Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXII september 2017 št. 7 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Kakor kašča Na pragu jeseni se spet oziramo po minulih mesecih in tudi tokratno Klasje je kakor kašča, v kateri se hranijo sadovi narave. V njem je zajeto pestro in bogato dogajanje v vročih poletnih mesecih, ki jim sicer že sledijo mo- kri septembrski dnevi. Naš pogled se ustavlja ob jubileju, ki ga je svečano praznovala župnija v Šentvidu pri Stični. Bogastvo tisočletnega krščanskega izročila je močno zasidrana v naših krajih. Zlasti poletna suša je letos povzročala številne preglavice našim kmetom. S ponosom pa tokrat objavljamo nagrajene občane, ki kljub težkim razmeram posvečajo svoje življenje in trud delu na kmetiji. Dokazujejo, da se z vztraj- nostjo daleč pride in se lahko po njih tudi zgledujemo. To jesensko Klasje pa polnijo tudi številne občinske investicije, ki so se v minulih mesecih odvijale na različnih koncih občine. Vodstvo občine je torej kljub dopustom zavihalo rokave, saj je bilo do začetka pouka treba dokon- čati dela na šolskih objektih. In kaj porečejo na konec poletja naši šolarji? Šolski zvonec spet naznanja, da je konec brezskrbnih počitnic. Upajmo, da jim dobri pogoji za učenje prinesejo želene rezultate. Matej Šteh, urednik Tisoč let župnije v Šentvidu pri Stični str. 5 str. 2 Delovno poletje na občinskih gradbiščih str. 27 str. 4 str. 3 V Občini Ivančna Gorica šolski prag letos prestopilo kar 213 prvošolčkov Medgeneracijsko druženje v Ivančni Gorici 2 Občina september 2017 številka 7 Ponosni na izročilo prednikov in na dosežke sedanje generacije Po vročem poletju smo že globoko zakorakali v jesen in zdi se, da nam vremenske razmere letos kar ne prizanesejo. Če je pomladanska pozeba dala slabe pogoje za rast, so svoje naredili še suša, veter in toča, sedaj pa prekomerne padavine spet ovirajo delo naših kmetov. V takšnih razmerah se še bolj izkaže, kako pomemben je naš odnos do okolja, v katerem živimo in ustvarjamo. Prav navdušujoče pa je, da tudi v takšnih razmerah naši kmetje dosegajo dobre rezultate. To po- trjujejo tudi nedavne nagrade na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Vse to nam dokazuje, da se z vztrajnostjo in zrelim odnosom do zemlje tudi v kmetijstvu da preživeti. Poletje je bilo delovno. To kažejo tudi številna občinska gradbišča, saj smo takoj po koncu šolskega leta začeli z energetsko sanacijo šol v Stični, na Muljavi in v Ambrusu. V Višnji Gori smo zaključili gradnjo prizidka k podružnični šoli, izvajale pa so se tudi razne druge inve- sticije na infrastrukturi. Veseli me, da je kljub kratkim rokom uspelo večino del zaključiti, zlasti na šolskih objektih, ki so jih prvega sep- tembra napolnili naši šolarji. Po dopustih se je začela gradnja vodo- voda na Leskovški planoti. Zahtevna gradnja bo tudi velik finančni zalogaj, večina gre v breme občinskega proračuna. Najpomembneje je, da bomo tudi prebivalcem vasi na tem območju lahko zagotovili trajen vir zdrave pitne vode. Glede tega nas čakata vsaj še projekta v Ravnem Dolu in na Obolnem. Z jesenjo so se v šolske klopi in vrtce vrnili naši otroci. Kot lokalna skupnost se trudimo zagotoviti dobre pogoje za vzgojno-varstveno delo in pouk. Seveda pa je Občina samo en člen v verigi vzgoje in izobraževanja. Nujno je sodelovanje tako otrok kot staršev in seve- da pedagoškega osebja. Ob prvem šolskem dnevu pa smo tudi letos spet opozorili na varnost v prometu, v katerem so zlasti najmlajši še posebej izpostavljeni. Ob tej priložnosti gre zahvala številnim prosto- voljcem združenja šoferjev in avtomehanikov, ki s svojo navzočnostjo na šolskih poteh pripomorejo k strpnosti voznikov in varnosti otrok. Letošnjo jesen si bomo zapomnili tudi po veličastnem jubileju, ki ga je praznovala šentviška župnija. Malo je župnij oz. krajev, ki se lahko ponašajo s tisočletno tradicijo. Lahko smo hvaležni svojim prednikom za izročilo vere in kulture, ki so ga čez stoletja ohranjali ne samo na območju Šentvida, ampak celotne današnje občine Ivančna Gorica in njene okolice. Zagnanost in povezanost današnje župnijske skupnosti v Šentvidu pa sta lahko navdih in zgled tudi za druge. Čas po dopustih prinaša tudi nove izzive. Bliža se nova seja Občin- skega sveta, na kateri bomo med drugim obravnavali rebalans občin- skega proračuna. Naš pogled je že usmerjen v prihodnost in uspešno realizacijo projektov, ki smo si jih zadali v obsežnem načrtu dela. Jesen pa bo prinesla tudi nekaj politične vročice, saj nas čakata naj- prej referendum in nato še volitve predsednika države. Izkoristimo demokratično moč odločanja in pojdimo na volišča. V preteklih mesecih smo ob različnih jubilejih ugotavljali, kako velika je lahko naša hvaležnost do prednikov, ki so nam zgradili in zapusti- li tako imenitno dediščino. Lahko smo ponosni nanje, tako kot smo ponosni na sedanjo generacijo, ki se tudi lahko pohvali z imenitnimi dosežki. Zadnji razlog za ponos in zadovoljstvo so nam pripravili naši košarkarji. Hvala jim za imeniten zgled in spodbudo. Župan Dušan Strnad Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 5. oktobra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.150 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Delovno poletje na občinskih gradbiščih Letošnje poletje je minilo v znamenju številnih občinskih naložb, saj je bilo v času dopustov odprtih več gradbišč na različnih območjih občine. Po zaključku šolskega leta je Občina Ivančna Gorica začela z izvajanjem energetskih sanacij javnih objek- tov, z jamstvom energetskih učin- kov sanacije. V okviru te naložbe so potekale energetske sanacije na podružničnih šolah Muljava, Stična in Ambrus, dokončana je bila tudi energetska sanacija vrtca Polžek v Višnji Gori. V sklopu projekta je bila na omenjenih objektih izvede- na sanacija ovoja stavb, zamenjava stavbnega pohištva ter preureditev ogrevanja. Pri vrtcu se je preuredilo ogrevanje, druga dela so bila izve- dena že pred tokratno naložbo. So- časno je bila v starejšem delu vrtca izpeljana tudi celovita prenova ku- hinje in sanitarij. Celotna vrednost vseh sanacij jav- nih stavb znaša 778.172,46 EUR (z DDV). Operacijo bo sofinanciralo Ministrstvo za infrastrukturo oziro- ma Evropska unija, Kohezijski sklad, Naložba v vašo prihodnost v vre- dnosti 273.948,43 EUR. Jesen je prinesla dokončanje še ene velike naložbe, in sicer gradnje prizidka k podružnični šoli v Višnji Gori. Novi prizidek obsega šest no- vih učilnic, sanitarije in tri tehnične prostore. Izgradnja je bila nujna zaradi povečanega prirasta prebi- valstva. Občina Ivančna Gorica je za navedeni projekt pridobila dobrih 148 tisoč evrov nepovratnih finanč- nih sredstev, saj je uspešno kandi- dirala na javnem razpisu »Gradnja skoraj nič-energijskih stavb splo- šnega družbenega pomena (nepo- vratna spodbuda 40SUB-LS16)«, ki ga je objavil Eko sklad. Eko-sklad bo prispeval sredstva za ovoj stavbe, toplotno črpalko ter lesena okna. Naložba je znašala nekaj manj kot 600.000 evrov. Gašper Stopar Sanacije šole v Stični je potekala tudi pod budnim očesom Zavoda za spomeniško varstvo Muljavska lepotica Nov prizidek k šoli v Višnji Gori Obnova šole v Ambrusu je še v teku 3 Občina september 2017 številka 7 Kratke občinske Na Leskovški planoti začeli z gradnjo 13 kilometrov dolge- ga vodovodnega omrežja Krajani naselij Gorenje Brezovo, Ka- mno Brdo, Leskovec, Sela pri Višnji Gori in Vrh pri Višnji Gori, bodo do konca prihodnjega leta le prišli do prepotrebnega javnega vodovoda, ki bo nadomestil dosedanjo vodo- oskrbo iz dotrajanih vaških vodo- vodov in domačih vodnjakov. Gra- dnja skoraj 13 kilometrov dolgega vodovodnega sistema, se je ura- dno začela 7. septembra. Območje gradnje je razpršeno po Leskovški planoti med Višnjo Goro in Stiškim potokom, kar bo posledično vpliva- lo tudi na potek gradnje, ki je raz- deljena na tri faze. Na tem obmo- čju je približno 120 gospodinjstev oz. hišnih priključkov. Za napajanje novozgrajenega sistema se bo upo- rabil vodni izvir Trstenik. Naložba med drugim zajema tudi izgradnjo vodohrana na hribu Škrjanščica nad Leskovcem, na višini več kot 700 metrov. Gre torej za zelo zahteven sistem gradnje, ki bo posledično vplival tudi na ceno naložbe, saj je pogodbena vrednost izgradnje nekaj več kot 2,7 milijona evrov. Občina Ivančna Gorica bo za finan- ciranje projekta na podlagi Zakona o financiranju občin pridobila pri- bližno 480.000 evrov nepovratnih sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, pričakuje pa se tudi približno 100.000 evrov iz naslova komunalnega prispevka. Krajevna skupnost Dob bo bogatejša za novo športno igrišče V sredo, 6. septembra 2017, sta v prostorih Občine Ivančna Gorica, župan Dušan Strnad in direktor podjetja Rekon d.o.o. Milan Ro- jec, podpisala pogodbo o izgradnji igrišča v Dobu pri Šentvidu, ki bo za tamkajšnjim gasilskim domom. Sodobno športno igrišče bo nudilo odlične pogoje za rekreacijo kraja- nov vseh generacij ter izvedbo kra- jevnih prireditev. Asfaltirano igrišče bo namenjeno igranju malega nogometa, košarke in drugih športno – rekreativnih disciplin lokalnih društev in klubov. Igrišče bo razsvetljeno s štirimi ste- bri z reflektorji in ograjeno s panel- no ograjo. Ob igrišču bo postavljen tudi sanitarni zabojnik z greznico, kjer bodo sanitarije, umivalnik ter manjši prostor za opremo. Pogodbena vrednost del znaša 106.544,85 evrov z DDV, dela pa naj bi bila izpeljana še to jesen. Občina Ivančna Gorica pristopila k sodelovanju v transnacionalnem projektu LOCAL4GREEN Na povabilo Gradbenega inštitu- ta ZRMK je Občina Ivančna Gorica pristopila k sodelovanju v transna- cionalnem projektu LOCAL4GREEN - Local Policies for Green Energy (Lokalne politike za zeleno energi- jo), ki je namenjen oblikovanju in implementaciji lokalnih politik na področju promocije obnovljivih vi- rov energije. ZRMK je k sodelovanju v omenjenem projektu povabil vse tri občine Medobčinskega razvoj- nega centra. Izjavo o sodelovanju je 25. julija 2017 podpisal župan Du- šan Strnad. Cilj projekta je pomaga- ti lokalnim skupnostim (občinam) pri pripravi in uveljavitvi inovativ- nih lokalnih fiskalnih politik, usmer- jenih v promocijo rabe obnovljivih virov energije (OVE) v javnem in zasebnem sektorju. Gradbena dela na novem mostu v Znojilah V času dopustov je potekala re- konstrukcije prepusta čez Višnjico v Znojilah pri Krki. Gradbena dela na enem izmed najlepših turističnih predelov naše občine so bila konec avgusta uspešno končana. Izvajalec je podrl že močno razpokan most ter zabetoniral nove temelje, stene opornikov in prekladno konstrukci- jo. Nato je izvedel še hidroizolacijo ter asfaltiranje vozne površine. Gašper Stopar in Matej Šteh Medgeneracijsko druženje v Ivančni Gorici Občina Ivančna Gorica in Svet župana za starosti prijazno občino sta v petek, 8. septembra 2017, že peto leto zaporedoma na Sokolski ulici v Ivančni Gorici priredila medgeneracijsko – kulturno srečanje pod geslom »VSI SMO ENA GENERACIJA«. Na ploščadi pred občinsko stavbo sta zbrane v uvodu nagovorila žu- pan Dušan Strnad in predsednica Sveta za starosti prijazno občino Milena Vrenčur. Po besedah župa- na že slogan prireditve pove, da želimo, da smo vsi občani kakor ena generacija. V preteklosti so se ljudje posluževali drugačnega nači- na druženja. Danes pa, ko je tem- po življenja hitrejši, se ljudje bolj zapiramo vase. Vseeno pa moramo spodbujati medsebojno sodelova- nje, prijateljstvo in pomoč. Ravno takšne prireditve so priložnost, da se na to opozori. Veseli ga tudi, da je obiskovalcev iz leta v leto več in s tem zavedanja, da nismo sami in si lahko, če smo v težavah, med seboj pomagamo. V nadaljevanju programa je sledila glasba, petje, ples in smeh. Na odru so se predstavili Vrtec Ivančna Go- rica, Osnovna šola Stična, Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora, Varstveno delovni center Žel- va, Ljudski pevci Studenček, Ženski pevski zbor Harmonija, Moški pev- ski zbor Dob, Mešani pevski zbor Sončni žarek Društva upokojencev Šentvid pri Stični, Plesni klub Gua- pa in Društvo Šola zdravja Ivančna Gorica. Šola zdravja je vseslovenski projekt, ki se hitro širi po vsej Slo- veniji in tudi po naši občini. Člani društva so na petkovi prireditvi pri- kazali nekaj gibalnih vaj, s katerimi so vadili tudi obiskovalci. Gašper Stopar 4 Občina september 2017 številka 7 V Občini Ivančna Gorica šolski prag letos prestopilo kar 213 prvošolčkov Brezskrbno poletje se je končalo in naši šolarji so 1. septembra sedli v šolske klopi. Posebej vznemirljivo in nepozabno doživetje je bilo za 213 prvošolčkov, ki so prvič presto- pili prag šole in prvič zaslišali šolski zvonec. V naši občini je prvi šolski dan sku- paj začelo 1.652 učencev. Osnovno šolo Stična s podružničnimi šolami v Višnji Gori, Stični, Muljavi, Krki, Zagradcu in Ambrusu, bo obisko- valo 1.249 učencev od tega 162 prvošolčkov (53 na matični šoli, 49 v Višnji Gori, 7 v Zagradcu, 1 v Am- brusu, 23 na Krki, 9 na Muljavi in 19 v Stični), med tem, ko bodo na Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvi- du pri Stični in Podružnični šoli Te- menica pouk obiskovali 403 učenci, med njimi 51 prvošolčkov. Tudi letos je na prvi šolski dan neka- tere šole obiskal župan Dušan Str- nad, ki je prvošolčke pozdravil na matičnih šolah v Šentvidu pri Stični in Ivančni Gorici ter na podružnič- ni šoli v Višnji Gori. Prvošolčkom in njihovim staršem je zaželel prijeten in kar se da uspešen začetek nove- ga šolskega leta. Kot je dejal župan, je prvi šolski dan vedno nekaj po- sebnega za učence, ki prvič pristo- pijo šolski prag in si ga zapomnijo za celo življenje. Tudi za starše in za občino kot ustanoviteljico šol je to poseben dan. Namreč za vse te otroke je treba zagotoviti pogoje za normalno učenje, strokovnim de- lavcem pa za opravljanje njihovega dela. Občina Ivančna Gorica je letos po- skrbela za kar nekaj posodobitev po šolah in okolici, zgrajen je nov prizi- dek k podružnični šoli Višnja Gora. Prav tako pa so vse šole energetsko sanirane. Velika skrb je namenjena tudi prihodu in odhodu učencev iz šole s šolskimi prevozi kot tudi z izgradnjo pločnikov. »Vse šolske objekte imamo nove oziroma pre- novljene in s tem se lahko resnično pohvalimo, ker je vloženega precej dela in sredstev. Danes je lep dan tudi zame«, je še dodal župan. Ravnatelja obeh šol OŠ Stična Mar- jan Potokar in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Janez Peterlin, sta učence in njihove starše ob prvem šolskem dnevu prisrčno pozdravila ter jim zaželela prijetno bivanje, uspešno sodelovanje, strpnost in pomoč drug drugemu. Tudi letos so za varnost v prometu v okolici šol skrbeli člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obči- ne Ivančna Gorica v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomeha- nikov Ivančna Gorica ter Policijsko postajo Grosuplje. Na Podružnični šoli Stična je prvič šolski prag prestopilo 19 prvošolč- kov. Zanje so učiteljice in učenci 2. in 3. razreda pripravili poseben sprejem. Učence, zaposlene in star- še prvošolčkov je ob tej priložnosti nagovoril podžupan Tomaž Smole, ki je predvsem prvošolčkom zaželel prijetne in uspešne šolske dni v pri- hodnjih treh letih, ko bodo obisko- vali šolo v Stični. V novem šolskem letu bodo učenci pouk obiskovali v prenovljeni šolski stavbi. Kot je dejal podžupan, dela na šoli sicer še niso zaključena, je pa dodatno poskrbljeno za varnost in nemoten potek pouka in gibanje otrok v ne- posredni okolici šole. Novo šolsko leto tudi za najmlajše v vrtcu Novo šolsko leto se je začelo tudi v Vrtcu Ivančna Gorica. Nanj so se pripravljali tako rekoč že od aprila, ko so zaključili z razpisom za vpis otrok v vrtec. S 1. septembrom je vrtčevski prag prestopilo 200 otrok novincev v starosti od 11 mesecev do 6 let. V šolskem letu 2017/2018 je v Vr- tec Ivančna Gorica vključenih 710 otrok v 38 oddelkih vrtca na 10 lo- kacijah v 7 enotah vrtca. Za otroke bo skrbelo skupaj 86 vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic, svetovalna delavka, specialna in rehabilitacij- ska pedagoginja in logopedinja. Za prehrano, administracijo, vzdrže- valna dela, perilo, čiščenje in vode- nje vrtca pa je v vrtcu zaposlenih še 28 tehničnih delavcev. Letošnji začetek za Vrtec je bil malo drugačen kot minula leta, saj so imeli v poletnih mesecih kar na treh zgradbah vrtca odprta grad- bišča. Z energetskimi sanacijami bodo v Stični, na Muljavi in v Višnji Gori, otroci in zaposleni prišli do boljših delovnih in prostorskih po- gojev. Novost je tudi ta, da sta dva oddelka vrtca organizirana v novem prizidku podružnične šole v Višnji Gori. Počutje otrok in njihovih vzgo- jiteljic, v novih sodobnih prostorih, si je ob začetku šolskega leta ogle- dal tudi župan Dušan Strnad. Ravnateljica vrtca Branka Kovaček je ob začetku šolskega leta vsem otrokom zaželela igrivo, poučno in ustvarjalno leto ter obilo otroške navihanosti. Staršem in sodelav- cem pa položila na srce, da bi tudi to šolsko leto preživeli povezano, s strpnim medsebojnim dialogom ter z dobrim zgledom odraslih za lepo prihodnost otrok. Gašper Stopar in Matej Šteh Članice in člani ZŠAM Ivančna Gorica poskrbeli za varno pot v šolo Člani Združenja šoferjev in avtome- hanikov Ivančna Gorica pri svojem delu skrbimo tudi za večjo varnost v cestnem prometu, zato smo v sklopu več načrtovanih preventiv- nih akcij v letu 2017 v sodelovanju s policisti Policijske postaje Grosuplje izvedli akcijo »Prvi šolski dnevi«. Kot vsako leto smo tudi letos v ZŠAM pripravili podroben načrt, kako poskrbeti, da bodo naši osnov- nošolci varno hodili v šolo in se po pouku srečno vrnili domov. V veliko pomoč je bil tudi posvet s policisto- ma PP Ivančna Gorica in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu Občine Ivančna Gorica. V sodelovanju s Svetom za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica smo poskr- beli za postavitev opozorilnih tabel in transparentov, ki opozarjajo vse občane in udeležence v cestnem prometu, da se je spet začela šola in da so šolarji ponovno na cesti. Na različnih lokacijah v bližini ma- tične osnovne šole Stična in podru- žničnih osnovnih šolah Stična, Vi- šnja Gora, Muljava, Krka, Zagradec in Ambrus, ter matične osnovne šole Šentvid pri Stični in podružnič- ni osnovni šoli Temenica je za var- nost skrbelo 26 članic in članov, ki so opravili 519 ur prostovoljnega dela in prevozili s svojimi osebnimi avtomobili 2620 km. Akcija »Prvi šolski dnevi«je poteka- la v času od petka 1. 9. do petka 8. 9. dva krat dnevno, zjutraj od 6.45 do 8.30, ko gredo otroci v šolo in opoldan od 12. ure do 14. ure, ko otroci odhajajo domov Na kritičnih točkah, kjer osnovnošolci prečkajo ceste, smo imeli po enega ali celo dva člana našega združenja, ki so s prostovoljnim delom izvajali va- rovanje otrok na šolskih poteh in pomagali predvsem učencem niž- jih razredov v jutranjih prometnih konicah pri prehodu bolj ali manj nevarnih cest. S svojo prisotnostjo smo opozarjali udeležence v cestnem prometu, da so na cestah šolarji, zato je potreb- no biti še bolj pozoren. Ugotovili smo, da je naša prisotnost potrebna. Čeprav je bilo v javnih glasilih veliko govora o šolarjih na cesti, se še vedno dogaja, da neka- teri vozniki ne upoštevajo pravil ce- stnega prometa in tudi ne ustavijo, ko osnovnošolec čaka ob prehodu za pešce. Otroci opazujejo naše ravnanje in ga posnemajo, zato jim bodimo dober zgled. Upamo, da bodo otroci varno hodili v šolo vse leto, za kar pa moramo poskrbeti vsi vozniki na cesti. Srečno na poti osnovnošolci in vsi udeleženci v cestnem prometu! Za ZŠAM Ivančna Gorica Alojz Markovič Prvošolčki v Temenici Z novim šolskim letom je na Podružnični šoli v Temenici prvič v šolske klo- pi sedlo sedem prvošolcev. Skupaj s svojimi starši so se štirje dečki in tri deklice pridružili prav tako sedmim drugošolcem, ki so zanje pripravili ra- znolik glasbeno plesni program. Prvi september je tako kljub deževnemu dopoldnevu potekal v igrivo razposajenem vzdušju, saj so se drugošolci s svojo učiteljico Lidijo Oštir in vzgojiteljico Alenko Ivanjko zelo veselili, da spoznajo svoje nove sošolce in sošolke. Vse zbrane je pozdravil tudi ravnatelj OŠ Ferda Vesela Janez Peterlin in pomočnica ravnatelja Jelka Rojec, ki sta vsem učencem zaželela mirno in uspešno novo šolsko leto. Nekaj prijaznih besed pa sta jim spregovorila tudi Irena Novak iz šolske svetovalne službe ter predstavnik ZŠAM, ki je vsem učencem, njihovim staršem in zaposlenim zaželel varne šolske poti skozi vse leto. Na koncu pa je vse otroke čakalo še presenečenje v čisto pravi gusarski skrinji, da se bodo prvega šolskega dne spominjali še čez mnoga leta. Lidija Oštir, Podružnična šola Temenica Prvošolci v Višnji Gori Stiški prvošolčki Prvi šolski dan v Šentvidu Prvi šolski dan v Ivančni Gorici 5 september 2017 številka 7 Občina Tisoč let župnije v Šentvidu pri Stični Župnik Izidor Grošelj ob praznovanju šentviškega tisočletja Ko sem pred dvema letoma prišel v Šentvid, je pogovor večkrat nanesel na to, da ima naša župnija dolgo in bogato zgodovino; da je prafara. Ve- deli smo, da je starejša od bližnje Stične, kaj več pa ne. Ob lanskem bla- goslovu novega župnijskega doma pa smo naleteli na letnico 1016, na katero nas je opozoril zgodovinar dr. Metod Benedik. Tako se je porodi- la ideja o praznovanju tisočletnice in stekle so priprave. Pod vodstvom mag. Dušana Štepca in Mateja Šteha smo oblikovali uredniški odbor, ki je skupaj s sodelavci pripravil znanstveno monografijo Šentviško tisoč- letje. V njej je iz različnih zornih kotov predstavljena naša prafara skozi zgodovino. S fatimsko pobožnostjo prvih petih sobot smo se duhovno pripravljali na praznovanje. V preteklih letih je naša župnija doživela precej preizkušenj, zdaj pa se je tudi zaradi praznovanja in priprav zelo povezala. Pred cerkvijo smo postavili ogromen mlaj, ki je vernike od blizu in daleč že med tednom vabil na slovesnost. Gospod kardinal Franc Rode, ki je daroval slovesno sveto mašo, nam je ob čestitkah položil na srce, naj iz globokih krščanskih korenin črpamo vero in pogum za naprej. V pripravah in nedeljskem slavju je sodelova- lo ogromno ljudi – gasilci, ZŠAM, ŽPS, animatorji, Karitas, pritrkovalci … Slovesnost je povzdignilo ubrano petje šentviških pevcev, skupaj z instrumentalisti glasbene šole Grosuplje. Pika na i pa je bilo druženje na župnijskem dvorišču. Polna šentviška cerkev in resnična povezanost, ki se čuti v župniji, pa dokazujeta, da je župnija Šentvid pri Stični živa Cerkev, kar me še posebej navdaja s hvaležnostjo in veseljem. Slovesno praznovanje se je začelo že v soboto zvečer s predstavitvijo monografije Šentviško tisočletje, ki jo je župnija izdala ob letošnjem častitljivem jubileju. Obsežna mo- nografija obsega prispevke sedem- najstih avtorjev, tako strokovnjakov kot domačinov, ki so predstavili 1000-letno obdobje delovanja žu- pnije, današnji duhovni utrip kraja in nekatere druge zanimivosti, kot so cerkveni zvonovi, orgle, stari ma- šni plašči in obsežna sakralna dedi- ščina na ozemlju župnije. Po bese- dah urednikov, mag. Dušana Štepca go, ki bo tudi zanamcem dala dovolj motivacije, temeljev in zagona za spoštovanje in nadaljnje raziskova- nje naše zgodovine. Večer, posvečen spominom in zgod- bam preteklosti, se je v povsem na- polnjeni dvorani župnijskega doma prepletal s kulturnim programom, ki so ga pripravili Folklorna skupina Vidovo, pod mentorstvom Nataše Hribar in Vokalna skupina Šentviški slavčki pod vodstvom Tanje Toma- žič Kastelic. Za sklep prazničnega večera je poskrbela Jelka Rojec, ki je skupaj s sodelavci postavila raz- stavo na temo tisočletne zgodovine šentviške župnije. Ogled razstave je možen v času nedeljskih maš, prav tako pa je še možen tudi nakup mo- nografije. Matej Šteh in Mateja Šteha je Šentvid pri Stični s tem dobil prvo tovrstno strokovno literaturo, ki pa ponuja možnosti za nadaljnje raziskovanje zgodovine kraja, še posebej, ker vsebuje tudi prispevek o bibliografiji Šentvida. Župnik Izidor Grošelj se je zahvalil uredniškemu odboru, ter ostalim sodelavcem, ki so v pičlih šestih mesecih z obilo požrtvovalnosti, raziskovalnega dela in pisanja, ure- sničili zastavljeni načrt – izdati knji- Zgodovina župnije tudi v sliki in besedi V nedeljo, 10. septembra, je v Šent- vidu pri Stični potekalo slovesno praznovanje 1000-letnice župnije. Praznično sveto mašo je daroval kardinal dr. Franc Rode, ki je v ma- šni pridigi poudaril pomen 1000-le- tne tradicije verskega življenja v Šentvidu pri Stični in na celotnem območju, ki ga je nekdaj obsežna pražupnija obsegala. Župnija je ob jubileju izdala tudi obsežno mono- grafijo in pripravila priložnostno razstavo. Šentviška župnija spada med naj- starejše župnije na Slovenskem in je ena izmed pražupnij, ki so se iz- oblikovale na slovenskem prostoru v 10. in 11. stoletju. Ozemlje praž- upnij je bilo primerljivo s t. i. kron- skim ozemljem, ki ga je podeljeval cesar posameznim vladarjem. Da- rovnica, s katero je cesar Henrik II. podelil savinjskemu grofu Viljemu II. ozemlje med Savo in Mirno leta 1016, pomeni, da je tega leta pra- župnija v Šentvidu pri Stični že ob- stajala. Od 14. stoletja dalje je žu- pnija delovala v tesni povezanosti s stiškim samostanom, v 18. stoletju pa je prešla pod ljubljansko škofijo, kot je še danes. Hvaležnost za dar vere in ponos na krščanske vrednote prednikov je bilo tudi osrednje sporočilo slo- vesnega bogoslužja, ki ga je ob navzočnosti stiškega opata Janeza Novaka, domačega župnika Izidor- ja Grošlja, dekana Janeza Šketa ter številnih duhovnikov iz bližnje in daljne okolice, vodil kardinal dr. Franc Rode. Slednji je v mašni pri- digi izpostavil hvaležnost vsem, ki so v župniji skozi s stoletja ohra- njali vero in jo posedovali priho- dnjim rodovom. »Zahvala gorečim dušnim pastirjem, stiškim meni- hom, sestram redovnicam, zlasti pa očetom in materam, ki so podajali plamenico vere svojim otrokom iz roda v rod«. Kot je še povedal kar- dinal Rode, tudi v šentviški župniji statistično narašča delež neverujo- čih, kar odseva splošno slovensko stanje, tisto po čemer pa šentviška župnija izstopa, so številni in kva- litetni duhovniški poklici v zadnjih desetletjih. Ob tej priložnosti se je kardinal spomnil dveh duhovnikov, šentviških rojakov, ki sta ravno v le- tošnjem letu umrla, Milana Grdena in Janeza Novaka. Pri darovanju so župljani poleg kruha in vina na oltar položili tudi knjigo – monografijo Šentviško ti- sočletje, kot zahvalo za opravljeno delo in prošnjo za ohranitev vere in vrednot. Ob zaključku svete maše se je žu- pnijsko občestvo zahvalilo kardi- nalu za njegov prihod v Šentvid pri Stični in podporo, ki jo je s svojo navzočnostjo in sveto mašo naklo- nil župniji. Zahvalo so izrekli tudi županu Dušanu Strnadu, ki se je ob tej priložnosti tudi sam zahvalil za dobro sodelovanje z župnijo. Zlasti pri različnih skupnih projektih, ki se izvajajo na območju štirih krajevnih skupnosti, ki sestavljajo župnijo. »1000 let predstavlja številne ge- neracije ljudi, ki so se trudili, da bi bilo v tem kraju lepše in bi imeli do- bre pogoje za delo, življenje in mo- litev. Naša dolžnost je, da skrbimo za ohranjanje tega, kar so ustvarili naši predniki in da tudi sami doda- mo svoj delež k slovenski in naro- dovi zgodovini«, je med drugim po- vedal župan Strnad. Ob jubileju je župniji podelil spominski kovanec Prijetno domače. Župnija je ob tej priložnosti izrekla zahvalo tudi domačemu župniku Grošlju, ki je prišel v župnijo pred dvema letoma in je v tem času skupaj z župljani uspešno dokončal gradnjo novega župnijskega doma, z vso vnemo pa je vodil tudi pripra- ve na slovesno praznovanje tisočle- tnice župnije. Iz rok župnika Grošlja pa je nadškofijsko priznanje za dol- goletno skrb in delo v župniji pre- jel ključar župnijske cerkve svetega Vida, Jože Kastelic. Ob sklepu so navzoči lahko pri- sluhnili orisu tisočletne zgodovine župnije, kardinal Rode pa je blago- slovil spominsko ploščo, ki bo spo- minjala na praznovanje tisočletnice župnije. Slovesno sveto mašo so s svojim petjem obogatili pevci do- mačih cerkvenih zborov pod vod- stvom Tanje Tomažič Kastelic in Roberta Markoviča in ob spremljavi Komornega orkestra Glasbene šole Grosuplje. Jože Kastelic je ob jubileju župni- je prejel nadškofijsko priznanje za ključarja 6 september 2017 številka 7 Občina 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica (v nadaljevanju: Občina Ivančna Gorica). 2. Skladno z merili in pogoji Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 je štipenditor Občina Ivančna Gorica, štipendist pa izbrani vlagatelj. 3. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij dijakom in študentom iz Občine Ivančna Gorica v šolskem letu 2017/2018 skladno s Pravilnikom o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 12/2017, v nadaljevanju: Pravilnik). 4. Okvirna višina sredstev iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leti 2017 in 2018, ki je predmet razpisa, znaša 30.000,00 EUR. 5. Vlagatelji za pridobitev štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leti 2017 in 2018 morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo status rednega dijaka oziroma študenta, - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Ivančna Gorica že najmanj eno leto pred oddajo vloge na ta javni razpis, - ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso bili starejši od 18 let oziroma ob vpisu v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje niso bili starejši od 26 let, - niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika oziroma samostojnega podjetnika. 6. Vsi vlagatelji morajo izpolniti vlogo za pridobitev štipendije in priložiti vsa v razpisni dokumentaciji navedena dokazila: - potrdilo o vpisu za tekoče šolsko oziroma študijsko leto (dobite ga na šoli ali fakulteti), - dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazilo o uspehu v preteklem šolskem letu (dobite ga na šoli ali fakulteti), - morebitna dokazila o uspehih in priznanjih, - dohodninsko odločbo staršev oziroma skrbnikov ter drugih članov iz skupnega gospodinjstva za leto 2016, ki so po zakonu o dohodnini dolžni oddati dohodninsko napoved, - fotokopija potrdila o državljanstvu vlagatelja, ki uveljavlja pravico (osebna izkaznica vlagatelja, potni list …), - fotokopijo potrdila o davčni številki, - fotokopijo bančne številke vlagatelja, - fotokopijo potrdila o družinski skupnosti naslovljenega na ime in priimek vlagatelja (dobite ga na Krajevnem uradu Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica) in - zadnjo pravnomočno odločbo ali odločbe o otroškem dodatku za vse otroke, ki so člani družine. Občinski svet Občine Ivančna Gorica bo za šolsko leto 2017/2018, na eni izmed naslednjih sej, s sklepom izdanim na podlagi 5. člena Pravilnika, sprejel število štipendij ter višino sredstev posamezne štipendije. 7. Merila za vrednotenje prispelih vlog na podlagi Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 bodo v skladu z določbami Pravilnika naslednja: a) DOHODEK dohodkovni razred povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače št. točk 1 do 18 % 80 2 nad 18 % do 30 % 70 3 nad 30 % do 36 % 60 4 nad 36 % do 42 % 50 5 nad 42 % do 53 % 40 6 nad 53 % do 64 % 30 7 nad 64 % do 82 % 20 8 nad 82 % do 99 % 10 9 nad 99 % 0 Dokazilo: Odločba o otroškem dodatku in/oziroma dohodninske odločbe vseh družinskih članov vlagateljevega gospodinjstva za zahtevano leto. Za družinske člane vlagatelja se po tem pravilniku štejejo osebe opredeljene v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. b) ŠTEVILO VZDRŽEVANIH OTROK V DRUŽINI št. otrok št. točk 1 otrok 1 2 otroka 2 3 otroci 3 4 otroci 4 5 otrok 5 nad 5 otrok 6 Dokazilo: Izjava o številu vzdrževanih otrok v družini ter njihovem statusu, potrdilo o družinski skupnosti naslovljenega na ime vlagatelja. c) USPEH V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU 2016/2017 uspeh št. točk dijaki: 2,00-2,50; študentje: 6,00-7,00 20 dijaki: 2,51-3,50; študentje: 7,01-8,00 40 dijaki: 3,51-4,50; študentje: 8,01-9,00 60 dijaki: 4,51-5,00; študentje: 9,01-9,50 80 študentje: 9,51-10,00 100 Dokazilo: Kopija spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v preteklem šolskem letu 2016/2017. d) PRIZNANJA Doseženi uspehi na izven šolskih dejavnostih, kot so izobraževanje, kultura, umetnost, šport, itd., se točkujejo na naslednji način (upošteva se samo preteklo šolsko oziroma študijsko leto): za vsako doseženo priznanje št. točk 1. mesto oz. zlato priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo 12 2. mesto oz. srebrno priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo 9 3. mesto oz. bronasto priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju 6 nagrade, priznanja ali drugi javni dosežki in primerljivo 3 Dokazilo: Kopija priznanj ali drugo dokazilo o doseženih uspehih, pridobljenih v preteklem šolskem letu 2016/2017. Točke se podelijo za vsako doseženo priznanje. e) LETNIK letnik št. točk 1. 2 2. 4 3. 6 4. ali 1. letnik druge bolonjske stopnje 8 5. ali 2. letnik druge bolonjske stopnje 9 6. 10 Dokazilo: Potrdilo o vpisu v šolsko leto 2017/2018. f) KRAJ ŠOLANJA št. točk Obiskujem šolo v Občini Ivančna Gorica 20 V Občini Ivančna Gorica ni programa šolanja, ki ga obiskujem 20 Dokazilo: Potrdilo o vpisu v šolsko leto 2017/2018. 8. Rok Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 bo potekal od četrtka, 14. 9. 2017 do ponedeljka, 16. 10. 2017 do konca uradnih ur v okviru Občine Ivančna Gorica. 9. Dostopnost razpisne dokumentacije Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Razpisna dokumentacija Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 je na voljo vsak delovnik v času uradnih ur sprejemne pisarne Občine Ivančna Gorica, dostopna pa je tudi na spletni strani Občine Ivančna Gorica (internetni povezavi: http://www.ivancna-gorica.si/). 10. Način oddaje vloge na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Posamezna vloga na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 mora biti izpolnjena izključno na obrazcih, št. 1 do 5 iz razpisne dokumentacije in biti oddana v zaprti kuverti z oznako »Vloga na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 – ne odpiraj.« 11. Vložitev vloge na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Izpolnjena vloga z obveznimi prilogami na podlagi Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 morajo biti vložena osebno ali poslana s priporočeno pošiljko na naslov sedeža: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica oziroma istega dne oddana na pošto. 12. Za podrobnejše informacije se vlagatelji lahko obrnete na strokovno pomoč preko tel. št. (01) 78 12 109 oziroma preko elektronskega naslova: maja. vesel.bertoncelj@ivancna-gorica.si. 13. Postopek odpiranja vlog na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Postopek odpiranja vlog na Javni razpis za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 bo potekal nejavno predvidoma v petek, 20. 10. 2017 ob 8.00 uri v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica. Komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost posamezne vloge na podlagi besedila Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog. Posamezna vloga ne bo upoštevana v nadaljnjem ocenjevanju in vrednotenju, če: - ni bila poslana v roku tega javnega razpisa in/ali - ni bila poslana na način, ki je opredeljen v tem javnem razpisu in/ali - je vlogo oddal neupravičen vlagatelj. Nepravočasne oziroma neupravičene vloge bodo v nadaljnjem postopku s sklepom zavržene. Za prejete vloge, ki ne bodo popolne, bo Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega poziva za dopolnitev vloge, sicer se vloga s sklepom zavrže. 14. Pravna sredstva v okviru Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi višini in o namenu odobrenih finančnih sredstev s sklepom direktorice Občinske uprave. Zoper sklep je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi zoper sklep o dodelitvi višini in o namenu odobrenih finančnih sredstev odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor. 15. Nadzor nad porabo sredstev v okviru Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Nadzor nad izvajanjem Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 in porabo finančnih sredstev izvaja Občinska uprava. Vlagatelj oziroma štipendist, ki mu bo v postopku tega javnega razpisa priznana štipendija v šolskem letu 2017/2018, je dolžan ob zaključku šolskega leta, to je do 17. 9. 2018, predložiti štipenditorju potrdilo o vpisu v višji letnik oziroma dokazilo o zaključku šolanja, to je zaključno spričevalo oziroma maturitetno spričevalo. Občinska uprava ali po njej pooblaščeni organ lahko kadarkoli preveri namensko porabo sredstev. Dvojno uveljavljanje pravice do štipendije, ki je povrnjena iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. 16. Ukrepanje v okviru Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Če vlagatelj ravna v nasprotju z določbami Pravilnika oziroma s podpisano pogodbo o štipendiranju v šolskem letu 2017/2018 ali z vsebino tega javnega razpisa in je bila v postopku nadzora s strani Občinske uprave Občine Ivančna Gorica ugotovljena nenamenska poraba finančnih sredstev, se upoštevajo določbe 15., 16. in 17. člena Pravilnika. 17. Obveščanje o izidu Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 Vlagatelji bodo o izidu Javnega razpisa za pridobitev štipendije v šolskem letu 2017/2018 obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi vlagatelji sklenila pogodbe o štipendiranju v šolskem letu 2017/2018, v katerih bodo urejena pravna razmerja med Občino Ivančno Gorico kot štipenditorjem in izbranimi štipendisti. Številka dokumenta: 430-0029/2017 - 1 OBČINA IVANČNA GORICA Ivančna Gorica, 14. 9.2017 Ž u p a n Dušan Strnad Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2017 (Uradni list RS, št. 83/2016) in Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 12/2017 – uradno prečiščeno besedilo) objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za pridobitev štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko leto 2017/2018 7 september 2017 številka 7 Občina Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-6/2017 Datum: 13. 7. 2017 Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo) in Odloka o razpisu Zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (Uradni list RS, št. 34/2017) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom žele- zniške proge Divača-Koper, ki bo v nedeljo, 24. septembra 2017, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 13. 7. 2017 določila naslednja volišča in njihova območja: I. (del) zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dosto- pno invali- dom 30. 403032 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica Ivančna Gorica da 31. 403033 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica Gorenja vas, Malo Črnelo, Malo Hudo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Škrjanče, Veliko Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu da 32. 403034 KULTURNI DOM MULJAVA Muljava 20 Bojanji Vrh, Leščevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mevce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike Kompolje, Velike Vrhe da 33. 403035 GASILSKI DOM STIČNA Stična 144 Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Stična, Vir pri Stični da 34. 403036 GASILSKI DOM METNAJ Metnaj 2 Debeče, Dobrava pri Stični, Mala Goriči- ca, Mekinje nad Stično, Metnaj, Obolno, Osredek nad Stično, Planina, Poljane pri Stični, Pristava nad Stično da 35. 403037 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Višnja Gora, Mestni trg 21 Dedni Dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Stari trg, Velika Dobrava, Višnja Gora, Zgornja Draga da 36. 403038 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS Kriška vas 10 Kriška vas, Nova vas, Pristava pri Višnji Gori, Zavrtače da 37. 403039 GASILSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI Vrh pri Višnji Gori 2 Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Lesko- vec, Sela pri Višnji Gori, Vrh pri Višnji Gori da 38. 403040 KULTURNI DOM ŠENTVID I. Šentvid pri Stični 70 Griže, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šent- vid pri Stični da 39. 403041 KULTURNI DOM ŠENTVID II. Šentvid pri Stični 70 Artiža vas, Glogovica, Grm, Male Češnji- ce, Mali Kal, Radohova vas, Selo pri Ra- dohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal, Zaboršt pri Šentvidu da 40. 403043 GASILSKI DOM DOB Dob pri Šent- vidu 8 Boga vas, Breg pri Dobu, Dob pri Šent- vidu, Male Pece, Podboršt, Pokojnica, Rdeči Kal, Sad, Sela pri Dobu, Škoflje da 41. 403044 GASILSKI DOM HRASTOV DOL Hrastov Dol 20 Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica da 42. 403045 DOM KRAJANOV TEMENICA Temenica 2a Bratnice, Breg pri Temenici, Bukovica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Praproče pri Temeni- ci, Pungert, Šentjurje, Temenica, Velike Dole pri Temenici, Videm pri Temenici da 43. 403046 KULTURNI DOM AMBRUS Ambrus 56 Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Primča vas, Višnje da 44. 403047 GASILSKI DOM ZAGRADEC Zagradec 11 Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagrad- cu, Dečja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Grintovec, Kitni Vrh, Kuželjevec, Male Rebrce, Malo Glo- boko, Marinča vas, Tolčane, Valična vas, Velike Rebrce, Veliko Globoko, Zagradec da 45. 403048 DRUŽBENI CENTER KRKA Krka 1d Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj, Znojile pri Krki da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 19. 9., 20. 9. in 21. 9. 2017 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju – dostopno invalidom, • Posebno volišče, dostopno invalidom, št. volišča, 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSU- PLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, • volišče št. 970 – OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju – dostopno invalidom. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE ZAKONODAJNI REFERENDUM o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Odlok o razpisu zakonodaj- nega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 34/2017. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača- -Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel Državni zbor na seji 8. maja 2017 ? Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 24. septembra 2017. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 24. 9. 2017 do- polnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi du- ševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno so- dno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 24. septembra 2017, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon:  po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasova- nja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje do srede 13. 09. 2017 sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, če OVK predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida,  na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Uprav- ne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 19. 09., sredo 20. 09. in v četrtek 21. 09. 2017 med 7. in 19. uro,  na domu na dan glasovanja 24. 09. 2017, če bo volivec najpozne- je 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno srede 20. 09. 2017, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način,  na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 24. 09. 2017. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do srede 20. 09. 2017 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji (tiste Upravne enote kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče) obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije,  na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje 15. dni pred dnem glasovanja,  volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dosto- pno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno in- validom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Ta- borska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji do srede 20. 09. 2017. Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Dr- žavni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Andrej Struna, Tajnik OVK Grosuplje SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ (sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919) Predsednica: POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ Namestnica predsednice: ŠPELA JOVANOVIČ GABERŠEK Članica: MILENA STRNAD Namestnik članice: ANDREJ ŠTRUS Članica: ANA ZUPANČIČ Namestnik članice: UROŠ GRUDEN Članica: NEVENKA ZAVIRŠEK Namestnik članice: BOJAN NOVAK Tajnik OVK: ANDREJ STRUNA Namestnica tajnika: DRAGICA URBAS 8 september 2017 številka 7 Stranke Pred nami so pomembne odločitve! Spoštovane občanke in občani, svetniki svetniške skupine SDS OO Ivančna Gorica v sestavi Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Anja Lekan, Franc Koželj, Silvo Praznik, Tomaž Smole, Jože Kastelic in Janez Mežan, smo že zavihali rokave. Bliža se prva jesenska seja občinskega sveta, na kateri bo predvidoma rebalans proračuna in nekaj pomembnih sklepov za nadaljevanje dela v prihodnosti. Pred nami so tudi referendum o 2. tiru, predsedniške volitve in volitve v Državni svet. V času počitnic nas je žal zapustil dolgoletni član Franc Hočevar iz Ba- krca. Tragična nesreča ga je iztrgala iz naših vrst. Tolaži nas le dejstvo, da smo mu uspeli izreči priznanje za vse, kar je storil za dobrobit ljudi v naši občini. Človek, ki pomaga drugim, čeprav sam potrebuje pomoč, je Človek z veliko začetnico. Pogrešali ga bomo, naj počiva v miru. Začetek septembra je postregel s kar nekaj dogodki, ki smo se jih udeležili. 2. september so se naši seniorji udeležili srečanja v Mariboru, že naslednji dan, pa se nas je en avtobus članov in simpatizerjev udeležil srečanja Obljubljanske regijske koordinacije SDS v Ribnici. Zbralo se nas je veliko in lahko smo prisluhnili predsedniku Janezu Janši in drugim govorcem o trenutnih razmerah in bližajočemu se super volilnemu obdobju. Pred srečanjem smo si ogledali tudi znameniti ribniški sejem. V četrtek, 7. septembra 2017, je v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na Pristavi nad Stično, ob 27. obletnici sprejetja strateških dokumentov, ki so bili temeljna podlaga za zaključno fazo organiziranja simbioze vojaško-policijske organizacije Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), pote- kala prireditev Pristava 1990-2017. Skupaj z gosti od drugod se nas je nabralo blizu 100, kljub mrazu in dežju. Prav je, da se spominjamo ljudi, ki so v prelomnih trenutkih tvegali, se izpostavili in sprejeli odločitve, ki so nam pomagale na poti v osamosvojitev. Dogodka sta se udeležila tudi dva akterja iz tistih časov Janez Janša in Tone Krkovič, osrednji govornik pa je bil prvi vojaški vikar v samostojni Republiki Sloveniji ter takra- tni udeleženec vojne za Slovenijo 1991, msgr. dr. Jože Plut. V naši občini smo spremljali napredovanje del, saj je bila in je še tudi v času dopustov naša občina veliko gradbišče. Prizidek k podružnični šoli in vrtec v Višnji Gori, podružnična šola v Stični, Muljavi in Ambrusu, vodovod na Leskovško planoto, most v Znojilah, osnovna šola v Šentvidu pri Stični, preplastitev ceste med Radohovo vasjo in Temenico … skratka dela se na polno, veliko pa je tudi projektov za naprej. Pohvale žu- panu Dušanu Strnadu in njegovi ekipi! Predsednik in podpredsednik OO SDS Ivančna Gorica Tomaž Smole in Jože Kastelic sta se udeležila tudi posveta na Svetu SDS, 9. septembra v Ljubljani, kjer so bile podane smernice za delovanje v naslednjem obdobju. Potrjena pa je bila tudi kandidatka za predsednico, evropska poslanka Romana Tomc. Gospa je odličen izbor in jo podpiramo, saj smo jo imeli priložnost spoznati v prejšnjem obdobju, ko se je udeleževala skupščin in prireditev našega odbora, zato vemo, da bo prava predsednica. Na referendumu o 2. tiru pa se bomo odločali o primernosti načina izgradnje. NISMO PROTI DRUGEMU TIRU, SMO PA PROTI INVESTICIJI, KI DVAKRAT PRESEGA REALNO VREDNOST! Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS Nekaj pojasnil iz prve roke Ker so časnikarski zapisi o potekih razreševanja občinskih pro- blematik nemalokrat skopo ali celo napačno objavljeni, pred- stavljamo v naslednjem sestavku dejstva, na katera so vezana prizadevanja svetniške skupine SMC v zvezi s predvideno reor- ganizacijo Centrov za socialno delo, težavami Srednje šole Josi- pa Jurčiča Ivančna Gorica in izvajanji infrastrukturnih projektov. Zakaj bi bil sedež našega območnega centra v Kočevju? Nemudoma po objavi namere Ministrstva za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti o reorganizaciji centrov za so- cialno delo, ki je bilo objavljeno v časniku Delo, 25. maja 2017 in po kateri je za predviden sedež Območne enote Osrednja Slovenija – zahod (kamor spada tudi naša občina) določeno Ko- čevje, je svetniška skupina SMC na poslansko skupino naslovila opozorilo pismo. V njem je pristojne strokovne službe področ- nega ministrstva zaprosila za natančna pojasnila in obrazložitve kriterijev in meril za vzpostavitev predlagane ureditve ter ostro nasprotovala omenjenemu namenu. Pismu je že naslednji dan sledilo povabilo na posvet o projektu reorganizacije CSD-jev s strani ministrstva, ki je potekal 7. junija 2017. Kot edini pred- stavnici Občine Ivančna Gorica sta se posveta udeležili svetnici Sonja Maravič in Kristina Zadel. Z aktivnim sodelovanjem na posvetu sta ministrici predstavili dejstva (število prebivalcev in oddaljenost), zaradi katerih je bil izkazan upravičen interes, da dobi omenjena območna enota sedež v Grosupljem. Na seji občinskega sveta, ki je bila 21. junija 2017, je tudi občinski svet sprejel sklep, da je sedež Območne enote v Grosupljem. Če lahko zaupamo napovedim, naj bi hitra akcija in zavzeta pri- zadevanja svetnic o pomislekih glede prvotno načrtovane reor- ganizacije naletela na razumevanje pristojnih. Reševanje zagat Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Problematiki nizkega vpisa dijakov v programe naše srednje šole in lastništva dela šole, ki ga uporablja tukajšnji vrtec, že nekaj časa pestita to ustanovo. K reševanju je svetniška skupi- na SMC pristopila s pogovori s pristojno državno sekretarko Mi- nistrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer so bili prisotni tudi odgovorni s področja investicij. Rezultati sestanka so bili predstavili tudi županu. Glede ohranitve srednješolskih progra- mov pa bo v prihodnje največ odvisno od podpore in aktivnosti lokalne skupnosti. Hitrejše razreševanje prometne problematike Infrastrukturni projekti, kot so t. i. zahodna obvoznica s krož- iščem na Hudem pri Akrapoviču, popolna rekonstrukcija re- gionalne ceste Ivančna Gorica–Bič, postajališče Gabrovčec, osvetlitev avtocestnih priključkov v Višnji Gori so zagonsko luč ugledali šele po obiskih ministra za infrastrukturo dr. Petra Ga- šperšiča s pripadajočimi strokovnimi službami. Naj spomnimo, da se je za oba obiska dogovorila in ju soorganizirala svetniška skupina SMC. Nov lokalni odbor SMC – LO Ivančna Gorica Na junijskem volilnem zboru članov SMC občine Ivančna Go- rica so bila realizirana prizadevanja po samostojnem odboru, katerega ustanovitev so spremljale tudi volitve njegovega vod- stva. Za predsednika Lokalnega odbora SMC Ivančna Gorica je bil izvoljen Dejan Horvat. Dokončno oblikovanje novega lokal- nega odbora, ki je prej delovalo pod okriljem grosupeljskega odbora, bo podrobneje predstavljeno v naslednjih številkah tega časopisa. Predsednik LO SMC Ivančna Gorica, Dejan Horvat Svetniška skupina SMC, Biljana Gartner, Nataša Lukman, Sonja Maravič in Kristina Zadel Volilni občni zbor Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Ivančna Gorica Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Ivančna Go- rica je imel v drugi polovici julija izredni volilni občni zbor. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Slovenske ljudske stranke go- spod Marko Zidanšek in direktorica stranke gospa Tadeja Romih. Na občnem zboru smo izvolili nove organe. Za predsedni- co stranke za naslednji mandat je bila izvoljena Milena Vrhovec z Vira pri Stični, za podpredsednika pa Jože Gre- gor Strah iz Podbukovja. Za člane Izvršilnega odbora OO SLS pa so bili izvoljeni: Jože Anžlovar iz Velikih Češnjic, Jože Glavič iz Škofelj, Jože Golf iz Čagošč, Alojz Janežič iz Poljan nad Stično in Ciril Šinkovec iz Brezovega Dola. Za blagajniške nadzornike pa so bili izvoljeni Franc Omahen z Velike Dobrave, Jože Per- ko s Kala in Ignac Medved z Vira pri Stični. Predsednik Zidanšek je med drugim poudaril, kako je po- membno sodelovanje in dobri odnosi v stranki. Povedal je, da se stranka intenzivno pripravlja na volitve in verja- me, da bo prišla v parlament. Zahvalil se je dosedanje- mu predsedniku za dolgoletno vodenje stranke in zaželel novi predsednici uspešno delo. Milena Vrhovec se je zahvalila za zaupanje in povedala, da se bo občinski odbor resno lotil dela, se pripravil na bližajoče volitve in delal na vključitvi mlajših članov v stranko. Jože Gregor Strah, podpredsednik OO SLS Ivančna Gorica 9 september 2017 številka 7 Stranke Na referendumu o 2. tiru bomo glasovali PROTI!!! Pred nami je znova pomembna odločitev, zato je prav, da smo pri njej udeleženi. Na referen- dumu 24. septembra 2017 bomo odločali, ali je izgradnja 2. tira s posebnim zakonom prava rešitev ali ne. Zavedamo se, da potrebujemo 2. tir, vendar nasprotujemo načinu, kako naj bi prišli do nje- ga, saj je finančna konstrukcija nejasna, vrednost pa absolutno previsoka, glede na podobne projekte. Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: Z glasom PROTI zastarelemu drugemu tiru izberimo konkurenčno prihodnost za Slovenijo! V predreferendumskem času imate državljani priložnost videti, brati in slišati mnogo različnih stališč, mnenj in argumentov za in proti. Ste za drugi tir ali proti? V SLS verjamemo, da to vprašanje sploh ni ključno. Slovenija seveda potrebuje drugi tir. Potrebuje ga naše gospodar- stvo, da lahko (p)ostane konkurenčno v družbi gospo- darstev drugih evropskih držav članic, s katerimi sode- lujemo. Ključno vprašanje je, KAKŠEN drugi tir naj Slovenija dobi. Bi se v svojem gospodinjstvu odločili za nakup 25 let starega avtomobila za dvojno ceno ali bi rajši izbrali novega, bolj zmogljivega in z manjšo porabo za enojno ceno? Verjamem, da bi se kot dober go- spodar odločili za slednjega, novega in varčnega. Tudi jaz bi se. Slovenija potrebuje sodobno in konkurenčno železnico, ki pa je s predlaganim projektom ne bo dobila. Zato vas pozivam, da tudi na referendumu o zakonu o drugem tiru glasujete PROTI. Ko se je začela priprava projekta, o katerem boste volivci odločali 24. septembra, je bila Slove- nija še del Jugoslavije. Takrat smo bili še daleč od Evropske unije, od gospodarskih povezav in schengenskega območja. Takrat so imele prednost druge stvari, kot jo imajo danes. Danes smo del Evropske unije, naša podjetja vsak dan poslujejo s podjetji iz cele Evrope in sveta, v naše pristanišče plujejo ladje z blagom, namenjenim v EU in to bo moral sodoben projekt drugega tira upoštevati. Pretok blaga se je povečal, bolj obremenjene so tako železniške kot cestne povezave. Zagovorniki trenutnega projekta trdijo, da bo predlagani projekt razbremenil ceste vseh tovornja- kov, ki hrumijo mimo naših domov in tudi, bodimo iskreni, včasih poskrbijo za še večjo gnečo na naših že tako ubogih cestah, kjer je vsakih nekaj kilometrov zapora zaradi dela na cesti. Vendar vas moram razočarati. Tudi če bi tovornjake v Kopru naložili na vlake in jih poslali po drugem tiru navzgor, bi jih morali spet prelagati na cesto že pri Divači. Od tam naprej so namreč železniški tiri iz časa južne železnice, iz 19. stoletja! Tu je še problem trase, ki je daleč od optimalne. Zakaj je ta vlada tako neuklonljiva, da morajo iti tuneli po višinski trasi skozi krušljivo in na vodo občutljivo apnenčasto kamnino, ki jo bo treba zaščititi, da bo vzdržala težo in tresljaje vagonov? Cenejša in bolj smiselna bi bila nižinska trasa, kjer bi z manj sredstvi v trdnejšem dolomitu zgradili dva tunela, katerih skupna dolžina bi bila še vedno krajša od enega višinskega. Dober gospodar ne bi izbral zastarelega avtomobila samo zato, ker se je zanj odločil že pred 25 leti. Iz- bral bi sodobnega in cenejšega. Bodimo kot narod dober gospodar svoji državi in na referendumu o drugem tiru 24. septembra 2017 z glasom PROTI zastarelemu drugemu tiru izberimo konkurenčno prihodnost za Slovenijo! Sprašujemo se, zakaj moramo strateško pomemben projekt uresničevati s posebnimi zakoni in s posebnimi družbami. Sprašujemo se, zakaj so bila prezrta vsa opozorila v parlamentu in ni bilo spoštovano mnenje civilne iniciative. Sprašujemo se, zakaj je toliko različnih ocen vrednosti podanih s strani pristojnih udeležencev v projektu. Domnevamo, da gre še za en projekt, ki bo služil nenadzorovanemu odtekanju davkoplačevalskega denarja neznano kam. Zato tudi posebna družba, ki bo ne glede na vlado upravljala z dvakrat večjo vsoto, kot naj bi bila realna vrednost investicije. Zato bomo na referendumu PROTI: • Napihnjeni in nepregledni finančni konstrukciji • Nenadzorovanemu upravljanju investicije in netransparentnemu projektu • Prezrti volji ljudstva in civilni iniciativi Pozivamo vse, ki se ne strinjajo z razmetavanjem proračunskega denarja, da pridejo in oddajo svoj glas proti takemu ravnanju. OO SDS Ivančna Gorica 10 september 2017 številka 7 Gostilna pri Japu iz Praproč pri Temenici, ki slovi po gostoljubnosti in organizaciji poročnih in drugih slovesnosti, je v preteklosti že organizirala t. i. poročne sejme, letos pa so spre- jeli nov izziv in se odločili za organizacijo t. i. Vseslovenskega sejma. Sejem bo potekal 13., 14. in 15. oktobra v neposredni okolici Gostilne pri Japu in bo zaradi same razgibanosti lokacije edini te vrste v Sloveniji. Tematsko bo sejem »vsesplošni« sejem in bo zajemal širok spekter vseh de- javnosti, kot so kmetijstvo, mehanizacije, domača obrt, motociklizem, kolesarstvo, vse za dom in šport, vse za poroko, obrt, gradbeništvo, avtomobilizem, turizem, prosti čas predstavitev občin, društev, trgovin... Vsak dan med 14. in 17. uro bo še posebej poskrbljeno za najmlajše, med igralno animacijo bodo otroci lahko spoznavali tudi živali, jahali konje, ponije itd. Sejem bo za obiskovalce še posebej privlačen, ker bo vstop prost, torej lepa priložnost za obisk in nakupe v naši neposredni bližini. Poskrbljeno bo tudi za zanimiv spremljevalni program in zabavni program z glasbeniki, kot so Modrijani, ansambel Smeh, Veseli Dolenjci, ansambel Nalet, ansambel Pogum, Mambo Kings, Ines Erbus in mnogi drugi. Prvi dan sejma bo namenjen tudi predstavitvam občin, torej tudi naše, ki je organizacijo tega obsežnega projekta podprla. Matej Šteh Ali pozna kdo kakšno dobro šiviljo? Gospodarstvo Podjetje Cookinox že posluje v Ivančni Gorici Na začetku leta smo poročali o se- litvi podjetja Cookinox iz sosednje občine Grosuplje v Ivančno Gorico. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo gostinske opreme, je v pičlih sed- mih mesecih v industrijski coni po- stavilo sodoben poslovno - proizvo- dni objekt, ki se razprostira na 4500 kvadratnih metrih. Vrednost nalož- be z nakupom zemljišča je podjetje stalo pol tretji milijon evrov, uradno otvoritev pa bodo predvidoma izve- dli v drugi polovici oktobra. Na povabilo direktorja Tomaža Škr- janca si je prostore ogledal tudi žu- pan Dušan Strnad. V pogovoru je med drugimi povedal, da v novih prostorih poslujejo že dober me- sec dni, selitev pa sovpada tudi s 50-obletnico obstoja družinskega podjetja. Kot je še dejal, so s selitvi- jo in izbiro lokacije v Ivančni Gorici več kot zadovoljni. Predvsem zara- di odlične infrastrukture, primerne cene zemljišča in neposredne bliži- ne avtocestnega kraka Ljubljana – Novo mesto. »Zaradi prostorske sti- ske smo začeli zgubljati na kvaliteti. Selitev je bila neizbežna«, je še do- dal direktor Cookinoxa, ki trenutno zaposluje 25 ljudi, predvsem s po- dročja strojništva. Številko zaposle- nih pa bodo postopoma povečevali. »Z odličnostjo, znanjem in tradicijo ustvarjajo novo podobo gostinskih kuhinj!« COOKINOX je družinsko podjetje s 50-letno tradicijo na področju iz- delave, prodaje in servisa gostinske opreme, za razvoj katerega danes skrbi že tretja generacija. V vseh teh letih obstoja podjetja se je to dodobra uveljavilo tako na sloven- skem, kot tudi na zahtevnih tujih trgih, kot so avstrijski, nemški in švicarski trg. V podjetju so v zadnjih letih namreč poleg prodora na nove trge, ogromno finančnih sredstev vlagali tudi v posodobitev proizvo- dnje in strojnega parka, s čimer so bistveno zvišali produktivnost. Kot smo že omenili, je dejavnost podjetja proizvodnja gostinske opreme - gostinskih kuhinj in točil- nih pultov. Vsa oprema je izdelana po meri, torej glede na dejavnost posamezne stranke, prostorsko zah- tevnost oz. omejitve, željo stranke ter seveda glede na zahteve stroke. Gašper Stopar Podjetniški kotiček z OOZ Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODKI v Domu obrtnikov v Grosuplju, vabljeni: • VRHUNSKI FRIZERSKI DOGODEK z mednarodno uveljavljenim frizerskim mojstrom KRISTIJANOM PETKOM, sobota, 23. 9. 2017, ob 16.00. Na treh ženskih modelih bodo predstavljeni trendi tehnike striženja, barvanja in stylinga za zimo 2017/2018. • Računalniška delavnica »EXCELL ZA EKSPERTE«: 27. in 28. 9. 2017, ob 16.00. • 4. SREČANJE PODJETNIC, v četrtek, 5. 10. 2017. • Izdelovanje prostorskih risb (3D) – Autocad, 16. – 20. 10. 2017, začetek ob 16.00. Celoten seznam izobraževanj in usposabljanj, skupaj s podrobnejšimi informacijami in prijavnicami, se nahaja na www. ooz-grosuplje.si in se sproti dopolnjuje. Preverite možnost subvencionirane udeležbe za podjetnike in njihove zaposle- ne. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami. Z regijsko garancijsko shemo hitreje in ugodneje do posojila: Odprte so nove možnosti za še hitrejše in lažje pridobiva- nje posojil, namenjenih za pokritje stroškov materialnih investicij, stroškov nematerialnih investicij, prav tako pa tudi stroškov najema poslovnih prostorov in opreme, promocijskih aktivnosti, priprave in izdelave razvojnih, investicijskih in drugih dokumentacij ter študij, pridobivanja intelektualnih pravic … Iz garancijskega sklada, v katerem je 562.500 evrov, bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) izdajala garancije v višini 50 do 80 % vrednosti kredita, preostalo vrednost posojila pa bo zavarovala banka po svojih pogojih. Najnižji znesek posojila je 8.000 EUR, najvišji pa 500.000 EUR za investicije in 200.000 EUR za obratna sredstva. Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem listu RS št. 40/2017 do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5. 2018. V času odprtja razpisa se lahko za dodatne informacije obrnete na RRA LUR, tel: 01 306 1902 oziroma na e-naslov: roman.medved@ljubljana.si. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec. sekretar OOZ Grosuplje Ko sem v preteklosti s strani kolegov in znancev dobil to vprašanje, jim nisem mogel postreči s pozitivnim odgovorom. Zdaj, ko sem spoznal čisto pravo šiviljo Danico Kušar, ki je s svojo šiviljsko delavnico Gaja na Sokolski ulici obogatila ivanški storitveni prostor, lahko delim samo pozitivne izku- šnje in priporočam njene storitve. Še posebej zato, ker oživlja tiste obrtne spretnosti in enega od poklicev, ki žal izumirajo. Na en vroč poletni dan smo se pogovarjali z iskrivo šiviljo Danico o njenem delu in njenem pogle- du na današnjo hiperproduktivno tekstilno industrijo. Potrošniški svet se je navadil kupovanja zelo poceni oblačil, ki jih tudi hitro zavrže. Kako lahko v tem svetu najde svoje poslanstvo sodobna šivilja? Ker potrošniki zaradi velike ponudbe poceni oblačil le-ta kupujejo veli- kokrat tudi brez premisleka in dejanske potrebe, se pogosto zgodi, da ta oblačila obležijo oz. obvisijo v omari nedotaknjena. Razlogi za to so skoraj vedno enaki. Ker so ta oblačila prevelika, prekratka, preozka ali preširoka. Tudi kakovost teh oblačil ni ravno na visokem nivoju. In zaradi vse te ce- nenosti in velikoserijskega videza postanemo ljudje ob pogledu na našo garderobno omaro apatični. Želeli bi si nekaj dobrih unikatnih kosov, ki bi nam pristajali kot uliti. To bi nam pomagalo tudi pri bolj samozavestni in ponosni drži med in pred drugimi ljudmi. In to je že eden od razlogov za obisk ustvarjalne šivilje. Kaj vse danes dela sodobna šivilja? Če se malo pošalim – podobno kot lepotni kirurgi – popravi oblačilo, da je kot »ulito« in se ljudje v tem oblačilu počutijo samozavestno in ga z veseljem nosijo. Katere veščine mora danes obvla- dati sodobna šivilja in jih v prete- klosti ni (potrebovala)? Najprej – poslušati, kakšne so želje in nato svetovati – glede kroja, bla- ga, modnih trendov ter vse skupaj prilagoditi posamezniku. Po mojih 20-letnih izkušnjah se je v prete- klosti šivalo bolj klasična oblačila, sedaj pa se že kar nekaj let sledi vsem novostim in trendom v modni industriji. Kdo so danes stranke sodobne ši- vilje? V svojem asortimaju storitev zaje- mam vse, kar se lahko sešije – zato ste potencialne stranke prav vsi. Zakaj sodobni svet nujno potrebu- je šivilje, pa se tega niti ne zaveda- mo oziroma ne prepoznamo prilo- žnosti, ki nam jih nudi »poslovno« sodelovanje s šiviljo? Razlog za to tiči že v prej poveda- nem – cenovna dostopnost obla- čil – vendar se zavedanje, da je v našem kraju tudi šivilja, počasi, vendar zanesljivo širi. Seveda pa se zavedam, da je to, če se izrazim po športno »tek na dolge proge« in le cenovno sprejemljiva kvalitetna storitev v dogovorjenih rokih prina- ša rezultate – to pa je prepoznav- nost med ljudmi. Kakšen je vaš pogled na današnjo tekstilno industrijo? Razvoj novih materialov in obliko- vanje gre izjemno hitro naprej in prav je tako. Je pa resnica tudi ta, da veliki proizvajalci izrivajo majh- ne – toda tudi to je lahko odlična priložnost za manjše in pogumne proizvajalce z idejo, ki najdejo svo- jo tržno nišo in s tem svoj »prostor pod soncem«. Pri čem smo po vašem mnenju po- trošniki preveč potrošniški? Pravzaprav pri vsem – vse je sko- mercializirano, edino kar se gradi, so trgovski centri in trgovine, v me- dijih pa - reklame na reklame – s tem izgubljamo prav vsi. Kljub vse- mu pa še vedno obstajajo tudi pod- jetja od manjših pa do večjih, tudi v naši občini, ki zgledno skrbijo za zaposlene in vlagajo v razvoj. Enako pa velja tudi za našo prelepo občino Ivančna Gorica, ki doživlja preporod na vseh področjih – gospodarstvu, šolstvu, infrastrukturi … Kateri so tisti obrtni poklici, ki so po vašem mnenju prehitro izginili, vseeno pa bi jih vsi mi potrebovali? Na prvo žogo – gotovo čevljar. Kaj bi želeli še sporočiti bralcem Klasja in svojim obstoječim in po- tencialnim strankam? Pri meni ste dobrodošli prav vsi – izdelala vam bom oblačilo po meri in po vaših željah - za prav vse pri- ložnosti – valeto, birmo, maturant- ski ples, poroko. Nudim pa tudi osvežitev vaših starih oblačil in vse vrste šiviljskih popravil – krajšanje, ožanje, menjava zadrg … Najdete pa me na Sokolski ulici 14. Na vsa vprašanja pa vam bom z veseljem odgovorila tudi na te. številki 041 701 702. Franc Fritz Murgelj 11 september 2017 številka 7 Gospodarstvo Ivankin pehar Ali se nakup toplotne črpalke izplača v finančnem smislu? Seveda je vsakomur kot pri kateri koli drugi stvari tudi pri nakupu toplotne črpalke najbolj pomembno, koliko ga bo investicija stala in kakšni bodo prihranki. Najcenej- ša je investicija v toplotno črpalko zrak-voda povprečne moči 8kW (okoli 6.000 evrov), cena sistema toplotne čr- palke zemlja-voda ali voda-voda pa je višja (med 10.000 in 15.000 evri). V kolikšnem času se ta investicija povrne, je odvisno od več dejavnikov, med drugim od toplotne izolacije stavbe, talnega ogrevanja, ali gre za novogra- dnjo ali za saniran objekt, tipa toplotne črpalke … Če posplošimo, se naložba v toplotno črpalko, ki jo boste uporabljali le za pripravo tople sanitarne vode, povrne v treh do petih letih, pri celovitih sistemih pa nekje v osmih do desetih letih. Pri tem se je treba zavedati, da je življenjska doba toplotne črpalke lahko tudi daljša od 30 let. Pomembno je še, da se vgradi optimalna toplo- tna moč črpalke. Moč toplotne črpalke se izračuna na podlagi podatkov o stavbi, pri čemer bistveno vlogo igra gradbena fizika objekta, torej struktura zunanjega ovoja stavbe (debelina in vrsta izolacije) ter toplotna preho- dnost zidov, oken, tal in strehe, ki mejijo na zunanji zrak, zemljo ali hladnejše prostore. Štejejo pa tudi podatki o podnebju. Pri novogradnjah izračune opravi projektant strojnih inštalacij, pri menjavi ogrevalnega sistema oziro- ma pa strokovnjak za vgradnjo toplotnih črpalk. Če resno razmišljate o posodobitvi obstoječega ogrevalnega s to- plotno črpalko ali pa jo kot edino možno izbiro ogreval- nega sistema v novogradnji vam svetujemo, da se resno lotite raziskave trga in poiščete vse informacije. Pričnete lahko že s obiskom strokovnjakov podjetja VitaTerm iz Stične oziroma Ivančne Gorice. Ne pozabite jih vprašati po novih modelih toplotnih črpalk Mitsubishi Ecodan in Zubadan, ki jih nekateri imenujejo kar »tihe vile zime«. Zakaj? Japonski inženirji so tako dobro opravili svoje do- mačo nalogo pri razvoju nove zunanje enote, da so poleg boljše kontrole odmrzovanja in izboljšav drugih termodi- namskih lastnosti, »utišali« ventilator kompresorja kar za 10dB(A). Še posebej ponoči pa nas, včasih pa še bolj naše sosede, moti vsak hrup. Če torej želite, da vaši otroci in žena spijo bolje, prav tako tudi sosedje, resno razmislite o najtišjih izvedbah toplotnih črpalk. www.vita-term.si Se ogrevate na pelete? Potem morate prebrati tole. Pred leti se je veliko ljudi odločilo svoje stare kurilne na- prave zamenjati za peči na pelete. Temu trendu je sledila tudi ponudba peletov. Danes imamo na trgu veliko vrsto peletov, ki se prodajajo po cenah od 3 pa do 5 evrov. Ve- lika razlika v ceni se odraža v različni kakovosti peletov. Največji pomanjkljivosti sta slaba mehanska odpornost in prevelika količina pepela. Za prvo oceno kakovosti peletov zadošča že pogled na vrečo peletov. Če na dnu opazimo večjo količino finega prahu in zdrobljene pelete, je to znak njihove slabše me- hanske obstojnosti. Takšni peleti slabše zgorevajo in pov- zročajo več težav v peči. Manjša mehanska obstojnost pomeni večji delež finih delcev v skladiščnem prostoru, ki lahko v najslabšem primeru zamašijo polžasti transpor- ter, ki pelete dovaja v peč, problematične so tudi emisije teh delcev v zrak. Druga velika pomanjkljivost, ki močno vpliva na kakovost peletov, so ostanki pepela. Ti naj bi bili pri peletih za rabo v manjših ogrevalnih sistemih, kakršne imamo v hišah, čim manjši. Večje količine pepela terjajo pogostejše praznjenje zbiralnika pepela, predvsem pa povečajo nevarnost nastanka žlindre v kurišču. Posledi- ca tega so občutno slabši izkoristki peči in s tem manjša učinkovitost ogrevalnega sistema. Kakovost peletov je zelo odvisna tudi od vsebnosti vode. Ta je namreč tesno povezana z energijsko oziroma kurilno vrednostjo pele- tov. Večja kot je vsebnost vode v peletih, manjša je nji- hova kurilna vrednost in slabše je zgorevanje, saj se del toplote porabi za izhlapevanje presežne vode. Zmotno je mišljenje, da kakovost peletov določa njihova barva. Vsi najboljši peleti, torej tisti, ki spadajo v najvišja kakovo- stna razreda A 1 in A2, imajo na embalaži jasno označen znak kakovosti – certifikat Enplus, ki je najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu. Ta certifikat zagotavlja, da je celotna veriga izdelave peletov, od sečnje lesa do končnega iz- delka, natančno nadzorovana in preverjena. Ogrevanje s peleti ni prijazno le do družinskega proračuna in okolja. Slovenija je zelo gozdnata država, zato so koristi od izko- riščanja obnovljivih virov večstranske in prinašajo vrsto lokalnih in regionalnih prednosti, kot so večja energetska samopreskrba, več novih delovnih mest in nove aktivno- sti na podeželju. V ivanškem trgovskem centru Agrograd - Merkur po novem lahko kupite tudi pelete. Odločili so se za ponudbo kakovostnih peletov slovenskega porekla Enerles (fi 6 mm). S ceno 3,99 za 15-kilogramsko vrečo se ti peleti uvrščajo v zlato sredino ponudbe na slovenskem trgu. Večje količine vam seveda dostavijo brezplačno. www.agrograd.si Miti in resnice o ogrevanju z IR paneli IR ogrevanje je globalno uveljavljeno več kot 80 let. Za- radi nizkih cen fosilnih goriv je bilo v preteklosti povpra- ševanje po IR grelih neznatno. Ker pa je IR ogrevanje za človeški organizem od vseh oblik ogrevanja najbolj po- dobno naravnemu procesu segrevanja (sevanja), odlično služi v zdravstvene namene – v inkubatorjih, tudi v nad- standardnih domovih za ostarele. Tudi v najboljših zaseb- nih klinikah boste opazili, da vas boža prijetna toplota IR panelov. Za tovrstno ogrevanje se odločajo ravno zaradi blagodejnih učinkov na telo in visoko bivalno ugodje. Ne smemo enačiti električnih radiatorjev, termoakumu- lacijskih peči, in žarečih “infer” s sodobnimi IR grelnimi elementi. Pri sodobnem IR ogrevanju oziroma dogreva- nju se namreč električna energija neposredno ne pre- tvarja v toploto. Oddajajo namreč infrardeče valovanje oziroma toplotne valove, ki ogrevajo predmete in živa bitja. Ti energijo absorbirajo in jo oddajajo v obliki toplo- te. S paneli torej ne ogrevamo zraka, na čemer temeljijo običajni ogrevalni sistemi, ampak stvari v neposredni bli- žini. Predmeti in stene ostajajo suhe in oddajajo toploto v prostor, s čimer preprečujejo vlago in nastanek plesen. Ogrevanje z IR paneli priporočamo vsem, ki želite zmanj- šati stroške ogrevanja, imeti maksimalno udobje, zagoto- viti zdravo mikroklimo, ter pozabiti na stroške vzdrževa- nja. Morda bolj kot za novogradnje so primerna rešitev za obstoječe objekte, predvsem za lastnike velikih hiš, ki ne uporabljajo vseh prostorov, še posebej pa za starejše ljudi in invalide. Če za IR ogrevanje trošimo električno energijo iz obnovljivih virov je IR ogrevanje daleč najbolj ekološko in trajnostno ogrevanje. Večino IR grelnikov se skoraj v celoti reciklira, življenjska doba je predvidena na 40 do 50 let, servisa in vzdrževanja ne potrebujemo, montaža je hitra in enostavna. Tudi upravljanje IR pane- lov je enostavno izvedeno z žičnimi ali brezžičnimi ter- mostati, s katerimi vsak prostor krmilimo individualno. Letni prihranek uporabe panelov je, v primerjavi s stroški ogrevanja na kurilno olje, od 40 % do 65 %. Izkoristek pretvorbe električne v toplotno energijo pa je več kot 98 %. Toplotne razlike med stropom in tlemi so minimalne, in sicer 1–2 °C, medtem ko so pri klasičnem ogrevanju 4–6 °C. IR panele danes lahko kupite že v vseh bolje zalo- ženih tehničnih trgovinah in tudi na bencinskih servisih. Do konca oktobra lahko po ugodni ceni 169 evrov (redna cena znaša 239 evrov) kupite 450 W IR panel debeline samo 12 mm pri ivanškem podjetju Jupitra. www.irpa- nel.si Franc Fritz Murgelj Elektrifikacija voznega parka spreminja Slovenijo v družbo trajnostne mobilnosti V okviru dogodka Zero Tour 2017, avtomobilske, okoljske, turistične in re- kreativne prireditve v prvem vikendu v septembru v Stični, je potekala tudi pomenljiva okrogla miza z naslovom Miti in resnice slovenske poti v družbo trajnostne mobilnosti. Na njej so udeleženci obravnavali hitrost tranzicije in elektrifikacije voznega parka ter možne scenarije pa tudi ovire na poti e- -mobilnosti kot pomembnega dela trajnostne mobilnosti. Pred tem pa so se udeleženci dogodka, lastniki električnih vozil iz vseh koncev Slovenije in nav- dušenci nad elektromobilnostjo iz naše občine kot potniki, odpeljali na krajši izlet na ogled posestva Kozjereja Čepon nad Stično. Izzive e-mobilnosti sta na okrogli mizi dvorane Kulturnega doma v Stični pred- stavila in obrazložila slovenski inovator in pionir Andrej Pečjak iz inštituta Me- tron ter direktor Zavoda Zadihaj Teo Bunta, ki se ukvarja z raziskovanjem in promocijo rešitev s področja trajne mobilnosti. »Popolnoma naravno je, da se tisti del industrije, ki trenutno obvladuje ce- loten sistem naše mobilnosti od proizvodnje, vzdrževanja in oskrbe klasično gnanih vozil z gorivom in drugimi tekočinami za delovanje motorjev z notra- njim izgorevanjem, bolj ali manj odkrito bori proti razvoju in uveljavitvi e-mo- bilnosti,« je razlago začel Andrej Pečjak, ki je v nadaljevanju pojasnil nekaj najpogostejših mitov glede rabe električnih vozil. Električnih vozil ne marajo tisti, ki jih ne znajo izdelati Na očitke glede nezrelosti tehnologije električnih vozil se je Pečjak odzval z izjavo: »Dejstvo je, da klasični proizvajalci avtomobilov ne marajo električnih avtomobilov predvsem zato, ker so zaspali pri njihovem razvoju. Podjetje Te- sla Motors, ki je dokazalo, da se lahko izdela in proda velikoserijski električni avtomobil, je poskrbelo za hiter pospešek pri razvoju električno gnanih avto- mobilov tudi pri tradicionalnih avtomobilskih znamkah. Tehnično gledano bi morala biti električna vozila zaradi relativno majhnega števila sestavnih delov in enostavnosti sistema delovanja pogonskega sklopa že danes cenejša od vo- zil z motorji z notranjim izgorevanjem.« Sicer Pečjak meni, da so za največ na- pak pri izdelavi električnih vozil krivi inženirji, ki so do zdaj načrtovali klasična vozila in zato izbirajo manj primerne rešitve. Finančna matematika je na strani električnih vozil Teo Bunta je v nadaljevanju udeležencem okrogle mize pojasnil, zakaj mit, da so električni avtomobili veliko dražji od klasičnih, ne drži. Razložil je, da so v Sloveniji skoraj vsi lastniki kupili avtomobile z zelo ugodnim posojilom Eko sklada. Mesečna anuiteta za plačilo električnih avtomobilov, ki imajo si- cer prodajno ceno od 16.000 do okoli 30.000 evrov in vračunano subvencijo 7.500 evrov, vozilo pa je kupljeno brez pologa, znaša med 140 in 280 evri. Večina novih lastnikov električnih vozil je imela s prejšnjim, klasičnim avtomo- bilom višji mesečni izdatek zgolj za gorivo. Povprečnemu vozniku se zato ele- ktrični avtomobil v Sloveniji splača kupiti že danes, saj bodo skupni mesečni stroški njegove mobilnosti nižji od trenutnih. »Poleg tega bo vozil nov avto, ne bo onesnaževal narave, z vsakim polnjenjem elektrike pa bo podpiral domača in ne delovna mesta na bližnjem vzhodu,« je bil jasen Bunta. Tudi omejen doseg električnih vozil je za večino uporabnikov povsem spre- jemljiv. Statistika pravi, da povprečni slovenski voznik prevozi približno 40 ki- lometrov na dan. To pomeni, da bi vsi, tudi najcenejši električni avtomobili z enim polnjenjem zmogli omenjeno pot. Statistični podatki še kažejo, da ima kar 226.000 slovenskih gospodinjstev v lasti dva ali več avtomobilov. »Dru- gi avtomobil je navadno manjši in je namenjen zgolj dnevnim opravkom ter dnevni migraciji in zato v povprečju naredi še manj kilometrov kot prvi, večji družinski avtomobil. Zato bi bil lahko že takoj vsak drugi avto pri hiši elek- trični,« razlaga Bunta. Poudarja, da je namerno uporabil besedno zvezo »pri hiši«, saj se takrat vozilo enostavno polni čez noč na eni od vtičnic hišne elek- trične napeljave. V hišah pa živi več kot 70 odstotkov Slovencev. Dogodek Zero Tour 2017 v organizaciji Turističnega društva Stična so podprli Turistična zveza Slovenije, Društvo za električna vozila DEVS in Občina Ivančna Gorica. Celoten video posnetek okrogle mize in celoten prispevek o dogodku si lahko ogledate in preberete na spletni strani dogodka www.zerotour.eu. Franc Fritz Murgelj Priča bomo naglim spremembam obstoječih tradicionalnih poslovnih mo- delov in načinov proizvodnje, distribucije in hranjenja električne energije. Razvoj pametnih električnih omrežij bo poskrbel, da bodo električni avto- mobili tudi hišni hranilniki električne energije, fotovoltaični sistemi na stav- bah pa pomembni členi sodobnega energetskega omrežja. 12 september 2017 številka 7 Kmetijstvo Kmetija Ostanek Heric zmagovalka akcije »S kmetije za Vas« V sklopu 55. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki je potekal od 26. - 31. 8. 2017 v Gornji Radgoni, so razglasili tudi rezultate akcije »S kmetije za Vas«, ki jo vsako leto pripravlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju s spletnim portalom Agrobiznis ter tednikom Kmečki glas. V njej je letos sodelovalo devet kmetij, zmaga pa je šla v Občino Ivančna Gorica, natančneje na kmetijo Ostanek-Heric iz Velikih Pec. Namen akcije je izbrati kmetije, ki na izviren, dovršen in uspešen na- čin neposredno tržijo kmetijske pri- delke in izdelke ter storitve na kme- tiji. V tem okviru se ocenjuje tako urejenost kmetije kot raznolikost prodajnih poti in prepoznavnost v prostoru. In tokrat je bila očitno najbolj prepričljiva kmetija Osta- nek, ki jo kot mlada prevzemnika vodita Damjana Ostanek Heric in Tadej Heric. Kmetija pri Ostankovih obsega 15 hektarov površin, od tega je 7 hek- tarov gozda. Do leta 2007 je bila to manjša govedorejska kmetija, nato pa so pri Ostankovih rejo povsem opustili in začeli izključno s pride- lavo vrtnin. Mlada prevzemnica Damjana je magistra agronomije in hortikulture, prav tako ima diplo- mo s področja kmetijstva njen mož Tadej. Damjana je že kot študentka leta 2012 registrirala dopolnilno dejavnost na kmetiji, saj je imela željo po nadgradnji in večji prepo- znavnosti kmetije, ker je bila pre- pričana, da s pridobljenim znanjem lahko ustvari nekaj več. Domači so njene ideje vedno podpirali. Kmeti- jo je prevzela pri starosti 28 let, ker ji starša zaupata in verjameta, da bo začeto delo nadgrajevala. Seveda ji je v veliko pomoč in oporo Tadej, ki je po rodu iz Prlekije in očitno dolenjsko-prelška naveza zelo do- bro deluje, pa čeprav je bilo Tadeju sprva težko nadomestiti prostrana polja z dolenjskimi griči in dolinami. Ker se sveža zelenjava prodaja do- kaj poceni in le v sezoni, se je Da- mjana odločila za predelavo. Tako je raztegnila prodajno sezono in povečala dodano vrednost. Kmetija poleg svežih vrtnin in poljščin kup- cu nudi vložene kumarice, rumeno papriko, rdečo papriko s česnom in peteršiljem, domačo zelenjavno mešanico in domači ajvar, vloženo rdečo peso, rdečo papriko, mešano solato, stročji fižol, sladke in pekoče feferone, kislo zelje in kislo repo. Razvoj vidijo še v širjenju ponudbe z namazi, kar načrtujejo že v priho- dnjem letu, kmalu pa morda tudi z vrtnarskim turizmom, za kar je zla- sti navdušen Tadej. Kmetija je vključena tudi v KOPOP program, saj se zavedajo, da je pri pridelavi hrane treba paziti na okolje in naravne vire ter ohranjati urejen in značilen podeželski videz krajine. Vse njihove vrtnine so v integrirani pridelavi. Pridelana zele- njava se doma tudi predela in pro- da v domači trgovini, na tržnicah in sejmih ali pa gostinskim obratom, maloprodajnim trgovinam, javnim zavodom ali veleprodajnim druž- bam. Za prihodnost ima prevzemni- ca še veliko načrtov, saj namerava posodobiti tako pridelavo kot pre- delavo, uvajati nove tehnologije, pridobiti dodatna znanja, poiskati nove tržne poti, ter pridobiti doda- tne obdelovalne površine in ustvar- jati nova delovna mesta. Vsa pridelana zelenjava (zelje, in druge kapusnice, paprike, para- dižnik, kumare, korenček, zelena, fižol, rdeča pesa, čebula, česen, solate ter ostala sezonska zelenja- va in krompir) pomeni tudi oboga- titev ponudbe s kakovostno, doma pridelano zelenjavo, ki je na voljo lokalnemu prebivalstvu. Redno je njihova ponudba tudi na sobotni tržnici v Ivančni Gorici. Mladostna zagnanost, pridobljeno znanje, delovne izkušnje in pomoč starejše generacije so brez dvoma zagotovilo za uspešen začetek de- javnosti. In Damjana in Tadej, ki pri- dno skrbita tudi za naraščaj, z veliko delovne vneme, potrpežljivosti in odpovedovanja že dosegata neka- tere zastavljene cilje. Matej Šteh Zadružni nagrajenec na sejmu AGRA Tomaž Bregar z Bojanjega Vrha Na mednarodnem kmetijskem in živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki je letos potekal že petinpetdesetič, je bil v sredo, 30. 8. 2017, t. i. zadružni dan. Na ta dan Zadružna zveza Slovenije podeli zadružna priznanja najzaslužnejšim kmetovalcem iz cele Slovenije. Na dogodku, ki se ga je udeležil tudi vrh slovenske politike s pred- sednikom vlade na čelu, smo zaploskali tudi nagrajencu iz stiške zadruge Tomažu Bregarju z Bojanjega Vrha, ki je dobil priznanje za doprinos k razvoju zadružništva. Priznanje mu je podelil predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Tičkova kmetija z Bojanjega Vrha je usmerjena v mlečno proizvodnjo in obdelujejo 27 ha kmetijskih ze- mljišč, od tega 10 ha njiv, kjer pri- delujejo žita in koruzo za krave. Tre- nutno imajo v hlevu 37 krav rjave pasme, 15 telic in 17 telet. Krmo za živali pridelajo doma, kr- mil praviloma ne kupujejo. Vedno so imeli doma svojo zbiralnico in dobro, kvalitetno mleko. V zadnjem desetletju se letna količina mleka giblje med 160.000 in 192.000 litri. Vse količine mleka odkupi KZ Stična in jih v celoti proda Ljubljanskim mlekarnam. O tem, da cena mleka ni spodbudna za naše proizvajalce, najbrž ni treba izgubljati besed. Se je pa končno letos trend pri ceni mleka obrnil navzgor. Bregarjeva družina je aktivno sode- lovala tudi na vseh treh zadružnih razstavah plemenske živine, in sicer leta 1990, 2000 in 2010 in na vseh so bile njihove krave nagrajene. Tomaž je vseskozi pripaden član Kmetijske zadruge Stična. Več man- datov je tudi sodeloval v organih upravljanja v zadrugi. Z ženo Anico imata pet hčerk – Katjo, Celestino, Nado, Nežo in Živo. Vse so doštu- dirale, čeprav niso bile deležne ne doklad ne štipendij in je bilo veli- kokrat težko. Starša sta jim vcepi- la ljubezen do zemlje in od malih nog znajo vse poprijeti za prav vsa kmečka dela. Dve hčerki imata svoji družini in življenje jim bogatijo že tri vnukinje. Sedemletna Blažka že z zanimanjem spremlja vsa dela na kmetiji. Tomaž je tudi dolgoletni član stroj- nega krožka Kmetovalec in z balir- ko ter ovijalko nudi strojne usluge. Prav tako je aktivni član Govedorej- skega društva Stična. Vedno z zanimanjem spremlja raz- mere v kmetijstvu, zna biti kritičen, predvsem pa zna umno kmetovati in se prilagajati praviloma težkim in nepredvidljivim razmeram v kmetij- stvu. Ob prejemu priznanja Zadružne zveze Slovenije Tomažu čestitamo tudi v KZ Stična in želimo, da bi zdravje služilo celi družini in čredi v hlevu ter da bi bilo kmečko delo še bolj cenjeno. Milena Vrhovec, KZ Stična Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Treb- nje, kot vodilni partner LAS Suhe krajine, Temenice in Krke, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, objavlja 2. J A V N I P O Z I V za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2017 Namen javnega poziva: Namen javnega poziva je izbor operaciji, katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2017 in sofinanciranje njihovih stroškov. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa »Podpora za izvaja- nje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS STIK dodelilo Ministrstvo za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP). Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje: Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša: 300.000 evrov Delež sofinanciranja upravičenih stroškov znaša 85 %. Objava in rok za vložitev predlogov operacij za sofinanciranje: Javni poziv je objavljen 21. 8. 2017 in je odprt do vključno 29. 9. 2017. Predloge operacij z vlogo na javni poziv je potrebno poslati priporočeno po pošti na naslov LAS STIK, CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, do 29. 9. 2017 ali osebno dostaviti v tajništvo vodilnega partnerja na naslovu CENTER ZA IZOBRA- ŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, do 29. 9. 2017, do 13.00. Obdobje upravičenosti stroškov Upravičeni stroški za izvedbo operaciji so stroški, nastali po izdaji od- ločbe, s katero Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odobri izvajanje predlagane operacije. V skladu s tretjim odstavkom 59. člena Uredbe CLLD je datum začetka upravičenosti stroškov storitev zunanjih izvajalcev iz šestega odstavka 28. člena Uredbe CLLD 1. januar 2014. Informacije o javnem pozivu: Po elektronski pošti: las-stik@ciktrebnje.si Po telefonu: 07 / 34 82 103 in 031/647 072 vsak delovnik: pon.-čet. med 9. in 15. uro in v pet. med 9. in 13. uro. Zadnja vprašanja bo možno posredovati do 27. 9. 2017. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani LAS STIK: www.las-stik.si. 13 september 2017 številka 7 MESARSTVO MAVER Prave domače pečenice in domače zelje. Zraven pa se prileže tudi kozarček piva Kraus iz pobratene občine. NOVO: OSTRITEV ROČNIH NOŽEV - ostrimo strokovno - samo na za ostritev nožev namenjenemu stroju DICK, - ostrimo na vodno hlajenemu brusu, s kotom vpetja za rezanje rdečega mesa, - v postopku ostritve se rezilo v nobenem primeru ne pregreje, - nože prejete v ostritev lahko praviloma prevzamete naslednji dan. NOŽE LAHKO DOSTAVITE V TRGOVINE MESARSTVA MAVER V STIČNI IN VI- ŠNJI GORI. UGODNE CENE ZAGOTOVLJENE! Kmetijstvo Kalčki na Krki Na vroče nedeljsko jutro v juliju smo se zbrali na Krki, kjer je potekalo regijsko oranje pod okriljem Društva podeželske mladine Kalček. Dobili smo nova regijska prvaka, ki se bosta uvrstila na državno prvenstvo, z veliko sreče pa se morda uvrstita tudi na svetovno prvenstvo. Kljub poletju in času kislih kumaric članice DPŽ Ivanjščice delovale in sodelovale na različnih področjih Ivanjščice tudi poleti nismo poči- vale. Že v maju, na rednem meseč- nem sestanku, smo se dogovorile za strokovni izlet v smeri Radeče – Svibno, ki smo ga na začetku junija tudi izvedle. Ta dan smo izkoristile tudi za redni junijski sestanek, saj je bilo vzdušje na vrhuncu in ideje so kar vrele na plano … Na začetku junija sta naši članici Marjetka Meglen in Mimi Rus so- delovali v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija. Suvereno sta kuhali marmelado, s tem predstavili naše društvo in ne nazadnje našo občino Ivančna Gorica. Srečanja pri kmetici leta Jelki Krivec iz DPŽ Mirna Peč so se prav tako junija udeležile tri članice oz. pred- stavnice našega društva: Majda Vr- hovec, Lučka Škufca in Heda Anton- čič. S tem so potrdile povezovanje tudi izven meja naše občine, ki je že tradicionalno in se še krepi. Kmečkih iger, ki so potekale v kraju Selo pri Bledu, so se udeležile čla- nice in navijačice Nada Seliškar, Joži Svetin, Mimi Kocjančič, Ani Nadrah in Karin Žgajnar. Bile so zelo solidne, saj so se uvrstile na zlato sredino, 17. mesto med 32-imi sodelujočimi ekipami. Tretji avgust je bil dan, ko so v čast zavetnice gospodinj sv. Marte, čla- nice DPŽ Dobrepolje-Struge po- vabile somišljenice in vse ljudi, ki cenijo njihovo delo in trud. Zbrale so se v Zdenski vasi, v cerkvici Sv. Antona, kjer je domači župnik daro- val mašo. Tudi sedem predstavnic našega DPŽ Ivanjščice jim je izkaza- lo pohvalo. Sodelovale so tako pri maši kot tudi pri srečanju v nada- ljevanju. Kulturno delovanje je poleg vseh ostalih udejstvovanj naših članic ena od oblik druženja in bogatenja duše … Tako se je naša članica Sonja Senica prelevila v lik Mete v pred- stavi Tihotapec, ki se je odvijala na Muljavi. Seveda tudi gledalk, njenih društvenih kolegic, ni manjkalo. Še mnogo vmesnih dogodkov je bilo, ki povezujejo in bogatijo naše društvo. In skrbijo, da se rdeča nit nadaljuje. V septembru smo naredile že načrt za pestro jesen in zimo. Še prej pa Dan krompirja na naši »Ivanški tržnici« v soboto, 16. sep- tembra. Prepričane smo, da bo spet pestro in veselo ob pokušanju praženega krompirja, marmelad in drugih dobrot, pridelkov in izdelkov in v zadovoljstvo vseh sodelujočih, tako ponudnic in ponudnikov kot potrošnic in potrošnikov. Nadalje- vanje sledi … Irma Lekan Poškodba pri delu – odškodnina V primeru telesne poškodbe na de- lovnem mestu je delavec pod dolo- čenimi pogoji upravičen do pravič- ne denarne odškodnine za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Odškodnina v primeru poškodbe pri delu pripada, če je poškodba delavca nastala zaradi subjektivne ali objektivne odgovornosti deloda- jalca. Slednja pripada v vsakem pri- meru, kadar je poškodba posledica dela z nevarnimi stvarmi ali v ne- varni dejavnosti. Pomembno za pri- dobitev denarne odškodnine je, da sta nezgoda in poškodba ustrezno dokumentirani (fotografije, priče, prijava Inšpektoratu RS za delo na posebnem ER8 obrazcu, zdravstve- na dokumentacija ipd.). Delodajalec je objektivno odgovo- ren za nezgodo pri delu, kadar je imetnik nevarne stvari ali opravlja nevarne dejavnosti. Med nevarne stvari se štejejo predvsem razni nevarni stroji ali orodja ter razne kemikalije itd., med nevarne dejav- nosti pa sodijo gradbena dejavnost, kemična dejavnost, delo na višini oz. na nezavarovanih objektih in podobna dela, pri katerih obstaja povečana možnost nezgode. V vseh teh primerih je delavec upravičen do odškodnine. Prav tako delavcu pripada odškodnina v primeru su- bjektivne odgovornosti delodajalca oz. v primeru krivdnega ravnanja delodajalca (nezadostni varnostni ukrepi, neizvajanje varstva pri delu, dopuščanje nevarnih položajev in ravnanj ipd.). Delodajalci imajo po navadi za pri- mer nezgode pri delu zavarovano splošno civilno odgovornost pri za- varovalnicah, zato se v tem prime- ru zahtevek za odškodnino naslovi lahko neposredno na zavarovalni- co. Zavarovalnica nato presodi te- melj odškodninske odgovornosti in višino odškodnine. To pomeni, da izplačilo odškodnine ne breme- ni delodajalca, ampak zavaroval- nico. To je pomembno, saj se tako poškodovani delavec ne spravlja v morebiten spor z delodajalcem z zahtevo po izplačilu odškodnine, zaradi česar in zaradi strahu pred delodajalcem bi sicer mogoče od- stopil od uveljavljanja zahteve po izplačilu odškodnine, kljub temu, da bi mu sicer pripadala. Če pa de- lodajalec nima zavarovane splošne civilne odgovornosti, mora delavec zahtevek za odškodnino nasloviti neposredno na delodajalca. Priporočljivo je, da v primeru po- škodbe pri delu, v zvezi z delom, na poti na delo ali z dela, čimprej po sami poškodbi poiščete pomoč odvetnika, ki vam bo znal svetovati, kako do čimvišje pravične denarne odškodnine. Vljudno vabljeni k spremljanju ru- brike Pravo na vaši strani še naprej. V kolikor imate pravna vprašanja pa jih lahko zastavite na urednistvo@ klasje.net ali po pošti na naslov Klasja. Odvetniška pisarna Tadeje Erzin Potočnik odvetnik Jože Petek VABLJENI NA »NAJ PRIDELEK 2017« Turistično društvo Grča Lučarjev Kal tudi letos v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Stična pripravlja tradicionalno 16. občinsko tekmovanje za NAJ PRIDELKE OBČINE IVANČNA GORICA, ki bo potekalo v nedeljo, 1. oktobra, na Lučarjevem Kalu, z začetkom ob 14.00. Vsi vrtičkarji in pridelovalci rekordnih poljskih pridelkov vabljeni, da med svojimi pridelki najdete največje, najdaljše ali najtežje, torej tiste, za katere menite, da so rekordnih dimenzij. Nič ne bo narobe, če prinesete tudi tiste manjše, saj le tako lahko izberemo najboljše. Vaše naj pridelke bomo zbirali v vrtnem centru Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici od ponedeljka, 25. septembra, do petka, 29. septembra, v času poslovanja trgovine in v soboto, 30. septembra, do 10.00. Lastniki zmagovalnih naj pridelkov bodo prejeli priznanja in praktične nagra- de. 伀䐀䬀唀倀 䰀䔀匀䄀 氀椀猀琀愀瘀挀攀瘀 椀渀 椀最氀愀瘀挀攀瘀 瀀漀 欀漀渀欀甀爀攀渀ഁ渀椀栀 挀攀渀愀栀⸀ 伀戀 搀漀瘀漀氀樀 瘀攀氀椀欀椀 欀漀氀椀ഁ椀渀椀 樀攀 洀漀縁渀愀 椀稀洀攀爀愀 猀洀爀攀欀漀瘀攀 栀氀漀搀漀瘀椀渀攀 䐀䤀刀䔀䬀吀一伀 渀愀 渀愀樀瘀攀ഁ樀椀 愀瘀猀琀爀椀樀猀欀椀 縁愀最椀 䴀愀礀爀ⴀ䴀攀氀渀栀漀昀 䠀漀氀稀 䜀洀戀䠀⸀ 倀伀匀䔀䬀 䤀一 匀倀刀䄀嘀䤀䰀伀 䰀䔀匀䄀 椀稀瘀愀樀愀洀漀 稀 氀愀猀琀渀漀 攀欀椀瀀漀 琀攀爀 瀀愀爀琀渀攀爀樀椀⸀ 䜀刀䄀䐀一䨀䄀 䤀一 倀伀倀刀䄀嘀䤀䰀伀 嘀䰀䄀䬀 䜀刀䄀䐀一䨀䄀 䤀一 倀伀倀刀䄀嘀䤀䰀伀 嘀䰀䄀䬀 瘀 瀀爀椀洀攀爀甀 猀氀愀戀攀 漀搀瀀爀琀漀猀琀椀 最漀稀搀愀 漀稀椀爀漀洀愀 猀氀愀戀椀栀 漀戀猀琀漀樀攀ഁ椀栀 最漀稀搀渀椀栀 瘀氀愀欀⸀ 䬀漀渀琀愀欀琀椀㨀 　㔀㄀⼀㘀㌀㄀ⴀ㜀㌀㤀 刀甀搀椀 　㌀㄀⼀㈀㤀㌀ⴀ㔀㄀　 䜀愀愁瀀攀爀 椀渀昀漀䀀琀爀愀渀猀氀攀猀⸀渀攀琀 吀刀䄀一匀䰀䔀匀 䄀搀愀洀氀樀攀 刀甀搀漀氀昀 猀⸀瀀⸀ 吀刀䄀一匀䰀䔀匀 䄀搀愀洀氀樀攀 刀甀搀漀氀昀 猀⸀瀀⸀ 刀愀稀戀漀爀攀 㔀Ⰰ ㄀㈀㜀㔀 态洀愀爀琀渀漀 瀀爀椀 䰀椀琀椀樀椀 眀眀眀⸀琀爀愀渀猀氀攀猀⸀渀攀琀 V nedeljo, 23. 7. 2017, so člani Društva podeželske mladine Kalček in Šte- fan Kastelic organizirali vsakoletno regijsko oranje, ki se je odvijalo v Krški vasi (Krka). Kot vsako leto so se tekmovalci pomerili z obračalnimi plugi in plugi krajniki. Letos je bilo kar osem tekmovalcev z obračalnimi plugi ter eden s plugom krajnikom. Zato je tekmovalcu Beniju Kavšku že vnaprej pripadalo prvo mesto v kategoriji plugi krajniki. Drugi tekmovalci, ki so tek- movali v kategoriji z obračalnimi plugi, so bili vsi zelo uspešni in s točkami zelo blizu, zato so sodniki težko določili zmagovalce, pa vendarle so morali. Tretje mesto so podelili Blažu Zupančiču, drugo Matevžu Kastelicu in prvo mesto Matiji Marklju. Prvo uvrščena tekmovalca sta se uvrstila na državno tekmovanje na Ptuju. Želimo jima veliko sreče in uspehov. Prav tako pa iskreno čestitamo ostalim tekmovalcem. Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so nas podprli: Občina Ivančna Gorica, Ob- čina Grosuplje, Jata Emona Ljubljana, AGROSAAT d. o. o., Turistična kmeti- ja Magovec in Domačija Javornik. Prav tako se zahvaljujemo sodnikom Jo- žetu Benecu, Mihu Cerahu, Joškotu Habjanu in Franciju Omahnu, kuharju Ludvetu, ki je poskrbel za naše želodčke, posebno zahvala pa gre Štefanu Kastelicu, ki nam je odstopil tekmovalno parcelo. Marko Struna P R A V O N A V A Š I S T R A N I 14 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti I. PREDMET RAZPISA: Sredstva proračuna za izobraževanje s področja kmetijstva so namenjena dijakom, vpisanim v poklicne in sre- dnješolske izobraževalne programe kmetijskih smeri, ki so predvideni za naslednike kmetij. Dijaki morajo izpol- njevati razpisne pogoje. II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV: Skupni znesek razpisanih sredstev je 5.000 EUR in so planirana na postavki proračuna 19020 – Sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva. Sredstva se bodo dodelila posame- znemu dijaku največ do višine mini- malne plače v letu 2017. V primeru, da bo prijavljenih več prosilcev, se sredstva ustrezno razdelijo v okviru razpisanih proračunskih sredstev. V kolikor nastopi obveznost za plačilo dohodnine, jo plača občina. Sredstva so rezervirana na postavki proračuna 19020 – Sofinanciranje izo- braževanja s področja kmetijstva, kon- to 411999 –Drugi transferi posame- znikom in gospodinjstvom. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2017, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševa- nje proračuna. III. MERILA IN KRITERIJI: a. Upravičenci do pomoči: Za sredstva enkratne pomoči lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo prijavljeno stalno bivališče na območju Občine Ivančna Gorica, • da so vpisani v kmetijski izobraževal- ni program (poklicni ali srednješolski), • da so predvideni prevzemniki kme- tije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave lastnika kmetije o nasledstvu oziroma prevzemniku kmetije. b. Splošni pogoji: a. Sredstva se lahko dodelijo upravi- čencem, ki izpolnjujejo pogoje iz prej- šnjih alinej. b. Upravičenec je dolžan povrniti ne- namensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravi- Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2017 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v jesenskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Načrt zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA sobota 7. 10. 2017 Temenica Parkirišče pri trgovini 7.30 - 8.00 sobota 7. 10. 2017 Radohova vas Parkirišče pri železniški postaji 8.15 - 8.45 sobota 7. 10. 2017 Dob Na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 sobota 7. 10. 2017 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Tuš 10.00 – 11.00 sobota 7. 10. 2017 Stična Parkirišče pri samostanu 11.30 – 12.30 sobota 7. 10. 2017 Ivančna Gorica Parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00 – 14.00 sobota 7. 10. 2017 Muljava Parkirišče pred Kulturnim domom 14.30 – 15.30 sobota 7. 10. 2017 Višnja Gora Parkirišče pri Cestnem podjetju 16.00 – 17.00 ponedeljek 9. 10. 2017 Ambrus Parkirišče pred družbenim domom 14.30 – 15.30 ponedeljek 9. 10. 2017 Zagradec Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00 – 17.00 ponedeljek 9. 10. 2017 Krka Parkirišče pri Gostišču Krka 17.30 – 18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, aku- mulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi in podobno. Javno komunalno podjetje Grosuplje Iskra, d. d. je eno vodilnih srednjeevropskih podjetij na področjih energetike, komponent s področja elektrotehnike, učinkovitih inšta- lacij, prometa, telekomunikacij, informatike in poslovnih rešitev ter varovanja, oskrbe in upravljanja. Imamo dolgoletne izkušnje pri ra- zvoju in proizvodnji naprav ter bogato inženirsko znanje pri realizaciji najzahtevnejših projektov na področjih energetike, telekomunikacij, prometa in industrijskih procesov. Pomemben segment je tudi proi- zvodnja specialnih baterij. V svoj tim v PE Baterije in potenciometri, Šentvid pri Stični vabimo več novih sodelavcev za delo na naslednjih delovnih mestih: VODJA IZMENE / LINIJE (m/ž) Pričakujemo sodelavce s srednjo ali vsaj poklicno strokovno izobrazbo tehnič- ne smeri (elektro, strojne ali mehatronike) in določenimi znanji ter izkušnja- mi na podobnih delih. VZDRŽEVALEC - ELEKTRO (m/ž) Pričakujemo sodelavce z vsaj poklicno strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri – jaki tok. Zaželena so znanja in določene izkušnje s področja vzdrževa- nja električnih instalacij in postrojenj ter električnih sklopov strojev in naprav. VZDRŽEVALEC - STROJNI (m/ž) Pričakujemo sodelavce z vsaj poklicno strokovno izobrazbo strojne smeri – ključavničar, obdelovalec kovin … Zaželena so znanja in določene izkušnje s področja strojnega vzdrževanja mehanskih postrojenj ter strojev in naprav. _____________________________________________________________ Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ISKRA, d. d., Stegne 21, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: ka- dri@iskra.eu. Dodatne informacije lahko dobite tudi na telefon 01/780 08 10. Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi 23. člena Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS št. 54/15) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2017 (Ur. l. RS, št. 83/2017 z dne 23.12.2017) ob- javlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva v letu 2017 čencem do dneva vračila sredstev. c. Dotacije se bodo izplačale kot nepo- vratna sredstva. d. Najvišji znesek iz vseh vrst razpisa- nih pomoči ne sme presegati zneska minimalne plače v letu 2017. e. Za ostala določila se upoštevajo pra- vila Pravilnika o sofinanciranju o sofi- nanciranju kmetijstva in razvoju pode- želja v občini za programsko obdobje 2015 - 2020. IV. VSEBINA VLOGE: K prijavi na javni razpis za dodelitev sredstev mora biti priložena vsa nasle- dnja dokumentacija: • izpolnjen prijavni obrazec, • izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije, • potrdilo o katastrskem dohodku pro- silca, • kopijo zadnjega šolskega spričevala (pozitivno), • potrdilo o višini prejemanja štipendi- je (če jo prosilec prejema), • potrdilo o vpisu v kmetijski izobraže- valni program. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka iz- haja iz kmetijske dejavnosti in prosil- ci z manjšimi dohodki na družinskega člana. V. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽI- TVE: Rok za prijavo na javni razpis za dode- litev sredstev za izobraževanje s po- dročja kmetijstva je 16.10.2017 (velja datum žiga pošte). Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev za sofinanciranje izobraževa- nja s področja kmetijstva z vsemi zah- tevanimi prilogami v sprejemni pisarni občine na naslovu: OBČINA IVANČNA GORICA, Sokolska ulica 8, 1295 Ivanč- na Gorica, v zaprti kuverti in s pripi- som: NE ODPIRAJ:» Vloga za razpis – izobraževanje s področja kmetijstva«. Zavrnjene bodo vloge vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih in po- sebnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije in tiste, ki jih bo področna komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vre- dnotenje, ocenila kot neustrezne. Prepozno prispele vloge oziroma vlo- ge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema po- ziva. Nepopolne vloge, ki jih predlaga- telj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo. VI. REŠEVANJE VLOG: Odpiranje vlog ne bo javno. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokov- ne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba s sklepom. Upravičencem se izda sklep o odo- breni višini sredstev za sofinanciranje izobraževanja dijakov in jih pozove k podpisu pogodbe, s katero se uredijo medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči. V obrazložitvi sklepa se opredeli namen in upraviče- ni stroški za katere so sredstva name- njena. Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo žu- panu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od da- tuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji skle- nila pogodbo o sofinanciranju progra- mov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. VII. RAZPISNA DOKUMEN- TACIJA IN INFORMACIJE: Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si in v sprejemni pisarni občine. Vse dodatne informacije lahko dobite na referatu za kmetijstvo, tel.: (01) 781 21 12 (Marija Okorn). Številka: 430-0030/2017 Datum: 18.8.2017 OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad 15 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti Gasilci iz Kriške vasi obeležili 90-letnico delovanja Prostovoljno gasilsko društvo Kriška vas je v soboto, 5. avgusta 2017, pripravilo praznovanje ob 90-letni- ci delovanja. Začelo se je s svečano parado in nadaljevalo s slovesno- stjo na novem sodobno opremlje- nem prostoru, ki ga društvo od letošnjega leta uporablja za vadbo gasilskih enot in prireditve v kraju. Zgodba takratne Prostovoljne ga- silske čete Kriška vas se je začela 17. julija 1927 leta in traja vse do danes. V vseh teh letih je bilo pre- litih veliko kapelj znoja, truda ter medsebojne pomoči, ki je pri kri- ških gasilcih zagotovo ne manjka. Društvo je ob ustanovitvi štelo le 16 mož, ki so prihajali iz Kriške vasi in okoliških vasi. Zaradi številnih požarov, ki so besneli po okoliških vaseh in skrbi, da se lesena poslo- pja ne bi vnela, so gasilci eno leto po ustanovitvi gasilske čete kupili tudi motorno brizgalno ter vprežni gasilski voz, ki je služil za prevoz bri- zgalne. Društvo je prvo spadalo pod še takrat imenovano gasilsko župo, najprej v Grosuplju, pozneje na Krki in nazadnje v Litiji, sedaj pa je del GZ Ivančna Gorica. Z vztrajnostjo in pridnostjo so leta 1953 prišli tudi do gasilskega doma. Kot je pove- dal tamkajšnji predsednik PGD Kri- ška vas Jože Virant, društvo danes šteje 84 članov. V društvo vstopajo mladi, ki so s svojim znanjem in pri- pravljenostjo pomagati bližnjemu v nesreči, zagotovilo, da bo društvo dočakalo stoto in še marsikatero obletnico. Na slovesnosti je izrekel hvalo vsem gasilkam in gasilcem, da ostajajo tista sila v naši državi na katero se lahko kadarkoli zanesemo v vsaki nesreči, ki nas doleti. Kot je še dejal, je društvo ponosno tudi na nov prostor, ki so ga v letošnjem letu primerno uredili, s tem pa se jim je uresničila dolgoletna želja, da so prišli do svojega prostora za aktivnosti društva in kvalitetno ter varno preživljanje prostega časa. Predsednik Gasilske zveze Ivanč- na Gorica Jure Strmole je o kriških gasilcih povedal, da imajo pokazati marsikaj zanimivega, a vseeno je mnenja, da je nekaj očem nevidno in ušesom neslišno. »To je njihovo srce, v katerem bije močna pri- padnost bodisi gasilska ali vaška. Tako srce bije v vseh prebivalcih Kriške vasi, nekdaj male vasice na vrhu planote, ki se je v zadnjih letih razvila v enega večjih krajev, v ka- terega se priseli vedno več prebival- cev. Ja, po navadi se prišleki težko vključujejo v samo vaško gibanje in verjetno so tudi gasilci tisti, ki držijo most med staroselci in novodobni- mi prebivalci kraja. Mogoče lahko rečemo, da je ravno ta gasilski pre- pih vodstva ali sistemska umestitev, vaščane Kriške vasi skozi čas naredil boljše, trdnejše, delovno trmaste, inovativne ter zagnane. Tako, kot v organizacijskem smislu, so tudi s prihodom nove operativne opreme pridobili ogromno operativnega znanja, ki ga znajo tudi zelo dobro izkoristiti«, je dejal Strmole. Na koncu je še dodal, da gasilska organizacija ostaja najpomembnej- ši dejavnik pri zagotavljanju nacio- nalne varnosti na področju sistema varstva pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami in zaželel vse dobro tudi v prihodnje. Župan Dušan Strnad, ki je obenem tudi član in blagajnik PGD Kriška vas, je zaveden in srčen gasilec, ki vedno vneto sodeluje pri projek- tih domačega društva. Župan je v svojem nagovoru povedal: »V naši občini je kar nekaj društev starejših od sto let, nekatera sodijo celo med najstarejša gasilska društva v drža- vi. To seveda pomeni, da so se naši predniki že zelo zgodaj zavedali, kako nujno se je organizirati in sku- pinsko usposobiti v boju proti poža- ru in drugim nesrečam. Zavedali so se, da en človek ne more narediti veliko, več povezanih in usposoblje- nih ljudi pa lahko naredi čudeže. Številne nesreče v zadnjem času nas opominjajo, da je nevarnost pred požari in drugimi nesrečami iz dneva v dan večja. Delovanje gasil- skih društev, dobra opremljenost in usposobljenost članov je nujna in upravičena. Zaradi tega sem vesel, da je v naši občini skoraj četrtina občank in občanov vključena v ga- silske vrste in aktivno sodeluje pri preventivnih akcijah pa tudi takrat, ko je potrebno sočloveku poma- gati v stiski. Vesel sem tudi, da se gasilskim vrstam pridružujejo mladi ljudje, ki so porok, da se bo gasil- ska tradicija pri nas nadaljevala. Složnost in jasni cilji za prihodnost so tudi sedanjo generacijo gasilcev v Kriški vasi privedli do lepih uspe- hov tako na strokovni kot gospodar- ski plati. Vsi smo lahko ponosni na pridobitve v zadnjem času, na so- dobno opremljen prostor za vadbo in prireditve. Gasilstvo je ena veli- ka družina in porok, da naši ljudje tudi v prihodnje ob nesreči nikoli ne bodo sami. Župan se je kriškim gasilcem ob vi- soki obletnici zahvalil tudi s podeli- tvijo spominskega kovanca Prijetno domače, ki ga podeljuje posame- znikom in kolektivom ob izjemnih dosežkih ali jubilejih. Društvu pa zaželel še nadaljnjih veliko let uspe- šnega delovanja. Med številnimi prisotnimi gosti, kjer sta bila poleg domačega župa- na prisotna še župan Občine Treb- nje Alojzij Kastelic in župan Občine Hodoš Ludvik Orban, je zbrane z obiskom počastil tudi namestnik predsednika Gasilske zveze Sloveni- je Janko Cerkvenik, ki se jim je za- hvalil za strokovno usposobljenost, intervencijsko pripravljenost ter tiste lepe trenutke in uspehe, ki jih prejemajo na tekmovanjih. Slednji je v imenu Gasilske zveze Slovenije društvu izročil gasilsko odlikovanje plamenico prve stopnje. Na praznovanju so bila podeljena tudi številna gasilska priznanja in odlikovanja. Vodstvo društva je ju- bilejna priznanja članom podelilo že na slavnostni seji, ki so jo imeli na predvečer praznovanja, medtem ko so sosednja gasilska društva, člani sekretariata Gasilske zveze Ivančna Gorica, gostje, po- samezniki, organizacije, donatorji in sponzorji, to prejeli na sobotni prireditvi. Častni predsednik GZ Ivančna Gori- ca Lojze Ljubič je ob 60. letnici GZ Ivančna Gorica podelil spominsko medaljo Jožetu Virantu st. ter Ivici in Jožetu Zupančiču. Medaljo GZ Ivančna Gorica za posebne zasluge pa sta iz rok predsednika Jureta Str- moleta in poveljnika Slavka Zalete- lja prejela Janez Borštnik in Branko Erjavec. Podeljene so bila tudi gasilske pla- menice in odlikovanja Gasilske zve- ze Slovenije: Plamenica GZS III. stopnje: Jože Jeršin Plamenica GZS I. stopnje: Janez Jeršin Plamenica GZS I. stopnje: PGD Kriška vas Odlikovanje GZS II. stopnje: Franci Pirc in Milena Strnad Odlikovanje GZS I. stopnje: Marija Novak in Dušan Strnad Odlikovanje GZS za posebne zaslu- ge: Jože Virant, ki funkcijo predse- dnika PGD Kriška vas opravlja že 29. leto, prav tako je dolgoletni funkci- onar v Gasilski zvezi Ivančna Gorica. Slovesnost so s kulturnim progra- mom popestrili Manca in Luka Pirc, združeni godbi Stična in Dobre- polje. Najmlajši kriški gasilci pa so prikazali vajo z vedrovkami. Prazno- vanje se je nadaljevalo z gasilsko veselico in ansamblom Nemir. Gašper Stopar Čustveno slovo župnika Janeza Mihelčiča od Višnje Gore Na zadnjo nedeljo v juliju se je od Višnje Gore z zahvalno sveto mašo poslovil župnik Janez Mihelčič. Po petih letih služenja v višnjanski župniji zaključuje svojo službo in odhaja na novo duhovniško pot v župnijo Izlake pri Zasavju. Številni vidni zunanji projekti in izrečene besede zahvale pri slovesni maši dokazujejo, da je bil njegov dopri- nos Višnji Gori res velik. Janez Mihelčič je s svojo predano- stjo bogoslužju, delavnostjo, do- bro voljo in vedrino v Višnji Gori v teh letih zapustil ne malo stvari, tako na duhovnem področju kot na obnovah in adaptacijah župnijske cerkve in podružničnih cerkva. V Višnji Gori je nasledil predhodnika župnika Boštjana Modica. Kmalu po svojem prihodu je postavil žu- pnijsko spletno stran, osnoval mo- litveno, zakonsko, svetopisemsko in mavrično skupino in ustanovil otroški zborček. Vsako leto je prire- dil oratorij za mladino ter s pisano besedo v župnijskem glasilu Župnij- ski zvon in drugi pisani besedi pod- krepil vero z duhovnim vedenjem. Po vsem tem lahko rečemo, da je g. Mihelčič imel zelo čutno skrb za duhovno življenje in versko pogla- bljanje župnije Višnja Gora. Na slovesni poslovilni sveti maši v župnijski cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori so se župniku Janezu Mihel- čiču poklonili številni krajani, dru- štva in širša lokalna skupnost. Zelo dobrega sodelovanja od začetka pa do danes se spominja župan obči- ne Ivančna Gorica Dušan Strnad. V nagovoru se mu je še posebej za- hvalil za njegov prispevek k razvoju župnije. Povedal je, da se je v vseh teh letih župnik uspešno vključe- val v širšo lokalno skupnost in bil vedno pripravljen priskočiti na po- moč. Prav tako se je izkazal kot velik domoljub, saj se je redno vključeval v praznovanje dneva državnosti na Polževem. Župan Strnad mu je ob slovesu v znak zahvale podelil spo- minski kovanec Prijetno domače za njegov pomemben prispevek k ra- zvoju župnije Višnja Gora in občine Ivančna Gorica. Od župnika so se poslovili tudi nje- govi najožji sodelavci - ministranti, ki so mu ob letošnjem praznovanju 100. letnice Marijinih prikazovanj v Fatimi podarili unikatno darilo – štolo, na kateri so zapisali njego- vo novomašniško geslo »Silna je moč molitve«. V vseh teh letih se je župnik aktivno vključeval tudi v družabno dogajanje kraja. »Lah- ko smo ponosni, da danes odhaja, čeprav smo žalostni. Ponosni, da je vodstvo ljubljanske nadškofije spo- znalo vse sposobnosti našega, zdaj že nekdanjega župnika Janeza in ga poslalo tam, kjer ga čaka ogromno trdega dela«, je v imenu Turističnih društev Višnja Gora in Polževo ter Društva prijateljev konj Višnja Gora, zahvalo izrekel Pavel Groznik. Čeprav ni bil gasilec po duši, se je za višnjanska gasilska društva srčno razdajal. V imenu vseh treh pro- stovoljnih gasilskih društev Višnja Gora, Vrh in Kriška vas se mu je zahvalil Miha Slapničar, predsednik gasilcev iz Višnje Gore. Nedavni požar gospodarskega poslopja pri župnišču ga je zagotovo še posebej navezal na gasilce. Vse dobro na na- daljnji duhovniški poti so mu izrekli še tamkajšnji predsednik krajevne skupnosti Luka Šeme in cerkveni pevci z organistom Milanom Jevni- karjem. V imenu celotne župnije in faranov pa Štefan Pintarič ter kra- jan Marko Vozelj, ki je zapel svojo avtorsko pesem Moje mesto, ki je še posebej posvečena Višnji Gori. Planinsko društvo Polž se je od žu- pnika poslovilo že dan prej, s pla- ninsko mašo pri Križu na Gradišču nad Vrhom. Ob slovesu se je vsem skupaj, vidno ganjen, zahvalil tudi sam župnik Ja- nez Mihelčič, ki si želi, da bi vse, kar so skupaj naredili v Jezusovem ime- nu, živelo naprej. Kot je dejal, bo pomen njegovega dela kot Jezuso- vega apostola dobil pravi smisel, če se bodo še naprej vneto prizadevali za oznanjanje Božje besede. »Sad skupnih prizadevanj, bodo zagoto- vo videli otroci in mladina, glasniki naše vere«. Ob koncu se je g. Mi- helič rokoval z vsemi prisotnimi ter jih povabil na družabno srečanje in pogostitev pred cerkvijo. Kot že omenjeno, bo župnik Mihel- čič svojo duhovniško pot nadaljeval na župniji v Izlakah v občini Zagor- je ob Savi, novi župnik v Višnji Gori pa je postal Slavko Judež, nazadnje župnik v sosednji župniji Polica pri Grosupljem. Gašper Stopar 16 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti Krka se je poslovila od župnika Marka Burgerja Na zadnjo julijsko nedeljo sta se v naši občini poslovila od svoje žu- pnijske skupnosti kar dva duhov- nika, in sicer župnik na Krki Marko Burger in župnik v Višnji Gori Janez Mihelčič. Na Krki so se že prejšnjo nedeljo 23. julija od župnika Bur- gerja poslovili člani tamkajšnjih društev, poslovilnemu dogodku pa je prisostvoval tudi župan Dušan Strnad. Kulturno društvo Krka je skupaj z ostalimi društvi, ki delujejo v Kra- jevni skupnosti Krka, pripravilo v društvenih prostorih na Čukovini priložnostno slovesnost, na kate- ri so se z besedami hvaležnosti in obujanjem spominov poslovili od župnika Marka Burgerja. Spregovorili so predstavniki različ- nih društev. Korinjski gasilci, ki so dan pred tem praznovali 90-letnico delovanja so se ob tej priložnosti spomnili, da je župnik Burger svo- je delo v krški župniji nastopil pred enajstimi leti ravno ob žegnanju na Lazih nad Krko, še posebej pa mu bodo ostali hvaležni, ker je vneto podpiral njihovo gradnjo novega gasilskega doma. In, da se bo gra- dnja uspešno zaključila že čez leto dni, so ob tej priložnosti predstav- niki PGD Korinj in njihovi podporni člani simbolično sklenili roke skupaj z županom Strnadom in župnikom Burgerjem. Z župnikom Burgerjem so zelo uspešno sodelovali tudi člani PGD Krka, ob njihovih obletnicah je bla- goslovil društveni prapor in novo gasilsko vozilo, vsako leto je opravil Florijanovo mašo v čast zavetnika gasilcev svetega Florijana, gasilci so nemalokrat sodelovali tudi pri žu- pnijskem oratoriju. Tudi krški lovci so vsako leto imeli t. i. Hubertovo mašo v čast svojemu zavetniku, če- belarji pa so izpostavili blagoslov novega učnega čebelnjaka, ki stoji v neposredni bližini Čukovine in šole. Besedo zahvale so izrekli tudi krški kulturniki, ki so župniku Burgerju zlasti hvaležni za njegovo sodelo- vanje pri različnih kulturnih priredi- tvah in podporo pri razvoju kulture na Krki. Ker je župnik Burger znal sodelovati tudi s širšo lokalno skupnostjo, je bila tokrat priložnost, da mu bese- de zahvale izreče tudi župan Dušan Strnad. Ob tem je izrazil svoje pre- pričanje, da ne bi bilo potrebno, da sta v Sloveniji Cerkev in država lo- čena. Prav Krka je dokaz, da se da imenitno sodelovati in da samo z združenimi močmi lahko doseže ve- like uspehe. Kot je dejal župan, je v župniku Burgerju tudi on prepoznal človeka, ki mu ni vseeno za ljudi in kraje, kjer deluje, ni mu vseeno za domovino. Spomnil se je tudi nju- nega prvega srečanja na Polževem, na svečanosti ob dnevu državnosti, kjer je župnik Burger vsako leto sodeloval pri organizaciji maše za domovino. Uspešno sodelovanje pa je bilo opazno tudi na drugih področjih in potrditev tega je bilo tudi občinsko priznanje Zlati grb, ki ga je prejel lani. Župan se mu je ob tej priložnosti še enkrat zahvalil za njegovo delo in sodelovanje in mu izročil spominski kovanec Prijetno domače. Tudi župnik Burger se je z radostjo spomnil omenjenih dogodkov in svojega službovanja na Krki. Kot je dejal, se je na Krki resnično poču- til sprejetega in je lahko uspešno opravljal svoje poslanstvo. Odloči- tev o odhodu na novo župnijo po enajstih letih pa je, kot je povedal, zorela dalj časa. Nanjo je predvsem vplivalo dejstvo, da mu tudi zdravje ne dopušča več, da bi uspešno na- daljeval prihodnje projekte na Krki. Že nekaj časa je namreč v načrtu tudi gradnja novega župnišča. Župnik Burger svojo duhovniško pot nadaljuje na župniji Veliki Trn v občini Krško, novi župnik na Krki pa je postal Dejan Pavlin, do zdaj kaplan v Črnomlju. Matej Šteh 90 let gasilstva na Korinju V soboto, 22. julija, je 90 let uspešnega delovanja praznovalo Prostovoljno gasilsko društvo Korinj. V ta namen je društvo pripravilo pri novem gasilnem domu na Korinju slovesno praznovanje, ob tej priložnosti pa so zaslužni in delovni člani društva prejeli priznanja Gasilske zveze Ivančna Gorica in Gasilske zveze Slovenije. Gasilstvo na Korinju ima danes prav poseben pomen, saj požrtvoval- ni in vztrajni gasilci iz vasi Mali in Veliki Korinj ter Laze nad Krko ne opravljajo samo svojega osnovnega poslanstva, temveč skrbijo tudi za pestro krajevno dogajanje. S tem namenom je pred nekaj leti dozo- rela tudi ideja o izgradnji novega gasilskega doma, ki bo z večnamen- sko dvorano omogočal tudi razvoj različnih dejavnosti v kraju. Slovesno praznovanje se je začelo s povorko uniformiranih članov in gasilskih vozil domačega društva ter drugih gasilskih društev iz GZ Ivančna Gorica in sosednjih gasil- skih zvez. Predsednik PGD Korinj Jure Pahar je v svojem nagovoru na kratko orisal delo in poslanstvo dru- štva v preteklosti in danes. Društvo je aktivno tako na operativnem kot tudi tekmovalnem področju. Kot je dejal predsednik Pahar upa, da bo tudi bodoči gasilski dom služil po- trebam krajanov in omogočal obu- janje in razvoj kulturnega življenja na Korinju ter vzgojo novih genera- cij gasilcev. V imenu Gasilske zveze Ivančna Gorica je čestitke ob jubileju dru- štvu izrekel predsednik zveze Jure Strmole. Kot je dejal, poteka pra- znovanje jubileja na vrhu gasilstva v občini, saj ima PGD Korinj svoj sedež na najvišje ležečem kraju med vsemi sedemnajstimi društvi v ivanški gasilski zvezi. Zanimive po- datke iz zgodovine društva je ob tej priložnosti predstavil častni predse- dnik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubič. Kot je povedal, je bilo korinjsko društvo eno od šestinštiri- desetih, ki so bila ustanovljena leta 1927. Kljub odročnosti vasi, slabih cestnih povezav in gospodarske kri- ze v času med obema vojnama, pa se je društvo po ustanovitvi uspe- šno razvijalo in skrbelo za primerno opremljenost. V imenu Občine Ivančna Gorica je navzoče člane in goste nagovo- ril član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica Franc Koželj, ki je Korinjcem prenesel tudi čestitke župana Dušana Strnada. Župan se namreč slovesnosti zaradi neodlo- žljivih družinskih obveznosti slove- snosti ni mogel udeležiti. Kot je po- vedal Koželj, se tudi Občina Ivančna Gorica zaveda razvojnega potenci- ala, ki ga ima Korinj, še zlasti v za- dnjih letih, ko se odseljeni domačini in njihovi potomci znova priseljuje- jo na Korinj. Zato so tudi investici- je in projekti, kot je bila napeljava vodovodnega sistema pred štirimi leti in gradnja novega gasilskega doma smiselni. »Ogromno nesebič- nega truda in iznajdljivosti je bilo potrebno, da ste postavili nov gasil- ski dom. Seveda, še marsikaj je po- trebno postoriti, ustrezno opremiti prostore, nabaviti ustrezno opremo in podobno. Poglavitni pa so bili, že od nekdaj, zavzeti in ustvarjal- ni ljudje. In teh vas na Korinju ne manjka«, je dejal Koželj. Izpostavil je tudi prijaznost in gostoljubnost domačinov, katere je deležen vsak udeleženec prireditev kot so Va- lentinov pohod, Pohod po krožni pešpoti Prijetno domače ali vaško žegnanje ob svetem Juriju. Ob tej priložnosti je občinski svetnik Koželj društvu predal posebno priznanje župana Dušana Strnada, spominski kovanec v podobi občinske znamke Prijetno domače. Kovanec župan podeljuje posameznikom in orga- nizacijam ob posebnih dosežkih in njihovih jubilejih. Ob jubileju PGD Korinj je imel slav- nostni nagovor član Upravnega od- bora Gasilske zveze Slovenije Vinko Keršmanc. Kot je dejal, so pomoč sočloveku, pogum in solidarnost le nekatere izmed lastnosti, ki obliku- jejo prostovoljne gasilce. »Za vaše društvo to pomeni 90 let skrbi za društveno življenje, operativno pri- pravljenost in zagotavljanje pomoči sokrajanom« je dejal. Zagotavljanje dobrih pogojev za delovanje ni ve- dno enostavno, je pa možno uresni- čevati zastavljene cilje predvsem s pomočjo ljudi in lokalne skupnosti. To, kot je dejal Keršmanc, ne naza- dnje dokazujejo tudi Korinjski ga- silci. Ob tem je poudaril tudi delo z mladimi in prenašanje tradicije iz roda v rod ter medgeneracijsko sodelovanje. »Pomembni dosežki in seveda izgradnje vašega nove- ga objekta je dokaz, kaj vse gasilci povezani z ljudmi v kraju zmoremo in zmorete. Tako lahko dokažemo svojo pripadnost kraju in vsemu kar nas povezuje. Gasilci smo prav zaradi teh značilnosti lahko že več kot 148 let organizacija, ki zmore povezovati ljudi in ostale dejavnike v družbi«, je še povedal Keršmanc. Še en slovesni vrhunec praznovanja pa je bila podelitev priznanj in odli- kovanj. Vodstvo društva je najprej podelilo jubilejna priznanja čla- nom, gostom in drugim posamezni- kom, gasilskim društvom in raznim organizacijam. Prejemniki priznanj Gasilske zveze Ivančna Gorica so bili naslednji: Priznanje GZ Ivančna Gorica za po- žrtvovalnost III. stopnje: Alojz Hočevar, Špela Hren, David Hribar, Nives Hribar, Gašper Kaste- lic, Barbara Meglen, Janez Meglen, Boštjan Nose , Jože Nose, Karmen Nose, Matjaž Nose, Peter Nose, Rok Nose, Mateja Novak, Maja Oberstar, Aleš Pahar, Franc Vidic, Blaž Zajc, Borut Zajc, Franc Zajc, Tone Zajc. Priznanje GZ Ivančna Gorica za po- žrtvovalnost II. stopnje: Anica Hren, Marjetka Meglen, Metka Nose, Rok Nose, Simon No- vak, Alojz Oberstar, Bojan Pahar, Jure Pahar ml., Primož Pahar, Dra- go Šinkovec. Priznanje GZ Ivančna Gorica za po- žrtvovalnost I. stopnje: Ciril Nose, Jožica Pahar, Stanislav Pahar Častna medalja GZ Ivančna Gorica: Anica Novak, Alojz Oberstar st., Jože Zajc, Janez Nose, Marija Nose, Mojca Novak, Jože Pajk. Na slovesnosti so bila podeljena tudi visoka priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije: Priznanje GZS III. stopnje: poveljnik Anton Hribar (plameni- ca), Franc Novak, Marjan Pahar, Marjan Perko (planica). Priznanje GZS II. stopnje: namestnik poveljnika Anton Hri- bar, Nada Hribar, Vera Nose, Jure Pahar st. Priznanje GZS I. stopnje: Franc Meglen Plamenica GZS I. stopnje: PGD Korinj Priznanje GZS za posebne zasluge, eno najvišjih priznanj v gasilstvu v Sloveniji, je prejel Jože Novak, na- mestnik predsednika PGD Korinj in dolgoletni funkcionar v Gasilski zvezi Ivančna Gorica. Organizatorji so slovesnost obarvali tudi s kulturnim programom, v ka- terem sta nastopila recitatorja Jože Hočevar in Tjaša Meglen s pesmijo pesnika Antona Hribarja Korinjske- ga in harmonikarja Matjaž Meglen in Rok Nose. Praznovanje se je po uradnem delu nadaljevalo z gasil- sko veselico in Dejanom Vunjakom. Matej Šteh 17 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti Na Aninem sejmu so se obiskovalci pomerili tudi v polžjih dirkah Zadnji vikend v juliju je Višnja Gora dihala v taktih, ki jih je narekoval tradicionalni, letos že 20. Anin se- jem. Tradicionalna prireditev se je začela že v petek z odprtjem razsta- ve fotografij večkrat nagrajenega fotografa in nekdanjega Višnjana Jake Bregarja. Sobotni večer v sta- rem delu Višnje Gore je popestrila gledališka predstava Kozlovske sod- be v izvedbi Kulturnega društva sv. Mihaela iz Grosuplja, v nedeljo pa smo doživeli vrhunec tridnevnega dogajanja, tradicionalni sejem v starem mestnem jedru, na katerem so se obiskovalci lahko pomerili tudi v pravih polžjih dirkah in izvršili do- sojeno kazen za »grešnega« kozla. Letošnji sejem je postregel s števil- nimi rokodelskimi, kulinaričnimi in literarnimi zgodbami iz cele Slove- nije. Dobrih 2.000 obiskovalcev sej- ma jih je lahko občutilo na 36 stoj- nicah in povorki jezdecev na konjih in starodobnikov ter drugi anima- cijah, ki jih je pripravilo Turistično društvo Višnja Gora. Sejem je tako kot že vsa leta otvoril mestni klicar, ki si je pozornost izboril, pravzaprav pribobnal na dvesto let starem bob- nu, ki je v Višnji Gori bobnal v časih, ko je bilo naše ozemlje del Ilirskih provinc pod Napoleonovo upravo. Staro mesto Višnja Gora ni znano le po znameniti zgodbi o Lukežu Drnulji, njegovem nevednem ko- zlu Liscu in Andražu Slamorezcu. Meščani so še posebej ponosni na svojega polža, ki je simbol starega mesta. Tudi zato so polži še pose- bej ponosno krojili letošnji program sejma. Obiskovalci so se lahko slad- kali s torto velikanko v obliki polža, lahko so celo kramljali z zanimivim gospodom, ki je na hrbtu nosil zlato polžjo hišico. Na eni od stojnic so lahko celo poskusili pečene polže z zeliščnim maslom, ki si jih radi privoščijo največji gurmani v presti- žnih francoskih in italijanskih resta- vracijah. Letošnja atrakcija sejma so bile tudi prave polžje dirke. Vsi, ki so se želeli pomeriti v dirkah, so si po svoji najboljši presoji izbrali pol- ža, ki se je nato pomeril še s štirimi sotekmovalci, ki so jih skrbno izbrali drugi obiskovalci sejma. Ob strašno glasnem navijanju ob vsaki dirki je najhitrejši polž za nagrado dobil solato, ki ga je čakala v izteku ciljne ravnine, njegov »manager« pa si je prislužil eno od praktičnih nagrad. V polžjih dirkah se je pomeril tudi sam ivanški župan Dušan Strnad. In tudi gladko zmagal z veliko prednostjo. Predvsem otroci pa so radi ugibali, kakšno kazen je s sodbo modrega moža doletela grešnega kozla Lisca. Vsi, ki so postregli s pravilnim odgo- vorom, so se lahko prelevili v rablja in izvršili kazen, devet udarcev po Lisčevi senci. Višnja Gora pa vse bolj ponosno pri- poveduje še eno znamenito zgod- bo. Grad Podsmreka je namreč rojstni kraj kranjske čebele, ki je po zaslugi čebelarja Emila Rothschütza ponesla svojo marljivo naravo tudi v širni svet. Zato se ne bomo nič kaj dosti ušteli, če napovemo, da se bo Kozlu Liscu in višnjanskemu polžu prihodnje leto na Aninem sejmu pridružila tudi kranjska čebela. Franc Fritz Murgelj ZDELO SE VAM BO KOT ČUDEŽ! Čutite pritisk in bolečine zaradi vraščanja nohtov na stopalih. Težava je trdo- vratna in se pogosto konča pri kirurgu. To na žalost ni vedno uspešno in je treba poseg v 75 % primerov celo večkrat ponoviti. Že nekaj let je možno to težavo reši- ti na mnogo enostavnejši način. Sanacija vraščenih nohtov z nohtno sponko (3TO) je re- volucionarna metoda, s katero boste garantirano odpravili posledice vraščanja nohtov. Stranke, ki smo jim namestili 3TO sponko, kar niso mogle verjeti, kako hitro je popustila bolečina in kakšno izboljšanje je sledilo že v prvih dneh po namestitvi. S to metodo, ki je neboleča in učinkovita, dosegamo osupljive rezultate. Uspeh je zagotovljen in trajen v kar 96 %. Uporabljamo najboljše, preizkušene materiale, izdelane iz kirurškega jekla, in druga najučinkovitejša sredstva. Po večletnih izkušnjah smo tako prepričani o tej metodi, da vam lahko ponudimo garancijo na zadovoljstvo. Oglejte si našo spletno stran www.propedis.si oz nas poiščite na FB propedis.si. Naročila na pregled ali obravnavo sprejemamo na telefonski številki 040 884 459. Najdete nas v Grosuplju na Kolodvorski 3. Tudi v letu 2017 je prvi preventivni pregled brezplačen (Metka Grošel, Propedis, medicinska pedikura). Sodeluj na nagradnem natečaju za najboljšo fotografijo in osvoji nagrado Občina Ivančna Gorica in Zavod Prijetno domače želita obogatiti arhiv fotografij, ki ga uporabljata za promocij- ske namene in hkrati spodbuditi prebivalce, da bi pripomogli h kvalitetnejšemu prikazu občine. Zato vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske in profesionalne fotografe z območja občine Ivančna Gorica, ki so skozi fotografski objektiv pripravljeni osvetliti posebnosti in lepote naših krajev. Avtorji fotografij lahko v nagradnem natečaju sodelujejo izključno le kot fizične osebe. Pošljite nam fotografije, ki niso starejše od 5 let in ki odražajo naslednjo tematiko: 1. SKLOP - naravna, kulturna in arhitekturna dediščina naših krajev in občine; 2. SKLOP - športne, kulturne in druge dejavnosti, dogodki, utrip, delo in življenje prebivalcev; 3. SKLOP - kreativen prikaz kulinaričnih posebnosti. Vsak avtor lahko pošlje do 12 fotografij iz vsakega sklopa, ki jih bo pregledala komisija in izbrala 3 najboljše ter jih ustrezno nagradila. V komisiji bo prisoten vsaj en strokovni sodelavec s področja fotografije, ocenjevanje pa bo potekalo anonimno, brez navedbe avtorjev. Avtor najboljše ocenjene fotografije bo prejel bon za nakup fotografske opreme v vrednosti 300 €, drugo uvrščeni v vrednosti 150 €, tretji pa v vrednosti 50 €. Privlačno praktično nagrado prejme tudi avtor najlepše serije fotografij iz posameznega sklopa. Natečaj je odprt z dnevom objave v občinskem glasilu Klasje in spletni strani Občine Ivančna Gorica in traja do 28. februarja 2018. Rezultati natečaja bodo predvidoma znani do sredine meseca marca, ko bo razpisan drugi, pomladno-poletni fotografski natečaj. Ob zaključku natečaja je predvidena tudi razstava fotografij pridobljenih znotraj natečaja. Objava natečaja s pravili za sodelovanje in vso potrebno dokumentacijo je na voljo na spletni strani občine Ivančna Gorica www.ivancna-gorica.si. 18 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti Dan nogometa in dobre volje v Dobu pri Šentvidu V Dobu pri Šentvidu že več kot 25 let pripravljajo Dan nogometa in dobre volje, v okviru katerega potekata nogometni tekmi med debelimi in suhimi in med poročeni- mi in neporočenimi ženskami. S tem nadaljujejo pred približno 45 leti začeto tradicijo v Biču, dogodek pa še danes združuje prebivalce okoliških vasi. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ko je na »centralnem stadionu« v Dobu pri Šentvidu potekala tra- dicionalna nogometna prireditev, ki je imela letos dobrodelno noto. Organizatorji so celoten izkupiček sredstev namenili za nakup pol- avtomatskega defibrilatorja, ki bo postavljen na pročelje gasilskega doma v Dobu in bo na voljo vsem prebivalcem tamkajšnje krajevne skupnosti. Nedeljsko dopoldne se je začelo z nogometnim turnirjem sosednjih gasilskih ekip, v popoldanskih urah pa sta potekali že tradicionalni tekmi med poročenimi in neporo- čenimi ter suhimi in debelimi. No- gometnega turnirja gasilskih ekip iz sosednjih društev se je udeležilo šest ekip. Zmage so se po streljanju kazenskih strelov veselili igralci So- brač, ki so v finalni tekmi premagali domačo ekipo Doba pri Šentvidu. Tretje mesto je zasedla ekipa Lu- čarjevega Kala, za njimi pa so se zvrstile še ekipe Hrastovega Dola, Zagorice in Sel pri Šumberku. Tudi letos so organizatorji poskrbeli za poseben program s humoristični- mi vložki in zanimivo komentiranje posameznih tekem. Za popestritev so letos poskrbeli padalci Letalske- ga kluba Šentvid pri Stični, ki so pred začetkom ženskega dvoboja med poročenimi in neporočenimi z neba prinesli nogometno žogo. Ekipa poročenih je bila močnejša s prvo damo ZDA Melanio Trump, igralce suhih pa je na dvoboj proti možem močnejše postave pripeljal nihče drug kot severnokorejski vo- ditelj Kim Džong Un. Rezultat je bil tudi letos drugotnega pomena. Poleg bogate kulinarične ponud- be je v času prireditve potekalo še tekmovanje v kuhanju golaža. Med desetimi prijavljenimi, so se zmage veselil člani ekipe »Lepo rejeni«. Gašper Stopar Na Pristavi obeležili 27. obletnico postavitve obrambno varnostnega sistema za zaščito Slovenije Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je v so- delovanju z Občino Ivančna Gorica v četrtek, 7. 9. 2017, na Pristavi nad Stično obeležilo 27. obletnico postavitve obramb- no varnostnega sistema za zaščito osamosvojitve Slovenije. Slavnostni govornik na prireditvi »Pristava 1990-2017« je bil prvi vojaški duhovnik in prvi vikar Slovenske vojske msgr. dr. Jože Plut. V uvodu sta navzoče pozdravila župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Župan Dušan Strnad je dejal, da je Združenje VSO eno redkih društev, ki ohranja spomin na sve- tle čase osamosvojitve. Po njegovih besedah je potrebno goji- ti spomin in učiti mlade o časih osamosvajanja Slovenije, ko je bilo potrebno izkazati veliko poguma. Župan je poudaril, da je zbornik slovenskih domoljubni pesmi Mati domovina, ki ga je pripravil Anton Krkovič, pomemben prispevek k poglabljanju narodne zavesti pri mladih. Pesmarico domoljubnih pesmi je ob zaključku minulega šolskega leta podaril vsem šolam v ivanški občini. Predsednik Združenja VSO Aleš Hojs pa je spomnil, da je bil uspeh vojne za Slovenijo tudi to, da je vojna minila z malo žrtvami. Po mnenju Hojsa je zelo pomembno, da se še vedno zbiramo na mestih, ki so bila ključnega pomena v procesu slo- venske osamosvojitve in demokratizacije ter s tem ozavešča- mo ljudi. Hojs je opozoril tudi na problem, ki ga v krščanskem izročilu vidi določen krog ljudi – ob tem je spomnil na odzive ob blagoslovu nekaterih šol v Sloveniji. Pozval je civilno druž- bo in društva, da se zoperstavijo omalovaževanju osamosvoji- tve in krščanskega izročila. Dr. Jože Plut se je kot slavnostni govornik zahvalim vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvi in zbrane spomnil na takratne čase Osrednji govornik na prireditvi ter takratni udeleženec vojne za Slovenijo 1991 msgr. dr. Jože Plut se je v svojem nagovoru spomnil tistih časov z besedami: »Klic k svobodi, k samostoj- nosti in demokraciji je bil tako močan, da mu trajno ni moglo nič nasprotovati. Pač! Nasprotovanja so bila, glasna in močna, pa tudi sistemska in tiha v ozadju in iz ozadja. Strah pred iz- gubo »samoupravne moči« pri nosilcih in njihovih dedičih je bil velik… Nekateri posamezniki, nekatere skupine in nekatere tako imenovane »organizacije delovnega ljudstva« so dolgo sicer nasprotovale temu klicu na mnoge načine, potem pa so se pragmatično uklonile. Ustaviti klica po svobodi, demokra- ciji in samostojnosti pa več ni bilo mogoče.« Plut se je vsem, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije tudi zahvalil: »Ne- glede na to, ali je komu posameznik vešč ali ne, so nekateri v poznih osemdesetih in začetnih devetdesetih opravili odlično delo, druga pa ga niso. Ko so nekateri s prikritim strahom v ozadju sledili procesom z rahlo zavoro in pasivno distanco, so drugi naredili, kar je bilo takrat potrebno. Tudi možje, ki so se sestali na tej lokaciji in drugi, ki so tudi pozneje na raz- lične načine branili samostojnost. Pripraviti celoten proces osamosvajanja ni mala stvar. Predvideti mnogo potrebnih razsežnost, vključno z obrambno… Nedvomno gre vsem, ki so na različnih področjih (duhovnem, kulturnem, gospodar- skem, političnem, varnostnem, obrambnem…) naredili odlo- čilne korake ob pravem času, neizmerno priznanje. Čestitka in hvala!« V kulturnem programu je z domoljubno pesmijo sodelovala Vokalna skupina Šentviški slavčki iz Šentvida pri Stični. Na pri- reditvi so bili prisotni tudi praporščaki Združenja VSO. Gašper Stopar 14. tekmovanje harmonikarjev v Sobračah Sobraški gasilci so s pomočjo KS in ostalih podpornih članov 6. avgusta izpeljali že štirinajsto tekmovanje har- monikarjev v diatonični harmoniki. Trud organizatorjev pri postavitvi prizorišča in izpeljavi tekmovanja je do- datno poplačala zelo številna udeležba na tekmovanju. Naknadnih prijav ob prihodu je bilo zelo veliko, zato so organizatorji in komisija določili, da vsak izmed tekmovalcev zaigra le eno skladbo po lastni izbiri, saj bi se v primeru dveh skladb prireditev zavlekla pozno v večer. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri starostne kategorije, najprej pa so se predstavili najmlajši ljubitelji zvena harmonike. Izvedbo, tehnično zahtev- nost in nastop je ocenjevala strokovno usposobljena tričlanska komisija v sestavi Jureta Pečjaka, Marka Udovča in prof. Roberta Kohka. Po tehtnem premisleku so določili zmagovalce za posamezne kategorije. V prvi kategoriji do 13 let je prvo mesto zasedla Danaja Grebenc, drugo Ga- šper Komac in tretje Gašper Štajnar. V kategoriji od 13 do 19 let je prvo me- sto zasedel Grega Skubic, drugo Matej Vidic ter tretje Miha Car, v kategoriji od 19 do 35 let pa prvo mesto Uroš Bobnar, drugo Simon Jere ter tretje Leja Sluga. Zmagovalec zadnje kategorije nad 35 let je bil Marjan Skubic, na drugem mestu mu je sledil Vinko Jensterle, na tretjem Alojz Murgelj. Občinstvo pa je imelo možnost glasovati za svojega favorita in tako določiti prejemnika pokala občinstva Sobrač, ki ga je letos prejel Zlatko Mohorčič. Pokale in priznanja so podeljevali člani strokovne komisije, predsednica KS Barbara Verbič ter predsednica PGD Sobrače Helena Adamlje. Prireditev sta povezovala Uroš in Tanja Adamlje. Nekateri se v Sobrače vračajo vsako leto, kar daje organizatorjem vedeti, da dogodek res povezuje ljudi in širi dobro voljo, kar se kaže tudi na vse večji udeležbi novih tekmovalcev. Najlepša hvala vsem gasilcem, KS, doma- činom, strokovni komisiji, sponzorjem ter seveda tudi tekmovalcem. Ob prijetnih zvokih ansambla Krjavelj in vlečenjem vrvi se je druženje na- daljevalo do večernih ur, kljub dežju. Še en dokaz več, da dobrega druženja ne more pokvariti niti slabo vreme. Tanja Adamlje V zahvalo gasilcem in krajanom podaril defibrilator V letošnjem letu so gasilci iz Doba imeli v letnem načrtu nakup defibri- latorja, za njihovo namero pa je izvedela tudi družina Pšajd, ki je bila ob požaru leta 2012 deležna pomoči domačih gasilcev. Požrtvovalnim sokrajanom so se želeli zahvaliti tako, da so v celoti sami investirali v na- kup naprave, ki jo je g. Stane Pšajd gasilcem predal 2. julija na žegnanju v Dobu. Naprava je sedaj nameščena v posebni omari pri hiši Mateje in Dušana Verbiča v Podborštu, kot že rečeno pa gasilci zbirajo sredstva za nakup še ene naprave, ki bo nameščena na zunanji strani stavbe gasilskega doma v Dobu. 19 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti 16. pohod Društva prijateljev konj Višnja Gora Društvo prijateljev konj Višnja Gora je v soboto, 19. avgusta, izvedlo že 16. celodnev- ni konjeniški pohod. Na 36 kilometrov dolgo pot se je odpeljalo 15 konjskih vpreg, ki so jih spremljali štirje konjeniki. Udeležencev oz. ljubiteljev konj je bilo okrog sto. Letošnji pohod je potekal izpred domačije Vrhovec na Kamenem Brdu, do Vrha, Višnje Gore, Pešče- nika, Kriške vasi in do hotela na Pol- ževem, kjer je bil krajši postanek. Turistično društvo Polževo je ude- ležence pogostilo in jim predstavi- lo svojo dejavnost. Daljši postanek je bil tudi na Jurčičevi domačiji na Muljavi, kjer jih je pričakal in poz- dravil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Pohod, ki se je nadaljeval preko ob- činskega središča Ivančne Gorice, Stične, Sel pri Višnji Gori do izho- diščne točke, je trajal sedem ur in pol. Poleg domačih članov društva so se ga tokrat udeležili tudi pred- stavniki konjeniških društev iz Ži- rovnice na Gorenjskem, Blok, Krima iz Iške vasi, Sostrega, Trebnjega in seveda tudi iz sosednjega Konje- rejskega društva Radohova vas. Po besedah predsednika Občinske tu- ristične zveze Ivančna Gorica Pavla Groznika so bili gostje navdušeni nad lepoto in razgibanostjo pokra- jine ter pogledi na Triglav, Krim, Snežnik, Trdinov vrh, Kum in druge hribe. Pohod je zbudil tudi veliko zanimanja med prebivalci vasi in naselij, skozi katere je potekal. Naj dodamo, da so višnjanski ko- njarji pred leti obkrožili tudi celo- tno krožno pot Prijetno domače, ki vsebuje vseh 12 biserov občine oziroma krajevnih skupnosti. Gašper Stopar Višnjanski konjarji spet med zmagovalci V nedeljo, 10. septembra, je bil v Šentjerneju Dan slovenskega hla- dnokrvnega konja. Društvo prijateljev konj Višnja Gora je sodelovalo s svojimi konji na testiranju triletnih žrebic in v spretnostni vožnji. Kot že nekajkrat, so se tudi tokrat višnjanski rejci te lepe domače konjske pasme odlično odrezali. Predsednik društva Peter Zajc je s svojo vprego suvereno zmagal v spretnostni vožnji, Franc Omahen st. pa je s svojima triletnima žrebicama na zahtevnem testu osvojil drugo in tretje mesto. Franci Omahen, predsednik Zveze slovenskih hladnokrvnih konj, je bil upravičeno ponosen na odlične uspehe višnjanskega društva, katerega član je vse od ustanovitve. Člani društva so se poleti udeležili številnih konjskih srečanj, prireditev in tekmovanj po vsej Sloveniji. Tako so med drugimi 27. avgusta uspe- šno sodelovali na Konjeniškem dnevu v Sostrem, s svojimi odličnimi konji pa so bili 29. avgusta tudi na mednarodnem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Pavel Groznik Medgeneracijsko srečanje Gasilske zveze Slovenije v Črenšovcih Zadnjo avgustovsko soboto se je v Črenšovcih odvijalo četrto medgenera- cijsko srečanje gasilk in gasilcev iz cele države. Zahvala gasilcem in krajanom V mesecu juniju je med neurjem prišlo do udara strele v naš kozolec na Velikem Korinju 11. Težko je opisati in razložiti občutke, ki ti švigajo po glavi, ko dobiš klic, da doma gori. Kot se je hitro razvilo neurje, je tudi iz na videz nedolžne strele kozolec v trenutku postal goreča bakla. Skorajda ne veš, kje bi začel gasiti in katero orodje bi najprej rešil. Ob hitrem in uspešnem posredovanju gasilcev in krajanov smo shranjeno orodje hitro rešili le z nekaj poškodbami, kozo- lec pa je žal pogorel. Gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo so gasilci uspešno obvarovali, tako da sta ostala nepoškodovana. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem gasilcem iz PGD Korinj, PGD Za- gradec, PGD Ambrus in PGD Stična za hitro in uspešno posredovanje pri gašenju. V takih trenutkih je dobro vedeti, da v nesreči nisi sam. In to se je v našem primeru tudi pokazalo. Tukaj velja še posebej iskrena hvala vsem krajanom in gasilcem iz Velikega in Malega Korinja ter Laz nad Krko in ostalim dobrim prijateljem za vso pomoč pri gašenju in sanaciji pogorišča, denarno pomoč in moralno podporo. Še enkrat iskrena hvala vsem! Jure Pahar z družino Ko združijo moči dolenjski jamarji Zadnji vikend v avgustu je bil do- lenjskemu jamarskemu taboru, ki ga je lani po dolgem času v okviru svojega praznovanja izvedel Jamar- ski klub Krka, v sodelovanju z osta- limi dolenjskimi jamarskimi klubi. Letos je čast organizacije pripada- la sosednjemu Jamarskemu klubu Novo mesto, ki letos obeležuje 55. letnico ustanovitve. Jamarski klub Novo mesto je s pripravami na veliki dogodek za- čel pred meseci, s tradicionalnimi sestanki predstavnikov vseh klu- bov na Dolenjskem. Letos so bili na tabor povabljeni tudi preostali jamarji, ki jim medsebojno druže- nje veliko pomeni. Dogajanje se je začelo že v petek popoldan, ko so »domačini« in tisti najbolj zagreti jamarji, začeli s pripravljanjem pro- stora. Skavtski dom pri Žagi Rog sre- di Kočevskih gozdov so do večera že napolnili jamarji iz vseh koncev Slovenije, večina je bila seveda iz dolenjskih koncev. Program doga- janja je bil pester. Petkov večer je bil namenjen predstavitvam; glav- nina se je osredotočala na projekt Life Kočevsko v okviru katerega je bilo izvedenih več pregledov sta- nja onesnaženosti jam in čistilnih akcij na Kočevskem. IZRK Postojna je predstavil glavne vidike izvede- nih akcij, DZRJ Ljubljana in JK Novo mesto pa sta kot glavna izvajalca omenjenih čistilnih akcij, predsta- vila izvedbo in probleme s katerimi so se soočali pri čiščenjih. Fotografa Tomaž Grdin in Marko Pršina iz JK Novo mesto sta na ogled postavila tudi peščico izmed svojih številnih fotografij, ki so zares lepe, nič manj od ravno tako razstavljenih fotogra- fij Petra Gedeja iz Jamarskega kluba Železničar, ki je poslikal dolenjsko »lepotico« Čaganko. Sledilo je pri- jetno druženje pozno v noč. Sobo- tno jutro je prineslo tudi prihod preostalih jamarjev. Po zajtrku smo se razdelili v skupine. Ena skupina se je udeležila celodnevne delav- nice merjenja jam pod vodstvom inštruktorjev JZS , druga je odšla z inštruktorji v steno na poligon, tre- tja je odšla v jamo Lijak pod Grin- tovcem, četrta skupina, kjer so bili udeleženci jamarskega dneva na Kočevskem, pa so odšli v jamarjem dobro poznano Apolonovo jamo. Tečaj merjenja jam je bil namenjen uporabi Distota X s katerim veli- ko lažje in hitreje izmerimo jamo. Predavatelji so udeležencem pred- stavili uporabo elektronskih pripo- močkov za risanje jam, s katerimi veliko lažje izrišemo jamo že v jami, doma načrt samo še popravimo, dopolnimo. Svoje znanje so ude- leženci preizkusili tudi v praksi. Na poligonu so jamarji obnavljali svoje znanje, večina je bila tečajnikov, ka- tere so teden dni kasneje čakali iz- piti Jamarske zveze Slovenije. Proti večeru se je prostor pred skavtskim domom začel polniti, okoli ognja, kjer se je kuhal golaž, se je nabralo veliko lačnih jamarjev. Po zasluženi večerji je sledil zabavni del dogaja- nja, Speleotlon. Tudi tu so se gosti- telji izkazali in nam pripravili pestro dogajanje, kjer smeha ni manjkalo. Nedelja je bila namenjena delav- nici tovariške pomoči, na kateri so udeleženci preizkusili svoje znanje v snemanju poškodovanca z vrvi. Tovariška pomoč je uporabna v pri- meru, ko na vrvi obvisi, večinoma zaradi poškodbe, sojamar. Ker je tovrstna pomoč ključnega pomena pri dajanju prve pomoči, jo mora znati vsak jamar. Načinov snema- nja poškodovanca z vrvi je več, vsi pa stremijo k hitremu in čim bolj udobnemu nudenju pomoči. Hkrati je bilo tečajnikom še vedno omogo- čeno preverjanje znanja za prihaja- joče izpite. Kdor si je zaželel malo ohladitve, pa si je lahko ogledal eno izmed bližnjih jam. Celotnega tabo- ra se je udeležilo 52 jamarjev in ja- mark iz kar 11 društev. Jamarskega dneva, ki je bil organiziran za vse jih jamarstvo zanima, pa se je udeleži- lo 13 udeležencev. Še en vikend, ki je popestril jamar- sko dogajanje in združil jamarje. Iz Jamarskega kluba Krka smo se ta- bora udeležili štirje predstavniki, ki smo bili z delavnicami in samim dogajanjem zelo zadovoljni. Tovr- stni tabori so odlična prilika za iz- menjavo izkušenj, doživetij in spo- znavanju novih tehnik. Veselimo se že naslednjega leta, ko bo čast organizacije pripadala Jamarskemu klubu Brežice. Tanja Podržaj Jamarski klub Krka Iz Gasilske zveze Ivančna Gorica se je srečanja udeležilo 12 članic in vete- ranov PGD Stična. V program je bil vključen ogled znamenitosti Pomur- ja, popoldan pa smo se udeležili orientacijskega pohoda po Črenšovcih s preizkušanjem v različnih veščinah, nekateri pa so se pomerili tudi v mini gasilski olimpijadi z družabnimi in šaljivimi igrami. Ekipe so bile sestavljene iz članov različnih društev in različnih starosti. Na orientacijskem pohodu je med 33 ekipami drugo mesto osvojila ekipa Sirene, v kateri sta bili tudi članici našega društva. Na stojnicah smo lahko poskusili in tudi kupili domače kulinarične dobrote in izdelke. Ob koncu prireditve pa nas je s stand up komedijo nasmejal Tadej Toš, ki je v humorističnih resnicah prikazal vse dobre plati gasilstva in pa kako bi bilo, če bi bil predsednik države gasilec. Srečali smo se tudi s pobratenim društvom iz Sečovelj. Tovrstna srečanja širijo poznanstva, omogočajo izmenjavo strokovnih mnenj ter krepijo in utrjujejo vezi med različnimi generacijami slovenskih gasilcev. V imenu članic PGD Stična Judita Ljubič Strmole 20 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti Čistilna akcija v Znojilah Vaščani Znojil so že nekaj časa opazovali neurejenost in zaraščenost avtobusne po- staje ob regionalni cesti Ivančna Gorica – Žužemberk. Ker kljub začetku šolskega leta ni bilo izboljšav, smo se odločili, da vzamemo stvar v svoje roke. V petek popoldne, 1. 9. 2017, smo se primerno opremili (lopate, vile, kosa, metle) in se lotili dela. Avtobusno postajo smo naravnost »pomladili«, pokosili travo in ple- vel, odnesli smeti, pometli in ure- dili celotno postajališče. Naša mladina ima zdaj spet prime- ren prostor za čakanje na vstopni postaji poti do »učilne zidane« v Ljubljani, Novem mestu, Ivančni Gorici in še kje. Tudi uporabniki ceste imamo znova ustrezen pogled na avtobusno po- stajo v Smrečju, brez slabega občut- ka nadaljujemo svojo pot, ponosni na svojo vas. Pa še prav lepo smo se družili! Za Znojilčane: Franc Koželj Fotodokumentacija: Pia Škufca Planinsko društvo Polž osvojilo vrh Grossglocknerja 3798 m Grossglockner ali po naše Veliki Klek je z višino 3798 m najvišja gora v Avstriji. Grossglockner je v vsakem pogledu izredna gora, visoka, strma in zelo težko dostopna, zato je eden najbolj zaželenih ciljev v Alpah in močno obiskan vrh. Od kjerkoli pri- stopamo na goro, nas čaka hoja po ledenikih, vzpenjanje po strmih sne- žiščih in plezanje po skalah. Mnogi, ki so goro podcenjevali (in teh je kar precej), so za svoje početje plačali najvišjo ceno. Zato planinec potre- buje alpinistično znanje, ali vodnika, sicer na gori nima kaj iskati. Tudi planinci planinskega društva Polž smo se odločili, da poskušamo priti na sam vrh. V avgustu se nas je zbralo dvanajst članov, med nami je bilo pet vodnikov. Zbor v višnji Gori, pregled opreme in že smo se peljali proti Karavankam s svojimi jeklenimi konjički. V Avstriji smo se peljali mimo mesta Spittala in naprej po dolini Drave do Lienza. Na- daljevali smo proti vasi Kals, nato pa se po gorski cesti dvignili na parkirišče koče Lucknerhaus, ki leži na višini 1984 m. Tu smo pustili jeklene konjičke in si naprtali svoje pretežke nahrbtnike. Vodniki so nas popeljali po dolini Kodnistal. Po več urah hoda smo prispeli do koče Studlhute na višino 2801 m, kjer smo se odpočili in okrepčali. Po počitku smo krenili naprej proti ledeniku Kodnitzkees. Zaradi nevarnosti razpok smo se navezali v tri naveze. Ledenik smo prehodili, nato pa se je začel strm vzpon po jeklenicah in klinih. Po dveh urah smo prispeli na kočo Erzherzog-Johann-Hutte na Adlersru- he, ki leži na višini 3451 m. Tu smo tudi prespali. Zgodaj zjutraj smo se razdelili v naveze in krenili proti vrhu. Pot nas je sprva vodila po strmem snežišču, nato pa smo prišli do skalovja, kjer smo se varovali z vrvjo. Po uri plezanja smo prispeli na Mali Klek, kjer smo splezali na grebensko rez in se spustili na skalno glavo. Tu pride do zastojev, saj je prostora le za eno navezo. Ohranili smo mirne živce in nato sestopili v škrbino (17 m) in jo prekoračili po ozkem, silno izpostavljenem grebenčku do skal na nasprotni strani. Nato smo splezali po ska- lovju na sam vrh, na katerem stoji veličastni križ. Prvi dve navezi sta prišli na vrh skoraj istočasno, tretja na- veza je zamujala, tako se nismo skupaj fotografirali. Po obveznem slikanju smo se po isti poti vrnili na kočo. Žal je med sestopom prišlo do tragične nesreče, saj je Nemško alpinistko zadela skala. Po isti poti smo se vr- nili na ledenik Kodnitzkees. Tu bi kmalu spet prišlo do nesreče, saj je deset metrov od našega vodnika Boštja- na (Nani) letela ogromna skala. Zaradi toplotnih spre- memb se gora kruši in je zelo nevarna. Ledenik smo prehodili, pospravili opremo v nahrbtnike (približno 15 do 20 kg na osebo) in se objeli, ter čestitali eden druge- mu za imeniten uspeh, ter krenili proti dolini. Če pogledamo, je to velik uspeh društva Polž, saj je vseh dvanajstim članom uspelo priti na vrh in srečno v dolino. Veliki Klek so osvojili Sebastjan Potočnik, Ani- ca Košak Zagradec, Matej Jančar Zgornja Draga, Aleš Erjavec Višnja Gora (prva naveza), Branko Ilotič Višnja Gora, Milan Kastelic Škoflje, Urban Slana Krka, Boštjan Medvešek Bič (druga naveza), Milan Sirk Dobrnič, Tone Prosen Dob, Miran Slana Krka in Boštjan Skubic Višnja Gora (tretja naveza). Zahvala vsem vodnikom za uspe- šno vodenje na Grossglockner, kralja Visokih Tur. Boštjan Medvešek, PD Polž Sprehod ob Kolpi PD Polž je za 16. 08. 2017 organiziral pohod za upokojence v Belo krajino, dobili smo se nekaj pred sedmo uro zjutraj. Zbralo se nas je lepo število ,46 nas je bilo. S seboj smo imeli tudi nekaj otrok. Z avtobusom in s kombijem smo se peljali mimo Ivančne Gorice, Zagradca, Žužemberka do Črnomlja. Pri Radencih smo zapustili avtobus in se peš podali ob Kolpi do Damlja. Pot sama je bila nekoliko naporna, aktivne hoje je bilo 2 uri in 35 minut, z nekaj odmori pa smo prehodili skoraj 12 km v 3 urah in šestnajstih minutah. Oj Triglav moj dom … Tudi letos je Planinsko društvo Polž za ljubitelje pla- nin organiziralo izlet na Triglav. Vremenska napoved za predvideni konec tedna ni bila preveč obetavna, zato smo vsak dan napeto spremljali »dogajanje tam zgoraj« in upali, da se le izteče vse po sreči. V petek, 18. 8., smo se zjutraj ob 5. uri zbrali v Višnji Gori in pisana druž- ba mladih in malce starejših, se je dobre volje odpravila na pot. Začetek naše poti ni bil preveč naporen, saj smo se udobno namestili na avto- bus, ki nas je popeljal proti Gorenjski. Po vmesnem postanku s kavico smo okrog 7. ure prispeli do Pokljuke, kjer je bil start naše »pešpoti«. Oprtali smo si nahrbtnike, se opremili s čeladami in pasovi in veselo od- šli navkreber … Kljub temu da je bilo med nami tudi nekaj precej mladih (nekateri niso imeli niti 10 let), smo dobro premagovali prve korake, ki so nas počasi, a vztrajno vodili navzgor. Po postanku na Konjščici, kjer je bila že priložnost za prvo malico, smo jo mahnili naprej, saj je bil naš cilj, da pridemo v petek do Kredarice in naprej na Triglav, tako da smo ubogljivo sledili svojim vodnikom … Po dobrih šestih urah, vmes smo imeli daljši postanek na Vodnikovi koči ter nato še nekaj manjših, smo vsi srečno prispeli na Kredarico. Do Kredarice smo že vedeli, ali bomo zmogli v istem dnevu še na sam vrh ali ne in tako smo si po okrepčilu in postanku, že začeli zapenjati čelade, kajti sedaj je šlo zares … Lažji, saj smo nahrbtnike pustili v koči, smo korakali prvim »klinom in zajlam« naproti … Na sam vrh Triglava smo odšli vsi, razen ene planinke, ki se je po pametnem premisleku odločila, da nas počaka na Kredarici in tam za nas drži pesti. Sam vzpon še ni bil težak, mnogo težje se je bilo varno umakniti planincem, ki so prihajali nasproti, saj je bila v krasnem sonč- nem dnevu pot na vrh precej »prometna«. Ob pol šestih zvečer smo vsi utrujeni, a zadovoljni, da nam je uspelo, prišli do tistega krasnega Alja- ževega stolpa. Po obveznem krstu vseh, ki so prvič prispeli na vrh, smo počasi sestopali proti koči, za katero smo vedeli, da nam bo nudila var- no zavetje in počitek. Večerna pesem je še dolgo odmevala po obronkih gora, saj nam kar ni bilo še do spanja, a počasi smo se le odpravili proti svojim ležiščem, a smeha še kar ni bilo konec. Zjutraj smo se ob 7. uri, eni bolj spočiti drugi malce manj, po zajtrku odpravili v dolino. Po posvetu naših vodnikov, ki so vedeli, da se pribli- žuje dež, smo se odločili, da se odpravimo proti Krmi. Odločitev je bila pravilna, saj smo ob 12-ih varno in še suhi prispeli do doline, kjer nas je že čakal naš šofer z odrešilnim avtobusom. Ko smo prišli do Kovinarske koče, kjer je še kako prijalo hladno pivo in kava, se je že ulila prva ploha. Po kosilu v Naklem nas je čakala le še pot do doma, kjer smo vedeli, da bo kopel in sveža postelja tisto, kar nam je edino manjkalo v teh dveh dneh. Veseli in polni lepih vtisov smo se razšli. Hvala Alešu, Janezu, Branetu in Gašperju za varno vodenje, prav gotovo pa še dolgo ne bo šel iz glave stavek, ki ga je Janez vztrajno ponavljal povsod, kjer bi z veseljem še malo posedeli:»Ala gremo!« Ana Zadel Kosilo smo imeli na turistični kmetiji Zvonka Žagarja, zelo nam je teknilo, zato so naši pohodniki po kosilu pohiteli na osvežujoče kopanje v lepo in čisto Kolpo, nekaj pa nas je ostalo na turistični kmetiji in smo se prav pri- jetno zabavali ob zvokih harmonike. Po sedemnajsti uri smo se prijetno utrujeni odpravili proti domu in se seveda ustavili še v Žužemberku in po- pili kavico, sok ali kaj drugega. Moj osebni vtis pa je: bil je prekrasen sončen dan, preživet s prijetnimi lju- dmi, naš vodnik Janez Čebular si zasluži vse pohvale, ker nas ni preveč gnal. Prav tako naš voznik Niko, ki nas je varno pripeljal domov in bil zelo pri- jetna družba. Tak pohod si bomo upokojenci še kdaj z veseljem privoščili. Biserka Zavodnik 21 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti Obiskana Menina planina ostala v lepem spominu Naj najprej pohvalim Društvo upokojencev Višnja Gora, ki je svoje zanimive dejavno- sti razširilo na torkove pohode po lepih poteh v okolici Višnje Gore. Vzdrževanje psi- hične in telesne kondicije je pomembno za vse, za nas, ki smo še v službah in tudi za upokojenke in upokojence. K sreči je ozaveščenost ljudi vse večja, zato so aktivnosti društva še toliko bolj pomembne. No, kljub službi sem mi je torkovih pohodov nekajkrat uspelo udeleži- ti. Skupini, ki se po mojem občut- ku veča, sem se priključila tudi na pohodu na Menino planino 19. 07. 2017. Menina planina je del Kamniško- -Savinjskih Alp. Razteza se na višini 1200 do 1500 metrov, ime pa je do- bila po menihih iz gornjegrajskega benediktinskega samostana. Da gre za pašniško območje, smo se prepričali že takoj na začetku poho- da, ko smo se skozi lepo Tuhinjsko dolino po vijugasti, tudi makadam- ski poti, povzpeli na izhodiščno toč- ko in zapustili avtobus. Naš cilj je bil Dom na Menini planini, od koder smo nadaljevali krajšo pot do naj- višje točke – Vivodnik na višini 1508 metrov. Najpogumnejši smo se povzpeli tudi na malce majav lesen stolp, iz katerega se je razprostrl še lepši pogled na oddaljene vrhove. Ob domu, kjer so naši nahrbtniki in tudi gostišče poskrbeli za osvežitev in lakoto, stoji spomenik NOB. Me- nina planina je bila med narodnoo- svobodilno borbo prizorišče števil- nih sovražnikovih ofenziv in hrabrih bojev partizanov. Na Menini je bilo tudi mesto za sprejem in skladišče- nje opreme, ki so jo zavezniki spu- ščali s padali. Obisk Menine planine si bom zapo- mnila po lepi in ne prenaporni pla- ninski poti, ko sem se vnovič pre- pričala, da premalo poznam lepe kotičke naše Slovenije. Prav tako sem še dneve po pohodu razmišlja- la o dobrem vzdušju, zvenu kar treh harmonik, ki so začele doneti že kmalu po sedmi uri, ko smo krenili iz Višnje Gore, nam olepšale kosilo v dobri vaški gostilni v Zgornjem Tuhinju in nas pospremile nazaj v Višnjo Goro. Organizacija, ki je bila v rokah Planinskega društva Polž, je bila zgledna. Za nas sta skrbela Daša in Janez, in sicer z nalezljivo dobro voljo, hkrati pa z vso potreb- no skrbjo. Včasih, ko se vračam v Višnjo Goro, razmišljam o kraju, ki je v času mo- jega odraščanja kazal veliko bolj živahno podobo, kot jo kaže sedaj. Organizacij in aktivnosti je bilo zelo veliko, tudi priložnosti za druženja je bilo več. A ob izletu, kakršen je bil pohod na Menino planino, razmi- šljam, da so ljudje dobre volje po- vezani in da se znajo poveseliti. Naj bo tudi to podoba mojega kraja. Darja Groznik Telovadba 1000 gibov v Šentvidu pri Stični V občini Ivančna Gorica smo ustanovili že 3. skupino telovadbe 1000 gibov, imenovano po idejnem vodji dr. Nikolayu Grishinu. Lepega sončnega ponedeljka so prišla v skupino Šole zdravja Ivančna Go- rica k telovadbi tri korajžna dekleta, ki so zastopala kar tri generacije- naj- mlajša ima 6 let. Povedale so, da so iz Šentvida pri Stični In zato sem jim predlagala, naj tam ustanovijo svojo skupino. PLANINSKO DRUŠTVO POLŽ VIŠNJA GORA VABI NA 12. POHOD DVEH SLAPOV, ki bo 23. 9. 2017, s startom ob 8. uri izpred Mestnega kopališča v Višnji Gori. Prijavnina znaša 5 EUR (golaž, čaj). Pot je doga 15 km in je nezahtevna. Vljudno vabljeni! Nova skupina Šole zdravja Šentvid pri Stični Korajžne kot so, so kar takoj stopile v akcijo. V Šentvidu so razdelile leta- ke in revije Šola zdravja in se dogovorile za primeren prostor. Naslednji ponedeljek 7. 8. 2017 smo članice Šola zdravja Ivančna Gorica že začele s 5-dnevnim uvajanjem nove skupine v Šentvidu, nato pa so začele samo- stojno. Telovadba se izvaja vsako jutro od 7.30 do 8.00 razen nedelje, v čudovitem okolju v objemu dreves v športnem parku Centra za zdravljenje bolezni otrok. Vodenje skupine je prevzela Irena Urbas. Pri aktivnostih organiziranja, iskanja prostora, spodbujanja ljudi k udeležbi na telovadbo pa je zelo zavzeto pomagala Silva Marija Lavrič. Šentvidčani so zelo pozitivno in navdušeno sprejeli telovadbo. Sama pa sem zelo vesela nove skupine, saj se tako počasi, a zanesljivo pri- bližujemo viziji dr. Nikolaya Grishina, naj telovadba pride v vsako slovensko vas, v vsako naselje. Tako da imajo ljudje možnost telovadbe blizu svojega doma in da lahko sami čimbolj aktivno skrbijo za svoje zdravje. V Sloveniji je že več kot 3000 članov v več kot 130 skupinah. Pridni Šentvid- čani so dokazali, da se lahko zelo hitro ustanovi nova skupina. Kot pravi dr. Nikolay Grishin, ne podpiramo lenuhov, ampak vzgajamo junake. V pogovorih z različnimi ljudmi sem zaznala, da si želijo tudi v drugih kra- jih telovadbo 1000 gibov. Zato vabim vse krajane občine Ivančna Gorica, da zberejo pogum, zapustijo cono udobja, poiščejo stik z društvom Šola Zdravja. Radi vam bomo pomagali ustanoviti novo skupino. Kontakt: 040-978-406 Tatjana Jenko Vodja skupine Šola zdravja Ivančna Gorica Tatjana Jenko Poletje vabi v naravo in veliko Slovencev se v tem času poda tudi na naj- višji vrh Slovenije, Triglav. Minulo poletje je to pot uspešno opravila tudi skupina članov Lovske družine Krka. Primož Tomažin, Janko Zajc, Klemen Koščak in Dušan Strah so lahko občudovali čare našega gorskega sveta in ob tem že kovali nove načrte za delo v lovski družini. (mš) 22 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti 21. pohod po Lavričevi poti Gradišče nad Šentvidom in Stično V nedeljo, 15. oktobra 2017, bo potekal že 21. pohod po Lavričevi poti. Udeleženci 21. tradicio- nalnega pohoda imajo startno mesto v gostilni Jankl v Šentvidu pri Stič- ni, kjer najprej žigosajo dnevnik pot (prvi žig) pred odhodom pa se lah- ko tudi okrepčajo. Pri vpisu se dobi kupon za topel obrok, mošt in kostanj, ki ga bo prejel na koncu pohoda na Gradi- šču pri Lavričevi koči. Pot poteka od Šentvida preko Velikih Češnjic in vasi Mali Kal. Nadaljuje se mimo potoka Bukovica do zaselka Cerovec, od tu pa do druge kon- trolne točke Felič vrh. Markirana pot pripelje do vasi Debeče, od tam pa do Pristave nad Stično, kjer se nahaja tretji žig. S Pristave se pot spusti po edinem asfaltiranem odseku poti do Dobrave nad Stično nato levo čez gozdno pot do Gradišča. Cilj pohoda Lavričeva koča Gradišče (519 m), kjer si boste lahko ogledali tudi razstavo buč. Pri Lavričevi koči pa bo potekala tudi razstava gob, ki si jo lahko ogleda- te od sobote 14. 10. do ponedeljka 16. 10. 2017. Vljudno vabljeni! 4. TEKMOVANJE V KUHANJU BOGRAČA PRI LAVRIČEVI KOČI NA GRADIŠČU Gradišče nad Šentvidom in Stično, 8. 10. 2017, ob 9. uri 8. 10. 2017 ob 9. uri se bomo spet zbrali na Lavričevi koči vsi ljubitelji kuhanja in tekmovali v kuhanju najboljšega bograča ali tekmovalcem stopili v podporo. Ob 13.00 uri se začne ocenjevanje, bograč bo ocenjevala strokovna ko- misija. O uvrstitvi ekpi na bogračijadi odoloča strokovna komisija, ki jo določi organizator. Člani komisije bograč poskusijo in ocenijo: - kuhanost mesa in ostalih sestavin, - strukturo omake, - aromo in videz bograča ter končni izdelek, - izgled delovnega prostora in pogrinjek. Minimalna količina skuhanega bograča je 8 litrov. Organizator preskrbi mizo in klopi, vse ostalo pa tekmovalna ekipa (sestavine za bograč, pri- bor, kruh, dekoracija ...). Kuharsko ekipo sestavljajo ena do tri osebe. Prvi imenovani je vodja, ostala dva sta člana ekipe. Ekipa se mora prijaviti z imenom. Ekipe se prijavijo na tel. št. 041-456-914 Sonja, na FB strani Lavričeva koča Gra- dišče ali po e- pošti lavricevakoca@gmail.com. VABLJENI TEKMOVALCI IN OBISKOVALCI LAVRIČEVE KOČE. Dotik nebes – oratorij Ivančna Gorica Od 21. do 25. avgusta se je v okolici cerkve svetega Jožefa v Ivančni Go- rici dogajalo nekaj prav posebnega. 60 otrok in 18 animatorjev se je ves teden skušalo dotakniti nebes. In kako smo to počeli? Vsako jutro smo se prebudili z bansi, ki so nas popeljali vse od dežele Kranjskega Janeza pa tja do daljne indijanske vasi. Na poti smo se ustavili tudi pri pingvinih, levu, slončku, morskih psih. Tako razigrani smo odšli v spo- dnje prostore, kjer sta nas pričakala evangelist Luka in ježek Zvedav. Po- peljala sta nas stoletja nazaj, v čas, ko je živela Marija. Pripovedovala sta nam zgodbe o njej. O tem, kaj vse je ta žena naredila za nas. Žr- tvovala je sina Jezusa Kristusa in ko je umrl za nas, je postala naša mati. In ker je naša mati, je Marija še ve- dno med nami, nam pomaga, nas varuje, spremlja, brani. Zaradi nje se lahko dotikamo neba. Marijina dobra dela, prigode in njene čudo- vite lastnosti, ki so nam vsem lahko zgled, smo spoznavali tudi med ka- tehezami in prek mnogih iger. Le-te so spodbujale sodelovanje, dobro- to, prijaznost, v sredo pa nas pope- ljale na pravo potepanje po romar- skih središčih. Teden smo zaključili z osvežujočim skokom v bazen na Mestnem kopališču Višnja Gora. Za- ključili smo ga z druženjem, zabavo, skupaj kot velika božja družina. Nives Medved Vabljeni na Aviratek 2017 Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični tudi letos organizira dolenjski tek čez ovire, poimenovan Aviratek, ki bo potekal v soboto, 30. septembra 2017, ob 10. uri. Aviratek je dolenjski tek s premagovanjem najrazličnejših ovir na območju Šentvida pri Stični in bližnjih vasi, na ka- terem lahko tekmovalec preizkusi svojo vzdržljivost, spre- tnost, hitrost, telesno moč, poleg tega pa doživi pravo ak- cijo ter avanturo. Po okoliških poljskih in gozdnih poteh, kjer bo potrebno preteči 8 kilometrov dolgo progo, bodo tekmovalce pričakale najrazličnejše ovire. Ovire bodo orga- nizatorji postavili iz naravnega materiala, kot so bale slame, lesena piramida, hlodi, vodna kopel … Ogrevanje pred star- tom bo vodila strokovno usposobljena oseba Studia V.I.P . iz Ivančne Gorice. Prijave Sodelovati je mogoče kot posameznik ali kot ekipa treh in več članov. V obeh primerih sta dve kategoriji: ženske in moški. Mešane ekipe sodijo v kategorijo moških ekip. Prijavijo se lahko polnoletne osebe oz. tudi mlajši od 18 let in starejši od 15 let z dovoljenjem staršev ali skrbnikov. Startnina znaša: • 25 EUR za plačilo od 14. septembra do 27. septembra 2017 • 30 EUR dva dni pred prireditvijo in na dan prireditve (28., 29. in 30. september 2017) Organizatorji bodo 28. septembra 2017 vsem prijavljenim poslal e-mail s povezavo do startne liste, zato predlagajo prijavo do najkasneje srede, 27. septembra 2017. Zadnji prijavljeni se bodo na progo podali zadnji, predvidoma že v popoldanskih urah. Vsak udeleženec dobi Aviratek majico, topel obrok in pijačo ter posebno priznanje. Za preoblačenje bo prostor v ogrevanem šotoru. Prijave: http://aviratek.si/ Mini Aviratek V ciljnem prostoru na travniku bo potekal mini Aviratek za otroke in mladino. Prijavnina za otroke: - otroci, rojeni 2007 in mlajši: 5,00 EUR - otroci, rojeni od 2003 do 2006: 10,00 EUR. Plača se z gotovino na dan prireditve. Začetek mini Avirateka je predvidoma ob 14:30 oz. takoj po končani prireditvi za odrasle. Vsak otrok dobi posebno unikatno priznanje, majico, mali- co in pijačo. Kategorije: • letnik 2011 in mlajši (300 m) • letnik 2007 do 2010 (600 m) • letnik 2003 do 2006 (3000 m) Prijave: http://aviratek.si/ Dobrodelnost Vsako leto organizatorji del sredstev od startnine namenijo za dobrodelne namene in tudi letos bo tako. Zbrana sred- stva bodo namenjena delovanju Dnevnega centra za sta- rejše, ki deluje v prostorih Centra za bolezni otrok Šentvid pri Stični. Informacije FB profil PGD Šentvid in 041 203 300. Privabila nas je fontana piva v Žalcu Poznopomladanskega dne, 14. 6. 2017 smo se upokojenci DU Višnja Gora odpeljali na izlet v Žalec z oko- lico. Najprej smo si ogledali Ekomu- zej hmeljarstva in pivovarstva, ki se nahaja v nekdanji sušilnici hmelja in ponuja sprehod skozi zgodbo hme- lja v Spodnji Savinjski dolini, imeno- vani tudi Dolina zelenega zlata. To ime tudi pove pomembnost hmelja za to regijo. Nadaljevali smo z ogledom jame Pekel v Šempetru. To je kraški biser sredi Štajerske z bogatim podze- mnim svetom in najvišjim podze- mnim slapom v Sloveniji. Vrnili smo se v Žalec in obiskali prvo fontano piva v Evropi, ki je posta- vljena v mestnem parku v sredi- šču mesta. Okušali smo piva šestih domačih pivovarjev. Lani je samo v dveh mesecih delovanja fontano obiskalo več kot 36 tisoč obiskoval- cev. Zadnji ogled je bila cerkev Marijine- ga obiskanja v Petrovčah, ki je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji in je glavno romarsko središče škofi- je Celje. Cerkev naj bi bila tukaj že konec 14. stoletja in je bila zgrajena v gotskem slogu. Sedanjo baročno obliko je dobila v drugi polovici 18. stoletja. Svetla in baročno razgiba- na je njena notranjščina – vsa je po- slikana s freskami. Čudovit je glavni oltar s kipom nasmejane Marije z Jezusom v naročju. Sledilo je odlično kosilo v gostilni pri Vaški lipi v Grižah in pot domov z obveznim postankom na Trojanah. Cvetka Vozel 23 september 2017 številka 7 Krajevne skupnosti Morske dogodivščine na Debelem rtiču Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje je že 21. leto zapored organiziralo zdravstveno, socialno in samoplačniško letova- nje otrok. Letos se je iz občin Gro- suplje, Ivančne Gorice in Dobrepo- lje letovanja udeležilo 177 otrok s 16 vzgojitelji, pedagoško vodjo in pomočnico pedagoške vodje. Vroče poletne dni so preživljali v morju in bazenu, raziskovali morsko obalo, se preizkusili v igranju nogo- meta, odbojke na mivki in košarke ter odkrivali deželo škratov v boro- vem gozdičku. V petek so odšli na izlet z ladjico v Izolo, kjer so se po- sladkali z odličnim sladoledom. Popoldneve so si krajšali z različnimi ustvarjalnimi in gibalnimi delavni- cami. Pletli so zapestnice, ustvarjali morske slike iz naravnih materialov, izdelovali živali iz papirnatih kro- žnikov in knjižne kazalke, risali na morske kamne in s kredami okra- sili rtiške poti. Spoznali so osnove pilatesa in plesa, se igrali socialne igre ter osvežili osnove prve po- moči. V vsakodnevnih pogovornih delavnicah so dobili odgovore na najstniška vprašanja. Ob večerih so se udeležili miss in mistra De- belega rtiča, pokazali svoje talente, se našemili v najbolj odštekan stil, tekmovali v kvizu Male sive celice, kjer so zasedli prvo mesto in po- plesavali ob poletnih ritmih vse do trde teme. Otroci so doživeli nepozabne poči- tnice, kjer so spoznali veliko novih prijateljev, s katerimi so stkali pri- stne vezi. Tina Čampa in Urša Koritnik, pedagoški vodji letovanja Dan odprtih src RKS – OZ Grosuplje je v soboto, 27. 5. 2017, ob gasilskem centru v Grosupljem orga- niziral delavnice za otroke, ki so bile sprva predvidene v Lukovici. Vreme nam je šlo na roko. Bilo je toplo in sončno, gasil- ci PGD Grosuplje so nam dali prostor in otrokom poka- zali, kako je opremljeno gasilsko vozilo. Otroke, ki so to želeli, so popeljali po Grosupljem. Otroci so s curkom vode zbijali steklenice. Delavnice, so potekale na raznovrstnih področjih: bar- vanje kamenčkov, risbic, barvanje s kredami, imeli so tudi pravega frizerja, kjer so si lahko polepšali pričesko in je izpolnjeval zamisli mladih nadobudnežev, igrali so med dvema ognjema, plesali ples navijačic. Zahvaljujemo se zavodu Dan odprtih src, ki je poskrbel za delavnice in otroke obdaril s šolskimi potrebščinami ter donatorjem dobrot za lačne želodčke: Slaščičarstvu Kovačič in Pekarni Blaž z Vira pri Stični, Mesarstvu Ma- ver in Sir pak-u iz Stične ter Pekarni Grosuplje. Vera Cerkvenčič, KORK Stična Podelitev priznanj krvodajalcem iz KORK Višnja Gora V petek, 8. septembra 2017, je Kra- jevna organizacija Rdečega križa Višnja Gora v Mestni hiši pripravila slavnostno podelitev priznanj kr- vodajalcem jubilantom. Srečanja se je udeležil tudi predsednik RKS - OZ Grosuplje Franc Horvat, ki je vse navzoče najprej lepo pozdravil, posebej pa se je zahvalil krvoda- jalcem za plemenito poslanstvo. Skupaj z novo predsednico Jožefo Zupanc in Alenko Kastelic so krvo- dajalcem podelili priznanja. Med 26 povabljenimi krvodajalci jubilanti je najvišje priznanje za kar 60-krat da- rovano kri prejel Franc Pucihar. Srečanje so popestrili Višnjanski fantje pod vodstvom Maje Škufca, harmonikar Jure Omahen ter vo- diteljica srečanja Karmen Gorše. Vsem se iskreno zahvaljujemo. VSEM KRVODAJALKAM IN KRVO- DAJALCEM ISKRENE ČESTITKE IN ZAHVALA! Ker »TUDI VAŠA KRI LAHKO REŠUJE ŽIVLJENJA!« Vabljeni na krvodajal- sko akcijo, ki bo 26. oktobra v Ivanč- ni Gorici. Alenka Kastelic, KORK Višnja Gora Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Grosuplje - KO ZB Krka, Prostovoljno gasilsko društvo Korinj in Kulturno društvo Korinj VABIMO na TRADICIONALNO SPOMINSKO SREČANJE PRED SPOMENIKOM PADLIH SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PARTIZANOV NA KORINJU v soboto, 23. 9. 2017, ob 16. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali: učenci PŠ Krka, rogisti LD Krka, solistka Rebeka Radovan, recitatorka Tatjana Zadel in Partizanski pevski zbor. Program bosta povezovala Mateja Jere Grmek in Rok Godec. Sodelovali bodo tudi častna straža Slovenske vojske, praporščaki in pri- padniki 1. spominskega Dolenjskega bataljona. V počastitev spomina na padle partizanske borce bo spregovoril član odbora Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Gro- suplje, Miloš Šonc. Prijazno vabljeni na medsebojno druženje in tradicionalno srečanje z našimi prijatelji, italijanskimi borci A.N.P .I. ter simpatizerji z Goriške pokrajine. PGD Korinj KD Korinj ZB za vrednote NOB Grosuplje - Predsednik Predsednica KO Krka Jure Pahar Tamara Vidovič Predsednik Simon Sedevčič B i t i a l i n e b i t i . . . z d r a v V sodobnem času, ko nam vsakodnevni tempo ne dopušča veliko časa za užitek in razvajanje samega sebe, je skrb za zdravje v kombinaciji s tistim pravim razvajanjem idealno za optimizacijo vsakdanjega življenja. V Zdravstvenem domu Ivančna Gorica usposabljamo ljudi, da znajo skr- beti za svoje zdravje. Z doseganjem telesnega, duševnega in socialnega blagostanja imamo tudi večje sposobni za prilagajanje okolju. Dobro zdravje je podlaga za človekove fizične zmogljivosti, za osebni in druž- beni razvoj, posledično pa tudi za poslovni uspeh. Pridružite se nam na delavnicah: TELESNA AKTIVNOST september (predvidoma 28.9.) 2017 O TESNOBI oktober 2017 O DEPRESIJI oktober 2017 O STRESU november 2017 TEHNIKE SPROŠČANJA november 2017 ZDRAVA PREHRANA december 2017 Pridružite se nam, okrepite svoj imunski sistem in preprečujte bakterij- ske in virusne okužbe. Prijavite se na informacijah Zdravstvenega doma Ivančna Gorca, ali na tel. 01 7819 000 ali preko spleta zvc@zd-ivg.si. Pred začetkom preda- vanj dobite pisno obvestilo s podrobnostmi o predavanjih. »Vetra ne moremo spreminjati, lahko pa nastavimo jadra.« Tadeja Gruden, dipl. med. sestra, ZD Ivančna Gorica Zdravstveni dom Ivančna Gorica organizira TEST HITRE HOJE na 2 km, ki bo v PETEK, 29. septembra 2017, v času od 15.00 – 18.00, na športnem igrišču OŠ Stična ( poleg Šolskega centra). V primeru dežja test hoje odpade! Pridite športno oblečeni in obuti ter z veliko dobre volje. Z veseljem vas pričakujemo! Zdravstveno – vzgojni center, ZD Ivančna Gorica 24 september 2017 številka 7 Na Mačkovcu se pišejo (in živijo) prav posebne zgodbe Objavljamo zapis dveh drugošolk iz Podružnične šole v Temenici, ki sta s svojimi besedami zapisali doživljaje naravoslovnega dne na Mavričnem posestvu pri Oti Grad Barle iz Mačk- ovca v KS Šentlovrenc. Sedemletna Živa in Zoja sta v letošnjem šolskem letu sicer že tretješolki, njuna za- pisa pa objavljamo v septembrski številki časopisa, saj lahko Otilijo na njenem posestvu obiščete v priha- jajočih jesenskih mesecih tudi sami. Ob koncu šolskega leta smo odšli h gospe Otiliji na obisk. Tam smo imeli naravoslovni dan. Tja smo se odpravili z avtobusom. Odšli smo zgodaj zjutraj. Ko smo prispeli, nas je gospa Otilija pričakala na durih svoje hiše. Posedla nas je na poseb- ne stole - lesene štore. Pomalicali smo zelo posebno malico. Iz šole smo vzeli s seboj na pol prerezano žemljo s sirom. Dodatno nam jih je gostiteljica napolnila z namazom in peresom sveže hrustljave zelene solate. Bila je slastna malica. Sledil je ogled zeliščnega vrta. Zasajen je bil z veliko raznobarvnimi rastlina- mi. Med ogledom vrta smo skupaj nabrali zelišča, iz katerih smo ka- sneje skuhali čaj. Po čajanki smo v bližnjem gozdu nabirali suhe veje in trstičje, iz katerega smo zakurili ogenj. Otilija nam je tudi pokazala poseben vremenski kamen. To je naprava s tremi palicami in leseno podloženo ploščo. Na sredini pa visi bel kamen z luknjami. Če kamen meče senco, to pomeni, da je son- čen dan. Če sence ni, pomeni, da je megla. Če kamna ne vidiš, pa po- meni, da ga je nekdo vzel. Med pe- čenjem krompirja v žerjavici smo si ogledali tudi drevesni hišici. Pojedli smo krompir, ki je bil zelo slasten. Ob koncu obiska smo videli čisto posebno banko, banko s semeni. Prostor je bil poln steklenih kozar- cev, napolnjenih z različnimi seme- ni in zelišči. Preživeli smo nadvse zanimiv dan. Živa Miklošič, 2. r, Podružnična šola Temenica V torek smo se z avtobusom odpe- ljali v Mačkovec. Tam nas je priča- kala gospa Otilija. Pogovarjali smo se o zeliščih. Potem smo veje zložili na kup. Pripravili smo žerjavico za peko krompirja. Gospa Otilija ima tudi koze. Ime jim je Rozika, Belka in Aleks. Po travi smo hodili bosi. Imela je semensko banko. Zakurili smo ogenj. Šli smo na drevesne hi- šice. Preživeli smo zanimiv in pou- čen dan. Zoja Smole, 2. r, Podružnična šola Temenica Šolstvo Delovna akcija zaposlenih Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Vsi tisti, ki ste se 1. septembra po- novno odpravili proti Srednji šoli Josipa Jurčiča, ste, če seveda res niste bili slabe volje, ker bo spet “ta šola”, ali pa ste se po poti pro- ti šoli popoldan sprehajali (samo upamo lahko, da ste imeli s seboj vrečko, če ste bili s s svojim hišnim ljubljenčkom in jo tudi uporabili), opazili, kako sta pot proti šoli in prostor pred njo nekako drugačna, zračna, čista. Kako tudi ne? Dan pred poukom smo “v roke pljunili” profesorji in drugi zaposleni ter dokazali, da ne delamo le s “cveki” (zelo malo, ker imamo odlične dijake), ampak tudi s pravim orodjem. Smreke so izgi- nile, požagali so jih gozdarji, a za njimi in lubadarji, ki so bili prvi (to je tudi eden od razlogov za odstra- nitev), so ostali le štori (tokrat pra- vi), ki so bili celo nevarni, ker so bile smreke požagane precej visoko. Na uvodni konferenci pred začet- kom šolskega leta smo se profesor- ji skupaj z ravnateljem odločili, da bomo okolico šole očistili sami. Dan pred poukom smo prišli v šolo ob osmih zjutraj, opremljeni popolno- ma drugače kot sicer. Prinesli smo grablje, vile, motike, škarje, metle, pripeljali samokolnice … In se lotili dela. Požagali smo štore (to je sicer opravil hišnik), odnesli veje, zasuli štore, opleli, pograbili listje in smeti okoli šole, obrezali še drugo drev- je in grmovje, pometli in še veliko drugega. Po dobrih štirih urah in pol dela psihologinje, računovodki- nje, tajnice, hišnika in sedemnajstih profesorjev je bila okolica šole po- polnoma drugačna. Kljub temu da je stavba stara in potrebna teme- ljite prenove, je vendarle izgledala drugače (da je zasijala, pač ne mo- remo zapisati). Ves čas smo delali brez premora, tako da se je malica na koncu prav prilegla, zadovoljni pa smo bili tudi z opravljenim. Naša delovna akcija je le kamenček v mozaik k lepšemu okolju, ki pri- speva h kvalitetnejšemu okolju za- poslenih, predvsem pa naših otrok. S svojim ravnanjem, predvsem zgledom, kako ravnati z odpadki, kako se obnašati v naravi, prispe- vajmo, da bo naše življenjsko in de- lovno okolje prijetno. Vesna Celarc, prof. Obisk Koleševe domačije Zakorakali smo v novo šolsko leto. S krajšimi jesenskimi dnevi, ko so brez- skrbni poletni dnevi le še prijetni spomini, smo sprememb v svojih vsakda- nih deležni tako odrasli kot otroci. Predvsem šolarji in njihovi starši ter vsi, ki smo vsakodnevno povezani s šolo, smo primorani slediti tempu šolskega urnika in svoj prosti čas prilagajati zahtevam, ki jih včasih lažje, drugič težje usklajujemo. Ne glede na letni čas, vreme ali šolske obveznosti pa so otroci vedno željni gibanja, igre in učenja na prostem. Tudi zato na Podružnični šoli v Temenici načrtujemo pedagoški proces tako, da del pouka in določene vsebine izva- jamo na prostem, v okolici šole in njeni okolici. Tako smo meseca junija tik pred odhodom na počitnice preživeli Spoznavanje okolja drugače kot po navadi. Izvedli smo opazovalni sprehod po domači pokrajini ter se podali na obisk h Koleševim na ogled njihovega vrta, ki je bil v zgodnjih poletnih dneh že v polnem razcvetu. Ga. Saša je učence popeljala po svojem posestvu ter pripravila zanje števil- ne naravoslovne dejavnosti, ki so vključevale uporabo različnih čutil. Letos je bil poudarek na žuželkah in ostalih živalih, s katerimi se srečujemo na svojih zelenjavnih vrtovih. Učenci so presenečeni ugotavljali, koliko različ- nih živali je poiskalo dom med različnimi zelenjadnicami, zelišči in cvetlica- mi na Koleševem vrtu. Veliko so jih tudi poiskali ter se seznanili z njihovimi značilnostmi in delovanjem. Ugotavljali so, da živali živijo svoj življenjski ciklus ne glede na to ali jih mi uvrščamo med koristne ali škodljivce. Učenci so si ogledali tudi njihov prenosni kokošnjak in njegovo uporabo, ponovili o potrebah domačih živali ter si ogledali posebno vrsto domačih prašičev. Preizkusili pa so se tudi v izdelavi kamiličnega olja, zeliščne soli in dišavne sivkine vrečice. Čisto na koncu pa je učence čakalo še preseneče- nje, skrito v lično zavitem paketu na Koleševem vrtu, ki so ga nekateri še posebno pozorni raziskovalci opazili že ob začetku raziskovalnih nalog. S skupnimi močmi so ga našli in v njem so učence in njihove starše čakale vrečke domačega čaja, ki ga gospa Saša sama pripravlja iz različnih zelišč. Učenci so ob slovesu zatrdili, da se bodo na obisk h Koleševim z veseljem podali v raziskovanje tudi v naslednjem šolskem letu, saj je pri njih vsako leto kaj novega in zanimivega. Resnično si želim, da bi v slovenskem prostoru izvajali več poučevanja na- ravoslovja na prostem. Kot sem zapisala že ob lanskem obisku, vidim Ko- leševo domačijo iz Radanje vasi v Temenici eno izmed odličnih lokacij za izvajanje izkustvenega učenja na prostem. Kdo ve, ali ob naših obiskih ga. Saša ne nabira svojih prvih pedagoških izkušenj, ki ji bodo morebiti čez leta odlična popotnica za vodenje večjih šolskih skupin, ki bodo imele pouk na- ravoslovja v tako bogati učilnici na prostem kot je Kolešev vrt. Lidija Oštir, Podružnična šola Temenica Z novim šolskim letom začeli tudi na »Jurčiču« Tako kot na vseh šolah, je bilo tudi na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica ob začetku novega šolskega leta veselo in zelo slovesno. Kljub temu, da so sprejeli šte- vilčno najmanjšo generacijo 37 novincev, ki so se vpisali v gimnazijo, so delo začeli z velikim optimizmom. Dobro razpoložene prvošolce so že v avli prisrčno sprejeli dijaki višjih letnikov. Tiste, ki so s tem soglašali, so »starejši dijaki« popisali s črko F, ki naj bi bila simbol za »fazana« – novinca. Po uvodnem nagovoru ravnatelja Srednje šole Josipa Jur- čiča Milana Jevnikarja so skupaj z razredniki na razrednih urah spo- znali organizacijo šole, šolsko delo, urnik, si ogledali šolo ... Po besedah ravnatelja je šolski prostor po pustih počitniških dneh spet oživel. »Lepo je bilo opazova- ti navdušene, vesele in sproščene mlade ljudi. Veselimo se novih idej, mladostne radoživosti in delavnosti nove generacije, ki je v šolo prine- sla svežino in bo še nadgradila do- sedanje odlične rezultate in dosež- ke naše šole«, je dodal Jevnikar. Gašper Stopar 25 september 2017 številka 7 GROŠ na ulici 2017 in začetek novega šolskega/študijskega leta Septembra se je začelo novo šolsko leto, približuje se novo študijsko leto. Tudi za ekipo študentskega kluba GROŠ so se končale aktivne počitnice in že zbiramo nove ideje in snujemo nove, nepozabne do- godke ter urejamo ugodnosti za svoje člane. Pripravljamo izboljša- no ponudbo GROŠ-evih bonov, s katerimi si boste člani v našem kra- ju lahko privoščili cenejše malice, poskrbeli bomo za cenejše gibanje v grosupeljskih fitnes centrih ter ugodnosti na ostalih področjih, kot so storitvene dejavnosti in speciali- zirane trgovine. Meseci pred novim letom bodo pestri in zapolnjeni z GROŠ-evim brucovanjem, predbo- žičnim izletom, izobraževanji, adre- nalinskimi izleti in zabavami. Vabimo vse dijake in študente iz občin, Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, da se nam brez- plačno pridružite oziroma podaljša- te članstvo. Vse kar potrebujete je le potrdilo o vpisu za novo šolsko/ študijsko leto 2017/2018, ob vpisu pa izpolnite še vpisni list ter izrazi- te svoje želje za aktivnosti v klubu. Vpis novih članov bo potekal od 25. 9. 2017 pa najmanj do 7. 10. 2017 na študentskem servisu na Kolod- vorski cesti v Grosuplju, z veseljem pa vas pričakujemo tudi na uradnih urah v naših prostorih na Industrij- ski cesti 1g v Grosupljem. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši spletni strani (www. klub-gros.com), spremljajte pa nas tudi na Facebooku (www.facebook. com/sk.gros). Groševcu ni nikoli dolgčas! Urša Košak, ŠK GROŠ Šolstvo Popoldanski programi v Hiši otrok Ivančna Gorica V Hiši otrok Ivančna Gorica se dogajajo zelo zanimive razvojne zgodbe naših otrok. Po opažanjih in prejetih odzivih so z napredkom zadovoljni tako starši kot tudi vzgo- jitelji. Radi pa bi omogočili, da se v naše dejavnosti vključi še več otrok. V šolskem letu 2017/18 bomo v po- poldanskem času izvajali naslednje dejavnosti: Montessori urice Torek, od 16:45 do 18:15, za otroke od 1 do 3 let s starši Sreda, od 16:30 do 18:00, za otroke od 3 do 8 let Likovne ustvarjalne urice z montes- sori likovno vzgojiteljico Sreda, 16:30 do 18:00, za otroke od 5 do 12 let NOVO Angleške urice z montessori angle- ško govorečo vzgojiteljico Torek, od 16:30 do 17:15, za otroke od 3 do 4 let Torek, od 17:30 do 18:15, za otroke od 5 do 6 let Prijave: po telefonu 031 386 457 ali info@rastem-z-montessori.si Dejavnosti bomo izvajali od 3. okto- bra 2017 do 17. aprila 2018. Petdeseta obletnica prvega šolskega dne Ko sem letos dobila vabilo sošolke Marte, da osvežimo spomine na prvi šolski dan v našem življenju, sem bila zelo prijetno presenečena. Pravzaprav sem bila radovedna in vznemirjena, prav tako najbrž kot tisti dan pred petdesetimi leti. Spraševala sem se, kdo bo hodil z mano v šolo, ali koga poznam, ali bom spoznala kakšno novo pri- jateljico ali prijatelja, ali bo naša učiteljica stroga ali bo pravična in razumevajoča. Polna vprašanj, pri- čakovanj in negotovosti sem šla na šolsko dvorišče. Vse je bilo novo, vabljivo, zanimi- vo in za vse nas neponovljivo do- živetje. V razredu sem občudovala našo prvo učiteljico Nedo Kutnar, ki je nesebično delila svoje znanje in nam odkrivala skrivnosti branja, ra- čunanja in ostalih spretnosti. Med nami so se stkala prijateljstva in kot vsi otroci smo bili tudi mi navihani in radoživi. Prvi petek v septembru pa smo po petdesetih letih ponovno obiskali isto stavbo, isti razred, sedli v nove klopi in od naše Marte dobili rutice, le da so bile tokrat rumene in ne rdeče. Vsi nebogljeni smo ugota- vljali, kdo je kdo na sliki in s težkim srcem smo priznali, da marsikdo koga ne spozna, ali pa, da se ga ne spomni. A že čez nekaj časa je bilo lažje. Pogledati je bilo treba malo pozorneje, pobrskati po spominu in kamen se je odvalil. Zadrega je minila, pogovor je stekel. Pravi če- belnjak pa je postal prostor pri Krja- vlju, kamor smo se potem preselili iz »naše« šole. Spominov kar ni bilo ne konca ne kraja in kar naenkrat je minil popoldan. Lahko se le zahvalimo Marti Ljubič, zdaj Okorn, za ves njen trud, da se je naš razred spet sestal. Za eno popoldne smo se počutili tako kot takrat, ko smo prvič prestopili šol- ski prag, in ugotovili, da smo v srcu ostali enaki, kot smo bili tedaj, le naše poti so se razšle in se mnogo- krat spet prekrižale. Mislim, da je vsak od nas ta dan zaspal z lepimi in toplimi spomini. Mojca Celarc Fideršek Prvi razred v Stični l. 1967 Po 50-ih letih 26 september 2017 številka 7 Naše kašče Domoznanski krožek Univerze ta tretje življenjsko obdobje v Ivančni Gorici je v šolskem letu 2016/2017 proučeval kašče v naši občini. Nekaj nazanimivejših primerkov te ljudske stavbne dediščine predstavljajo v našem glasilu. Kadujčeva kašča na Malem Hudem Presenetila nas je ugotovitev, da se v naši občini kašče na severni in južni strani avtoceste razlikujejo po gradbenem materialu. Na severni strani smo našli predvsem zidane, od avtohtonih lesenih pa le Lavri- čevo kočo, poleg pa še nekaj sem prenesenih iz južnega dela. Po gra- divu, ki ga je leta 1950 tod zbrala ekipa Etnografskega muzeja, vemo, da so bile lesene kašče tudi v sever- nem delu, a po pričevanju ljudi so jih precej razprodali. Na južni strani smo razen zidane kašča gradu Krav- jek našli samo lesene. Predvideva- mo, da so vzrok splošne skromnej- še razmere tukajšnjih kmetij zaradi manj plodne zemlje. Kadujčeva kašča na Malem Hudem je samostojno zidano poslopje veli- ko 6 x 7 m. Zidana je iz opeke, kakr- šno so včasih izdelovali sami doma. Pokrita je z betonskimi strešniki, kar priča, da je kritina v novejšem času obnovljena. Vrata so lesena, a na zunanji stra- ni obita s pocinkano pločevino. Na njih je vgravirana letnica izgradnje 1926 in začetnici I. B. – kaščo je postavil prejšnji gospodar Ignacij Brezovec, tast sedanjega gospodar- ja Romana Pušlarja. Kašča je bila za nas posebno zanimi- va, ker v njej še vedno shranjujejo žito. Notranjost je en sam prostor in v njem 11 precej velikih preda- lov za žio. Gospodar je povedal, da je bilo včasih več kot pol predalov napolnjenih z ajdo, saj so bili žgan- ci vsak dan na jedilniku. Poleg ajde so v njej hranili še pšenico, ječmen, koruzo in proso. Zdaj v njih hranijo le še ječmen in pšenico, medtem ko imajo koruzo v vrečah v prostoru poleg štale. Današnja Pušlarjeva ali po domače Kadujčeva domačija meri okoli 10 ha, polovico je gozda, a v času iz- gradnje njihove kašče je merila cca 30 ha. Bila je torej velika kmetija ali grunt. Pred letom 1926 so žito spravljali v nekakšen podstrešek k podu. Bil je lesen in iz njega so jim žito kradli tako, da so navrtali ste- no. Zato se je njegov tast odločil, da je sezidal novo kaščo. V novejšem času so k njej dodali še garažo za traktor. Tatjana Kordiš Domoznanstvo Naši Maistrovi borci se vračajo Naš motivacijski članek v zadnji poletni številki je doživel dober sprejem med bralci Klasja. Najlepše se zahvalju- jemo vsem, ki ste se odzvali našemu pozivu, posebej pa še prof. Tatjani Kordiš, ki se je izjemno dejavno vključila v zbiranje podatkov, dokumentov, lokacij in sorodnikov. Odkrivanje naših Maistrovih borcev in njihovih zgodb še zmeraj poteka in se obe- tavno nadaljuje. Prepričani smo, da nam bo s pomočjo sodelavcev in bralcev Klasja uspelo postopoma odkriti vse. In ni jih malo. Upraviče- no smo lahko zelo ponosni na velik prispevek, ki so jih dali nekdanji ju- naki za osvobajanje naše Štajerske in Koroške med in po prvi svetovni vojni in posledično tudi za našo se- danjo samostojno Slovenijo. Kot pri vseh kulturnozgodovinskih raziskavah imamo seveda veliko težav in zapletov pri iskanju infor- macij. Ni presenetljivo, da nekateri bralci ne razločujejo vojakov v av- stro-ogrski armadi od Maistrovih borcev. Večino Maistrovih borcev res tvorijo tisti, ki so bili najprej avstrijski vojaki, vendar so pravi le tisti, ki so se ob koncu vojne pri- družili Maistrovim enotam ali pa so se vanje vključili kot novi mo- biliziranci. Za nekatere borce smo lahko odkrili le osnovne podatke, za nekatere pa k sreči tudi izvirno do- kumentacijo. Zbrano gradivo bomo v nadaljevanjih objavljali v Klasju v prihodnjem letu, za zdaj pa nava- jamo le osnovne podatke. Posebej opozarjamo, da je naš sedanji popis še v podobi osnutka, ki ga bomo postopoma izčistili in dopolnili, zato bralce pozivamo, da nam še naprej pošiljajo morebitne nove podatke, dopolnila ali popravke na naslova: klasje.casopis@siol.net ali mihael. glavan@gmail.com. V nekaj prime- rih še nimamo dovolj verodostojnih podatkov, zato ji ne vključujemo v naš popis. Seznam doslej odkritih Maistrovih borcev iz naših krajev - Alojzij Bregar (1898–1978), Znojile - Jurij Brovet (7. 8. 1892–3. 7. 1976), pokopan v Stični - Jožef Jeraj (1894–1973), poko- pan v Stični - Janez Kastelic, Končinov iz Met- naja - Franc Podlipec (pred 1898– 1960), Tišlerjev, Šentpavel - Anton Poljanec, Janezov, Ga- brovčec - Leopold Primc (1898–1976), Starčev, Zaboršt - Anton Zupančič (13. 12. 1899– 9. 7. 1953), Javorje - Franc Žitnik (1896–14. 8. 1940), Lese Mihael Glavan Z leve proti desni Franc Podlipec in Leopold Primc Zbiranje slikovnega gradiva in drugih zgodovinskih virov o Višnji Gori Občina Ivančna Gorica si v prihodnjih dveh letih želi obuditi dogajanje v samem središču Višnje Gore. Skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in Višnjo Goro bo maja 2018 na trgu pred staro šolo postavila obeležje, posvečeno kranjski čebeli, ki je prav na tem območju dobila svoje ime. Poleg tega bo stara višnjanska šola poleg drugih vsebin postala prostor manjše muzejske zbirke, ki bo govorila o Višnji Gori, družini Rotschütz, gradu Podsmreka, o čebelarstvu in o medonosni čebeli. Višnja Gora bo predstavljena skozi njeno zgodovino, skozi njene prebivalce in znamenitosti. Pri tem pa seveda potrebujemo čim več slikovnega gradiva in drugih predmetov, ki bi pomagale oživiti življenje tega srednjeveškega mesteca. Iščemo naslednje gradivo: • Stare razglednice in fotografije Višnje Gore • Fotografije meščanov Višnje Gore • Gradivo o družini Rotschütz • Gradivo o gradu Podsmreka • Stara pisma, zapisi, listine • Gradivo o čebelarstvu • Drugo (različni vsakodnevni predmeti, orodje, oblačila …) Prosimo torej vse meščane Višnje Gore in vse ostale občane občine Ivančna Gorica, da nam pri tem pomagate. Pobrskajte po svojih zasebnih zbirkah in preglejte gradivo, ki ga imate. Če imate gradivo, ki sovpada z zgornjim seznamom, ki je nastalo do leta 1945 in ste nam ga pripravljeni pokazati, to sporočite na el. naslov: pj.groznik@siol.net ali telefonsko številko 040 829 940. Nato bomo po dogo- voru organizirali dva popoldneva, ko boste lahko najdeno gradivo prinesli v mestno hišo v Višnji Gori. Predmete bomo nato skenirali oz. fotografirali in jih takoj vrnili lastnikom. Ustvarjen arhiv predmetov in drugega gradiva bo pomagal pri obogatitvi razstave in pri nastajanju višnjegorskega arhiva. V upanju, da je pred nami uspešna zbiralna akcija, vas lepo pozdravljamo! Občina Ivančna Gorica 27 september 2017 številka 7 Kultura Gledališki abonma Ivančna Gorica 2017/18 Napovedujemo spored predstav Gledali- škega abonmaja občine Ivančna Gorica, ki bo v sezoni 2017/18 poln smeha in za- bavnih trenutkov. In sicer si boste lahko ogledali: • Petek, 10. 11. 2017, ob 20.00, Družbeni dom na Krki Gledališče Toneta Čufarja Jesenice: NAJLEPŠE, NAJBOLJŠE IN NAJBOLJ SLEČENE, zabavna drama • Petek, 8. 12. 2017, ob 20.00, Kulturni dom Šentvid pri Stični Mestno gledališče ljubljansko (MGL): VSE O ŽENSKAH, komedija • Petek, 19. 1. 2018, ob 20.00, Kulturni dom Stična Šentjakobsko gledališče: MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG, komedija • Petek, 23. 2. 2018, ob 20.00, Kulturni dom Muljava Kulturno društvo Zagradec: ZAGRAŠKA MAMA, komedija Gledališki abonma zajema ogled štirih gledaliških predstav, ki vključu- jejo tako profesionalno kot tudi ljubiteljsko gledališče. Potekal bo ob petkih ob 20. uri, cena abonmaja pa je 20 €. Vstopnice so prenosljive. To pomeni, da če na katero izmed predstav ne utegnete priti, lahko vaše vstopnice podarite drugi osebi. Predprodaja abonmajev bo potekala od 2. oktobra 2017 naprej v Knji- žnici Ivančna Gorica. Informacije na telefonskih številkah: 031 843 900, 041 846 674 in 040 525 280. Tina Žerovnik, Maja Lampret Vidovci na festivalu v Franciji Folklorniki Folklorne skupine Vido- vo smo na začetku avgusta 2017 so- delovali na mednarodnem festivalu Les Affouages v kraju Saint-Amand- -Montrond v centralni Franciji. V četrtek, zgodaj zjutraj, smo se polni pričakovanj zbrali pred kulturnim društvom v Šentvidu pri Stični, kjer smo hitro vse spakirali na avtobus, se poslovili ter se odpeljali proti Franciji. Pred nami je bila 15-urna vožnja, ki pa smo si jo znali pope- striti s harmoniko, petjem in opa- zovanjem pokrajine, mimo katere smo hiteli. Na poti nas je predvsem navdušil prehod čez tunel Mont Blanc in fascinanten pogled na ta ledenik. Vožnjo skozi Francijo so za- znamovali pogledi na velika polja, travnike in pašnike goveda. Takoj po prihodu smo se nastanili v šoli, po večerji pa smo se odpravili spat. Prvi nastop smo imeli na prijetni kmečki domačiji, kjer so nas pogo- stili z dobro hrano in pijačo. Nasle- dnji dan smo z ostalimi folklornimi skupinami odšli na povorko, kjer je vsaka skupina pokazala svoj splet, mi pa smo si sami ogledali še manj- ši botanični vrt. Zvečer nas je čakal še največji nastop do sedaj, nastop pa se je odvijal v veliki in mogoč- ni piramidi Cité de l’Or, ki smo si jo ogledali dan pred nastopom. Zadnji dan smo si z ostalimi skupi- nami izmenjali darila in kontakte. V delavnicah, ki so sledile, pa smo drug drugega učili tradicionalne plese. Po delavnicah smo se odpra- vili na pot nazaj domov. Francija je bila edinstveno doživetje, ki ga ne bomo pozabili. Matej Fortuna Veterani FS Vidovo na festivalu v Srbiji V petek, 2. junija, zgodaj zjutraj se je veteranska folklorna skupina Vi- dovo odpravila na pot v Srbijo v Bor, na mednarodni folklorni festival. To je bil za našo skupino prvi festival, ki se ga je naša skupina udeležila, seveda ob moralni podpori nekaj članov srednje skupine, ki pa so ta- kih festivalov vajeni. V Boru so nas pričakali člani Slovenske kulturne skupnosti »Drago Čeh« s prisrčno dobrodošlico. Po nastanitvi v hote- lu smo se skupaj odpravili že na prvi ogled v Zoološki vrt Bor, po večer- nem druženju pa smo se odpravili na prepotrebni počitek, saj je bil za nami naporen dan. V soboto smo se odpravili na ogled Lazareve pečine, Brestovačke banje in Borskega jezera, popoldne pa nas je čakala priprava na večerni nastop v Šarbanovcu. Po opravljeni odrski in tonski vaji smo odšli v prostore OŠ, kjer smo imeli prostor za pre- oblačenje. Najprej je bila od OŠ do Kulturnega doma povorka vseh 7 nastopajočih folklornih skupin in nato še nastop v Kulturnem domu. Po aplavzu sodeč nam je nastop res dobro uspel. V nedeljo zjutraj smo obiskali še rudnik bakra Bor, kjer imajo 440 m pod zemljo urejen bife Jama, kamor smo se spustili z dvigalom, ki se spušča s hitrostjo 2 m na sekundo. V bifeju je urejen muzej, rudarji pa so nas postregli s pravo turško kavo in vodo. Bilo je nepozabno dožive- tje, saj smo si le težko predstavljali, da smo bili 20 m pod morsko gla- dino. Polni prijetnih vtisov smo se pred rudnikom poslovili od naših gostite- ljev in se odpravili proti domu. Na pot smo se odpravili s tesnobo v srcu, vrnili pa smo se ponosni, da smo lahko zastopali svojo občino in državo v tujini in vsi smo si bili eno- tni, da je to bilo prvič, zagotovo pa ne zadnjič. Nuša Čuček 1. Mednarodni festival Šentfolk 2017 Prvi festival Šentfolk v organizaciji FS Vidovo iz Šentvida pri Stični, je potekal od 23. do 25. junija 2017. Prvi dan festivala smo sprejeli fol- klorno skupino KUD Svetozara Mar- kovića iz Novega Sada, Srbije, in jih popeljali po Šentvidu pri Stični, kjer so si ogledali našo Osnovno šolo Ferda Vesela, farno cerkev, Center za zdravljenje bolezni otrok ter ču- dovite mozaike, ki na novo krasijo naš kraj. Proti večeru se je skupina z nastopom prvič predstavila v Le- vstikovem domu v Velikih Laščah, nastopali pa sta tudi domača fol- klorna skupina Velike Lašče in fol- klorna skupina Vidovo. Plesalci iz Srbije so s svojim energičnim sple- tom poskočnega kola popolnoma očarali gledalce. Naslednji dan smo skupino iz Srbije popeljali v Ljubljano, kjer so ljudem v Domu starejših občanov Fužine polepšali dan s svojimi živahnimi plesi. Po kosilu smo se odpravili v središče mesta, kjer smo jim poka- zali znamenitosti Ljubljane. Zvečer se je festival nadaljeval v Domu kulture v Šentvidu pri Stični, kjer se je poleg skupine iz Srbije in domače folklorne skupine predsta- vila tudi folklorna skupina Danzeri- ni di Lucinico iz Gorice v Italiji. Po- kazali so svoje prelepe barvite noše in nekaj prečudovitih italijanskih spletov. Seveda pa gosti niso prišli samo nastopat, z njimi smo se dru- žili tudi po nastopu. Skupina iz Srbi- je nas je z veseljem vključila v svoje plese in nas naučila nekaj osnovnih in preprostih korakov, prav tako pa so se nam oni in skupina iz Italije takoj pridružili, ko smo se vrteli v ritmu polke. Živahno in poskočno so sodelovali tudi pri plesni igri »Beksl«. Nato se je še isti večer fol- klorna skupina iz Italije odpravila proti domu. Zadnji dan smo skupino iz Srbije popeljali še na ogled Krške jame, kjer nam je bilo prijetno hladno v teh vročih dneh. Tam smo videli izvir reke Krke, posebej navdušeni pa so bili nad podobami v stenah. Zunaj jame smo se ob reki Krki nato še zadnjič slikali in pomahali skupini iz Srbije v slovo. To pa je bil tudi za- ključek prvega Šentfolk-a. Ponovno se vidimo v letu 2018. Lara Godnjavec in Tomaž Štrus Rad/-a plešeš? Bi rad/-a spoznal/- -a nove prijatelje? Igraš harmoniko, violino, kontrabas? Ja? Suuuuuuuu- per! Beri naprej  Osnovnošolci, ki bi radi s prijatelji zaplesali ob harmoniki in se naučili nekaj o slovenski kulturni dediščini, vabljeni, da se pridružite otroški Folklorni skupini Stična, ki bo z vajami začela v torek, 26. septembra 2017, ob 18. uri v Kulturnem domu Stična. Vsi dijaki, študenti in ostali željni plesa, ter glasbeniki, ki razmišljate, da bi se pridružili folklorni skupini, ne oklevajte! Odrasla folklorna skupina Stična je 12. septembra 2017 pod umetniškim vodstvom Tine Vindiš že zakorakala v novo sezono. Pridružite se nam na vajah vsak torek ob 20. uri v Kulturnem domu Stična. Luštno se bomo imeli. Potovali smo že na Hrvaško, Portugalsko, v Srbijo in Romunijo ... Kam pa zdaj? Pojdi z nami. Folklorno dogajanje lahko spremljate tudi na Facebooku ali pišete na info@kd-sticna.si. 28 september 2017 številka 7 Kultura »Mi na folklori smo zaplesali mal naprej pa mal nazaj…« Počitnic je konec, kar pomeni, da bo znova odmevala himna otroške folklorne skupine Vidovo (kot pravi naslov). Pred novim začetkom pa velja omeniti, kaj vse se nam je zgo- dilo v preteklem letu. Skupina je v sezoni 2016/17 pridobila dodaten zagon, saj se nam je pridružila nova mentorica Katarina. To je omogoči- lo, da smo lahko k folklori sprejeli več otrok, delo znotraj skupine pa je postalo veliko bolj dinamično in prilagojeno starostni skupini otrok. Pripravili smo novo odrsko postavi- tev z naslovom En kovač konja kuje. Z njo smo se uspešno predstavili na Regijskem srečanju OFS v Novi vasi na Blokah in bili nagrajeni s srebrnim priznanjem. Poleg števil- nih nastopov znotraj naše občine, smo se udeležili kar dveh otroških folklornih festivalov. 27. maja smo zaplesali na Glavnem trgu v sta- rem mestnem jedru Kranja v okviru mednarodnega otroškega folklor- nega festivala FOS Predoslje. Oder smo si delili še z domačini in sku- pinama iz Slovaške in Hrvaške. Na zadnji šolski dan pa so nas povabili v Belo krajino na najstarejši folklor- ni festival v Sloveniji, na 54. festival Jurjevanje. Na velikem odru v cen- tru Črnomlja smo zaplesali skupaj še s šestimi otroškimi folklornimi skupinami iz Bele krajine in Dolenj- ske na prireditvi Pastirče mlado, ki je posebno namenjena predstavitvi otroškega izročila in druženju mla- dih folklornikov v okviru velikega festivala Jurjevanje. K pravemu fe- stivalskemu vzdušju so pripomogle majčke in tabla skupine, ki smo jih izdelali za ta namen, ter vroče vre- me, ki je omogočilo, da so povorke in prireditve potekale na prostem. Morebitni žulji zaradi folklornih če- vljev pa so bili hitro zaceljeni in po- zabljeni. Vse to je bila le priprava in spomin za prihodnost, ko se bodo mladi priključili odrasli folklorni skupini in za več dni odrinili na ve- liko bolj naporne festivale v tujino. Tako s sladkimi spomini in polni idej kujemo načrte za novo sezono. Kaj vse bomo letos delali, bova razkrili na 1. vajah v četrtek, 21. septem- bra, ob 18. uri v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. Če si želiš ple- sati, peti, se igrati in spoznavati slo- vensko kulturno dediščino je otro- ška folklorna skupina Vidovo prava izbira zate. V skupini smo veseli tudi glasbenikov. Če igraš harmoniko, violino, kontrabas, klarinet, itd. si več kot dobrodošel/la. Še posebno vabljeni otroci med 6. in 14. letom. Vaje potekajo enkrat tedensko. Vsako leto se skupini pridružijo novi člani in folklora jim kmalu zleze pod kožo, saj se imamo res luštno. Fol- klornikov, kljub razposajenosti in velikemu starostnemu razponu, ni težko motivirati za vajo in učenje novih ter ponavljanje starih plesov in pesmic. V veliko veselje je opa- zovati, kako se otroci razvijajo ne samo plesno, ampak tudi osebno- stno, in kako skozi sezone (z)rastejo v čudovite mladostnike, na katere smo zelo ponosni. Velika posebnost folklore je spodbujanje sodelova- nja med različnimi generacijami otrok. Mlajši in starejši sicer vadijo ločeno, vendar del treninga naredi- mo tudi skupaj. Tako mlajši veliko hitreje napredujejo ob zgledu sta- rejših kolegov, starejši pa se učijo predajanja znanja in občutka skrbi za mlajše. Ob tem pa vsi pletemo posebne niti prijateljstva. Upava, da jih bomo tudi letos spletli veliko. Lep folklorni pozdrav in se kmalu vidimo! Anita in Katarina, mentorici OFS Vidovo Nasmeh na obrazu in radost v očeh na Poletnih delavnicah v Ambrusu Kulturno društvo Ambrus vsako leto pripravi več zanimivih dogod- kov za otroke in mladino. Eden od njih so vsekakor tudi že tradicional- ne Poletne delavnice in varstvo za otroke, ki so letos potekale od 17. do 21. julija pri lovski koči Ratenca v bližini Ambrusa. Tudi tokrat so odlično uspele. V ponedeljek zjutraj smo nestrpno pričakovali, kdo vse se nam bo pri- družil. Prišlo je 51 radoživih otrok, majhnih in malo večjih, večinoma iz Ambrusa in okolice, nekaj pa tudi od drugod. Krasna in mirna lokacija v osrčju Ratence je bila kot nalašč za tematiko letošnjih delavnic – GOZDA seveda, v povezavi s kate- ro so se skozi ves počitniški teden odvijale različne dejavnosti. Otroci so bili razdeljeni v pet skupin, ki so že prvo dopoldne dobile zanimiva imena – od najmlajših Medvedkov, Dihurčkov, Lenih gob, Gozdnega zraka pa do najstarejših Prašʾčev. Za vsako od skupin, katerih predsta- vitve so bile prav tako zabavne kot sama poimenovanja, sta skrbela po dva animatorja in skupaj z otroki obiskovala posamezne aktivnosti. V petih dneh našega druženja se je zvrstilo prav toliko delavnic: ustvar- jalna, glasbena, kuharska, lutkovno- -dramska in fotografska, na katerih so se otroci naučili veliko novega. Starejši so si izdelali čisto svoje lo- vilce sanj, ki v mreže lovijo grde sanje in skoznje prepustijo le tiste lepe, mlajši pa so iz storžev ustvar- jali prikupne gozdne živali. Na glas- beni delavnici so se pogovarjali o posluhu in vplivu glasbe na človeka, o izjemnem skladatelju Beethovnu, manjkale pa niso niti karaoke. Svo- je kuharske in pekovske talente so otroci urili ob pripravi odličnih sla- doledov, osvežilnih poletnih tortic in okrepčilnih burekov. Tako kot že več let do zdaj nas je tudi letos obiskala samostojna umetnica in lutkarica Maja Peterlin, ki je otro- ke vpeljala v origami – svet tehnike zgibanja papirja, preko katere so se naučili sestaviti in pripovedovati svoje zgodbe. Z obiskom nas je prav tako navdušila ljubiteljska fotografi- nja Bojana Korošec Andlovec, ki je otrokom predstavila delo v temnici in jim pomagala izdelati camere ob- csure, s pomočjo katerih so čez te- den posneli svoje lastne fotografije in jih tudi razvili. Sreda je bila ravno pravšnja za izlet v neznano – pohod skozi gozd proti Kalu, kjer nas je na svoji domačiji toplo sprejela Marjeta Baša. Čeprav je bilo vroče, nas to ni odvrnilo od igranja nogometa, plesanja in sli- kanja na les. Naslednji dan nas je čakalo posebno presenečenje – lut- kovna predstava Pojte, pojte drob- ne ptice, s katero sta nas očarala Luna Ornik in Andrej Fon. Slednji je po predstavi otrokom pripravil tudi delavnico izdelovanja preprostih, a glasnih in zabavnih piščalk iz slamic. Prava dogodivščina je mnoge pogu- mne udeležence delavnic čakala zvečer, ko smo zakurili ogenj, spekli hrenovke in penice, prepevali in se igrali družabne igre, nato pa pre- spali v lovski koči. Petek je potekal v znamenju ambruških gasilcev; naj- prej so nam predstavili opremo, ki jo uporabljajo za gašenje požarov, po kosilu pa z nami odšli k vodnemu toboganu, nas tam zabavali in nam pripravili odlično vodno osvežitev. Popoldne so se otrokom na pikniku pridružili tudi starši in si z veseljm ogledali razstavo izdelkov, ki so jih njihovi najmlajši ustvarili čez teden. Neokrnjena narava, pestre delav- nice, zanimivi gostje, izlet, nočno dogajanje, igrarije, novi prijatelji, smeh ... Vse to so bile letošnje Po- letne delavnice. Za nas, animatorje, je najlepše videti množico nasmeja- nih otrok, ki vsak dan rada prihaja in uživa v druženju med seboj. Ta- krat vemo, da je to, kar počnemo, dobro. Želim si, da smo prav vsem otrokom uspeli obogatiti počitnice in ti lahko, tako kot 11-letni Nejc, rečejo: »Bilo je zelo zabavno! Pri- dem še drugo leto.« Špela Zupančič, KD Ambrus Foto: Jan Hrovat DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IVANČNA GORICA vabi na uvodno srečanje in vpis v Društvo UTŽO, ki bo v TOREK 3. OKTOBRA 2017, ob 10. URI v dvorani Župnijskega doma v Stični. Vabljeni vsi stari člani in vsi tisti, ki se želijo na novo vpisati, ter s tem osvežiti znanje tujih jezikov, računalništva, spoznati umetnostno zgodo- vino in kulturno dediščino, uriti spomin, se razgibavati, napraviti lepe fotografije, ročne spretnosti, spoznavati nove kraje, poslušati zanimiva predavanja in najti prijetno družbo. Seznanili se boste s celotnim programom za študijsko leto 2017/2018 in prejeli informacijo o vpisu v študijske krožke in delavnice. Za dodatne informacije in pred vpis v članstvo UTŽO so uradne ure za- dnji teden v septembru v času od 25. 9. do 29. 9. 2017 vsaki dan od 9. do 10. ure dopoldne in od 17. do 18. ure popoldne, v predavalnici nad knjižnico. Obenem vas obveščamo, da se vodena telovadba začne 9. 10. 2017 ob 19. uri in ne 2. 10. kot je bilo prvotno rečeno. Društvo UTŽO OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA VIDOVO te vabi, da se jim pridružiš v novi sezoni. Plešemo, pojemo, se igramo, veliko nastopamo, spoznavamo že skoraj pozabljene igre, običaje … in SE IMAMO SUPER! Prvič se dobimo v četrtek, 21. septembra, ob 18.00 v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. Več informacij: Anita (031-459-187), ofs.vidovo@gmail.com Vabljeni! OFS Vidovo na mednarodnem folklornem festivalu FOS Predoslje. Na 54. Jurjevanju v Beli krajini v novih folklornih majčkah. 29 september 2017 številka 7 Nova knjižnica v občinskem središču - kdaj in kakšna Bralcem sporočamo, da se bo z je- senjo knjižnični prostor nekoliko povečal, in sicer za toliko, da bodo na policah stale tudi leposlovne knjige. Te smo doslej nosili iz skla- dišča, od 600 do 1000 bralcev se je dnevno gnetlo za pultom med knji- gami ipd. Dela bomo opravili pred- vidoma v oktobru oz. novembru, knjižnica pa bo nemoteno delovala, razen od 16. do 21. oktobra, ko bo zaprta tudi zaradi obsežne inventu- re gradiva. Bralcem se moramo ob tem zahvali- ti za dosedanje potrpljenje. Ivanški knjižničarji smo mnenja, da imamo najboljše bralce oz. obiskovalce na svetu, saj smo vsi skupaj ustvarjali knjižnico in jo naredili veliko zaradi pomembnejših lastnosti, kot je nje- na kvadratura. Čeprav je prostor za knjižnico izrednega pomena, je še pomembnejši vzgojni moment to, da se na knjižnico najprej navadi- mo, da beremo, da na to navadimo otroke, da smo v knjižnici kulturni, drugačni kot v trgovskih centrih. Vse to vi, dragi naši bralci, že ste. V naši knjižnici še vlada tišina, še ve- dno, kljub pomanjkanju prostora, za sabo pospravljate, k temu vzga- jate otroke, še vedno na prireditve prihajate kot v posvečen prostor, knjige pa prihajajo nazaj izredno ohranjene. Vse to kaže na vaš odnos do knjige, branja, tudi slovenstva, naše besede, kaže na odgovornost, na to, da v družinah, vzgojnih usta- novah in verjetno tudi pri nas v knji- žnici nekaj delamo prav. Radi bi to ohranili. Knjižničarji se veliko sprašujemo o tem, kako od- govoriti na vse družbene spremem- be. Prva je avtomatizacija. Te se ne bojimo, želimo jo in jo že izkorišča- mo za to, da bomo lažje delali, hkra- ti pa želimo biti kar se da analogni, imeti človeški tempo, tak, da bo knjižnica pribežališče pred norostjo sodobnega sveta. Tabličnega in ra- čunalniškega branja ne prepovedu- jemo, odsvetujemo pa nezmerno uporabo, saj so zdaj že na voljo re- zultati raziskav, ki kažejo, da to plitvi naše možgane, povzroča digitalno demenco, da ljudje organsko potre- bujemo otip, šelestenje papirja. Še posebej otroci! Želimo ohraniti kulturo, tisto, ko na uro pravljic, literarni večer prideš malodane v kravati (karikirano), ko kulturno sediš na stolih, se ne »zvi- raš« po tleh, ko vzpostavimo tišino, bližino in si potem pripovedujemo zgodbe. Tako malo, a zdi se, da tako veliko, je potrebno. Želimo biti dru- gačni, kot so različne »ustvarjalnice – delavnice« v trgovskih centrih, »ponudbe ad hoc«, kjer otroci pac- kajo in zgolj razmetavajo z materi- alom, kjer je vse podrejeno užitku in razgrajanju ter temu, da gredo starši po svoje, ne pa ustvarjanju ali doživljanju. V naši knjižnici se temu ves čas svojega obstoja upiramo in delamo drugače. Delamo z beseda- mi, zgodbami, literaturo, poučnimi knjigami, učimo uporabe knjižnice; če se igramo, se igramo besedne ali socialne igre, izhajamo iz knjižne in knjižnične vzgoje. Želimo biti naravni. Pogledati v oči, komunicirati, postavljati na police to, kar človeka dviguje, radi bi spod- bujali k branju kakovostnih knjig. Zavedamo se, da je tudi knjižna pro- dukcija podvržena tržni logiki, da so prevodi slabi, slogovno pa so kdaj pod nivojem »doktor romanov«. Še huje je pri produkciji otroških knjig. Zato smo doslej razvili desetine mo- delov knjižne in knjižnične vzgoje za različne ciljne skupine, vas pa spod- bujamo k temu, da se o knjigah po- govarjate. Knjižnica bo še nekaj let v sedanji stavbi, a že v letu 2018 se na ob- čini začne urejati dokumentacija za novogradnjo. Novi prostori, kot rečeno, sami po sebi niso nič, če ni duše. Duša, duh, to, po čemer diši, ste vi, smo mi vsi. Je to, kar obliku- jemo z branjem in razmišljanjem. Z razmišljujočim človekom ni mogoče manipulirati, mu prodajati. Zato je mogoče »nova knjižnica« oz. knji- žnica prihodnosti že nekaj časa med nami in je naša dolžnost le, da vztrajamo na poti razvoja tako, da vrednot in kulture ne prodamo. 4. novembra praznujemo 19. oble- tnico otvoritve knjižnice v Ivančni Gorici in tako skupaj vstopamo v 20. leto. Hvala vam za skupne zgod- be tudi vnaprej. Vodja knjižnice Ksenija Medved s sodelavci Kultura Poletje z likovnim društvom Ferda Vesela V občini deluje samorastniško Li- kovno društvo Ferda Vesela, ki tre- nutno združuje šestnajst likovnic in likovnikov pod vodstvom pred- sednice Milke Gruden. Dobivajo se vsako sredo ob enih v likovni galeriji v Šentvidu pri Stični. Vsako leto se predstavijo tudi v knjižnici z vsaj dvema likovnima razstavama. To so samostojne ali pa društve- ne - tematske razstave. Letos smo se odločili, da se predstavijo kar v poletnem ciklu s tremi popolnoma različnimi razstavami. Tako so se že v juliju predstavili z razstavo »Tuji svetovi«, s katero so se prvič (in zelo uspešno) poskusili v abstrak- tnem slikarstvu. V avgustu smo imeli odprtje samostojne razstave Slavice Bavdek, ki se je predstavila s krajinskimi motivi in tihožitji, tudi njena razstava je naletela na zelo velik odziv. Septembrska postavitev pa že napoveduje jesen. V knjižnici pravkar poteka razstava jesenskih motivov, poimenovana »Jesen in poezija«. Ob slikah so namreč tudi verzi slovenskih avtorjev. Sožitje besede in slike je nekaj najbolj na- ravnega, podoba oplaja besedo in obratno. Prav zato, ker likovno društvo nastopa kot podoba in knji- žnica kot beseda, lahko tako dobro sodelujemo že vsa leta. Razstavo si lahko ogledate do 14. oktobra, vsak dan v času, ko je knjižnica odprta. Razstave so dobro obiskane oz. si jih radi ogledujete ter pokomenti- rate, ob njih meditirate, se oplajate z lepoto, čas se ustavi. Prav je, da spoznamo še člane društva, ki so: Slavica Bavdek, Marinka Biček, Mi- lena Bojc, Manja Čamernik, Anton Drab, Milka Gruden, Daniela Ilešič, Helena Indof, Milica Javornik, Jelka Kastelic, Nada Kočar, Lidija Levec, Matjaž Marinček, Cvetka Medved, Saja Rikič , Ljuba Štrubelj. Hvala vsem vam za prijetno sodelovanje. Ksenija Medved Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Knjižice so odprte ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) KOLEDAR BIBLIOPEDAGOŠKIH DEJAVNOSTI V KNJIŽNICI IVANČNA GORICA september-december 2017 Obveščamo vse, ki ste bili prijavljeni na bibliopedagoške dejavnosti v sezoni do poletja 2017, da vpis velja še do konca leta. Vpišemo lahko še nekaj novih interesentov. Prijave zbiramo do zasedbe mest na 7878 121 ali osebno za izposojevalnim pultom. Vstopnine ni. Dodatne informaci- je o programih dobite na tel. št. 031 707 978 (Ksenija). BRALNI KLUBI ZA ODRASLE Srečanja Bralnega kluba »Kranjska čbelica« potekajo vsak prvi torek v mesecu, ob 17. uri. 5.9., 3. 10., 7.11., 5.12. Srečanja »Beremo z dr. Iztokom Osojnikom« potekajo določene mese- ce, tretji torek ob 17. uri in sicer: 17.10., 21.11., 16.1., 20.3. KNJIŽNA IN KNJIŽNIČNA VZGOJA ZA PREDŠOLSKE OTROKE Ura pravljic s pravljičarko poteka vsako tretjo sredo v mesecu, ob 17. uri: 20.9., 18.10., 15.11., 20.12. Slovensko – angleška ura pravljic poteka vsak četrti petek v mesecu, ob 17. uri (razen decembra): 22.9., 27.10., 24.11. KNJIŽNA IN KNJIŽNIČNA VZGOJA ZA PRVO IN DRUGO TRIADO OŠ Poučna ura s knjigo poteka vsak prvi ponedeljek na dva meseca, ob 17. uri: 2.10., 4.12. Socialne igre ob knjigo potekajo vsako drugo soboto v mesecu od 10. do 12. ure 9.9. ,14.10., 11.11., 9.12. KULTURNO DRUŠTVO KRESNIČKA v sodelovanju z Jurčičevo domačijo, OŠ Stična – PŠ Muljava in Turističnim društvom Muljava VABI NA ZAKLJUČNO PRIREDITEV »DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE VODA – OD MITA DO ARHITEKTURE« V SOBOTO, 30. 9. 2017, OB 17. URI, NA JURČIČEVI DOMAČIJI NA MULJAVI. Knjižnične dejavnosti se nadaljujejo tudi v jesenski sezoni, na vse se lah- ko, do zasedbe mest, prijavljate na tel. št. 787 81 21. Koledarju lahko sledite na www.gro.sik.si. 30 september 2017 številka 7 Šport Košarkarski klub Ivančna Gorica vstopa v jubilejno 10. sezono Konec poletja in prihajajoča jesen sta povsem v znamenju košarke. Člani slovenske državne reprezen- tance se odlično borijo na evrop- skem prvenstvu v Turčiji, kjer kot za stavo premagujejo vse naspro- tnike, igralci Košarkarskega kluba Ivančna Gorica pa se, navdahnjeni z njihovimi uspehi, že dober mesec potijo na pripravah na novo, jubi- lejno sezono. Sezona, ki prihaja, je že deseta od ustanovitve kluba v letu 2008. Ni naključje, da prav de- seta obletnica predstavlja mejnik v organizaciji in delovanju kluba, saj smo z veliko vložene energije vseh deležnikov uspeli priti do točke, ko bomo v tekmovanjih pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije prvič tekmovali s prav vsemi selekcija- mi, od najmlajših cicibanov U-9, do članske ekipe. Igralci so prvi del priprav na novo sezono opravili na zunanjih površi- nah, saj je lepo vreme omogočalo, da so fizično kondicijo pridobili s tekom in vajami za moč in vzdržlji- vost kar na okoliških igriščih in te- kaških površinah. Pod strokovnim vodstvom naših trenerjev so fantje opravili kopico kakovostnih trenin- gov, s pričetkom slabega vremena pa svoje treninge nadaljujejo v dvo- ranah, kjer pilijo predvsem taktič- ne in tehnične detajle košarkarske igre. Kot že rečeno, se bodo tekmoval- ne sezone 2017/2018 udeležile vse tekmovalne selekcije, teh je namreč kar sedem. Najmlajši cicibani U-9 se pričnejo košarkarsko udejstvo- vati prihodnjega aprila, najmlajši pionirji U-11 pa januarja. Pionirji U-13, starejši pionirji U-15, kadeti U-17 in mladinci U-19 pa s svojim tekmovanjem pričnejo že v tretjem vikendu septembra. Po enoletnem premoru je ponovno formirana ekipa U-13, kateri se je pridružilo nekaj novih fantov, najboljši in naj- starejši fantje iz selekcije U-11 pa bodo zaigrali tudi v starejši selekciji. Njihov novi trener bo, tako kot za ekipi U-9 in U-11, Patrik Horvat, ki je z dosedanjim delom v Šoli košar- ke in strokovnim izobraževanjem na trenerskih klinikah pridobil že veli- ko izkušenj ter novega znanja, tako da bo odličen trener, ki bo s svojimi idejami prav gotovo dal novega za- gona omenjenim selekcijam. Patrik je pravi športnik od glave do pet, med drugim obiskuje Fakulteto za šport, ki njegovi strokovnosti doda še dodatno težo. Novoustanovljene mladince ter kadete bo kot do se- daj vodil izkušeni Bojan Vaupotič, selekcijo U-15 pa Žiga Erčulj, ki je trener v našem klubu že od usta- novitve dalje, še vedno pa je tudi aktiven igralec, ki svoje košarkarske veščine prikazuje v sosednji avstrij- ski ligi. Člani želijo stopnjo višje Članska sezona se v 4. ligi začne v zadnjem vikendu oktobra, tako da so se priprave za člane začele šele prvi teden v septembru. Tudi leto- šnjo sezono bo njihov trener An- draž Ulčar. Jedro ekipe ostaja enako kot preteklo sezono, razveseljivo pa je dejstvo, da se po dolgotrajni od- sotnosti zaradi poškodbe na košar- karska igrišča vračata Matic Erčulj in Andraž Hauptman, ki sta gonilni sili kluba že od zgodnjih začetkov in bosta tako v tekmovalnem kot tudi moralnem smislu ponovno nosilca članske ekipe. Stari zasedbi se bo priključilo tudi nekaj mladin- cev, tako da se lahko po nekoliko slabši pretekli sezoni, optimistično podamo v tekmovanje v 4. sloven- ski košarkarski ligi, kjer za jubilejno sezono obstaja tihi cilj, naskok na prvaka lige. V novo sezono s člani ponovno, kot njihov glavni spon- zor, vstopa tudi podjetje CUGELJ PVC IN ALU OKNA D. O. O., ki je v dosedanjem delu kluba prepoznalo velik napredek in potencial za pri- hodnost, tako da se bo tudi letos članska ekipa predstavljala z ime- nom Cugelj okna Ivančna Gorica. Vpisujemo nove Dragiče in Dončiče Vse, ki vas zanima ukvarjanje s športom, predvsem pa s košarko, vabimo, da se vpišete v šolo ko- šarke. Šola košarke je namenjena vsem otrokom, ki želijo aktivno preživljati prosti čas, obenem pa se zabavati ob igranju najboljšega eki- pnega športa, kjer se poleg fizičnih in miselnih sposobnosti razvija tudi čut za timsko delo. Šola košarke je v septembru brezplačna, zato jo lahko obišče vsakdo, ki si želi ko- šarko pobliže spoznati, da se bo kasneje lažje odločil, da bo za svoj šport izbral košarko. Izvajamo jo na treh lokacijah in sicer v OŠ Šentvid pri Stični (vsak ponedeljek in torek od 14.30 do 15.30), v PŠ Zagradec (vsak torek in četrtek od 15.30 do 17.30) ter PŠ Višnja Gora (sreda od 16.00 do 17.30 ter petek od 16.30 do 18.00). Ker v dvorani OŠ Stična šole košarke še ne izvajamo, se lah- ko učenci s te šole udeležijo vadbe na katerikoli drugi šoli. Prijavite se lahko s klicem na šte- vilke naših trenerjev (Bojan Vaupo- tič - 041 402 110, Žiga Erčulj - 040 880 775, Patrik Horvat - 068 669 288, Marjan Kralj 031 734 993), kjer boste dobili tudi vse dodatne napotke. Lahko se prijavite tudi s poslanim elektronskim sporočilom na info@kkivancna.si. Dodatne informacije o vpisu in pri- javnico pa lahko najdete tudi na spletni strani www.kkivancna.si, kjer si lahko natisnete prijavnico, in jo izpolnjeno prinesete na trening. Vse novice in ostale informacije o delovanju kluba pa lahko najdete tudi na naših Facebook in Twitter profilih. Če si želite postati kot Luka Don- čić ali Goran Dragić, morda pa kot Anthony Randolph, potem nikar ne oklevajte in se pridružite Košarkar- skemu klubu Ivančna Gorica! Jernej Strnad Košarkarski klub Ivančna Gorica FC Ivančna Gorica odigrala zgodovinsko prvo tekmo v 1. SFL V petek, 8. 9., je članska ekipa FC Ivančna Gorica odigrala svojo prvo tek- mo v najmočnejši slovenski futsal ligi. Žal se debi pred domačimi gledalci rezultatsko ni docela posrečil (FC Ivančna Gorica : Silico Rem Power 2 : 7), a vendarle se da iz igre domače ekipe izluščiti tudi pozitivne stvari na katerih je treba graditi naprej. Je pa jasno, da bodo fantje naše ekipe sedaj igrali s samimi izvrstnimi ekipami in bo vsaka točka veliko vredna. Predvsem za- radi tega, ker je ekipa v primerjavi z lansko sezono skoraj nespremenjena. Na prvi tekmi so bili v kadru domače ekipe: Sebastjan Drobne, Jan Kuhar, Gregor Pešec, Robi Glavan, David Vidmar, Andrej Ružič, Jože Gačnik, Ro- bert Gačnik, Klemen Zaletel, Anže Sadar, Gašper Klemenčič, Kristjan Čož, Simon Ostanek in Tilen Jenko. Po tekmi je trener in obenem igralec Jože Gačnik povedal tole: »Moja eki- pa si zasluži pohvale za igro. Še posebej če vemo, da smo imeli sploh 1. pr- voligaško tekmo v kratki zgodovini kluba. Plačali smo za slabo zbranost ob prekinitvah, v sami igri pa smo dobro parirali. Tudi po zaostanku 0:2 smo se približali, a premalo. Čestitke mojim fantom za prikazano, gremo naprej!« V 1. ligi nastopa 9 ekip, po prvem krogu pa sta v vodstvu ekipi FC Litija, ki je pred kratkim osvojila slovenski super pokal in nasprotniki naših fantov v 1. Krogu ekipa Silico Rem Power iz Vrhnike. Lanski državni prvaki, ekipa oture Net Maribor je doma le remizirala. Za Klasje: Simon Bregar OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU OBČINE IVANČNA GORICA Višnjegorci po lanskem »počitku« znova silijo na vrh Pred nami so še zadnji štirje krogi. V 1. ligi se zdi, da so prva tri mesta že oddana. Še vedno so zanesljivo v vodstvu igralci ekipe VIP športni studio. Glavni kandidati za 2. mesto so letos prerojeni igralci ekipe Avto- storitve Sadar, na tretjem pa igralci ekipe MSU team. Vse kaže, da bosta ekipi, ki sta pred začetkom lige viso- ko kotirali- FSK Mafijozi, in Bar pri Livarni na koncu ostali brez pokalov za najboljše tri. Trenutno med strelci v prvi ligi po 10 krogih prepričljivo vodi Kristijan Čož (VIP športni studio) 21 goli, sledi Martin Grošelj (MSU team) z 8 dose- ženimi goli, na 3. mestu pa sta Miha Jevnikar (Avtostoritve Sadar) in Tilen Jenko (FSK Mafijozi) s 7 doseženimi goli. V drugi ligi je gneča pri vrhu kar ve- lika. Trenutno vodi ekipa Raja Višnja Gora (s tekmo manj) , pred Kavarno pri Joži, vodečima ekipama pa tesno sledita še dve: Veterani NK Ivančna Gorica in Žogca bar & ŠD Ambrus (s tekmo manj), ki imata po dve točki manj od vodečih. 3 oz. 4 tekme pred koncem bo v boju za vrh še zelo za- nimivo. Med strelci po 8. oz. 9. kro- gih vodi Mitja Hrovat (Kavarna pri Joži) z 10 doseženimi goli, sledi mu Dominik Horvat (Raja Višnja Gora) z 9 goli, tretje mesto pa si delijo Miha Mlakar in Marko Gavranić (oba Raja Višnja Gora) ter Primož Bogolin (Ka- varna pri Joži) in Frenk Žnidaršič (NK Veterani Ivančna Gorica) z 8 doseže- nimi goli. 1. liga: o.t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke 1. V.I.P . Športni Studio 10 8 2 0 45 9 +36 26 2. Avtostoritve Sadar 10 7 1 2 19 11 +8 22 3. MSU team 10 6 1 3 25 21 +4 19 4. FSK Mafijozi 10 4 2 4 26 17 +9 14 5. Bar pri Livarni 10 4 2 4 22 18 +4 14 6. ŠDM Krka 10 4 0 6 16 26 -10 12 7. Fortuna no.1 10 2 1 7 14 30 -16 7 8. ŠDM Ambrus Empis* 10 0 1 9 10 45 -35 0 • Ekipi ŠDM Ambrus Empis je bila odvzeta ena točka zaradi neodigrane tekme 8. kroga 2. liga: o.t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke 1. Raja Višnja Gora 8 6 0 2 39 24 +15 18 2. Kavarna pri Joži 9 6 0 3 27 24 +3 18 3. Veterani NK Ivančna Gorica 9 5 1 3 28 19 +9 16 4. Žogca bar & ŠD Ambrus 8 5 1 2 22 15 + 7 16 5. Kaligula 9 4 0 5 27 24 + 3 12 6. Bencinski ser. ŠD Zagradec* 9 3 0 6 15 25 -10 7 7. A1 Finance 8 0 0 8 8 35 -27 0 • Ekipi BS ŠD Zagradec sta bili odvzeti dve točki zaradi dveh neodigranih tekem. V e č i n f o r m a c i j o l i g i d o b i t e n a s p l e t n i s t r a n i Z v e z e š p o r t n i h o r g a n i z a c i j I v a n č n a G o r i c a z s o . p r i j e t n o d o m a c e . s i . Za Klasje: Simon Bregar FC Ivančna Gorica- prvaki slovenske 2. SFL za sezono 2016-17 31 september 2017 številka 7 Šport NK Ivančna Gorica odigrala mednarodno tekmo z reprezentanco Omana 22. 8. 2017 so v Spittalu-Seeboden Ivančani odigrali pripravljalno tekmo z reprezen- tanco Omana. Novi trener Aleksander Bracovič je na tekmo odpeljal 18 igralcev, ki so vsi dobili priložnost igrati na tekmi. Od začetka do konca tekme se je igral silovit ritem, ki so ga nareko- vali reprezentanti Omana, ki se v Avstriji pripravljajo že 20 dni. Risi so se z dobro taktično postavitvi- jo odlično upirali nasprotniku in tudi prihajali do priložnosti za gol. Z odlično igro je rise vodil kapetan Marko Šajn, ki je na sredini igrišča s svojo izkušenostjo delil žoge svojim mlajšim soigralcem in jih vodil, kot se za kapetana spodobi. Ob svojem boku je Šajn imel odličnega doma- čega vezista Gašperja Mrzela, ki se je vrnil v domači klub, po izhodu iz mladinskih selekcij v 1. državni ligi in je velika okrepitev za Ivančane. Gostje so stalno pretili, vendar niso prebili ivanške obrambe. Polčas se je na presenečenje vseh končal brez zadetkov. Do 60. minute se rezultat ni spre- menil, potem pa so naši fantje, vidno utrujeni od peklenskega tempa, prvič po lepi akciji Omana, klonili. V nadaljevanju je trener Bra- covič opravil še nekaj menjav, tako da so vsi fantje dobili priložnost za- igrati proti spoštovanja vrednemu nasprotniku. Oman je do konca zadel še dvakrat. Naj omenimo, da so v naši ekipi manjkali še štirje igralci. Ivančani bodo v novo sezono star- tali s pomlajeno in popolnoma pre- novljeno ekipo. Poleg Mrzela sta se v domačo vrsto vrnila tudi nekdanji kapetan Mitja Kovačevič in Kristjan Čož ter največja okrepitev, nekdanji prvi strelec Risov, zdaj trener Ale- ksander Bracovič. Novega trenerja čaka težko delo, saj mora v kratkem času uigrati po- polnoma novo ekipo. Prvenstvo se je začelo že 26. 08. 2017 s prvo do- mačo tekmo proti NK Sava. NK Ivančna Gorica, z organizacijo mednarodnih tekem vseh selekcij, gradi prepoznavnost kluba tudi v sosednjih državah. Mednarodnih turnirjev se udeležujejo vse se- lekcije kluba. Največja zahvala gre predsedniku Rafaelu Korenu, ki je od nedavnega tudi podpredsednik MNZ Ljubljana, in vodji mladinske- ga pogona Alešu Potokarju. Ob zaključku počitnic so s tekmova- nji začeli tudi v mlajših selekcijah. Trenerska ekipa je ostala ista kot v lanski sezoni. Najmlajše-selekcije otroške nogometne šole pa po no- vem vodi Matej Sever. Milan Puhek Veterani NK Ivančna Gorica aktivni kot vedno Veterani NK Ivančna Gorica že vrsto let nastopajo v veteranski ligi osre- dnjeslovenske regije. So zelo aktivni, povezuje jih velika pripadnost no- gometu in gibanju nasploh. Letos je v tekmovanju veteranske lige za NK Ivančna Gorica prijavljenih kar 36 posameznikov, vsi so starejši od 35 let, kar je meja za včlanitev v veteransko ligo. V ivanški ekipi je najmlajši star 36 let, najstarejši še aktivni, ki je nedvomno že postal klubska legenda pa je Lojze Lihtenvalner. Lojze je bil rojen še med 2. svetovno vojno, kar se sliši skoraj neverjetno in jih šteje že častitljivih 73 let. No, človek mu jih po izgledu vsekakor ne bi prisodil. Omeniti moram še drugega najstarejšega, dolgoletnega vodjo veteranov Marka Hrovata, ki se tudi približuje lepim letom. Po njegovi zaslugi so veterani neprekinjeno aktivni že dolga leta. Lansko sezono (2016/17) so ivanški veterani v že zgoraj omenjeni ligi osre- dnjeslovenske regije med 10 ekipami zasedli zelo dobro 5. mesto, zmagala je ekipa Kočevja. Čeprav pri njihovi aktivnosti rezultat mogoče ni na pr- vem mestu, naj kljub temu omenim, da so odlično startali v novo sezono 2017/18, saj so v prvi tekmi premagali ekipo Dragomerja z rezultatom 4:1 in po prvem krogu zasedajo 3. mesto. Bravo! Simon Bregar Vztrajnostna dirka s Tomos avtomatiki za veliko nagrado Pan Jan. Moto Klub FireGroup Ivančna Gorica je v sodelovanju s podjetjem Pan Jan organiziral zdaj že tradicionalno vztrajnostno dirko s Tomos avtomatiki. Dirka je bila v nedeljo, 10. septembra 2017, v obrtni coni Ivančna Gorica. Priprave na dirko so potekale v pričakovanju dežja, kar pa organizatorju ni preprečilo, da bi postavil progo in vso potrebno infrastrukturo. Tudi tek- movalci – tekmovalo je 21 ekip s po tremi vozniki v dveh razredih – original Tomos avtomatik in razred open, kjer so v okviru pravilnika dovoljene pre- delave in izboljšave motorja, se niso dali motiti. Preizkus proge so opravili v rahlem dežju, je pa vreme pred samim uradnim startom pokazalo prija- zen obraz, tako da se je triurna dirka začela v sončnem vremenu. Na dež pa lahko gledamo tudi s pozitivne strani – tokrat namreč ni bilo težav s prahom, ki je mnoge zmotil na prejšnji dirki. Kot vsakič do zdaj, se je tudi tokrat izkazalo, da samo hitri in pogumni vozniki niso zadosten pogoj, ve- liko vlogo pri 3 ure dolgi dirki igra vzdržljivost motorja. Samo ekipe, ki čas dirke preživijo na progi in čim manj v servisnem boksu lahko računajo na dobro uvrstitev. Prve tri ekipe v razredu original avtomatik: 1. Tropine (Boštjan Štupa, Rok Pavlin, Miha Korelec) 2. MK Fire Group Extreme (Gal Zupančič, Tomaž Balant, Gašper Polajžer) 3. Dragomelj Pioneers (Peter Vodnjov, Aleš Domijan, Andraž Homar) in v razredu open: 1. Rajcing team (Žiga Golob, Žiga Anžlovar, Andrej Gorše) 2. Makula team (Gašper Mahkota, Simon Kvas, Miha Mahkota) 3. Slemenice racing team (Robert Kavšek, Pekolj Matej, Gregor Sever) Vsi ostali, ki niso tekmovali, pa so lahko uživali v borbenosti ekip, mnogi so obujali spomine na čase, ko so bili tudi sami lastniki mopeda Tomos in seveda druženju ob dobri hrani in pijači. Organizatorji smo sklenili, da glede na odziv tako tekmovalcev kot tudi pu- blike, dogodek zagotovo ponovimo drugo leto spomladi. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali organizirati dogodek, predvsem ge- neralnemu sponzorju podjetju Pan Jan ter Občini Ivančna Gorica s sloga- nom Prijetno domače, Vulkanizerstvu Nosan, Zupančič mizarstvu, Mesar- stvu Maver, ALBOMAY d. o. o, AMD Šentvid, Najcom-u in PGD Stična. Zvone Zupančič, predsednik MK Fire Group 32 september 2017 številka 7 Šport Prvi brevet zahtevnejše stopnje – Dolenjski ekstremis Ob bok že dobro uveljavljenemu Cvičkovemu brevetu, ki je potekal v pomladnem času, sta organizatorja Zavod Prijetno domače in kolesarski klub Randonneurs Slove- nija letos prvič organizirala brevet Dolenjski ekstrémis. Tudi tokrat so se kolesarji na pot pognali iz središča Ivančne Gorice in po dobrih 200 km ultra kolesarsko preizkušnjo tam tudi zaključili. Kljub slabši vremenski napovedi se je preizkušnje udeležilo 11 kolesar- jev, ki so se kmalu po 7. uri odpra- vili na pot od Ivančne Gorice preko Šmartna pri Litiji do Šentruperta, Li- sce (948m), Sevnice, Škocjana, Tre- belnega in Dobrniča nazaj v Ivanč- no Gorico. Za 201 km dolgo traso so imeli kolesarji na voljo 13 ur in pol, večinoma pa so jo dokončali že pred 19. uro. K zahtevnosti ture, ki je letos kolesarjem postregla s kar 4200 višinskimi metri, seveda pripadata tudi ustrezno okrepčilo in osvežitev. Kolesarji so lahko kaj malega prigriznili na startu in kon- trolnih točkah, na voljo so jim bile dobrote Pekarne Mišmaš, ob za- ključku pa so se izdatno okrepčali v Gostilni pri Frenku. Za osvežitev na cilju so bili tudi tokrat kolesarjem na voljo prostori Centra V.I.P . Prava popestritev tokratne ture pa je bila nagradna igra na cilju, saj so se udeleženci potegovali za kolesar- ska dresa sponzorjev Žolna šport in Banem d. o. o. Kolesarji so ob za- ključku izrazili zadovoljstvo ob do- bro organiziranem kolesarjenju ter v večini potrdili udeležbo na priho- dnjih brevetih, s startom v središču destinacije Prijetno domače - obči- na Ivančna Gorica. Miha Genorio Turistično društvo Polževo uspešno izpeljalo že 13. Krevsov tek Kljub slabemu vremenu smo tudi letos priredili že 13. Krevsov tek po Kriško-polževski planoti. Turistično društvo Polževo se je na to športno prireditev pripravljalo celo leto, najbolj intenzivno pa v mesecu avgustu. Tek smo pripravili v soboto, 2. 9. 2017, z začetkom ob 10.30. Že večkrat smo zapisali, da je Kre- vsov tek v spomin na domačina, Vi- šnjana Iva Krevsa, ki je bil izjemen športnik in vrhunski tekač na dolge proge. V svoji dolgoletni karieri je nastopal in zmagoval po domovini in tujini, bil je večkratni Balkanski prvak. Krevsov tek šteje med devet- najst tekov za skupni pokal Dolenj- ske in v akcijo za pokal Vzajemne ter Športne Unije Slovenija, ki jo podpira RS, Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost in šport. Tudi letos smo uporabili elektron- sko merjenje časa s čipi v startnih številkah tekmovalcev, ki ga je iz- vajalo podjetje Protime d. o. o. iz Maribora in je vsakdo takoj videl na ekranu svoj čas. Rezultati so bili na- tančni in na oglasni tabli razobešeni že v nekaj minutah po koncu teka vsake kategorije. Prireditev je vodil moderator, ki je predstavil sodelujoče in jih povabil pred mikrofon, sodeloval je tudi Pa- vel Groznik iz Višnje Gore, povedal marsikaj zanimivega o Krevsovem teku, Višnji Gori in kraju Polževo. Napotke za tek brez poškodb pa je dala gospa Helena Javornik, mara- tonka, ki je v svoji karieri pretekla že 50 maratonov. Moderator je po končanem teku otrok, prisotne sproti seznanjal o stanju na kontrol- nih točkah na progi. Letošnjega pohoda se je udeležilo 21 pohodnikov, ki so ob 10. uri odšli proti Novi vasi, si ogledali cerkvico sv. Lenarta, nadaljevali do razgle- dne mizice, kjer je lep razgled ka- zil dež, naprej v Kriški vasi pa so si ogledali zbirko »starega Kmečkega orodja«, ki jo skrbno varujeta in negujeta domačina Ivica in Jože Zu- pančič. Nadaljevali so pohod do Pri- stave in naprej po Gozdni učni poti mimo Zavrtač do izhodiščne točke pri hotelu Polževo. Kljub slabemu vremenu so bili ob vrnitvi vsi zelo dobre volje. Začetek tekmovanja se je začel ob 10.30 s startom otrok na 300 in 800 m, zatem pa skupni start na 4,4 km in 11 km. Tekmovalci so se pognali po dobro trasirani progi in uspešno, brez poškodb pritekli nazaj na cilj mimo petih postojank z vodo. Za varnost tekmovalcev in tekmo- valk je skrbelo preko 30 članov TD Polževo in domačinov – varnostni- kov po vsej progi, kakor tudi na cilju. Na samem cilju pa smo imeli v šotoru pripravljen defibrilator, v primeru zastoja srca. Sicer se za stalno nahaja v Gasilskem domu v Kriški vasi. Kot vsako leto je bil pri- soten tudi zdravnik, domačin Mar- ko Virant dr. med. Na srečo mu ni bilo treba posredovati, saj so ude- leženci zaključili prireditev brez poškodb. V Ivančni Gorici pa je bila pripravljena ekipa zdravstvenega doma za eventualno nujno pomoč. Zaradi vzporednih tekov po Slo- veniji in predvsem zaradi dežja je bilo vseh udeležencev letos neko- liko manj, in sicer 141, tudi po 2 iz Hrvaške in Slovenske vojske. Vsi tekmovalci/ke so dobili spominsko brisačo z napisom 13. Krevsov tek in našim sloganom »Prijetno doma- če«, topel obrok ter praktično dari- lo sponzorja. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v 26 kategorij in v vsaki kategoriji so trije prejeli kolajne in vrečke z darili sponzorjev. Torej je bilo 26 zmagovalcev. Najboljši tekač, absolutni zmagova- lec na 11 km je bil Gašper Bregar iz Ljubljane, absolutna zmagovalka v ženski kategoriji pa je bila Barbara Trunkelj iz Znojil. Oba sta prejela pokal in darilo sponzorjev. Absolu- tna zmagovalka pa je prejela tudi prav za ta tek ustvarjeno sliko Pol- ževega priznanega inovatorja in slikarja Štefana Horvata iz Višnje Gore. Najmlajši na 11 km je bil Nik Vid- mar iz Trebnjega. Nik je dobil tudi posebno za ta tek narisano sliko na lesenem krožniku, slikarja Janeza Kastelica. Ostale rezultate si lahko ogledate na naši spletni strani www.tdpolze- vo.si. Za naj Višnjana je organizator pode- lil lični pokal. Prejel ga je Toni Ha- bjan, ki je bil absolutno drugi. Na 4.4 km sta bila najhitrejša Aljaž Renko in Milena Renko oba iz AK Radeče. Na 300 m sta bila najhitrejša Mark Miklavčič z Vrhnike in Pika Mežna- rič iz Kriške vasi. Na 800 m sta bila v kategoriji od 7-9 let najhitrejša Mark Repovž iz Sev- nice in Sara Groznik iz Višnje Gore. V kategoriji od 10-12 let sta bila najhitrejša Roš Omahen iz Stične in Lea Pešec iz Marathon Novo mesto. Do 15 let na 4,4. km sta bila najhi- trejša Zoja Peteh in Urban Slemen- šek oba iz OŠ Stična. Pokale in kolajne ter darila spon- zorjev so podeljevali: predsednik KS Višnje Gore Luka Šeme, predsednik TD Polževo Miloš Šušteršič, član TD Višnja Gora Jurij Groznik in vodja Krevsovega teka Jure Smolič. Pri sami organizaciji te prireditve nas je skupaj sodelovalo okoli 50 prostovoljk in prostovoljcev članov TD Polževo ter domačinov, ki jih je tako kot vsako leto uspešno vodil predsednik TD Polževo Miloš Šu- šteršič skupaj z vodjem za Krevsov tek Juretom Smoličem. Pri pripravi teka je sodelovalo tudi nekaj članic in članov Turističnega društva Vi- šnja Gora. Tudi letos moramo pohvaliti dobro sodelovanje z gasilskim društvom Kriška vas, Športnim klubom Pol- ževo in s krajani iz vasi Vrhe, Nova vas, Kriška vas, Pristava in Zavrtače, ki so skrbeli za varnost tekmovalcev ter za tekače med potjo, da niso bili žejni. Na prireditvi je sodelovalo kar ne- kaj sponzorjev in se predstavilo takole: Društvo za srce iz Ljubljane je merilo tekmovalcem in obisko- valcem pulz pred in po teku in tako poskrbelo za informacijo o krvnem tlaku; TD Škofljica se je predstavilo s svojimi izdelki iz lanu in domače obrti. Ne smemo pozabiti najbolj zaslužnega Radia Zeleni val, ki je že 13-tič poskrbel za ozvočenje, glas- bo in reklamo in javljanje v živo. Hotel Polževo in Športni klub Polže- vo pa sta nam preskrbela vse mize in klopi, ki so bili pod šotori in zelo dobro obaro z žganci. Seveda pa brez pomoči naših spon- zorjev Krevsov tek ne bi bil tako uspešen, saj so pripomogli, da je vsak udeleženec prireditve dobil darilo. Zato jih tukaj tudi omenja- mo. Naši donatorji in sponzorji leta 2017 so bili: OBČINA IVANČNA GORICA, ZAVOD PRIJETNO DOMAČE, MESTNO KOPALIŠČE VIŠNJA GORA, KS VIŠNJA GORA, EXPRO D. O. O., GEODETSKE MERITVE, GOSTIŠČE JELENOV ROG, RADIO ZELENI VAL, KOALA ŠPORT VIŠNJA GORA, PGD KRIŠKA VAS, EL- VEZ D. O. O., PESKOKOP UNIVERZAL MALO HUDO, OTZ IVANČNA GORICA, KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE, AUTODELTA LJUBLJANA, AMSET GRO- SUPLJE, ŠPORTNA UNIJA SLOVENIJE, VUČKO D. O. O., TRGOVINA IN ME- SARIJA MAVER, ZAVAROVALNICA TRI- GLAV OE LJUBLJANA, FIAT AVTO TRI- GLAV, DNEVNIK D. D., SITIK IVANČNA GORICA, KMEČKI HRAM LJUBLJANA, JANEZ KASTELIC SLIKAR, MESTNA OB- ČINA LJUBLJANA, VULKANIZERSTVO NOSAN, FOTO TRAVNIK, GH HOLDING LJUBLJANA, ŠPORTNI KLUB POLŽEVO, ZLATARSTVO TADINA, BTC LJUBLJANA, PAN JAN IVANČNA GORICA, BRČAN IVAN NOVA VAS, ŠTEFAN HORVAT VI- ŠNJA GORA, PUNTI PREVOZI D. O. O. IVANČNA GORICA, GOSTILNA OBER- ŠČAK MULJAVA, MAGISTRAT INTER- NATIONAL LJUBLJANA, GENERALI ZAVAROVALNICA, TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJA, ECOPLIN DRAGO ZADEL VIŠNJA GORA, ŽITO LJUBLJANA, CU- GELJ PVC OKNA, REKON IVANČNA GORICA, IZLETNIŠKI TURIZEM OKORN PRISTAVA NAD STIČNO, EKO GEA D. O. O. EKOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE, KMEČKI TURIZEM HABJAN, IZLETNIŠKI TURIZEM LESKOVEC PRI VIŠNJI GORI, KERMAVNER STANISLAV PREVOZNI- ŠTVO LJUBLJANA, GRADBENIŠTVO PRESTOR KRANJ, BCA LJUBLJANA, Q5 TRADE LJUBLJANA, SUMMUS LJU- BLJANA, BIO RAJ IVANČNA GORICA, DRUŠTVO ZA SRCE LJUBLJANA, MER- CATOR CENTER GROSUPLJE, MIZAR- STVO VIŽMARJE, PANJSKE KONČNICE PRIMOŽIČ, GRANDOVEC PAVLE MI- ZARSTVO, PD POLŽ, JAVNA AGENCIJA RS ZA VARSTVO PROMETA, ZAVARO- VALNICA SAVA, HUSQVARNA STIHL SERVIS IVANČNA GORICA, LA MAS IVANČNA GORICA, KMETIJSKA ZADRU- GA STIČNA, KMEČKI TURIZEM MAGO- VAC IN RWE ENERGETSKE STORITVE. Vsem, ki so nesebično pomagali, predvsem pa vestnim članicam/om obeh društev in domačinom za po- moč pri izvedenem 13. Krevsovem teku kot tudi podeljevalcem kolajn, pokalov in daril ter vsem donator- jem – sponzorjem še enkrat – IS- KRENA HVALA. Vsi skupaj pa si želimo, da se vidimo v letu 2018, ob organizaciji 14. Kre- vsovega teka. Jurij Groznik 33 september 2017 številka 7 Šport Guaparji gredo na svetovno prvenstvo v Kopenhagen – Danska (17. – 21. 10. 2017) Reprezentanca PK Guapa se je odlično odrezala na Državnem prvenstvu v MTP v Tivoliju 28. 6. 2017 so plesalke Street dance show – male skupine zasedle 7. mesto izmed 12 skupin na DP 29. 6. 2017 je hip hop solistka Zoja zasedla 42. mesto izmed 51 solistk na DP , v skupnem seštevku pokalnih točk pa je zasedla 25. mesto 29. 6. 2017 so plesalci hip hop male skupine slavili 3. mesto izmed 18 skupin na DP in uvrstitev na Svetovno prvenstvo 30. 6. 2017 je hip hop solistka Klara zasedla 4. mesto izmed 25 solistk na DP , v skupnem seštevku pokalnih točk pa je za- sedla 6. mesto. 30. 6. 2017 je hip hop solist Tai zasedel 7. mesto izmed 16 solistov na DP , v skupnem seštevku pokalnih točk pa je zasedel 3. mesto in si s tem priboril uvrstitev na Svetovno prvenstvo. Pripravila Maja Zrilič Nova sezona badmintona pred vrati V Badminton klubu Ivančna Gorica smo pripravili aktivnosti za vse sta- rostne skupine in kakovostne kategorije. Vpisi že potekajo, nadaljevali pa se bodo tudi v septembru in oktobru. Začnemo v ponedeljek, 2. ok- tobra. OTROŠKA ŠOLA BADMINTONA - namenjena je osnovnošolskim in sre- dnješolskim otrokom in poteka v športni dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Urnik vadbe: PONEDELJEK in ČETRTEK od 17:00 do 18:00. REKREATIVNA VADBA ZA ODRASLE - nudimo sezonski najem badminton igrišč, in sicer v športni dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Badminton sodi med športe z bogato in dolgo tradicijo, priljubljenost rekreativnega badmintona v Sloveniji pa raste iz leta v leto. Igra ga mlado in staro in prav vsi so navdušeni nad tem, kako hitro se lahko slehernik, brez posebnih predznanj, začne aktivno zabavati ob igri bad- mintona. Krepi namreč vse mišice v telesu, izostruje čute in reflekse, izboljšuje aerobno pripravljenost in mišično vzdržljivost. Za otroško šolo badmintona in rezervacijo terminov nas pokličite na 041 370 232 ali pišite na info@badminton-bkivg.si Namizni tenis na Krki V medobčinski ligi, ki se začne s koledarskim letom, se bo odigral drugi del ligaškega tekmovanja. Najbolj zanimivo in odločilno bi lahko bilo prav na začetku, kjer se bosta med sabo pomerili vodilni ekipi lige KGG Krka 1 in 2. Minimalno prednost ima druga ekipa z Mlakarjem na čelu. Prva tekma se je končala neodločeno tako, da zmaga ene od ekip najbrž pomeni že konč- no prvo mesto. Laščani na tretjem mestu najverjetneje preveč zaostajajo, da bi lahko presenetili v tej sezoni. Za preostala mesta pa se bodo borili Stičani, Kompoljčani in Šmarčani. 14. 9. Je bilo medobčinsko tekmovanje v parih na Krki, o katerem pa poročamo prihodnjič. Vabljeni tudi na rekrea- cijo v družbeni center na Krki, več informacij pri vodji g. Kozincu na telefon 041 670 168. Bojan Vokal, ŠD Krka 34 september 2017 številka 7 Šport Trener svetuje Pomen vadbe moči pri tekačih Bliža se jesen, čas, ko se temperature malce spustijo in je vadba v naravi spet bolj aktualna. Jesen je tudi čas, ko je organiziranih največ mara- tonov in drugih tekaških izzivov. S porastom števila ljudi, ki se rekreativno ukvarja s tekom (vsaj 3x tedensko), se povečuje tudi število poškodb, ki so s tem povezane. In velik razlog tekaških poškodb je pomanjkanje treninga moči pri tekačih. Zagotovo poznate koga, ki teče. Teče, ko le ima čas. Svetujte mu, naj si prebere ta članek. Ugotovili so, da sta dva najpogo- stejša vzroka poškodbe kolena pri rekreativnih tekačih pronacija sto- pala navznoter zvrnjen gleženj) in slabi stabilizatorji kolka (mišice, ki skrbijo za rotacije in primike/ odmike v kolku). Na oboje lahko pozitivno vplivamo z vadbo moči. Poleg »tekaškega kolena« so zna- ne tudi poškodbe gležnja, kolka, spodnjega dela hrbta, tendinitisi ali vnetja tetiv in druge. Tudi na veči- no teh poškodb lahko vplivamo s pravilnim treningom, ki mora biti programiran (da ne pretiravamo z intenzivnostjo ali razdaljo), indivi- dualiziran (vsak tekač mora imeti sebi prilagojen tekaški program) in sestavljen iz različnih oblik gibanja, ne zgolj teka. Pomemben sklop v takšnem programu je trening moči oz. trening z bremeni. S treningom moči skrbimo za tonus v mišicah, ki jih bomo uporabljali pri teku. Z razvito muskulaturo lahko med te- kom kljubujemo silam, ki delujejo na naše sklepe, z individualiziranim programom pa bomo tudi poskrbe- li za pravilno razmerje med mišič- nimi skupinami. Znano je namreč, da morajo biti mišice v določenem razmerju, saj premočne mišice na eni strani rušijo položaj sklepa in s tem pride do pretirane obrabe na nepravih mestih (obraba hrustanca, vnetja, preobremenitev tetiv). Tako naj bi s treningom moči razvijali predvsem mišice nog, ki so seve- da pri teku najbolj na udaru, sploh pri tekih navzdol, za tiste, ki tečejo po neravnem terenu. Trening moči mora obsegati tudi vaje za trup, s katerim premagujemo sile, ki de- lujejo na spodnji del hrbta, poma- ga pa nam tudi pri tekih v klanec. Ne pozabimo še na mišice rok in ramen, ki pomagajo predvsem pri hitrih, krajših tekih. S treningom moči in pravilno pre- hrano, ki je tudi pri rekreativnih te- kačih še kako pomembna, pa lahko vplivamo še na en segment, ki je pogosto pozabljen – to je preko- merna telesna teža, ki je verjetno najpogostejši vzrok pretirane obra- be sklepov in struktur pri tekačih. Z zmanjšanjem odvečne maščobe ne bomo poskrbeli le za lepšo obliko telesa, ampak predvsem za to, da bodo sklepi obremenjeni manj, časi tekov se bodo izboljšali, možnost poškodbe ali obrabe pa zmanjšala. Trening moči naj traja vsaj 8 te- dnov, saj s tem damo mišicam čas, da se prilagodijo na višja bremena. Pomembno je, da vaje izvajamo maksimalno pravilno, zato poišči- te pomoč strokovnjaka. Poskrbite, da odpravite svoja mišična nerav- novesja in videli boste, da boste v teku še bolj in predvsem dlje uživali - brez tekaških poškodb. Verjamem, da imate tudi vi kakšno vprašanje ali potrebujete razlago. Vabim vas, da jih pošljete na ure- dništvo Klasja (urednistvo@klasje. net) ali direktno na moj naslov (ma- tej.dremelj@gmail.com), kjer vam bom z veseljem odgovoril. Če bo odgovor lahko pomagal še komu, ga bomo objavili v Klasju, vi pa bo- ste seveda ostali anonimni. Vabljeni k sodelovanju. Matej Dremelj, prof. šp. vzg., mentor in trener fitnesa pri FZS in vodja Fitnes studia Energy Ivančna Gorica Balinarski turnir v Ivančni Gorici Ivanški balinarji smo tudi letos pripravili turnir v balinanju, poimenovan »Beletov memorial«. Imenuje se po pokojnem balinarju Martinu Beletu, ki je bil dolgoletni zaslužen član društva. Turnir se je odvijal v soboto 19. avgusta na balinišču Ivančna Gorica. Že zgodaj zjutraj so prihajale eki- pe ena za drugo v prijetno okolje gozdička, kjer je balinišče. Prišlo je osem ekip iz raznih balinarskih dru- štev. Vreme je bilo ugodno in dobre volje za igranje ni manjkalo. To je bilo druženje raznih starih znancev, saj smo se zbrali že večkrat. Sledilo je žrebanje, ki je pokazalo, kdo bo s kom igral. Potem se je tekmova- nje začelo in tekmovalni duh je bil vidno prisoten. Krogle so se kotalile po željah tekmovalcev ali pa tudi ne. Če se je krogla preveč približala balinčku, so imeli delo zbijači in so krogle letele po zraku in v loku zbile nasprotnikovo stran. Po nekaj odigranih igrah so bile iz nadaljnjega tekmovanja izločene štiri ekipe. Druge štiri ekipe so se uvrstile v nadaljevanje turnirja. Končni izkupiček je bil tak, da je v finalu zmagala ekipa »Moji« ki so jo sestavljali en član iz Bizovika pri Ljubljani in dva člana domače- ga društva. Dobro se je odrezala ekipa Ivančne Gorice, ki je zasedla drugo mesto. Tretja je bila ekipa iz Balinarskega društva Grosuplje. Povedati je treba tudi to, da se je izkazal društveni kuhar, ki je poskr- bel, da nihče ni bil lačen. Posebno je izstopal pasulj, ki je bil res odli- čen. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev zasluženih poka- lov. V mraku so se ekipe poslavljale z obljubo, da se v naslednjem letu spet snidejo na istem mestu. Dan je minil v prijetnem vzdušju. Alojz Nadrah Vpis na Francoski boks - Univerzitetni savate klub Po vrnitvi z mladinskega SP 2017 in osvojenem srebru načrtujemo še ude- ležbo na članskem EP 2017. V tekmovalni sezoni 2016/2017 sta Špela Ra- puš in Lara Grm dijakinji Gimnazije Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici s tekmo- valnimi nastopi dokazali, da je v borilnih športih, kot je savate, mesto tudi za bistroglavo mladino. Borilni športi niso enostavno športno področje, a prav nič bolj izpostavljeni poškodbam kot športi z žogo ali kolesarstvo in motociklizem. Tekmovalni francoski boks je zahtevna panoga vrhunskega športa, ki ga priznava Olimpijski komite Slovenije. Po natanko 100 letih od zadnje pred- stavitve na Olimpijskih igrah 1924 si v Mednarodni savate zvezi FISav obe- tajo uvrstitve na Olimpijski program 2024 v Parizu, zibelki tega športa. Univerzitetni savate klub, ki je član Savate zveze Slovenije, bo poskušal v naslednjih letih tudi na področju Dolenjske in seveda v Ivančni Gorici pri- bližati mladim ta zanimiv borilni šport, ki ga v Franciji zastopa okoli 40.000 registriranih športnikov. Gojiti ga začnejo že skozi osnovnošolska tekmo- vanja, ki se kasneje nadaljujejo v obliki srednješolskih in v času študija v okviru univerzitetnih tekmovanj ali članskih selekcij. Za brezplačno vadbo v sezoni 2017 / 2018 na Srednji šoli Josipa Jurčiča povprašajte na tel. št. 041 752 734 ali na uniklub@gmail.com ali poglejte na www.francoskiboks.si. Treninge v Ivančni Gorici dopolnjujemo tudi s treningi v Ljubljani v študentskem kampusu v specializirani borilnici. Mojca Obreza, Univerzitetni savate klub Lara (prva z leve) na stopničkah. Slovenska mladinska savate reprezentanca na SP 2017. 35 september 2017 številka 7 Zahvale Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo vsi ... Med nami si! V SPOMIN FELIKS KLEMENČIČ po domače Zamančkov Fele (Koko) iz Glogovice 30 (13.1.1933-23.9.2012) Minilo je že peto leto od tistega v žalost odetega dne, ko smo ti rekli zbogom. Hvala vsem, ki se ga še spominjate ali ga obiščete na njego- vem zadnjem domu. Vsi njegovi Oče, ne moja volja, temveč tvoja volja naj se zgodi (prim. Lk 22,42) V SPOMIN Mineva žalostnih 10 let, odkar nas je nepričakovano 15. sep- tembra 2007 zapustil ANTON ČEBULAR iz Šentvida pri Stični in minila so še bolj žalostna štiri leta, ko je v cvetu mladosti tragično preminil DAMIJAN ČEBULAR iz Medvedjeka pri Velikem Gabru. Ni besed, ki bi nas potolažile ob tako veliki izgubi, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src … So le dragoceni opomini, ki nas učijo živeti naprej. In je ljubezen. In je vera. In je upanje. Čeprav nam je veliko vzeto, v naših srcih veliko ostaja. Prisrč- no hvala vsem, ki se ju spominjate v lepih barvah življenja in vsem, ki postojite ob njunem grobu ob prižgani svečki. Bog povrni vsem, ki se ju spominjate v svoji molitvi. Z globoko hvaležnostjo, družina Čebular Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, toplina med nami ostaja, v srcu spomini in tvoje sledi. V SPOMIN V juliju v poletnih dneh je minilo prvo leto, odkar je od nas za vedno odšla naša draga ANA NOVAK (1922-2016) Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji po- klanjate obisk, sveče ali cvetje na njenem drugem domu. Vsi njeni Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, toplina med nami ostaja, v srcu spomini in tvoje sledi. ZAHVALA V 98. letu nas je za vedno zapustila TEREZIJA KOCJANČIČ iz Mleščevega pri Ivančni Gorici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče ter za izrečena sožalja. Najlepša hvala župnika Jožetu Kastelicu za opravljen obred, Matjažu Marinčku predstavniku DU Ivančna Gorica za lep poslovilni govor in pogrebnemu zavodu Perpar. Družina Kocjančič Ta črn dan je moral priti, ta dan gorja,ta dan solza ... Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatopiti, le drage mami nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mami in babice ROZALIJE-ZALKE KASTELIC (1954-2017) iz Petrušnje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in dober namen. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Perpar, zboru Prijatelji, gospodu župniku za lepo opravljen obred in gasilcem za po- slovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Ni te na vrtu več, ne med gredicami, Ni te na polju več, ne med meglicami, Ne več v šumotu voda niti vej, Ni te nikjer več, kjer si bil prej! (Oton Župančič) ZAHVALA V 84. letu za vedno si odšel MILIVOJ STOJANOVIČ Iz Višnje Gore Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in drugim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo njegovi oseb- ni zdravnici dr. Poloni Zor iz ZD Ljubljana-Moste, za sočutno spremljanje v času njegove bolezni; negovalni in patrona- žni sestri Dragici in Meri, dežurni službi ZD Ivančna Gorica ter društvom DU Višnja Gora, Čebelarjem Stična, TD Višnja Gora, PGD Višnja Gora in vsem, ki so se prišli poslovit. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar, violinistki Bri- ni, Luku Šemetu za poslovilne besede. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Vsi njegovi ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil naš dragi mož, oči, dedi, brat in stric MILAN TURK iz Ivančne Gorice. Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem so- rodnikom, sosedom, prijateljem, še posebno Marinki, Mar- janu, Andreju in Branetu, znancem, sošolcem iz osnovne šole in Kadetske šole Tacen za vso pomoč, podporo, izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala tudi sodelavcem PP Grosuplje, Policijsko veteranskemu društvu Sever – odbor Grosuplje, Območnemu združenju vojnih veteranov Grosu- plje, ki so ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala pogreb- nemu zavodu Perpar za skrbno organiziran pogreb, g. Jožetu Kastelicu za ganljivo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentačem policijskega orkestra za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči Branka, Matjaž in Jasmina z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre … le daleč, daleč je. ZAHVALA Nepričakovano je za vedno zaspala naša draga življenjska so- potnica, mami, babica in prababica MARIJA RETAR po domače »Nežna Mara« Iz Ivančne Gorice (7. 4. 1946 – 24. 6. 2017) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Juriju Zadniku za lepo opravljen mašni obred ter zadnje slovo. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu NOVAK (Reber pri Žužemberku) za skrbno organizirano zadnjo pot, pevcem za lepo odpete pesmi in zaigrano tišino, RK Ivančna Gorica, dru- štvu upokojencev Ivančna Gorica, Cvetličarni Jana Žurga in vsem sosedom za vse besede in čudovite poslovilne govore. Hvala tudi ge. Anici Ovčar za spodbudne besede in molitve. Iz srca HVALA vsem, ki ste nam stali ob strani, nam nudili pomoč in oporo v težkih trenutkih, jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Čeprav je odšla, v naših srcih vedno bo živela. Žalujoči vsi njeni Tiho, kakor list v jesenskem vetru si odšel od nas. ZAHVALA V soboto, 8. 7. 2017, smo se poslovili od našega dragega moža, ata, dedija, pradeda LUDVIKA VERBIČA roj. 5. 9. 1942 v Podborštu Vsem skupaj se zahvaljujemo, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Ivančna Gorica za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospodu župniku Izidorju Gro- šlju za opravljen obred, pevcem za lepo petje ob slovesu in pogrebnemu zavodu Perpar. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se nam v teh težkih tre- nutkih stali ob strani in darovali za svete maše in dober na- men. Vsi njegovi 36 september 2017 številka 7 Zahvale PRABABICI V SLOVO Nič več glasu, ne iskrivih oči. Nič več toplih dlani. Vse je umrlo, vse je odšlo. Ostalo je le grenko slovo. Zvon življenja je odbil in dušo v prah zdrobil. Njena pot se je končala, a v srcih za vedno bo ostala. (Tjaša Zajc) ZAHVALA ANGELA MEDVED iz Muljave 31. 3. 1931–29. 6. 2017 Ob smrti naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sosedom, še posebno Gostilni pri Obr- ščaku, hvala g. Marinčku iz DU Ivančna Gorica za tako lepo opisano njeno zemeljsko življenje. Hvala g. župnikoma Mar- ku in Antonu za pogrebno mašo. Hvala cvetličarki Jani, po- grebnemu zavodu Perpar in šentviškim pevcem. Lepa hvala vaščanom Muljave, Spodnje Drage in Lučarjevega Kala. Ohranite jo v lepem spominu. Vsi njeni Odšla si tja, kjer ni bolečine, odšla si tja, kje se zemeljska pot konča. A tvoja dobrota ne bo nikoli pozabljena. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila mami, stara mama in teta JOŽEFA PUCELJ po domače Matetova Joži iz Podboršta 3, Šentvid pri Stični (1958-2017) Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo vaščanom, še posebno Ančki in Veri ter teti Pepci iz Stavče vasi, prijate- ljem in znancem in vsem, ki ste kadarkoli stali ob strani. Hva- la za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Prijatelji za odpete pesmi in pogrebni službi Perpar. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Sin Jožko z družino In je zletela gor proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mame in babice JANE VOCOVNIK (1952-2017) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darove in lepo opravljen pogrebni obred. Nazadnje je naša babi Jana odšla na morje, kjer je bila naj- raje. Tisti ponedeljek dopoldne je samozavestno odkorakala na plažo, se kopala in se v vodi igrala z vnukinjo. Malo je še zaplavala ... In potem je ni bilo več. Naenkrat, nepričakova- no, brez slovesa. Nam so ostali spomini in njena dobra dela. Tolaži nas misel, da je končala svoje zemeljsko popotovanje in se vrnila v večni dom. Žalujoči vsi njeni Ni smrt tisto kar nas loči, in življenje ni kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanjo so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica IVANA KASTELIC z Bojanjega Vrha 6a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala še posebno sosedi Angelci Kovačič, gospodoma župnikoma Dejanu Pavlinu in Jožetu Kastelicu za pogrebno sveto mašo, zahvaljujemo se tudi bralkama beril in ministrantoma. Hvala obema zboroma za zapete pesmi. Hvala Anici Bregar za izrečene poslovilne besede, hvala Gostilni pri Obrščaku in pogrebni službi Perpar za vso pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da si ga ljubil bolj kot sebe. ZAHVALA Utrujen od težke bolezni je v 65. letu tiho za vedno zaspal naš dragi mož, oči, dedi, brat in stric IVAN POTOKAR s Peščenika 5 pri Višnji Gori (16. 4. 1953–11. 7. 2017) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem in nekdanjim sodelavcem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stikom roke, tolažilnimi besedami, sve- čami, cvetjem in mašnimi darovi pomagali v težkih trenutkih slovesa. Iskrena hvala g. župniku Janezu Mihelčiču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, msgr. Jožetu Kastelicu za molitev v ve- žici, cerkvenim pevcem pod vodstvom g. Milana Jevnikarja za ganljivo petje pri poslovilnem obredu in sveti maši. Hvala gasilcem PGD Kriška vas, PGD Višnja Gora in PGD Vrh, ki ste ga častno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dru- štvu upokojencev Višnja Gora, osebju ZD Ivančna Gorica, trobentaču za zaigrano Tišino, cvetličarki Jani in pogrebni službi Perpar. Iskrena hvala govornikoma g. Jožetu Virantu iz PGD Kriška vas in g. Mateju Štehu iz Občine Ivančna Gorica za ganljivo izrečene besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ga bodrili v času bolezni, poskrbeli za ganljivo slovo in ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Za vsa vaša plemenita dejanja vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je! ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil in odšel v večnost naš dragi mož, oče, brat, tast, dedi in pradedi IGNACIJ ANTON ZUPANČIČ po domače Agrajčev Nace iz Brezovega Dola 13 (28. 11. 1936–23. 7. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za vso pomoč in obiske na domu. Za- hvala zdravnikom in osebju bolnišnice Golnik, ter dr. Katarini Vukelič. Zahvala osebju zdravstvenega doma Ivančna Gori- ca, posebej dr. Katarini Bratož Vidmar, ter patronažni službi, negovalkam doma starejših občanov Grosuplje za njihovo skrb v času bolezni. Hvala gospodu župniku Urošu Švarcu za obiske ob prvih petkih in sočutno opravljen pogrebni obred. Hvala gasilskemu društvu Ambrus in okoljskim društvom. Hvala Jožetu Šinkovcu za ganljive poslovilne besede, pevcem cerkvenega pevskega zbora Ambrus, hvala vsem sorodni- kom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene sožalje, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše, ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani! Hvala vsem, ki ste atu karkoli pomagali, ga imeli radi, ter ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili v njegov zadnji dom! Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama, babica, prababica, teta in sestra IDA JANEŽIČ z Vira pri Stični 7 (1925–2017) Iz srca se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveže dobre namene, maše in poslovilne besede. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, g. župniku Jožetu Kasteli- cu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ob nje- nem slovesu in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti za teboj pridemo mi vsi. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni se je poslovil od zemeljskega življe- nja naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek FRANC BRADAČ (27. 10. 1933–15. 7. 2017) iz Podbukovja 26 Bog se ga je usmilil in ga vzel k sebi; za nas pa je še ena svetla zvezda zdaj na nebu, ki nas bo spominjala na dragega očeta, ki je bil z nami vedno v dobrem in slabem. Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujemo vsem; so- rodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem, fa- ranom, hvala vsem dobrim ljudem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Posebna zahvala tudi delavcem Zdravstvenega doma Ivanč- na Gorica in delavkam, ki nudijo pomoč družini na domu. Hvala tudi vsem za pomoč pri organizaciji pogreba, za vsak stisk roke, za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sve- če; hvala za darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala tudi vsem, ki ste očeta v bolezni obiskovali. Hvala vsem, ki se ga boste še naprej radi spominjali in hva- la, ker ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 87. letu starosti se je poslovila naša draga mama AMALIJA MAGOVAC Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove v do- ber namen. Posebna zahvala gospodu župniku Marku Burgerju za lepo opravljen pogrebni obred, krškemu župnijskemu pevske- mu zboru za zapete pesmi ob njenem slovesu in Štajerčevi Francki za lep poslovilni govor. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni 37 september 2017 številka 7 Zahvale Ni res, da je odšla – nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA V 87. letu starosti se je poslovila naša draga mama, tašča, babica, prababica ROZALIJA KUTNAR po domače Šemetova iz Zaboršta Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, dobre namene, maše, pe- tje, molitve in poslovilne besede. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, duhovnikoma g. Izidorju Grošlju in g. Janezu Zalete- lju za lepo opravljen obred, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Plamen in volja, Tvojega klenega življenja, pa je danes za nas vse za večno ugasnilo! ZAHVALA Znancem in prijateljem užaloščeni sporočamo, da nas je v 84. letu zapustil in se preselil v večnost naš dragi ata, dedek, pradedek in brat BRANKO, ALBIN MUHIČ (9. 3. 1934 - 22. 7. 2017) Štacnarjev Brane iz Ambrusa Ob boleči izgubi našega dragega, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene sožalje, da- rovane sv. maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se pogreb- nemu zavodu Novak za spoštljivo opravljen pogreb. Zahvala gre ambruškim pevcem za sočutno odpete pesmi in petje pri sv. maši svojemu nekdanjemu pevskemu članu. Hvala gasil- cem PGD Ambrus in še posebej zahvalo za čustveno izrečene poslovilne besede Jožeta Šinkovca. Hvala lovski druščini za zadnji poklon svojemu bivšemu članu, katere član je bil od svojega 18. leta in vse od odhoda v DSO. Iskrena hvala zdravstvenemu in negovalnemu osebju DSO Grosuplje, kjer je kot invalid prebival zadnjih pet let svojega zemeljskega življenja! Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu ze- meljskemu počitku in ga boste ohranili v lepem spominu! Žalujoči vsi njegovi Izkaži mi milost o bog, izkaži mi milost, saj se k tebi zateka moja duša. (PS 57,2) ZAHVALA V večnost je odšla sestra in teta JOŽEFA ŠPERME (1932-2017) po domače Kujarjeva Pepca iz Sela pri Dobu 3, živela v Tomaju 87 Od nje smo se poslovili dne 27. 7. 2017 na pokopališču v Tomaju. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše in sveče, ter jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi domači Tvoj pogled zdaj seže čez bolečine, čez žalost, tesnobo in samoto. Tvoje besede, zgled, junaško prena- šanje bolezni in dobrota, ki je ni moč opisati, bodo živele v naši veri, upanju in v tisti ljubezni, ki je Križnemu dala vstati, v tisti ljubezni, ki nas je poklicala v življenje, v tisti neskončni ljubezni, ki nikoli ne mine. ZAHVALA JANEZ NOVAK, policijski vikar (12. 2. 1961–18. 8. 2017) Ob Jankovi smrti se iskreno zahvaljujemo nadškofu Stanisla- vu Zoretu za pogrebno sveto mašo, nunciju Juliuszu Januszu, pomožnemu škofu Franciju Šuštarju, arhidiakonu in družin- skemu prijatelju Franciju Petriču, župniku Izidorju Grošlju za sočutno spremljanje in pomoč ob pogrebu ter številnim sestram redovnicam in duhovnikom, ki ste se prišli poslovit od našega brata. Zahvaljujemo se generalnemu direktorju Policije g. Marjanu Fanku, namestniku generalnega direk- torja Policije, g. Simonu Veličkiju, za srčen nagovor ter vodji službe generalnega direktorja Policije, g. Tomažu Pečjaku za vso pomoč in koordinacijo zemeljskega slovesa. Hvala vsem policistom, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od Janka in ga s tolikšnim spoštovanjem položili k zadnjemu počitku. Hvala pevcem župnije Šentvid pri Stični in kvintetu trobil orkestra Slovenske Policije. Od srca se zahvaljujemo Jankovi osebni zdravnici Danici Ro- tar Pavlič, za neizmerno srčnost in osebno angažiranost pri Jankovem zdravljenju. Hvala tudi patronažnim sestram ZD Ivančna Gorica ter osebju Onkološkega inštituta. Prisrčna hvala župnijski Karitas in drugim župnijskim sodelavcem, ki ste nam pomagali in olajšali dneve slovesa. Hvala vsem, ki obiskujete Jankov grob, prinašate sveče in ga ohranjate v hvaležnem spominu. Brat Branko z družino ter sestri Irena in Dragica z družino Za vedno si zaspala, zdaj v miru boš počivala, saj si vse življenje garala, vse za dom in družino dala. ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga mama APOLONIJA GRČMAN (8. 2. 1944–31. 8. 2017) po domače Brnadova Polonca iz Poljan pri Stični. Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za iz- rečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter darove v dober namen in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Maksimiljanu Fileju za lepe besede in opravljen obred ob njenem slovesu ter osta- lim somašnikom. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar, trobentaču in pev- cem iz Šentvida in Stične za lepo odpete pesmi. Posebna zahvala gre tudi govornikom: sosedi Angeli Grčman, vnuki- nji Barbari Meglen in prijatelju Franciju Berčonu za ganljivo izrečene besede slovesa. Zahvala tudi osebju ZD Ivančna Gorica in osebju bolnišnice, ki ste ji pomagali ob njeni hudi bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, jo imeli radi in jo boste hranili v lepem spominu. Vsi njeni Srce je omagovalo, tvoj dih je zastal a nate spomin bo ostal. ZAHVALA Tiho je odšel k večnemu počitku naš dragi ANTON PEVEC 1940–-2017 Iz Studenca, Ivančna Gorica Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose- dom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče, darove v dober namen in svete maše. Hvala msgr. Jožetu Kastelicu in župniku Juriju Zadniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi Društvu upokojencev Ivančna Gorica za poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Perpar in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na zadnji poti. Za vedno boš ostal v naših srcih. Vsi njegovi In memoriam JANEZ NOVAK (12. 2. 1961–18. 8. 2017) V petek, 18. avgusta, se je poslovil duhovnik Janez No- vak, med domačimi in prijatelji bolje znan kot Janko. Rodil se je očetu Ivanu in mami Julijani 12. februarja 1961. Otroštvo je preživel v Velikih Pecah, po osnovni šoli v Šentvidu pa se je odločil za vstop v internat ma- lega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Prvi dve leti je obiskoval gimnazijo Poljane, zadnji dve leti pa gimnazijo Moste, ki jo je končal z odliko. Nato je začel s študijem na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1987 na praznik sv. Pe- tra in Pavla je bil v ljubljanski stolnici po rokah nadškofa Šuštarja posvečen v duhovnika. Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo v Kranju, kjer je deloval tri leta, nato pa še dve leti v Starem trgu pri Ložu. Leta 1992 je postal župnik župnije Trebelno, kjer je z veliko vnemo obnavljal farno in podružnične cerkve ter župnišče. Leta 2005 je postal prvi policijski vikar in koordinator duhovne oskrbe v slo- venski policiji. Ob njegovi smrti so na Policiji zapisali: »Kot prvi policij- ski vikar in koordinator duhovne oskrbe je uspešno oral ledino v slovenski policiji. S svojim nastopom in deli je prispeval k pozitivnemu ugledu policije.« Kot policijski vikar je sprva bival in pomagal v župniji Ivančna Gorica, nato pa bil duhovni pomočnik na Fuži- nah (2006–2007), nato v Brezovici (2007–2012) in naza- dnje v Podlipi pri Vrhniki (2012–2016). Pred tremi leti so se pojavile težave z zdravjem in kmalu nato tudi neizprosna diagnoza: neozdravljivi rak. Janko se je s tem soočil kot zrel mož in kristjan. Zatekal se je k nadškofu Vovku in želel, da bi lahko pričeval o njegovi čudežni priprošnji. In res, Gospod je podaljševal njegovo navzočnost med nami daleč čez vse zdravniške progno- ze. Bil je ponosen in vesel, da je v policijski službi. Rad je bil duhovnik in ljubil je Cerkev. Za pregovorno šentvi- ško zgovornostjo in neposrednostjo se je skrivalo toplo, čuteče, sočutno in obzirno srce. To se je posebej kazalo v njegovi bolezni. V času bolezni je bil hvaležen za vsak obisk, spodbudno besedo ali telefonski klic. Do zadnjega sta iz njegovih ust prihajali besedi »boglonej, hvala«. Pogrebno slovo je bilo veličastno vstajenjsko slavje, ka- kor ga je želel sam. Ležal je v šentviški župnijski cerkvi. Od njega so se že v soboto zvečer poslovili dekanijski in drugi duhovniki s škofom Šuštarjem. V nedeljo, 20. avgu- sta, popoldne pa se je zbrala množica vernih in kar 105 duhovnikov ob nadškofu Zoretu, apostolskem nunciju Januszu in pomožnemu škofu Jamniku. Navzoči so bili številni policisti in policistke z generalnim direktorjem Fankom na čelu ter verniki z župnij, kjer je Janko deloval. Nadškof Zore je posebej izpostavil njegovo služenje, saj je Janko rad govoril, da »služi tistim, ki služijo drugim«. V slovo so mu spregovorili še namestnik generalnega direktorja Slovenske policije Simon Velički, sošolec škof Jamnik, predstavniki župnij Trebelno, Podlipa in Šentvid pri Stični in posebej občuteno sestra Dragica. K družin- skemu grobu so ga na njegovo željo ponesli uniformirani policisti. Tam pa mu je, kot je želel, kvintet trobil Sloven- ske policije zaigral Haendlovo alelujo. Janko, hvala za zgled zvestega služenja Cerkvi in domo- vini, izprosi Cerkvi svetih duhovnikov, ki bodo tako nese- bično, kakor si delal ti, izgorevali za Božje kraljestvo na slovenski zemlji. Arhidiakon Franci Petrič 38 september 2017 številka 7 Rešitve: 1. a, 2. c, 3. a, 4. c, 5. Gorica, 6. a, 7. b, 8. c, 9. b, 10. uravnoteženo. Kdor zna, pa zna KVIZ, KI SKUŠA BITI ISKRIV 1. Kaj pomeni velelnik »marš«: a) pojdi proč, zgini b) pojdi se solit c) poišči maršala 2. Kadar moški zagledamo privlačno žensko, največkrat kršimo: a) četrto božjo zapoved b) šesto božjo zapoved c) deveto božjo zapoved 3. Kaj je Pavel Kernjak obljubil Mojcej: a) da bo dolgo ležala b) da bo njo »šparal« in druge … c ) da bo dobila ugodne kredite 4. kako se je imenoval najmlajši sin vojvodinje Viride »Gospe s Prista- ve« nad Stično? a) Ernest Kamniti b) Ernest Leseni c) Ernest Železni 5. Ivančna, Trebnja, Nova: Naštete toponime dopolni z enotnim dodatkom! ...................................................................................................….. 6. Kakšne oči so nekdaj veljale za angelske? a) modre b zelene c) rjave 7. Določi žival, ki najbolj poskrbi, da so naša oblačila zračna! a) klop b) molj c) trot 8. Katero žival moramo srečati, da preverimo učinkovitost spodnje mi- šice zapiralke? a) zajca b) lisico c) medveda 9. Koliko naših krajevnih skupnosti nosi ime po vodovju a) sedem b) dve c) pet 10. Kakšno gradnjo ima upodobljena gospa? ………..................................... Hudomušnice »Filip, stori še ti kaj za udobje našega malčka – zapoj mu, da bo zaspal, saj je pol otro- ka od mene, pol pa od tebe,« vztraja žena. »Se strinjam, toda poskrbel bom samo za svojo polovico,« odvrne gospodarni Filip. Mož pride na policijsko postajo: »Pomagajte, vzeli so mi denarnico in vse dokumen- te!« »Kdaj?« rutinsko vpraša mož postave? »Za božjo voljo, kako naj vem, ukradli so mi tudi uro.« Sinka dolgo muči neko vprašanje, zato zamišljen sedi za mizo. Končno se ojunači in vpraša: »Ata, zakaj elektrike ne smemo potipat?« »I zakaj neki? Zato, ker je ženskega spola,« brez pomisleka odgovori ata. V banki je močno završalo, kajti izkazalo se je, da je glavni blagajnik izginil neznano kam. Direktor je nemudoma ukrenil vse potrebno: »Natanko preiščite vse možne lokacije, predvsem pa preglejte blagajno,« je ukazal. Že čez nekaj minut tajnica prisopiha v pisarno: »Gospod direktor, v blagajni ga ni!« »Moj dedec je krivičen, da ni za povedat! Veš kaj trdi? Da v vsako stvar vtikam nos, čeprav mi ni nič mar«, tarna Milena pred prijateljico. »Kako si pa zvedela za to obdolžitev?« »I, kako! Redno prebiram njegov osebni dnevnik!« Podeželsko društvo upokojencev je organiziralo predavane o zdravju. Zdravnik je tako grmel o škodljivosti uživanja alkohola, da so na koncu vsi onemeli. Nazadnje je mučno tišino pretrgal najstarejši in zagotovil predavatelju: »Gospod doktor, prepričali ste nas; dokler bomo imeli kaj cvička in šnopsa , tistega vašega alkohola še povohali ne bomo!« 39 september 2017 številka 7 Stara »novica« Čez 212 let bodo vsi nori »Angleški statistik Larick je izračunal, da bo v teku treh stoletij vse ponorelo. To ni samo gola napoved brez dokazov. Strokov- njak za statistiko navaja tele podatke: leta 1859 je en norec prišel na 335 ljudi; leta 1896 je že bil en norec na 312 ljudi in leta 1932 smo že na številki 144. Če pojde tako postopoma naprej, bo leta 1977 vsak stoti človek nor in čez 212 let bo vsa Evropa ponorela. Hvala bogu, da teh časov ne bomo dočakali« DOMOLJUB, 6. februar 1935 Leopold Sever Komentar: Zdi se, da stvari tečejo še hitreje, kot je napovedal Larick. Opomba: Podoba ni izvirni del članka. Nasmeh Marija Kovačič Kadar nasmehnemo se pristno, tedaj obraz si pomladimo; človeku, ki gre mimo, veselje naredimo. Saj to je stara že resnica, da smeh je zdravja polovica; človeku, ki gre mimo, zdravja poklonimo. Zato nasmihajmo se večkrat, saj nas nič ne stane; človeka, ki gre mimo, to v dušo gane. Tudi to velja od davna, da nalezljiv je smeh, zato ga natrosimo ljudem za poln meh. Iz zakladnice naših domačij V skoraj četrt stoletju obstajanja našega kotička bi najbrž že pošla tvarina, če ne bi nastajale vedno nove etnološke ostaline. Mednje zagotovo spada pripomoček, lahko bi rekli tudi stroj, ki ga kaže podoba. Niti sto let ni mi- nilo, ko se je pojavil in nadomestil starejšo, pretežno leseno inačico te na- prave, pa ga že redko vidimo, ponekod pa je že povsem izginil iz uporabe. Sporočite, kako ste temu rekli pri vas in v kakšne namene ste napravo upo- ra b l j a l i . Po h i ti t e , m e s e c b o h i t ro n a o ko l i . Leopold Sever Pomagajmo jih prepoznati Sledi nova skrivnostna fotografija. Na njej sta dva otroka in verje- tno njuna mati. Po več znamenjih sklepam, da gre za vdovo, ali pa je njen mož na tujem, morda v Ame- riki. Preseneča nenavadno zave- zana pisana ruta na ženskini glavi. Na splošno bi rekel, da so vsi trije za tiste čase kar neskromno oble- čeni. Fotografija je bila odkrita na območju Suhe krajine, vendar ni rečeno, da so osebe od tam. Sporočite, če veste karkoli o upo- dobljeni trojici. Leopold Sever Paberkovanje zastrtih sledi iz 1. svetovne vojne Smo že globoko v predzadnjem letu vojnega viharja. Smrti, žalosti, po- manjkanja in vsakršnega drugega trpljenja je bila polna stara celina, pa tudi drugim predelom sveta ve- činoma ni bilo prizaneseno. Selišča so bila malone brez moških: števil- ni so obležali na bojiščih, trpeli po bolnišnicah ali stradali v ujetniških taboriščih. Tistim, ki so že na začet- ku vojne prišli v ujetništvo, se je še kar dobro izšlo. Med temi »sreč- neži« je bil tudi Tomaž Šoštar, po rodu Štajerec, kasneje naturaliziran Škofjeločan, Gorenjec torej. Tomaž potemtakem ni z ozemlja današnje občine Ivančna Gorica, na katerem praviloma paberkujemo, a je kljub temu nekoliko naš. Gre namreč za tasta našega znanega občana Fra- neta Godešo, ki nam je o vojskova- nju ženinega očeta posredoval kar obsežno gradivo, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Tomaž Šoštar je bil tovarniški de- lavec, ki ga je vladar dvajset let starega med prvimi poklical branit avstrijsko cesarstvo. Poslali so ga na rusko fronto, kjer je bil že po nekaj mesecih ranjen in ujet. Kot vojni ujetnik je taval po številnih krajih prostrane Rusije (Brodi, Kijev, Moskva, Voronež, Sanotov, Krasno- jarsk, Ural, Smolensk … ) in končno pristal v Sibiriji, kjer je skusil hude ruske zime (do 39 stopinj pod ni- člo). Tam ga je zatekla nova ljudska oblast in boljševiki so ga organizirali v delavsko- kmečko armado. Ta je skrbela, da so uporni ruski mužiki delali tako, kot je ukazala revoluci- onarna oblast. Po končani vojni se je leta 1919 vrnil v domovino. Na okrajni sodniji v Škofji Loki se je kot vsestransko preizkušen »soldat« zaposlil kot izvršni organ (ječar) okrajnega zapora. Tam je služboval vse do osvoboditve leta 1945. Leopold Sever Še en odlomek iz Tomaževega rokopisnega življenjepisa. Iz njega zvemo, da je bil po vojni zaprt, ker se je kot izvršilni sodni organ (ječar) marsikomu zameril. Za vsak primer je na koncu prošnje zviti Tomaž zagotovil, da »re- dno hodi na sestanke«. Starejši bodo zagotovo dojeli hudomušnost tega pristavka. Tomaž Šoštar (20. 12. 1893 – 15. 1. 1969) kot pripadnik delavsko- kmet- skega bataljona v boljševiški Rusiji, poznejši Sovjetski zvezi. Očitno je bil Rdeči armadi kot »raboči čovjek« (tovarniški delavec) dovolj zaupljiv za delo v oboroženi formaciji. Zani- mivo je, da petero roga zvezda še ni rdeča, pač pa je imela v sredi rdeč krožec z upodobljenim kladivom in plugom, ki so ga kasneje zamenjali s srpom. Po vsej verjetnosti je bila sprva črnobela fotografija barvno retuširana pozneje. Odlomek iz lastnoročno napisanega življenjepisa. Tomaž Šoštar ga je na- pisal decembra leta 1967 kot prilogo k prošnji za priznavalnino zaradi so- delovanja v Oktobrski revoluciji. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije mu je tedaj odobril 1000 dinarjev kot enkratno pomoč. Iz odlomka zvemo nekaj podatkov iz začetkov njegovega vojskovanja na ruski fronti. Življe- njepis je napisan jezikovno vzorno in z lepo pisavo in zaključen s S. f. – s. n. (Smrt fašizmu – svoboda narodu). Prepoznani Naši bralci se pridno oglašajo tudi v rubriki pomagajmo jih prepoznati. Med temi je Pavla Balant, ki je zanesljivo prepoznala dve osebi s fotogra- fije, pokazane v 5. številki časnika (junij 2017). Takole pravi: »Prvi z leve je moj pokojni mož Janez Balant, Požežev Ivan iz Zaboršta, na drugi strani je njegov prijatelj Štangarjev Milan. Ženski, ki stojita v sredi, mi nista pozna- ni« Gospa Balantova meni, da je bila sika posneta na območju Temenice kmalu po zadnji svetovni vojni. Hvala za sporočilo, gospa Pavla. Morda bo kdo prepoznal tudi ženski, če ne, pa bog pomagaj; kaj hočemo, vse je prej ko slej zapisano pozabi. Mi- mogrede naj opozorim še na neko zanimivost. Priimek Balant so nekako do prehoda iz 19. v 20. stoletje pisali Valant, v še starejših listinah celo kot Walant. Glasovni prehodi med podobno izgovorljivimi glasovi so zanimivi, ker nam pomagajo odvozlati izhodišča mnogih osebnih in krajevnih imen. Ko smo že preučili mnenje gospe Pavle Balant in oblikovali odgovor, je pri- spelo še sporočilo gospe Vere Kutnar iz Zaboršta. S pomočjo njene mame Veronike Božič je ugotovila, da je prvi od četverice Ivan Balant, Požežev, tretja je Albina Hribar, Cesarjeva iz Žubine, na njeni levi strani pa stoji Mi- lan Zupančič, Štangarjev iz Radohove vasi. Slednja sta bila par. Tudi Veri Ku- tnar in njeni mami se zahvaljujemo za sodelovanje. Do nadaljnjega ostaja neznanka le še ženska, stoječa druga v vrsti. Leopold Sever Mulja v a Sobrače A m b r u s Metnaj Šentvid Z A G R A D E C T emenica Zadnja stran mesec 2013 številka 5 september 2017 - številka 7 40 214. rekord: Še eno čudo iz sušnega paradiža Letos je narava nekaj posebnega. Najprej je »slanca pomorila« vse sadno cvetje, popja in soplodja; potem pa, kot da ji je žal za storjeno, je bogato razprla okrasno cvetje, da se mu čudi vse živo, pa tudi ne- živo ne more ostati ravnodušno. Med taka čuda spadajo tudi kaktusi Moni- ke Medved iz Radanje vasi v temeni- škem okrožju. Resda smo imeli že lepo število rekordov iz družine kaktusov, vendar je že bežen pregled foto arhiva pokazal, da vsi doslej objavljeni trnov- ci iz te skupne v nečem izstopajo, torej so rekordni. Monikini lijoči lepotci so nedvomno presežni v številu cvetov in še v čem. Na osmih osebkih sva nekaj s štetjem, nekaj z računanjem prišla do števila tri tisoč; bog nama odpusti greh, če sva pri tem kaj pretiravala. Sicer pa je vsako besedičenje odveč: imamo nov Klasjev rekord in pika. Z njim se bo okitila Monika Medved, nanj pa bodo ponosni še pozni rodovi. Čestitke prihajajo iz vseh kontinentov. Acervanški (ivanški) miljniki Že nekajkrat sem se lotil pripovedi o reševanju miljnika z Rogovile, a nikoli pripeljal do konca. Že pred več desetletji sem namreč sprevidel, je svet dokaj brezbrižen do ostalin iz prejšnjih dob, vključno z našo starinoslovno stroko v najširšem pomenu besede. Ta se izkaže le, če zažvenketajo novci in pa tedaj, če je treba v nič dajati izsledke entuziastov, ki v potu svojega obraza in z lastnimi sredstvi rešujemo, kar se rešiti dá. S takim prepričanjem sem med drugim oprezal naokoli in pred hišo Minke Zupančič na Rogovili (mislim, da zaselek spada pod Škrjanče) opazil valjast kamen s premerom kakega tri četrt metra. Potrkam, vprašam in izvem, da je to le del večjega kamna, ki je bil najden na njivi severozahodno od hiše. Ker so pri oranju ob kamen zadevali, so ga okopali in skušali izvleči z vprego, a ni šlo. Zato so vzeli sveder, zvrtali dve luknji in ga razkosali z dinamitom na tri dele. Bazalni del, ki je bil najtežji, so zvalili v grmovje. Osrednji valjasti del so z vprego zvlekli na rob Fedranovega boršta, kopasti zgornji del pa so za okras postavili pred kočo. Ker sem o miljnikih tedaj že nekaj vedel, sem bil précej prepričan, da gre za rimski obcestni kamen. O najdbi sem pisal v Slovencu in kmalu so se pri meni oglasili predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo. Po ogledu vseh treh lokacij so hoteli kamne odpeljati. Jaz pa sem se uprl, češ, da že preveč kamnov leži po vrtovih ljubljanskih institucij, in dosegel, da so fragmenti ostali v domačem kraju. Seveda sem se takoj začel pripravljati na restavriranje. Kako je ostro vohalo Maticu prav prišlo »Čez sedem let vse prav pride« se glasi preizkušeno reklo. Prigoda Bir- tovega Matica to verodostojno iz- pričuje. Takole je bilo. Víle rojenice so fantu marsikaj pozabile položiti v zibel, nekaj pa so mu dale morda v preobilici: ostrega voha namreč. Njegovo čutilo je bilo pasje tenko- čutno, da je jako trpel, ko so kje praznili greznico ali prali čreva za klobasice. Pa se je napletlo, da mu je dober nos nemara celo rešil življenje. Matic je bil eden zadnjih polharjev. Oprtan koš pasti je popoldne na- stavil in hodil ponoči pobirat ujeto. Neke noči pa je zaradi slabe svetilke v temi stopal po stezi in le tu in tam prižgal. Naenkrat se mu je zazdelo, da pred njim nekaj čudno diši; hipo- ma prižge luč in kaj vidi: dva metra pred njim je stal medved na zadnjih tacah in mahal s sprednjima. Matic se je nagonsko nagnil na stran, spu- stil koš na tla in jo ucvrl pošev ko dež. Šele naslednji dan opoldne si je ogledal prizorišče: koš je bil pre- vrnjen, pasti razmetane in plen po- jeden. Maticu je bilo vse jasno: le še dober korak bi storil in bi zadel na kosmatinca. Izid boja bi bil nedvo- mno tak, da danes ne bi brali priču- joče zgodbe. Pa naj še kdo reče, da velik nos ni dober nos. Leopold Sever Pokojna Minka Zupančič mi je pokazala izvirno lokacijo miljnika; na kraju se je še poznala rahla udorina. Seveda sem takoj sprevidel, da je bil ondi nekoč desni rob rim- ske ceste Emona – Siscija. Srednji valjasti del je bil obdelan. Na njem so se tu in tam kazali komaj zaznavni sledovi nekega napisa. Spodnji del je najbolj masiven in je kot sidro v zemlji držal kamen pokonci. Po obliki je skoraj tak, kot ga je rodila mati narava. Z njim smo najtežje manipulirali. Zgornji kopasti del je bil na temenu nekoliko poškodo- van. Na njem je bilo nekaj naravnih kokard. Ta del milj- nika sem ovekovečil najprej, zato je posnet še v črnobeli tehniki. Smola Klasjevega Poldeta Ondan sem opazil, da Klasjev Polde namaka nogo v lavor. Ne da bi ga kaj vprašal, mi je začel s trpečim izrazom razlagati. »Zaradi rose sem zjutraj obul škornje, a sem poskočil, kot bi me s šilom dregnil. Ko sem pokukal v obuvalo, sem ugotovil, da so se vanj naselile ose. Očitno se niso strinjale, da bi v domovanje dobile sostanovalca, pa so me kar tri vsekale v gleženj, da me peče, kot bi v žerjavico stopil.« Potem je vstal in šel zamenjat vodo. Odslej opozarja vse, ki ga hočejo poslušati: »Ljudje božji, pazite se, vsaka luknja je lahko nevarna!« Ta človek ima pa res smolo – upajmo, da je bila ta zadnja. Leopold Sever Poldetov škorenj z izpraznjenim osirjem. Ko sva se z Moniko časovno uskladila, je bila večina cvetja že v zatonu, pa tudi svetlobne razmere niso bile dobre za snemanje. Še dobro, da je bila vsaj gojiteljica še v polnem razcvetu. Zaradi prezaposlenosti pri Klasju nismo mogli takoj na teren. Ker cvetje ne čaka, so Medvedovi v prisotnosti ve- rodostojnih prič, naredil tale rajski posnetek.