pod. Vse to se je spre- menilo, umaknilo modernejšemu, dobršen del prav po osebnih pri- zadevanjih prim. dr. Kuharja. In prav sedaj, ko je to urejeno, se je sklenil posloviti od bolnišnice in oditi v pokoj. Ta odločitev pa ne zmanjšuje povezanosti njegovega imena z razvojem bolnišnice, pač pa je prilika, da se mu za vse njegovo dosedanje delo na pod- ročju zdravstva izreče najprisrč- nejša zahvala in zaželi še za vna- prej vse najboljše. PlofNIEGOHiSKE^^CEH Ha sestankih Bačka, ki jo je poslal v ptujski okraj Pokrajinski komite KPS za Štajersko, da bi poživila delo za osvoboditev, je že marca skli- cala več sestankov. Pri tem sta ji pomagala Jože Lacko in Franc Osojnik, ki sta poznala zaneslji- ve ljudi po Slovenskih goricah. Na sestankih so razpravljali o nalogah Osvoibodilne fronte in o Slovenjegoriški četi, ki ji je po- trebno najti čim bolj varne po- stojanke. Marca 1942, kmalu po Barčki- neim prihodu v ptujsiki okraj so se zibrali pri Jožetu Kolenku v Novi vasi pri Ptuju, štev. 49 Barčka, Jože Lacko, Jožef Ceh, Janez Zelenko, Alojz Lovrenčič, Franc Toplak, Jožef Anžel, Ja- nez Svršnik in dva brata Staneta 7 Grajene. Po tem sestanku so za velikonočne praznike razobesili slovensike zastave ob cesti iz Ki- carja proti Ptuju. Po Barčkinem prihodu so v Novi vasi ustanovili tudi odbor OF, ki ga je vodil Alojz Lo- vrenčič. Mladinci pa so začeli pridno žbirati potrebščine za prve slovenjegoriške partizane. V okolju Nove vasi so se odli- kovali Stanko Brenčič, Milan Lacko in Franček Voda. ki so stanovali v Novi vasi, v Zabjeku pa Ivan Brenčič Prvi borci slovenjegoriške čete Partizani Slovenjegoriške čete pa so se shajali sprva na domu Franca Osojnika v Desencih. Na sestanke so hodili Barčka Lacko, Osojnik, Alojz Zavec in trije bratje Reši. Govorili so o nalo- gah slovenjegoriške čete, pri- pravljali načrte za oborožene napade na okupatorjeve posto- janke. Aprila so bili v četi pe- kovski pomočnik Vinko Reš, ro- jen leta 1922, Mirko Reš, klju- čavničar, rojen leta 1912 in Kost- ja Reš, rojen leta 1922 — trije bratje iz Vintarovec, sinovi klju- čavničarja Ernesta Reša in Gere, ki sta svoje otroke vzgojila v zavedne Slovence in borce za pravice delavskega razreda. Po- sebno vnet revolucionar je bil Vinko, ki se je v Ptuju izučil za peka ,in je postal skojevec. Apri- la je bil v Četi že'* tudi Franc Osojnik, kmet iz Desenec,'"star 42 let. Med prvimi se je četi pri- ključil tudi enaindvajsetletni dijak Zvonko Sagadin iz Ptuja, ki se je že pred letom 1941 uvr- stil med voditelje Skoja v Ptuju. V četi je prevzel idejno vodstvo kot politični komisar. Maja je postal stalen borec Slovenjego- riške čete tudi zidarski delavec Alojz Zavec iz Ptuja, star 20 let. V četo sta prišla še dva borca izven območja ptujskega okraja, Tomašič-Mali, ki je pravzaprav Rudolf Megla, sin malega po- sestnika od Tomaža pri Ormožu, brat narodnega heroja Vinka Megla. Ze leta 1941 se je na kon- cu avgusta pridružil borcem, ki so izkopali na Hajdini v gozdu zakopano orožje — tri mitraljeze in puške in nato krenili najprej na Ptujsko goro, nato pa na Po- horje.. »Mali« — Rudolf Megla, ki je bil majhne postave in so mu za to nadeli tako ime, takrat ni prišel na Pohorje. Njegov oče je povedal, da so ga zaprli v Ptuju skupaj z bratom Avgu- stom. V indeksu ptu.jskih zapo- rov, ki ga hrani ptujski muzej, sta res vpisani obe imeni z zapo- rednimi številkami 355 in 358. Iz Mote pri Ljutomeru je bil do- ma Drago Stojko, kmečki sin. V Kicarju se je četi priključil delavec iz opekarne v Zabjeku Alo.iz Pukšič, star 29 let. iz Ptuja pa je prišel v četo tudi Ivan Pe- trovič, rojen leta 1921, mizarski pomočnik, postaven fant temnih kodrastih las. Njegova mati ^e bila delavka, doma iz Haloz. Ze zgodaj je občutil trdoto proletar- skega življenja in se uvrstil med naoredno delavsko mladino, S slovenjegoriško četo ,50 bili tesno povezani Franc Rajšp, ključavničar iz Doliča. star 40 let. in brata Staneta. Ivan star 23 let, zidarski pomočnik in Jo- že, star 27 let, doma z Grajene. Oba brata sta bila sodelavca ptujske »Vzajemnosti«, po pri- hodu okupatorja pa sta se pri- družila osvobodilnemu gibanju. Ivan je bil posebno predan so- borec Slovenjegoriške čete in ji je pomagal pri njenih napadih na nemške postojanke. Zadnja sta se četi pridružila Alojz Ceh, organist iz Cerkve- njaka in Franc Knez iz Zagorec v Slovenskih goricah, trden kmet, ki je pomagal OF že leta 1941 in je k njemu zahajal Jože Lacko. Pri njem so imeli tudi se- stanke. Njegov sin je hodil v kmetijsko šolo pri Šentjurju. Zaradi neke njegove neprevidne izjave, so ga zaprli. Očetu so j p)otem grozili, da bodo sina ubili, če ne izda pobornikov za osvo- boditev v Slovenskih goricah. Iz strahu, da bodo grožnjo izpolnili, se je Franc Knez sprevrgel v iz- dajalca. Priključil se je Slove- nj egoriški četi, da bi jo izdal, kar je tudi sitoril, o čemer bomo pi- sali še posebej. Postojanka slovenjegoriške čete Partizani Slovenjegoriške če- te so zaradi varnosti precej rrie- njavali svoja bivališča po Slo- venskih goricah, ponekod so se dalj zadržali, ponekod pa so pre- spali le po eno ali dve noči. Po- gosto so hodili prenočevat v Gradiščak, v zidanico Janeza Cuša iz Levanjc, ki ga je zato okupator ustrelil. Ob toplih po- letnih nočeh so prespali kar na prostem, v gaberniških gozdo- vih, ali pa so se zatekli v podze- meljsko votlino blizu Toplakove domačije pri Mostju. Večkrat so domovali v opuščeni opekarni v Janežovcih. Oglašali so se še pri Polančevih in Grabarjevih v 1 Drstelji, pri Horvatovih v Gomi- | licah, v zidanici Franca Pihlerja | v Strmcu, pri Jožetu Zeleniku v ' Levanjcih, pri Frasovih v Pla- carju, pri Ozmecu in Kocmutu v Strmcu, v Trnovski vasi v opuščenem vojaškem bunkerju, pri Slodnjakovih v Trnovskem vrhu in pri Slamenickem v Zgornjem Velovleku. Glavno redno javko so imeli pri kmetu Simončiču v Zg. Ve- lovlaku. Denar za borce so zbi- rali delavci v železniških delav- nicah v Ptuju, oddajal pa ga je Leopold Voda Rajšpu in Lo- vrenčiču. Skladišča hrane za slovenje- goriške partizane so imeli pri Lovrenčiču v Novi vasi in pri kovaču Francu Frasu v Skofcih. S hrano so jim pomagali še dru- gi pripadniki. OF. med njimi je bila Olga Ceh v Janežovcih. (Dalje prihodnjič) V. R. Alo,iz Lovrenčič Alojz Zavec Rudolf Megla Zvonko Sagadin RAZNE IZ ORMOŽA PRIPRAVE ZA ZAČETEK GRADNJE VODOVODA V ORMOŽU V Ormožu bodo 16. t. m. za- čeli z deli pri gradnji vodovoda. Najpreje bodo začeli z izkopi te- meljev za vodni zbiralnik na Hajndlu ter za stavbo, ki bo v njej črpalka v Mihovcih. Grad- beni material že prihaja na bo- doča gradbišča, tudi litoželezne cevi se že zbirajo na določenih krajih. V zvezi s pričetkom gradnje vodovoda v Ormožu se pojavlja vrsta vprašanj, predvsem glede zagotavljanja potrebnih investi- cijskih sredstev kakor tudi glede organiziranja prostovoljnega de- la, ki edino lahko zagotovi zni- žanje stroškov gradnje V tem pogledu bo potrebno zastaviti vse sile. Mladina se je sicer za- vezala, da bo pomagala pri grad- nji vodovoda, vendar bo potreb- no pridobiti tudi starejše, da bo- j do pomagali. RDR | LETOS NOV BLOK V ORMOŽU V SKOLIBROVI ULICI v Skolibrovi ulici v Ormožu je že določena lokacija za nov 32-stanovanjs'ki blok. Za letošnji del gradnje bo porabljenih okrog 48 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bo stavba dograjena v surovem stanju. Izvajalec del še ni znan. MOST ČEZ DRAVO NI VEČ SPOSOBEN ZA PROMET Pred kratkim si je posebna komisija gradbenih in drugih »trokovnjakov iz obeh sosednih občin ogledala most čez Dravo v Ormožu. Soglasna ugotovitev komisije je bila, da most ni več primeren za nadaljnji promet s tovornimi avtomobili. Zato bo tudi v bodoče ostal zaprt za vo- zila težja od ene tone. Odprt pa bo za pešce, kolesarje, motoriste in osebne avtomobile. Težjim vozilom bo omogočen prehod čez j Dravo z brodom, ki bo oskrbo- val prehod čez reko kakšnih 1.50 metrov niže mosta, in ki bo omo- gočal prevoz vozil, težkih do 15 ton. Brod bi naj obratoval tri leta, v tem času pa bi pripravili vse potrebno za gradnjo novega mosta. PET VARIANT ZA NOVI MOST V ORMOŽU Terenske raziskave na obeh bregovih Drave v zvezi z grad- njo novega mostu so že oprav- ljene in je pripravljenih tudi pet variant za gradnjo mosta. Po prvi varianti bi naj bil most zgrajen jugovzhodno od železni- ške postaje, kjer je sedaj prista- jališče za brod. Glede na bodo- čo sladkorno tovarno bi bila takšna lokacija zelo primerna, toda bila bi tudi, glede na po- trebo po premestitvi železniških tirov, precej draga. Po drugi va- rianti bi most zgradili ob preho- du ceste čez železnico; ta varian- ta ima to pomanjkljivost, da bi bil izhod z mosta preblizu že- lezniških tirov. Ce bi zgradili most za skladiščem kmetijskega kombinata, bi bilo potrebno zgraditi nadvoz nad progo. Most bi lahko zgradili tudi na mestu kjer ,je sedanji most. Končno bi lahko zgradili most južno od bolnišnice TBC. Tudi tod bi mo- rali zgraditi nadvoz. IJokalni faktorji se navdušuje- jo za tretjo varianto, to je za gradnjo mostu v bližini skladi- šča kmetijskega kombinata. Vse- kakor je most prek Drave v Or- možu precejšnjega gospodarske- ga pomena ne samo za Ormož, temveč tudi za hrvatsko področ- je, ki gravitira v Ormož, Razprava o novo- gradnjah v Ormožu Občinski ljudski odbor Ormož ^ }e povabil zastopnike urbanisti- čnega zavoda, uprave cest ter go- spodarske in politične predstav- nike OLO Mairibor na posvetova- nje, ki bo 14. t. m. v .Ormožu Predstavniki obč. LO Ormož bodo s povabljenimi razpravljali o graidn.ji stanovan.jskih hiš ne ob- močju svoječasnega naselja Len- ta, ki je bilo ob koncu druge svetovne vo.jne porušeno. Strokov- njaki bodo proučili možnost grad- nje zasebnih stanovanjskih hiš tik ob cesti II. reda Ptuj—Ormož. Tod so še ruševine bivšega nase- lja. tudi temelje nekaterih bivših stavb bi lahko še koristno upora- bili. Po mišljenju nekaterih urba- nistov bi se naj Ormož širil v smiri proti Veliki Nedelji. Smer proti Ljutomeru je zaiprta z go- spodarskimi objekti. R. DR. Ali ste že naročili »TEDNIK« za svojega si- na, ki odslužuje kadrov- ski rok v JLA? Velika Nedelja Pred kratkim je bil v Veliki Nedel.i,i občni zbor Lovske družine Velika Nedelja, Organizacija šte- je 25 šlanov, ki so, kakor je bil razbrati z občnega zbora, disci- plinirani in tovanški. Na zboru je bilo dalje ugotovljeno. d.a zmanjševanje gozdnih površin zlasti v Otoku negativno vpliva na obseg in kvaHteto lova. Druži- na se mora često tudi ukvar.jati s ornimi lovci, ki ji povzročajo občutno škodo. V zadnjem obdob- ju so ujeli tudi registriranega lov- ca. ki je ilegalno obstreljeval di- vjad v lastno korist. Da bi takš- no ravnanje posameznikov v bo- doče preprečili, bodo v dogled- nem času nastavili lovskga paz- nika. Družina ima tri dresirane lov- ske pse, s katerimi je na raznih tekmovanjih dosegla lepe uspehe. V lanskem letu .je družina izipla- čala na račun razne škode oško- dovancem 42500 dinarjev, podpr- la pa .je tudi razna društva in or- ganizacije. Ker je dosedanji od^bor družine dobro gospodaril, je občni zbor poveril tudii nadaljnje vodstvo družine članom dosedanjega od- bora. Zbrani lovci so na zboru z eno- minutnim molkom počastili spo- min umrlega Rizmana Franca iz Drakšla. ki je bil dober, priljub- ljen in spoštovan lovski tovariš. KA Ali ste že naročili svo- jemu pismonoši, naj van prinese vsak petek »TEDNIK« na dam? Stran 4 TEDNIK pttj, 13 aprila 19« " Šolska reforma v praksi Učenci osmifi razredov ptujslIa je s svojim progranioin in v>(l)iii(> ter vzgojnim in tirnim -^inotriMn popolnoma sprenuMiila značaj naše obvezne šole in jo i)rav zaratli vsej^a tetra postavila v središče vsega nzii;ili ali pa je nismo rn/vili. Med te zahtere sodi tncli proizvodno dHn iiccneev osnovnili šol. Zakon r> osnovni šoli nam po- Ipp ostalih naloj; iienejra iii vzffojupjra (lehi v naši (vhve/rni šoli nalaga, da nio-ra šola svoje smotre uresničevati tudi na ia nnein, (la nčivaifi neenee na smispliio iip(>ral)ljiin le i)ri(l(>l)- Ijencfra ziiHnja / vključevanjem v razne oblike dela ter jini nn ta način <).Mik;ije '^oeialistieni (vlnos fir> dela in va/.vija pri uč-neih smisel /a delo. Oheneni pa jih vzjrajfi in MS|)(>siiM in k pravilnenin vrednotenjn d-di. Zato morajo iieenri na taki praksi spoznati tehnološki i)ro- ces, snoznnli iii seznanili naj bi z drn7l'"^nini upravljanjem v podie^jih in iistnntM-ah. z na- lopfami in Fiinkeijo. ki jo imata upravni odbor in delavski svet, nr-litične organizacije in sindi- k-^lna orpranizacija v podjetju. Z«litevo po proizvodnem delu If.hko v P'Mni meri izvajamo iz n=iše5fa občega vzgojnega smo- tra. ki govori o vsestranski vrffoti našega otroka. Y naši družbeni stvarnosti ima proiz- vodno delo učencev svojo drnž- bp.no. pedagoško in psihološko utemeljitev. Živimo v dobi, ko smo s svojimi velikimi napori ie izvršili dobršen del indu- strijske revolucije. Ljudje v naši socialistični skupnosti niso reč le proizvajalci, temveč že dobrih deset let tudi aktiviii upravljale! t sami proizvodnji kakor tudi na vseh področjih nagega življenja. \li>lini. da le v neposredni proizvodnji lah- ko u.'(Mief spiv/.iui drubi-ne, (^kiMKMiiske, organi/,a( ij'-ki', t(di- niene in /uaustvene (denieute pr(>i/.v(Mlnje. v proizvodnem delu |)a lahko uecnčev o zna n je najbolj najde potrdilo in pravo vrednost. V ptujski in oruKKŠki občini bomo IcMivs prvič izvajali te za- konske zahtev(>, in sicer (m1 2'i. do vključno 2". ai)rila. .Svet za šcistvo, zavod za prosvetno pe- diigoško slu/bo, kakor tudi ce- lotna drii/ba s starši na čelu. uiorajo biti zainteresirani na t"ni. da je šola povezana /, živ- ■ Ijenjeni in vsem. kar se okoli ; nje dfda in ustvarja, da koraka j v/.poredno z vsem našim ustvar- j janjeni. I Svet za šolstvo pri Obein- I skein ljudskem (>satn(V.nih šol so bile postav- ljene krajevne komisije, kate- rih naloga je, da na območju svoje šole jjripravijo vse po- trebno za učence iz svojega ob- močja. Razumljivo je, da šola kakor ludi \si ostali prosvetni organi v (xbeini ne bodo v tej akciji usp(di, če ne bo pravega razu- mevanja i)ri |)osauieznih pod- jetjih. da ne bi z ra/.ninii izgo- ve^ri (l(da zavirali, ampak da bi bili pripravljeni nuditi v tej važni in odgovorni nalogi vsi ))onioe. Mislimo, da ni to samo naloga prosvetnih delavcev, pa tudi ne i)rosvetnih orgaiio-v in ljudskega odbora, anii)ak da je to naloga vseh naših državlja- nov, da |)rispevaj() in pomagajo po svojih nnK'(di, da bo d(do doseženo v laki nuMM, kakor ga nalaga |)red celotno luišo druž- bo zakon o osnovni šoli. S. S. Ob otvoritvi razstave »Mladina v revoluciji in izgradnji« v Ptuju in izbira poklica Reformirana gimnazija dobi- va konkretno obliko. Y pole- miki za njeno vsebino in orga- j nizacijsko obliko je zmagala j srednja pot. Gimnazija ostane še naprej splošno izobraževalna šola višje stoi)nje, bo pa i>ove- zana z našim gospodarstvom in vključena bo v življenje svo- jega okolja. Tako bi tiidi gimnazija dobila v socialistič- ni družbi ustrezno mesto. ^ dolgotrajnih in živahnih razpravah za novo obliko in vsebino gimnazije so jo vneti zagovorniki ozke strokovnosti hoteli spremeniti v neke vrste strokovno .šolo. To je do neke mere razumljivo. V industriali- zaciji dosegamo njeno klasično stopnjo razvoja. Z njo razbija- mo zaoistalo in manj i>roduktiv- no >cehovsko« obrt in preha- jamo k industrializaciji po »človeškem« tekočem traku, v kateri je specialist v ozkem področju gonilna sila proizvod- nega procesa. Obenem nas na- še današnje gospodarstvo sili, da ustvarimo čim več material- nih dobrin, uravnovesimo pa- sivno zunanjetrgovinsko in plačilno bilanco, dvignemo standard itd. K temu cilju so usmerjena vsa naša gospodar- ska, politična in celo šolska prizadevanja. Vsaka reforma, posebno pa šolska, ki je namenjena gene- racijam, mora segati v bodoč- nost. To velja praV tako za iz- biro poklica. Klasična oblika industralizacije je zadeva e- daniosti (Fr. Pedičr-k. Naši raz- gledi 10. 3. 1062). V bodoče jo bo izpodrivala avtomatizacija. Lahko računamo, da l.io mla- di r0'd, ki bo šel skozi refor- mirano gimnazijo iu Jiniverzo imel pri nas opravka vsaj z začetki avtomatizacije. Tedaj v(>rjetno tudi ne bo potrebno toliko nai)orov za pridobivanje niat(>rialnih dobrin, temveč bo dovolj možnosti misliti tudi na druge vr(>dnote. kar je itak viš- ji cilj naše socialistične družbe. C"e hočemo razvijati ljudsko ustvarjalnost, doliiti široke jio- glede na etdotno problematiko znanstvenega in družbenega razvoja doma in v svetu, mo- ramo strokovno izobrazbo i)o- vezati s splošno razg](>danosljo. remu namenu naj lii služila tudi reformirana gimnazija. Kolikor j(> bil očitek, da je l)i- la stara gimnazija preveč Ini- manistična. ])remalo povezana z našimi g(Ksp(«larskimi problemi in iztrgana iz svojega okolja, upravičen, se s to delno re- formo ludi ta pomanjkljivost odpravlja. Ptujska gimnazija ima boga- to zgodovino, saj že več kot devetdeset 1(H uspešno vrši svo- je nčnovzgojno poslanstvo. Ce- l)rav })o številu dijakov ni bila nikoli ])osebn() mcK-na, je iz njenih klopi izšla vrsta odlič- nih strokovnjakov, literatov, na))re(lnih juditikov. 1\> osvo- boditvi so tudi njo dosegle manjše sprcMnenibe, ki ))a ni.so bistveno vplivale na njeno glavno nalogo, ki je jiredvsem prijiravljati kadre za visoke šole. Današnja reforma gimna- zije načcTija njen učn()vzgo.jni smoter nekoliko globlje. Spl(xš- ni i)redmeti ostanejo v bistvu isti in v enakem obsegu kf>t jire-j. Poleg tega splošnoizobra- ževalnega jedra bodo dijaki do- bili še elemente tehnične vzgo- je in upravnega poslovanja, kar jih bo vpeljalo v ustroj našega gaspodarskega in ])(>li- tičnega življenja in jim omo- gočilo že po maturi stopili v proizvodnjo. Bolj vzgojni kot lični pomen pa ima specifična ' usmeritev gimnazije, ki bo v ! skladu z okoljem, v katerem zav(Kl živi in dela. Odstotek Ijndi z viscfkošolsko izobrazbo v vseh državah na svetu raste. Tudi pri nas ne zau<5tajamo za njimi. V \ aa- kein večjem mestu je zrasla univerza ali vsaj kaka višja šola. Uvajanje večstojienjskega študija na univerzi, ki omogo- ča slušateljem že |)o dovršeni iirvi stopnji (2 leti) priti v služ- bo, krepi položaj gimnazije v našem šolstvu. Vrata visokih šol so sicer odi>rta tudi absol- ventom raznih sreTednikov< urednik mi je zadnjič dejal, da ljudje radi berejo kake vesele zg(^be in so kar zadovoljni, če najdejo v listu kaj takega. V zaNovi vinotoč v Vrbaiiovi ulici«, kjer naj bi 1. aprila i>r(Klajali vino po 36 din dva deci in sendviče po 24 din. ro je bila sicer prvoaprilska potegavščina, saj Vrbanove ulice v Ptuju sploh ni, in vina po 180 din liter ne točijo nikjer več. vendar je mar^sikdo, ki je to bral, rekel: >Res. da je 36 dinarjev za dva deci nekoliko prepoceni za današnji čas, ven- dar bi bila, recimo, cena 30 do 60 dim prav lahko zmogljiva tudi za gostince, če bi le ne bilo toliko teh davkov, režij- sikih stroškov, predrago oprem- ljenih lokalov (na pr. 30 mili- jonov za adaptacijo stare go- stilne), nekaj manj dobičkov in — nekaj dobre volje. Tako pa: pij, če zmoreš, če ne, pa puMil Zato bomo pa rajši pu- stili, ker ne zmoremo.« Zdaj pa nekaj zaresnega, ne prvoaprilskega. V Ptuju vidim veokrat kaj veselega in kratkrvčasnega. Na pr. kako otroci krpajo vlak. Vlak je spoštovanje zbujajoča gmota: žeie'zna loKomotiva, ki puha dim in iskre, ropotajoči vagoni. Rekel bi: huda pošast, ki se pred njo varujemo z za- pornicami in raznimi opozorili: pazi na vlak, ne nagibaj «« skozi okno, ne izstopaj, dokler vlak ne obstane itd. Saj pa imamo tudi izkušnje! Koliko ljudi, ki so imeli pred njim premalo režpekta, je kaznoval s smrtjo ali pohabo, kar je včasih še hujše. Zato pa bi mo- rali na vlak gledati z vsem po- trebnim »poslovanjem in mirno čakati, da odpelje mimo. Am- pak ptujsiki otroci imajo pred vlakom vse prej kot re.špekt. Nedavno, ko je bil še sneg, so se pos-taivili trije tam pred za- pornicami na Ormoški cesti in so ta vlak — kepali. Bil je osebni vlak in ljudje v vlaku S.O stali ob oknih. Otroci pa — cof. čof so letele snežene kepe v šipe. Nekatere so tudi zade- le, pa mislim, da ni bilo škode, ker so šipe na vagonih debele. T.judje na vlaku so se odmika- li od oken ... ★ Ko že govorimo o rešpektii, vam povem, da tudi odrasli ni- majo pravega rešpekta. Na primer: še nikdar nisem videl, da bi ljudje, ki gredo za po- grebom. kadili. V Ptuju se tudi to godi. Zadnjič so pokopali uglednega in zaslužnega člove- ka. Drugače je bilo vse, kakor je treba: pevci so zapeli >Lipa zelenela je«, godba je igrala in sprevod se je lepo m spoštljivo poimikal od hiše žalosti skozi mesto na pokopališče. Nekomu od moških, ki so korakali spre- daj, pa se je zahotelo, da bi ka- dil. In si je prižgal cigareto. Za njim drugi, tretji... Pa so ka- dili. Modre meglice tobačnega dima so se vlekle nad sprevo- dom in razširjale prijeten vonj. Vffi niso kadili. Nekateri bi radi, pa so se premagali. Ce ^i strasten kadilec, je res ma- lo težko: sprevod se pomika počasi, godba igra žalostinko tam, tam tamtamtani, tam, kla- rinet pa »vira preniilo vižo, ki ustvarja primerno du.ševno na- »trojenje. Človek, ki gre v stprevodii, se spomni, d« bodo enkrat tudi njemu tako igrali. Posilijo g« čustva, nekako me- hanično seže v žep po cigareto in prižge. Knjigo o lepem vedenju ste gotovo kdaj brali. Tudi jaz sem jo. Tam piše o bontonu, ki nas poučuje, kaj smemo in kaj ne smemo. Iskal sem doma po tej knjigi, da bi našel, ali se s-ine pri pogrebu kaditi. Našel ni- sem nič, in tako zdaj ne vem, kako je s to zadevo. Morda bi nam kateri od »Tednikovih« bravcev vedel povedati, če se sme pri pogrebih kaditi. »V slo- venskem Bontonu ne piše nič, morda bi kdo, ki obvlada, re- cimo, angleščino ali francošči- no, našel v teh jezikih kaj o tem. Ce se ne bo našlo nič, si bom prav gotovo tudi jaz, ko bom šel sipet s pogrebom, pri- žgal cigareto. Zadnjič sem ko- maj komaj zdržal. ★ Zdaj pa še eno, da bodo tri. V Ptuju imamo tudi kavarno. Včasih jo obiščem, najrajši zve- čer. Tam imajo televizijo. Na- ročim turško in gledam. Kot delovni državljan menda zaslu- žim, da po opravljeni službi malo posedim in se razveselim. Ne sedim dolgo, ker mi je ne- prijetno, da bi me ob pozni uri metali čez prag: »Gremo, gre- mo!« Enkrat me je obiskal na poti skozi Ptuj prijatelj iz Ljubljane. Celo desetletje sc nisva videla. Prišel je k meni v delavnico in mi rekel: >Tmam urico časa, pojdi malo z me- noj!« Prosil sem delovodjo, naj me pusti malo ven. In sva šla. Ogledala sva si vrvenje v me- stu. Ljudje so hiteli po svo- jem poslu. V gostinskih loka- lih ni bilo gneče. Ljudje so prihajali in odhajali.. Prišli so na kozarec vina, na golaž, kislo juho. Nihče ni posedal brez po- trebe. Vsem se je mudilo. >Tempo, tempo.« se je nasmeh- nil prijatelj. >Tudi Ptuj ni več tisto zaspano mesto, kakor ga noznam še iz stare Jugoslavije. Ljudje dftlajo in imajo pred seboj perspektive...« Zavila sva v kavarno. Bila je skoraj prazna. Seveda, bilo ie ob de- setih dopoldan. Kdo bo pose- dal dopoldan v kavarni ia ra- Dravljal čas! In vendar! Tam pri oknu je sedelo osem mladih ljudi in zapravljalo čas s kar- tanjem. Štirje so igrali, štirje gledali. Karte so pokale po mi- zi, da je bilo veselje! >Pa to so sami petnajst in šestnajst- letniki,« pravi prijatelj. >Ne^ kakšni vajenci. Pa pijejo tudi, nekateri pivo. drugi žganje in pelinkovec. Kade pa k^>t Turki.« To sem videl že večkrat tudi popoldne in zvečer. V kavarni so mi rekli, da »e teh vsiljivih igralcev kart ne morejo znebi- ti. Gledala sva na ulico, po ka- teri .so hodili ljudje po oprav« kih. Resni ljudje, vsak s svojo skrbjo. Tu v kavarni pa nere«- ni mladeniči, ki ob desetih do- poldan mečejo karte. Nisva se več zanimala za fantiče. Plača- la sva in šla. Proti poldnevu, ko sva s prijateljem spet šla mimo >Evrope«. in se je pri- jatelj odpravljal in poslavljal, so fantiči še vedno sedeli pri kartah... N. K. OBČNI ZBORI SINDIKALNIH P0RU2NIC 14. APRILA 1962 Sindikalna podružnica grad- benega podjetja >Drava« Ptuj ima redni letni občni zbor t dvorani podjetja s pričetkom ob 14.30, ki «6 ga bo udeležil član predsedstva ObSS Jože Sotler. ♦ Občni zbor sindikalne po- družnice trgovskega podjetja >Izbira« Ptuj se bo v Domu JLA pričel ob 15. uri. Občnega zIjo- ra se bo udeležil član plenuma ObSS Hinko Levičnik. * Članstvo sindikalnih podruž- nic »Petovia« in >V6sna< Ptuj se bo sestalo na svoj prvi skup- ni občni zbor ob 15.30 v dvo- rani SZDL na Bregu. Udeležil se ga bo tajnik ObSS Ptuj, Občni zbor sindikalne podruž- nice je iem večjega pomen«, ker je v obdobju, ko je prišlo do združitve podjetij »Petovia« in >Vesna< Ptuj v podjetje pre- hrambne industrije >Petovi»« Ptuj. * Redni letni občni zbor sindi- kalne podružnice Občinskejf« ljudskega odb. Ptuj se bo pri- čel ob 17. uri v Narodnem do- mu. Občnega zbora se bo ude- ležil predsednik ObSS Jože Se- giila. V veliki ani Občinskega ljudsikega ma Ptuj bo letni občni zbor sindikalne podruž- nice Kmetijskega kombinata Ptuj ob 8.30. Občnega zbora se bo udeležil podpredsednik ObSS I.ojze Cucek, pričakujejo pa, da bo članstvo ob občnem rbo- ru obiskal tudi predsednik ret- nubliškega odbora sindikat* kmetijskih, živilskih in tobač- nih delavcev Slovenije Frauc Martine. KULTURME PRIREDITVE V PTUJU Vsem gostom na prireditvah - dobrodošli! V Ptuju, v gledališču, bo v času med 19. in 22. aprilom 1962 IV, okrajna revija dramskih skupin, kar bo za Ptuj posebno kulturno doživetje za vse pre- bivalstvo iz niesla in okolice, ki obžalujeta, da je Ptuj izgubil pogoje za svoje poklicno gleda- lišče. Revija bo dosegla svoj na- men, če bo na vseh predstavah polna udeležba. Vse množične organizacije in društva iz ob- čine se bodo morale potruditi in s svojim vplivom zagotoviti, da se bodo njihovi člani in čla- nice udeležili predstav. Neza- dostna skrb za pridobitev jav- nosti za revijo v Ptuju bi uteg- nila imeti za posledico dvojno škodo, in sicer občutek nasto- pajočih dramskih skupin, da so igrali na neobdelanem območju, in okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Maribor, ila so z revijo počastili kraj, ki je ni vedel ceniti in se ni na njo primerno pripravil. Žirija okrajnega sveta Svo- bod in prosvetnih društev Ma- ribor je izbrala dramske sku- pine s svojega območja, ki bo- do nastO'pale na reviji v Ptuju. Dramska skupina DPI) »Svo- bode« Ptuj bo uprizorila Gol- donijevega »Lažnika«, KPD Svoboda Ravne igro .Andre Roussina »Otroci prihajajo«, KPD Svoboda Črna na Koro- škem igro Lorraine Hansberry »Grozdna jagoda v soncu«, KPD Svoboda Mežica H. Kleista »Razbiti vrč«, KUD Mejnik .Šentilj igro Goadricha in Hok- keta »Dnevnik Ane Frank«, MKUD Ivan Cankar 1. gimna- zije v Mariboru recitatorsko sestavo pod naslovom »Atomski vek«, KPD Svoboda Slava Kla- vora pa Agate Chrislie »Mišni- ra«. Dramske skupine, ki se bodo na reviji v Ptuju najboljše iz- kazale, bodo po izboru republi- ške žirije nastopile tudi na re- publiški reviji. Zadnje tri tedne aprila 1962 bo Ptuj poln kulturnih prire- ditev. Reviji bo sledilo prvo- majsko srečanje Varaždin — Cakovec — Ptuj z namenom skupnega praznovanja medna- rodnega praznika dela pod na- slovom »Teden bratstva in pri- jateljstva med delovnimi ljudmi Varaždina — Ca- liovca — Ptuja«. Za te prire- ditve so izbrani dnevi 23., 2^., 27, in 28. april 1962 in bodo vse prireditve v gledališču. K ome-! njenim prireditvam pa je po- trebno prišteti še predhodne javne nastope učencev Glasbe- ne šole Ptuj v dnevih od 9. do 17. aprila 1962 v Glasbeni šoli. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Bistrovič Olga, Mariborska 9 — Vesno; Brumen Francka, jancžovski vrh 24 — Slavico; košar Agata, Prešer- nova 24 — Bojana; Potočnik Pavlina, Žetale 19 — Majdo; Vegan Bara, Dravinjski vrh 45 — Jožeta; Rihtarič Elizabeta, Hrastovec 3 — Jurčka; Skela Mariju, Breg 33 — Dušana; Ba- rič Marija, Zagrebška 10, Ptuj — Lilijano; Urbaiičič Francka, Vrhloga 7 — Tatjano; Vauda Marija. Vošnjakova 5 — .Mar- jana; Butolen .Matilda, Dobri- na 75 — Franca; Bedenik Ka- tarina, Nadole 82 — Ireno; Ma- horič Frančiška, Novo naselje 11 — Majdo; Lasbalier Marta, Runeč 7 pri Ormožu — Mira; Lipovnik Angela. Markovci 23. — Jožeta: Kolaric Jnlijana. (.ornji Velovlek 14 — Branka: Govedič Ivanka. (",re/ovčak 29 — Draga; Karo Amalija. Vin- tarovci 21 -- Roeiito: Toš lea, Beograd — Aljoša; laegula Ana, Zagrebška 54 — Rudija. Vonči- na Alojzija, /agorci 2 — Alber- ta; Ceii Frapcka. Vičava 49 — dečka; Ceh Tvana. Kukava 33 — Borisa; Beloševič Alojzija, Krapina — Davora; Volgeinut Štefka, Levanjci 19 — Darjo; Janžekovič Ljudmila, Cvetkov- ci 25 — Milico. Jožico; Mežna- rič Ljudmila, Vinski vrh 67 -- dva (Ipčka; Šef Marija. Zg. llaj- (iina 35 — Anico; Praprotnik .Marija. Zagrebška 36 ~ dečka; Jiirečič Anica, Ptujska cesta, Ormož — Branka; Malek Aloj- zija. Strmcc 13 — Milana; Ku- kovpc Terezija. Bukovci 33 — Alojza. Marka; Rašl Ana. Kicar 3 — Nadico; Phiško Marija, /amiišani 94 — Leopolda; Vi- dovič .Marija. Mcdribnik 12 — Rudolfa. Marijo; /olenko Jože- fa. Tržeč 38 — Milana: Z»mu- liarič Genovpfa, Stojnci 132 — Franca; Glavica Marija, 1 epo- glava — Slavico: ^Neingartner ložofa. Brezovpc 75 — .\no; Kmetpc Katarina. Kidričpvo 7 — .Marka; Grašič Alojzija. Rotman 3" — Branka; Cprar Lidija. Kidričpvo 2 — dpklico; špruga Marija. Kicar 116 — Branka: Vičar Marija, Banov- ci 12. Ljutonipr — Franca; Per- gpr .\na. Maiski vrh 9 — .\ni- co: '^tebih Slava. Juršinci — Majdo; Sinodič Zdenka, Babin- ci 29, Ljutomer — Mirana; Rožman Lucija, Mota 72, Lju- tomer — Andreja; Mežnarič Pavla, SlaiilMjak 13, Ljutomer — Ireno; Plesec Marija, Rogoz- nica 47 — Martina; Peršoh Ju- lijana, Mihovci 31 — deklico; Belci Ana, Preseka 17, Ljiito- mer — Ivana; Bohak Štefanija, Na tratah 14 — Diana; Belšak Ljubica, Ivanjkovci 18 — Da- nico; Arnuš Marija, Pcnlvinci 92 a — Milana; Skok Katarina, Njiverce 10 — Milana; Ostro- ško Alojzija. Vareja 11 — Ire- no; Jakolič Matilda, Prešerno- va, Ptuj — Branka; Mlakar Štefanija. Spiska 26 -- Bogda- na, Vršič Angela, Šardinje 12 — Lilijano: Jurič Ana. Mezgov- ci 69 — .Mirana; Krušič .\nica, Zg. Pristava 33 — Mirka; Pod- goršek Roza. Dragonja vas 23 — Romana; Ceh Ana, Jastrebci — Stanko: Domanjko Trancka. Mala vas 3t — Franca; Pukšič Jožpfa I.(K'ki vrh 62 — dečka; Valant Ana, Sp. Ciorica 25 — Stanislava; Svpnšek Anffcla, Zagrebška c. 3^^ — Angelo; Lampert Cirila. Stoperce 15 — \nico: Erlih Marija, Mihovci 10 — Zdravka: Zajec Francka. Slovenja va^ 69 - Majdo; Hr- ga Marija. Krjavci 3 Marja- no; Prelog Terezija, Sp. Haj- dina 70 — Borisa. Umrli: Pučko Marija, Gra- jpnščak 59. roj. 1902. umrla 29. 3. 1962; Slokar Jakob, Žerovin- ci 16. roj. 1900. umrl 28. 3. 1962; Botolen Jože. Zagrebška 52, roj. 1896, umrl 30. 3. 1962; Ro/man Franc, Rogozniška c. 7, roj. 1871, umrl 30. 3. 1962; .Vlatjašič Alojz. Za gore i 46, roj. 1911, umrl 30. "i. 1962; Zupanič Mar- tin, Cierečja vas 72. roj. 1961, umri 31. i. 1962; Marin Ivau, Sodjnci 31, roj. 1895, umrl 4. 4. 1962; Beber Branko. Dornava 1. roj. 1959, umrl 23. 3. 1962; Tomanič Jože, Zagrebška 34, roj. 1910, umrl 5. 4. 1962; Novak Ana, Starše 36, roj. 1881. umr- la 8. 4. 1962; Brenkovič Tomaž, spiihlja 11, roj. 1881, umrl 8. 4. 1962; Sagadin |akob, Vičava 34, roj. 1883, umrl 1. 4. 1962. Poroke: Kolarič Franc. Pod- vinci 29 in Hržič Ema, Lacko- va 11. Na Sterijinem pozorlu manj |»redstav Direkcij« Stetij:negd piuzorjd »pp- ročiU, dd $« bo udsleiUc* sedmih jugo- slovdn^t;h gleddlišltih :gei, ki' b«do w MČctku maja v Novem Sidu. cii>eai gjt- ddlišč s p« eno predsUvo. U objektivnih i«ziogov so črtah sedem pre) u^javijeaih predstav, k., bi jih uprizonU gledajiiia iz Beograda. Noveg« Sada Sibenikj in MdriLrjra. Tako letos prvič ne bo nast'>pi1 an«dHj- bel gostiteljev. Izmed slovenskih gle6ki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88 52), 1. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni lirst FLRT, št. 19-194'55, 19-241/ 57, 55-710/57, 52-892/58 in 52- 855/59) ter 57. členu zakona o pristojnosti občinskih in okraj- nih ljudskih odborov ter njiho- vih organov (Uradni list FXR.], št. 52-644/57) je Občinski Ijud- .«»ki odbor Ptuj na seji občin- skega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 50. marca 1962 sprejel ODLOK o določitvi stopenj občinske do- klade, ki se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in zasebnim lastnikom zemljišč v občini Ptnj za leto 1%2. 1. člen Y občini Ptnj plačajo v letu 1962 zasebna kmetijska go6po- darstva in drugi zasebni last- niki zemljišč občinsko dokla- do po naslednjih str>pnjah: kategorija davčnih osnov T dinar j ili _Po I. les'tTici se predpiše ob- činska doklada davčnim zave- zancem v naslednjih katastr- skih občinah: Bela^šek, Belsiki Trh, Bolecka Tas, Bolfenk, Brezorec, Cirku- lame, Ccrmožiše, Dežno, Dobri- na, Dokle<^, Dol ena, Dolane, Drarci, Dravinski vrh, Dreno- Toc, Gradišča, Gradišče, Gorca, Goi;e(njski vrh, Goričak, Gruš- koTCC, Gruškovje, Hrastovec, Jablovec, Jamški vrh, Jurovci, Kočice, Korenjak, Kozminci, Eiipčiinji vrh, Spodnji Lesko- Tec, Zgornji Leskovec, Lešje, ljuikstava, Ložina, Majski vrh, Medribnik, Meje, Nadole, Mali Okič, Veliki Okič, Paradiž. Pe- stiike, Podlehnik, Podlože, Po- horje, Pristava, Zg. Pristava, Ptujsika gora, Repjšče, Rodni Trh, Mestni Trh, Mostje, Novin- njak. Skrbi je. Slatina, Stano- šina, Stogovci, Stoperce, Straj- na, STCČa, Trdobojci, Turški Trh, Vareja, Mala Varnica. Ve- lika Varnica, Veliki vrh, Zakl, ZaTrč, Žetale. Po II. lestrici se predpiše ob- Cinska doklada daTČnim zave- .zancem r naslednjih katastr- skih občinah: Bis, Bišečki Trh, Bodkovci, Bratislavci, Desenci, Desternik, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Dr- Sftelja, Gradiščak, Grajena, Grajenščak, Grlinci, HlaponcL, HTaletinci, JainežoTci, Janežov- ski vrh, JiršOTci, Juršinci, Ki- car, KrčeTina pri Vurberku, Kukava, Levanjci, Ločič, Locki Trh, Mestni vrh, Mostje Novin- ci, Polenci, Polenšak, Prerad, Riavci, Rotman. Sakušak. Sen- čak, Sestrže, Slavšina, Slomni, Svetinci, Tibolci, Trnovska ras, Trnovski vrh, Sp. Velovlek, Zg. Velovlek, Vitomarci, Vintarov- ci. Zagorci. Po 111. lestvici se predpiše ob- činska doklada davčnim zave- zancem v naslednjih katastr- skih občinah: Borovci, Brstje, Bukovci, Dor- nava, Formin, Gajevci, Goriš- nica. Mala vas, Markovci, Mo- škajnci, Muretinci, Nora va« pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Krčevina pri Ptuju, Pa- cinje, Pobrežje, Podrinci, Pr- venci, Rogoznica, Sobetinci, Spuhlja, Stojnci, šturmovci, Zabovci, Mezgovci, Zagojiči, Za- mušani. Po IV. lestvici se predpiše ob- činska doklada dovčnim zave- zancem T naslednjih katastr- skih občinah: Apače, Breg, Zg. Breg, Cirkovce, Dragonja vas, Ge- rečja vas, Hajdina, Hajdoše, Sp. .Jablane, Zg. Jablane, Lan- cova vas, Lovrenc, Mihorrci, Pleterje, Pongerci, Ptuj, Sela, Skorba, Slovenja vas, Starošin- stoipnja obč. doklade v «/»» ci, Stražgojnci, Šikole, Trnovec, Župečja vas. 2. člen Občinsjka doklada od dejan- ske davčne osnove ne sme biti večja kot bi znašala občinska doklada po najbližji nižji davč- ni stopnji od njene najTišje osnove, poTečana za razliko med dejansko davčno o«novo in najvišjo obnovo, za katero velja neposredno nižja stop- nja občiirske doklade. 3. člen Zasebni lastniki kmetijskih gospodarstev in drugi zasebni lastniki zemljišč, ki dajejo del ali celotno posestvo t zakup gospodarskim, zadružnim ali družbenim organizacijam, dr- žavnim organom, proračunskim in samostojnim zavodom in prejemajo za to zakupnino, so oproščeni plačevanja občinske doklade od prejete zakupnine. 4. člen Predpisi uredbe o dohodnini ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkoT se primerno uporab- ljajo tudi pri predpisovanju in pobiranju občinskih daklad. 5. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v >Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se pri predpisu občinskih do- klad za leto 1962. Stev.: 422-11 62-1-RI. Ptuj, dne 30. marca 1962. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. Občinski ljudski odbor Ptuj Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 1. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prisipevku (Uradni liist FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/ 57, 55-710/57, 52-892/58 in 52- 853/59) ter 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okraj- nih ljudskih odborov ter njiho- vih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je Občinski ljud- ski odbor Ptuj na seji občin- skega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1962 sprejel ODLOK o dohodnini v stalnem zneskn v občini Ptuj za leto 1962. 1. člen Dohodnino v stalnem znesku plačujejo davčni zavezanci po- sameznih kategorij v tehle let- nih zneskih: 1. obrtniki, , ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delav- nicah in obrtnih podjetjih (Ur. list FLRJ, št. 5-48/54) dovolje- nje za obrt brez stalnega po- slovnega mesta (lokala) v obči- ni Ptuj 5000 din; 2. učitelji jezikov, glasbe ter učitelji, ki poučujejo v zaseb- nih stanovanjih, stenografi, ste- nodaktilograifi, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala, v mestu Ptuj 3000 din, v vseh drugih krajih občine 1000 din; 3. godci, ki godejo po sejmih, ulicah, svatbah, gostinskih lo- kalih, ob praznikih in podobno, T mestu Ptuj 5000 din, v vseh drugih krajih občine 2000 din; 4. snažilci obutve t mestu Ptuj, 4000 din, v vseh drugih krajih občine 2000 din; 5. postrežoki t mestu Ptuj 3000 din; 6. Žagarji, ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih pro- izTodoT ter drug« osebe, ki opravljajo dela samo s. STpjo telesno močjo, če ne opravljajo tega dela v priložnostnem, začasnem oziroma dopolnilnem delovnem razmerju, v mestu Ptuj 3000 din, r vseh drugih krajih občine 1000 din; ti davč- ni zavezanci plačujejo dohod- nino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno si- lo in če niso združeni za ofprav- Ijanje posameznega dela; 7. osebe, ki oddajajo oprem- ljene sobe v najem ali podna- jem prehodnim gostom, od ene sobe v mestu Ptuj 3000 din, v vseh drugih krajih občine 1500 din. Davčni zavezanci, ki odda- jajo opremljene sobe t najem ali podnajem prehodnim go- stom, morajo vložiti prijavo pristojnemu finančnemu orga- nu občinskega ljudskega odbo- ra v tridesetih dneh po objavi tega odloka. 2. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v lUradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se za predpis dohodnine v stal- nem znes'lra za leto 1962. Štev.: 422-l'5/6a-l-RL Ptuj, dne 30. marca 1962. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. Občinski ljudski odbor Ptnj Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 4. točki odloka o stopnjah dohodnine za leto 1961 (Uradni list FLRJ, št. 13-210/61) je Ob- činski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1962 sprejel ODLOK o določitvi stopenj občinske doklade, ki se odmeri samo- stojnim poklicem in lastnikom premoženja ter od stanovanj- skih zgradb v državljanski lastnini v občini Ptuj zn leto 1%2. 1. člen Zavezanci dohodnine od sa- mostojnih poklicev in premo- ženja plačajo občinsko dokla- do po naslednjih stopnjah: a) zavezanci, ki opravljajo uslužnostno obrt: Za zavezance, ki opravljajo uslužnostno obrt, se štejejo: krojači, šivilje, klobučarji, kr- palke nogavic, pletilje, predti- skanje tkanin, šivanje odej, brivci, čevljarji, dimnikarji, bi- čevnikarji, pletilci košar, Ža- garji drv ter kolarji in kovači izven mesta Ptuja; b) zavezanci vseh ostalih strok obrti ter svobodni poklici in imetniki premoženja: 2. člen Stopnje običinske doklade, na- vedene pod točko b) 1. člena tega odloka, se bodo uporab- ljale tudi za leto 1961 za davč- ne zavezance, ki se jim od- merja davek po preteku leta. 3. člen Občinske doklade ne plaču- jejo nad 60 let stari obrtniki, za katere veljajo stopnje ob- činsike doklade, navedene pod točko a) 1. člena tega odloka, če opravljajo uslužnostno obrt bresz ^ zaposlitve tuje delovne s41c m znaša davčna osnova manj kot 100.000 dinarjev. Vajenci in pomočniki v pr- vem leitn pomočniške dobe se ne smatrajo za tujo delovno silo. 4. člen Občinska doklada od stano- vanjskih zgradb v državljanski lastnini se plačuje od čistega dohodka letne stanarine po na- slednjih stopnjah: do 20.000 10 nad 20.000 do 50.000 11 nad 50.000 12 5. člen Občinska doklada rvd stavb je dohodek občinskega sklada za komunalno dejavnost. 6. člen Predpisi uredbe o dohodnini ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se primerno uporab- ljajo tudi pri predpisovanju in pobiranju občinskih doklad. 7. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v >Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1962. Štev.:' 4a2-12/62-l-RI. Ptuj, dne 30. marca 1962. Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. VSEM ČLANOM ZVEZE BORCEV NOV MESTA PTUJA Kakor vsako leto doslej orga- nizira Okrajni odbor Zveze bor- cev NOV Maribor tudi letos le- tovanje članov Zveze borcev NOV v počitni.škem naselju v Puli. Prva izmena letovanja prične 2. junija 1962, zaključek letovanja pa bo 13. septembra 1962. Oskrbni dan znaša 500 din na osebo. Pri velikem številu prijav b-> upoštevan prioritetni vrstni red: 1. nosilci .spomenice 1941, 2. invalidi NOV, 3. zdravstveno ix>trebni in 4. ostali člani. Ker je rok za prijavo kratek (20. april) se prijavite vsi, ki že- lite letoA^ati v počitniškem na- selju v Puli do navedenega dne. Prijave sprejema pisarna Zveze borcev NOV Ptuj, Trg mlad, bri- gad štev. 4. Mestni odbor ZB NOV Ptuj OBVESTILO STARŠE, KI IMA.IO ŠOLO- OBVEZNE OTROKE, rojene do konca koledarskega leta 19.55, obveščamo, da bo vpisovanje v 1. razred osnovne šole v nedeljo, dne 15. aprila 1962, od 8. do 12. ure v zbornici, T. nadstropje. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev, ki naj prinesejo s seboj Izpisek iz rojstne matične knji- ge. Osnovna žola Toneta Znidariča Ptuj RAZPIS »PO POTEH SLOVENJEGORIŠKE ČETE« Občinski odbor SZDL Ptuj raz- pisuje v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo društvom Partizan, LMS in drugimi organi- zacijami v počastitev 20-letnice zadnjega boja Lackove čete tradicionalni partizanski pohod »PO POTEH SLOVENJEGORISKE ČETE« Prireditev ima množičen značaj. Tekmovalne skupine: množičen partizanski pohod obsega nasled- nje kategorije: 1. tekmovalni pohod za pionirje in pionirke v starosti od 10 do 12 let na 2 km dolgi progi in od 12 do 14 let na 4 km dolgi progi; 2. tekmovalni pohod za mladinke od 14 do 18 bo na 7 km dolgi progi; 3. Tekmovalni pohod za mladince v starosti od 14 do 18 let in čla- nice v starosti od 18 let naprej bo na 12 km dolgi progi. 4. množičen partizanski marš za člane od 18 let starosti naprej na 20 km dolgi progi. Datum tekmovanja: prireditev za pionirje in pionirke bo v so- boto, 19. maja 1962, ob 9. uri, za vse druge pa v nedeljo, 20. ma- ja 1962, ob 8. uri zjutraj. Start in cilj na Titovem trgu v Ptuju. Tekmovalni pogroji: Ekipo se- stavlja 5 tekmovalcev, ki morajo prispeti na cilj istočasno, sicer se plasman in rezultat ne upošteva- ta. Pravico nastopa imajo: učenci in učenke vseh osnovnih šol v ob- čini, dijaki vseh srednjih šol, čla- ni vseh športnih organizacij, pri- padniki društev TVD Partizan, mladinski aktivi, ekipe sindikal- nih podružnic, člani Zveze borcev,, gasilska društva, pripadniki Ljud- ske milice, predvojaške vzgoje in JLA ter ekipe mladincev in mla- dink, članic in članov drugih dru- štev izven občine na lastn« stroške. Proge: Tekmovalna komisija bo objavila načrt in opis prog v Ted- niku in na ?tartu. Nagrade: Zmagovalne ekipe prejmejo lepe nagrade in prak- tična darila, najboljše ekipe dru- štev in organizacij pa prejmejo darila svojih društev in organi- zacij. Prijave: Pripravljalni odbor Je izdal posebne vsem osnovnim or- ganizacijam, šolam itd. Izpopol- njene prijave dostavite na naslov: Stab za organizacijo partizanske- ga pohoda pri občinskem odboru SZDL Ptuj, najkasneje do 6. maja 1962. Odbor Iz programa RTV Ljubljana PONEDELJEK, 16. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro I (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Ansambla Page Cavanaugn in paepe Jaramilo. 11.15 Naš podlistek — Jan Poliščuk: Zarota enakih I. 11.35 Iz oper nemških skladateljev. 12.00 Poročila. 12.05 Igrajo in pojo Beneški fantje. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Medigra v lahkem tonu. 14.00 Melodije za raz- vedrilo. 17.00 Poročila. 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe. 18.00 Poro- čila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 S čim vam smemo postreči. 18.45 Radijska univerza — Tine Bratina: Pro- metna varnost. 19.00 Obvestila. 19.05 Majhen koncert altistke Marije Bitenc (z novim; posnetki). 19.23 Intermezzo za violino in harlo Primoža Ramovša. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Glasbena skrinja. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Simfonični koncert Zagrebške filharmo- nije. 22.00—22.15 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. TOREK, 17. aprila 5.00—8.00 DRbro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Trije rodovi (domačih glasbenih ustvarjalcev). 11.15 Napredujte v angle- ščini — 8. lekcija (ponovitev) 11.25 Že- limo vam dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Od Tri- glava do Ohrida. 13.50 Klavir, petje in violončelo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Za mestnim obzidjem. 14.35 Arije iz oper Giacoma Puccinija. 17.00 Poročila. 17.05 Izbor iz Cajkovskega — 6. oddaja. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kotiček za mla- de ljubitelje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Veliki za- bavni orkestri tega tedna. 19.30 Radij- ki dnevnik. 20.00 Stevan Stojanovič Mokranjac: Rukoveti. 20.30 Radijska igra — W. Shakespeare — R. Flatter: Horacijevo poročilo Fortinbrasu. 21.30 Genrg Friedrich Haendel: Sonata v c- molu v štirih stakih. 21.45 Zasanjani pevec Frank Sinatra. 22.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 18. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Naši ansambli v stilu diiielanda. 11.15 Človek io zdravje. 11.25 Beetho- ven — Sostakovič. 12.00 Poročila. 12.05 Ansambel in pevci Milana Stanteta. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoveda časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Od arije do trije. 14.05 Radijska šola za sred- njo stopnjo — Čebelar Anton Janša (ponovitev). 17.80 Poročila. 17.05 Šofer- jem na pot. 17.50 Sovjetska, romunska in poljska zabavna glasba. 18.00 Poro- čila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Popoldne pri skladatelju Matiji Bravničarju. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila, 19.05 Panorama vedrih melodij. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Naš variete. 21.00 Gaetano Donizetti: Prerez opere »Ljubezenski napoj«. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 19. aprila 5.00—8.00 Dobro jutrot (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Orkester Faphaele. 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 49. lekcija (po- novitev). 11.30 Mendelssohn v izvedbi Davida Ojstraha; Koncert za violino in orkester v e-molu. 12.00 Poročila. 12.05 Narodne za ženski zbor v priredbi Da- nila Svare. 12.15 Kmetijski nasveti . 12.25 Melodije ob 12.25. 13 00 Napo- I ved časa. poročila, vremenska napo"ed prireditve dneva m objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Igra pihalni orkester LM pod vodstvom \ilima Markoviča. 13.50 Vrtimo vam ploščo za ploščo.17.00 Poro- čila. 17.05 Koncert po željah poslušal- cev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kubanski praznik. 18.25 To in ono o pevcu Patu Boone-u. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Simfonični orkester Jugoslovanske Radiotelevizije. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Zabavni orkester Tony Leutwiller. 21.00 Literarni večer — Da- ne Zaje: Otroka reke. 21.40 Skladatelja Ivo Lhotka-Kalinski in MTihovil Logar. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. PETEK, 20. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Karol Pahor; Istrijanka, 15 ples- nih miniatur za komorni pihalni orke- ster. 11.15 Naš podlistek — Jan Poli- ščuk: Zarota enakih — II. 11.35 Trije odlomki iz romantičnih oper. 12.00 Po- ročila. 12.05 Stevan Binički: Haremske pesmi. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sooreda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Mor- da je to vaša melodija. 14.05 Radijska šola za nižio stopnjo — Janekova zgod- ba. 17.00 Poročila. 17.05 Glasba za pi- hala, trobila in harfo na Festivalu v , Aldeburgu 1958. leta. 17.35 Veliki za- bavni orkestri tega tedna. 18.00 Poro- čila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Domači napevi. 18.45 Iz naših ko- lektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Pisana paleta zabavne glasbe. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Odmevi starega Dunaja. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Dubravka Tomšičeva igra Schu- manna in Brahmsa. 20.50 Pevske minute. 21.00 Zabavni orkester Alfred Scholz. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. SOBOTA, 21. aprila 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11,00 Iz ljudskih izvorov. 11.15 Angleščina za mladino — 50. lekcija (ponovitev). 11.30 Sestanek orkestrov. 12.00 Poroči- la. 12.05 Dobri znanci iz Celja. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30 Dva Prešer- nova sodobnika: Weber in Paganini. 13.45 Pet popevk za pet pevcev. 14.00 Med suitami. 17.00 Poročila. 17.05 Gre- mo v kino. 17.50 Od plesišča do plesi- šča. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. IR.IO Iz Verdijevega »Plesa v maskah«. 1R.45 Naši potniki na tu- jem. 19.00 Obvestila. 19.05 Zdaj pa kar po domače. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Za prijeten konec tedna. 22.00 Napoved časa. poročila, vrsmenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. NEDELIA. 15. aprila 6.00—8.00 Za dobro voljo in nedeljsko jutro — vmes ob 6,05—6.10 Poročila ia dnevni koledar, 6.30—6.35 Knpotki za tu- riste, 7.00 do 7.15 Napoved časa, poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda, 7.30—7.35 Ra- dijski koledar in prireditve dneva, 8.00 Mladinska radijska igra — Svetislav Ra- škuc: Primi ga, če ga moreš, 8.31 Slav- ni mojstri pišejo za otroke, 8.46 Po črnih in belih tipkah, 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden, 9.47 »Pod brajdo« in druge pesmi Rada Simonitija, 10.00 eS pomnite tovariši. .., 10.30 Uro pri dunajskih klasikih, 11.30 Nedeljska reportaža, 11.50 Nekaj melodij za dober tek, 12.00 Poročila, 12.05 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo I., 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda, 13.15 Obve- stila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 14.00 Poje Koroškiakademski oktet, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav Ijajo II., 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved, 15.15 Četrt ure ob glasbenem avtomatu, 15.30 Rapsodija in divertimento, 16.00 Humoreska tega tedna — Olaf Herfeidt: Eva inmorilec, 16.20 Zabavno popoldne ob radijskem sprejemniku, 17.00 Poročila, 17.(l5 Pri- sluhnimo češkemu orkestru Karla \lacha, 17.15 Radijska igra — Eugene 0'N"eill: O divjina. 18.11 Tri kitajske skladbe Abrama Chasinsa, 18.19 Sergej Prokof- jev: Prvi in drugi stavek iz druge vio- linske sonate. 18.30 Športno popoldne, 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbeno srečanje orkestra Roberta Rossija in zabavnega orkestra RTV Ljubljana, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Izberite melodijo tedna, 20.45 Iz albuma orkestra Eddie Barclaj, 21.00 Glasovi odvčeraj in danes — V. oddaja, 22.00 Napo,-;d časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, 22.15 Orkestri in solisti RTV Zagreb, 23.00 Poročila, 23.05 Plesna glasba na valu 327,1 m. 24.00 Zadnja po- ročila in zaključek oddaje.__