PRIMORSKI DNEVNIK
UTvrr -£hASI1-0 OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Stev. 45 (1733) g°Snt^labnbaQn v^«ot°v‘nr|
^oborožitvi Italije
m
Zakaj ni še vedno nikakršnega glasu o izsleditvi krivcev zadnjih nočnih bombnih terorističnih napadov?
Kaj počne »najboljša policija na svetu"?
TRST, petek 23. februarja 1951
Cena 15 lir
jflnsj? 1k dni se Urši v itali-rizprM*>ar*amtntu živahno l*.Z»ie 0 oborož.tvi Ita-'^Mik S namreč sosedna na&ravda ogromen rfe,;	in bo za obo-
^ A'n.	^5	milijard
22 °dst svojih «1; j Z??acun3kih izdatkov °*hodkJ, • Vs^‘b nacionalnih ^ P(iyr**. !fa^5ansfceg0 n aro-i. prečni dohodek je v
^HvaZrJ09 240 dolarjev na
v
V(%
Ko,	Pa	750 dolar-
rej ta oL.	b° dal to-
Iftu jo n„. r°zitev v letošnjem da! lir- medtem ko bo
Vei kot	državljan
vhia L ,, lir- Italijanska k te veku’671*1'0" da bo izmši-titev tU(j. e izdatke Za Oboro-
o! .l ne Sfede na pomoč >ica 3‘ °d ZD4. Teda ^ l>o b, “	^	Prepričana,
Obsta? P07n°e dobila.
^ “*o \^eč možnost, da iaWli J .1 napori lahko lk o ž!	Pogaja-
5o „ “ri<^ni intervenciji
r^mgtJ??tj0r,v Himu in v S javljen j e° tega ^ l^Sma) n1 d" b° Plameni ?i največ< ! °u Perijevi vla-kadi. P°°blas ila za mo-^hito ii^Podarstva in te' P°c!edu kontrolo o vsakem »r%wfc Glede italijanskega
m«
Pu i
ženila h l^iiionska vlada razor,i- za enfcrat daia *^Kn> i„,a°, ,tri divizije, dve rsfco	letal	in	štiri
— eskadre za obram-
® v atlantskem siste-itadijanska
bo
oba;
ft> j. i. ter s3 . U v fiim!i Eisenho-dur-b t- ‘e tam prepričal o 0 ri5e*ii areb; ° oborožitvi in ,Zj'A,ezanosti z ekonom•
^TJa Wmisti s0 Eisenho-’n s tw- sPr/Jjeti s stavko tr'kihTrilaineri^imi demon-°* »m« 1 P oeiiJcem obsegu.
SstracH0!1^1^ je "efc"j te'
i* so io £n ob tej priliv- t" "
življenje trije Pa jih je bilo ra-•kn/u. *°da stavke in aemon-
"Mh,
tr«cije .
P°drz , niso uspele. Vlada je \ jJ* enerdiine ukrepe in je šla mimo brez Slu tresljajev.
cilju. Esenho-
,e"^D,yIPotoVania in v*ebi-
■ ** )» rimskih pogovorov, v*I|*to>Te n,česar zaključiti *° Pai , Wradnih poročil, ker ‘CiOjU Poročila kratka in
NL raue- Zat<j
mo*
Jfc C8iužiti tistega, kar pi-t breki si> ki so informira-
°bu°a.in * P°''1 čj0 fca' v%»i caio vladni krogi
^*Ted° tii£em- ^ar želijo
i *cOrr; n° Povedati-SPrae,e ^etla Sera» iz Mi-'^fca ^ .n' P1"-, da se bo ita-, ■ Pre r?aua branila na Al-,^1 j oh£ So namreč kombini-m tako imeno-
> ZT!ini*» doUm
^ tem n L. Ce/o na otokih.
k-l?>l0 7>n)-e * poklicane ‘PHšii tuT-B- Sile’ ttrnved
tako-j Amerikan-
•m'n “sta!; ”,
1) 3e. dn l, eenifei. Sklenje-l D p«,	0	Italija	postavlje-
Z\%«kTto obrambe ta-
k(h Za nek ln ie ne bi 5ma-Se ip . obrobno pozicijo , A!a J, to p,-
Slonje
'Wns° O°sj)o“- 56 P^arjali
NS-.
Stt^dn bo K^Oram SU°J gospodaril, "jo in u zuezi 2 oboro-It) P°dre-jp„0 to izvajanje ne
Sfc ^čaku'£ne,r^ki P°moii-,,il»	J	Lli't	da
°bili °d Wa-
Vh «dSo° 40 °fSl- itaii-
b ^ f ten, 2a oborožitev smislu misija ERP
- je	 pozicijo
a teh i Prei aovorilo. tber,— kor>Ierencah z Eisen-uusn-j se Pogovarjali kega darskem delu ita-vi	s°detovanja. Isti
da je italijanska takoj
&C la ne/ce supestije V.‘>i re
bo
3 in r""a/a politiko inve-
^ ^eCa^0160Q b0
b»s? se ' a proizvodnjo,
SSlni,,yn3Šat0 število ter da bi delav-
i'im	al svojd do-
i>t. er. bl se «!eu(» o-
c'P® w/e0i° 0T0Ž5'e « rok.
* dnevnik «La Vo-
Ci«b(iia driaunn0a>> »!aii'o mini. *° s ®- T„ ? obrambo Pac-
<* keČaS°^
- Cizop«!,	P^cd<z
lijart4ii tUai o s°Trkm poa°~ \ 1* tnduvttf vanju ita-%^oiic , 3e in delav-
*n^k‘h drZaTTila druU‘h m? Mustru' 3e ttali-'° 4 “etike na n Sp09t>b«a iz-
fabfcb°
^ttalijanske
bnrf c'ktne , 8 .ne ka-:»a	(Jlede	n„i“4.'Ce	P<>-
Podpri —
bo
koT^e
m^.tddi rf,° 9ted,
<i^^	ooj-
L^erim ^'si Qle^ ianskih
lerih ItaliJ r‘ e ^00in,
<	-
!Hii %kVztraKh0tyrn iz 1 ®dnostih na 0« ltclite*ski
SrT1’ * M%0*°dar*ih
*h - eZuli<tt b°- lmi*
bi
(^tjansfc:
a « ^^ooanja ^nosti.
dopo:
če bj prišlo do napada. Na ta način je nevarnost manjša, a gospodarske in socialne per-spektive so za široke množice boljše... «Voce Repubblicanas gre še dalje in pravi, da se lahko zgodi, da bo vojna nevarnost kaj kmalu minula, gospodarske prednosti pa bodo ostale, ker bo italijanska industrija tudi potem angažirana na pobudo Amerikancev.
Vztrajajo tudi na tem, da o-borožitev ne bo padla popolnoma v breme ljudstva, čeprav So trenutno v predvidevanju _ veliki napori in veliki izdatki. Tudi s tem hočejo po-bijati kampanjo «levice», ki operira s katastrofalnimi iz-gledi za italijanske finance, inflacijo, z velikimi davski in taksami, z znižanjem mezd itd. Opozicija pa že sedaj precej izgublja na svoj; solidarnosti prav zaradi tega. ker se že v gospodarstvu čutijo rezultati večje aktivnosti in baje tudi večje zaposlenosti. Kljub temu. da so naši beneški Slovenci prisiljeni na množično izseljevanje.
Rimska agencija CISI poroča. da bodo ZDA krile 25 odst stroškov za oborožitev Italije, pozneje pa še več. tako da bo Italija dobila še 250 milijonov dolarjev. Poleg t ga obljublja Washington da bo v primeru inflacije v Italiji takoj energično interveniral z novimi količinami dolarjev jn z materialom celd do k< it ja popolnega zneska italijanskih izdatkov za oborožitev.
Medtem pa vodijo komin-formistl svojo propagando pod geslom nevtralnosti. Pri tem grozijo s sabotažo in z državljansko vojno. Glede tega pravi Pacciardijevo glasilo:
,Ako ne bi bili sedanji zakoni kakor tudi tisti, ki bodo kmalu sprejeti, zadostni bodo sprejeti še drugi zakoni in sicer takšni, da bodo jamčili, da se sabotaže onemogočijo, pri čemer se obrambni napori države ne bodo oslabili, kajti stavke, agitacije m demonstracije vlada ne bo dopustila Tisti pa, ki ne bo spoštoval zakona, bo ostal izven njega z vsemi posledicami».
Na kongresu Nennijeve socialistične stranke pa je neki član njenega vodstva dejal:
<iAko bo vojna zajela našo državo, bo naša pot določena: izpremenili bomo vojno drugih v našo vojno z vsemi sredstvi in bomo dvignili nad našo državo rdečo zastivo».
To je očitno namigovanje za državljansko vojno, ki jo ko-mmformisti morda predvidevajo v okviru «svetovne organizacije partizanov miru», katere glavni svet pravkar zaseda pod predsedstvom Nenni-ja, ki je s svojimi točkami neposrednega programa očitno zoperstavil to organizacijo Organizaciji združenih narodov, katero je Stalin nedavno imenoval, da je orodje napadalne politike. Prav zato bo razvoj dogodkov v Italiji nadvse zanimiv, pri čemer se pričakuje novih važnih momentov na bodočem kongresu kominformov-ske KP Italije, na katerem bo Togliatti podal linijo, ki mu jo pravkar v Moskvi narekujejo.
De Gasoeri in Sforza poideta v London Skr_bi a“slešk« vlade
zaradi nezadovoljstva železničarjev
V parlamentu so razpravljali o Izrednih gospodarskih ukrepih vlade in o oborožitvi, v senatu pa o zakonu za volitve pokrajinskih svetov
RIM, 22. — Daneg so v parlamentu razpravljali o vladnem
ukrepu, ki predpisuje obvezno dajanje podaitkov o zalogah nekaterih vrst blaga in o proizvodni zmogljivosti nekaterih industrijskih sektorjev.
Rryi je govoril kominformist Grilli. ki je ostro kritiziral vso gospodarsko politiko vlade in dejal, da je ta politika neposredno podrejena tujcu. Obtožil je vlado, da ne goji zadosti nih trgovinskih odnosov z državami Vzhodne Evrope. Pri tem je minister Togni, ki je predložil tozadevni načrt, o katerem se razpravlja, prekinil govornika in je izjavil, da so omenjene države popolnoma blokirale svoj izvoz ;n da Italija ne more dobiti naročenega blaga, čeprav je upnica in je pripravljena plačati, posebno glede žita, najvišjo ceno na svetovnem trgu.
Grilli je nato obsojal vpliv Industrijske zveze na omenjeni ukrep vlade in nato se je oglasil k besedi socialist Faral-11, ki je tudi izjavil, da se je Splošna industrijska zveza vmešavala v zadeve države in je obsodil, da niso bili v posvetovali^ komisijo sprejeti predstavniki delavcev, dočim
so bili v to komisijo sprejeti predstavniki Confindustrije. Sledilo je dolgo prerekanje med govornikom in ministrom Tognijem in y zbornici je nastal velik hrup. Na koncu je govornik še izjavil, da predstavlja zakon sklep y predvojni zakonodajni verigi, ki ima namen zadušiti življenj^ delavskega razreda.
Kominformist Novella je govoril o skupini kapitalističnih in imperialističnih držav, ki i-majo popoln monopol nad važnimi surovinam, in ki jih vladajo ZDA s posledico, da se je ameriško, angleško in francosko gospodarstvo spremenilo v vojno gospodarstvo.
Poudaril je še, da pomeni predvideni način porazdeljevanja surovin žrtvovati domače potrebe potrebam oborožitve ZDa in da vlada pripravlja tozadevne ukrepe po navodilih ZDA in ti ukrepi pomenijo u-vedbo gospodarske diktature za pripravljanje vojne. Oporekal je tudi, da je zvišanje cen v Italiji mednarodni pojav, ker so se cene v Italiji znatno5 zvišale bolj kakor drugod.
Ker ni bilo drugih govornikov o tem vprašanju, se je na-
vi. Kominformist Pesenti je ob. tožil vlado, da ni spoštovala svojih obveznosti in da izdatki za oboroževanje nevarno povečujejo proračunski primanjkljaj ter je dejal, da je Italija popolnoma podrejena potrebam ZDA in r.e more voditi niti svoje lastne oborožitvene politike.
Zadnji je govoril monarhist Sciaudone, ki se je zavzemal za čim večjo spcpolnitev vojnega letalstva, nakar je bila seja odložena na jutri.
V s-enatu pa se je začela razprava o načrtu zakona za pokrajinske volitve, ki ga je parlament še odobril. Prvi je govoril socialist Adinolfi, ki se je izrekel proti zakonu, ker so ga pripravili samo zaradi tega, da pomaga večinski stranki, in prav tako se je izjavil komin-fonmist Gramegna. Republikanec Macrelli pa je hvalil zakon kot izr edino demokratičnega. Demokristjan Lodovici je med razpravo javil, da je komisija za zdravstvo danes določila 380 milijonov za proizvajanje penicilina, in je zahteval naj ibi senat čimprej razpravljal o načrtu zakona za proiz-
daljeyala razprava o oborožit-1 vodlnj0 zdravil široke potrošnje.
Odločilni teden za Plevena
Včeraj se^ je v narodni skupščini začela razprava o votivni reformi - Izvršilni odbor radikalne stranke zavrnil Herriotovo ostavko
PARIZ, 22. — Francija je stopila v odločilni teden borb za volivno reformo. Teden, ki je poln nevarnosti in se bc. mor la končal s pravo nevihto V torek je bilo zasedanje parlamentarne komisije, v sredo posvetovanje vlade pod predsedstvom Vincenta Auriola in danes se je pričela večdnevna debata v glavni skupščini.
Komisija, ki je imela nalogo pripraviti ta zakon, se je pravkar razšla, ko ni pri tem zakonu dosegla drugega kot še večjo zmešnjavo, ki vlada že od decembra, ko je narodna skupščina pričela s to debato, ki ni prinesla nobenega sadu. Namen sedanje vladne volivne reforme je bil, doseči na prihodnjih volitvah večino sredine. Pri tem je bila zanimiva taktika francoskih komunistov, ki so uspeli sedaj na enem in drugič na drugem krilu, po svoje vplivati na neenotno vladno fronto. Na ta način jim je večkrat uspelo skupnp z ljudskimi republikanci ustvariti neko večino. Istočasno pa jim je uspelo, da so skupno s poslanci MRP predlagali skupen volivni sistem. Ob koncu je prišla katoliško-komunistična večina do pred-
za človeške pravice
razpravljajo na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta Poročilo o gospodarskem položaju na Srednjem vzhodu
LAKE SUCCESS, 22. — Gospodarski in socialni svet ie imel včeraj popoldne tretjo plenarno sejo, na kateri so proučevali načrt mednarodne konvencije za človeške pravice.
Včeraj so postavili tri predloge: sovjetskega, ki zahteva vključitev novih členov, urugvajskega. ki predlaga, naj se sestavi delovna skupina, ki naj se posvetuje glede morebitne sestave novih členov, in pakistanski predlog, ki predlaga, naj se povabijo specializirani organizmi, da sodelujejo pri delu tega sveta.
Britanski delegat je predlagal, naj bi združili pakistanski in urugvajski predlog in je obtožil poljskega delegata, da je ustvaril neugodno ozračje, v katerem se sedaj razpravlja.
Odbor za nevladne organizacije je sklenil, da ne bo razr pravljal o protestu Mednarodne sindikalne zveze zaradi prepovedi njenega delovanja v Franciji.
Danes so predložili svetu poročilo o gospodarskem, položaju Srednjega vzhoda, v katerem je med drugim rečeno: «Seda-nji položaj Srednjega vzhoda predstavlja ostro nasprotje z gospodarsko močjo posameznih držav na tem področju, posebno glede poljedelstva ter vodnih in petrolejskih virov. Izboljšanje položaja glede teh virov pa ovirajo številni čini-telji. Začarani krog, ki ga pred. stavlja dejstvo, da pomanjkanje investicij povzroča nizko raven proizvodnje In s tem preprečuje, da bi se ustvarili finančni viški, ki so potrebni za nadalj-
nje investicije, je na Srednjem vzhodu zelo očiten, tako kakor tudi na drugih gospodarsko zaostalih področjih.
Tuji kapital je uspel samo v majhni meri izpolniti praznino, ki jo ustvarja pomanjkanje notranjih prihrankov. Ti tuji kapitali lahko predstavljajo dopolnitev, ne morejo pa predstavljati domačega kapitala. Tudi prispevki za izkoriščanje petrolejskih virov in razpoložljivost funtov šterlingov so zelo omejeni.
Cinitelji zaradi katerih je poljedelska raven na Srednjem vzhodu tako nizka, se lahko združijo v sledeče glavne kategorije: naravni pogoji, od katerih glavni je nezadostnost m neredna porazdelitev padavin: tehnična zaostalost in neenaka porazdelitev zemlje ter neracionalni način obdelovanja.
Med glavnimi činitelji, ki onemogočajo razširitev industrije, pa so: tesnost notranjega trga, nezadostnost surovin ter pomanjkanje dobro izurjenih voditeljev in strokovnjakov*.
Center za informacije OZN
v Beogradu
BEOGRAD, 22. - Danes je začel avoje delovanje v Beogradu center za informacije Združenih narodov, ki je bil ustanovljen v decembru lanskega leta. Ob otvoritvi je ravnatelj centra govoril na beograjskem radiu.
loga, da bi bilo sedanji francoski proporcionalni sistem dobro obdržati. V resnici je prišla komisija praznih rok pred parlametarn0 skupščino.
S tem v zvezi je bil zanimiv govor znanega ljudskega republikanca Teitgena v Rennesu, ki je dejal, da bi ljudski republikanci rajši razbi’i -vladno koalicijo, kot bi pristali na način volitev, kot jih pripravlja vlada, način katerega «smo v zadnjih 50 let mogli natančno spoznati*.
Izjava Teigena pomeni, da bi 6 ministrov in 3 državni tajniki v Plevenovi vladi podali ostavko, če bi vladni predsednik uspel pri vprašanju zaupnice glede volitev. V primeru odklonitve tega sistema tudi z druge strani ostavka grozi državnega ministra Giacobbija. kateremu bi se znali pridružiti drugi vladni predstavniki iz kroga radikalne stranke. Na vsak način je Pleven prav pri vprašanju volivne reforme pred nalogo, da prepreči razhod sva. je vlade. Pri tem more računati samo na podporo predsednika republike Auriola. ki kot znano, zastopa stališče, da mora vsaka vlada obstati na krmilu toliko časa, dokler more uživati zaupanje parlamenta.
Veliko je odvisno tudi od stališča radikalov. V radikalnem taboru je sedaj razdvojenost po znani ostavki Herriota. Her. riot je odstopil kot predsednik stranke. Odstopil je zaradi nasprotij s svojimi tekmeci. Danes p.a je izvršilni odbor stranke njegovo ostavko zavrnil.
Danes je začela narodna skupščina razpravo o volivni reformi. Predvidevajo, da bo tej razpravi posvečeno 9 sej. Pred splošno razpravo bodo prečitali poročilo o negativnih zaključkih, do katerih je prišla tozadevna komisija. Vpisanih je 20 govornikov vseh skupin. Posamezni načrti, o katerih bodo razpravljali, predstavljajo najrazličnejše nasprotujoče si tež-
nje: nekateri predlagajo večin-Ivanje dolžnosti*
ski sistem, drugi proporcionalnega, tretji enkratno glasovanje, drugi zopet dvojno glasovanje itd. Ce po končani razpravi ne bj prišel na glasovanje načrt za reformo na podlagi večinskega sistema, bo ministrski predsednik Pleven postavil vprašanje zaupnice na pcdiUgi, nučrt<*(večinski sistem z dvojnim glasovanjem).
Na jutranji seji so razpravljali o predlogu, naj bi razpisali referendum, glede reforme. Ro dolgi razpravi je skupščina predlog zavrnila.
Popoldne s£ je nadaljevala splošna razprava. Radikal Del-bos je govoril za sistem dvojnega glasovanja. Za njim pa so govorili nekateri govorniki skrajne desnice in skrajne levice.
Komunist Jean Christofol je ostro kritiziral vladni načrt, ki ga je pripravil minister Mol-let, katerega je označil za «vo-livnega agenta MRP*.
Seja se je nadaljevala ob 21. uri.
Arabska liga o položaju v Maroku
KAIRO, 2”. — Tajnik Arabske Uge j» poslal noto poslanikom in opolnomočenim ministrom vseh arabskih držav v ZDa z zahtevo, naj posredujejo v Washinigtonu zq maroškega sultana.
Podtajnik lige je izjiavid, novinarjem: »Dobivamo vznemir-loiive Vesti o položaju v Maroku. Arabska liga ne more opustiti svojega zanimanja za stvar Arabcev v Severni Afriki in posebno v Maroku, ker palet lige nalaga vsem svojim članom nekatere obveznosti do a-raibsfcih držav, ki niso članice lige. Arabska liga ima namen tudi podpreti politiko držav, ki niso njene članice, da uresničijo svoje narodne smotre. Delo lige v tem smislu, pa se ne sme jemati kot vmešavanje I v notranje zadeve, ki se je ne tičejo, pač Pa kot izpolnje-
Razprava se bo nadaljevala jutri.
Demiptoristjanaka parlamentarna skupina pa je danes razpravljala o izrednih ukrepih, ki jih je vladia predložila v razpravo parlamentu. Govoril je De Gašper i, ki' je izjavil, da gre le za malo mesecev, v katerih da bo položaj bolj jasen. Izrekel se je proti preosmovi vlade v sedlanjem trenutku in je pripomnil, da bi še potreba o zopetnj .proučitvi političnega položaja lahko ^pokazala »po sedanj j praehodni dobi*, vko bi morda bilo treSa «strožjo polh tiko zdlružitve vfteh sili na čim širši podlagi*, ali pa «v nasprotnem primeru, ko bi nam razjasnitev Igjiko svetovala prilagoditev ’ spremen jenemu položaju, bodisi na podlagi voliv-nega izida »1; pia zaradi spremembe sil*, v sedanjem trenutku pa da bi bila kriza nevarna.
Nato je govoril politični taj-ni(k Gonella, ki je obrazložil stališče stranke glede izrednih pooblastil vladi in je izjavil, da je treba ta pooblastila sedaj odobriti, ne da bi bila, podrejena kakim pogojem ali preos-novi vlade. Nato je Gonella izjavil, da želi stranka čimprejšnjo izvedbo upravnih volitev, «da zruši socialkomuei-stične uprave*.
Ministrski predsednik De Ga-speri in zunanji minister Sfor-za sta sprejela vabilo angleške vlade za obisk v Londonu od 12. do 15. marca. Uradno poročilo pravi, da se bosta De Ga-speri in Sforza razgovarjala z angleško vlado «0 aktualnih vprašanjih skupnega interesa*.
De Gaspari ae ie danes raz-govarjal s posameznimi ministri glede proračunov za finančno leto 1951-52 posameznih ministrstev, Te proračune bodo predložili parlamentu 28. t. m., ministrski svet Pa ho o njih razpravljal na prihodnji seji, fci bo verjetno y soboto zjutraj.
Danes popoldan*, sta se sestala na skupnj seji izvršilna odbora Saragatove stranke in socialistične unitaristične stranke v zvezi s pogajanji za kongres za združitev obeh strank. Ponovno se bodlo sestali jutri popoldne.
Pred večjim stavkovnim gibanjem? * Spor med Churchillom in flttleejem zaradi imenovanja ameriškega admirala za vrhovnega poveljnika atlantskih pomorskih sil
LONDON, 22. -železnicam grozi
nost stavkovnega gibanja,1 kljub temu, da je bilo v zgdnjem tednu odločeno, da bodo-povišali plače železniškim delavcem in nameščencem za 5 odst. Prav proti tej odločitvi je na-
- Angleškim. lijonov funtov šterlingov izgu-nova nevar-1 be. Zdi se, da ima angleška
perjeno sedanje gibar.je. To- sindikatov in upravo železnic
nizko povišanjev jja še b°lj povečalo sedanje nezadovoljstvo med angleškimi železničarji.
Zveza nameščencev železnic je zahtevala zvišanje plače za 7,5- odst., velika narodna Zveza železničarjev je zahtevala povišek za 10 odst., Združenje strojevodij in kurjačev pa je zahtevalo celo povišanje za 15 odst. Vas tri zveze se ob tem odloku razočarane. Po vsej državi podpisujejo protestne resolucije proti omejitvi izboljšanja plače na 5 odst. in nekatere krajevne zveze, posebno zvezi v Manchesterju in Shef-fiellu so se že odločile za stavko, medtem ko so se v Liverpoolu in Birmingham odločili za protestno metodo, po kateri delavci bolj počasi delajo. Ogorčenje je v krogih železničarjev tako ostro, da je pričakovati v kratkem hitro razširjenje stavkovnega gibanja.
Ze dolgo časa je čutiti neurejenost vprašanja plač, v angleški železniški službi. Zadnja odločitev glede plače je razočarala 465.000 nameščencev in delavcev železnic. Pravijo, da je ta povišek spravil v zadrego tudi upravo železnic, ki bo te nove izdatke težko nadoknadila. Državne železnice so imele v zadnjih treh letih 50 mi-
Benegal Rau
ne bo predsedoval VS v mesecu marcu
NOVI DELHI, 22. — Indijski delegat Benegal Rau, ki bi moral predsedovati, sejam Varnostnega sveta v marcu, bo zaprosil, naj ga razrešijo tega položaja, da bo lahko pred Varnostnim svetom zagovarjal indijsko stališče pri razpravi o angleško-ameriški resoluciji za rešitev kašmirskega vprašanja.
vlada namerj preurediti celotni sistem dela, pri čemer bi od-pustili 10 do 20.000 železničarjev, ki bi jrfi potem namestili drugje-
Podajanja med predstavniki
so trajala že tri dni. Vendar so jih sinoči prekinili. Danes zjutraj je minister Bevan poročal na zasedanju angleške vlade o svojih razgovorih z zastopniki vseh treh angleških železniških sindikatov. Z razgovori je hotel preprečiti stavko. Vendar je Bevanova naloga zaradi že zgoraj omenjenih dejstev zelo težka. Zaenkrat ne preostane angleški vladi drugega, kot da računa na vpliv novega ministra za delo, ki je sicer precej priljubljen med delavci.
Winstoo Churchill in Cle-ment Attlee sta se danes hudo sporekla ob vprašanju bližnje, ga imenovanja nekega ameriškega admirala za vrhovnega poveljnika atlantskih pomorskih sil. Churchill je rdeč od jeze vprašal Attleeja; «Ali ni nobenega angleškega admirala, ki bi mogel prevzeti to nalogo?* To dejstvo je Churchill podprl mornarsko slavo Anglije in njenim pomenom za zveze v Severnem Atlantiku. Na koncu je vprašal Attleeja, kako se je mogla angleška vlada odpovedati pravici, da bi imenovala glavnega poveljnika na morju, Attlee je odgovoril, da je to dbločilo 12 držav atlantskega pakta in nobena država nima pravice vztrajati na svojem stališču. Churchill je nato zakričal. da nima protiameriških občutkov, vendar; «Ali mogoče pomeni imenovanje tega ameri-škega admirala zaton našega vpliva?* Pred koncem debate so konservativci še vprašali, če bo glavni poveljnik atlantskega letalstva kak Anglež., Vprašanje je ostalo brez odgovora. Nato se je Churchill pozanimal, če so se z Attlee jem posvetovali, predno so podvaeli to odločitev in če je to vprašanje sedaj že dokončno rešeno. Attlee je samo odgovoril: «0 tem
Protinapad sil OZN na srednjem bojišču
Na drugih bojiščih se ni dogodilo nič omembe vrednega - Delovanje letal nad Pjongjangom
TOKIO. 22. — Sile OZN so danes nadaljevale z napredovanjem in so prispele 3 km južno od Hoerjgsonga pod zaščito topniškega in letalskega ognja.
Oddelki sedmih držav so danes napredovali tudi po 19 km. Njih največji uspeh je bil, da so uspeli prekoračiti na srednjem bojišču gorato ozemlje pod slabimi vremenskimi pogoji. Vsega skupaj so napredovale 12 milj severno od Che-chona. To napredovanje so sovražniki precej ovirali. Zvečer so prednji oddelki zasedli gorske postojanke 6 milj vzhodno od Todosa, 3 milje južno od Fiongchanga.
Pozno zvečer so se sile OZN približale že pirav v bližino Hoengsonga. Ta izvidnica tvori skupno i drugimi vzhodni del klešč osme armade, ki grozi obkoliti velike severnokorejske m kitajske sile. ki so v gorah osrednje Koreje. Danes je dosti
boljša vidljivost, kot v prejšnjih dneh dovolila zračnim silam OZN bombardirati sovražnikove položaje preden so sa
pred samim mestom. Te postojanke so danes napadala letala z VSO svojo močjo. Po nekem napadu je ameriškim oddelkom
»*!* *»—* '*>« ■««
cestah. Ameriške čete so v dru-
gem delu klešč napadle vzhodno od Chipionga, kjer so napredovale 5 km.
Na osrednjem bojišču grozita oba dela klešč 75 do 100,000 sovražnikovim vojakom. Prvi del klešč groze severnozahodno od Chipionga, drugi del pa proti Piongsangu. Drugi zavezniški oddelki so uničili sovražnikove oddelke, ki so uspeli preiti v gorske predele. Dve ameriški in ena južnokorejska divizija napredujeta proti Piongcbangu od jugozahoda in jugovzhoda. Neka druga ameriška in ena južnokorejska divizija sta namenjeni proti Hoengsongu.
Pohod protj severu je privedel zaveznike pri Hoengsongu v stik z velikimi sovražnikovimi silarmi, ki so se zakopale
m. Ta postojanka je zelo važna.
Veletrdmjave «B-29» so bombardirala sovražnikove zaledje, lovska letala pa so delovala nad fronto. Veletrdmjave so bombardirale Piongjamg kamor so vrgla 100 ton bomb. Na dirugih bojiščih se ni zgodilo ničesar omeihbe vrednega.
INDIANOPOLIS. 22. — Včeraj so v državi Indiana razglasili zakon, ki prepoveduje komunistično stranko. Zakon mora še odobriti senat. Določena je kazen od enega do treh let zapora za vsakogar, ki bo širil ustno ali pismeno komunistično propagando.
VVASHINGTON, 22- Ameriška vlada je ponovno zavrnila sovjetski predlog za nšfčup 87 ameriških trgovinskih ladij in nedoločeno število manjših enot, ki so jih ZDA med vojno posodile Sovjetski zvezi.
se bom zanimal*, Churchill pa je odgovoril; »Prepozno je*.
Ob živahnem pozdravljanju laburistov je nato vprašal poslanec Richard Atlamdi: «Kako ie mogoče razlagati dejstvo, da konservativci, ki se imajo za prvake evropske zveze, tožijo danes zaradi skupino sprejete odločitve?*
Pozneje so javili, da So odložil j objavo sporočila o imenovanju ameriškega admiral^ za vrhovnega poveljnika atlant. skah pomorskih sol.
V teh dneh bo zasedal v Londonu svet namestnikov atlantskega paleta. Razpravljal ho o prenosu sedeža organizacije iz Londona y Pariz.
Poročilo nčke Hsile
za Nemčijo
BERLIN, 22. — Zavezniška visoka komisija se je dar.es se. stala v Berlinu in je javila ob koncu zasedanja, da bo vzela v pretres stališča nemške zvezne vlade glede konference štirih namestnikov. Prav tako pravi zaključno poročilo, da bodo vlado v Bonnu obvestili o vseh razpravljanjih štirih zunanjih ministrov. ije visoki komisarji so potem poslušali gospodarsko in politično poročilo treh berlinskih poveljni-Imv, in sicer amerišk-ga generala Matthevvsona, angleškega generala Bourneja in francoskega generala Caroleta.
Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy bo pris stvo. val jutri sprejemu, ki ga bo v vzhodnem delu Berlir.a prire. dil general Cujkov ob 33. obletnici ustanovitve Rdeče armade. Mogoče bosta navzoča pri sprejemu tudi francoski visoki komisar Andre Francois-Poncet in angleški visoki komisar sir Ivone Kirkpatrick
Ameriška podpora
t^angkajAku
WASHINGTON, 22. — Po uradnih virih se ameriška vlada resno peča z mislii0 s k kš-nimi sredstvi bi mogla preprečiti bankrot Cangkajškovet a
režima na Formo?!, prav zara. di tega se je vrnil ta teden domov ameriški pesia^ec v Tai-pehu Karl Rankin. V ZDA bo ostal približno 10 dni. Dolgovi Cangkajška so lansko leto r.a-rastli na 70 milijonov dolarjev in njegova vlada je l ila prisiljena uporabiti v lik del zla h rezerv, ki znašajo 100 milijonov dolarjev. Cangkajškova vlada uporabi letno 70 odst. proračuna za vojaške namene in vzdržuje vojsko 60.090 mož poleg mornarice in letalstva.
V Washingtonu pregledujejo možnosti, po kater h bi pov ča-li Marshallovo nomoč Formozi in bi poslali dodatno opr nio za čete Kakor je z^ano, so poslale ZDA pred meseci na For-mozo «izbrano» vojaško pomoč : namenom, da utrdijo otok.
Zaključena konferenca amerlškili diplomatov na Srednjem vzhodu
ISTAMBUL. 22. — Včeraj se je zaključila konferenca ameriških diplomatskih predstavnikov na Srednjem vzhodu. Objavili so poročilo, ki pravi, da so posvetili posebno pozornost vprašanju varnosti več držav Srednjega jzhoda. Dalje pravi poročilo, da so ameriški diplomati «z zadovoljstvom ugotovili napredek Grčije, Turčije. I-rana in drugih držav Srednjega vzhoda pri organiziranju njihove obrambe*.
Klerikalno potvarjanje
Klerikalci pri «Le UIMme Notiziei) naj bi že enkrat prenehali falzificirati v svojih poročilih tisto, kar javlja ePrimorski dnevnik*. Ko smo včeraj pisali o tistih treh odpuščenih italijanskih šolnikih v Istrskem okrožju, smo povedali, da sta bila dva izmed njih odpuščena — ne iz političnih razlogov — temveč (mi. lo rečeno) njunega nepedagoškega obnašanja.
To je eno. Drugo pa je to, da tisto, kar smo napisali ni nikakršna uradna objava Vojaške uprave Jugoslovanske armade — kot pravi demokri-stjanški popoldnevnik — temveč polemika s tržaškim jutranjim klerikalnim dnevnikom.
V uredništvu sLe Ultime
Notizie* naj se torej navadijo vsai elementarnih navad točnega poročanja. — Vemo, da so tudi te naše vrstice zaman, kajti zavedamo se, da je obstoj omenjenega šovinističnega lista prav v potvarjanju dejstev glede vsega, kar se dogaja v Istrskem okrožju in v Jugoslaviji. Zavedamo se tu. di. da vse to potvarjanje služi razpihovanju sovraštva v našem mestu. Kako se to Strinja
Skozi sito in rešeto
s Kristusovimi Khjubite se...» —• vemo.
besedami: pa res ne
Ida De Vecchi
Fašistka Ida pc Vecchi, ki so jo morali celo ob današnjem sestavu občinskega tržaškega sveta izključiti iz njega zaradi njenih fašističnih idej — ne sedanjih, temveč le preteklih — je v nekem pismu fašističnemu uMessaggero Venet os pogrela vprašanje tako imenovanih deportirancev iz maja 1945 Vprašamo okorelo fa-šistko, kaj bi storila, če bi jugoslovanski narodi napadli I-talijo in pobili 300.000 Italijanov kakor je fašistična Italija napadla Jugoslavijo, kaj bi ta fašistka pisala o teh 300.000 mrtvih. Sicer pa je sama bila, prisiljena priznati, da ji v zaporih v Ljubljani istega leta 1945 ni bil niti las Izkrivljen Kaj torej hoče?
Očitno ji ni dovolj mržnje in sovraštva, ki ga je sejala do sedaj, tiste mržnje in sovraštva, ki je sejalo pustošenje in smrt med «balkanskimi
barbari«,.. Hotela bi najbrž, da se klanje ponovi?
Tisto klanje, h katerema je sama toliko doprinesli! Rajši naj reče: «Mea culpn...»,
“Odgovornost"
Izidu volitev iz leta 1949 ne moremo priznati vrednosti prave in resnične slike dejanskega političnega prepričanja prebivalstva cone A. Saj je tedaj -volilo na desettisoče volivcev, ki ne bi sploh smeli imeti po osnovnih demokratičnih načelih in na podlagi elementarne pravičnosti volivne pratHce, a so vkljub temu glasovali in brez dvoma oddali svoje glasove za italijanske nacionalistične stranke. Medtem 1x1 je bila po drugi strani tisočem pravih in pristnih Tržačanov vollvna pravica zanikana prav zaradi tega, ker je oblast predvidevala, da bi svoje glasove oddali proti tem nacionalističnim italijanskim strankam, pri čemer je bila dosledno izvajana politična linija ZVU, ki se ji pravi priključitev STO k Italiji. (Ne smemo pozabiti na primere,
da je bila volivno. pravica ne-girana tudi v primerih, če je bil volivec obsojen od fašističnih vojaških sodišč Za časa vojnel).
Spričo tega m torej čudno, da se uMessaggero Vene to* v polemiki s nekim dopisnikom uZuercher Zeitung* hvali, da so italijanske nacionalistične stranke prejele 63.64 odst. glasov in ne samo 53 odst., kar bi bila pač kaj pičla večina, s katero se italijanska iredenta spričo pridevnika uTrie-ste italianissima* — ne more zadovoljiti. Fašistični videmski dnevnik se sklicuje pri tem na »objektivno* pisano brošuro uTRIESTE HANDBOOK 1950», češ da so tam podatki, fci govorijo o številki 63.64 odst. italijanskih nacionalističnih glasov.
Čeprav ne smatramo, da je tisti uHandbook» objektiven — saj pravi, da je v nabretinsko-devinski občim večina prebivalstva italijanskp, kar je v očitnem nasprotju s podatki istega »Handboofca*. iz katere, ga je razvidno tudi. da so v občinskem svetu te občine od 20 občinskih svetovalcev samo
štirje Italijani — vendar se tudi iz tega «Handbooka» vidi, da je v coni A leta 1949 glasovalo 185,165 volivcev (168.610 v tržaški občini in 16.555 volivcev v ostalih občinah).
To pomeni, da ie število oddanih glasov za italijanske nacionalistične stranke kljub de-settisočem volivcev, ki ne bi bili smeli imeti v coni A volivne pravice, doseglo v resnici komaj številko, ki jo navaja dopisnik »Zuercher Zeitung*. Ni torej dvoma, da bi v primeru, če bi bile volitve pravično izvedene, italijanske nacionalistične stranke prav .gotovo ne dosegle niti te pičle ■večine.
Kljub temu pa «Messaggero» zahteva priključitev ne samo Trsta Italiji, temveč vsega STO s cono B vred. Argument pa se niti njemu samemu ne zdi prepričljiv. In prav zato alarmira fašistični «Messagge-ro» svoje čitatelje s člankom pod naslovom sODGOVOR-NOSTjt in jih poziva, naj se združijo v en sam nacionalistični italijanski blok. Boji se namreč — zelo upravičenoI — da bo na letošnjih volitvah iz liste pičle večine, nastala manjšina... Ta manjšina pa bi bila seveda kaj slab pripomoček zaspani tristranski izjavi iz leta 1948 v T.urimt.
rjevi razgovori
PARIZ, 22. — Dan. s j e sprejel ger.eral Eisenhower ameriškega letalskesa generala v Evropi Laurisa Norstada. Opazovalci menijo, da sta se oba generala pogovarjala o zgraditvi ameriških leialskih oporišč v Evropi in na Sredozemlju, Prav tako mislijo, da je Eisenhovver prosil Norstada, naj prevzame mesto v glavnem atlantskem stanu, ki bo moral pričeti z delom že sredi prihodnjega meseca.
Stavka železničarjev
v Čiieju
SANTIAGO. 22. — Politični položaj v Cileju je zopet na<pet, ker je opozicijska stranka odrekla ministrskemu predsedniku Walterju pooblastilo, da bi se udeležil konference zunanjih ministrov ameriške celine, ki bo v Washingtonu. Vlada potrebuje namreč sodelovanje opozicije, zato dia dobi ustavno večino. Sedaj so v teku pogajanja, da spor poravna ja
V pokrajimi Antefaga<st so razglasili splošno stavko železničarjev. Stavka tudi železniško osebje na progah, ki so povezane z Bolivijo in Severno Argentino. Železnice so postavili pod vojaško nadzorgtvo.
33. februarja J351
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Strokovno šolo v Dolini
in Domju morajo oblasti čimprej ustanoviti
Sinoči je bila v Dolini izred. na seja občinskega sveta Po čltanju zapisnika zadnje seje so začeli razpravljati o strokovni industrijski šoli. Zupan je uvodoma poudaril važ ost *akf š--le, omenil je pismo, ki ga je poslal že pred dvema mesece IBa občinski upravi svetovalec Ljudske fronte tov. B lčič za ustanovitev take šole v Dolini in v Domju. Lovriha je nato pustil šolo ob strani in začel očitati tov: Bolčiču, da je vse to «politič~a špekul'ci’a, da se hoče s pretvezo indust ijske co. ne »odvrniti pozornost ljudstva od nevarnosti nove vojn°» in da je »industrijska cona s'mo »a papirju® Nat0 pa je izrazil svoje upanje, da se bodo vsi občinski svetovalci zavzeli za rešitev šol s kesa vprašanja t~r Je predlagal odobritev resolucije na ZVU za ustanovitev strokovne industrijske šo’e v D lini in v Domju, torej to, kar ie v bistvu predlagal tov. Bo’čič že pred dvema mesecema K ’-minformisf Lovriha je rta sinočnji seji pač d''9°firi višek protislovij in strankarskega spletkarjenja s svojimi vratolomnimi akrobacijami. Z=nj je torei industrijska c^na la na papirju, mrtva zadeva. Kako s« bo torej zavzel za o°rožene posestnike. ki jim ta cona požira najlepša zemlušča? Pr-'v on in njegova pnliUč-a skupila hočeta odvrn ti pozomos* ijud stva od težkih in perečih pro-blemov Njegove jalove trditve in smešne klevete je pobil sam potek sir.očnje s»je.
Lovriha ni bil toliko iskren da bi prečrtal v celoti pismo tov. Bolčiča, upor'bltai jo le nekaj be?ed no svoji mili volji. Pa ga je tov. Bo’čič kmalu postavil pred dajstvo jr: zahteval od njega, naj prečita celo pismo kar je mo^ai naposled tudi storiti (Pinrno bomo obiavili V celoti v jutrišnji št vilki)
Resolucijo za ustanovitev strokovne industrijske šrie v Domju in Dolini j» občinski svet soglasno odobril, prav tako tudi pr°dlog, naj obč!na sama poskrbi za ustanovitev in vzdrževanje otroških vrtcev v Boljuncu in Rrcm-njih. Na vprašanje tov. Bolčiča se je Lovriha opravičeval, da se je že večkrat osebno razgovarjal o teh zadevah s šolskimi oblastmi. toda brez usneha. le ko je poslal v T>-st pismo tov. Bol. čiča so prišli predstavniki višje oblasti v D-lino po informacije, kako in kaj bi se dald naoraviti v tem smislu
Nato je Lovriha prečital pismo. ki so ga med sejo prinesle neke žene in v ka4erem protestirajo proti dviganju cer/. Na prihodnji seji bo občinski svet še razpravliai o tej zadev} in poslal na ZVU protestno resolucijo.
V naslednjem so občinski
svetovalci razpravljali o prodaji srenjskega zemljišča, ki je last vasi Ricmanje, podjetju Italcementi. p0 razpravljanju in pojasnilih je občinski svet odobril z 11 glasovi, da se proda omenjenemu podjetju zaprošeno zemljišče za 5,100 000 lir, ki bodo na razpolago vasi Ricmanje za potrebna javna dela in . zboljšanja jusarskih zemljišč Vas bo še v naprej lahko uživala, dokler bo pač mogoče, prodano zemljišče (pašo, sečnjo drv itd.). Podjetje bo na tem zemljišču kopalo lapor za izdelovanje cementa, material bodo prevažali z žičnico v tovarno cementa, zaradi tega bodo morali napraviti čez glavno cesto pri" «Ključu» zaščitni most, nam-sto dosedanje peti jz Ricmanj do «Khuča», ki bo zaradi žične nap lj a ve zaprta, pa bodo napravili novo pot z glavne ceste v vas. To je rb. činški svet tudi soglasno odobril, toda vse s priporočilom,
naj občinska uprava stavi podjetju pogoj, da bo zaposlilo predvsem domačo delovno silo.
Ob zaključku je obči ski svet odobril nakup 3377 kv m. zemljišča, kjer je že športno igrišče v Boljuncu, od S gmun. da Edvarda za 555.000 lir. Zupan je povedal, da je občinski upravni 0dbor iz vsote za zimska dela določil 2 mili’ona lir za ureditev športnega igrišča v Boljuncu, ko na so že začeli delati, se je oglasil lastr.ik zem ljišča in so morali us'aviti vsa dela do sklepa pogodbe. To ti je občinska uprava!	Zebnajo
cele milijone kar	tjavdan,
sami razpravlja o in odločajo v ožjem občinskem odboru, nazadnje pa jih m-ra	občinski
svet rešiti iz zagate,	ker je za
te stvari pač pristojen le občinski svet.
Prihodnja seja bo v četrtek 1. marca ob 18,30; nadrii-vali bodo z ostalimi točkami d ev-r/ega reda.
VIŠEK KOMINFORMOVSKE HINAVŠČINE
Klfub »ogorčenju"
so sprejeli ukaz ZVP št 21
Pri tem pa se niso sramovali pobirati podpise za ,.protestno resolucijo" proti omenjenemu ukazu
Včeraj zvečer je bil v krožku «Kraljič» partijski plenum pristaniških delavcev, na katerem je imel glavno poročilo Gašperini, tajnik krožka Pero-sa. Pler.uma, ki bi se ga moralo udeležiti okrog 400 partijcev, se je udeležilo komaj 70 in še na obrazih teh se je poznalo nezadovoljstvo nad položajem, ki ga je ustvarila izdajalska politika kominformi-stičnih razbijačev delavske enotnosti. Glavni namen plenuma je bij — in to so jasno povedali v svojih govorih Gašperini, Juraga in Ghetz — da prepričajo delavce, da bi bila vsaka borba proti ukazu št. 21, ki ga je izdala vojaška uprava, brezupna, ter da je zato
0 razdelitvi kredita za javna dela
so razpravljali na občinski seji v Nabrežini
Včeraj je bila seja občinskega sveta v Nabrežini. V odsotnosti štirih svetovalcev in župana, ki je bolan, se je seja pričela ob 17.15. Po prečitanju zapisnika pretekle seje se je pričelo obravnavanje poročila o izvršenih delih ir.1 o delih, ki
Zanimiva debata danes v »Nazionale«
Evtanazija - da ali na ?
Danes zvečer ob 19. b0 v dvorani kinematografa ((Naziomales zelo zanimiva debeta o temi ((Povzročitev smrti iz usmiljenja«. Za debato vlada med tržaškim prebivalstvom že veliko zanimanje. Debato bodo vodili višji državni tožilec g. Vitan-za. župnik Sv. Justa mons. Mar-cello Labor, primarij glavne bolnice prof. Ervino Slavich ter advokat Beniaviino Antoninj.
Debato o tem vprašanju je kprožil prav velik interes, s katerim je tržaško prebivalstvo sprejelo francoski film «Pravici je zadoščena), v katerem je prav jasno prikazan problem evtanazije, to se pravi problem, ali lahko človek pospeši smrt sočloveka, ki je zaradi težke bolezni že tako obsojen na smrt.
Omenjeni govorniki bodo na današnji debati izrazili svoje stališče do tega, danes tako perečega problema.
so v teku. Sledila je diskusija o razpodelitvi 25 milijonov lir, ki jih je ZVU določila v okviru plana 7 za javna dela. Navedena vsota se je razpodelila na sledeči način: 4 milijone za zgraditev otroškega ambulato-rija in posvetovalnice za mate. re v Devinu. 3 milijone zo dograditev občinskega stanovanjskega poslopja štev. 71. 3 milijone za dograd tev ceste Sem-polaj . Praprot in 15 milijonov za šolo v Nabrežini Iz drugega fonda bodo uporabili 3 milijone za ureditev
IIRJ1MSH4 DRUŽINA
z Opčin
priredi
v nedeljo 25. t. m. ob 16. uri v Avditoriju v TRSTU
Golievo štiridejanko
Vabila se lahko dvignejo od danes ’ popoldne dalje v pisarni Adria-Express in r.a Opčinah v pekarni Cok.
pokopališča. Rečeno ie bilo tudi, da je obljubila ZVU 250.000 lir za otroški vrtec.
Seja je potekala mirno in se je le malo svetovalcev oglašalo k besedi. Nekaj živahnosti je
Zadnja pot Drage Podbršček
za vedno zaprla oči. Ne bo jih več bodrila, ne bo več delala z njimi.
Tudi pionirji, katerim je Draga posvetila toliko svojega časa in ljubezni, so jo spremljali in ji nosili cvetje. Poleg vencev, ki so jih dali domači, pa so predstavniki organizacij nosili v siprevodu vence ASIZZ, ZD TV, množičnih organizacij okraja, itd.
Dolga vrsta ljudi, posebno žena iz vseh delov mesta in tudi okolice je potrd,ila„ kako so jo imeli vsi, ki so Drago poznali, radi. kako močno so občutili izgubo, ki jo je prizadejala njena smrt. Mnogi so pohiteli prav do groba, da jo poslednjič pozdravijo, preden se za vedno zapre grotj nad njo.
Kakor so imeti Drago vsti radi in jo spoštovali, tako bo v njih ostal spomin nanjo vedno živ. Ostala bo zgled delavnosti In požrtvovalnosti vsem našim ženam.
prinesel v diskusijo svetovalec iz Devina, ki je pripomnil k poročilu o izvršenih delih, da se mu zdi neumestno, da se je potrošilo 200.000 lir za kamniti križ na pokopališču v Stivanu, ko bi se z navedeno vsoto gotovo napravilo kaj bolj nujnega in koristnega. Druga živahna točka je bila zadeva o zidanju sedmih stanovan;skih hiš,cd katerih jih ;e6že dovrše. nih. a za sedmo je na razpolago še 8 milijonov lir, za ka*ere se namerava sezidati sedma stanovanjska hiša. Končno so glasoval; o dveh predlogih, od katerih je bij odobren predlog, za graditev omenjene hiše pri železniški postaji, kjer se je že pred leti računalo ir/ nameravalo zidati stanovanja. Nobene pripombe ni bilo, ko je bilo sporočeno, da obstaja zakon, po katerem bo treba izbrisati vse napise, ki so še danes po zidovih ne glede, kateri politični stranki v prid se glasijo. V ta namen bo prericrb-la občina. da se S PRIVOLJENJEM LASTNIKOV ZGRADB odstra. nijo r/avedenj napisi.
Za določitev mesta za zidanje šole in otroškega ambula-torija se je občinski svet zedinil, da se bo o tem razpravlja, lo na prihodnji seji ter Se je poverila naloga svetovalcu iz Devina, da ukrene prve korake za nakup zemljišča, ki bo služilo za zidavo ambulatorija. Za šolo se je predlagalo, da se kupi zemljišče, ki je last privatnika v Nabrežini ter da se do prihodnje seje ugotovi, ali zemljišče odgovarja namer/u in zadevna cena.
Seja je bila zaključena ob 19.45. Prihodnja bo prihodnji četrtek ob 17. uri.
SLAVA PADLEMU BORCIH
Josip Martinčič
najbolje, da prepričajo delavce, da ukaz brez upiranja sprejmejo. Opozorili so vse navzoče, da se tega navodila držijo v pogovorih s pristaniškimi delavci, katerih naj prikažejo, da morajo v bodočih tajnih volitvah voliti vse tiste voditelje in člane tovarniških odborov, ki so že danes na teh mestih.
Ker je na včerajšnjem plenumu Juraga izjavil, da so trditve »Primorskega dnevnika« o njihovi soodgovornosti pri izvedbi krivičnega ukrepa št. 21 le podla kleveta, pozivamo vse poštene pristaniške delavce, da dodobra proučijo izjave omenjenih kominformi-jtičnih voditeljev na včerajšnjem plenumu, ki jasno kažejo, da je njihovo navidezno _	u
ogorčenje proti ukazu št. 21 le 06116131 tlOQ6 pr6f116SC6n
Rodil se je v Trstu 13.2.1910, stopil v NOV 1943. Kasne e je bil kot obveščevalec Vil. in IX. korpusa zajet in odpeljan od Nemcev v Dachau. Tu ga je med trpljenjem 23 II. 1945 dohit.la smrt. Slava njegovemu spominu!
navadina krinka, s katero hočejo prikriti pristaniškim delavcem svoje podlo izdajstvo. Medtem ko so dali pred dnevi podpisati vsem delavcem protestno resolucijo, ki naj bi po njihovem prispevala k rešitvi položaja, so pa na včerajšnjem plenumu direktno povedali, da ta ukaz sprejemajo ter so cela dali direktivo, da prepričajo partijci druge pristaniške delavce, da ga prav tako sprejmejo.
Opozarjamo vse pošter/e pristaniške delavce, da bodo lahko v bodoče doživeli še druge udarce na škodo svojih interesov, če se ne bodo pravočasno uprli izdajalski politiki Radi-chevih sindikalistov, ki jih lahko privede samo do popolne katastrofe.
V nedeljo bo v Borštu
knjižna razstava
V nedeljo 25. t. m. bo v Borštu knjižna razstava, za katero vlada med prebivalstvom samega Boršta ter drugih bližnjih vasi veliko zanimanje. Prebivalstvo naših vasi, ki je vedno pokazalo veliko zanimanje za slovensko knjigo, bo imelo tako priliko videti na razstavi vse slovenske knjige, kj so bile v zadnjem času izdane ter si jih tudi nabaviti.
Uspeh, ks so ga imeie podobne knjižne razstave že v Skednju, pri Sv. Ivanu, p Bazovici, Nabrežini in drugod, nam jamči, da bo tudi knjižna razstava v Borštu popolnoma uspela.
TtiSf, 22. (no) — Generalni major VVilliam M. Hoge, poveljujoči general ameriških čet v Trstu, je bil imenovan za poveljnika VII. korpusa v Fort George Meade, Maryland, U.S.A.
General Hoge se bo prve dni marca vrnil v Združene države, da prevzame novo poveljstvo. Naslednik generala Hogea bo generalni major Edrr.und B. Sebrec, ki je-od avgusta 1949 poveljujoči general vojaške posadke v Muen-chenu v Nemčiji.
General Hoge je poveljeval 4. ameriški oklepni diviziji od 21. marca 1945 db nemške predaje. Ta divizija je bila prednji klin 3. armade na drugi strani Rena in je vodila prodor v Češkoslovaško v času prodaje. Preden je general Hoge junija 1948 postal poveljujoči general TRUST-a, je služil v uradu glavnega stana v VVashingfonu pri operativnem oddelku.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Pet let kasneje
Novembra 1945 je bil Mariju Targettiju ukraden avtomobil Fiat 1100, ki ga je za kratek čas pustil brez varstva v Ul. Paduina. Kdo so bili predrzr/e-ži, ki so se okoristili z lastn ko. vo odsotnostjo ter odpeljali vozilo, še danes ni znano. Avtomobil pa je policija našla kmalu zatem na nekem dvorišču v Ul. Risorta 8 ter ki cala na odgovor Antona Delicha. ki ie tam stanoval in imel avtomobil v oskrbi.
Pri zaslišar/ju je Delich izpovedal. da mu je avtomobil izroči] njegov znanec Pobega Mario z naročilom, naj ga proda za 240.000 lir in da je vozilo prevzel brez spremnih listin in brez evidenčne tablice. Toda pri preiskavi so našli na njegovem stanovar/ju evidenčno tablico, ki j« obtoževala Delicha. da je zapleten v nečedno zadevo z ukradenim avtomobilom. Ko so zaslišal; Pobego, se je izkazalo, da je on skupno z Luigijem Giovanoinijem kupil avtomobil od dveh neznancev za 105.000 lir in da ta dva neznanca pozna baje Stefano Mo. dugno, ki pa je pri' zaslišanju odločno tajil, da bi bil kakorkoli v zvezi s krajo
Delavci!
Poslušajte danes ob 19.45 sindikalni pregled, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 ck in v katerem bo tov. Bortolo Petrom o obravnaval vprašanje sedanjega oboroževanja, vojne napetosti ter posledic na življenjski položaj delavcev.
Obtoženci so se zagovarjali, da so sklenili kupčijo v dobri veri, da je vozilo last onih dveh, ki sta ga prodajala. Kljub temu jih je sodišče priznalo za krive ter obsodilo Po. bego, Delicha in še odsotnega obtoženca Uga Breganta na 4 mesece zapora in 25.000 lir kazni, Stefana Modugno in Gio vanninija pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ker pa izvira dejanje iz leta 1945 so bili deležni amnestije jn vsi izpuščeni na svobodo.
Tatinski podvigi
Enainšestdesetletni Armando Recchicni je prišel ob denarnico in 9000 lir, ki jih je imel v njej. Pritožil se je zaradi tega na policiji, vendar ni znal točno pojasniti, dali je denarnico izgubil ali pa so mu jo ukradli. Izginila mu je 21. t. m. popoldne na poti od Ul. Pešce do Ul. Bosco.	„
Prijatelji kokošjih beder so se včeraj v zgodnjih jutranjih urah priplazili do kumika 79-letne Josipine Javornik v Ul. Officina 14 in ji iz njega odnesli 7 kokoši. Nemameži so najprej odtrgali žabico na vratih kumika ter se po lisičje splazili vanj in opravili neslišno svoje delo. ne da bi se lastnica zavedla, akoravno stanuje tiiik poleg. Javornikova je oškodovana za okrog 8000 lir in bo morala škodo utrpeti sama, ker ni zavarovana.
V gostilni v Ul. S. Luigi 2 so se tatov' polakomnili svinčene cevi v stranišču, jo odtrgali z zidu in odnesli. Lastnik gostilne 5Q-letni Umberto Tomažič je javil tatvino policiji in potožil, da so mu napravili s lem Za 4000 lir škode.
KOLEDAR
O&edajfcdče - 'dtino- - 'Radio-
Petek 23. februarja
Marta, Bludomir
Sonce vzide ob 6.56, £at°n®
17 42. Dolžina dneva 10.46 Luna vzide ob 19.43, zatone ob 7-J3.
Jutri, sobota 23. februarja
Matija. Milena
Raj pa delajo ptički
Kaj pa delajo ptički, da nič ne pojo.
Al se mraza bojijo, al velikega snega.
Ce velik sneg pade, je gvišno hud mraz, je veselje pri kraju za ptičke in za nas.
GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE slovenskega naroda za Tržaško ozemlje bo imel sejo V NEDELJO 25. februarja 1951 OB 9. URI na sedežu tajništva OF v Ulici Ruggero Manna 29.
Dnevni red:
1. Politično poročilo (referent tov. Stoka)
2. Pravice Slovencev na Tržaškem ozemlju (referent tov. dr. Dekleva)
3. OF in kmečko vprašanje (referent tov. Bole)
4. Diskusija
5. Razno
OF
Danes:
Sv. Vid, seja sektorskega odbora ob 20. uri v običajnih prostorih;
II. okraj, seja tekmovalne komisije ob 20. uri na Stadionu;
Greta, seja sektorskega odbora ob 20. uri v običajnih prostorih;
Skedenj, terenski aktiv, seja ob 20. uri na sedežu; Kolonkovec, seja sektorskega odbora ob 20. uri vgpbičajr.ih prostorih;
Kontovel, masovni sestanek ob 20. uri v običajnih prostorih.
v Borštu masovni sestanek ob 19.30 v dvorani.
V soboto 24. t. m.:
Sektor Sv. Just Sv. Vid, ob
20. uri se bo vršil v običajnih prostorih masovni sestanek. Predaval bo prof. Benulič; nato bo sledi) kratek kulturni spored, ki ga bodo izvajali gojenci Dijaškega doma. Zaradi zanimivega sporeda vabimo vse člane, da se sestanka polnoštevilno udeležijo ter priporočamo točnost. Plavje, ob 19.30 masovni sestanek v običajnih prostorih.
V nedeljo 25. t. m.:
Sv. Ana, seja sektorskega odbora ob 10. uri na sedežu v Skednju.
PROSVETNA DRUŠTVA
Danes ob 20. uri bo v dvorani pri «Gregorju» predavanje s skioptičnimi slikami in filmom o «Dnevu slovenske kulture®.
Pevski zbor uSlavko Škamperle« pri Sv. Ivanu bo po prekinitvi pevskih vaj zaradi bolezni zborovodje in mnogih pevcev, začel zopet z rednimi vajami danes 23. t. m.
Prosimo vse pevke in pevce, da se vaje udeleže v polnem številu. Po vaji važen razgovor.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« obvešča, da bo pevska vaja ženskega zbora danes 23. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Prosvetno društvo Skedenj,
dramska družina ima danes 23. t. m. ob 20.30 vaje.
Koordinacijski odbor prosvetnih društev I. okraja (Simon Jenko, Rojan, Simon Gregorčič, Tržaški zvon) se snide nocoj ob 20.30 v običajnih prostorih k važni seji. Bodite točni!
SINDIKALNE VESTI
Tajništvo Zveze Enotnih razrednih sindikatov bo imelo v soboto 24. t. m. svojo redno sejo.
DRUŽINA BRUS se v imenu vdove pokojnega Mirka najtopleje zahvaljuje vsem nameščencem ZTT za materialno in moralno pomoč, ki so jo nudili ob izgubi dragega moža in očeta.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje ^
V SOBOTO 24. t. m. ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU
M
TARTUFFE
Vasi I
Komedija v petih dejanjih Spisal: Moliere	Poslovenil:	Oton Zupančič
Režiser: Jože Babič	Scenograf:	arh. Dušan
OSEBE: Gospa Pernellova, Orgonova mati Angela ^ karjeva; Orgon, Elmirin mož - Jožko Lukešlr mira, Orgonova žena - Nada Gabrijelčič?? Damis, Orgonov sin - Silvij Kobal; Marijana, gonova hči in Valerijeva ljubimka - Elza S ar bi va; Valer, zaljubljen v Marijano - Srečko » šir; Kleant, Orgonov svak - Stane Raztres ' Tartuffe, svetohlinec - Rado Nakrst; Dorina, M rijanina strežnica - Zlata Rodoškova; Gosp*® Loyal, birič - Modest Sancin; Policijski urada - Julij Guštin; Flipota, služkinja gospe Per®'f. love - Tea Starčeva; Biriča - Alojz Starc in * Reinhardt.
Vstopnice se dobijo pri «Adria-Express», Trst, Ulj® Fabio Severo 5 b od danes dalje vsak dar/ od 9. do ter od 16. do 18. ure.
Včeraj popoldne je nastopila svojo zadnjo pot tovarišica Draga Podbršček. Velikanska množica ljudi jo je spremljala, njene tovarišice so jo obsule s cvetjem, in ko so se poslavljale od nje, ko so jo zadnjikrat gledale, niso mogle zadržati solz: saj je Draga, ki je bila prej tako vedra, tako polna življenja,
Žene II. okraja so imele svoj sestanek
V ponedeljek je bil v dvora, ni na stadior/u «Prvi maj« plenum žena petega sektorja II okraja. Kljub slabemu vremenu se je plenuma udeležilo veliko število žena, ki so z zanimanjem sledile političnemu poročilu, v katerem ie bilo obravnavano vprašmje Trsta, miru ir: proslave 8. marca Po izčrpnem noročilu se je razvila zelo živahna diskuriia, h katert se je priglasilo več žena, ki so bolj podrobno prikazale nekatere probleme ter se zaustavile prav pri vprašanju miru in tistih sil. ki delujejo r sn č-o v korist ohranitve miru v nasprotju z onimi, ki skrivajo svoje vojnohuiskaško delovanje pod krinko borbe za mir Diskusija je pokazal . da r/?še že ne z zanunanjem sledijo vsem mednarodnim dogodkom ter da so pripravljene v sklopu svoje organizacije prbp^vati k utr ditvi miru v svetu ter k rešitv vpiašanj, ki so življenisk važ nosti za vse demokratično ljudstvo sveta.
Naj takoj poudarim: za vse, ki poznajo dosedanje delo mladega, komaj dvajsetletnega kiparja Maovza, pomeni njegova sedanja razstava resnično presenečenje. Videli smo na razstavi ((Skupine zelenih« in skupno s kiparjem Cemetom njegove figure v mavcu, večinoma živali, zlasti konje, in že takrat izrazili mnenje, da je Maovaz nadarjen kipar, čigar moč je predvsem v podajanju dinamično razgibanih živalskih teles.
Na sedanji razstavi nam je Maovaz pričaral v novi tehniki In v drugačnem materialu v sebi zaokrožen čaroben svet, Poln pravljičnosti, fantastike in romantike. Za material mu rabi tenka bakrena plošča, v katero dolbe z zadnje strani z o-strim in tenkim pisalom svoje figure in figuralne kompozicije. Bržkone mu je že sam material nudil možnost, da je svojo dosedanjo tematiko močno razširil. Poleg kiparskega je pokazal sedaj Maovaz tudi izrazit ilustrativen talent. Živalski svet te sicer še močno zastopan, vendar tekmujejo ,z njim pravljični, mitološki in romantični motivi. Občutek imaš, kot da skuša umetnik rešiti iz bogate zakladnice svoje otroške fantastike ici se je morala hraniti iz mitoloških, svetopisemskih in pravljičnih prvin, in iz ogledovanj davno pozabljenih in v podzavesti ptedelanih ilustriranih knjig zdrave in plodne elemente za svoj novo jpora-joči se umetniški svet. V raz-
KIPAR SIGFRID MAOVAZ
razstavlja v galeriji ..Scorpione"
stavljenih delih srečujemo ma-Ione vse fantazijske in čustvene elemente, ki naj močneje prevzemajo občutljivo otroško dušo.
Na razstavi vidiš upodobljen
živalski svet, ki je bil mlademu kiparju od nekdaj posebno prirasel k srcu. Živalski svet, kot ga dojema umetniško občutljiv otrok. V sredini večje stene te grozljivo pritegne ležeči aVolkn z režečimi zobmi in s pravljično pošastnimi in razločno vdolbenimi rebri. Iz vse figure odseva nekakšna grozljivost, ki je polna neke otroške poezije. Dalje je kipar prikazal pokončno sedečega Psa, ki turobno laja v mesec. Večkrat je prikazan ((Dvoboj petelinom in upodobljeni so tudi dvoboji drugih živali. sBik» v karakteristični kretnji je pripravljen pognati se v nevidnega nasprotnika. Na malih Uaketah srečuješ živali, ki najbolj razvnemajo otroško domišljijo. Tu vidiš rolka, jelena, psa, mačko in bika. vidiš rtiče škorpijona, raka, ribe Vd.
Iz živalskega sveta te rope-1 je mladi umetnik v pravljičnost sretopis m;f;ih motivov aUstvarjenje sveta« (genezo)
vidiš upodobljeno dvokrat. Sonce je pri MaovaZv. vselej človeški obraz, ki ga žarki obdajajo kakor krona. Tako gle' da otrok, tako gl d t primitven človek na nebesne pojave. Pod soncem vidiš živali, suhozemne in vodne, vidiš jelena, konja psa, mačko, ježa, ribe in ptice. Maovazeva fantast čnost je tako pristna, da te neposredno zagrabi. Posebno močna je podoba «Madona z angeli», podana kot srednjeveška ikona, preprosta in jasna, z mnogim, izraznimi finesami in cdtenkt, k‘ jih j j znal umetnik izlu čit i iz občutljivega materiala. Petem vidiš ((Poslednjo sodbo«, kralja, ki ga obdajajo pi šoči okostnja. ki. Upodobljena sta Adom in Eva pod usodnim drevesom in še nekaj drugih motivov.
Iz svetopisemske pravi Hi nosti vodi mladega umetnika pot v neizčrpno zakladnico antičnega mitosa. Morda eno izmed va'boljših del na razstavi je njegov «fkar», ki strmog' v. Ija pod brezbr ž-m s jočim son cem na zemljo. Krila so »c m i odlomila, glava ce je že dotak nlla tal in se upognila pod silnim pritiskom padajočega t lesa. Druga figura: «Prometej», privezan na plot, z izrazom
mučeništva v obrazu in rokch. Jastrebi leno sede okrog njega in nekateri od njih mu hladnokrvno trgajo drobovje iz krčevito zvijajočega se telesa
Nekaj motivov )e izrazito ro. mantičnih Mislim tu predvsem na ((Damo in kavalirja«, groteskno makabrno podobo gole žene in okostnjaka. Dama si s sramežljivo kretnjo ovija ruto okrog ledij, ki jo pošastno galantni kavalir trga od n.e. Spogledujeta se drug z drugim in poželjivo koket rata. Zopet drug motiv:	«Deklica, ki je
padla v vodo«; okrog nje se giblje napol resničen* napol pravljičen vodni svet, morska kača, ribe, a nad njo kikirika na veji petelin, Nad vsem pa sije večno neizpremenljivi obraz sončne oble.
Veliko je še sorodnih fanta-tističnih motivov. V svet otroške pravljičnosti vodi podoba ((Prodajalca ptičev«, moža, ki drži pred seboj kletko z ujeto ptico. Fantastično se te dotakne «Akvarij», v katerem vidiš povodnega moža, ki dviga čašo v roki, dalje kozla, čigar telo se končuje v ribo, vidiš vodne polže, zvezde in razna druga napol resnična, napol mitološka bitja. Dalje je upodobljen
«Plesalec« in različne človeške figure; tu vidiš še kopico drobnih plaket in vsaha podoba diha svojo posebno fantastiko.
Maovaz je s sedanjo razstavo pokazal ne samo močan kiparski in ilustrativno pripovedni talent (mislim, da bi Maovaz lahko postal prvovrsten ilustrator knjig, zlasti pravljičnih), marveč nekaj še veliko bolj dragocena; živo fantazijo, ljubezen do pravljičnosti in fantastike in umetniško izumiteljstvo. Odstej bomo s posebno pozornostjo sledili njegovemu razvoju. Naj nihče ne zamudi ogledati si razstavo.
Vladimir Bartol
Smrt tržaške pisateljice fitisli Martinolli
O njenem življenju, 0 njem trnjevi poti tržaške italijanske pisateljice bi ne vedel veliko povedati. Pred kakimi štirimi leti sem jo spoznal v takrat še skupnem uredništvu tržaških časopisov, in, če me ne vara spennin, je ((Primorski dnevnik» priobči! v prevodu tudi eno aU dve njeni črtici. Vsekakor sem weč njenih črtic prebral, teh
drobnih sličic iz življenja malih tržaških ljudi, o njihovih, križih in težavah; črtic, napisanih živahno in z nekim prikupnim, malce otožnim humorjem..
Od takrat sva se večkrat srečala, z njo in z njenim prijateljem, poljskim publicistom Grabskim. Bral sem tudi njen roman eSulla soglia del pecea-to», romantično ljubezensko zgodbo, ki se mi je zdela “Vendarle manj izrazita za pisateljičin talent kot njene drobne skice iz tržaškega življenja. Izmenjala sva po nekaj besed in ponavadi se mi je potožila, zlasti ko je izgubila službo v ana-grafskem uradu, da težko živi in da ne naleti pri italijanskem tržaškem občinstvu na nikakršno razumevanje. Z grenkobo je večkrat dodala, da je Trst u kulturnem pogledu zadnja provinca Italije.
Ne bom pisal 0 snobističnem razpoloženju tukajšnjega italijanskega meščanstva, ki ne n-pošteva ničesar, kar je zraslo na domačih tleh. kar ni napravilo poti vsaj skozi Rim ali Milan Dejstvo ostane, da si je vzela 50-letna italijanska pisateljica iz Trsta življenje, ko je spoznala, da ne najde njeno delo v rodnem mestu niti moral-nega. niti materialnega odziva. To ugotavljamo z obžalovanjem, ne da bi hoteli soditi in obsojati, ker ne poznamo dovolj vseh okoliščin Izrekamo iskreno občuteno sožalje njeni globoke vrizadet: materi in njenemu dolgoletnemu zvestemu prijatelju gospodu Grabskemu.
VI. B.
DAROVI IN PRISPEVKI
Sancin Marija iz Kolonkov-ca daruje 1000 lir za Dijaško
Matico.
Bi E: RADIO m
JU30SL.G0ti£ TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc)
Petek 23. februar/a 1951
12.00: Lahka orkestralna glasba. 12.30: Igra klavirski kvartet. 12.45: Poročila v ital. 13.00:	Napoved
časa - poročila v slov. 13.15: Igra orkester ožreda JA iz Portoroža. 13.50:	Nova	Jugoslavija	(slov,).
14.00: Peter Iljič Čajkovski: Melanholična serenada, tema in variacije iz suite št. 3. 14.30: Pregled tiska v Ital. 14.45: Pregled tiska v slov.
17.30:	Politične aktualnosti
(ital.). 17.40:	Sergej Prokofjev:
Prva suita baleta «Chout», op. 21. 18.00:	Športni	pregled (ital.).
18.15: Zabavna glasba. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.). 20.00: Uganite kaj igramo (ital.). 20.30: Slušna igra (ital.). 21.30: Igrajo znani instrumentalisti. 22.00: Ljudska univerza: 1000 let slovenske zgodovine (slov.). 22.15:	Lahka	in plesna glasba.
22.45: Balade in romance. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.15:	15’
tangov. 23.30: Zaključek.
RADIO TRST II.
Petek 23. februarja 1951 11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Zabavni orkestri. 12.45:	Poročila. 13.00:
Glasba po željah. 14.00: Poročila.
17.30: Plesna glasba. 18.00; Glas Amerike. 18.15: Schumann: Koncert v a-molu. 18.45: Gluck: Pariš in Helena, operna suita. 19.00: Po. govor z ženo. 19.15: Glasba iz revij in operet. 19.45:	Poročila.
20.00: Beethoven: Romanca št. 2 v F-duru, op. 50. 20.10: Pevski koncert baritonista Marjana Kosa. 20.30:	Tržaški	kulturni raz-
gledi. 20.45: Vesela glasba. 21.00: Mojstri besede. 21.30: Lahka glasba s solospevi in zbori. 21.45: Rimsky - Korsakov:	Šeherezada.
22.23: Pestra glasba. 22.45: Znane melodije. 23.00: Srečanje s Lisztom in Ravelom. 23.15: Poročila. 23.30: Polnočna glasba.
RADIO TRST I.
Petek 23. februarja 1951 12.00: Orkester p.v. Angelinija. 12,20: Za vsakega^ nekaj. 13.00: Poročila. 13.25:	Orkester Freda
Hartleya. 13.50:	Tretja stran.
14.10: Lahka glasba. 17.30: Glas iz Amerike. 18.30: Ciganske melodije. 19.00: Plesna glasba. 20.00; Poročila. 21.00: Prenos iz Turina: Simfoničen koncert p.v. Hansa Schmidta Issersiedta, sodeluje klavirski duo Piette - Reding; na sporedu:	Haydn. Pergolesi, Hin-
dermith in Strauss.
Gledališče Verdi
Danes ob 20. uri
istimi
predstava opere «Nuerti mojstri pevci« z
kQt v prvi predstavi. bo Robert F. Denzler. » ti reda «A» (parter in 1°* reda «B» (galerije). _	«
Ker ni bilo mogoče nadaljnjih predstav oPere
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Rojstva, »mrti in poroke
Dne 22. februarja 1951 se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je billo 6, umrlo pa je 11 oseb.
POROČILI SO SE; krojač Giannino Pittonet in gospodinja Karla Rigotti, železničar Rodolfo Marini in uradnica Marija Polli, mesar Alfio Pinat in gospodinja Caterina Forna-sin, barist Diodato Anici in gospodinja Marija Claut, delavec Bruno Fihppi in gospodinja Assunta Marija Modolo, težak Romano Paeliarini in delavka Silvana Garbassi.
UMRLI SO; 68 letina Rosa Top ek vd. Logar. 80 letni peter Bruss, 57 letni Avgust Cal-ligaris, 72 letna Marija Delton, 79 letna Berta Balbi Urban vd. Pozzo, 84 letna Ivanka Filipas vd. Bon, 60 letna Marija Ce-per por. Pitteri, 66 letni Jakob Savi, 85 letna Amonia Dolič vd. Bandell', 63 letna Pia Baroni pqr. Chiopris, 58 letni An chimede GervasL
ris Gudounov«, obvešča, uPr^r gledališča, da bo blagal”a ij dališča vrnila denar za k ne vstopnice kakor tu°' jc nentom reda «C» za Par Icrjje, lože ter reda «A» za 8a jo. na predložitev odrezkov
gir
aW
KINO
Rossetti. 16.00:	«Beli
boš živel«, Richard ” Linda Darnell.	vrtini1!.'
Excelsior. 15.30:	«V	JA	0»
Clark Gable, Vivien	'
je
P
lerija 500 lir, parter j Nazionale. 15.45: «Pravici doščeno« Andre Coyau-^rj5» Arcobaleno. 15.30: »Goreča*-^#-Fenice. 16.00: «SovražniK r-ša», Stanio in Ollio.	.
Filodrammatico. 16.00:	0rltf'
Aiabarda. 16.00:	«MorsKi
Gar.v Cooper.	06il;'
Armonia. 15.30: «Zate sern jn/ Burt Lancaster, Joan t”, jaZ Garibaldi. 15.00:	«ToledS«‘	^
ljač«, John Carrolle, Adei Ideale. 15.30: «Zakon srM»' garet O’ Brien.	gv.
Impero. 14.45: sBastardi«. jt»l Morlay, Irasena Dilnan’ Pierru Kevien.	vn,	uP*
Kino ob morju. 16.00: nja«. Pietro Germi, R- j st(A Italia. 15.30: «Ljubezen P‘ajiiJw ho», Jeanne Crain,
Halden.	»tDC’1
Savona. 16.00:	»Rumen?
Gregory Peck. . VoTi K Viale. 16.00: «Jetnik iz JVsA sa», Nelson Eddy, B°n,ai:estre Vittorio Veneto. 15.15: « -	-
orožju«, Claudette Azzurro. 16.00: «AngelMu obrazov«, J. Cagney, >*• v M' Belvedere. 15.00: »Gospa melinu«, barvni film, v-Marconi. 15.30: «Hiter odS Masstmo. 15.30: »Človeška ..js« Novo Cine. 16.00: “KUvoU|'£« Clark Gable, Loretta r M’ Odeon. 16.00: «Krvava zar.
Massimo. 15.30: »Človeška -’ovo Cine. 16.00:
Clark Gable, Loretta
ria Felix.	nolWi,,
Radio. 15.30:	«Ziva P°*
Milly Vitale.
Vittoria. 16.00: «Biser». j Venezia. «Voditel j zenilJ ,-v)*, Sv. Vid. 16.00: «Vesela v"
ADEX - IZLt1
10. MARCA bodo b1*"
Polo«),« in Poreč ffar^
iiPr
Vpisovanje do 26. fe t-
pri «Adria-Express»
Severo 5 b. tel. 2924*
Izlet
V 1 '"'pRfiS5’
priiedi «ADK1A-ENF ^ ob priliki smučarski 80-
11. MARCA. Skoki f<> metrski skakalnici
z avtobusom ih slCfl v s<r avtobus odide iz	f,
boto 10. marca zjub f v vratek 11. vnurca zVjjde 7 Trst. Drugi avtobus tral nedeljo 11. marca povratek istega Unc cA Za izlet H-marC® toP^ 1.400 lir, (vožnja, v in značkah	21 ,
Prijave do V”1* eSs». «
m. pri «Adria-Expre5 ^ Fabio Severo 5 b-
ZAH VA L A
nniprisr^,
DRUŽINI PODBRŠČEK in NOVAK se "^iiceP1
neje zahvaljujeta vsem onim, ki so v tako številu spremili našo nepozabno
DRAGO
posebn°
na n j en j zadnji pot; n jr, obsuli s cve^5lT'ra se zahvaljujemo tovarišicam Izvršilnega ^ n0iičn'^ in tovarišicam I. okraja, ZDTV in ostalim organizacijam.
Trst, 23. februarja 1951.
NOVE SLOVENSKE
Cehov:
Žnidaršič:
Ribar:
Martin Andersen Nexoe:
Taufer:
Kette:
ZBRANO DELO II. DEL p«* , < PESMI IZPOD SNEŽNIKA P’ _ ZBRANI GOVORI polpl. * 1
OTROŠKA LETA pl. . * • ' ’ MOJCA IN ŽIVALI br. • • Lpj OTROŠKE PESMI IN pOVEh*
br.
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH
23, februarja 1931
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadst. - Telefon 11-32
SJJAJJPRAVNEGA ODBORA OBČINSKIH PODJETIJi
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Neizpolnjene obljube
Kavcijo za števce
pričeli pobirati z junijem
®li, je	^	prec* dnevi pije L	o	povišanju kavci-
eVCe’.lji. so i° sporočila dviSnila med WiaT	.	preceišen oblak
lito h i-6St 3e	Prebivalstvo to-
Nšanie 5azburila- ker se je
Do v t kavClle pojavilo rav-k° 30 cene živ' eile , Potrebščinam posko-•tanarir, Se dvignila tudi plačo „ me(Jtem ko so ostale
beizpremenjene. v°. io tudi. da je uprava
®bčinskii; obči
»apravilr'	ta	korak
“ttinskoa na lastno Pest, mimo
f0oblaščen,	*	k	^
ta2Dravli .	°	lem	vprašanju
fcvario	tn sprejema tudi
ie nam?a sklepe. Občinski svet fraviial ° tem vprašanju raz-odonrfii Venc*ar je razpravo 1 na poznejši čas.
nih ,“ia. bi morala po raču-Ristraie napravila adm-i-biti 3? °bčinskih podjetij. 0°trošnje VS°^ dvomesečne
kr°žijo vesti, da ^jetja k temu P?ecenč.,?110 dejstvo, da Plačalo -d*’ ^ so 56 tz^elili, ni
Potrošnje elektrike, pli-
t--.. usnje	j 
ietienzaradi v* da 3e bil° P°d' profo- di tega oškodovano za WeceJ milijonov liv
p .
Ijavi we§a Pa 30 bile v ve' terih v ♦ ?t?re Ooložnine. ka" Sala seri . *e zdaleč ni dose-lak	mese^ne potrošnje.
nja v°hnii Poseg javnega urne-obsorib,0 vpra^anje in soglasna Drku-,Samovoiinega ukrepa ... *a UDravn občinskih
upravo občinskih °dstoon’ Qa 3e °d svoje namere Posgij a 1° sklenila sklicati ra, n. ° s«lo upravnega odbo-Blede „ a 1 naj bi pogodili 0e. menjenega vprašanja.
°nienwlf° 36 Je v ponedeljek tega . 1 upravni odbor, kateri. ^ ???i0 predsednik prof.
in člani inž. Potiti,.:’ “ressan, Savorgnini, sltl«ui nm Zumin sestal in tattja L bodo pričetek p-obi-sec jutiia^"13a preložili na me-srpo J*3, Ir neuradnih virov pa t« enav ‘’ da položnina ne dvomesečni, ampak ij^nmnesečni potrošnji, kett, dinranio, da je javno Ir! takojšen poseg tiska niIev samovoljnega ^trt ^ s tem prikrajšal dru-"ko Skrb.
|zlet v Planico
iSS* Planinsko društvo Priredj it Spor°da članom, da ’ marca izlet na med-[%e smUčarske skakalne
LMe,emniC0- Izleta se !ah’ %	izključno člani
i ■ Da L im*io osebni potni
3(0 n SPD za udeležence
t^BočišfcIaVoeasn° Preskrbelo
h1*' natv' se morajo ti prija-djavL kasneie do 27. t. m. H ura. prejema Darko Suli-znaša ”a Travn'ku. Vpisni-Za sedaj 500 lir.
izlet v Ovčjo vas
Planinsko društvo 11 Brijat Spor°ba vsem članom ^el3em, da priredi v ne-V Dvčir, marca smučarski izlet bika £ J* °dhod bo
vc0vensko t °rici
foi
°b 6.
s Travnu ?iutraj z avtobusom. *»	* okr«g 22. ure. Prija-
V Jema °arko Šuligoj, V|tIJtt{.n Javniku samo do ° srede 28. t. m.
^®no predavanje
■fvečer je . Glasbene
bilo v na premoroma
tast?. Sanira?"' aa bi zaradi čLrwV^iir> Ve.Vosti Drav gotovo V^va in^.J0 Pozornost ob-
^	^a^erem	mor;
N ^?datk da
zaradi tega tudi
^ In jJna,°ilnosti natura-^ RnVri1SUčne glasbe teh ugotovitvah raz-
U
'Vh,,
govoril o sami temi z naslovom «Glasba Južnih Slovanov«. Q slovenski glasbeni tvornosti je bilo govora že na prejšnjih predavanjih, zato se je predavatelj v tem predavanju dotaknil zlasti glasbenih mojstrov pri Hrvatih, Srbih in Bolgarih. Naštel j.e številne umetnike naših južnih bratov, ki so s svojimi deli ponesli svoj ugled in s tem besedo o visoki glasbeni umetniški vrednosti del južnih Slovanov daleč po vsem svetu. Mojstrovine znanih opernih skladateljev in avtorjev simfonij itd. so izvajali na vseh svetovnih odrih po Evropi, Ameriki in tudi na Japonskem.
Predavatelj je svoje i predavanje zaključil z ugotovitvijo, da so veliki duhovi last človeštva in da smo lahko Južni Slo. vani upravičeni ponosni, da smo iz svojih vrst dali velike glasbene delavce, ki so s svoje strani prispevali, da se je svetovna glasbena umetnost izpopolnila tudi z deli, ki kažejo južnoslovansko narodno noto.
Izšla /e 11. številka
«Matajurja»
Te dni je izrna 11. šievitka glasila Beneških Slovencev «.\latajur». Na uvodnem mestu stoji članek, katerega vsebina je posvečena pisanju revije eRisveglio Magistrale», ki bi rada dokazala, da Slovenci v Benečiji ne predstavljaj o narodne manjšine in da nimajo lastnega jezika, ampak da govorijo samo v narečju, ki ima le malo skupnega s književno slovenščine. Clankar nadalje ugotavlja, da je omenjena revija v nekem članku, ki ga je posvetila vprašanju Slovencev v Benečiji, imenovala tudi besedo esenikv, ki v beneškem narečju pomeni prostor za seno. Pri razglabljanju tega vprašanja nadaljuje: eVsakdo se lahko prrepriča, da ta beseda ne samo v narečju, ampak tudi v književni slovenščini pomeni kraj, kamor se spravlja seno. Ze to dejstvo pobija torej njihovo trditev, da ima benečansko narečje le malo skupnega s slovenščino:i).
Poleg omenjenega uvodnika se na prvi strani nahajajo tudi gospodarski polemični članki. Druga stran je kot doslej izpolnjena s članki, pisanimi v beneškem narečju.
Smrl krnela dvolastnika na Sv. Marku
Kljub slabemu vremenu se je predvčerajšnjim 37-letnemu kmetu Paolinu Mariju iz Podturna mudilo na polje. 2e lansko leto je nameraval nasaditi ra svoji njivi na bližnjem Sv. Marku v Jugoslaviji jagode, ki bi tam zaradi sončne lege lepo uspevale. S takim namenom si je včeraj naložil na dvokolo potrebno orodje in z dvo-lastniško izkaznico šel preko bloka pri Šempetru na Sv. Marka. Potem ko je izbral naj-sor.čnejši kotiček zemlje na svojem polju, je pričel z lopato globoko rezati mokro zemljo. Pri delu je hitel, ker je pod noč moral zopet preko bloka. Ko je odmerjeno zemljo že skoraj vso preobrnil, je z lopato zadel ob neeksplodirano granato, ki je tam ležala baje še izza prve svetovne vojne. Granata je eksplodirala in ga ubila. Kmetje, ki so delali na bližnjih poljih, so takoj pritekli na kraj nesreče in našli Paolina v mlaki krvi. Ker so takoj zasumili, da gre za dvolastnika so o nesreči obvestili jugoslovanske oblasti, ki So že istega večera sporazumno z italijanskimi poskrbele,
da so truplo Paolina prepeljali v Itaiijo.
Seja
občinskega upravnega odbora
V beli dvorani gorišlcega županstva se je sinoči sestal pod predsedstvom župar.a dr. Ber-nardisa občinski upravni odbor. Na tej seji so odborniki predvsem sklepali o vprašanjih navadnega upravnega značaja. Podrobnejše poročilo o njenem poteku bomo objavili jutri.
Seja upravnega odbora Trgovinske zbornice
Predsir.očnim se je v prostorih Trgovinske zbornice sestal pod predsed?tvom inž. Pensa upravni odbor trgovinske zbornice. Na seji so odborniki proučili številna vprašanja, ki se tičejo notranje uprave. Druge-gega dela seje, ki so ga posvetili razpravljanju o prosti coni, se je udeležil tudi župan goriške občine, dr. Bernardis. Razpravi o vprašanjih proste cone je predsedoval dr. Po-terzio.
SEJA POKRAJINSKE DEPUTAOIJE
Razprava
o pokrajinskem proračunu
Pred dnevi so se pokrajinski odposlanci sestali k svoji redni tedenski seji, ki je bila pod predsedstvom odv. Angela Cu-lota. Na tej seji so nadaljevali s proučevanjem pokrajinskega proračuna za leto 1951. Nato so sprejeli sledeče sklepe: vpeljavo zvočnikov v umobolnico, izdatek za popravila šolskega poslopja «Scuola arti e mestieri« v Gradiški. Nadalje so tudi pristali na predlog občinskih podjetij za vzpostavitev električne kabine v palači Attems na Kornu ter r.a začasen odstop občini v Gradiški nekega zemljišča, ki ga bo občina uporabila za drevesnico. Pred zaključkom so še razpravljali o položaju nekaterih pokrajinskih uslužbencev in v tej zvezi sklenili, da bodo pri u-pravnih organih podprli razpravo proti rekurzu, ki ga je vložil neki bolničar zaposlen v umobolnici.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Osebno izkaznico je včeraj izgubila 27-letr.a Di Benedetto Ida iz Ul. Manzoni 31. Izgubo je prijavila policiji.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče o-krožnice: Trgovinske izmenjave med Italijo in državami OECE, s katerimi nima nobene trgovinske pogodbe; nove cene uvoženega blaga; kontrola uvozov v Zapadno Nemčijo in zapadr.o področje Berlina; uvoz slanih čev; monopolske pravice na sol; izvoz oljčnega olja; izvajanje začasnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Urugvayem z dne 13. decembra 1950:	uvoz strojenih
kož:	vestnik	Marshallovega
plana št. 99.
KINO
VERDI, 17: «S teboj na otoku«, E. Williams.
VITTORIA, 16.30: «La malque-rida«, D. del Rio in P. Ar-mandarez.
CENTRALE, 17:	((Predrzna
mladina«, A. Murphi.
MODERNO, 17: »Zapeljiva guvernanta«, M. 0’Hara.
EDEN, 17:	«Atlantida»,	M.
Montez.
Po končani svetovni vojni je v beneške vasi zašel marsikateri kandidat ter z lepimi besedama obljubljal, da so bo pri oblasteh zavzemal za pravice Benečanov, če ga bodo na prihodnjih volitvah izvolili za svojega poslanca. Fašizem je bil premagan in prebivalstvo je x svoji naivnosti verovalo, da je bilo s tem uničeno poslednje zlo. Zato je marsikdaj zgolj iz naivnosti verjelo volkovom, ki so se mu predstavljali v ovčji koži.
Tudi v novo italijansko oblast je od samega začetka imelo veliko zaupanje. Obljubljala je zakone, na osnovi katerih bo izboljšala njihovo gospodar, sko stanje, odstranila skrbi, ki so ga mučile od nekdaj.
Dejansko je kmalu nato izšel zakonski odlok, na osnovi katerega je bila odobrena podpora v višini 75 odstotkov tistim, ki bi si popravili v vojni porušena poslopja, dalje odlok, ki obljubuje nagrado vsakomur, ki si bo sezidal novo hišo, odlok, ki obljublja razne podpore občinam za gradnjo cest itd. Odlok, ki obljublja pomoč ■ kmetom pri popravilu porušenih in pri gradnji novih hlevov, odlok, ki predvideva oprostitev državnih davkov na zemljiščih v višini nad 700 m, zakonski osnutki Fanfani, Aldisio itd.
Kot povsod, so tudi Benečani, videč velike možnosti za obnovo svojega porušenega gospodarstva, pričeli s priprava-
mi načrtov. Naravno je, da j* zanje bilo treba precej denarja in da so si ga morali odtrgati od ust. Kljub vsem obljubam in kljub temu, da so s svoje strani prebivalci napravili vse potrebno kot predvidevajo za* koni, ki so v glavnem še vedno v veljavi, pa njihove prošnje še vedno ležijo po raznih pisarnah in predalih Tehničnega urada in raznih inšpektoratov! za kmetijstvo.
Ker je ljudem veliko na teng da bi postopek spravili z mrtvega tira, odhajajo na omenjene urade z zahtevo, da jim odgovorni ljudje sporočijo ali nameravajo prošnjam ugoditi ali ne. Mesto tega pa jim odgovarjajo z znanim izgovorom, ki pomaga iz še tako težke zadrege, da namreč «nimajo de* narja«.	Zato se prebivalstvo
nad lakim poslovanjem huduje, ker je potrošilo precejšnje vsote denarje za prošnje in načrte, ki so sedaj brezpredmetni. Sprašuje Pa se tudi, kam gredo milijonske vsote denarja, o katerih piše pokrajinski tisk, da jih je vlada namenila potrebam občin videmske pokrajine.
Hoteli smo opisati te stvari, da bi bila še bolj jasna slika razmer, v katerih živijo Bene. ški Slovenci; to smo napravili tem rajši, ker tako imenovani najbolj obveščeni listi, ki sami pravijo, da ((zagovarjajo interese prebivalstva«, o kričečih! krivicah ne spregovorijo niti besedlice.
Ankaranski zadružniki
so letos dosegli večji napredek
Slaba vremena, ki trajajo skora-j že ves februar, zelo ovirajo spomladansko setev. Ankaranski zadružniki si v slabem vremenu poiščejo drugo delo, bodisi v hiši, kleti, hlevu itd. Nekateri popravljajo stroje, drugi skrbijo- za živino, tako da ima vsak dovolj dela, pa so kljub temu nejevoljni. Jezi jih slabo vreme, vendar v pomladanski setvi niso zaostali. Po. sejali in posadili so se ves grah, pšenico, čebulo in druge povrtnine, katere sejemo, oziroma sadimo v februarju. Tudi trte so že obrezali in povezali. Preostaja jim le še oranje za saditev krompirja, koruze in ostale povrtnine, kakor zelja, paradižnika paprike, raznovrstnega korenja itd., kar nameravajo posaditi v trikrat večji meri kakor v lanskem letu S tem bo zadruga imela večje dohodke, kajti na hektarju, kjer so lani predelali 12 stotov žita. bodo letos posadili paradižnik, ki jim bo prinese] Več dohodkov, kakor žito. To pa še ni vse. Veliko pozornost bodo posvetili tudi vinogradništvu, ki se zadružnikom najbolj izplača.
Čeprav jim letos nagaja slabo vreme, niso zadružniki pri pomladanski setvi zaostali kakor lansko leto, kljub temu, da imajo 6 ha orne Zemlje več. To je predvsem uspeh boljše organizacije. Brigadni način dela so izpopolnili tako. da so brigado razdelili v dve skupini in lahko vsak posameznik tekmuje za izpolnitev in prekoračenje norme.
Da so letos dosegli boljše uspehe v primeri z lanskimi, ja stvar tudi v tem, da so letos nprme pravilno postavljene in da vsak zadružnik gleda, da bo normo dosegel Od tega je tudi odv sen njegov zaslužek, zato gleda, da bo čim več napravil. S tem je tudi uresničeno socialistično načelo, vsakomur po svojem delu in sposobnostih. Do nedavnega so bile zadružnikom norme nepoznana stvar in se spočetka nikakor niso mogli sprijazniti z njimi. Sedaj so pa spoznali, da imajo od tega več koristi in ne gledajo več, kako bi zapravili čas, temveč gledajo, da vsakdo čim več napravi
poleg vsega gradijo, oziroma obnavljajo zapuščeno stanovanje, kjer Je prej živel na njih račun grof, ki je Po osvobodit, vi pobegnil neznano kam. Prav tako obnavljajo velik hlev za 37 glav živine. Za obnovo tega hleva so že pripravili ves potrebni material in čakajo samo še zidarje, da bodo pričeli z delom.
V letošnjem planu imajo ankaranski zadružniki tudi melio-racijska dela na bivših $ linah s čimer bodo zavarovali pred sušo velik del zemljišča, na katerem bodo pridelali razne povrtnine. Čeprav jih čakajo veliki napori kajti zadruga ima le 30 za delo sposobnih moči. ki morajo obdelati 70 ha orne zemlje, se vendar dela ne ustrašijo. Z delom in dejanj: hočejo dokazati, da je zadruga tista oblika skupnega življenja, ki jamči delovnemu kmetu boljše življenje in ki preobraža do sedanjega nazadnjaškega kmeta v novega, naprednega socialističnega borca, To bodo dokazali predvsem Meto Jermanu in njemu podobnim, ki zadrugo blatijo in o njej širijo vsemogoče govorice.
Povedali smo le nekaj o delu ankaranskih zadružnikov. Naj povemo še to, da je zadružnike zadela težka izguba, ko je nenadoma preminul zvesti tovariš Jožko Melioranc.
Na odgovorna mesta
vestne ljudi
Pod Sv. Petrctn je lami začela obratovati opekarna «Ruda». Za vodjo opekarne je bil postavljen neki Bassamese, ki je govoril, dd zna vse delati. V času enega leta pa je bilo v opekami nad pol milijona komadov opeke zelo slabo žganih, kar je povzročilo veliko škodo pri nekaterih objektih v gradnji.
Delavci tega obrata so sami hoteli, da bi se t» popravilo in dajali predloge za izboljšanje, ki pa niso bili upoštevani. Vodja obrata Bassanese se je vedno izgovarjal, da nima nobene pomoči od nadrejenih.
Ko je prišel v obrat tov. Keber, se je vprašan je rešilo z majhnim trudom. Izvršil je manjša popravila pri pečeh ir. vratih ter s tem tako izpopolnil žganje opeke, da se je ta izboljšala kvalitativno za 100 odst. Pčleg tega se pa izvršenem popravilu prihranili še 30 stotov premoga v razmerju s količino, ki so ga porabili prej.
Slab odnos do delavcev in do obrata, ki ga je imel Bas sam e. se, je povzročil našemu gospo, darstvu veliko škodb, kar se je poznalo tudi na nekaterih že začetih gradbenih objektih. Znak, da so se delavci res zanimali za izboljšanje je tudi ta, da so samoiniciativno izvolili ljudsko inšpekcijo, ki bo kontrolirala delo v obratih.
Zakaj je še vedno v obratu Bassanese i« se ga ne pošlje pred sodišče, kamqr tudi spada?
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 ODLIČNI USPEHI »NOVOGRADNJE" V DOLINI REKE MIRNE
V dolini reke Mime skoraj niso Občutili zime. Po njivah je vzklila pšenica m ogrnila dolino v zelen plašč. Kmetje o-pravljajo pirva pomladanska diela.
Tudi podjetje ((Vod/ogradnja« je izkoristilo zgodnjo pomlad. V zgornjem delu doline so dela pri napravah za namakanje skoraj končana. Sedaj delajo cementne cevi za stranska kanale, ki bodo dolgi okoli 14 km. Prj tem delu je zaposlenih 14 delavcev, ki delajo s pomočjo posebnih strojev in dosegajo odlične uspehe: marsikdaj so prekoračil; normo za 70 odstotkov.
Kadar bodo vsi stranski kanali napeljani, se bo 700 ha rodovitne zemlje lahko do skrajnosti izkoristilo, kar bo velikega pomena za celotno gospodarstvo.
Tudi v spodnjem delu doline se že nekaj mesecev dela pri izkopavanju glavnega zbiralnika. V ta namen je bilo izkopanih 14.000 kubičnih metrov zemlje. Cez nekaj tednov se bo pričela izgradnja sesalne cevi z veliko zmogljivostjo, kar bo zahtevalo več tednov trdega dela.
Delavci, ki so pri teh delih zaposleni, dajejo vse od sebe, da tod se delo čimprej izvršilo. Vodstvo podjetja «Vodogradi-nja» je z njimi zelo zadovoljno, saj vsakdo prekorači normo za r.ekaj odstotkov. Tudi izostankov je zelo malo, samo bolezen lahko odtrga posameznika od n jegovega dela. V enem letu je bilo med 130 stalnimi delavci samo 84 opravičenih izostankov, ki pa niso od dela izostali več kakor nekaj dni. Bila pa sta dva meseca, ko ni r.ihče manjkal.
Ce pomislimo, da ti delav-cj delajo v zelo težkih pogojih, saj so skoraj stalno v blatu, tedaj jim moramo dati priznanje, ki ga zaslužijo kot zavestni graditelji socializma. Postaviti jih moramo za vzgled vsem našim delavcem, kajt; tako navdušenje in tak delovni polet, najdemo le redko kje.
V tekmovanju za počastitev kongresa ERS je skupina tova-
riša Lubiana presegla normo kar za 400 odstotkov. Kolektiv je daroval 10.000 din SIAU, 3768 din za kongres ERS ir. 1700 din za novoletno jelko ter je v ta namen opravil še 800 prostovoljnih ur.
Omenitj je treba, da je vodstvo podjetja postavilo realne norme, kar je imelo za posledico, da so delavci z veseljem prijeli za delo ir. tekmovali, da bi bilg njihova storilnost dela še večja.
Tudi sindikalna podružnica ima precej zaslug za dobre uspehe delovnega kolektiva teir se sedaj pripravlja na letno skupščino.
Vodstvo podjetja je pokazalo razumevanje za potrebe delavcev in jim, kjer le more, pomaga. V zadnjem času je postavilo več generatorjev, ki ne dovajajo električnega toka samo strojem, temveč tudi hišam, v katerih so nastanjeni delavci in bližnji kmetje.
Kratke vesti iz okrožja
Ker je v Istrskem okrožju zaposlenih 65 odst. ljudi v poljedelstvu in vrtnarstvu, predvideva letošnji enoletni gospodarski plan samo za melioracije nekaterih površin 33 milijonov din. Ta vsota je takole razdeljena: 20 milijonov za melioracije v dolini Mirne, 7 milijonov za izboljšanje doline Dragonje, 6 milijonov pa za izboljšanje bivših solin v Ankaranu.
V dolini Mime bodo že do konca aprila uredili 210 ha do sedaj neobdelanih zemljišč, kjer bodo nasejali in posadili vrtnarske kulture. 340 ha površin, kjer so do sedaj sejali pšenico, bodo prav tako določili za razne povrtnine.
Sindikalne podružnice koprskega okraja imajo te dni občne zbore, na katerih pregledujejo vsa izvedena dela lanskega leta. Na teh zborih postav ljajo nove plane za tekoče leto in volijo tudi nova vodstva.
• • »
Člani sindikalne podružnice «Vodogradnja» v Sečjolah so
imeli pred dnevi redni sestanek, kjer so sprejeli obvezo, da bodo tekmovali Za pravočasno dovršitev planskih nalog pri izboljševalnih delih v dolini Dragonje. Na tem sestanku so napovedali tudi tekmovanje brigad v počastitev 10. obletnice OF.
• * *
Preteklo soboto je bila v Bujah slavnostna akademija za obletnieo smrti Matije Gubca. Na akademiji je sodelovalo hrvatsko prosvetno društvo z več recitacijami in pesmimi. Dobro so se izkazali na tej a-kademiji dijaki hrvatske gimnazije iz Buj. Navzočih je bilo veliko število Bujčanov in ljudi iz okoliških vasi.
Člani Hrvatske in italijanske kulturne unije v Bujah so sklenili, da bodo mesečno prirejali ustni časopis, ki bo imel kulturno, politično in satirično vsebino. Na ta način se bodo domačini lahko seznanili z vsemi dogodki v svetu na zelo sprejemljiv način.
V Bujskem okraju se y zadnjem času dobro razvija delo Ljudske tehnike. Tako je v Novi vssi pred dnevi začel delovati tečaj modelarjev, ki ga obiskuje 27 mladincev. Ti mladi modelarji so pod vodstvom domačega učitelja Miloša Ri-moriča do danes napravili 18 ogrodij zrakoplovov in bodo v teh napravili še nadaljnjih 7 ogrodij.
V Antenale v dolini Mirne že 6 dni deluje avtomoto tečaj, ki ga obiskuje 75 mladincev. Hrvatov in Italijanov.
V Novem gradu pa je včeraj začel delovati moto tečaj, katerega poseča 47 mladincev. Ti so se obvezali, da bodo tečaje redno obiskovali in se tako usposobili za dobre šoferje kamionov in traktorjev.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno i. ali 13. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
izm na
Na nekaterih kmetijskih kulturah se pojavljajo bolezni v vse večji meri. Da bi nas pa narava ne prehitela in se pozneje ne bi pojavila katastrofa, je nujno potrebno, da spomladi ko se začnejo rastline razvijati, pristopimo k delu, ki bo zavrlo razvoj bolezni.
2e več let opazujemo, kako začnejo bučkfe v najlepši razvojni dobi naglo hirati. Bolezen se je pojavila na koreninah in sadika v nekaj dneh umre. V tem primeru obstaja bojazen, da se bolezen ne prenese na sorodne kulture, kakor kumarce in melone.
Nič boljše ni s paradižniki: tukaj se pojavlja gniloba na sadovih in to takrat, ko dosežejo debelino oreha. Bolezen se pojavlja vsako leto v večji meri, kljub temu, da škropimo paradižnik dva do trikrat v polletju.
Krompir, kot univerzalna kultura, tudi peša. Pri njem se pojavlja kodravost. Bolezen zapazimo, ko hodimo po njivah in vidimo, da so listi na konceh skodrani in pozneje tudi prej odmrejo. Na kodravosti bolan krompir sicer nastavi gomolje, ki pa ostanejo vedno boij drobni. V letih, ko krompir dobro obrodi in je debel, se ga lahko izloči, lani pa, ko je bil droben, se je za seme vzelo vse poprek in se bo zaradi tega bolezen v letošnjem letu pojavila v širši obliki. Najboljši način za ustavitev te bolezni je, da čim opazimo kodravost listja, takoj rastlino izpulimo in ustavimo razvoj gomoljev. Gomolji ostanejo na ta način prav drobni in jih lahko izločimo, ko izbiramo semensko blago.
Koruza je za prehrano prebivalstva zelo važna in zato ni čudno, če se povsod sadi kot vmesna kultura. Ker je pa v Istri skoraj redno suša, bi bilo potrebno začeti s selekcijo, da bi dosegli, da se kultura razvije v krajši dobi, zrno pa bi bilo bolj kleno. Saj vidimo, da je danes v Istri razširjen ame-rikanski zob z dolgo vegetacijsko dobo, zrno pa je drobno in vidno degenerirano. Mnogo mu škoduje seveda tudi molj, proti kateremu pa se nobeden noče boriti. Borba proti molju je tem težja, ker imamo zemljišča, na kateri se sadi koruza desetletja vedno na istem mestu.
ral)j RAZVOJ KMEČKO-NABAVNO-PRODAJNIH ZADRUG
V Sv. Luciji ustanovliena kmečka delovna zadruga
Kmečko - nabavno prodajne zadruge so bile ustanovljene z namenom, da bodo pomagale kmetom do splošnega izboljšanja in do res naprednega razvoja na vasi. Kako so to nalogo vršile, nam povedo konkretni primeri. Naravno, da v prvi fazi po ustanovitvi niso mogle pokazati drugega, kot to, da so nabavljale osnovne življenjske potrebščine in jih razdeljevale svojim članom. Seveda ni bil to niti od daleč pravi namen teh zadrug. Kmečko-nafoavno prodajne zadruge so bile ustanovljene s široko in daljšo perspektivo: pomagati svojim članom vsestransko, da si bodo izboljšali obdelavo zemlje, razvijali posamezne panoge kmetijstva, ustanavljali razne rokodelske odseke itd. Nekatere od teh zadrug so to nalogo dobro izpeljale, druge pa bolj slabo.
Navedli borno kmečko nabavno prodajno zadrugo pri Sv. Luciji, ki je kmalu po nastanku ustanovila močno zadružno ekonomijo. Ta se je tako ojačila. da je parav t® dni napravila še en razvojni korak naprej. Ustanovljena je bila kmečka delovna zadruga. Tega napredka se veselijo vsi njeni člani in tudi privatniki.
Okrajna zadružna poslovna zveza je te dni dala na razpolago kmečko-nabavno prodajnim zadrugam v Bertokih, na Škofiji II, v Strunjanu in Sečjolah plugg in konje, da bodo lažje in boljše obdelali svojo zemljo. Seveda bo vse to služilo za pomoč tudi privatnikom, ki se je bodo lahko poslužili. To je res konkretna pomoč zadruge svojim članom.
Vse to pa se zdi, da premalo razume vodstvo kmečko nabavno prodajne zadruge v Izoli. Tam so imeli v letu 1950 okoli 4 milijone din čistega dobička. Niso pa mogli najti poti, kako bodo ta čisti dobiček koristno uporabili za nadaljnji razvoj svojih članov. Ta zadruga ne vršj tiste naloge, ki bi odgovarjala današnjemu razvoju zadružništva. Vodstvo se izgovarja, če bd s tem dobič-
kom nabavilo vprežno silo in orodje za svoje člane, da bi vsega tega ne imelo kam shraniti. To pa ne drži, ker je za zgraditev hleva in shrambe za orodje vedno na razpolago potrebni gradbeni material. Treba je le, da se malo razgibljejo in na sestanku povprašajo svo. je člane, kaj bi bilo potrebno ukreniti Za izboljšanje. Potrebno bo. da bodo o tem govorili na občnem Zboru, ki bo v kratkem.
Ni namen kmečko delovnih zadrug, da bi delale zato, da spravijo skupaj čim več denar, ja, katerega bi potem hranile. To bi bilo v nasprotju . z zadružno perspektivo, s katero so bile ustanovljene. Prav je. če zadruga tako posluje, da njena bilanca izkazuje tudi dobiček. Ta dobiček pa naj gre potem za splošno izboljšanje. Kakšno je to izboljšanje, je konkretno dokazala prav zadruga pri Sv. Luciji. To naj bi posnemala tudi kmečko nabavno prodajna zadruga v Izoli in še druge v okraju.
Marezige
1610 din dobita razdeljenih
na občnem zboru obnovitvene zadruoe
Na občnem zboru obnovitvena zadruge je bilo razdeljenih 16.000 din čistega dobička še iz leta 1949. ostali čisti dobiček pa je ostal za rezervni fond. Določeno je bilo, da zadruga lahko najame posojilo do višine 3 milijonov din. Razpravljalo se je tudi o tovornem avtomobilu, katerega je podjet-. je «Konstrukfor» dodelilo drugam in je sedaj v popravilu. Tega bo zadruga dotoila nazaj kadar bo popravljen, ker ga nujno potrebuje za prevažanje gradbenega materiala. Vsi člani odbora so bili ponovno izvoljeni.
b. t.
numn ,,,l,,,llp)n>fimini,, M »Mi,,,,, i i ! n n, n, »-k, ,! H (d mn, m n n 11 n i m (n i,’ij.ii.nj (o m1111 n 11 m 11111111 n n 111 ii 11,111111111111 im ii 1111111111 m n 11 n 111 nudi n 11 n n i m um ii i im i uti i hitu niiiii(((|iiiiiiiiiinr(,ti itttiii rni(TiijnMiiiir,riimi(m(iiirniiinirTnnTr(|Tiim(t,iiinit(iiii(,Miiiinn,nnnmM(miiruiiiinjiiinTntriiniiiu num njii im Ufi m , 11 mmuTfSimu lil iiMirMMUnni itthuk 111 lil K u r min nmrm(n (MK 11 m in
] JaSLVSUV HAtt* i
faiba
k0V^SSaJnePriStopil
p K or.
« A 1, DK.
« BKAOAt
H LAV A TV
s spisi in svinčnikom narednik Iz pol-
btost0.S_.Prav
Majičk1 Slasorn 3e lzpregovorll polkovnik; «Enoletni
v sodni dvorani, kjer sodijo morilca, in Pravi; »Poslušajte sodbo!«
in
Po DrestarS,8,. obso^a: enaindvajset dni poostrenega
kov^rtUvsi Se ^°ani hazni v kuhinjo lupit krompir.«
^°St°P ]^Zhocl' Bhšaig en°letnlh prostovoljcev, je ukazal pol
se Je, kako hitro se razdeljujejo v četve-slabo''1-' • Cemer Je polkovnik rekel stotniku
Drl
<£3u'
>01JcevD°Zabu- Povej*^,1, Bospod stotnik
delajo, naj z njimi popoldne ponavlja
2apor, ega tov:
Jim.
Sv°Jega dni
bivšem, ,.ra v vojašnici, da ne bodo nikoli pozabili
da ima vsa
Pa 5e nekaj. Skoraj ola enoletnih prosto-
sa. tega lopova Marka.«
In lopov Marek je stal zraven Svejka in se delal docela zadovoljnega. Bolje se z njim ni moglo izteči. Vsekakor je bolje lupiti v kuhinji krompir kakor rjoveti s polnimi hlačami pod sovražnikovim ognjem: «Einzelabfallen! Bajonett auf!*»
Vrnivši se od stotnika Sagnerja, se je polkovnik Schroder ustavil pred Svejkom in mu pogledal v obraz. Svejkovo figuro je v tem trenutku reprezentiral njegov polni, smehljajoči obraz z velikimi ušesi, ki so gledala izpod potlačene vojaške čepice. Nič ni kazal, da bi bil kaj zagrešil.Njegove oči so spraševale: «Prosim, ali sem kaj zagrešil?« Njegove oči so govorile: »Prosim, jaz za nič ne morem.«
In polkovnik je strnil svoja opazovanja v vprašanje, katero je dal naredniku iz polkovne pisarne: «Bebec?»
In zdaj je polkovnik videl, kako se usta tega dobrodušnega obraza pred njim odpirajo.
«Pokorno javljam, gospod obrst, bebec,« je namesto narednika odgovoril S ve j k.
Polkovnik Schroder je pokimal adjutantu ter odšel z njim vstran. Potem sta poklicala narednika in so pregledovali material o Svejku-
«Aha,» je rekel polkovnik Schroder «to je torej tisti sluga nadporočnika Lukaša, ki se mu je, kakor pravi njegov raport, zgubil v Taboru- Mislim, da si morajo gospodje častniki sami vzgajati svoje sluge- Ce si je gospod nadporočnik Lukaš izbral taksnega notoričnega bebca za slugo, naj se z njim muč-i sam. Za to ima dovolj prostega "asa, ko nikamor ne hodi. Kajne da ga niste nikoli videli v naši družbi? No, torej vidite. Ima dovolj prostega časa za vzgajanje svojega sluge.«
Polkovnik Schroder je pristopil k Svejku in rekel, zroč v njegov dobrosrčni obraz: «Osel neumni, imate tri dni poostrenega zapora in, ko to odsedite, se javite piri nadporočniku Lukašu.«
Tako se je Svejk zopet sešel z enoletnim prostovoljcem v polkovnem zaporu. In nadporočnik Lukas je bil pač vesel, ko ga je dal polkovnik Schroder k sebi poklicati, da bi mu rekel: «Gospod nadporočnik, nekako pred osmimi dnevi, ko ste prišli k polku, ste mi podali prošnjo, da bi vam pridelil slugo, ker se vam je vaš sluga zgubil na postaji v Taboru. Ker se je vrnil...»
«Gospod polkovnik ...,» se je proseče oglasil nadporočnik Lukaš.
«Odločil sem se,» je krepko nadaljeval polkovnik, «da ga za tri dni zapro, potem pa spet pošljejo k vam ...»
Nadporočnik Lukaš se je potrt opotekel iz polkovne pisarne.
Tri dni. ki jih je Svejk preživljal v družbi enoletnega prostovoljca Marka, se je prav dobro zabaval. Vsak večer sta dajala na pogradu duška svojim patriotičnim čustvom.
Vsak večer se je razlegalo iz zapora: «Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja...» in «Prinz Eugen, der edle Ritter.*’» Prepela sta tudi celo vrsto vojaških pesmi in, kadar je prihajal prof os, je slišal pozdrav:
Nas stari profos ne sme umreti, njega mora vrag iz pekla sneti...
In nad pogradom je enoletni prostovoljec narisal profosa
ter spodaj zapisal besedilo stare pesmi, ki zasmehuje profose.
In medtem ko sta takole dražila profosa, kakor dražijo v Sevilli bika z rdečim robcem, je nadporočnik Lukaš ves v skrbeh čakal, kdaj se bo prikazal Svejk in mu javil, da zopet nastopa službo.
3.
SVEJKOVE PRIGODBE V KIH ALY — H IDI
Enaindevetdeseti polk se je selil v Most nad Litvo v Kir&ly - Hido.
Ravno ko bi bil moral biti Svejk po tridnevnem zaporu izpuščen na svobodo, so ga z enoletnim prostovoljcem odvedli na glavno stražnico in nato z eskorto vojakov na železniško postajo.
«To se je že zdavnaj vedelo,» mu je spotoma rekel enoletni prostovoljec, «da nas bodo preložili na Ogrsko. Tam bodo formirali maršbataljone in potem pojdemo v Karpate. Sem v Budjejovice pridejo Madžari in plemena se bodo mešala. Je že takšna teorija, da je posiljevanje deklet druge narodnosti najboljše sredstvo proti degeneraciji. Tako so delali Švedi in Spanci v tridesetletni vojni, Francozi za časa Napoleona in zdaj bodo v budjejoviškem kraju delali to zopet Madžari in ne bo to združeno s surovim posiljevanjem. Vse čas izravna, To bo navadna izmena. Češki vojak se bo naspal z madžarskim dekletom, uboga češka dekla vzame k sebi madžarskega hori-veda in po stoletjih bodo antropologi zanimivo presenečeni, zakaj so se pojavile ven moleče Učne kosti pri ljudeh na bre* govih Malše.»
(Nadaljevanje sledi.),
REFERAT TOV, MARE SAMSE NA NEDELJSKI KONFERENCI ASIŽZ
IZD ir
V besede in dejanja vodstva Sovjetske zveze ne moremo več verjeti, kaj šele zaupati
Ze v medvojni dobi, zlasti pa v povopvih letvJi ni bvla morda nobena beseda toliko krat izgovorjena na raznih mednarodnih	forumih,	kakor
beseda mir. Vse, khrkoli si želi Človek v življenju lepega in dobrega, vse obsega:	lastno,
osebno srečo, srečo otrok, srečo narodov in	človeštva.	Samo
pomislimo na njegovo nasprotje, na vojno, na zlo, ki ga prinaša tako posamezniku, kot narodu in človeštvu, pa bomo tar koj doumeli	velikansko ceno
miru. Vendar	pa se ni morda
nikoli ta beseda mir tako izrabljala kakor se izrablja danes, 'fn da je temu tako, imamo nešteto dokazov, tako jasnih in prepričljivih, kot je n. pr.pojem dvakrat dve je štiri in ne pet. Vsi ti dokazi pa nam potrjujejo isto in sicer, da se besede in dejanja v vodstvu Sovjetske zveze tako razhajajo, da jim ni mogoče več slediti, kaj šele eaupati.
Nedvomno je, da bi morala bsaka izmed nas v to stvar malo globlje pogledati. Žene smo in matere ki nas vojna najbolj prizadene zato se tudi najbolj zavzamemo za to, da bi bilo konec vojn in grozot, ki jih prinašajo. Ce bi bil svet urejevan Samo Po željah in težnjah ma-
ter in žena, bi prav gotovo nikoli ne bilo nobene vojne. To-
da žal, da temu ni tako! V življenje narodov in držav posegajta drugi činitelji čisto ekonomskega značaja, činitelji, ki o-graiajo svobodo in enakopravnost narodov.
Nehote ae moremo vprašati: kaj je pravzaprav v svetu potrebno, kakšni bi morali biti Odnosi med narodi, da se ohrani mir? Odgovor je na dSUmi: veljati W morali enaJcopravni od-
nosi, nobene prevlade enega naroda nad drugim narodcm, ne gospodovanja velikih močnejših in industrijsko bolj razvitih držav nad malimi gospodarsko šibkejšimi državami, skratka, nikakega gospodarskega in političnega izkorišč&nja. Sile pa, ki po svojem delu in usmerjenosti predstavljajo to stremljenje so sile miru.
Se pred tremi leti smo gledali v Sovjetski zvezi tako silo. Da pa je bilo temu tako, je bilo krivo, da nismo mogli takoj pronikniti v to, kako se je Sovjetska zveza prevrgla v svoje nasprotje, v nasprotje tega, kar bi kot taka morala biti. Razumeti nismo mogli, kako je njeno vodstvo moglo polagoma izmaličiti in zatajiti ideje in pridobitve oktobrske revolucije ter ustvariti birokratsko kasto, ta aparaj za zasužnjeva-nje drugih neruskih narodov in lastnega naroda. Tudi tu veljajo Marxove besede: Narod, ki zasužnjuje aruge narode, tudi sam ni svoboden. Seveda ni bilo mogoče tega dognati med osvobodilno vojno ali pa še prej. Potrebna je bila šiva praksa, potrebna je bila resolucija Informbiroja, da je Sovjetska zveza in njena vladajoča birokratska kasta pokazala pred svetom svoj pravi, svoj resnični obraz in svoje ptrave namene.
Postalo je očitno, da Sovjetski zveži ni bilo do revolucije v Jugoslaviji, da je pomenila samostojna in neodvisna ljudska republika JugoslSvija, kakršna se je ustvarila s partizansko borbo, «nož v hrbet«, kot so se izrazili sovjetski predstavniki. Sovjetska zveza je imela z njo pač drugačne načrte. Po teh načrtih ji tudj »j bilo do revo-
lucije v Grčiji. Osvobodilna gibanja posameznih narodov, naj bi se po njihovem gibala le v onih mejah, da pripravijo tla za prihod sovjetske armade, ki bo narodom prinesla suobodo. Toda ne svobode narodov, pač Pa svobodo novega sovjetskega sužčnjstva, kot ga je prinesla Madžarski, Bolgariji, Češki, Romunija ^ Poljski.
Razumljivo je, da so jugoslovanski narodi, ki so v tej voj ni toliko žrtvovali za svobodo, tako svobodo odklonili. Imeli so zato vso moralno legitimaci jo, ki jim jo je dala nithova lastna borba. Ce bi storili drugače, bi zatajili sam sebe, svojo lastno borbo in vse žrtve, zatajili bi oni svetel cilj, za katerega so se tisoči in tisoči žrtvovali — zatajili bi socializem. Kaj pa je socializem, če ne svoboda narodov, njihova enakopravnost, njih gospodarski }n kulturni vzpon, pravilni družbeni odnosi in demokracija?
V Sovjetski zVezj ni socializma, niti demokracije. V njej vlada najizrazitejši državni kapitalizem. To se pravi, da birokratska kasta izkorišča delavske množice, pripravlja napade in izziva vojne. Oglejmo si sedaj nekoliko številk. Po sovjetskih podatkih je bilo leta 1924 2,767.000 državnih uradnikov, pri leta pozneje jih je bilo že 4 milijone. 1933 leta jih je bilo že S milijonov, 1935 leta 8,780.000, 1939 leta	9,541.000,
1941 leta nad 11 milijonov. Ze leto 1941. pa bj bilo treba dodati še vsaj 2 milijona oseb, ki formalno niso v službi države, (tajna policija, partijski komsomolci in d-rugj profesionalci.) Število delavcev sicer tudi raste mnogo hitreje. Vsa ta biro-
ŠPORTNI DNEVNIK
ste mnogo hitreje. Vsa ta brio-kratska vojska pa ne čuti več z delavskimi množicami in se je pretvorila v kasto, ki ima svoje posebne interese, Ta kasta bj rada razširila svojo oblast zlasti zato, ker hoče reševati svoje notranje probleme s Pomočjo agresije. Z a to birokratsko kasto je bila okupacija cele vrste evropskih držav (Madžarske, Bolgarije, Poljske, Češke, Romunije) krasen vir za črpanje ekstraprofitov. V te dežele je ta birokratska kasta poslala na tisoče svojih predstavnikov, ki so odhajali tja tako, kakor nekdaj boljši angleški sinovi v kolonije. Vendar pa čuti ta birokratska kasta odpor že v domači deželi. Zato je tudi razumljiva težnja po osvojitvi novih dežel. Recimo naj bi bile tokrat Francija, Nemčija Jugoslavija. Itamja, iz katerih bi lahko črpala ekstraprofite. Revolucionarna gibanja teh dežel, ■predvsem ona, ki so pod komando Moskve, pa nimajo več na-
se začne 4. marca
V prvi in drugi ligi dvanajst moštev
To r.edeljo še povratna tek-tna med Spartakom ter Odredom, potem pa se bo začelo državno prvenstvo, ki bo letos zbralo dvanajst najboljših tanajstoric vse države. Prvo [vprašanje, ki pade vsakomur iv glavo, je brez dvoma tole: kdo bo zmagal? V nedeljo si je le los prvič pomeril svoje moči prvak Hajduk, ki je gostoval v Beogradu proti Crve-ni zvezdi. Ce iz začetka res lahko sklepamo na nadaljnji potek moremo brez dvoma predvidevati prvenstvo take Vrednosti, kot ga dosedaj še nismo videli. Vsi kritiki so eno-dušni v hvaljenju lepe igre, ki so jo pokazali bodisi Splitčani še posebej pa seveda beograjski študentje, ki so kar najbolj mogoče izkoristili trud-nost gostov in visoko zmagali ,(5:1).
Povečanje članov lige bo si-fcer zmanjšalo nekoliko jugoslovanskim moštom proste dneve za tekme v inozemstvu, kar je sicer tudi v skladu z blagajnami posameznih društev, ki se zadnje čase morajo preživljati
iz lastnih virov, bo pa razširjenje lige koristilo mestom, kjer bodo imeli novopečene ligaše.
Prav tako bo igralo dvanajst moštev tudi v drugi ligi: Bu-dučnost, premaganec iz tekem med Odredom in Spartakom, Proleter Kvarner, Metalac, Vardar, Radnički, Velež, Dinamo in Zagreb. Vsa dvanaj-storica je nenavadno močna in izenačena in bo vsaka imela upravičeno upanje, da bi lahko prihodnje leto preskočila v najvišjo kategorijo, kot se dogaja že dve leti, da proti koncu tekmovanja deli včasih razlika dveh ali treh točk kar osem moštev.
Bila je ukinjena tretja državna liga, ker so povzročala manjšim, provincialnim društvom potovanja preveliko finančno breme. Mesto nje bodo prišle do večjega izraza prvenstva republik, ki bodo bogata na dobrih enajstoricah, kjer bodo prišli do besede mlajši talentirani igralci, ki še niso godni za večje podvige.
I
HAJDUK
LETU
DRŽAVNI PRVAK
Eriksen ter Lonkila zmagovalca
HolmenMenskega tedna na veleslalomu in teku
NOREFJELL, 22. — Norvežan Stein Eriksen je dosegel danes enega svojih največjih uspehov z zmago na veleslalomu; premagal Je najboljše srednje Evropejce ter tako ponovil uspeh pretekle nedelje, ko Je bil prvi v slalomu. Kaže, da je v odlični formi ter ima velike možnosti v kombinaciji, ker je brez dvoma velik favorit za jutrišnji smuk.
Vendar Je Eriksen izjemen pojav te ne morda plod napredka skandinavske šole. To vidimo tudi po tem, da so razen Sollanderja zasedli srednji in južni Evropejci vsa prva mesta, od drugega pa do štirinajstega.
1) Steln Eriksen (Norveška) 2’02”2; 2) Zeno Colo (Italija) 2’04”6;	3) Christian Pravda
(Avstrija) 2’05”; 4) Hans Seu-ger (Avstrija) 2’05”3; 5) James Couttet (Francija) 2’05”4;
6) Freddy Ruby (Švica) 2’05”8;
7) Georges Schneider (Svlca) 2W’2; 8) Stlg Sollander (Švedska) 2'06"3; 9) Henri Oreiller (Franclja) 2’06”9; 10) Fernand G ros Jean (Švica) 2’08”3;	11) Carlo Gartner (Italija) 2’08”8; 12) Karl Gamma (Švica) 2’ 09”2; 13) Gottlieb Perren (Svl-
ca) 2’09”4; 14) Othmar Schneider (Avstrija) 2*ll"3. ske, Strice, Italije ter Nemčije. Pričakuje se, da bodo nastopili na prireditvah tudi Finci, Avstrijci to Jugoslovani.
Boloona-Platense 3:1 (1:1)
BOLOGNA, 22 — Danes P<> poldne je odigrate moštvo Bo. logne prijateljsko tekmo proti Platense, ki je na s veji italijanski turneji odigrala nekaj tekem. Igra je bila na oko lepa, zlasti so ugajal; gostje v prvem polčasu, ko so osvojili občin-s«tvo s svojimi preciznimi akcijami. Zal so tekme kazili neljubi Incidenti, zaradi katerih je argentinska desna zveza iz protesta zapustila igrišče. Vreme jp bilo iepo, gledalcev pa 8.000.
Spored 1. lige za leto 1951
I. KOLO:
BSK - Crvena zvezda; Vojvodina - Dinamo; Napredak -Sarajevo; Lokomotiva - Bo-rac; Hajduk - Mačva; Partizan - Spartak ali Odred.
II. KOLO:
Crvena zvezda-Spartak ali
Odred; Mačva-Partizan; Borat - Hajduk; Sarajevo . Lokomotiva; Dinamo - Napredak; BSK . Vojvodina.
III. KOLO: Vojvodina -Crvena zvezda;
Napredak - BSK; Lokomotiva - Dinamo; Hajduk - Sarajevo; Partizan - Borac; Spartak ali Odred - Mačva.
IV. KOLO:
Crvena zvezda - Mačva;
Borac - Spartak ali Odred; Sarajevo - Partizan; Dinamo-Hajduk; BSK - Lokomotiva; Vojvodina - Napredak.
V. KOLO:
Napredak - Crvena zvezda; Lokomotiva - Vojvodina; Hajduk - BSK; Partizan - Dinamo; Spartak ali Odred -Sarajevo; Mačva - Borac.
VI. KOLO:
Crvena zvezda - Borac;
Sarajevo - Mačva; Dinamo -Spartak ali Odred; BSK -Partizan; Vojvodina - Hajduk; Napredak - Lokomotiva.
VII. KOLO: Lokomotiva - Crvena zvezda; Hajduk - Napredak; Partizan - Vojvodina; Spartak ali Odred - BSK; Mačva -Dinamo; Borac - Sarajevo.
VIII. KOLO:
Crvena zvezda - Sarajevo;
Dinamo - Borac; BSK Mačva; Vojvodina - Spartak ali Odred; Napredak - Partizan; Lokomotiva - Hajduk.
IX. KOLO:
Hajduk * Crvena zvezda;
Partizan - Lokomotiva; Spartak ali Odred - Napredak; Mačva - Vojvodina; Borac -BSK; Sarajevo * Dinamo.
X. KOLO:
Crvena zvezda - Dinamo;
BSK - Sarajevo: Vojvodina -Borac; Napredak-Mačva; Lo-komotiva-Spartak ali Odred; Hajduk - Partizan.
XI. KOLO:
Partizan - Crvena zvezda;
Spartak ali Odred - Hajduk; Mačva - Lokomotiva; Borac-Napredak; Sarajevo - Vojvodina; Dinamo - BSK.
da, temveč, pomagati sovjetskim bajonetom, k0 bi prodirali vanje. Te partije in organizacije so se pretvorile v peto kolono sovjetskega imperializma.
v si narodi na svetu želijo mir in nevarno je biti napadalec. Zato skuša Sovjetska zvezd, zato skušajo moskovski oblastniki prikriti svoje agresivno delovanje in prirejajo celo vrsto kongresov miru. Zato sl je tudi Sovjetska zveza podredila celo vrsto svetovnih demokratičnih organizacij in med njimi tudi MDZZ, Te organizacije danes ng predstavljajo več demokratičnih revolucionarnih gibanj, so samo kolesca v velikem birokratskem stroju, ki se pripravlja na noti svetovni spopad.
Nastaja vprašanje: je novi svetovni napad neizogiben? Ce bodo mle svobode, sile, kj se upirajo sovjetskemu hegemonizmu dovolj močne, vojaško, ekonomsko in psihološko dobro pripravljene, tedaj se sovjetski imperialisti ne bodp upali zanetiti novega svetovnega požara, Ce pa bodo kljub vsemu pričeli z napadom, jih bo doletela usoda vseh napadalcev — popolno uničenje.
Zgodovina priča, da so napadalci vedno prejeli zasluženo plačilo. Napoleon je končal na Sveti Heleni, nemški cesar Viljem je bil ob koncu prve svetovne vojne ob prestol, Hitlerja je umorila njegova lastna straža. Novega napadalca bi zadela še strašnejša tisoda, še mnogo hujši srd vseh narodov.
Sile, ki se bore proti vojni, proti agresiji so vsak dan močnejše. V Italiji sta prav v poslednjem času izstopila iz ko-minformistAčne partije dva ugledna voditelja, člana parlamenta. To je očitem dokaz, da so se tudi italijanske napredne množice začele upirati agresiji, pa naj bi prišla odkoder koli. Vedno bolj se zavedajo ljudje po vsem svetu, da vojaški bajoneti ne morejo prinesti drugega kot zatiranje in suženjstvo, kruto in strašno kakor ga še ne pozna človeška zgodovina.
Ves kulturni svet, vse progresivne sile zapada se vse bolj zavedajo teh dejstev, se zavedajo grozeče nevarnosti, ki jo prinaša strahotni ruski imperializem, Tudi zapadne države pripravljajo in organizirajo o-brdmbo pred napadalci. Organizacija Združenih narodov pa ima dandanes prav zaradi tega še mnogo večji pomen in Sovjetska zveza se tega zaveda, zato tudj skuša na vse mogoče načine zmanjšati pomen OZN in zavirati njeno delo. Latinski pregovor pravi; kdor hoče mir, pripravlja vojno. Danes pa pravijo, da tisti ki hoče vojno, govori o miru. Vendar bo tudi tokrat napadalec, čeprav pleska svoje tankg z miroljubnimi proglasi in stioje bombe z miroljubnimi golobi, doživel odpor vseh narodov in vsega človeštva.
/hek{e na *lfo&o-du
— Povejte, mi, prosim, kako bi prišei v Stalinovo ulico?
— Pojdite po cesti Josipa Visarionoviča do Stalinovega spomenika, nato čez most Velikega Stalina to stopite okrog kina nStaiinu, brž nato pa krenite čez trg generaiisima Stalina pod slavolok učitelja Josipa Visarionoviča in — že boste v Stalinovi ulici.
TRGOVINA «			INDUSTRIJA • PROMET •		FINANCEj	
0 češ	(OS	ovaš	kem p	ilačevanju prislaniš	kil	slroškoi
Te dni je bil sestanek Trgovske zbornice, ki mu je predsedoval A. N. Cosulich. Na sestanku so bili navzoči šef trgov-kega oddelka ZVU, razni tržaški trgovci in predstavniki če-hoslovaške «Pragotehne». Ta sestanek bi moral urediti vsa vprašanja čehoslovaškega plačevanja pristaniških stroškov v blagu.
Med sestankom so ugotovili, da italijanska vlada razpravlja direktno s Češkoslovaško o kompenzacijskem sporazumu za 415 milijonov lir.
Zato je ZVU naročila Trgovski zbornici, da napravi spisek blaga, ki bi prišlo v poštev za to plačevanje. Obenem je pozvala ZVU Trgovsko
da bi podala svoje o načinih kompen-
IZ VSEH KRAJEV SVETA
Velika ameriška potniška letala
ZDA imajo izredno močno razvito letalstvo, vojno kakor civilno. Pretežni del letalskega promet^ čez svetovna morja je v rokah treh ameriških letalsko-!. ran^portnih družb; Tran-svvorld Airlines (TWA), Pan -American - Airways (PAA) in American Overseas Airlines (AOA).
Največ uporabljajo letala tipa «Costellation» tovarne Lock head Aircraft Corporation v Kaliforniji, Ta letada imajo nenavaden izg led zaradi nazaj upognjenih kril in trajnega stranskega krmila. So med1 najhitrejšimi letali. Njihova maksi malna hitrost znaša 521 km na uro. Progo Nova Fundlandija -Irska, ki je dolga 3212 km, prelete v 5 urah 28 minutah. Pred kratkim se je neko tako letalo ponesrečilo v Alpah, ko je zadelo v Mont Blanc. Bilo je last indSijdke letalske družbe.
Znana letala DC-4 tovarne Douglas Aircraft Conporatioin Los Angelesu prelete 17.600 km dtolgo progo Shanghai — New York v 45 urah. Sp hitrej.
Douglas DC-6 prepeljejo 38 potnikov v 6 urah 47 minut 4800 km daleč od Los Angelesa do New Yorka. Isti tip letala preleti 1280 km dolgo pot Chicago—New York v 1 uri 52 minut. Eno izmed najbolj razširjenih letal za dolge proge je DC-4. Le*a 1948 jih je bil0 okoli 250 v prometu. Ja-koist rtjegovih motorjev je 5800 KS. Medtem Pa ima letalo DC-6 jakost motorjev 8400 KS, kar mu omogoča za 80 km na uro večjo hitrost. Njegova raz-petina znaša 35 m.
Orjaško letalo L-749 z učinkom motorjev 10.000 KS in hitrostjo 525 km na uro sprejme lahko do 62 potnikov.
Letala «Constellation» in DC-4 so se obnesla tudi v hudem mrazu (prelet čez Himala. jo, čez arktične pokrajine Aljaske). Potniške kabime so dobro zolirane in imajo naprave za reguliranje klime in pritiska.
Leta 1948 so ZDA d'ale v promet že večja letala, in sicer «Stratocruisor» (razpetina 42.3 m, hitrost 640 km ra uro, jakost motorjev 12.000 KS, sprejme 114 potnikov, razvilo se je to letalo iz Super trdnjave B-29), «ConstituU<>n» (razpefina 56.7 m, 128 potnikov) in «Rain. bow» (razpetina 38.7 m, jakost
motorjev 14.000 KS, hitrost 720 J no 360.000 KS. Elektrarne dr-
km na uro, sprejme 55 potnikov).
Vga navedie,na letala so zelo udobno urejena. Letelo DC-6 ima 26, «Constellation» 34, «Stratooruisor» pa 35 ležišč. Po.
leg tega imajo kuhinjo, kino, telefonsko zvezo z zemljo, radio. So zelo dobro zvočno izolirani, da ropot motorjev potnikov preveč ne moti.
Preizkušajo še večja potniška letala, ki imajo 69 m razpe-tine. Po dosedanjih skušnjah bo mogoče zgraditi velikanska potniška letala, ki bodo mogla sprejeti d!0 400 potnikov.
zavrih železnic so imele 600.000 kilowatov. V letu 1948 je bil večji del električnega toka, ki so ga porabile železnice, iz hi-drocentral državnih železnic, katerih letna produkcija električne energije je znašala 740 milijonov kilovvatnih ur. Po Monnetjevem načrtu naj bi se železniške električne instalacije podvojile v 5—6 letih.
Nov železniški predor
pod Semmeringom
Stari predor pod Semmeringom, ki je bil zgrajen v letih 1848—1852 in skoz katerega vodi železniška proga Dunaj — Trst, je delal že pri gradnji velike sitnosti. Zaradi prevelikega pritiska vcde skozi hribino je vzdrževanje tunela težavno in drago. Zato sq sedaj pro. jektirali nov predor za to železniško progo, in sicer v minimalni oddaljenostj 40 db 50 m od linije starega predora.
Popravilo letališča La Guardia
v Nev/ Yorku
Najmočnejša lokomotiva
na svetu
Tovarnu Oerlikon s Zuerichu je zgradila za švicarske državne železnice najmočnejšo lokomotivo na svetu. To je električna lokomotiva z 12.000 KS, težo 233 ton in maksimalno hitrost je 110 km na uro. Vozila bo na progi čez St. Gothardi in je torej namenjena za gorske proge. Vlak, kj je težak 770 ton, vleče po vzponu 25 odst. s hitrostjo 75 km na uro.
zbornico, predloge zacije.
Na sestanku so nekateri predlagali, da bi se vključile v spisek tudi ladijske pristojbine za italijanske ladje. Obenem je bil predložen spisek blaga, ki bi ga izvažala CSR za pokritje pristaniških stroškov prj tranzitu. Ta spisek je sledeč:
Krompirjev škrob 50 milijonov lir, koks za ogrevanje 50 milijonov lir, steklenice za pivo 30 milijonov lir, lignit 25 milijonov lir, keramični izdelki 25 milijonov lir, steklo in kristal 20 milijonov lir, sanitetni material 20 milijonov lir, glasbila 20 milijonov lir, svinčniki, papir irj ostale pisarniške potrebščine 10 milijonov lir, lesene igrače 10 milijonov lir, gumijasti izdelki 10 milijonov lir, različni tekstilni izdelki 10 milijonov lir. Vsega skupaj za 300 milijonov v semestru, to je vsakih šest mesecev.
Trgovinska zbornica je predlagala, da bi se vsi posli vršili po tukajšnji «Bar.ca Commer-ciale Italiana» in čehoslovaški narodni banki.
Obenem je trgovska zbornica predlagala, da bi uvozna dovoljenja izdajala direktno ZVU, torej brez vsake udeležbe italijanske vlade.
Med 20. in 25. januarjem bo v Rimu ponovno sestanek, kjer bodo razpravljali o teh predlogih in jih bodo skušali realizirati. Mi bi pa poudarili, da bi bilo mnogo bolje, da bi prišli v tesnejši stik tukajšnji trgovski krogi, oziroma ZVU s CSR in na direktnih pogajanjih rešili to pereče tržaško in češko vprašanje. To plačevanje se tiče samo Trsta in ne Italije in ima Trst vsled italijanskega zavlačevanja samo gospodarsko škodo. Trst bi moral samostojno sklepati vse pogodbe z zalednimi državami. On bi moral sam odločati o plačevanju teh držav. To plačevanje bi moralo biti predvsem usmerjeno na plačevanje v blagu, ker pač zaledne države nimajo potrebnih dolarjev, s katerimi morajo plačevati sedaj p0 rimskih sporazumih.
Pomanjkanje taffl in ti
Težak je položaj na vseh (A tovnih tržiščih surovin. T* tržišča tekstilnih surovin w
preveč založena, temveč P1® obratno, tudi tukaj ponudb* zdaleč ne zadovoljuje vseh F treb. Volna, bombaž, jutoj sal, konoplja in druge teksi'™ surovine so predmet stalff>*J stočega povpraševanja. no je, d.a rastejo tudi njit™ cene.
V 1950 je dosegla vol# J kordne cene. Od začeto -■ konca leta je v New Yori® na skočila s 177 na 350 cw| za funt teže. V britanskih, mirjionih se je cena P0''®: od novembra 1949. do bra 1950. za volno na^ kvalitete od 36 na 142 pe®\ a za volno najboljše kval od 114 na 228. Tekstilna f' strija v ZDA, Angliji, ski, Franciji, Nemčiji in god dela s polno paro, z* , -pričakovati, da bi se zmanJ’. povpraševanje po volni, več volne porabijo ZDA J sedaj niso več sposobne del domače potrošnje to1■ I, domačo proizvodnjo. Pred ,, go svetovno vojno so krik odstotkov potrošnje z 'JL proizvodnjo, sedaj pa j® jo kriti pretežno z
Avstralije, Argentine in -Afrike. ZDA je proi^
1950 L 110 milij. funtov • . Notranje potrebe samo 2* ^ stilno industrijo so P* . okoli 600 tisoč funtov. Ce ™ števamo ogromne potrebe
uniforme, nam postane
ljivo zakaj so ZDA kup° ^ take ogromne količine vl '
Newyorško letališče La Guar diia se poseda letno za okoli 10 cm. To je dosti več kakor so preračunali pri gradnji letališča, ko so menili, da se bo posedlo za 3 m v 5o letih. Naka-tarj deli letališča so se posedli že za 90 cm. Zaradi tega je pri poplavah polovica letališča pod vodio. Da temu odpomorejo, so proti poplavam zgradili okoli 2 m visok nasip na dolžino več ko 4 km. Vodina stran nasipa ima 12 cm debelo kameni to oblogo, kj je pokrita s 5 cm debelo plastjo asfalta, da se ng ta način zmanjšajo odvajalni jarki za primer poplav.
Elektrifikacija
francoskih železnic
V letu 1940 je imela Francija v domovini jn severni Afriki čez 4130 km elektrificiranih eno- in dvotirnih železniških prog, 939 električnih pogonskih železniških vaz s skup
na svetovnem tržišču. 1 ta so namreč kupili 477 - - -nov funtov volne, a 19S®-že za 91 odstotkov vež.
Tudi bombaž je bil v
P*
Ji**1
teklem letu predmet vel povpraševanja irj visokih kov cen. Konec leta je njegova cena v New 31,56 centov na 44,20
funK*
Cene na teh tržiščih h®1 ^ dl na indijskem še vedn° J stejo. Tako se je dvignil* pakistanskega bombaža 16. in 17. februarjem s pij na 160 rupij. V teh Z je dosegel bombaž v A1**l driji rekordno ceno 1,12 8 škega dolarja za libbro.
Ti zadnji skoki v cen*^ posledica sklepa ameriške » de, ki je odločila, da »e • izvozili 3 milijonov bal baža.	,
Svetovni pridelek bo*) je znašal v letu 1950 1^ jJf lijonov funtov, a P0*^ 14.640. Največji proizvajaj/ ZDA. V ZDA so bile 7 1
zmanjšane površine Pose^f»S in zato so pridal
Komaj se izza oblakov pokaže sonce, že pričnejo tržaški ribici popravljati svoje čolne. Na sliki je eden izmed števil-
nih ribičev pri svojem delu
bombažem  __________
samo 9.884.000 bal, mediji so jih v L 1949. 18 mihif) Prepoved sejanja bomb*'* sedaj ukinjena.
Kljub temu, da je proizvodnja bombaža z^ i je njegova cena v stalne$j rastu. To predvsem J3 ustvarjanja strateških tej Zato skoro vse dežele vajo prioriteto vojne , pred civilnimi potrebami -Nedavno je prišlo do SL? zuma med vladami ZDA, f cije in Velike Britanije, .j napravi plan za razdelh?^’ ličnih surovin, med temi £ vir.ami ni niti bombaž* volne. Zato ni verjetno, bo izboljšala preskrba s (f surovinami. Skoro g®10''0 do cene še nadalje rasti6-
OBEBSTDORF, 22. - Od 28. februarja do 4. marca bodo na največji skakalnici na svetu velika tekmovanja, za katere so se prijavili zaenkrat skakalci štirih narodnosti: 3ved-
Turnir v San Remu
SAN REMO, 22, V petem dnevu turnirja »o se končno spoprijeli tudi močnj igralci. Izidi; Moški posamezno; osmin-ka finala: Drobny:Gori 7-5, 6-4. Marcello Del Bello:Axelsson 7-5, 6-2. SavitLMerlo 6-1, 7-5. Rolando Del Bello:Weiss 7-5, 6-1. Von Cramrn-Clerici 8-6, 6-4. Cucelli:Ferrer 6-2, 6-3. Gar-dinhCochet 6-2, 6-3. Patty:Gar-nero 7-9, 6-1 6-2
BEOGRAD, 22.	— Prihodnji
mesec bo zagrebški Dinamo odigral dve tekmi v Belgiji, na potovanju v domovino pa se bo ustavil verjetno 5e v Zahodni Nemčiji.
II V'
le
te
*e
I«,
hc
Sprehod p« miljsklh hribih
KOTIČJEK	KMETOVALCEV
Semenski krompir iz Sloveniji najprimernejši za našo conc
k
Dr
Nadaljevanje in konec .pripeljali k mam prefc0 sežan-Sicer je splošno znano, da u- j hega Krasa najbrže iz Rožne
doline na Koroškem. (Mogoče tudi, da izvira to ime od meseca rožnika, čeprav ta vrsta ob-
speva krompir iz mrzlih krajev mnogo bolje kot iz toplih. Vendar pa so dolgoletne, neštete in predvsem praktične izkušnje pokazale, da daje na našem področju najboljše u-spehe semenski krompir iz krajev, ki pripadajo Sloveniji, oziroma Jugoslaviji. Značilno je n. pr. dejstvo, da popolnoma zdrav in za seme odbran krom. pir iz Tirolske, čeprav imajo tam bolj mrzlo na splošno kot naše bližnje zaledje, je dal popolnoma negativen uspeh.
Najboljši izvor semenskega krompirja za naše razmere je Slovenija. Zaikaj je temu tako ni mogoče s točnostjo dognati. Bolj razumljiv nam poslane ta pojav, če upoštevamo dejstvo, de so prišle navedene tri vrste podzemnice iz našega bližnjega zaledja. Krompir Albono so do. bili naši predniki iz Istre, Onei-do, oziroma Kamnik Pa z Gorenjake, kakor pove tudi ime vrste same. Ranj Rožnik Pa so
rodi navadno šele v malem repnu. Sicer Pa tog saano ni tukaj za nas važno).
Nadalje so tukajšnji kmetovalci dobivali semenski krompir skozi nekaj rodov, odkar se pač tukaj goji, iz krajev, ki pripadajo Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Bila je to pač najbolj enostavna povezava našega o» zemlja s svojim naravnim zaledjem. Tržaškj in okoliški kmetje so zamenjavali in prodajali svoje vino in vrtnino na višji Kras, ozirom* na Kranjsko. Od tam pa so dobivali se-menskj krompir, leseno posodo in les na splošno ter živino in zlasti mladic prašičke. Sežana s svojimi semnji je bila nekako središče in shajališče za te zamenjave in kupčije.
Seveda j« imel tudj tržaški trg znaten gospodarski dobiček od te neposredne povezave s
svojim naravnim zaledjem^ Iz slovenskih in jugoslovanskih dežel sploh ao prihajala v Trst živila, ki so jih tržaške gospodinje najbolj ceniie kakor: krompir, fižol, mleko, maslo, raznovrstno mas,0 itd. Obrtniki in trgovci pa so deželamom iz Jugoslavije diobro prodajali svo. je izdelke in najrazličnejše blago. Zamenjav* in trgovina se je tedaj vršila v velikem obse-gu in v obojestransko zadovoljnost tržaškega mestnega in o-koliškega ter podeželskega prebivalstva iz bližnjega in tudi oddaljenejšega zaledja. Bila jc to pač najbolj prirodma oblika gospodarskega in kulturnega udejstvovanj® in izživljanja na tem ozemlju in v njegovem zaledju živečega prebivalstva.
Količina semenskega krttn-Pirj*, ki ga tukajšnje področje potrebuje vsako leto znaia približno 3.000 m stotov, ako računamo, da mora umni krnet zamenjati seme to gomoljnice vsaj vsako drugo ali k večjemu tretje leto, ako hoče dobiti od
te rastline obilen pričel®^;,
radii sl&be letine letu in ker je
let, odkar
Hit
•t,
n
ti'
imel več možnosti 7arnf”^t, prijeno seme svojega
ja s semenom iz nirzIeJs jev, kakor je to del® M f
pred vojno, je zlasti
telo ■ f \
v«
treba po dobrem, Pra menskem krompirju __y_ ka. Možnost redne naše razmere odgovari _ ■ semenskega krompirja izredne gospodarske za ves kmečki živelj področju,
Cas bi bil, da in odgovorne
bi pc
kakor z druge stran' vsa ta več in manj v stva ter sporazum”®	F
vse potrebno, da se ve	v
krat vsaj premostijo- ^ strani jo, vse zapreke’ prepotrebno S°s
s
rajo _ .
in kulturno povezavo
ga ozemlja s svojim 1	1	4	j	j,
•	—1— 7*‘ A
skim to naravnim	C•
UREDNIŠTVO: ULICA MONTBCCH1, St. 6, IU. nad, — Telefon Kev. «1-808 in »4-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska st. 73-38., OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak min viSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-unravnt 100. osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za v«au n čirinp 1 stfllner, en <>««» vrel.. ..ulnenil nn 1A din
■h
Odg. urednik STANISLAV
13-00., oulsoi: oo o.ov-i-s in ™	iei.	is-3». cene Oglasov: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 60, finančno-
upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
RENKO. — Tilka Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico ML, Tel. 1 1-32 - Koper, UL Battistt 301a-I, Tel. 70.
'   '-T=^a0,
NAROČNINA: Cona A: mesečna 280. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 26C0 lir; c0i,g B; Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.60, mesečno *
poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložnlSt-o tržaškega tiska. Trst n.6374. - za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemski* Ljubljana, Tyrševa 34 - tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z *