avgust " S Hiiacint alg as. » " N 12. pobT^ 00 S i,yana Franč. J M £ Timotij !f g Filip Boniclj 5K i iernei »ž ž Ludovik, kraljt u zadnjega leta, kateremu Je sledil Chamberlainov Polet v Monakovo in poznejša aPitualicaja pred Nemčijo, ®e Je zbral angleški parlament a četrtek k izrednemu zase-anju, sklicanemu,da se sprej-končne odredbe za slu-CaJ grozečega splošnega ev-r°Pskega spopada. Razlika ed tem dnevom in podobnim a«skim pa je bila v tem, da Je točasno izginila iz članov ^arlamenta in iz m,in, pred-s°dnika Chamberlaina samega ^Polnoma vsaka volja, da bi PHstalo še na kako nadalj- KONČNI OBUPNI POIZKUSI Papež Pij in belgijski kralj napravila poz,iv za mir. !lj0 Popustitev napram Hitler-Chamberlain je odločno ^ovdaril, da bo Anglija takoj parila, kakor hitro bo Nem-napadla mejo Poljske, in ' »urnega aplavdiranja, ki so žele njegove besede, se je jazvidelo, dai stoji točasno ce-a zbornica brez vsake opozi-ClJe za njim. Anglija stoji pred neposred-o nevarnostjo vojne, se je iz-Chamberlain. Njegov je bil resen, toda izredno ®dločen. Povdaril je, da je za-avil vse svoje moči, da bi PfePrečil vojno, rekoč: "Bog ve, da sem storil vse, kar bilo v naših močeh, za lr-" Ves trud pa je bil 'brez- )e UsPešen, Jal kajti Hitler, je de-je dal na končni opomin bleske vlade, poslan mu an Preje, tak odgovor, da se liem raje ne spušča v podobnosti. Ta odgovor se je ^sil, da zahteva Hitler za ettv£ijo popolnoma prosto ro-v vzhodni Evropi, in, ako j|n i 1 ' "o Anglija pri tem kaj '^ešavala, da bo za konflikt, 1 bo sledil, iežala vsa krivda . fijej. S takim stališčem se , n£lija ne more strinjati, je eial Chamberlain. Kot nekako končno svarilo iverju, naj si ne dela nika-slepilnih upov glede sta-. Scai zapadnih velesil, češ, da 6 nenapadalni nemško-ruski razrahljal zvezo med figlijo in Francijo, je min. redsednik s povdarkom de-al in pri tem udaril z roko mizi: "Čutimo, da je najša Va dolžnost, da razblinimo ,Sako tako nevarno varljivo °hiišljanje." ^e samo z besedami, raar-tudi z dejanji je angleška ada pokazala, da je prijavljena na najhujše, o ka-^em se je pričakovalo, da f&ne nastopiti v nekaj dneh, 'i1 celo v nekaj urah. V Lon-so izgotovljeni načrti za bi-ambo proti napadom iz in enako tudi za izseli-v večjega dela prebivalstva, ^■ralj je v četrtek podpisal az> s katerim daje vladi avico za) popolno mobiliza-in za kontrolo nad živil. !rrii potrebščinami, ako bo tstopila potreba. Angleškim * lovskim ladjam pa je bil iz-an nasvet, naj takoj zapuste Pariz, Francija. — Dva apela sta 'bila te dni naslovljena na evropske velesile, naj se v zadnjem trenotku streznijo in preprečijo prelivanje krvi. Kljub iskrenosti, s katero sta bila poziva izražena, pa bosta med blatenim svetom . ostala bržkone "glas v puščavi." Prvi apel je prišel v sredo zvečer od belgijskega kralja Leopolda, ki je v imenu sedmerih malih držav, ki so tedaj zborovale v Brusfelju, zaklical velesilam, n aj j zaustavijo prekletstvo vojne. Drugi, ki je v istem smislu dvignil svoj glas, pa je bil papež Pij. Ta se je nepričakovano odločil v ta namen za radio govor, ki ga je imel nato v četrtek popoldne. ČASI SE DO NEVERJETNOSTI IZPREMENILI Moskva, Rusija. — Ko se je nemški zun. minister vor Ribbentrop pripeljal zadnjo sredo v Moskvo, da podpiše nenapadalni pakt z Rusijo, se je .na aeroplanu, s katerim je prispel, blestelo veliko znamenje nazijske svastike. Rusi so si to znamenje z radovednostjo ogledovali in jim je kar težko šlo v glavo, ,da ga bodo morali v naprej spoštovati; dočim jim je služila doslej dolga leta svastika za znak preziranja in zasmeha. Še bolj čudno pa se je slišalo, ko je ob prihodu Ribbentropa zado-nel na sovjetskem letališču klic "Heil Hitler!" kar bi biilo že pred par dnevi nekaj nepojmljivega. — A tudi v Berlinu, kakor se poroča, se je dogodil velik preobrat. Naziji so se namreč pričeli tamkaj pozdravljati s "Heil Hitler — rdeča fronta'-" Le malo prej bi pomenil tak pozdrav zapor v koncentracijskem taborišču. -o-— JUGOSLAVIJI? Cvetkovič in Maček princa Pavla. obiskala KORUZA ZRASTLA REKORDNO VISOKO Marshalltown, Ia. — Svetovni rekord je bil priznan neki koruzi zadnjo sredo za-, radi njene izredne višine. Zrastla je namreč celih 23 čevljev 10 inčev visoko. Lastnik te rastline je Don Radda iz Washington, Ia., kateri je dosegel s tem prvo mesto v kontestu, ki ga je vodilo 30 časopisov v Iowi, ter je dobil nagrade $75. A tudi koruza, kateri je bilo v kontestu priznano drugo mesto, je dosegla orjaško velikost, namreč 22 čevljev 2 inča. Prejšnja (svetovno rekordna visokost je znašala 18 čevljev 9Va inčev. Belgrad, Jugoslavija. — Min. predsednik Cvetkovič in vodja Hrvatov, dr. Maček, sta ta četrtek skupno obiskala princa Pavla, ki biva na kraljevem letovišču na" Bledu. Temu obisku se pripisuje velika važnost in, kakor se iz poučenih krogov doznava, je bil ob tej priliki predložen princu načrt za novo preureditev države, po katerem bi dobila Hrvaška svojo avtonomijo. Trdi se, da bo stopilo v osrednjo vlado pet Hrvatov. — Dan prej je jugoslovanska "vlada, z ozirom na sedanji kritični evropski položaj, odredila delno mobilizacijo rezervistov. -o- AMERIKANCI HITIJO IZ EVROPE DOMOV Pariz, Francija. — Ameri-kanci, ki so bodisi stalno prebivali v Evropi, ali pa so prišli sem le na obisk, te zadnje dni z mrzlično naglico hitijo, da se čimprej umaknejo nazaj v svojo domovino pred pretečim vojnim požarom. Mnogi pa bodo morali čakati par tednov, predno pridejo na vrsto, kajti na vseh ladjah so prostori rezervirani za daleč naprej in enako tudi na aero-planih. V nekaterih evropskih državah so ameriški poslaniki že'opozorili svoje sodržavljane, naj odpotujejo domov, kakor hitro jim je mogoče. Kakor se računa, je točasno v Evropi do 100,000 Amerikan-cev in možno je, da bo morala ameriška vlada poslati v slučaju nujnosti svoje bojne ladje po tiste, kateri ne bodo dobili prostora pravočasno na drugih ladjah. -o- SAMOUMOR DIKTATORJA La Paz. Bolivija. — S strelom v sence si je zadnjo sredo končal življenje 35 letni predsednik te republike, German Busch, ki je od aprila naprej upravljal državo kot diktator. Pri ljudstvu je bif priljubljen. ^ Kakor se domneva, se mu je moral vsled prenapornega dela omračiti um, da je izvršil svoj obupni čin. nemški škofje v zborovanju Fulda, Nemčija. — Tekom tega tedna so imeli nemški škofje svoje letno zborovanje v tukajšnjem mestu, katero se je zaključilo v četrtek. Predmet razgovorov je bilo v prvi vrsti težavno finančno staji je, v katerega so zašli razni verski redovi v Avstriji. Kakor se ugotavlja, namerava papeški nuncij v Berlinu izdati neki važni proglas. KRIZEMJjVETA — Gibraltalr. — Na tukajšnji angleški trdnjavi so se ukrenile vse vojaške priprave za slučaj spopada. Moštvo stoji ob topovih skozi celi' dan neprestano. Meja proti Španiji je ojačena. Pripravljeno je, da se bodo izselile ženske in otroci. — Budapesta, Ogrska. — Skozi tukajšnje mesto se je v sredo peljal z aeroplanom Franz von Papen nazaj na svoje službeno mesto v Ankari kot nemški poslanik v Turčiji. Baje bo skušala Nemčija pridobiti Turčijo na svojo stran. — Panama. — Poleg poročil, da ima Nemčija v načrtu, zasesti v slučaju vojne francoski otok Martinique, se trdi tudi, da ima iste namene z angleškim otokom Trinidad. Baje je že odposlala tja aeroplane raznim svojim zaupnikom. --o- ukradena vstopnica daleč potovala Chicago, 111. — Neki črnec je v torek zjutraj napadel na cesti univerzitetnega profesorja Wm. Snyderja lin mu vzel $7 ter poleg tega tudi vstopnico k baseball igri med Sox in Yankees, ki se je imela vršiti isti dan zvečer. K sreči si je profesor zapomnil številko vstopnice in ob času igre je šel v spremstvu policista k svojemu sedežu. Tamkaj je sedel neki črnec in policist ga je aretiral. Ta je izpovedal, da je kupil vstopnico od svojega sostanovalca. Ta sostanovalec je dejal, da ima vstopnico od uslužbenca v nekem salunu, na kar se je policija napotila v naznačeni šalim. Tisti uslužbenec pa je dalje izjaivil, da je kupil tiket od nekega gosta, E. Jacksona. UGODEN PAKT ZA N AZIJE s paktom se Rusi ja obvezuje, da ne bo nudila prav nobene pomoči Poljski. Berlin, Nemčija. — Nenapadalni pakt, ki ga je sklenila te dni nazijska Nemčija s sovjetsko Rusijo, je v resnici tak, da.se naziji upravičeno vesele nad njim. Izključuje namreč vsako možnost .kake nevarnosti od strani Rusije in poleg tega določa tudi v manjši meri nekako zvezo z Rusijo. Prva točka pakta je, da se obe državi obvežete, da ne boste druga druge napa'dle. Druga in brez dvoma najbolj! glavna točka pa govori, ako se bo ena obeh držav zapletla v vojno s kako tretjo državo, ne bo druga država tej tretji j nudila nikake pomoči. Ta točka izključuje vsako možnost, da bi Rusija tudi le z orožjem in drugimi potrebščinami pomagala Poljski, ako to napade Nemčija. Dalje se v paktu povdarja, da se nobena obeh držav ne bo priključila kaki skupini držav, ki .bi bila naperjena proti drugi državi. Obe državi se obvezujete, da boste stalno v posvetovalnih stikih čn. obveščale druga drugo glede skupnih interesov; v slučaju kakega spora med njima, pa se mora ta poravnati izključno le potom prijateljskih razgovorov. Pakt ima veljavnost desetih let; ako pa ga po preteku te dobe ne bo ne ena, ne druga država preklicala tekom enajstega. leta, se bo avtomatično podaljšal še za nadaljnjih pet let. --o- ČEHI IZGUBILI ZADNJE UPANJE Praga, Češka. — Med tistimi, ki najbolj porazno občutijo sklenitev nemško-ruskega pakta, so ravno Čehi- Na Rusijo so se namreč najbolj zanašali, da jim bo pomagala do zopetne pridobitve neodvisnosti. Zdaj je to upanje docela splavalo po vodi. Iz Jugoslavije Poleg raznih nadlog in poman jkanja, ki tlači dolenjsko prebivalstvo letošnje poletje, se pojavljajo še ciganske tolpe, ki kradejo in vlamljajo po vaseh. — še druge novice iz stare domovine. . .v.'K : Ker pa tega ni mogla policija tekoj najti, je obdržala aretiranega natakarja v zaporu. "BABY CLIPPER" Baltsko morje in pa nemška pristanišča, četudi bi s tem prelomile svoje pogodbe. Tako je vse pripravljeno za tragični izbruh, ki se smatra tako neizogibnim, da bi ga le kak čudež mogel preprečiti. Slika predstavlja letalo, ki ga nazivajo "Baby Clipper", kateri js strmoglavil Rio de Janeiro, kjer je zgubilo 14 ljudi življenje. Izmed šestnajst oseb na letalu dve osebi. z višine v zaliv sta se rešili samo Ciganska nadloga tepe Dolenjsko Litija, 5. avg. — Za poletje so si izbrali cigani naše kraje, daj tu kradejo in vlamljajo. Nadleguje nas več ciganskih tolp, ki so došle s Hrvaškega. Družine so se razdelile na manjše edinice. Ena je sitnarila po Moravski dolini, druga je rokovnjačila v krajih med Zalogom in Kresnicami, tretja se je zatekla v naš okoliš, a tudi po Temeniški dolini in ostali Dolenjski se klatijo neki cigani. V Kresniškem vrhu so cigani vlomili v več hiš. Kmetje so vlomilce zasledovali in so ugotovili, da je odšel zvečer prenočevat eden izmed črnu-harjev na neki kozolec. Sredi noči so kmetje navalili nanj in ga hoteli zvečati, da bi ga oddali v sodne zapore. Črni kolovodja pa je bil tako močan in drzen, da se je izmuznil iz obje'ma šestih kmečkih | fantov in pobegnil v gozd. Kmetje so ga natančno opisali in je verjetno, da ga bodo orožniki zdaj le iztaknili. Sredi noči je prišla neka ciganska skupina tudi v Litijo. Z vozom so se ustavili v skrivališču pod Slančevo lipo. Dolgoprstniki so morali bili zelo spretni, saj so v kratkem času izvršili kar dva vloma. Posetili so dve hiši v bližini mostu. Pri prvi hiši so imeli zaradi poletne soparice odprto okno. Nočni posetniki so se splazili v hišo in so odnesli med drugim tudi srebrno uro. Drugi poset je veljal sosed-h'I gostilni. Tam imajo na oknih železne križje. Domača služkinja je čula, ko je sredi noči zažvenketalo okno. Prišla je na okno svojo sobe. Menila je, da je nočni potnik, ki ga je videla v svitu sredi noči, le po nesreči zadel ob cestno okno in ga razbil. Gotovo je imel nočni gost za po-magača kakega otroka, ki se je splazil skoz>i razbito okno kar med železjem v hišo.-Tam je nabral le nekaj malenkosti. V omari je našel tudi manjšo množino cigaret. Cigani so se bržkone ustrašili nadaljnjega stikanja po Litiji. Nekaj časa nato je eden izmed Litijanov, ki je šel sredi nofii domov, opazil ciganske popotnike pri mostu, ko so se pripravljali na odhod, Dolgoprstna tolpa je šla preko Bogenšperka na Dolenjsko. Upajmo, da bodo kmalu v rokah pravicek Delo kolodvorskega misijona Ljubljana;, ?>. avg. — Kolodvorski misij on res vrši idealno in socialno misijo tam na glavnem kolodvoru. Mnogo kmečkih deklet reši pred propadom, mnogim dekletom, ki prihajajo za kruhom v Ljubljano, pomaga z nasveti in praktičnimi pouki ter jih tudi dejansko podpre. Članice kolodvorskega misijona skrbno in budno opazujejo potniško vrvenje in gredo vsakemu, 'me-sta nevajanemu dekletu na roke. Včeraj je prispela kar sama iz nekih krajev na Hrvatskem 14 letna deklica, ki se je'boječe ozirala naokrog. Kolodvorski misij on jo je poklical k sebi in začel spraševati, kam je namenjena. Deklica je zaupljivo povedala, da je v nekem nočnem lokalu angažirana kot pevačica. Povedala je tudi, da še ni bila pri krstu niti ne pri sv. birmi. Kolodvorski misij on se je za deklico zavzel in ji preskrbel primerno zavetje. Simpatično dekle je bilo pač rejšeno iz kretnljev duševnega in telesnega propada. Nesreča Reševalni avto je pripeljal V, ljubljansko bolnico Jožeta Goloba, zidarskega delavca iz Želimlja, ki je pa'del z zidarskega odra neke stavbe v Ljubljani in se močno poškodoval. Smrtna kosa V Spodnji Šiški v Ljubljani je umrla Terezija Sedeu, vdova sprevodnika državnih železnic. -— V Celju je umrl Franjo Jošt, daleč znani celjski trgovec star 72 let. — V Murski Soboti so pokopali Ni-ka Gabrijelčiča, starejšega sina tamkajšnjega šolskega upravitelja, starega 24 let. -o—— " Obe roki si je zlomil 57 letni posestnik Martini Zalokar iz Podpeči pri Jurklo-štru, je tako nesrečno padel z lestve komaj pol metra globoko, da si je zlomil obe roki v zalpestju. -o- Zagonetka utopljenca V Dravi pod Koroško cesta v Mariboru so našli pred kratkim utopljenca in neke listine, glaseče se na ime Jožef Kolar, Muta. Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico, kjer je zdravnik odkril na telesu neke sumljive znake, ki bi lahko izvirali od namenoma zadanih' poškodb in mogoče je tudi, da gre za zločinsko dejanje. —o- Nesreča otroka Štiriletna hčerka posestnika, Rozalija Košir iz Plavške-ga Rovta pri Jesenicah je bosa stopila na srp. Prerezala si je desno peto in se zastrupila s tetanusom. Prepeljana je bila v bolnico, kjer so ji dali injekcije zoper tetanus. — V Notranjih goricah pri Brezovici se je v Ljubljanici kopal 10 letni železničarjev sin Anton Fersila. Po nesrečnem naključju ga je vsekal v roko gad ali modras in so ga morali naglo odpremiti v ljubljansko bolnico, kjer je dobil potrebne injekcije. !lg}MNO.) 164. ----■■■■■ —1 --^ ^ ^ ■ '■ i ^ ^ ' ^ ==. , i . i .... ............... .^..-m (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs (ar Mm lumihl lot —T* t'l d I W "»» r»in.m IMU and Majft. WiCrfcutM »» FEATURE SYNDICATE, Inc. rrsfi s AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. C Ustanovljen leta 1891r - Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cewmak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročninah Za celo leto ......................................$5.00 Za pol leta ...................................2:50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .........................$6.00 Za pol leta ---------------------------------3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 Posatnezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. j nici spovedoval, pa mu rdeče mamice pošljejo kolin, prav kakor so včasih gorske vile stregle kakim puščavnikom v legendah. Znat se mora ... Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 Wi Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year.....................................$5.00 For half a year ..........................— 2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year -------------------------------.$6.00 For half a year ............................. 3.00 For three months -------------------------- 1-75 Single copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class Matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _________ J. M. Trunk: Čudeže bi radi. .. V jolietski jetnišnici sta dva kaznjenca razorožila stražnika, mu zapovedala, da je moral na truk in sta truk in stražnika odpeljala ven v svobodni svet. Za stražnika je moralo biti to pač sitno, ko je moral spremiti ju na pobegu. Kljub vsem napravam in varnostnim ukrepom se na svetu še vedno marsikaj zgodi,.. Ne pišem ravno o čudežih v pravem pomenu besede. Ti spadajo v versko področje. Ako je Bog, so tudi čudeži mogoči, če pa ni .Boga, je tudi vsak čudež izključen. Tu stoji ateistični materializem, ki pozna le materijo, ne pozna nobenega Boga, in mora zato tudi prav vsak čudež odkloniti, če hoče biti dosleden vsaj v pojmovanju mate-rializma. Govorimo pa tudi o nekih čudežih v prenesenem pomenu besede. Pravimo, da se čudeži dogajajo na ekonomskem ali političnem polju. To je le beseda. Well, ekonomske čudeže tudi jaz najodločneje tajim, ali jih vsaj ne pričakujem. Ekonomija, socialni odnošaji, politični raz-vitki se dogajajo po strogo začrtanih zakonih, in tudi pravilen zakon dela počasi. Recimo, da bi bil Stalinov socialni red pravilen. Recimo tako. Noben razsoden človek ne bo pričakoval in ne more pričakovati, da bi celo kak Stalin mogel delati čudeže na socialnem polju. On lahko trdi, da je socializem v Rusiji vpeljan, ampak da bi v Rusiji že zdaj, ali da bi kdaj, prav vsak Rus hodil v štifletnih na biks, kaj takega prav nihče ne more pričakovati, naj bi potem bil za Stalina ali proti Stalinu. Naši slovenski stalinovci v Pittsburghu najbolj kompromitirajo Stalina, ako bi bil pri socialnem redu tudi na pravem, ker trdijo, da je že zdaj v Rusiji vse najmanj hudo sijajno. To bi bil pravi čudež, ako bi bil Stalin tudi na pravem pri novem redu. Kdor mora iz tehtnih in pravilnih razlogov odkloniti tudi Stalinov red, ve že naprej, da raja v Rusiji nikoli ne bo, in stalinovci so že zdaj na na pačnem, ker pravijo, da je raj, ali da.bo raj. Ljudje so silno nestrpni in pričakujejo kar Nastala je Jugoslavija. Navdušenje. Čudežev pa Jugoslavija ni mogla delati, in tako se je navdušenje že drugi dan izpremenilo v očitno preklinjanje, in stvar gre naprej do danes. Hrvatje vidijo prave čudeže, ako dobijo — slo-bodo. Ne bo čudežev, ampak pričakujejo jih. Mehikan-ska vlada je izročila železnice v roke delavstva. Morda roba ni ravno slaba. Danes so mehiške železnice v mizer nem stanju, pa ni izključeno, da jih delavstvo spravi v. dobro stanje, ampak ne čudežno, le polagoma. Isti pojav je v Mehiki pri olju, ko je vlada zasegla oljna posestva. Vlada ječi, in delavstvo ječi, ampak po letih bo morda šlo. V Španiji je zmagal Franco. Ali bo zdaj — raj? "Prosve-ta" vsak drug dan napiše kak Članek o "katoliški zmagi" in zabavlja nad to zmago, ker v Španiji ni čudežev, in tudi zmagovalci začenjajo godrnjati, ker so pač pričakovali — čudeže od Francota. Na razvalinah naj bi bila Jugoslavija že kar jutri sezidala vsakemu pravi grad, in na razvalinah naj bi Franco Špancem kar že danes poskrbel za enak grad. Ker so taki čudeži nemogoči, je takoj navdušenja konec, in zabavljanja brez konca. Tudi pri pravi podlagi na socialnem, ekonomskem ali političnem polju so takojšnji čudeži izključeni, za red je treba časa, in pri napačni podlagi se more to in ono prikazati, veleposest se razdeli, ampak nikoli ne pojde, ker pri napačni podlagi ne more iti. Čudežev nikjer ni, razlika pa je, ker je pač razlika bistvena, ako je podlaga pravilna ali napačna. WILLARDSKI POROČEVALEC SE OGLAŠA Willard, Wis. Po dolgem odlašanju zopet sporočim nekaj vrstic čitate-ljem Amer. Slovenca iz naše farmai-ske naselbine. — Veste, g. urednik, danes vam pa povem, da smo tukajšnji slovenski farmarji že kar malo ponosni na naš priljubljeni kmečki stan. Satj nas menda ravno ta "ošabnost" zadržuje, da se tako poredkoma oglašamo. Tukajšnji poročevalec je ubral kat svoje farmarske Istotam sta se poročila ženin Anton Prebil, sin Mr. in Mrs. Frank Prebil z gdč. Mollie Perme, ki je tudi hčerka tukaj dobre in posnemalnja vredne družine Mr. iin Mrs. Joseph Perme. — Dalje se je poročil v cerkvi sv. Janeza v Marsh-field, Wis. Louis Kebel, ki je sin našega rojaka Mr. Frank Kebel, kateri vodi čevljarsko obrt v tukajšnjem bližnjem mestu Greenwood, Wis. z Miss Mary Shiltz, hčerjo tukajšnjega slovenskega farmarja Mr. in Mrs. Frank Shiltz. Vsem no- strune, ne meneč se za zunanji I voporočencem naše iskrene ča-svet, kaj se godi, še manj pa stitke in na mnoga leta sreč- za pisanje. Oni dan me je pa le nekdo dregnil pod rebra, rekoč, naj bo že enkrat konec teh počitnic, kajti sicer bi čitatelji slili, da je willardski poročevalec izginil s površja zemlje. Letoviščarjev ima naše selbina letošnje leto iz vseh krajev sirom Amerjke izredno lepo število. Pred kratkim se je mudil tukaj med nami bivši predsednik KSKJ Mr. Frank Opeka in njegov sin Mike. Z njim je bil tudi Tony Nagode. Ogledali so si med drugim tudi farmo, katero lastuje Mr. Opeka severno od tukaj. — Dalje nas je obiskal te dni Mr. John Germ, glavni predsednik KSKJ iz Pueble, Colo. Oglasil se je tako mimogrede na potu v Minnesoto. Upamo, da se bo Mr. Germ s prihodnjim posetom malo več časa pomudil v naši farmarski naselbini. —Dalje so nas obiskali tudi Mr. in Mrs. John Zalo-čudeže.' kar> Sr-> Harold, Mr. " in Mrs. John Zalokar, Jr., Mrs. Benkovich jn Mrs. Luzo-vich, vsi iz South Chicage, 111. Istotako sta se mudila tukaj tudi Mrs. Ana Meyer, in njen soprog ter hčerka iz Brookly-na, N. Y. Mrs. Meyer je prišla obiskat svoje starše Mr. in Mrs. Vershay. — Poleg teh omenjenih, je bilo na Willar-du še več drugih posetnikov, katerih imena pa poročevalcu niso znana. — Vsem tem obiskovalcem se tukajšnji kraji zelo dopadejo, da kar za srečno štejejo naše fairmarsko neodvisnost. — Pa recite, da nam pohane piške v usta ne padejo. Ilm, pa še kako! Predzadnjo nedeljo sta se poročila v naši cerkvi sv. Dru-žline ženin Samuel Bertrand iz Owen, Wis. z gdč. Enielia Matkovich, ki je hčerka tukaj ugledne in spoštovane družine Mr. in Mrs. Martin Matkovich. Kadar postane nevarnost velika, se navadno pojavi kak nevtralni "posredovalec", ki gre posredovat v škodo Slovanov. , Poljakom, ko bi ne bili Slovani, bi vsak Slovan skoro privoščil "vročino", v kateri se zdaj kuhajo in parijo. Ko so se lansko leto in spomladi v enaki "vročini" kuhali Čehi, so Poljaki kot svoje vrstni "slovanski patrijotje" padli Cehom v hrbet in jim vzeli Tešin. Zdaj se je volk obrnil in "vročina" pritiska na Poljake. Kjer bratje ne poznajo lastnih bratov in jim he pomagajo v sili, navadno prej ali slej gredo vsi po gobe. Prosvetinemu očetu Zidanšku pravijo, da Prosveta koristi. Ko kaj v list napise, namreč, kako se je v bolniš- nega zalkonskega življenja. Operaciji na slepiču se je morala podvreči Miss Margaret Volovaek, 'hčerka Mr. in Frank Volovšek. — Marljivi članici Marijine družbe želimo hitrega okrevanja. Poročevalec -o- MATI SO UMRLI... Chicago, III. M. Blai V zibelki se je sklanjala mati čez hčerko, ji popravljala odejo, blazinico. Ko so prve solzice tekle iz oči hčerkice, privila jo je mati na! svoje srce in jo zazibala v sladki sen. Vsak hčerkin smehljaj jo je osrečil, vsaka njena bolest ji je zagrenila dušo. Ko je hčerka bolna obležala, je mati v še večjem trpljenju prisluškovala njenemu dihu. Učila jo je prvih besed, vodila nje,ne prve korake v cerkev in jo navajala v dneh, detinske nedolžnosti' k svojemu Styar-ni-ku; srečne so bile ure, ko je hčerka po njej spoznavala velikega mojstra vseh dobrot. — Pa leta teko, prinašajo s seboj malo veselja in dosti težav. Kaj vse preživi in okuša mati, preplaka, petrpi in žrtvuje za hčerko. Vse za prihodnost in dušo otroka, vse za njegov napredek in njegovo večnost. Ljubezen jo je vodila k temu, brezmejna materinska ljubav. Njeno srce je bilo vedno odprto, tudi če bi mogoče ^hčerka! svojega zaprla. Samo priti je bilo treba k njej in grenka bolečine je bila pozabljena. V vrvežu življenja je dala svoje zadnje za hčerko, pa se je poslovila od nje ža vedno. Setnikalrjeva mama v Wau-keganu so umrli. V sredo, 16. augusta so umrli, prejšnji teden, na petek so pa še enkrat poklicali vse hčere, razun Mrs. Tutin, ki živi v Clevelan-du, krog svoje bolniške po- stelje in navzlic svojemu velikemu trpljenju, kj so ga prenašali več časa pred smrtjo, še enkrat jih podučili in opomi-njevali, naj ne pozabijo naukov, katere so jim vcepljali v srca v mladih letih, da bodo tudi še v naprej živele v medsebojni ljubezni in po naukih vere tako, da se bodo zopet enkfcat vsi skupaj sešli pri Bogu. Sklenili so z besedami: dajte mi pohleven pogreb, pa dosti molitve. In hčerka mi je pristavila: od tedaj naprej so se, če tudi trpeli, vendar kar rieka&o umirili in sami zase v molitev zatopljeni pričakovali zadnje ure. C. g. župnik so rekli: v sredo jutro so mama še toliko počakali, da sem po maši prihitel s sv. zakramenti za umirajoče, in ko sem jim te podelil, je že njih duša odhitela pred svojega Stvarnika. Vesela in srečna smrt je bila smrt Setnikarjeve mame, so še pripomnili č. g. Hiti. Setnikarjeva mati so bili rojeni na Bregu pri Borovnici, primožili pa so se 11a Dule, po domače k Feckinarjevim. Vzeli so vdovca z dvema hčerkama iz prvega zakona. Njim so se narodile še tri hčerke in pozneje pa so vzeli za svojega enega trinajst mesečnega dečka siroto brez staršev in ga vzgojili. Mož jim je umrl že pred nekaa leti. Kdorkoli je mamo Setnikarjevo poznal, bodisi še iz domovine ali pa tu v Ameriki, vsakdo pripomni: bil so dobra mati, delavna žena in prijazna z vsakomur. Velika je žalost otrok nad izgubo matere. Sicer so dosegli lepo' starost 73 let, vendar, ljubečemu otroku je mati vedno mati, v mladosti ali starosti. Hčere od prve matere ste rekli: ne spominjave se najine rodne matere, zato sve najino drugo mater ljubile kot pravo mater. Oni so pa nama tudi bili res kot prava mati. En tri njjhne hčerke so neutolažljive nad izgubo ljube/mamice. Meni je seglo tudi v dušo, ko sem v petek videla že preje omenjenega posinov-Ijenca jokati ob krsti svoje krušne matere. Pozneje, ob odprti gomili, ko so obupno plakali tam otroci, mislila sem si, o srečni vi vs,i, mati in 1111 otroci. Pa če Setnikarjevi to Črtajo, mislijo si, da sem neumna, pri pogrebu sorodnike umrle matere srečna imenovati. Vendar, srečne ste, vsaj «te bile z Vašo mamo do zadnjega zdihljaja, ji stregle, posebno še hčerka strežnica se je odlikovala v postrežbi bolni materi. Zato ste srečne ve in ihati je pa srečna, ker da ste jo ljubile, jo ne bodete nikdar poza'bile, do svoje smrti se jo bodete spominjale v molitvi. Tudi prijateljem se žalosti stiska srce ob smrti prijatelja. Toda, smo majhni, revni smo. Pozdrvaljamo se, izražamo sočutje, plakamo ob odprti gomili. pa — nekaj bežnih let — in spomin na tiste, ki so živeli med nami, bledi — A ljubečefau otroku spomin na stariše ne bledi, oklepajo se z dneva v dan poslovilnih besed, poslednjih naukov. Koliko pa je nas otrok v Ameriki, k!i so že ali pa še bo-demo dobili pismo z mrzlim besedami: oče, mati so umrli ta in ta dan, pokopali smo jih — i. t. d. Ko sem se lansko Jeto udeležila pogreba Minče-tovih majter na Borovniškem, pokopališču, mi je hotelo srce zastati ob žalostni misli, da ni več daleč, ko mi bodo moje ljube stariše polagali v eno izmed teh tihih gomil, pa ob tistem trenutku nas bode ločila strašna daljava. — To je res tuga, ki raztrga srce ljubečega otroka. — Misel, da ste bile pri materi do njene zadnje poti na tem svetu, naj V a s, ljube hčere, tolaži, vsaj so Vas tudi mati tolažili, da ne žalujte za njimi. Gotovo bodejo za vas vse prosili, da bodete vsi srečni in se z njimi in očetom zopet enkrat sešli. Ker pa sem se mudila v Waukeganu ravno na petek, udeležila sem se tudi zvečer devetdnevnice v čast Žalostni Materi BožjS, katero imajo tudi v Waukeganu v slov. cerkvi vpeljano vsaki petek skozi vse leto. To je flobro znana pobožnost širom Amerike,vsaj jo tudi po radiu slišimo lahko sleherni petek. Ta devetdnev-nical ima neko privlačno silo, da je vedno povsodi dobro obiskana. Tudi v Ch,icagi se je mnogo Slovencev redno udeležuje po različnih cerkvah seveda v angleškem jeziku. V Waukeganu pa imajo pobožnost enkrat v aingleškem in enkrat v slovenskem jeziku, kolikor jaz vem jo imajo ljano še v slov. jeziku tudi v Jolietski in Clevelandski slov. fai, najbrže pa še tudi kje drugje. Meni se je seveda še iskre-nejša vedela ta pobožnost v našem jeziku. V slovenščino so prestavili vse te molitve Rev. Francis M. Baraga, kar se jim je zelo posrečilo. Mene je zelo ganila zadnja poslovilna pesmica v slovenščini gladki Jezus, lahko noč, ki se jo tudi poje po melodiji, Good night, Sweet Jesus. Ko smo bili pred ^ar tedni na Lemontskem hribču, srečala sem se tam s Slovenko-pri-jateljico, ki je bila v družbi mlade Amerikanke. Povedala prijateljica, da je ta Ameriška dekle, rojena Lute-1 ranske vere, prestopila nedol- j go tega v katoliško vero, in to, ker je slišala in se udeleževala petkovih pobožnosti k Žalostni Materi Božji. To je seveda le en slučaj med mnogimi. Naj še omenim, da sem te dni sprejela iz Strabane, Pa. od do>bre Slovenke dar en dolar za tistega revnega hromega dečka v Borovnici, in tudi imam dolar po na'menu že pokojnih Setnikarjevih mater, katerega so mi hčere izročile za neko revno ženo, tudi v Borovniška fari. Vse bodem natančno odposlala najprej,kakor se želj. Sprejmite pa prisrčno zahvalo že sedaj v mojem imenu. — Bog plačaj tudi Waukegančanom zal prijaznost in postrežbo za časa, ko sem se mudila med njimi. -o-- Širite amer. slovenca' Dogodki med Slovenci po [Ameriki TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (49) Vojak je odšel in Tarzan je ostal zopet sam v ječi. Sedaj je vedel, da ima smrt že razprostrta nad njim svoja krila. Položaj, v katerem se je nahajal, ni bil prav nič zavidanja vreden. Prestal bo vse, kar pride nadenj, toda kaj bo z ubogo Gonfalo, katero je hotel na vsak način rešiti? . . , . . . Prav tako je tudi Stanley Wood vedno mislil samo na Gonfalo. Vedno je bila v njegovih mislih ljubljena Gonfala, ko je stopal po ravnini in se čedalje bolj bližal tujemu nepoznanemu mestu, v katerem je slutil, da je Gonfala zaprta. GotoVo bi se premislil, če bi vedel, kaj ga čaka. Že se je bližal obzidju mesta Athne, ki se je visoko dvigalo pred njim. Široka vrata, skozi katera so vodili velike slone za vojno proti Zlatemu mestu Cathne. Prav po tej poti so tudi prihajali s svojimi vojnimi levi prebivalci Zlatega mesta Cathne, kadar so se hoteli boriti s prebivalci Athne. Rs* Mmon Na vsaki strani vrat je bil visok stolp, vrh katerega sta stala dva stražnika,' ki sta vedno gledala, če se jo kdo približeval mestu. "Ta ne izgleda kot Cathenčan," reče e'den; "njegova obleka je vsa drugačna." "Ne, ni," odvrne drugi; "toda mora biti ali dober ali nor, da prihaja sam k nam." , Sobota, 26. augusta Mr. Grampočnik v Chicag« Chicago, 111. — Mr. Jo"11 Grampočnik iz North Chicag' II., je nas obiskal preteklo sredo in si ogledal našo tiskal"'10, — Hvala za prijazni obisk- Slovenec javni računski izvedenec Cleveland, O. —Državni & pit za jalvnega računskega izvedenca (Certified Public A' countant) je napravil z hom Slovenec Charles v. .J mar. Widmarjevi so pri®'1, . -pred leti v Cleveland iz ( nega Illinojsa. Nadarjeni f^l je nadaljeval svoje študije East High Fenn kolegij" M potem na Cleveland kolegi ^ Tako je sedaj napravil izP1 ; starosti šele 26 let, kar je J^ kaj izrednega. Navadno se g seže ta častna stopinja se 30 ali 35 letom in še v tej s rosfr so redki, ki presta«^ izpit prvič ko stopijo žavno komisijo. Charles > . še tri brate in dve sestri. ^ Antonija je doma iz BinJ> je pa že pred leti umrl. Velik piknik So. Chicago, 111. — Tu*£0 šjnje najstarejše podporno društvo Vitez' Florijana, št. 44, KSKJ- P?' v dijo v nedeljo veljk Pil:n cSt j Egger's Grove, znanem Preserve na 114. cesti. 1r ^ jo, da bo vsega v obilja vabijo vse rojake, da Prl na piknik. Kap ga je zadela Girard, O. — Nagle 8» je na pikniku umrl 19-sta rojak Peter Jerič, v s' a sti 60 let. .Zadela ga je ^ jsj kap. Pokojni je bil in Mokronoga na Dolenjske'1 ^ zapušča sina in tri hčere-na mu je umrla že poP1'6-1' Smrt kosi je — V Soudanu, Min«-' ti umrl Anton Zobec, v sta 62 let. V Ameriki je žive' I lu 37 let. Zapušča ženo g ^ j ta. > — V Clevelandu, ^-o-umrl Frank Va^enciČ, v. vasi sti 47 let. Doma je bil iz ^ . Javorje, fara Hrušica, 0 p-Novi grad na Primorske"1' ^ pušča ženo, slina, tri br^'gjf*. stro in več sorodnikov. ^^ rem kraju pa mater, ,j.0v. dve sestri in več sorof V Ameriki je živel 27 le ' j-o-- _ Širite in priporočaj«-« "AmerikanskiSIoveivec^ !----^ - NAPRODAJ ALI V N^jiH [ se odda dvonadstropna . hiša sredi slovenske 113.^vs"' . v Chicagi. V hiši je ^ trf . lokal, primeren za vsa ko je i vino. V drugem nadsk"0^^ . šest sobno stanovanje- ^ ^ , se zelo poceni. Za P°j9S' kup, ali pa za najem vl. ^ te na: 1943 West Cern*a 1 Chicago, 111. _Sobota, 26. augusta 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 IZTIRJENJE NADULIČNE ŽELEZN ICE KAKO SE BODO UDARILI, CE IZBRUHNE VOJNA? ' Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici Organizacija izdaja svoje lastno glasilo ; ]\ s.' Angleški vojaški strokovnjak Leddel Hart, podaja zani mivo sliko svojih ugibanj, v bodočem evropskem spo Padu- . •■. r lx:. ZARJA ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa, stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio- MLADINSKA KAMPANJA O., direktorica za mladinski oddelek. Vsem imenovanim odbornicam za mladinski oddelek so dani vsi previlegiji, da delujejo z mladino ter s tem pospešijo zanimanje za razne športe in druga razvedrila, ki so mladini potrebna. Prejela sem tudi nekaj vprašanj, kedaj se vrši kampanja za starejše članice. Vsem naj služi v pojasnilo to, da se bo to določilo na prihodnji polletni seji glavnega odbora. Kljub temu pa, če je žena ali dekle pod 25 letom starosti, lahko vsak čas pristopi k SŽZ brez pristopnine. Radi tega ne odlašajte, ako je katera v vaši naselbini, ki še ni izpolnila te starosti, da jo pripeljete v našo sredo. — Gotovo je marsikatera izmed vas tudi radovedna, katera podružnica si bo v tej kampanji iztekla največ zaslug. Vedite, da če bote izkazale isto dobro voljo in isto veselje za pridobivanje novih članic, kakor ste bile navdušene na kon-yfi^cm,potem smo lahko uver-jene, da bo ta prva kampanja za mladinski oddelek uspešna, Vsem naselbinam ki še nimajo podružnice SŽZ pa priporočam, da si jo ustanovite. Ustanovne članice vsake nove podružnice so proste pristopnine, pa naj se podružnica ustanovi v času kampanje ali kadarkoli. Za vsa pojasnila se obrnite na spodaj navedeno tajnico. — Mnogo uspeha in iskreni pozdrav vsem članicam ! Josephine Erjavec, gl- taj. Slika kaže, kako se je iztiril viak newyorške podzemske železnice, ki na gotovih krajih vozi nad ulicami. Dva železniška vozova sta iztirila in je malo manjkalo, da nista padla z mostovja nad ulico na tla, 24 oseb je bilo ranjenih pri tem dogodku. ZDRAVSTVO RAZNOTEROSTI VOZILA, KI NE SPADAJO NA CESTO Chicago, 111. — Mestni komisar za vozila, Szumnarski, je podal v torek nekemu mestnemu pododboru izjavo, da je točasno na chicaških ulicah okrog 44,000 avtomobilov, kateri niso dovolj varni, da bi smeli biti na cesti. Ta vozila so bila namreč zavrnjena pri varnostnem pregledu in se .niso vrnila za ponovni pregled. Kako pripraviš izvrstno mazilo za pod v posodo, ki se dobro zapira (da bencin ne izhlapi), zreži na drobne kosce 4 unče rumenega Voska in prilij pint bencina. To Pomešaj večkrat na dan tri dni sporedoma, da se peni. Pri tem Pa se ogibaj ognja, kasneje je tudi nepotrebno mazilo segrevati- ker ostane vedno mehko. Nakazi deščice s tanko plastjo in iih osvetli s ščetko in krpo. Mazilo ima to dobro lastnost, da lahko čistijo z njim brez vsakega truda tudi naj nežnejše roke, ker se deščice hitro in jaka Svetijo. Tekočina zadostuje za 8obe skoraj za pol leta. Tudi pohištvo se s tem mazilom hitro in lePo osvetli. malo dobro prevre. Olupi četrt funta krompirja in ga zreži na drobne kocke ter ga skuhaj, kuhanega pa prideni zeljni juhi. Juho lahko izboljšaš z na rezine ali kocke zrezano klobaso ali šunko. Če je zelenjava zalita z govejo juho, klobasa lahko odpade. Nazadnje juho malo po-popraj in daj na mizo. ljubezni do Boga ljubila, seboj nesla . . .: ali je to tako ali tako, lie vem ... Se bi ti kaj pisal, pa neham, ker imam ravno sedaj priložnost, pismo oddati. Doli do mene pridita, se bomo že še kaj vel ustmeno pomenili. Do tja m zmiraj, zdravi bodite1. (Brca da turna in podpisa.) (Dalje prih.) .. VIII. DA ZDRAVLJENJE NE BO Z MENOJ UMRLO Ljuba Filomena, da si mi zdrava! Pridita z Jernejem na kvatr-no soboto k meni, se bomo kaj pogovorili, vaju bom bolj zdraviti naučil, da zdravljenje ne bo z menoj umrlo, da bo še tukaj na zemlji ostalo; da bom drevo zasadil, ki bo še po moji smrti rodilo sad. Tako bi jaz rad. Predno bosta vidva umrla, pa tudi tako drevo zasadita in tako naj gredo dobra dela naprej do sodnjega dne. Več vama bo mogoče povedati v malo dneh, kot če bi vama sto pisem pisal. Ko zvečer ležem in na zdravljenje mislim, se mi včasih sanjajo zdravila. Kar se mi je sanjalo, sem neki ženski svetoval in pomagalo je. Od kod pa te sanje pridejo, ali pa to da, kadar me nevarnost zalezuje, vselej prej ugledam, da sem blizu prepadov: odkod to pride, ne vem. Ali človeška duša sama to občuti ali pa mu kak dober duh to razodene, angel varih ali pa kaka duša iz \ic, ki me je prej v življenju ljubila in je ljubezen do Boga in to ljubezen, ko me je iz NAPRODAJ je dvonadstropna zidana hiša in zidani "cottage" v ozadju. Štiri stanovanja spredaj in eno zadaj. Nahaja sena: 2048 W. Coulter St. Za pojasnila vprašajte na: 1848 V/. 23rd Str., Chicago, 111. Melancani na laški način Na osebo vzemi dva do tri srednje velike komade. Olupi jih in zreži na kocke, nasoli jih in jih obteži, da se voda stisne iz njih. Čez kako uro odlij, vodo, malancane daj v kozo, poli j jih z mrzlim namiznim oljem, dodaj olupi j enega, istisnjenega surovega paradižnika, drobno sesekljanega peteršilja, malo česna in popra in pokrito duši. Med dušenjem večkrat premešaj. V dobre četrt ure je jed gotova. Dobre so tudi mrzle. NAZNANILO! \ DENARNE j j POŠILJAT VE | i nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- i | lijo in vse dele sveta po dnev- , t nem kurzu. Prejemniki dobijo j | lenar na dom po pošti. Včeraj , J Jo bile naše cene: J \ ZA DINARJE: ; Za $ 2.30..............- 100 Din J > Za $ 4.50................ 200 Din J | Za $ 6.60................ 300 Din i >, Ža $10.25................ 500 Din j [ Za $20.00................10C0 Din , Za $39.00................2000 Din .j ! ZA LIRE: i [ Za $ 6.30................- 100 lir | ! Za $12.00....!____________ 200 lir < ! Za $29.00_______________ 500 lir 'J Za $57.00...............-1000 lir '< - > Vse pošiljatve naslovite na: J JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. ,js»»y«« »»»»»ft— Vsem mojim odjemalcem premoga, kakor tudi vsem Slovencem v Chicagi sporočam, da zdaj poleg premoga prodajam in razvažam tudi KURILNO OLJE 'Blue Flame Range Oil' Tistim našim rojakom in družinam, ki uporabljajo za gretje domov kurilno olje se priporočam za naročila. Najboljša postrežba ter najbolj mogoče zmerne cene so vsakemu jamčene. Za dobro postrežbo pokličite telefonično: CANAL 4534. v JOHN ŽELEZNIKAR PRODAJALEC IN RAZVAŽALEC KURILNEGA OLJA IN PREMOGA 2045 West 23rd Street, Chicago, Illinois PRAKTIČNI NASVET Fine čipke lahko lepo opereš samo v presnem mlačnem mleku. Če so zelo umazane, jih peri v dvojnem ali trojnem mleku. Nato jih izplakni še v vodi, kateri si. dodala nekaj sladkorja. £ Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE s DR.J0HN J. SMETANAj OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenne g Tel. Canal 0523 H Uradne ure: vsak dan od 9. j I zjutraj do 8:30 zvečer. cepljenost javnega mnenja v obeh zapadnih velesilah, ki bosta njegovo ponudbo sprejeli. 3. V nasprotnem primeru bo Nemčija tvegala svetovno vojno. Italija se bo z nenadno in mogočno ofenzivo polastila Korzike že v nekaj dneh. Skupne italijansko-nemške čete bodo korakale iz Libije v Egipt in bodo brez , pravega odpora zasedle Sueški kanal na eni ter Sudar/ na drugi strani. Španske čete bodo pod italijansko-nemškim poveljstvom zasedle Gibraltar in severni Maroko, tako da bo Sredozemlje ob obeh vhodih in izhodih zasedeno in zadrto. Istočasno bo Japonska na Daljnem vzhodu vezala večji del ruske vojske. Nemčija pa bo zasedla še Dansko, Rumunijo in sploh ves podunavski bazen. Vstaje v arabskem svetu in v Indiji proti Angliji bodo spremljale te akcije. \ 4. V četrti fazi pa zberejo Nemčija, Italija in Španija vse svoje sile za udar na Francijo (Alpe, Pireneji in Maginotova linija) ter Anglijo (preko Nizozemske). Verjetno pa je, da bosta zapadni demokraciji še pred to ofenzivo pristali na sporazum s Hitlerjem. Seveda so to samo ugibanja, ki jih vojaški strokovnjaki ob-deljujejo v svojih strokovnih delih le kot podmene ali hipoteze, da na njih primeru zgrade nasprotne načrte. Oboje pa značilno označuje sedanjo dobo. Londonski "Times" je prinesel te dni zanimiva ugibanja, kako bodo evropske sile vodile svoje Vojne aktivnosti v bodoči evropski vojni. Ta ugibanja izhajajo seveda iz domnevanja, da se za napad ne odločijo demokratične velesile, temveč nasprotni tabor, ki ga tvori osišče Him—Berlin. Iz nemškega vira zajeti podatki kažejo, da Nemci 111 Italijani ter z njimi v zvezi tudi Japonci imajo sledeče nadene v svojih strateških računih: 1- Napetost zaradi Gdanska Se stopnjuje do izročitve ultimata Poljski. Ako Poljska ultimat odkloni, nastopi nemška vojska v štirih smereh: z Dunaja in Prage na Krakov, iz Dresdena 111 Vratislave na Lodz, iz doline Odre na Poznanj ter nekoliko kasneje še četrta vojska iz Ko-nigsberga na Varšavo. Uspeh po nemških računih že v treh tednih ne more izostati spričo prevladovanja nemških oboroženih s'l ter spričo prepozne angleške 111 francoske pomoči, dočim bi ruska armada ostala v zaledju aa ruski meji. 2. Čim pade Varšava, bo Hit-obema zapadnima silama po-ni«lil pakt o nenapadanju in mi-ru za dobo 50 let, v zameno pa zahteval priznanje priključitve Gdanska, koridorja ter de-'a Poznanjske in Gornje Šlezije k tretjemu rajhu, obenem pa tudi zadovoljitev nemških in italijanskih kolonialnih zahtev v Afriki. Pri tem računa na raz- ZA NAŠE GOSPODINJE Nadevana jabolka Vzemi funt in pol debelih kislih jabolk, pol funta sladkorja, štiri unče kake sadne mezge in sok pol limone. — Jabolka olupi, operi in po sredi prereži, odstrani, peške in jih pokladaj v mrzlo vodo, kamor si ožela sok četrt limone. Pol funta sladkor ja skuhaj v kvort vode in v to zavrelico vloži jabolčne polovice ter jih pari do mehkega. Pazi, da ne razpadejo. Ko so jabolka zmehčana, jih lepo zloži na krožnik z vdolbino navzgor. Vdolbine nato napolni s sadno mezgo, (tudi sirove jagode so primerne). Sok, v katerem so se jabolka parila, pa polij po tako pri-1 pravi jenih jabolkah, a ne srne segati več kot do polovice sadežev. --o-- mravlje Mravlje so v stanovanju silno Nadležne. Zlasti jim diši sladko): i'1 vse kar je sladkega. Iznebis Se jih, če otareš s petrolejem me-sta, odkoder mravlje navadno ^ihajajo. Namoči gobo v sladkorno vodo, jo nekoliko ožmi in Položi tja, kamor prihaja naj-VeČ mravelj. v kratkem bo goba P°lna mravelj, poberi jo, in jo vrzi v krop. To ponovi večkrat, ^amestu gobe lahko z istim Uspehom uporabiš kožo slanine, ki jo položiš v lonec in nastavi mravljam. Tudi na sveže kopri-v° gredo mravlje rade. Položi f1*1 tja, kjer je največ mravelj, m jih potem vrzi v ogenj. -o-- priprava nekaterih jedi Oljnata juha s krompirjem Glavico zelja ali, ohrovta lepo °Snaži, poreži štoričke in ga 2feži na drobne rezance. v kozi-^ razbeli dve unči masti, ali to-*ko surovega masla ter opraži P°1 debele, na drobno sesekljane icebule. v opraženo čebulo stresi Zelje in pokrito praži do mehke-Zmehčano potresi z moko in se moka nekoliko opraži, za-z juho ali s krompjrjevko, ali, Pa tudi s kropom ter pusti da še PISMA PRIMSKOVSKEGA GOSPODA V. Čadež. 'n, ke druge oddaje na kratkih ; valovih ne bi motile tega po- ; <:-kusa, so morali vs* oddajniki vojske in mornarice v tem času mirovati. Toda vse je ' ostalo zgolj poskus — Mars se ni odzval, ni pokazal da ga ; je zadel radijski žarek z Zemlje. ANEKDOTA Franc Liszt je vbil nekoč povabljen na dunajski dvor. Burna leta okrog 1850 so seveda zahtevala podrobna policijska poizvedovanja, posebno glede politične zanesljivosti. Uspeh poizvedovanj je bil ugoden, kljub temu pa je imel policijski šef hude pomisleke, ker je bil Liszt Madžar. In to po vsej pravici: na dvornem koncertu je imel ■ Liszt pogum, da je zaigral Rakoczyjevo koračnico, tisto ognjevito osvobodilno koračnico, ki je vsakogar, ki |o je javno zaigral, spravila za osem tednov v ječo. Dvor je bil kar trd od strahu. Mladi cesar Franc Jožef pa je našel lepo rešitev. Zahteval je ponovitev koračnice in se smehljajoč obrnil k Lisziu: "Jaz imam tako redko priložnost slišati to 1 ;po koračnico." -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' MARS NI ODGOVORIL V noči ko je bil Mars najbližje Zemlji, se je-več znanstvenikov pod vodstvom ravnatelja dr. Clyde Fisherja zbralo v Haydenovem plane-tarf.ju na Longislandu, "da bi s posebnimi radijskimi žarki skušali priti v zvezo z Marsom ali vsaj dobiti od njega kak odmev. Pod kotom 30 stopinj so naravnali proti Marsu val 20 kc, s katerim naj bi po računih premagali ozračje Zemlje. Po šest in pol minutah bi moral priti nazaj na zemljo refleks tega valu pa ga ni bilo. Po Združenih državah je bilo pripravljenih 40 sprejemnikov za kratke valove s frekvenco 60 do 300.-000 kc, toda niso ujeli niti sledu o kakem refleksu. Da ka- Tu gre pri vsem za to, kdo se 'sonči. Tistemu tipu plavo-lasih ljudi, ki imajo belo kožo in ki ijiim ta ne ogori, temveč samo pordeči, je n. pr. priporočati, naj se ne sončijo dolgo in brez uporabe zaščitnega mazila. Nespametno ravnanje jim lahko povzroči prava vnetja. To,da jim koža na soncu samo močno pordeči, je razlagati s tem, da se v nji pod vplivom sonca .tvori premalo barvila, pigmenta, ki mu je namen zaščititi kožo pred učinki ultravioličastne svetlobe. Če se ta pigment v koži nabira počasi, to je, če njegova nastajanja ne izsilimo; s preko-[mernim sončenjem, tedaj se koža ne more vneti. Pri plavo- PRAVILA ZA SONČNE KOPELI Raziskovanje sončnih učinkov na človeško telo vodi vedno do novih spoznanj. Naj si bodo sončni žarki za človekovo zdravje še tako ugodni, če pretiravamo, nam lahko škodujejo. Sončne kopeli tvorijo neposredno nove sile. Ultra-violičasti žarki izdelujejo v koži enega izmed vitaminov, oziroma spreminjajo njegovo prvotno stopnjo, ki je bila dotlej za telo brez pomena, v ta vitamin. Zato je za mnoge bolezni obsevanje s soncem neobhodno potrebno. Toda pri drugih boleznih, zlasti kožnih, se prizadeti postavljajo v sonce v dobri veri, da je za vse uporabno in dosegajo baš nasprotni učinek, nego so ga hoteli dosečj. Nedvomno je sonce za kožni lišaj in spušča-je koristno, toda v večini primerov je le dobro povprašati zdravnika. Oprane čipke razprostri na desko, pripni zobčke z zaponkami, ki ne postanejo rujave in jih postavi na desko na sonce ali na prepih. Čipke bodo kakor nove. sončnega vpliva na možganske mrene, k,i nam lahko možgane trajno poškoduje, prehuda vročina v telesu pa se lahko konča s kapjo. Za otroke je obsevanje zelo zdravo, ker koristi njihovemu razvoju in rasti ter jih obvaruje angleške bolezni. Najnovejše raziskave kažejo, da' so otroci za sončne vplive manj občutljivi nego odrasli. Brez skrbi jih torej lahko pustimo, naj se gubi jej o v soncu v lahki in zračni obleki. lascih pa se pigment pod učinkom krvi kmalu umakne iz kože in mora ob vsakem sončenju nastajati na novo. V splošnem velja za vse type,da morajo trajanje sončnih kopeli polagoma stopnjevati. V vsakem primeru je dobro namazati si kožo z nedražlji-vim mazilom, glavo in oči pa moraimo obvarovati najhujšega sonca. Kdor ne upošteva tega pravila, se predaja nevarnosti sončarice in poškodbe oči. Sončarica je posledica Četudi je minilo že tri mesece odkar se je vršila konvencija Slovenske Ženske Zveze v Chisholmu, Minn., naše misli še vedno uhajajo nazaj med prijazne in gostoljubne ljudi, s katerimi nam je bila dana prilika da smo se spoznali ter ob enem cenili njih navdušenost za našo organizacijo. Slovenska Ženska Zveza je potom pretekle konvencije storila korak naprej, kajti uvidela je, da je prihodnjost naše organizacije v zainjmanju naše mladine. Radi tega je bil ustanovljen mladinski oddelek, v katerega sprejemamo dekleta od 10 do 14 leta starosti. Plačevale bodo svoto 15c na mesec ter imele iste ugodnosti, kot starejše članice. Kampanja za ta mladinski, oddelek se prične s 1. septembrom in se konča s 30. novembrom. Nagrade za one tri, katere bodo pidobile največ članic v tej kampanji, se bodo določile na prihodnji seji glavnega odbora meseca jajiuarja prihodnje leto. Na kopvenciji se je tudi .imenoval odbor za "Mladino in razvedrilo" v katerem so: Mrs. Frances Kurre, Cleveland, O., ki je vrhovna direktorica za prvi okraj; Miss Molly Sumic, Pittsburgh, Pa., za drugi okraj; Mrs. Lillian Kozjek, Chicago, 111. za tretji okraj; Mrs. Frances Marin-shek, Ely, Minn, za četrti okraj, Mrs. Dorothy Meister, Pueblo, Colo, za, peti okraj tex Miss Albine Jančar, Lorain, (Strah 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 26. augusta 19391 T atenbah ZGODOVINSKA POVEST Spisal Dr. O. Ilaunig "Tako je," odvrne knez ter se prikloni, "jaz sem Vašemu Veličanstvu poročal, kar so mi sporočili moji najbolj zaupni prijatelji in poizvedovalci iz Ogrskega. Boli me, da moram predložiti taka poročila na predvečer slavnostnega dne, ki nosi ime Njegovega Veličanstva in katerega se veseli ves Dunaj." "V tem imate prav," meni cesar, "nikdar ne more človek dovolj hitro dati znamenja izbruhajočega ognja, če taka nevarnost grozi hiši. Govorite tedaj dalje, knez." "Vaše Veličanstvo zapoveduje," nadaljuje ta, "jaz ubogam. Poročalo se mi je o nekem dogovoru, ki se je vršil še nedavno blizu Trenčina o priliki zaroke hčerke hrvatskega bana Helene Zrinjske z mladim Rakocyjem. Znali so celo povedati, da se je palatin Franc Wesseleny sešel z nekaterimi nezadovoljneži, pri kateri priliki se je govorilo o zvezi Ogrov s sultanom, da celo o ponudbi davka." "Nemogoče," vzklikne cesar ves razburjen, "kako se morejo ukloniti krščanski plemenitaši kraljevine Ogrske pod jarem najhujšega sovražnika kristjanov?" "Sovražniki Vašega maziljenega Veličanstva mečejo svoje puščice previdno v notranjost države. Moji poizvedovalci poročajo, da merijo predvsem na Štajersko." "Nemogoče," reče cesar, "odkod veste to, knez? Kdo bi si upal metati ogenj v sredino mojega cesarstva?" "Bosanski paša," poroča kancler dalje, "je baje dobil celo ponudbe od ogrskih magnatov, ki merijo tudi na to, da se Štajerska z nepričakovanim vpadom spremeni v deželo, ki bi plačevala Turkom davek. Moji poročevalci imenujejo imena, katerih brez natančnejšega potrdila pred Njegovim Veličanstvom ne upam navesti." "Knez," se vznemiri cesar ter se dvigne z naslonjača ves rdeč v obrazu, "če stvar ni jasna, naj se nikogar ne sumniči vpričo Našega prestola. Jaz nočem slišati teh imen; stvar ministra pa je, da vestno nadzoruje, kaj počenjajo sovražniki." "To sem tudi storil, Veličanstvo," odvrne knez resno in svečano, "zastaviti hočem gotovo vse sile, da raztrgam vse mreže zarote, ki se nastavljajo okoli Njegovega Veličanstva. Predno sem si bil o stvari na jasnem, sem že poslal po posebnem selu grajskemu glavarju v Gradcu, Vašemu Veličanstvu z dušo in telesom vdanemu grofu Filipu Brenner ju naročilo, da vestno čuva ter pazi, kaj nameravajo sovražniki na Štajerskem." "Knez," reče cesar, ko se po kratkem premišljevanju dvigne, "nočem, da se zgodi komu krivica, samo zaradi suma se naj, kakor sem že rekel, nobenega ne vznemirja." "To tudi ni moj namen, Veličanstvo," odvrne minister, "toda previdnost je neobhodno potrebna, in tako mislim pri vsem spoštovanju in vdanosti, da Njegovo Veličanstvo ne sme niti trenutek odlašati, da kaznuje predrzne zarotnike, kakor hitro se pojasni, kako daleč je že napredovala zarota." "Vendar ne bo treba že kar jutri udariti po njih," vpraša cesar in bridek na-smehljaj mu zaigra okoli usten. "Mislim, da bo kmalu čas, poslati hrabrega Ivana Sporka z vojaškim krdelom na Hrvatsko in tako pokazati nezado-voljnežem resnobnost in strogost." "E, zakaj ne pošljete kar cele armade," vzroji cesar, "mož sumničenja, ki gledate vse prečrno!" "Ne, Veličanstvo," reče kancler, "pri tako razpleteni in dobro zamišljeni zaroti, katere udeležiti se niti Zrinjski ne obotavlja, je potrebna največja previdnost in pozornost." "Zrinjski," vzklikne cesar, "to je iznajdba sovraštva in obrekovanja. Potomec Sigetskega junaka, ki je žrtvoval svoje življenje za svojega kralja, naj bi ravnal zoper Nas kot izdajalec? In če bi storil kaj takega, bi ga mogla k temu zapeljati le hipna zaslepljenost. Mi hočemo, naj se mu da čas, da se spametuje in spreobrne, kajti Vsepravični v nebesih noče, da grešnik umre, ampak da se spreobrne " v • • 99 m živi. Minister je gledal nemo pred se. "Veličanstvo," spregovori čez nekaj časa, "s takim prizanesljivim postopanjem ne bomo zadušili ognja, ki že hoče izbruhniti. Predaleč se je razširila zarota, mi ne smemo dalje čakati." Tedaj se dvigne cesar z vsem svojim dostojanstvom. "Knez," reče s povdarkom, "najprej hočemo imeti gotovost, jasnost in dokaze. Ako se to, o čemer govorite, izkaže kot resnica, potem naj bo pravici zadoščeno. Toda radi samih govoric in nejasnih poročil nočemo vznemirjati ne sebe, ne drugih, kakor tudi ne maramo z vkoraka-njam Naših čet vzbujati čustva nezaupanja pri Naših zvestih podanikih. Dokler mi zaupamo, tako dolgo, knez, je vaša dolžnost, da stvar natančno zasledujete ter da ste skrbno na braniku." Vladar se je hotel zopet dvigniti, a še enkrat se je naslonil nazaj v naslonjač. "Dobro, knez," reče, "da ste pritegnili grofa Brennerja kot zaupnika. To moramo le odobriti. Ta plemenitaš je, kakor je Nam že znano, prav zvest služabnik Naše krone. Vprašam vas pa še: Ali ni na Štajerskem drugih mož, ki bi se jih moglo v tej kočljivi zadevi pritegniti kot zveste čuvaje Naših cesarskih pravic?" V dvorano stopi v tem trenutku mož visoke postave z dolgim, bledim obrazom, velikimi, temnimi očmi, v črni španski noši s kratkim, z zlatom obrobljenim žametastim plaščem. Bil je Krištof Abele pl. Lilienberg, tedaj že član cesarskega dvornega sveta, katerega je bil tajnik; cesar ga je zaradi njegove zvestobe visoko spoštoval in ga tudi danes poklical k sebi. "Ravnokar prihaja," spregovori knez Lobkovic ter pokaže na vstopivšega, "tisti, ki mu je še včeraj priporočal moža posebnega zaupanja za Štajersko. Njegovo Veličanstvo dovoli, da poda gospod pl. Abele takoj pojasnilo glede moža, izvan-redne zvest&be ter trdnega prepričanja, kateremu bi lahko zaupali mesto čuvaja zoper vse spletke sovražnikov na Štajerskem proti Vašemu Veličanstvu." "Naj govori Abele," veli cesar. (Dalje prih.) TO IN ONO IZ DOMOVINE Pes ga je Delavca Franca Ježa iz Spodnjega Radvanja je popa-del hud pes volčjak in ga tako močno obgrizel po obeh nogah, da je moral Jež v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. -o-- Zaspal s pipo v ustih Sto petdeeet tisoč dinarjev ?kode je povzročil 19 letni hlapec -svojemu gospodarju Frideriku Janežu iz Gortine pri Muti. Hlapec je namreč zaspal z gorečo pipo v ustih, ki je v spanju padla na tla in zanetila seho, tako, da je v nekaj trenutkih bil ves skedenj v plamenih. Od tu so plameni priskočili še na sosednje objekte in jih uničili. Hlapec se je še komaj utegnil rešiti v zadnjem trenutku. --o- Jubilej Pri Sv. Trojici V Halozah je pred kratkim slavil srebrni mašniški jubilej tamošnji župnik g. Franc Jazbinšek. Rojen je bil leta 1886 pri Sv. Vidu na Planini kot osmi otrok Primoža in Terezije Jazbinšek. Starša sta dala vse otroke študirat, a zadnji, omenjeni no-vomašnik, se je odločil za bogoslovje. V mašnika je bil po- svečen tisti teden, ko je grmenje topov napovedalo svetovno morijo. Prva službena leta je opravljal kot vojaški kurat v kadetnici na Dunaju in v Gradcu, po vojni tudi v Mariboru., nato v Rečici, Zrečah in v Valjevem. -o- Zastrupila se je V Mariboru se je pred kratkim zastrupila z octovo kislino mlacla delavka Marija Sa-gadin, katero so pripeljali v bolnico. Kljub hitri pomoči je delavka v strašnih mukah izdihnila. -Voz peska Pri Sv. Primožu pri "Šent Juriju na Štajerskem se je po nesrečnem naključju prevrnil voz peska na dve leti staro hčerko posestnika Mastnaka Ido Mastnak in so jo morali odpeljati v bolnišnico. Strahovalec Orožniki so zajeli 22 letnega Ivana Tkauca iz Makol pri Poljčanah,katerega so že dalj časa zasledovali orožniki zaradi tega, ker je bil osumljen številnih tatvin v slovenjebi-striškem okraju. Izročili so ga v mariborsko jetnišnico. Ljudje so se oddahnili. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili 7a pogrebe, krste in ženi to van J a Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. SPRETNA KUHARICA nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED Sl.SO Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois r Staro domovino v slikah dobite v knjigi V 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI I zdeluje vse vrsto tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poskusite fai prepričajte se! 1849 Wesl Cermak Road, S CHICAGO, ILLINOIS i? $1.25 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, ni. Pisano polje Jt ML Trunk IVERI. Laž, podtikajnje, irsfamija, fabrikacije, falsifikati.. . jtako se ogorčuje g. Molek, ko piše, "kateo versko — moralistični, šovinistični in buržujsko — kapitalistični apologeti že šestdeset let mrcvarijo, potvarjajo in uničujejo Marksa." Tedaj sem bil vsaj jaz komaj na svetu. Nič na te!m. Človek bi pričakoval, da bo zagovornik Marksa vzel pod ogledalo to in ono Marksovo teorijo, besedilo iz spisov in dokazal, da je Marks na pravem, in kak komentator na napačnem. Ni nc duha ne sluha o kaki merito-rični razpravi, zato pa več je-siharije, kakor zgoraj razvidno. Bolj na ožje polje krene brezpogojni zagovornik Marksa, ko meni, da "naši versko — moralistični hinavci,ki jemljejo stare laži proti Marksu "ready made" se delajo. . ." Saj vemo, kam pes taco moli, in se poznamo. Hinavci lažni-ki. . .lepe reči, ki niso nič lepe, ako je hinavščina zavestna, in še bolj laž. Kak "versko — moraličen pridigar" bi se naravnost zavestno lagal, bi ne b|il 'morda le v kaki zmoti. Lepa reč. i '1?; Well, pri kakem tolmačenju sta lahko že dva različnih mnenj. Marks je zapisal nekaj od Slovanih, kar pač ni ravno lepo, in baje še celo nekaj o nekih Judih, ka"r tudi ni lepo. Ali je bil radi tega že — rasist? Pri sodbi o Slovanih je pač umevno, da je Marks črtil carizem in aristo-kratizem, očividno pa je imel opravka z drugimi slovanskimi sloji in o teh je zapisal, kakor je nekaj zapisal Engdls o Čehih, kjer ni bilo ne carizma, ne aristokratizma. Baje bi šlo le za "klečeplasjtvo." Nastane vprašanje, ali je bil tak očitek opravičen, ali ne? Če so Slovani hlapčevski, je bila sodba opravičena, ako paj niso, je pač le tako malo lepo o Slovanih sodil. O idejah, ki "so trajne vrednosti," toraj povsem pravilne, ni nobenega dvoma, dai "žive in bodo živele," ker resnica sploh ne umrje, ampak celo tu pravi socialist tako, komunist pa tako. * Slovenski dan v Pittsburghu, Pa. Tisti, ki so klicali na skupnost, pravijo, da je bilo regi-mentno, drugi so bolj skromni v sodbi in hvali, in neki celo kažejo jezike, kakor je pač na svetu. Na Lawndalu v Chica-gu, kjer so bolj temnih obrazov,poleg tega še nestrpno ča- Lislen to and Advertise over PMjQEGH'S YUeOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tarnburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 530 S. Clark St., Chicago — Har. S006 DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd- (ogel Leavitt St) Tel. Carud S817, CHICAGO. ILL. 'ŽIVI IZVIR? toft je krasna knjiga, ki govori o trdnem Brjanov. Zanimiva povest, ki more Vs ^ ga zanimati. Spisal jo je znani sloV^3 _ pisatelj IVAN MATIČIČ, ki je spisal "Na krvavih poljanah". fin1 Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na knjižnem papirju, platnice klasično no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNIN0 $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1649 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois itsfi kajo, ka|j bo rekel in sodilf "A. S." "Ali bomo," skorji obupljivo vzdihnejo, "zan^l čakali poročila v A. S. gl^I katoliške plati pittsburške£sl dneva? Tako čakamje je wuC'| no. Pa si sami narejajo tak t srčne muke. Jaz mislim pa> gre A. S. lahko mimo pre^l tistega dneva, ker povedal 3e;t kar je treba, poročila pa treba, ker dan je bil le en d^'l in leto jih ima dosti. Poudarja se vprašanje ze njenja podpornih jednot. I gmotnem oziru 'bi bilo na n1®. I stu, ker bi se lahko znižal stroški za upravo. Ampak ka jednota zalsleduje še dru? I namene, ali jednote so na I ličnih podlagah naziranja. u t teh bo težko kaka jednota od'l stopila, in je škoda časa, ce > I govori o zedinjenju. Sploh 31 to stvar jednot samih, dasi I kak "dan" lahko pokanj smer, če je izvedljiva. ® .1 je bilo nekaj zelo tem«e* I tam v starem kraju. Hitler 3 j prišel do meje in skoroda J šel preko meje. Tu je I strnenje vseh narodnih rn°. I na mestu, če je za strnenJe I tudi potrebna iskrenost. Pre. j polomom ima kaj takega s' I sel, po polomu je kakor P° . I či. Vidim, da se vsi Čehi I njujejo. Lepe?, ampak ^ j prepozno. Zdaj je trenoWj nevarnost na Slovenskem ^ ; nula, preti pa, kakor Jj bolj iz notranjih razmer. J vem, koliko bi strnenje toV zunanjo nevarnost pomagalo od strani amerik^ skih Slovencev, pri notra«3 razmerah '(Hrvati., sp"1'^ zum) pa je brez pomena vpliva. Tisti, kateri vleČ«^ in najbolj vlačijo, bodo že 4g deli, čemu se tako postav!ja3.e' in tu vidim jaz nevarnost J" • treba velike previdnosti. lo bi le šfe eno: skupen nas pri "boljšem kruhu", ali ^ dosego takega kruha. dim, da b.i to ne bilo brez P^ mena, ker gre za zavedi^, delavskih slojev pri rne7", f boi*bi. Tu bi bil skupen naft najbolj na mestu, ako b'tle razmere povsod ne. Od "dneva" ostane le 11 seda. _____ POSLUŠAJTE y&ako nedeljo prvo in starejšo jugoslovansko dio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES post«* 1360 kilocycles. . xVV