SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! P oletje nas je z vrocinskimi valovi že pošteno pregrelo, vroci dnevi pa kar klicejo po osvežitvi in dopu­stu. Za krajšanje poletnih dopustni­ ških dni je tako pred vami nova šte­vilka Fünkešnice, ki bo s številnimi zanimivimi prispevki poskrbela za prijetno branje. Glede aktualnosti o delovanju lokalne skupnosti lahko vec preberete v nagovoru ob obcinskem prazniku, ki je se­stavni del prispevkov. Veseli me, da nam je uspelo prazno­vati obcinski praznik in to v obdobju, ko smo nekako zaceli obvladovati in premagovati zadnji val okužb s koronaviru­som. Praznovanje, sicer z omejenim številom obiskovalcev, je nakazalo, da se pocasi vracamo v bolj normalne okvirje delovanja, ki so nam bili pred epidemijo povsem samou­mevni. Ker pa smo kljub vsemu želeli praznovati skupaj s kar najvec našimi obcankami in obcani, smo omogocili ne­posreden prenos preko spleta. Hvala vsem, ki ste se nam pridružili in praznovali z nami. Ko pišem ta uvodnik, je naša obcina že vec kot šestde-set dni brez nove okužbe s koronavirusom. Ta podatek je odlicen, vendar pa nas ne sme uspavati. Virusa namrec še nismo premagali, z zašcitnimi ukrepi, relativno dobro pre­cepljenostjo in toplejšim vremenom smo ga uspeli do neke mere obvladati in nadzorovati njegovo širjenje. Seveda si vsi skupaj želimo, da bi ugodne razmere tra­jale dlje kot samo do konca poletja in da nam jeseni ne bi bilo potrebno znova zapirati šol, javnih ustanov ter drugih oblik javnega življenja. Ne glede na razlicne poglede pa bo to možno doseci le ob dovolj visoki imunosti, ki pa jo lahko v najvecji meri zagotovimo s cepljenjem. Sam sem cepivo že prejel. Cepil sem se zato, ker želim zašcititi sebe, svoje bližnje, sodelavce, prijatelje. Zato vabim tudi vse tiste, ki ni-mate kakšnih zdravstvenih zadržkov, da se cepite, ter na ta nacin poskrbite zase in za varnost vaših najbližjih. Z dovolj visoko precepljenostjo bomo omogocili, da se življenje cim prej vrne v okvirje, kot smo jih poznali pred epidemijo. Od­govornost in korajža veljata! Želim vam lepo preživete poletne pocitniške in dopust­niške dni ter prijetno branje nove številke Fünkešnice. Slavko Petovar , dipl. inž. agronomije, župan Obcine Veržej ZAPIS 15. IN 16. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ O bcinski svet se je 30. marca 2021 sestal na svoji 15. redni seji, kjer je obravnaval sedem vsebinskih tock. Pod prvo vsebinsko tocko je v prvi obravnavi sprejel Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo za obmocje obcine Veržej in ga posredoval v 15-dnevno javno obravnavo. Višina ko­munalnega prispevka obcine Veržej je med najnižjimi ko­munalnimi prispevki. V primerjavi s trenutno veljavnim odlokom, se je komunalni prispevek obracunaval za javne ceste, javni vodovod, javno kanalizacijo, ravnanje z odpadki in javne površine. Po novem odloku se bi obracunaval le za javne ceste, javni vodovod, javno kanalizacijo in za ko­munalno odpadno vodo. Predlagano je novo razmerje med deležem gradbene parcele stavbe, ki znaša 0,3 in deležem površine objekta, ki znaša 0,7. Spremembe so še pri stopnji zavezanca, ki za javne ceste znaša 14,5 %, za javni vodovod 10 % in za javno kanalizacijo 20 %. Obcinske oprostitve pla-cila komunalnega prispevka niso predvidene, ne placa se le v primerih, ki jih doloca Zakon o urejanju prostora. Osnova za izracun komunalnega prispevka se je prilagodila tako, da bo višina komunalnega prispevka povecana za vse vrste gradnje v približno enakem odstotku (15 %). Olga Lukman, inšpektorica Medobcinskega inšpektora­ta in redarstva obcin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkriž­je in Veržej je predstavila porocilo o delu Medobcinskega inšpektorata in redarstva za leto 2020. Na obmocju obci­ne Veržej je bilo v letu 2020 obravnavanih 15 inšpekcijskih zadev, 1 se je prenesla iz prejšnjih let. V letu 2020 ni bilo obravnavanih prekrškovnih zadev. Obravnavana so bila podrocja cest, neurejene parcele in divja odlagališca. Pri naslednji tocki dnevnega reda se je obcinski svet seznanil s Porocilom o izvajanju gospodarske javne službe POPRAVEK pri clankih letošnje 1. številke glasila. 1) Pri fotografijah seje obcinskega sveta: Vse foto: Bojan Rajk, novinar. 2) Zapisnik 13. redne seje - sklep Vrtec Veržej: Obcinski svet je sprejel sklep o povecanju normativa otrok v vrtcu Veržej in sicer za dva otroka v oddelku »malcki«, skupaj na 12 otrok in za enega otroka v starejši skupini, skupaj na 21 otrok. zbiranja komunalnih odpadkov na obmocju obcine Veržej za leto 2020. Na obmocju obcine je bilo zbranih 484,934 ton komunalnih odpadkov, od tega se je 92 % zbralo na terenu in 8 % na Zbirnem centru Ljutomer. V primerjavi z letom 2019 se je v letu 2020 zbralo 5 ton manj odpadkov. V obcini Veržej odstotek locevanja odpadkov na izvoru znaša 58 %, od tega se na izvoru zbere 41,17 % mešanih komunalnih odpadkov, ostale frakcije odpadkov se zberejo loceno. Potrjen je bil Elaborat o cenah storitev javne gospodar­ske službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2021 v Obcini Veržej in predracunske cene, ki zna­šajo 0,0034 EUR/kg – za javno infrastrukturo, 0,1145 EUR/ kg – za zbiranje dolocenih vrst odpadkov, razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega od­pada in 0,0647 EUR/kg – za zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Cene so zacele veljati s 1. aprilom 2021. Z Letnim porocilom Zdravstvenega doma Ljutomer za leto 2020, sta obcinski svet seznanila Boštjan Pihlar, di­rektor ZD Ljutomer in lanskoletna v. d. direktorica Renata Škrget, vodja COVID oddelka. Obcinski svet je podal so-glasje k predlogu javnega zdravstvenega zavoda Zdravstve­ni dom Ljutomer, da se presežek prihodkov nad odhodki po zakljucnem racunu zavoda za leto 2020, v višini 125.153 EUR (javna služba) nameni za nepremicnine – izgradnjo NMP, da presežek tržne dejavnosti iz leta 2020 v višini 22.624 EUR ne bo izplacan; skupno neizplacan presežek tržne dejavnosti od leta 2017 do 2020 znaša 120.123 EUR. Pod šesto vsebinsko tocko dnevnega reda je v drugem branju bil sprejet Odlok o proracunu Obcine Veržej za leto 2021. Skupni prihodki v drugem branju proracuna se v pri­merjavi s prvo obravnavo proracuna za leto 2021 zmanjšu­jejo za 1.308,66 EUR. Skupni odhodki za leto 2021 so pla­nirani v višini 1,726.885,34 EUR in so se v primerjavi s prvo obravnavo proracuna povecali za 2.256,73 EUR. Bilanca prihodkov in odhodkov izkazuje proracunski primanjkljaj v višini 307.405,46 EUR in predstavlja razliko med planira­nimi prihodki in odhodki za leto 2021. Na podlagi 6. clena Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Obcine Veržej ter predloga odgovornega ure­dnika, ki je bil imenovan na 14. redni seji, je obcinski svet imenoval ostalih 5 clanov v uredniški odbor javnega glasilaObcine Veržej, za dobo 5 let. Imenovani so bili Mateja ŽalikRus, Alenka Belec, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar in Vito Šadl. Pod zadnjo vsebinsko tocko je obcinski svet, v zvezi s pro-blematiko varstvenega režima kulturne dedišcine za objekte v obcini Veržej, pooblastil župana, da glede omenjene pro-blematike v obcini Veržej opravi sestanek z vodjo Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenija, Enota Maribor. 16. redna seja Obcinskega sveta Obcine Veržej je pote­kala v cetrtek, 20. maja 2021, obravnavanih pa je bilo sedem vsebinskih tock. Pri prvi vsebinski tocki dnevnega reda se je obcinski svet seznanil s Porocilom o vzdrževanju pokopališca Veržej ter o prihodkih in odhodkih pogrebne in pokopališke de­javnosti v letu 2020. N a 15. redni seji je obcinski svet v prvem branju obrav-naval Odlok o podlagah za odmero komunalnega pri­spevka za obstojeco komunalno opremo za obmocje obcine Veržej. V casu 15-dnevne javne obravnave ni bilo podanih pripomb ali predlogov, zato je obcinski svet sprejel Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstojeco komunalno opremo za obmocje obcine Veržej z enakim be-sedilom, kot je bilo predlagano in sprejeto na prejšnji seji. Pod naslednjo vsebinsko tocko je bil sprejet Odlok o zakljucnem racunu proracuna Obcine Veržej za leto 2020, ki je podlaga Nadzornemu odboru, da na svoji seji pripravi program nadzora proracuna za preteklo leto. Obcina Ver­žej v letu 2020 izkazuje skupne prihodke v višini 2.227.564 EUR, skupne odhodke pa v višini 2.120.062 EUR. Bilanca prihodkov in odhodkov tako izkazuje proracunski prese­žek v višini 107.501,89 EUR. Investicijski odhodki so zna­šali 220.910,72 EUR oz. 10,42 % v strukturi vseh odhodkov, investicijski transferi pa 1.058.943,31 EUR oz. 49,95 % v strukturi vseh odhodkov. Skupna zadolžitev Obcine Veržej na dan 31.12. 2020 je znašala 310.545,06 EUR. Obcinski svet je podal soglasje k dolocitvi redne delovne uspešnosti ravnateljice Osnovne šole Veržej za leto 2020, v višini 100 %, kot jo je v skladu z merili za ugotavljanje de­lovne uspešnosti dolocil Svet Osnovne šole Veržej, na pod-lagi obrazca za ugotavljanje delovne uspešnosti ravnatelja, ter da se za izplacilo redne delovne uspešnosti nameni 5 % polletne mase osnovne place ravnateljice. Na veckrat podano pobudo je obcinski svet obravnaval in potrdil osnutek Pravilnika o financni pomoci za spodbu­janje podjetništva v obcini Veržej, ki omogoca dodeljevanje namenskih sredstev proracuna obcine Veržej podjetnikom s podrocja obcine. Pravilnik se posreduje v usklajevanje Ministrstvu za finance, Sektorju za spremljanje državnih pomoci za pridobitev priglasitve sheme državne pomoci za podrocje podjetništva, ki je predpogoj za objavo javne­ga razpisa. V proracunu obcine Veržej je v letu 2021 zago­tovljenih 6.000 EUR. Pod šesto vsebinsko tocko je bil sprejet Letni program športa v Obcini Veržej za leto 2021, ki je pogoj, da obcinska uprava pripravi in izvede postopek javnega razpisa, s kate-rim bo sofinancirala izvajalce športa. Višina sofinanciranja letnega programa športa v obcini je odvisna od višine spre­jetega proracuna. V letu 2021 je v proracunu zagotovljenih 20.000,00 EUR. V mesecu juliju je bil objavljen Razpis za podelitev pri­znanj in nagrad Obcine Veržej za leto 2021. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej je prispele vloge obravnavala ter predlog podala v obravnavo obcinskemu svetu, ki je sprejel odlocitev, da pisno priznanje z denarno nagrado prejme Ivan Kuhar za izjemno vpetost v delovanje lokalne skupnosti in nesebicno pomoc na vseh podrocjih. Župan je obcinski svet seznani še s podelitvijo županovega priznanja, ki ga je podelil Milanu Murota za prispevek ureditve kompleksa Kamešnica v Buncanih. Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej Fünkešnica ˜ julij 2021 NAGOVOR ŽUPANA OBCINE VERŽEJ OB 22. OBCINSKEM PRAZNIKU S poštovane obcanke in obcani, zbrani v dvorani Janeza Ferenca in vsi tisti, ki ste se nam pridružili preko ne­posredne povezave na spletu, spoštovani gostje, prisrcno pozdravljeni na praznovanju 22. Obcinskega praznika Ob­cine Veržej. Posebej pozdravljeni prisotni gostje v dvorani in sicer, podžupan Obcine Veržej Drago Legen, clani ob­cinskega sveta Obcine Veržej, direktorica obcinske uprave, župani sosednjih obcin, spoštovani prejemniki obcinskih nagrad in priznanj, ravnateljica osnovne šole, gospod far-ni župnik ter predstavniki medijev. Izjemno vesel sem, da smo se kljub trenutni epidemiološki situaciji uspeli srecati in se medsebojno povezati, bodisi tako v živo ali pa vsaj virtualno. Industrialec Henry Ford je zapisal: »Ovire so tiste strašne stvari, ki jih uzremo, ko ne vidimo vec svojih ciljev.« V obcini Veržej si na samostojni poti razvoja že vec kot 23 let prizadevamo, da jasno vidimo svoje cilje, ne pa ovir. Razvoj naše male obcine kaže, da smo se v preteklih letih osredotocili na prave cilje. Le-ti so omogocili razvoj na vseh podrocjih, s tem pa izboljšanje življenjskega okolja in dvig kakovosti življenja za naše obcanke in obcane. Tudi dejstvo, da danes kljub omejitvam praznujemo ob­cinski praznik in smo povezani tako v živo kot preko spleta dokazuje, da je bil cilj povezati se z obcankami in obcani mocnejši od vseh ovir. Zadnje leto je naša življenja dodobra zaznamovala epidemija koronavirusa, ki je v treh valovih mocno zarezala v naš ustaljen nacin življenja in delovanja. Zgodnje okužbe v naši obcini takoj po prvem valu so na­mesto ovir pri ljudeh izoblikovale cilj, kako se soociti in uspešno živeti z virusom. Rezultati izjemne samoinicia­tivnosti in samo organiziranosti ob pomanjkanju zašcitne opreme in velike mere upoštevanja zašcitnih ukrepov se ka­žejo tudi danes, ko je naša obcina že 33 dni brez nove okuž-be in smo po tem kazalniku najboljša obcina v Sloveniji. Kljub soocanju s pandemijo je obcinski svet s spre­jemom proracuna jasno zastavil cilje za preteklo leto. Ob odlicnem sodelovanju obcinskega sveta in podpori obcin­ske uprave, smo v lanskem letu uspeli v celoti realizirati zastavljene cilje. Najpomembnejša naložba v zadnjem letu je bila ener­getska sanacija osnovne šole, ki smo jo v partnerstvu z Ob­cinama Radenci in Kobilje ter Ministrstvom za izobraževa­nje znanost in šport uspešno zakljucili ob koncu lanskega leta. Obnovitvena dela so naši osnovni šoli dala povsem novo zunanjo in notranjo podobo, predvsem pa ucencem, gojencem doma in zaposlenim omogocila bistveno boljše delovne in bivalne pogoje. Ob razumevanju Ministrstva za izobraževanje šolstvo in šport nam je skupaj uspelo izvesti še kar precej dodatnih del, ki osnovo iz energetske sanacije še nadgrajujejo in zaokrožujejo kot zakljuceno celoto. Pro-jekt energetske sanacije naše šole ima dolgo brado, saj smo se nanj aktivno pripravljali vec kot desetletje in jasno kaže, kako pomembna je osredotocenost na cilj, ne pa na ovire. V kolikor bi vse težave in zaplete pri tem projektu sprejeli kot ovire, bi nam to kljucno zameglilo pogled na naš cilj. Zato smo vse težave in zaplete vzeli zgolj kot nujno potreb­ne korake, ki so nas na koncu pripeljali do želenega cilja, prepotrebne energetske sanacije naše osnovne šole. Tudi druga pomembna naložba v lanskem letu je pos­ledica jasnega cilja, da objekt Roža preuredimo v objeta za promocijo turizma v naši obcini. To nam je uspelo z us-pešno pridobitvijo sredstev na javnem razpisu LAS Prlekija za projekt Promocijsko informacijski center POINT NA­TURA 2000. Obnovljen objekt je bil predan svojemu na-menu tik pred zaprtjem javnega življenja, ob drugem valu okužb s koronavirusom v mesecu septembru lanskega leta. Osnovna naloga tocke POINT NATURA 2000 je izvajanje dejavnosti turisticnega informiranja in promocije naravne ter kulturne dedišcine v naši obcini in tudi širše, saj se za­vedamo, da turizem ne pozna obcinskih meja. Z zagonom turisticne dejavnosti smo pred tedni Promocijsko informa­cijski center znova odprli, zato vabljeni, da ga obišcete. Tudi za letošnje leto so naši cilji jasno doloceni. Tako imamo v proracunu za letošnje leto zagotovljen pomemben del sredstev za investicijsko vzdrževanje osnovne šole, saj želimo ob zagotovljenih sredstvih ministrstva za šolstvo nadaljevati in zaokrožiti obnovo naše osnovne šole. V pro-racun namenjamo sredstva za izvajanje dveh projektov, za katera smo pridobili sofinanciranje v okviru programa LAS Prlekija. Prvi projekt je Promocija naravnega in kulturnega turizma v Obcini Veržej, kjer je glavni poudarek na ure­ditvi Plavckove kolesarske in sprehajalne poti. Drugi pa je Kolesarska mreža na podeželju, kjer razvijamo kolesarsko mrežo z nabavo elektricnih koles in postavijo kolesarskega pocivališca ter polnilnice za elektricna kolesa. Pomemben delež sredstev zagotavljamo za projektno dokumentacijo, kjer predstavlja glavni projekt ureditev do-kumentacije za celovito ureditev Osredka v Veržeju. Kljub dejstvu, da posamezniki niso želeli dati soglasja za uporabo zemljišc za prvotno traso odvodnjavanja, je bil naš cilj spet postavljen dovolj jasno in trdno, da težave in zapleti niso postali ovira. V letošnjem letu želimo zakljuciti projektira­nje in pridobivanje vseh potrebnih upravnih dovoljenj, da bi se lahko v naslednjih letih osredotocili na pridobivanje prepotrebnih sredstev za izvedbo tega projekta. V proracunu so prav tako predvidena sredstva za prvo fazo obnove Mladinske ulice, vendar pa je izvedba te nalož-be odvisna predvsem od prihodkov proracuna, ki pa so v veliki meri odvisni tudi od razvoja dogodkov, povezanih z epidemijo koronavirusa. Tudi vecletni cilj izgradnje novega vrtca pocasi preha­ja v fazo realizacije. Kljub neuspešni kandidaturi projekta Novogradnja vrtca v Veržeju na razpisu Ministrstva za iz­obraževanje znanost in šport, aktivno išcemo tudi druge možne oblike financiranja te naložbe, obenem pa upamo še na kakšen razpis ministrstva. Naš jasni cilj je, da bi z novo­gradnjo vrtca priceli v naslednjem letu. 4 Fünkešnica ˜ julij 2021 Skupaj s sosednjo obcino Križevci prav tako aktivno delujemo na projektu izgradnje kolesarske steze med Ver­žejem in Križevci. Aktivnosti obeh obcin zasledujeta cilj, da bi Direkcija za ceste Republike Slovenije lahko izgradnjo kolesarske steze izvedla naslednje leto. Uspešen razvoj je posledica odlicnega sodelovanja ob­cinskega sveta, obcinske uprave ter vseh delovnih teles obcine. Z veseljem in ponosom ugotavljam, da še vedno uspešno kljubujemo virusu politikantstva, ki mu k sreci ni uspelo okužiti odnosov in sodelovanja v našem obcinskem svetu. Iskrena hvala podžupanu in clanom obcinskega sve­ta za konstruktivno sodelovanje, razumevanje in pripravlje­nost v vsakem trenutku podpreti najboljše rešitve za razvoj naše obcine. Posebna zahvala tudi obcinski upravi, ki že tretje leto deluje v zelo vitki sestavi, kljub temu pa je s svojo strokov­nostjo in angažiranostjo kos vsem birokratskim zahtevam in predstavlja odlicen servis za naše obcanke in obcane. Ve­lika hvala za vse opravljeno. Letošnji obcinski praznik je priložnost, da s podelitvijo obcinskih priznanj za pretekli dve leti posebej izpostavimo tiste posameznike in društva, ki so imeli pri svojem delova­nju na razlicnih podrocjih vedno jasno zastavljene cilje in pri svojem delovanju niso dovolili, da bi uzrli kakršne koli ovire. Velika hvaležnost za vaš prispevek k razvoju lokalne skupnosti. Ker v zadnjem obdobju veliko govorimo o nalezljivih boleznih in okužbah dovolite, da nagovor zakljucim z mis-lijo Daltona, ki pravi: »Niso nalezljive samo slabe stvari. Tudi upanje, sreca in veselje so nalezljivi.« Ob obcinskem prazniku vam iskreno cestitam in vam želim, da bi se v naslednjem obdobju cim veckrat okužili z upanjem, sreco in veseljem! Slavko Petovar, župan Obcine Veržej OBRAZLOŽITVE OBCINSKIH PRIZNANJ IN NAGRAD ZA LETO 2021 O bcina Veržej vsako leto ob obcinskem prazniku po­deljuje priznanja in nagrade zaslužnim obcanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za do-sežke na podrocju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zašcite in reševanja in na drugih podroc­jih clovekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kva­litetnejšemu in popolnejšemu življenju obcanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled Obcine Veržej. Po Odloku o priznanjih in nagradah Obcine Veržej so priznanja in nagrade Obcine Veržej: - naziv castnega obcana Obcine Veržej, - priznanje z denarno nagrado, - plaketa Obcine Veržej, - pisno priznanje in - priznanje župana. Župan Obcine Veržej je objavil javni poziv za sprejem predlogov za podelitev obcinskih nagrad. Izmed prejetih predlogov je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcine Veržej obcinskemu svetu pripravila predlog sklepov, ki jih je obcinski svet tudi v celoti potrdil. V letošnjem letu je na podlagi prejetih predlogov in koncne odlocitve Obcinskega sveta Obcine Veržej bilo po­deljeno priznanje z denarno nagrado. Podeljeno pa je bilo tudi priznanje župana. Priznanje z denarno nagrado se podeli obcanom Obcine Veržej, ki dosežejo pomembnejše trajne uspehe na gospo­darskem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem podrocju. Nagrada Obcine Veržej obsega diplomo in denarno nagrado. Priznanje z denarno nagrado v letu 2021 je prejel gos-pod Ivan Kuhar, ki je po izobrazbi slovenist in teolog. Nje­govo prvo javno delovanje je bilo v okviru Salezijanskega mladinskega centra v Veržeju, kjer je skupaj z mladimi ani­matorji vec let pripravljal in izvajal poletne oratorije za ot­roke. V tej vlogi se je izkazal kot odlicen organizator in vod­ja, kar je zagotovo botrovalo pri njegovi zaposlitvi v Centru domace in umetnostne obrti v Veržej, kjer je bil najprej projektni sodelavec na razlicnih mednarodnih projektih, kasneje pa je prevzel vlogo strokovnega vodja Centra DUO. V casu njegovega vodenja je Center DUO postal vodilna inštitucija na podrocju ohranjanja domace in umetnostne obrti v severovzhodni Sloveniji. Po desetletju in pol dela je pustil neizbrisno sled pri razvoju Centra DUO in ohranja­nja rokodelstva v Sloveniji. V vsem obdobju delovanja je v razlicne projekte in dogodke aktivno vkljuceval Obcino Veržej. Prav po njegovi zaslugi smo bodisi kot partner ali pa prijavitelj uspešno pridobili in izvedli marsikateri projekt, ki je pomembno vplival na kakovost predvsem društve­nega in družabnega življenja v naši obcini. Prav posebna je njegova vloga pri razvoju Miholovega sejma, ki je z leti postal najpomembnejši praznik rokodelstva v Pomurju in prepoznavni turisticni produkt Obcine Veržej. Ivan je zelo aktiven tudi na kulturnem podrocju. Je dolgoletni clan Kul­turnega društva Slavko Osterc iz Veržeja in med pobudniki in ustanovitelji Folklorne skupine Lešcecek, kjer je še danes aktiven soustvarjalec in plesalec. Aktivno delovanje na po­drocju ljubiteljske kulture kaže tudi kot predstavnik Obcine Veržej v Javnem skladu za kulturne dejavnosti Ljutomer. Pomembno vpetost v lokalno skupnost dokazuje tudi z ak­tivnim sodelovanjem v uredniškem odboru lokalnega glasi-la Fünkešnica, kjer je zadnjih pet let opravljal funkcijo glav­nega in odgovornega urednika, ter tako skrbel za vsebinsko nadgradnjo in razvoj glasila. Posebej je potrebno poudariti, Fünkešnica ˜ julij 2021 Vse foto: Marija Tivadar da Ivan vse aktivnosti v okviru kulturnega društva, pripra­ve Miholovega sejma in izdajanje obcinskega glasila Fünke­šnica opravlja povsem prostovoljno. Zaradi izjemne vpetosti v delovanje lokalne skupnosti in nesebicne pomoci na vseh podrocjih je Obcinski svet Obci­ne Veržej sprejel sklep, da se gospodu Ivanu Kuharju podeli pisno priznanje z denarno nagrado Obcine Veržej. Priznanje župana Obcine Veržej se podeli posamezni­kom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organi­zacijam, ki s svojimi dosežki dosegajo vidne rezultate na najrazlicnejših podrocjih družbenega življenja in s tem prispevajo k razvoju ali promociji obcine. Priznanje župana Obcine Veržej se lahko podeli prejemniku tudi za izjemni osebni dosežek. Priznanje župana Obcine Veržej je prejel Milan Mu-rota. Rojen Buncanec, ki je že iz otroštva zelo povezan z okoljem in naravo znotraj visokovodnih nasipov. Kot zelo mlad je od oceta prevzel ljubezen do lova in konjev, ki jih je zacel samostojno trenirati in z njimi tudi tekmovati. V svoji kratki aktivni karieri je uspel tudi okusiti slast zmage. Zago­tovo je v tem obdobju ugotovil, kako pomembni so pogoji za trening konj kasacev. Po vrnitvi zapušcene gramoznice v Buncanih v last Agrarne skupnosti Buncani je skupaj s so-mišljeniki pricel razvijati idejo o ureditvi trening steze okoli gramoznice, ki je nekoc na tem mestu že bila. Gramoznica je bila ob rojevanju te ideje zapušcen, degradiran prostor, s številnimi divjimi odlagališci. Pred petimi leti se je na nje­govo pobudo pricelo urejanje širšega obmocja gramoznice s sanacijo divjih odlagališc in navozom ogromnih kolicin zemljine. Milan je bil koordinator del, poskrbel je, da je bil za navoz pripeljan samo ustrezen material, brez gradbenih in drugih odpadkov. Sproti je skrbel, da se je zemlja plani­rala, lokacija pa je pocasi dobivala podobo kasaškega kroga. V tem casu je poskrbel za to, da je bil na lokaciji gramo­znice cel cas prisoten gradbeni stroj, v katerem je preživel številne prostovoljne delovne ure, po navadi popoldan in pa preko vikenda. Ker so bili v tem casu ob vodi prisotni številni ribici, je zacel razvijati zamisel, da mora urejena gramoznica postati skupen prostor ribicev in konjarjev. Za­kljucna dela pred dvema letoma so tako prostoru »Buncke kamenšnice« dala nov, urejen videz in vec funkcijsko upo­rabnost. Pri urejanju obmocja gramoznice je bil Milan Mu-rota glavni pobudnik, organizator in motivator, ki mu je k prostovoljnemu delu uspelo pritegniti preostale konjarje v obcini in tudi širše. Prav tako mu je uspelo najti skupen jezik o uporabi urejenega obmocja z ribici. S svojo idejo, vizijo in izjemnim osebnim prispevkom je pokazal pot, kako lahko lokacije zapušcenih in degradiranih obmocij, tudi znotraj zašcitenega obmocja NATURA 2000, najdejo nove vsebine in uporabnosti, njihova ureditev pa ima lahko tudi pozitivne ucinke na okolje in biotsko raznovrstnost. Ureditev kompleksa Kamenšnice v Buncanih je pomembna tudi za lokalno skupnost, saj urejen prostor ponuja števil­ne možnost za preživljanje prostega casa v naravi, športno udejstvovanje in nenazadnje ponuja priložnost za razvoj lo-kacije v turisticne namene, zato bo obcina ob spreminjanju prostorskega plana urejeno obmocje predlagala za obmocje športa in rekreacije. Župan Obcine Veržej Slavko Petovar se je ob praznovanju 22. obcinskega praznika Obcine Veržej odlocil, da gospodu Milanu Muroti za njegov velik prispe­vek k celoviti ureditvi kompleksa Kamenšnica v Buncanih podeli županovo priznanje. Na letošnji svecani proslavi so bile podeljene še nagrade nagrajencem obcinskih priznanj in nagrad, ki so le-te pre­jeli v letu 2020, a zaradi epidemije COVID-19 proslave ni bilo možno izvesti. Nagrajenci za leto 2020 so bili: - Prostovoljno gasilsko društvo Veržej, ki je prejelo pla­keto Obcine Veržej ob 140-letnici delovanja društva, - Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej, ki je prejelo plaketo Obcine Veržej ob 130-letnici delovanja društva, - Prostovoljno gasilsko društvo Banovci, ki je prejelo plaketo Obcine Veržej ob 120-letnici delovanja društva in - Mihael Kolbl, ki je prejel plaketo Obcine Veržej za dol­goletno uspešno delo na podrocju gasilstva. Iskrena hvala še ucencem in mentorjem Glasbene šole Slavka Osterca, ki so poskrbeli za pester in glasbeno zelo obarvan nastop. Melita Moravec, direktorica obcinske uprave OSTERCEV VECER O bcina Veržej ob praznovanju obcinskega praznika vsako leto pripravi Ostercev vecer, v spomin na pri­znanega slovenskega skladatelja, glasbenega pedagoga in rojaka Slavka Osterca. Letos je za pester program poskrbela sopranistka Melanija Markovic, ki je clanica opernega in koncertnega zbora Slovenskega narodnega gledališca Ma-ribor. Junija 2016 je zakljucila z ucenjem petja v razredu Barbare Nagode na Glasbeni šoli Vic-Rudnik v Ljubljani. Od takrat naprej svoje pevsko znanje izpopolnjuje pri med-narodno uveljavljeni sopranistki Rebeki Lokar. V produk­ciji Glasbene šole Vic-Rudnik je v letu 2014 debitirala kot grofica Almaviva v glasbeno-scenski uprizoritvi Mozartove opere Figarova svatba. V SNG Maribor je kot solistka na­stopila v vlogah La Virtù in paža Valletta v Monteverdijevi operi Kronanje Popeje, kot portir v muzikalu Titanik Ma-urya Yestona in kot dvorjanka v otroški operi Obuti macek Césarja Cuija. Že zgodaj je zacela prepevati v raznih zborih: pri komornem zboru Orfej iz Ljutomera in v vokalni zased-bi Perpetuum Jazzile. V zadnjem casu kot solistka sodeluje z moškimi okteti: z Gorenjskim oktetom, s katerim so izdali zgošcenko Božicne pesmi (2014) in dvojno zgošcenko Lju­bim pisana polja (2016) ter z Oktetom Gallus s katerim je sodelovala pri projektu Knezu miru: ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne (2018). Je clanica ženske vokalne skupi­ne Melosanika, v lanskem letu pa je nastopila tudi s KUD Muzika iz Križevec na njihovem tradicionalnem koncertu ob dnevu žena. Spremljala jo je pianistka Lana Stergulec Žuran, ki je za-cela svoje glasbeno izobraževanje iz klavirja pri prof. Vlasti Bezjak. Na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor je leta 2009 uspešno zakljucila srednjo stopnjo iz klavirja (prof. Tatjana Dvoršak, prof. Saša Gerželj-Donaldson) in teorije (prof. Robert Kamplet). V casu šolanja je prejela nagrado za izjemen napredek in diplomo dr. Roman Klasinc Kon­servatorija za glasbo in balet Maribor za izjemne glasbene dosežke. V letu 2009 se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajoce umetnosti v Gradcu k prof. Manfredu Tau-schu. V letu 2017 je zakljucila svoje šolanje na podiplom­skem pedagoškem študiju klavirja v Gradcu. Od leta 2014 je zaposlena na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor – dislocirana enota Šentilj, kjer poucuje klavir in komorno glasbo ter korepetira. Redno obiskuje seminarje koncertne in pedagoške tematike, sodeluje z zbori, deluje v raznih ko­mornih zasedbah in je soorganizatorka Glasbeno umetni­škega tabora, ki ga vsako leto v avgustu izvedejo na Ptuju. SPREJEM USPEŠNIH UCENCEV PRI ŽUPANU OBCINE VERŽEJ O b zakljucku šolskega leta je župan Obcine Veržej, Slav-ko Petovar, sprejel ucence, ki so se v tem šolskem letu izkazali z izjemnimi dosežki na najrazlicnejših podrocjih in jim cestital. V letošnjem šolskem letu so ti ucenci bili Filip Rauter, ucenec 1. razreda, ki je na državnem tekmovanju Matemcek dosegel srebrno priznanje. David Gregorincic, ucenec 8. razreda, je bil odlicen na razlicnih podrocjih. Na državnem tekmovanju iz geografije je dosegel srebrno pri­znanje, na državnem tekmovanju iz slovenšcine prav tako srebrno Cankarjevo priznanje, na 16. festivalu lepopisja v Žicki kartuziji je osvojil 3. mesto v državnem merilu in v Razvedrilni matematiki je dosegel srebrno državno prizna­nje. Eva Klement, ucenka 9. razreda, je na državnem tek­movanju v znanju nemšcine dosegla srebrno priznanje. Mentorji, ki so zaslužni za uspehe ucencev so Maja Ku-ronja, Branka Kapun Pucko, Jasna Jurišic Poljanec, Zalika Horvat in Vladimir Bratkovic. Iskrene cestitke vsem! Obcinska uprava Obcine Veržej Foto: Marija Tivadar Foto: arhiv Obcine 8 Fünkešnica ˜ julij 2021 TAJA KUKOLJ: KONJI IN FIZIOTERAPIJA SO MOJE ŽIVLJENJE Taja Kukolj je že vse življenje povezana s konji. 22-letno študentko fizioterapije so te plemenite živali pritegnile že v ranem otroštvu, ljubezen pa je z leti le še rasla. Taja je danes lastnica dveh konjev in tekmuje v preskakovanju ovir in dresuri, trenira pa v Konjeniškem klubu Karlo v Mariboru. Marljivo študentko trenutno caka le še zagovor diplome, nato pa odhaja v Avstrijo, kjer je kot štipendistka dobila zaposlitev kot fizioterapevtka. Taja, kdo in kdaj te je navdušil nad konji? Moj oce je velik ljubitelj konj. Že kot majhen je imel že­ljo, da bo nekega dne imel konje in to željo si je tudi uresni-ci. Navdušenje sem torej podedovala po njem. Konje ima-mo doma že od mojega otroštva, tako da sem tako rekoc z njimi odrasla. Kdaj si se resneje pricela ukvarjati z jahanjem, kdaj si prvic obiskala konjeniški klub in katero je bilo tvoje prvo pravo tekmovanje? Resno treniram jahanje sedaj že 13. leto. Žal se ne spom­nim tocno kdaj sem prvic obiskala konjeniški klub. Vem le, da se je vse zacelo v konjeniškem klubu v Rakicanu, kjer sem vsako nedeljo šla jahat, le kakšen krog ali dva ter sem komaj cakala na naslednji termin. Postopoma so ti termini postajali pogostejši in zacela sem trenirati v Konjeniškem klubu Zaton, na Petanjcih. Moje prvo tekmovanje je bilo leta 2013 na hipodromu v Kamnici, kjer sem s kobilo Mon-tano tekmovala v preskakovanju ovir. Koliko sta stara tvoja konja in kje sta nastanjena? Kdaj si sploh dobila prvega konja? Naša prva kobila je bila Frida, ki je prišla k nam, ko sem bila stara 3 leta. Od takrat naprej smo imeli doma vec ko­njev, vendar imata najbolj posebno mesto kobila Montana, s katero sem zacela tekmovalno pot in trenutno šteje 26 let ter uživa pri nas doma v pokoju in kastrat Conner Campi-no, ki se je skotil pri nas in sva skupaj že 11 let ter uspeš-no tekmujeva v preskakovanju ovir ter dresurnem jahanju. Obe foto: osebni arhiv Oba konja sta trenutno na Sp. Kamenšcaku, zaradi ukrepov, ki so nastali zaradi Covida-19. Kolikokrat na teden treniraš? Treniram šestkrat na teden. Ti poleg študija, študentskega dela in treningov sploh ostane še kaj prostega casa? K mojemu prostemu casu štejem ves cas, ki ga preživim s konji, saj v tem res uživam. Kljub temu pa si vzamem tudi prosti cas za stvari, ki niso povezane s konji, študijem in službo. Na kateri uspeh v svoji karieri si najbolj ponosna? Najbolj sem ponosna na vse uspehe, ki sva jih doseg-la skupaj Conner Campinom, saj sem ga vse kar danes ve, naucila cisto sama, zato je vse to veliko vec vredno. Kljub temu pa mi bo najbolj v spominu ostalo, da sem imela mož­nost tekmovati na Balkanskem prvenstvu leta 2018, ki se je odvijalo v Zagrebu. Kakšne so tvoji cilji v konjeništvu? Moj glavni cilj v konjeništvu je, da ob tem uživam jaz in tudi konj, ker le tako lahko skupaj kaj doseževa. Zakaj si se odlocila za študij fizioterapije in kaj te je prepricalo, da si se odlocila za odhod v Avstrijo? Sem oseba, ki je zelo rada v družbi ljudi, sem zelo komu­nikativna in rada pomagam. Vesela sem, ko lahko nekomu s svojim znanjem pomagam in vplivam na boljše življenje, zato se mi je zdel študij fizioterapije primeren zame. Za Av-strijo sem se odlocila, ker se je pojavila odlicna priložnost, da takoj po zakljucenem študiju zacnem delati in s tem pri­dobim dodatne izkušnje in znanja. Razmišljaš o združevanju fizioterapije in konjeništva? Definitivno. Konji in fizioterapija so moje življenje. V prihodnosti želim delati kot hipoterapevtka. Pripravil: Vito Šadl Fünkešnica ˜ julij 2021 MLIN NA MURI LRF za Pomurje, Zveza društev Moja Mura in Bunker – pomagali z zbiranjem sredstev za obnovo Babicevega mlina na reki Muri N a kaj najprej pomislite ob omembi Veržeja? Kate-ro znamenitost si po vašem mnenju najveckrat želi­jo ogledati domaci in tuji turisti ob obisku obcine Veržej? Zagotovo se strinjate, da bi to bil še edini delujoci mlin na desnem bregu reke Mure, Babicev mlin, ki se ponaša z nazi­vom edinstven tehnicni spomenik neprecenljive etnograf­ske vrednosti. V lasti družine Babic je že od leta 1890, ko ga je postavil dedek Vladimirja Babica - Mirca, in v njem se še danes meljejo ter prodajajo razlicne vrste moke: bela, ržena, krušna, ajdova in koruzna. Prav tako imajo v ponudbi tudi ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke. Mlin ima dokaj burno zgodovino, saj se že ves ta cas bori z muhasto naravo, dvakrat pa je tudi pogorel do tal. Današ­nji mlin je lesene konstrukcije, postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, s pritrjenim vodnim kolesom na dveh železnih plavajocih colnih. Leta 1990 je narasla reka odnesla pogonsko kolo, a je družina v treh mesecih postavila novo. V mesecu maju smo zasledili, da je LRF Pomurje sku­paj z Zvezo društev Moja Mura in Bunkerjem pricelo akcijo zbiranja sredstev za obnovo Babicevega Mlina. Vec o akciji je povzela Matejka Horvat: »Lokalna razvojna fundacija za Pomurje je sodelovala v akciji »Ta dobra vecerja«, katere namen je povezovanje nevladnih organizacij z restavracijami s ciljem zbiranja do-nacij za izvedbo dobrodelnih akcij. Gre za akcijo, v kateri so restavracije in nevladne orga­nizacije združile moci za dober namen. Akcija je potekala v casu med 24. in 30. majem 2021, njihov cilj je bil zbrati cim vec denarja za lokalne nevladne organizacije, ki spre­minjajo družbo na bolje. Restavracije so na svojih straneh na Facebooku svoje sledilce pozvale, naj izbrane nevladne organizacije podprejo s simbolicnim prispevkom v višini Foto: Simona Roudi Foto: Jože Žerdin najmanj 5 evrov. Izmed vseh, ki so donirali, so nato izžre­bali osebo, ki je prejela nagrado s strani restavracije. V celotni akciji je sodelovalo osem restavracij in ena trgovina. V Pomurju je LRF za Pomurje povezalo Zvezo društev Moja Mura ter Bunker, postapocalyptic steampunk bar, zbirale pa so se donacije za obnovo Babicevega mlina, saj sta tako objekt kot mlinsko kolo potrebna temeljite pre­nove. Za namen obnove Babicevega mlina je doniralo 38 do-natorjev, zbralo se je 327 €, ki bodo v celoti porabljeni za obnovo Babicevega mlina. Akcijo je v Pomurju koordiniralo Regionalno sticišce nevladnih organizacij Pomurja, pobudnik in koordinator nacionalne akcije pa je bil CNVOS.« Sedaj, po razmeroma uspešni akciji, sledi še projekt ob-nove. Zato vas, dragi obcani in obcanke vabimo, da se kot prostovoljci pridružite in s skupnimi mocmi poskrbimo, da bo še nekaj let krasil naš turisticni kraj. Spremljajte naš Fa­cebook profil in spletno strani Visit Veržej, kjer bomo obja­vili vse informacije o pricetku delovne akcije. Ana Muhic, Point Natura 2000 TIC Veržej ŠTORKLJE CAKAJO TURISTE V Banovcih, v Prlekiji na Murskem polju, v središcu vasi ob vaško-gasilskem domu so pred casom domacini ob pomoci podjetja Elektro Maribor postavili trikotne drogo­ve in železen podstavek, kjer sta si štrk in štorklja spletla gnezdo iz šibja in drugih vej. V banovsko gnezdo se vsa­ko leto iz tople Afrike vracata štrk in štorklja, ki sta pos­tala simbol vasi Banovci. Sedaj že štorklja sedi na jajcih in kmalu se bodo iz njih zvalile mlade štorklje. Hrano si gresta iskat zgodaj zjutraj na travnike, polja in potoke. Ko so še pred epidemijo Covid-19 bile odprte Terme, so v Banovce prihajali gostje iz celega sveta, ki so si z zanimanjem ogle-dovali te velike pernate ptice. Domacini Banovec upajo in si željo, da bi epidemija bila cim prej koncana in bi spet vas bila polna turistov, da bi tudi obcina Veržej imela kak pri­hodek od gostov. Posnetek štorkljinega gnezda smo naredili v nedeljo, 9. maja. Jože Žerdin 10 Fünkešnica ˜ julij 2021 KAJ BOŠ DELALA Jaz pa gredo bom kopala in lepo jo porahljala. Gor sadila rože bom, da bodo lepšale moj dom. Zjutraj, ko se bom zbudila, svoje rože bom zalila, da ob žgocem soncu mi nobena roža ne oveni. Zvecer, ko trudna bom zaspala, skoz okno mi bo luna sijala. Pod oknom pa bo fantic stal, za mirno noc mi prepeval. Ludvik Brunec KOLODVORSKA Veržeju stranska veja kot pri ženski lepa bluzica, kraj Veržeja Kolodvorska to je ulica. Tu, kjer jug in sever mocneje piše, pred leti dolgimi zgradili smo si hiše. Jeseni tu še listja ni treba nam grabljati, le-tega na parceli še zadnji meter nam odpihne veter. Ce kdo v ulici umre ali pa zboli, žalostni smo vsi. Ko pa kdo slavi, pa cela ulica nori. Bili so vzponi, padci, kaj skozi leta vse bilo je, civkajo že vrabci. Problem pa je v tem, da veliko strun je že napetih, saj kar nekaj nas je že ve letih. Bogu vsak zaupaj, pa na drugem svetu spet smo skupaj. Ciril Belec VRTNAR Zjutraj zgodaj mora vstati, med svoje rože se podati, jih saditi in zaliti ter zdravila jim priliti. Rože svoje opazuje, nove sorte oblikuje, srecen on je pac takrat, ko vdelo novi je korak. Zvecer, ko v posteljo se uleže, so mu v glavi misli sveže, kako bi vzgojil novo cvetje in si izpopolnil sortimente. Vrtnar pac rože rad ima, ta v srcu zlobe ne pozna, ker misli vedno le na cvetje in prelepo pticje petje. Ludvik Brunec MOJA DOMOVINA Domovina moja, stoletja dolga drugim si služila, na sebi vedno tudi škorenj si cutila. Na pragu tisocletja tretjega priložnost bila je ugodna, po kratkem boju ti postala si svobodna. Uresnicile se želje naše, sanje mnogih let, domovina moja, kot državo te priznal je celi svet. Slovenija dežela ljubljena, v Evropi zdaj si sveži cvet. V Evropi majhna si, kot je na steni slika, a v srcu mojem si velika. Moj najvecji si zaklad, tja do smrti svoje te imel bom rad. Naj za tebe sonce sije, zate ptice naj pojo, dež zemljo tvojo naj napaja, od tebe veter naj odpihne vsako zlo, domovina moja, najlepše rože zate naj cveto. Ciril Belec KOCEVSKI ROG! V Kocevje sen priša, v šumo sen ša, si šolje sen zveza, se s palcami gna. Sen fücka po poti pesem si to, sen pticke poslüša, mi lepo je blo. Naenkrat pa v šumi poci mocno, hitro sen skoca gor na drevo. "Jebenkoš," sen reka. "Ka je zaj to?" te pa se zgraba sen za glavo. Odspodi me caka medvid je zaj, se panicen zdrja: "Spucaj se fkraj!" Z dreve sen skoca na visoki štor, te pa po šumi leta kak nor. Medvid za menoj zagna se je, hitro sen beža, reša sen se. Šolje sen meja lükjave fse, v šumi nigdor nete vidli vec me! Mateja Pucko Fünkešnica ˜ julij 2021 Šola TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE L etošnja tema tekmovanja iz znanja geografije je bila Prehrana v geografski perspektivi. Šolskega tekmova­nja, ki je bilo 18. 3. 2021 na OŠ Veržej, se je udeležilo sedem ucencev od 6. do 9. razreda. Tako so sodelovale štiri ucenke na nivoju 6. in 7. razreda in trije ucenci na nivoju 8. in 9. razreda. Tekmovanje je zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo, potekalo drugace kot prejšnja leta. Ucenci so se preizkusili le v teoreticnem znanju, terenskega dela tek­movanja letos niso izvajali. Predlagano literaturo so ucenci skupaj z mentorico predelali jeseni v razredu, pozneje veci­noma preko video srecanj in veliko tudi sami. Bronasto priznanje so prejeli štirje ucenci; iz 9. razreda Alja Flincec in Sara Škraban, iz 8. razreda David Gregorin-cic in iz 6. razreda Daša Stajnko. Sprememba letošnje izvedbe tekmovanja je bila tudi ta, da so se najboljši tekmovalci šolske ravni tekmova­nja uvrstili takoj na državno. Le-to je potekalo na daljavo, preko video srecanja. Na državno raven se je uvrstil David Gregorincic, ki je osvojil srebrno priznanje. Tudi pri pouku David izkazuje odlicno znanje geografije, kar bo zanj na bo­docih tekmovanjih dobra popotnica. Mentorica: Jasna Jurišic Poljanec, prof. geografije in nemšcine GEOGRAFSKI KROŽEK V tem šolskem letu so geografski krožek obiskovali trije ucenci: Tian Prelog, Nika Rozmaric in Daniel Kova-cic – Polenek. Tematika letošnjega krožka je bila z naslo­vom »Okusi sveta« kulinaricno obarvana. Ucencem sem med drugim pripravila nekaj poucnih in zanimivih potopi­snih predavanj na temo Belgija in Indonezija, pri cemer so spoznavali nove kraje, zanimive destinacije in cudesa sveta. Pripravila sem tudi degustacijo raznih tropskih sadežev, ki uspevajo drugje po svetu. Ob spoznavanju svetovnih kultur so v gospodinjski ucilnici pripravili tipicne jedi in tako so nastali ameriški hamburger, belgijski vaflji in tropska sadna kupa. Ucenci so se ucili tudi izven ucilnice – z orientaci­jo, na terenskem delu po Veržeju in bližnji okolici, ter tako spoznavali kulturno in naravno dedišcino naše obcine. Mentorica: Jasna Jurišic Poljanec, prof. geografije in nemšcine NOC BRANJA 2021 L etošnje šolsko leto je posebno. Zaradi tega smo naš projekt Noc branja izpeljali drugace kot prejšnja leta. Z ucenci sedmega razreda smo se dobili v šoli v cetrtek, 27. 5. 2021, ob 15. uri. V ucilnici slovenšcine smo sedli vsak v svojo klop, saj so tako narekovali ukrepi NIJZ. Knjižnicar­ka je razložila nacrt popoldneva, ki smo ga preživeli v šoli. Uciteljica Zalika nam je predstavila knjigo Kako dolg je cas, ki jo je napisal slovenski avtor Mate Dolenc. V predvajanem intervjuju je gospod Dolenc povedal veliko zanimivosti o svojem delu in življenju. Za uvod nam je gospa Zalika preb­rala crtico Resnica o Odiseju. Nadaljevali smo z branjem crtic po izboru knjižnicarke. Po vsaki prebrani crtici smo se o vsebini pogovarjali in delili mnenja. Po branju smo se dobili v jedilnici na sadni malici. Potem pa se je zacelo ''pravo'' delo. Knjižnicarka je ucen­ce razdelila v dve skupini, saj so bili prisotni ucenci iz ene­ga razreda, ''mehurcka''. Vsaka skupina je dobila velik list papirja, flomastre in nekaj slikovnega materiala. Namen je bil, da ucenci skušajo na plakatu prikazati vsebino izbranih crtic, svoje mnenje o le-teh in mogoce še kakšno delo istega avtorja. Med ustvarjanjem plakata so se mnenja med ucenci kar kresala, ideje so se utrinjale. Nastala sta plakata, ki krasita steno v knjižnici. Vsak sedmošolec je knjigo Kako dolg je cas dobil v trajno last. Ob koncu srecanja smo obiskali še Center DUO, kjer nam je gospod Ivan predstavil strokovno knjižnico z veliko literature o razlicnih obrteh. Ucencem je bila predstavitev zanimiva, saj take knjižnice še niso videli. Okrog 20. ure smo se razšli v nevihti in ''mokro'' koncali 6. Noc branja na Osnovni šoli Veržej. Ker pa je naša Noc branja del projekta Rastem s knjigo, smo v torek, 22. 6. 2021, obiskali Splošno knjižnico v Ljut­omeru in prisluhnili knjižnicarki Branki, ki nam je na svoj nacin predstavila knjigo in avtorja. Na ta nacin smo zaokrožili projekt Noc branja. Nina Rojnik VALETA DEVETOŠOLCEV OŠ VERŽEJ V petek, 11. junija 2021, se je poslovila še ena generacija devetih razredov OŠ Veržej z valeto, ki smo jo izvedli v skladu s priporocili NIJZ. Ceprav že skoraj nismo verjeli, da bomo docakali ta dan, saj nas je epidemija koronavirusa ne samo lansko, ampak tudi letošnje šolsko leto mocno preiz­kušala, pa nam je vendarle uspelo. Ob 16.30 uri so se ucenci generacije 2012 – 2021 skupaj s svojimi starši in ucitelji zbrali v kulturni dvorani Janeza Fe-renca v Veržeju. Tokrat prav zaradi epidemije letošnja valeta devetošolcev ni potekala v prostorih naše prenovljene šole, ampak v kulturni dvorani, kar je pa tej slavnostni prireditvi dodalo še dodaten svecan pridih. Po slavnostnem pozdravu in nagovoru radijskega vo­ditelja Andreja Mernika, so se po odru v parih sprehodili devetošolci, nato pa se nam pod mentorstvom plesne uci­teljice Nine Mernik ob modernih ritmih glasbe predstavili z razlicnimi stili plesa, med katerimi je bilo tudi nekaj no-vejših. Poželi so val navdušenja, ki je bil še toliko vecji, ko so zaplesali še dunajski valcek z od ponosa prekipevajocimi starši. Kot je ob koncu valcka dodal g. Mernik, je bil to prvi dunajski valcek z maskami v zgodovini valete. Ucenci so s programom nadaljevali in v verzih razmi­šljali o spominih ter ugotovili, da so ti nepozabni – vecni. Nato se nam je s pesmijo Impossible na klavirju predstavila devetošolka Alja. Sledila je predstavitev 9. a. Iz že tako oro­šenih oci prenekaterih so po licih spolzele solze ganjenosti, ko je odlicna pevka, devetošolka Brina zapela pesem Lady Gaga Always remember us this way in nam s svojim glasom in petjem segla naravnost do srca. Z zahvalnimi besedami in besedami slovesa so se ucenci 9. a razreda s težkim srcem poslovili od svoje razrednicarke, ravnateljice in vodje šole, ostalih zaposlenih in seveda svo- Foto: OŠ Veržej Foto: Marjana Rojnik jih sošolcev. Že med programom je devetošolce nagovorila ravnateljica, ga. Marija Ferenc, ob koncu pa smo devetošol­cem namenili še nekaj besed slovesa razrednicarka, pred­stavnik staršev, g. Mernik in podžupan, g. Drago Legen, ki je ucencem v slovo podaril še naš državni simbol – slo­vensko zastavo, ki bo že kmalu plapolala na oknih njihovih domov. S pesmijo Ne bom pozabil na stare case skupine Faraoni, so devetošolci zakljucili prvo poglavje knjige z naslovom Moje življenje. Branka Kapun Pucko, razrednicarka 9. a EVA SREBRNA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V ZNANJU NEMŠCINE V cetrtek, 27. maja 2021, se je ucenka 9. razreda Eva Klement udeležila državnega tekmovanja v znanju nemšcine za devetošolce, ki je tokrat zaradi epidemije ko­ronavirusa potekalo preko videokonference. Vstopnico za udeležbo na tekmovanju na državni ravni je dobila že na šolskem tekmovanju v mesecu marcu, ko se je ucenka po številu tock uvrstila zelo visoko in s tem med 250 najboljših tekmovalcev v državi. Literarna predloga za državno raven tekmovanja je bil nadvse zanimiv otroški roman nemške pisateljice Angie Westhoff Das Buch der seltsamen Wünsche, ki je tekmo­valce in njihove mentorje popolnoma navdušil. Govori na­mrec o željah, prijateljstvu in skrivnostih – pravih pocitni­ških dogodivšcinah. Tako je Eva tudi na državnem tek­movanju pokazala visoko raven zna­nja tujega jezika in se odlicno odreza-la. Osvojila je srebrno priznanje, kar je pohvale vreden dosežek. Kot mentorica lahko dodam le, da je dandanes znanje tujega jezika, predvsem pa nemšcine, za okolje, kjer živimo, izrednega pomena. Pa ne samo z geografskega vidika, ampak tudi zaradi gospodarskih in kulturnih stikov, ki jih ohranja-mo z nemško govorecim prostorom. Branka Kapun Pucko, prof. nemšcine Vrtec OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Šolsko leto se je zakljucilo tudi v našem vrtcu. Nekateri otroci bodo odšli na pocitnice, morje, planine, pozabi­li na vrtec in drugje razvijali svojo radovednost, uživali v razposajenosti, raziskovali nove kraje, se družili z drugimi otroki. Devet otrok se je poslovilo od vrtca in septembra odha­jajo v šolo, kjer jih cakajo uciteljice, šolske klopi, predvsem pa mnogo novih doživetij. Vsem »vrtecjakom« (zdajšnjim in bodocim) pa želimo, da poletje preživijo lepo, sprošceno in razigrano ter se polni energije vrnejo v vrtec. Vzgojiteljice Vrtca Veržej SLADKE FÜNKEŠNICE O troci in vzgojiteljice starejše skupine smo sodelovali v projektu Turizem in vrtec – na temo »Moj kraj – moj chef«. Izbrali smo si tematiko Med in medene dobrote. V našo skupino smo povabili tudi cebelarko Dragico Tigeli, ki nam je predstavila veliko zanimivosti o delu cebelarja, cebelah in medu. V eni izmed dejavnosti so se otroci spre­menili v prave pekovske mojstre in nastal je medenjak, ki smo ga poimenovali »Sladka fünkešnica«. Za promocijo smo jih odnesli na tocko Point natura 2000, v okviru katere deluje tudi TIC Veržej, na Obcino Veržej, ravnateljici Ma-riji Ferenc, v Zavod Marianum in Center DUO. Vsi so bili podarjenih »Sladkih fünkešnic« zelo veseli, mi smo pa bili ponosni na naš lastni izdelek. Vzgojiteljica Petra Vrbanjšcak Dom V ZAVODU JE ZOPET DIŠALO PO PRLEŠKI GIBANICI N estrpno sem cakal sobotno jutro, 12. 6. 2021, saj je na ta dan potekalo ocenjevanje Prleške gibanice v Križev­cih pri Ljutomeru. Zgodaj zjutraj sva z vzgojiteljico Jasmino zacela pripravljati prleško gibanico, saj jo je bilo treba do 11. ure odnesti na ocenjevanje. Najprej sem iz moke, soli, mlacne vode in malo olja zamesil vleceno testo, ki sva ga nato razvaljala in s prsti razvlekla, da je bilo cim tanjše, pri tem pa sva pazila, da se testo ni strgalo. Razvleceno testo sva položila v glinen pekac in zacela dodajati raztopljeno maslo, skuto in smetano, nato zopet testo. Postopek sem ponovil veckrat, tako da je imela gibanica 5 plasti. Ko sva koncala, sva jo dala pect v elektricno pecico na 200 °C. Gi­banica se je pekla eno uro, in ko se je spekla, sva jo odnesla na ocenjevanje. Zelo sem bil nervozen, da gibanica ne bo dobra. Ko sva ob 15. uri šla na razglasitev rezultatov, sem bil malce žalosten, ker se nisem uvrstil med tri najboljše, a sem se po ogledu ostalih petindvajsetih sodelujocih in vseh zmagovalnih gibanicah spoznal, da je bila konkurenca mocna. Sedaj vsaj vem, kaj moram prihodnje leto izboljšati. Po podelitvi priznanj sva gibanico poskusila in zdela se mi je odlicna. Ker je ostalo nekaj kosov, sva jih ponudila še os­talim vzgojiteljem in otrokom v zavodu, ki so se strinjali, da sva se zelo potrudila. Amadej K. P. Vse foto: OŠ Veržej 16 Fünkešnica ˜ julij 2021 MALA ŠOLA LONCARSTVA O snovna šola Veržej je bila skupaj z nekaterimi prleški-mi osnovnimi šolami in vodilnim partnerjem, Zavo­dom Marianum Veržej, uspešna na 3. JP LAS Prlekija in pridobila sredstva za izvajanje operacije, ki so jo partnerji naslovili Mala šola loncarstva. Operacija je sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Osnov­na šola Veržej je v šolskem letu 2020/21 sodelovala v iz­vedbi 30-urne interesne dejavnosti, v katero sta se vkljucili dve skupini – ena z ucenci okoliša OŠ Veržej, drugo pa so sestavljali otroci in mladostniki, ki bivajo v domu. Domski ucenci so imeli privilegij, da so vse ure izvedli na sedežu Rokodelskega centra DUO Veržej, kar jim je omogoca-lo optimalno delo – tako prostorocno, kakor tudi za lon-carskim vretenom. Iz obiska v obisk so nastajali lepši in za­nimivejši izdelki iz gline, ki so bili v ponos otrokom in tudi mentorjem, še posebej pa loncarki Urški, ki je strokovno bedela nad izvedbo dejavnosti. Vsi si želimo, da bi bilo še vec takšnih projektov, kjer lahko otroci ustvarjajo, se spro­stijo in pozabijo vsakdanje skrbi. Otroci so zapisali nekaj misli ob zakljucku dejavnosti: - Všec mi je bilo delo na vretenu, še posebej, ko smo delali šalcke. (Anže) - Meni je fajn na loncarstvu, saj delamo, se družimo in ustvarjamo. Najboljše je, ko delamo na vretenu, a ostalo je tudi kul. (Riza) - Lepo je delati na vretenu, veliko se vmes hecamo. - Najlepše pa je, da je vsak izdelal svoj izdelek. (Matej) - Vreteno je zakon. Izdelali smo lepe izdelke. (Maks) Ivan Kuhar IZ KORONE V POLETJE D olgo smo cakali, a naposled smo docakali, da lahko znova odpremo vrata Marijanišca našim gostom. Že ob koncu meseca aprila so nekateri gostje spraševali o datu-mu ponovnega odprtja naše ustanove, vendar jim v mesecu maju še nismo mogli ugoditi, kajti razmere v zvezi s korono še niso bile dovolj ugodne, da bi lahko sprejeli prve goste. Smo pa racunali na mesec junij, ki bi lahko bil tisti mesec, ko se bodo pricele nekoliko bolj množicno odpirati vrata podobnih ustanov in s tem tudi našega Zavoda Marianum Veržej. Nacrtovani datum odprtja je bil 1. junij, kar pa je pomenilo, da smo morali že nekaj dni prej postoriti vse pot-rebno, da bi se naši prvi gostje in vsi naslednji pri nas dob-ro pocutili. S skupnimi mocmi nam je to uspelo in že prvi konec tedna v mesecu juniju smo sprejeli prvi dve manjši organizirani skupini in poskrbeli, da sta se ob upoštevanju priporocil, dobro pocutili med nami. Tudi teden kasneje je bila situacija podobna, obiskala nas je skupina mladih ne­okatehumenov iz okolice Ljubljane, cedalje vec pa je tudi posameznih gostov in družin, ki komaj cakajo, da ob koncu tedna ali pa že med tednom, zamenjajo svoje delovno in domace okolje. V poletju, ki prihaja, nas cakajo ustaljeni programi in skupine, ki se že nekaj let vracajo vsako poletje v Veržej. Naj naštejem samo nekatere: družine pod vodstvom patra Marjana Cudna; Oratorij za družine; družine, ki pripadajo skupini Družina in življenje; družine iz skupnosti Emanuel; duhovne vaje pod vodstvom prof. Gerjolja in še bi lahko naštevali. Caka nas torej pestro poletje in upamo, da tudi jesen. Besedilo in foto: Primož Korošec PRVO OBHAJILO V nedeljo, 6. junija ob 11. uri, smo v naši župnijski cerkvi sv. Mihaela nadangela obhajali praznik prvega svetega obhajila. Sedem otrok, ena deklica in šest deckov, iz 3. ra­zreda je prvic prejelo Jezusa v podobi belega kruha – hos-tije. Na ta trenutek so se pripravljali skoraj tri leta. Epide­mija je nekoliko onemogocila še bolj intenzivno pripravo. Zavedajoc se tega velikega in pomembnega srecanja, so v zadnjih nekaj mesecih pridno sodelovali in se ucili. Tudi njihovi starši so se jim pridružili, posebno v devetdnevnici, to je zadnja priprava. Pa tudi pri okrasitvi cerkve in nepo­srednem sodelovanju pri sv. maši, z branjem Božje besede, prošenj. Njim in prvoobhajancem se iskreno zahvaljujem za ta lepi praznik. Cerkev je z belimi vrtnicami cudovito okrasil g. Marjan Šadl. Tudi njemu iskrena hvala. Imena prvoobhajancev pa so: Aljaž, David, Lea, Luka, Lukas, Neo in Vito. Jože Pozderec, župnik SVETA BIRMA S v. birma je dogodek, ki pomeni prehod iz otroške dobe v odraslost. Ali ni to nekaj velikega, ko mlad clovek s pomocjo Svetega Duha stopi na pot samostojnega in odgo­vornega kristjana. Zato smo se trudili, da bi te mlade ljudi globlje in temeljito pripravili, da se bodo zavedali zakra­menta, ki ga bodo prejeli. Birma želi mladim odpreti oci, da bodo znali izbirati med navlako, ki jo ponuja svet, in tistimi pravimi vrednotami, ki osmišljajo življenje in vsejejo v ta mlada srca vero, da življenje ima smisel, da je trpljenje lah­ko rodovitno, da ni treba kloniti pod težo bremena, da sreca obstaja in ni le nekaj, kar prepevajo zasanjane popevke. Žal nam je kaj vec in bolj intenzivno pripravo na velik dogodek preprecila nevarna epidemija koronavirusa. Upam, da so kljub temu dojeli pomembnost zakramenta in ga vredno prejeli. V tem prepricanju in veri je nedeljo, 20. junija soboški škof, dr. Peter Štumpf, ki je bil vcasih župnik v veržejski župniji, podelil dvema dekletoma in devetim fantom zak­rament sv. birme. Sveti Duh jim je podaril svoje darove, ki so: dar modrosti, dar umnosti, dar svéta, dar moci, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu Božjega. Želimo jim, da bi te darove v svojem življenju upošte­vali in z njihovo pomocjo živeli kot dobri Jezusovi ucenci, pricevali zanj in bili ponosni, da so clani Katoliške cerkve, ki je Božja in cloveška ustanova. Birmanci so: Alja, Nika, Vid, David, Lan, Lan, Manu­el, Niko, Patrik, Rok in Žiga. Jože Pozderec, župnik CERKVENA OGRAJA G radbena ekipa g. Vinka Kapuna je konec junija uspešno nadaljevala iz­gradnjo zidu pri župnijski cerkvi. Preosta­li del bo na vrsti kdaj pozneje. Iskreno se jim zahvaljujem za njihovo pripravljenost in požrtvovalnost. žpk Foto: Marko Suhoveršnik UTRINKI IZ ROKODELSKEGA CENTRA DUO VERŽEJ DAN ODPRTIH VRAT V KAMPU ZAVODA MARIANUM N a dnevu odprtih vrat, ki se je odvijal 24. 6. 2021 od 9. do 15. ure, ki je potekal v sklopu aktivnosti pro-jekta Ethos land (INTERREG SI-HU), smo predstavili našo pridobitev hiške »Pod prleško brajdo«. Obiskoval­cem so bile na ogled hiške, njihova zunanjost in notra­njost. Predstavili smo jim, na kak nacin so hiške grajene, komu so hiške namenjena in kakšen je naš prispevek v lokalnem okolju. Predstavljen je bil tudi celoten projekt, partnerji v projektu in kakšni so splošni cilji projekta. V mesecu avgustu 2021 je predviden še en dan odpr­tih vrat, kjer si bodo lahko obiskovalci spet pobliže ogle-dali glamping »Pod prleško brajdo« in se mogoce tudi sami kdaj razvajali v kateri od domacih samorodnicah (hiškah): Jurka, Šmarnica, Klinton in Gemaj. Vabljeni! KAKO SO NEKOC PRLEKI PRIŠLI NA SVET Obmocje, ki mu danes recemo Prlekija, je bilo nekoc zelo bogato s kulturo in razlicnimi obicaji, ki so spremljali delo, praznike, mejnike življenjskega kroga in vsakdanje življenje, kar se obcuti še danes. To so opazili že raziskovalci Josip Pajek, Davorin Trstenjak, Josip Karba, Jan Baukart in številni drugi, ki so raziskovali življenje, predvsem na Murskem polju. Mursko polje je del Prlekije, na katerem živijo Murski Polanci in zajema prebivalce skoraj vseh vasi Veržeja in Križevec pri Ljutomeru, v župnijah Ljutomer in Sveti Jurij ob Šcavnici pa samo tiste, ki živijo na polju. Na tem obmocju se je še danes, predvsem v zavesti starejšega prebivalstva ohranilo precej ostalin starih pregovorov, rekov in recenic, ki jih strokovno imenujemo folklorni obrazci. V tem clanku bomo opisali nekaj folklornih obrazcev, ki se nanašajo na porod oziroma zacetek življenja v Prlekiji. S korajšnji narašcaj so nekoc napovedovali z opazova­njem narave. Ce so bili tisto leto rodni orehi ali lešniki, so napovedovali, da bo veliko otrok. Na Murskem polju so prebivalci mocno navezani na ptico štorkljo, ki jo imenuje­jo tudi štrk, saj jim predstavlja nekakšen simbol ravninske pokrajine, hkrati pa jo povezujejo s plodnostjo. Nenadna prisotnost štorklje na nekem obmocju je znamenje, da bo v bližini prišlo do narašcaja. Za še bolj ocitno znamenje ve­lja, ce štorklja pricne spletati novo gnezdo na dimniku neke domacije ali v njeni bližini, saj takrat še danes pravijo, da bo tam »štorkla deco prnesla«. Ce se v družbi po mizi polije pijaca, ponavadi vino, še danes govorijo, da bodo krstitke, in sicer pri tistem, ki je pijaco polil, ali pa pri tistem, pro-ti kateremu pijaca tece. Verovanje bolj šaljivega znacaja je, da nekaj podobnega pomeni tudi, ce se pri kakšni domaciji podre skladovnica drv. To naj bi bilo znamenje, da bo nek-do od tiste hiše dobil facoka ali nezakonskega otroka. Med ljudmi je bilo v preteklosti živih tudi precej šalji­vih nasvetov, kaj je potrebno poceti med samim spolnim odnosom, da bi si zagotovil željen spol otroka. V zacetku 20. stoletja so bili na prleških kmetijah bolj zaželeni otro­ci moškega spola, saj so predstavljali naslednike domace­ga grunta, obenem pa so pomenili mocnejšo delovno silo. Zato so bili pogosti šaljivi napotki, kot so »ce ceš sina meti, ga moreš v perji nareti«, »ce ceš sina meti, moreš jesti skrajic (kruhovo skorjo)« ali pa moraš imeti obute visoke škornje, ki so jim rekli crevli. Še bolj specificni napotki so bili, da si je potrebno za saré (zgornji del škornja ob mecih) vtakni-ti bic, ce hoceš imeti sina, in kihaco (kuhalnico), ce hoceš imeti hcerko. V zacetku 20. stoletja je bil namrec bic znak gospodarja, kuhalnica pa dobre gospodinje. Ko je ženska bila v porodni postelji, so rekli, da je v kim­peti. Simbolicno so rekli tudi, da »je šla v Rim«, sam porod pa so opisovali z recenicami »kola se terejo« ali »pec se je podrla«. Ker je bila spolnost tabu, so za razlago otrokom, od kod pridejo otroci, uporabljali razlicne folklorne obrazce. Še danes je najbolj razširjena prispodoba, da je »štorklja pri­nesla otroka«. Davorin Trstenjak že leta 1858 opisuje, da so v njegovi mladosti otrokom rekli, da »jih je ptic Bogdal iz stüdenca prnesa«. Za ptica Bogdala (štrka) so rekli, da ma-teram iz studenca prinese otroke, obenem pa otroke varuje kac, kadar zaspijo v gozdu. Verjeli so, da jeseni odleti v jut-rno deželo in se tam spremeni v cloveka. O štrku so otroci na Murskem polju okoli leta 1800 peli pesem: »Gera s trte hlace prela, štrk se skašla, baba dete našla.« Druga prispodoba, ki je bila razširjena na obmocju Pr-lekije je bila, da je otroka »mocka z repišca privlekla«, o ce-mer poje tudi kitica originalne prleške himne Dere sen jaz mali bija, ki se glasi: »Z repišca me je privlekla mocka k nan domu, te je naša dekla rekla: kaj je menŽ za to«. Ta prispo­doba nakazuje, da je otroka prinesla macka, ki ga je našla na njivi, kjer je bila posejana repa, obenem pa nakazuje na to, da je otrok zrasel iz zemlje. Ena izmed najstarejših znanih prispodob o izvoru otrok je prispodoba, da je otroka »kobila z vrbace bincnola«. Ker so bili konji že nekoc ponos Murskega polja, ni cudno, da je tudi otroška razlaga, od kod prihajajo otroci, povezana s konji. Sicer pa ima ta prispodoba že zelo stare korenine, ki so jih raziskovalci opisali že leta 1864. V tej prispodobi naj-demo ostanek starega arijskega mita o izvoru prvega clove­ka iz drevesa. Pri Slovanih je vrbaca (vrba) drevo življenja, konj ali kobila pa sta simbola vetrovja in burne megle. Po veri starih Slovanov je prvi clovek prišel iz megel, torej je povezava kobile in vrbace ocitna. Poleg teh, najdemo še danes v spominih starejših Prle­kov in Prleck še vec razlicnih folklornih obrazcev, ki otro­kom razlagajo, od kod so prišli. Takšni so na primer: »babi-ca ga je v cekari prinesla«, »cigani je z repíce padna«, »voda ga je po jorki prnesla«, »po Müri je priplava« in številne dru­ge. V njih se izraža bogastvo, raznolikost in šegavost prleške duše. Tadej Murkovic, 29.6.2021 Fünkešnica ˜ julij 2021 21 ZGODOVINA KASAŠKEGA ŠPORTA V VERŽEJU – MED SVETOVNIMA VOJNAMA (2. DEL) Kasaški šport ima v Sloveniji dolgoletno, vec kot 150-letno tradicijo. Od vsega zacetka so bili del te, športno-kulturno­etnološke dedišcine, tudi naši rojaki iz Veržeja in bližnje okolice. V prvem delu zgodovinskega sprehoda smo spoznali zacetke organiziranega kasaštva in vlogo veržejskih, buncanskih ter banovskih konjarjev, tokrat pa bomo podrobneje pogledali obdobje med obema svetovnima vojnama. V zacetku 20. stoletja, se je pricela kvaliteta tako po orga­nizacijski kot tekmovalni plati dvigovati. Za to so za­služni tako kmetje, ki so se resneje lotili treninga svojih ko­njev, ki so še vedno imeli na kmetiji primarno ekonomsko vlogo, kot tudi dr. Alfred Rossmanit, ki je zacel kmete uciti strokovnega treninga. Med obema vojnama se je med rej­ci udomacila navada, da zacnejo trenirati že triletne konje, proti drugi svetovni vojni pa tudi že dveletne na jesen. Tre­nirali so trikrat na teden, dvakrat ob delavnikih, na poljskih cestah, zjutraj ali zvecer, ko na cestah ni bilo sicer redkih avtomobilov. Ravno zaradi redkosti so se konji teh "strojev" še posebej bali. Ob nedeljah so se skoraj vsi vozniki, tudi iz veržejskega okoliša, zbrali na dirkališcu na Cvenu, kjer so skupaj trenirali. Med obema vojnama se je pricelo povecevati tudi šte­vilo gledalcev na dirkaških prireditvah, na prvi dirki po 1. svetovni vojni, 6. julija 1919, naj bi tako bilo okoli 3000 obiskovalcev. Toliko oz. še malce vec radovednežev naj bi se redoma zbiralo na dirkah tistega casa, ob posebnih prilo­žnostih, npr. kmeckih praznikih, pa naj bi bilo obiskovalcev celo med 6000 in 8000, v svoji knjigi 100 let ljutomerskih dirk opisuje Angelos Baš. Baš je tudi izracunal, da se je na dirkah povprecno zbralo vec kot petina prebivalstva ljuto­merskega okoliša. To obdobje so zato imenovali tudi zlata doba ljutomerskih konjskih dirk. Prav zaradi omenjenega strokovnega napredka pri tre­ningu, se je zviševala tudi kvaliteta konj in njihova hitrost v dirkah. V obdobju po prvi svetovni vojni je bila glavna kasaška zvezda kobila Koketka iz Veržeja. Njen rejec je bil Ivan Bunderla, skupaj pa sta leta 1925 postala prvi tandem, ki je na kasaški dirki postavil kilometrski cas, boljši od mi­nute in 30 sekund - 1:29,7. Za tisti cas je bil to uspeh "ma-lone evropske vrednosti". Da so ravno konjerejci iz našega okoliša v tistem casu prednjacili pri kasaških uspehih potr­juje kobila Lasta rejca Alojza Novaka iz Banovcev, ki je leta 1936 podrla Koketkin rekord s casom 1:29,5. Že naslednje leto je sicer rekord prevzel žrebec Peter Pilot v lasti Ludvika Slavica st. iz Grab, katerega hci Alojzija se je kasneje poro-cila v Veržej k Jožefu Seršenu, za doto pa je od oceta preje-la kasaško kobilo. S tem je reja enega najboljših rejcev 20. stoletja in trikratnega zmagovalca jugoslovanskega derbija našla svojo pot tudi v Veržej, kjer se je njegova linija ljuto­merskega kasaca na crko "F" ohranila vse do danes. V obdobju med obema vojnama so iz veržejskega ob-mocja kot najvidnejši konjerejci navedeni tudi Alojz Slavic (1887-1958) iz Banovcev kot eden najuspešnejših voznikov tistega casa in "prvi tamkajšnji teoretik o konjskem športu", Franc Galunder st. (1985-1948) kot eden najuspešnejših tekmovalcev v obdobju stare Jugoslavije, njegov sin Franc Galunder ml. (roj. 1919), ki je sicer zacel vec dirkati po 2. svetovni vojni, podobno kot tudi Alojz Špindler (roj. 1914) iz Buncanov in Jožef Seršen (roj. 1920) iz Veržeja. Seveda pa to še zdalec niso vsi. Kot pomembne organizatorje dirk med vojnama viri navajajo Franca Novaka iz Banovec ter Jožka Slavica st. in Cirila Rantaša iz Buncan. Vito Šadl 22 Fünkešnica ˜ julij 2021 NOVO VODSTVO LJUTOMERSKEGA CASTNIŠKEGA ZDRUŽENJA P o skoraj sedemdesetih letih delovanja ljutomerskega oficirskega oz. castniškega združenja se clani niso mog­li v živo sestati na svoji redni letni konferenci. Epidemija je bila vzrok, da so konferenco opravili dopisno. Predsed­stvo Obmocnega združenja slovenskih castnikov Ljutomer v prejšnji sestavi, ki ga je vodil dolgoletni predsednik ma­jor Anton Kosi, je na virtualni seji preko aplikacije ZOOM pripravilo gradivo za konferenco, vkljucno s predlogom no-vega vodstva združenja. Letošnja konferenca je imela izreden pomen, ker so po-leg potrjevanja porocil za leto 2020 in sprejema financne­ga nacrta in plana dela za leto 2021, potekale tudi volitve organov združenja. Vsi clani so prejeli gradivo po klasicni pošti. V gradivu je bila tudi glasovnica z obrazložitvijo pre­dlaganih sklepov in glasovnica za volitve novega vodstva. Udeležba na konferenci je bila zelo dobra, od 104 poslanih vabil clanom, je bilo vrnjenih kar 62 izpolnjenih glasovnic, kar je nekaj manj kot 60 odstotkov. Za novo predsedstvo, nadzorni odbor in castno razsodišce je glasovalo vseh 62 clanov, ki so vrnili izpolnjene glasovnice, tudi sklepe je po­trdila velika vecina clanov. Za predsednika je bil izvoljen višji vodnik Jožef Roškar, podpredsednik je postal sto­tnik Branko Kos, naloge sekretarja pa bo opravljal dose-danji predsednik major Anton Kosi. Jožef Roškar, upokojeni univerzitetni diplomirani eko­nomist, je clan ljutomerskega castniškega združenja od leta 1996. En mandat je bil clan predsedstva. V zadnjih treh desetletjih je bil posebej aktiven pri ljutomerskem vete­ranskem združenju, kjer je bil vsa leta v vodstvenih telesih združenja in dva mandata podpredsednik združenja. Vode­nje Obmocnega združenja slovenskih castnikov Ljutomer je prevzel z bogatimi izkušnjami na podrocju društvenega delovanja. “Drugi pomemben mejnik je, da se je po sedemindvajsetih letih od vodenja združenja poslovil major Anton Kosi. Vo­denje castniške organizacije je prevzel leta 1994, v casu njene reorganizacije, ki je v delovanje združenja prinesla tudi ko­renite spremembe v njegovem delovanju. Do tega leta je bilo v organizaciji, ki se je takrat imenovala Zveza rezervnih vo­jaški starešin Slovenije, clanstvo za rezervne starešine (takrat še oficirje in podoficirje) obvezno, na aktivnosti pa se jih je vabilo s pozivi, torej je bila udeležba obvezna kot na vojaških vajah. Leta 1994 se je organizacija preimenovala v Zvezo slo­venskih castnikov, clanstvo je postalo prostovoljno za castnike in podcastnike, kot pridruženi clani pa se lahko vclanijo tudi njihovi svojci in simpatizerji, prostovoljno je tudi sodelovanje pri vseh aktivnostih. Novosti, ki jih je omogocil novi nacin organiziranja, je Anton Kosi odlicno izkoristil. Ljutomersko castniško organizacijo, ki vkljucuje clane iz obcin Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje, mu je uspelo okrepiti številcno in tudi strokovno. Ves cas njegovega vodenja je bila organi- Foto: TD Veržej zacijsko po izvedenih aktivnostih v vrhu slovenske castniške organizacije. Zato je še kako pomembno, da bo kot sekretar še naprej aktivno sodeloval in s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami nudil pomembno podporo novemu vodstvu,” je zapisal Branko Košti. Novo vodstvo že nacrtuje aktivnosti po sprejetem le­tnem planu dela, ki bodo realizirane takoj, ko bodo epide­miološke razmere to dovoljevale. Najprej bo organizirano predavanje na temo Teritorialna obramba v Ljutomeru od njenega nastanka do osamosvojitvene vojne. Temeljne vsebine letošnjega programa so posvecene 30-letnici osa­mosvojitve Republike Slovenije, v okviru te obletnice je na-crtovana okrogla miza na temo “Kako smo branili osamo­svojitvene procese”. Zapisal: Anton Kosi TURISTICNO DRUŠTVO VERŽEJ Ko Veržej ponovno “zadiha” Pomlad je prinesla novo energijo in delovni elan, tople soncne dni in barvito naravo. Živimo v cudoviti obcini, naše okolje pa nam nudi številne možnosti za rekreacijo v naravi, kjer lahko nahranimo svojo dušo in telo. Kljub temu, da skupaj pazimo na red in urejenost, se še vedno preveckrat zgodi, da se smeti znajdejo na mestih, kjer jih nikakor ne bi smelo biti. Pogled na plocevinke in ostale smeti v jarkih in gozdovih marsikoga razjezi in, ker je skrb za okolje med prioritetami TD Veržej, smo v soboto, 27. marca 2021, organizirali spomladansko cistilno akcijo. Polni dobre volje, z vreckami v rokah in zavedanjem, da delamo nekaj dobrega za naravo in hkrati tudi zase, smo ocistili Veržej in poskrbeli, da je ponovno “zadihal”. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili cistilne akcije, hkrati pa pozivamo vse, da smeti in odpadkov ne odlagajo v naravo. Naj zelene površine ostanejo zelene. Bele poljane narcis Cudovite narcise so v maju pobelile Verženske travnike in postale prava paša za oci. Kljub temu, da bela poezija tra­ja le kratek cas, smo na naše narcise zmeraj nadvse ponosni. Z željo ohraniti in okrepiti rastišca narcis, ki so obcutlji­va na zgodnjo košnjo, clani TD Veržej skrbimo za travni­ke, ki jih skrbno obdelujemo, negujemo in nudimo to, kar potrebujejo, da nas vsako leto razveseljujejo v vsem svojem sijaju. Pohod v prijetni družbi Zadnjo soboto v maju smo se clani TD Veržej podali na spomladanski pohod. Pot nas je od Doma kulture vodila po kolesarski poti do Banovec, mimo kopališca, kjer smo ime­li tudi prvo postajanko. Pot smo nato nadaljevali v smeri Krapja, cez železniško progo in nato med polji do narcisnih travnikov. Našo pot smo zakljucili pri Ostrcevi kamešnici, kjer smo uživali na soncnih žarkih, v prijetni družbi in po­gostitvi. Clani TD Veržej FOLKLORNA SKUPINA LEŠCECEK Živel prvi maj! Slovenska tradicija veleva, da se na dan pred 1. majem po vaseh postavlja majsko drevo in s tem obeležuje pra­ znik dela. Tako smo clani Turisticnega društva Veržej v petek, zadnjega aprila, ponovno stopili skupaj in postavili “majpan”, ki se je ponosno bohotil preko streh v Veržeju. Pridne roke so poskrbele za lepo spleteni venec, ga skupaj z zastavo pritrdile in nato s skupnimi mocmi dvignile visoko v nebo, kot se za praznik dela spodobi. Foto: TD VeržejFoto: TD Veržej Intenzivna sobota in nastop na 70-letnici V soboto, 5. junija, smo po dolgem casu spet imeli ce­lodnevno intenzivno soboto, ki smo jo že vsi nestrpno pri-cakovali. Zaceli smo že zjutraj in vadili do popoldneva. Pod vodstvom našega umetniškega vodja Marka smo vadili raz­ licne plese za prihajajoce nastope. Na intenzivni soboti smo pošteno “zašvicali” in se obenem tudi veliko naucili. Bilo je prijetno cel dan preživeti ob super družbi in obenem še delati to, kar imamo radi – plesati. Ko smo z vajami koncali, smo se pripravili za nastop in po dolgem casu oblekli svoje noše. Odpravili smo se na nastop, na 70-letnico našega do­ macina, kjer smo zaplesali splet Stara polka. Obcutek, po tolikem casu plesati pred obcinstvom, je bil navdušojoc in napolnil nas je z novimi mocmi za prihodnje nastope. Bilo je cudovito. Tam so igrali tudi ansambel Saša Avsenika, na katerega melodije smo se seveda še zavrteli s tamkajšnjimi gosti. Naša muzikanta Ambrož in David sta dobila prilož­nost z njimi tudi zaigrati. Ajda Weis Zacetek pokoronskih vaj Lešcecki smo po celoletnih vajah preko zooma že komaj cakali na naše stare vaje, ko bomo lahko koncno zaplesali na našem odru in obudili stare navade. Pete so nas po toli­kem casu že pošteno srbele. Po prvomajskih praznikih smo se brez pomislekov udeležili naših prvih pokoronskih vaj v živo. Obcutek po tolikem casu stopiti na oder in uživati ob živi glasbi z ostalimi clani, je bil neprecenljiv. Tako so se naše vaje koncno zacele s polno paro. Dobili smo že veliko povpraševanj za nastope in za njih zaceli pridno vaditi. Src­no upamo, da bodo razmere dopušcale, da bomo lahko z vajami od sedaj naprej nadaljevali v živo. Romina Erjavec Glasbeni sestav spremljal olimpijsko baklo Dogodek “Slovenska bakla” je potekal po celotni Slo­veniji in se je odvil tudi v naši obcini. Zbralo se je veliko tekacev, ki so pretekli doloceno pot in si med tem izmenje­vali baklo. Ta bo na koncu celotnega dogodka po Sloveniji, predana v roke naši olimpijski reprezentanci, katera se bo pomerila na olimpijskih igrah v Tokiu. Kulturno-športnega dogodka so se udeležili tudi naši muzikanti. Na svoje in-štrumente so zaigrali cudovite melodije, s katerimi so po­pestrili dogodek. Romina Erjavec Nastop na Tednu ljubiteljske kulture v Ljutomeru V Ljutomeru se je v mesecu maju pricel Teden ljubi­teljske kulture, ki je bil namenjen podpori vsem ustvarjal­cem, ki svoj prosti cas, energijo in dobro voljo namenjamo ljubiteljski kulturi. Tudi Lešcecki smo se v soboto, 19. junija na Glavnem trgu predstavili s plesom in pesmijo. V družbi Okteta Arion in Komornega zbora Orfej smo se predstavili z dinamicnim programom. Naši muzikantje so zaigrali ne­kaj melodij, pevci zapeli nekaj pesmi, plesalci pa zaplesali splet Kak je hlopec deklo süka. Naša plesalca Nastja in Bo-štjan sta ob spremljavi pevcev Orfeja zaplesala še rezijanski ples. Po nastopu smo uživali še na tradicionalnem pikniku kulturnega društva. Melani Korošec Foto: FS Lešcecek DRUŠTVO GENERAL MAISTER S poštovani obcani in obcanke, v imenu domoljubnega društva General Maister Veržej vas lepo pozdravljamo. V preteklem polletju smo, ne glede na omejitve, izvedli kar nekaj aktivnosti. Tako smo v mesecu decembru 2020 skupaj s TD Veržej in drugimi pobudniki izvedli obdarovanje otrok z božic­kom, ki se je s konjsko vprego kocijaža Franca Cimermana, odpravil na pot po obcini Veržej. V mesecu marcu smo s položitvijo venca ob spominski plošci borcev Generala Ma-ister Veržej obeležili dan rojstva Rudolfa Maistra. V mesecu maju pa smo izvedli tradicionalni pohod clanov Društva General Maister. V zacetku meseca junija smo se prav tako udeležili pohoda ucencev OŠ Veržej do spominskih obele­žij v naši obcini. Tako je naš predsednik pred spominsko plošco borcev General Maister obcine Veržej predstavil po-men obeležja. Ves cas se skupaj z Zvezo Društev General Maister Slo­venije in Obcino Veržej intenzivno trudimo za izvedbo po­stavitve spominskega kipa nadporocniku Antonu Ostercu iz Veržeja, ožjemu sodelavcu Društva General Maister Ver­žej. Pri tem smo zelo uspešni, saj so bila sredstva odobrena s strani Zveze Društev General Maister Slovenije, Ministr­stva za obrambo Republike Slovenije in obcinskega sveta Obcine Veržej. Tako bomo pocastili pomembne sopotnike Generala Maistra iz naše obcine. Izdelava modela kipa je že v polnem teku, tako da predvidevamo slavnostno odkritje kipa v jesenskem casu. Prav tako si prizadevamo za ure­ditev dokumentacije borcev Generala Maistra v spominski sobi "Prlek veki ded" v prostorih Obcine Veržej. Na našo pobudo in pobudo lastnika praporja in roga trške straže- šicarjev, smo se tudi zavzeli, da bo prapor in rog šicarjev dobil pravo mesto, kamor tudi spada, in sicer na ogled vsem obiskovalcem naše obcine, seveda v prostorih Obcine Ver­žej, saj je pomemben del zgodovine našega kraja. Kot prepoznavna turisticna destinacija Slovenije, se ima-mo z marsicem pohvaliti, zato je tudi dobro da se take zgo­dovinske relikvije kot so prapor trške straže in pomembne zgodovinske osebnosti prikažejo na ogled vsem obiskoval­cem naše obcine. Vsem želimo vse dobro in en lep domoljubni pozdrav. Drago Fras, predsednik Društva General Maister Veržej TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI D ruštvo General Maister Veržej je v soboto, 19. 6. 2021, na »Storen ploci« v Veržeju, organiziralo že drugi tur­nir mešanih trojk v odbojki na mivki. Na turnirju je sodelovalo 8 ekip, ki so prišle iz celotnega Pomurja. Prvo mesto je osvojila ekipa »Green Monster«, ki je v napeti finalni tekmi s tesnim izidom 2:1 premagala eki­po »Prleki«. Lanski zmagovalci in domacini Boom efekt so osvojili tretje mesto. Cestitke vsem igralcem za dobre igre. Turnir smo izvedli ob pomoci naših sponzorjev: Zava­rovalnica ARAG, Kovinarstvo Kovacic iz Veržeja in Frizer-ski salon Vlasta Fras. Društvo General Maister Veržej RIBIC MATEJ KAPUN IZ VERŽEJA V GRAMOZNICI V BUNCANIH UJEL 20.85 KG KRAPA P rav gotovo se je ribicu Mateju Kapunu iz Veržeja, 18. aprila letos, zapisala sreca z zlatimi crkami, kajti po 25 letih, odkar je vstopil v ribiške vrste Ribiške družine Ljutomer, se mu je uresnicila dolgoletna ribiška sreca. Tisti dan se je proti veceru odpravil na ribolov, pri cemer ga je pot zanesla k obrežju gramoznice pri Buncanih, s katero upravlja Ribiška družina Ljutomer. Nic slutec, kot že velikokrat doslej, je na sredino vode v gramoznico vrgel trnek z vabo sladke koruze, ki je bila na ribiški pa-lici. Cakal je in cakal in naenkrat je zaslutil, da se v vodi nekaj premika, k obrežju je na vso moc potegnil ribo, a ko je še plavala v vodi, ni vedel kaj je ujel. Tisti hip je bil ob njem ribic Sašo Ropoša, ki je prav tako clan Ribiške družine Ljutomer in je Mateju pomagal, da sta oba sku­paj k obrežju gramoznice potegnila ribo – krapa. Skupaj sta se veselila, predvsem pa je od srece zavriskal Matej, ki je ulovil ribo kapitalca. Skupaj sta krapa stehtala, pri cemer je tehtnica pokazala, da je bil krap težak 20.85 kg. Nekaj casa sta se veselila ob ulovljenem krapu, nato sta ga spustila nazaj v svoje kraljestvo vode, kjer je veselo zaplaval in jima s repom še »pomahal« v pozdrav. Šlo je za ulov ujemi – spusti, športni ribolov, s katerim se v prostem casu ukvarja Matej. Obcasno se z ribiško palico in vabami odpravi na ulov rib k reki Muri, kjer lovi ribe krape, klene in šcuke. Matej je vecji del življenja zrasel ob vodi reke Mure, zato kot pravi, mu je bilo ribištvo polo-ženo v zibelko. Brez ribištva si tudi v prihodnje življenja ne predstavlja. Matej se je veckrat udeležil ribiškega tek­movanja za ribiškega carja Ribiške družine Ljutomer, ki potekajo v ribnikih pri Moti. V jesenskem casu se Matej udeležuje tudi ribiških delovnih cistilnih akcij pri cišce­nju ribnikov in gramoznic ter pobiranju smeti ob ribni­kih in gramoznicah, ki jih prav tako pripravlja Ribiška družina Ljutomer. Jože Žerdin Foto: osebni arhiv Sašo Ropoša JOŽE OSTERC IN MILAN SERŠEN PREJELA NAGRADI ZA ŽIVLJENJSKO DELO V KASAŠTVU Milan Seršen iz Veržeja in Jože Osterc iz Buncanov sta za svoje vecdesetletno delo v kasaškem športu prejela najvišje priznanje Kasaške zveze Slovenije, nagrado za življenjsko delo. Osterc je bil te casti deležen na lanski podelitvi, ki se je odvila na ljubljanskem gradu Fužine, Seršen pa na letošnji kasaški akademiji, ki je potekala marca v sejni sobi Hale Tivoli v Ljubljani. Jože Osterc je ljubezen do kasacev podedoval po svojem ocetu, tekmovati pa je zacel pred vec kot 50 leti. V obrazloži­tvi so organizatorji zapisali: Jože Osterc, rojen leta 1949 v Buncanih, nadaljuje boga-to tradicijo svojega oceta Jožeta Osterca, ki je bil znan rejec ljutomerskih kasacev in tekmovalec. Ljubezen do kasacev je podedoval po ocetu, ki je vzredil odlicne konje: Pastorja, Prinza, Mozarta, Mušo, Muco, Milvo, itd. Jože Osterc ja zacel tekmovati na kasaških dirkah 4. junija 1967 na hipodromu v Ljutomeru. S kobilo Milvo je v prvem letu dosegel dve cetrti mesti, drugo mesto na dr­žavnem prvenstvu 2-letnih kasacev 24. septembra 1967 v Gornji Radgoni, le teden dni kasneje, 1. oktobra 1967 pa je v Ljutomeru dosegel tudi prvo zmago. Prav tako z Milvo je drugo mesto dosegel tudi naslednje leto na državnem pr-venstvu 3-letnikov 19. septembra 1968 v Mariboru. Kobila Milva je bila tudi zmagovalka v Krožni dirki Slovenije. V svoji dolgoletni 53-letni kasaški karieri je Jože Os-terc dosegel 28 zmag, 29 drugih mest in 35 tretjih. Najpo­membnejše zmage mu je prinesla kobila Perla. Zmagala sta slovensko državno prvenstvo 2-letnikov 12. 10. 2003 v Ljutomeru ter državno prvenstvo 3-letnikov 12. septembra Fünkešnica ˜ julij 2021 27 2004, prav tako v Ljutomeru. V derbiju sta 14. avgusta 2005 osvojila drugo mesto. Jože Osterc s svojo družino uspešno gospodari na svo­ji domaciji. Z dobro rejo kasaških konj svojih prednikov je nadaljeval in tako vzredil veliko uspešnih ljutomerskih kasacev, ki so merili svoje sposobnosti na kasaških dirkah. Številni njegovi konji, ki so mu prinašali veselje in zado­voljstvo v reji, treningu in tekmovanju so se pomerjali na dirkališcih in s svojimi rezultati prispevali k uspešni selek­cijski reji. Ob konjereji je bila glavna gospodarska dejavnost reja molznic slovenske lisaste pasme. Tako je govedoreja s svojimi prihodki pospeševala razvoj konjereje. Tak nacin gospodarjenja, da so se dohodki iz drugih gospodarskih dejavnosti vlagali v ljubiteljsko rejo kasaških konj in kasa­ških dirk, je bil na prleških kmetijah pogost. Jože je poleg reje, treninga in dirkanja, veliko casa posvetil tudi delu v Kasaškem klubu Ljutomer. S svojim ustvarjalnim razmišljanjem je veliko prispeval k uspešne-mu napredku razvoja Kasaškega kluba Ljutomer. Ob 140-letnici praznovanja reje kasaških konj in prire­janja kasaških dirk Kasaškega kluba Ljutomer je Jože Osterc za uspešno rejo prejel posebno priznanje, kipec kasaškega konja. Kasaški konji so mu dajali veselje in energijo v življenju. Bila so tudi razocaranja, kadar vložen trud ni prinesel žele­nega rezultata, a uspehi v reji in na dirkah so premagali vse težave. Tako je bil vedno dobro razpoložen in vesel vsake uvrstitve na kasaških dirkah. Že vec kot 50 let živi s konji in za njih, kar so mu z uspehi tudi bogato poplacali. Milan Seršen nadaljuje bogato družinsko kasaško tradici­jo, veselje do konjev pa je prenesel tudi na svojega sina Saša. V obrazložitvi nagrade so na Kasaški zvezi zapisali: Milanu Seršenu iz Veržeja je bilo kasaštvo položeno v zi­belko, saj sta tako njegov oce kot mama prihajala iz družin z bogato kasaško tradicijo. Že njegov dedek Jože Seršen st. je septembra leta 1920 tekmoval v glavni dirki in zmagal v Ljubljani. Poverjeništvo za kmetijstvo mu je za zmago po­delilo lep stekleni pokal, ki je na ogled v Muzeju ljutomerski kasac na hipodromu v Ljutomeru. Njegov oce Jože Seršen je bil aktivni rejec in tekmova­lec, ki je v skoraj 50-letni tekmovalni karieri nanizal veliko zmag, tudi zmago v prvi dirki za Pokal Slovenije s kobilo Fito leta 1991 na Brdu. Milanova mama Alojzija je bila hci najvecjega rejca ljut­omerskih kasacev v sredini 20. stoletja Ludvika Slavica sta­rejšega iz Grab, ki je svojcas postavil jugoslovanski rekord in osvojil tri jugoslovanske derbije. Alojzija Seršen, rojena Slavic, je za doto dobila dobro plemensko kobilo Fidelo, s katero je naprej tekmoval Milanov oce, kasneje pa jo upo­rabil tudi za pleme. Od takrat do danes so Seršenovi rejci ljutomerskega kasaca materne linije F. Milan Seršen je rasel in živi s konji kasaci. Reja konj, tre­ning in kasaške dirke so bile in so nacin življenja na kmetiji Seršen v Veržeju. Svoj prvi nastop je opravil že v 80 letih s kobilo Dito II, prvo zmago pa dosegel nekaj let kasneje s kobilo Fireto. Nato je med drugim zmagoval še s Fidasom, Feno, Fendo, Fildo, Fisto in Fenito. Skupno je dosegel sko-raj 30 zmag, a najvecji uspeh je drugo mesto v slovenskem kasaškem derbiju leta 1992 s kobilo Feno v Ljubljani. Istega leta je s Feno v dirki za Pokal Slovenije v drugem teku osvo­jil tretje mesto, kar je zadošcalo za skupno cetrto. Rejske in tekmovalne navade ter ljubezen do kasaških konj je prenesel na sina Saša, ki nadaljuje in ohranja bogato tradicijo družine Seršen v reji ljutomerskih kasacev in ka­saških dirk. Po prelomu tisocletja je Milan pocasi svoj sedež v sulkiju popolnoma prepustil sinu Saši, sam pa se je bolj posvetil trenerskemu in rejskemu delu. Zadnjo dirko je odpeljal leta 2007. Kot trener je v casu, odkar je opustil vajeti v dirkah, osvojil še 20 zmag, pod njegovim »vodstvom« pa so zmage vpisali Finejša I, Fidelia, Fiorela, Hand Right (tudi z rekor­dom hipodroma Polena v Lenartu), Home By Ten, Foka, Fido in Fjori. Skupno so zabeležili vec kot 100 uvrstitev med prve tri. V zadnjih letih je najvec trenerskih uspehov požel s Fjorijem, ki je leta 2017 osvojil državno prvenstvo dveletni­kov. Fjori se poleg državnega naslova lahko pohvali še s 3. mestom v derbiju 2019 ter zmagama v finalu krožne dirke 4-letnikov leta 2019 in veliki nagradi za pokal Ljutomerske­ga kasaca 2020 v Ljubljani. Foto: Stash Rudolf SAŠA SERŠEN S PRVO VERŽENSKO ZMAGO SEZONE,TUDI DRUGI ZELOUSPEŠNI P o prvih štirih prireditvah pod okriljem Kasaške zveze Slovenije lahko ugotovimo, da so verženski kasaci na novo sezono odlicno pripravljeni. Zaenkrat je najboljši vtis pustil 6-letni Fjori, trenerja, voznika in lastnika Saše Serše­na, ki je po drugem mestu v uvodnem nastopu v prestižni dirki za Pokal mesta Ljubljane v maju, junija na domacem ljutomerskem ovalu pokoril vso konkurenco in to kar z najboljšim casom tekmovalnega dne. Za Fjorija, ki je leta 2017 osvojil državno prvenstvo dvoletnikov, leta 2019 pa je v derbiju osvojil 3. mesto, je to že sedma zmaga kariere. Odlicno zimsko delo so na stezi potrdili tudi konji iz hleva Reneja Hanžekovica. Njegovi konji konstantno odlic­no nastopajo, manjka pa jim le še zmaga. V 13 nastopih so namrec zbrali kar 12 uvrstitev na nagrajena mesta. Pri tem so osvojili eno peto, pet cetrtih mest ter štiri tretja mesta, najboljši pa je bil Rene v Krškem z Lord of The Nightom ter v Ljutomeru z Lady Princess, ko je obakrat osvojil drugo mesto. V Ljutomeru je najboljšo uvrstitev sezone zabeležil tudi Branko Seršen. V dirki za kasaca z zaslužkom do 20.000 evrov je do drugega mesta pripeljal Fauno V, sicer pa je v štirih letošnjih nastopih dosegel še eno tretje in eno cetrto mesto. Na junijskih dirkah v Ljutomeru so se organizatorji s tradicionalno spominsko dirko spomnili tudi velikega Ver­ženca Mirka Hanžekovica. Dirko, ki jo na pobudo njego­vega necaka Reneja in ostalih clanov družine, prirejajo že od leta 2009, je tokrat dobil Mitja Slavic iz Kljucarovcev s konjem Prime MS, Veržejci pa v njej tokrat niso sodelo­vali. Veržejci so v tej dirki slavili dvakrat - leta 2009 v prvi izvedbi Rene Hanžekovic z Lady Luno, leta 2012 pa Mirko Šonaja z Inerro. Vito Šadl Fünkešnica ˜ julij 2021 29 KITAJSKA, DEŽELA RIŽA IN SVILE (2. DEL) Z aradi nenehne nevarnosti pred Huni iz severa, so Ki-tajci videli rešitev za zašcito v izgradnji Velikega ki­tajskega zidu. Neverjetni obrambni sistem, okoli 6.400 km dolgi neprehoden zid, ima veliko simbolicno moc za Kitaj­ce. Poimenovali so ga neskoncni zmaj, ki se od Rumenega morja, po hribovju severne Kitajske vlece vse do pušcave Gobi. Po dolgi, 2.000 letni gradnji, je zid med 14. in 17. sto­letjem dobil sedanjo podobo. Povprecno od 6 do 8 metrov visok, na vrhu od 6 do 7 metrov širok, je predstavljal pravo cesto, po kateri so oskrbovali vojsko. S številnimi obramb­nimi stolpi, je onemogocil vdore nomadskim vojskam na kitajsko ozemlje. Vec kot 2.500 let je varoval kitajski narod pred napadi barbarskih plemen s severa. Kitajski zid je ned­vomno najvecji dosežek kitajske civilizacije, ki je zagotovil njen obstoj, hkrati pa predstavljal tudi mejo, ki je Kitajsko locevala od ostalega sveta. Od leta 1987 je vpisan na seznam UNESO-ve svetovne dedišcine. Po zapisih sodec, je bil vsak tretji Kitajec poklican h gradnji zidu, a mnogi med njimi se niso nikoli vrnili. Vec 100.000 delavcev je umrlo zara­di izcrpanosti in lakote. Ta se je pojavila, ker so kot vezi­vo pri gradnji uporabili celotne letine riža, kar je izzvalo upore sestradanih kmetov. Delavci so si material s pomoc­jo cloveške verige podajali iz roke v roko ali pa so ga na gradbišce spravili s pomocjo valjev. Za gradbeni material so uporabljali to, kar je bilo v neposredni bližini - v hribih so to kamniti bloki, v gozdnem svetu borova in hrastova debla, v recnih nižinah ilovica in glina, na zahodu – v pušcavi Gobi - pa pesek in prod. Izracuni kažejo, da bi kolicina materiala, iz katerega je bil zgrajen Ve­liki kitajski zid, zadošcala za postavitev 2 metra visokega zidu okrog ekvatorja. Utrdbeni kompleks so sestavljali obzid­je, obrambni stolp in vojašnice, pa tudi stolpi za pošiljanje signalov. Z dimnimi signali podnevi in ognjenimi ponoci, so pomembna sporocila s položajev preda­jali signalnim stolpom. Od 12. stoletja so s položaja oddajali strele. En sam di­mni steber in en strel sta pomenila, da sovražnikova vojska šteje sto mož, 2 di­mna stebra in 2 strela sta pomenila 500 mož. 5 dimnih stebrov in 5 strelov pa je pomenilo velik napad vojske z vec kot 5.000 možmi. V 24 urah so lahko nazna­nili preplah od enega do drugega konca zidu. O Kitajskem zidu krožijo mnoge legende. Ena teh govori o neminljivi lju­bezni. Mislec, da je mož po treh letih, ko je odšel graditi zid še živ, mu je žena že­lela podariti novo obleko in cevlje. Ko je vsa izcrpana prišla do prelaza Šanghaj, je zacela jokati, ker je izvedela, da je njen mož umrl. Njegovi posmrtni ostanki pa so bili vzidani v Kitajski zid. Legenda govori, da so njene solze porušile zid v dolžini 400 kilometrov in v ruševinah je našla moža. Železnica je na kitajskem dalec najpomembnejše pre­vozno sredstvo, tako za tovorni, kot za potniški promet. Pohvalijo se lahko z najhitrejšim, super hitrim vlakom na svetu, ki drvi s povprecno hitrostjo 350 km na uro in po­vezuje jug s severom Kitajske. Z nocno vožnjo v klasicnih kupejih, v smeri nekdanje svilene ceste, smo nadaljevali pot od Pekinga do Xi`ana (izg. Šiján). Xi`an je kulturna in hkrati najstarejša prestolnica Ki-tajske, od koder je vladalo 13 vecjih dinastij. Na ugled in pomen mesta, ter na povecan turisticni obisk, je nedvomno vplivalo revolucionarno arheološko odkritje »Vojske gline­nih vojšcakov«. Leta 1974 so v bližnjem kraju Litong, mo­gocno glineno vojsko povsem nakljucno odkrili tamkajšnji kmetje, ko so kopali vodnjak. Arheologi so v naslednjih letih našli figure okoli 8.000 vojakov, predvidevajo pa, da vojaško spremstvo predstavlja še okrog 5.000 glinenih ki­pov. Odkrili so tudi vec tisoc kosov orožja, nekaj sto lesenih kocij in konjev. Figure iz žgane gline se razlikujejo po veli­kosti glede na vojaški položaj: castniki so višji od kmetov, visoki približno 1,7 metra. Prav tako se glede na cin razli­kujejo njihove priceske in uniforme. Vojsko sestavljajo ca-stniki, oficirji, konjeniki, lokostrelci, pehotni vojaki, kocije 30 Fünkešnica ˜ julij 2021 in vozovi. Glinena vojska je edinstven pri­mer pogrebne umetnosti na svetu. Ustvarili so jo okoli leta 210 p.n.š., ko je umrl cesar Cin Ši Huang (kitajsko Qin Shi Huangdi), po katerem je pozneje Kitajska dobila tudi ime (Cina). Bil je krut in neizprosen vladar, ki je neusmiljeno kaznoval ljudi in svoja dejanja usmerjal v dokazovanje nadna­ravnih sposobnosti. Želel je prikriti, da ni bil modre krvi, mati ga je namrec imela s trgovcem. Odkar se clovek zaveda samega sebe, hrepeni po nesmrtnosti. Kaj se dogaja v onostranstvu, je vprašanje, na katerega ni odgovora. Cesar Cin je upal, da najde na­poj vecnega življenja. Ker mu le-to ni uspe-lo, se je njegova bojazen pred smrtjo le še stopnjevala. Zato si je dal zgraditi najvecjo grobnico na svetu, z vojsko glinenih vojšca­kov, ki ga bo varovala po njegovi smrti. Do njegove smrti je grobnico gradilo 100.000 ljudi. Vojšcake iz terakote so rocno izde­lali okoliški obrtniki. Najvecja posebnost vojšcakov so njihovi obrazi – vsak ima svo­je poteze in tako v celotni vojski ni najti dveh enakih. Kipe naj bi izdelali po modelu resnicnih vojakov. Po izdelavi, so jih v vo­jašnico postavili skladno z vojaškimi pravili: glede na rang in dolžnosti. Grobnico z debelimi stenami so obložili z le­senimi tramovi in zaprli z leseno streho. Cez njo so nasuli vec metrov zemlje in s tem za dalj casa ohranili skrivnost cesarjeve vojske. Pred pricetkom izkopavanj cesarjevega mavzoleja, ki ga do sedaj še niso odprli, želijo arheolo­gi odkriti metodo, kako ohraniti odkrite vojaki v njihovi prvotni podobi. Med dosedanjimi izkopavanji so namrec odkrite figure zelo hitro spremenile barvo, saj je glina, v stiku z zrakom oksidirala in postala siva. Od leta 1987 je celoten kompleks pod zašcito UNESCA. V kitajskih cajnicah se poulicni vrvež umiri. Že stari modreci so vedeli, da caju nic ne škoduje bolj, kot nagli-ca. Potrebno se je bilo samo prepustiti prijazni predstavi­tvi mladenke o tradiciji uživanja caja na Kitajskem. Po-membno je razpoloženje in pri uživanju caja se je potrebno sprostiti, je povedala uvodoma. Spretno je pretakala vodo s temperaturo okoli 70 stopinj Celzija, ter dodala razlago, da je kvalitetna, mehka voda zelo pomembna, tako kot kvalite­tni cajni listici, ce želimo dobiti z aromami in barvo bogati caj. Sledila je degustacija od grenkih okusov zelenega caja, pa vse tja do sladkih, sadnih okusov. Tradicionalna kitaj-ska medicina pravi, da caj pomaga pri izlocanju odvecnega ogljikovega oksida, ki ga povezujejo z nastankom razlicnih obolenj. Cudovito kraško pokrajino je najlepše obcudovati s plovbo po reki Li, ki predstavlja pomembno prometno žilo za številne trgovske in turisticne barke. Beseda Li v kitajšci-ni pomeni jasen prosojen. A reka je vse prej kot prosojna. Je zaspane zelene barve in se pocasi vije proti jugu. Kitajci pravijo, da je podobna žalostnemu traku. V pricakovanju plovbe s tradicionalnimi bambusovimi splavi po reki Li, sem bila kaj hitro razocarana. Splavi seveda niso bili na­rejeni iz bambusa, ampak iz modrih, plasticnih cevi. Še en kitajski ponaredek, sem si rekla in se predala obcudovanju kraške pokrajine. Kitajski kras je že pred našim štetjem nav­dihoval umetnike, ki so slikali kraške jame in kopaste vrho­ve. Cudovite slike misticne pokrajine so v 6. stol. spodbudi­le razvoj turizma. Med turisti so bili zlasti trgovci, plemstvo in cesarji. Zato je že takrat, v tradicionalnem kitajskem vrtu bil preperel stožcast apnenec nepogrešljiv lepotni element, cetudi so ga morali prepeljati iz vec kot 100 kilometrov oddaljenega krasa. V 12. stol. so kitajski ucenjaki že znali pojasniti, kako nastajajo podzemni kraški pojavi. Kitajski stolpasti in stožcasti kras nastajata na obmocju subtropske­ga podnebja z vecjo kolicino padavin. Prav zato je površin­sko raztapljanje apnenca izredno mocno - nekje mocnejše, drugje pocasnejše. Ucinek tega pa so posamezne vzpetine, ki se dvigajo iz skupne osnove v pokrajini. Pod njimi je vla­žna, rodovitna ravnina. Po neprepustni podlagi tece reka Li s pritoki. Potrebno je poudariti, da slovenski krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, tesno sodelujejo s kitajskimi in jim pomagajo pri preucevanju, razumevanju in nacrtovanju zašcite te kraške, a sicer kmetijske regije. Jasna Jurišic Poljanec POLICISTI POLICIJSKE POSTAJE LJUTOMER SVETUJEJO Varno na dopustu Preden se odpravimo na dopust ali krajši oddih, se z ne­kom dogovorimo, ki mu zaupamo, za redno praznjenje po­štnega nabiralnika, obcasno odpiranje oken, spreminjanje lege sencil in rolet, parkiranje na dvorišcu, sušenje perila. Poskrbimo za namestitev casovnih stikal, na katera priklo­pimo luci, radio ipd., da se ob nakljucno izbranem casu vklopijo. Uredimo okolico: pokosimo travo, umaknemo predmete, ki bi jih vlomilci lahko uporabili (lestve, orodje ipd.). Ne pušcamo kljucev na "skritih" mestih. O odhodu obvestimo le osebe, ki jim zaupamo. Pred odhodom zapre-mo ventile za vodo in plin ter odklopimo elektricne aparate iz omrežja. Ne napovedujemo ali nakazujemo svoje odsot­nosti na telefonskih odzivnikih, na socialnih omrežjih (Fa­cebook, Instagram ipd.) in na odzivnikih na spletno pošto. Telefon utišamo, da izven objekta ne bo slišno zvonjenje v prazno. Vredne stvari in vecje kolicine denarja shranimo na varno mesto. Za vsak slucaj fotografiramo nakit, umetnine in druge vrednejše predmete. Prijetna osvežitev v vodi Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, name-njenih kopanju, ki morajo biti locene od vodnih površin, namenjenih športnim in prostocasnim dejavnostim. Ne pozabimo na varnost na "crnih" ali divjih kopališcih, v gra­moznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgo­vornost. Zaradi razlicnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališca lahko za kopalce zelo nevarna. Izredno nevarne so tudi zapušcene gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihce ne nadzi­ra. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Foto: Pexels.com Foto: Pexels.com V poletni vrocini in na dopustu poskrbimo tudi za živali! Živali zaradi razlicne telesne zgradbe in bioloških last-nosti razlicno uravnavajo toploto, zato v vrocih dneh potre­bujejo ustrezno oskrbo. Zagotovite jim primeren prostor v sencni legi, po možnosti v hladnih prostorih. Na razpolago naj imajo svežo in pitno vodo ter hrano. To velja za vse živa­li, ne samo za pse in macke, ki jih je kot hišnih ljubljenckov najvec. Ce boste dopust preživeli skupaj s svojimi hišnimi ljub­ljencki, se je treba zavedati, da Zakon o zašciti živali doloca posebne pogoje za prevoz živali, pri cemer je treba paziti, da ne prevažamo živali, ki niso sposobne za prevoz. Živa­li, ki jih bomo prevažali s sabo, naj bodo deležne posebne skrbi, kot je zagotovitev ustreznega zracenja, temperature, zadostne kolicine vode ipd. Ce je vaš hišni ljubljencek pes, ga na javnih krajih ne pozabite imeti na povodcu. Kršitev teh dolocb pri prevozu, kakor tudi pri vsakda­njem ravnanju z živaljo, se šteje za mucenje in je kot takšna prekršek, v hujših oblikah pa tudi kaznivo dejanje. Prav tako velja opomniti, da moramo imeti psa med sprehajanjem na povodcu, ce gre za nevarnega psa mora imeti namešcen na­gobcnik, iztrebke za psom moramo pobrati in odvreci v za to namenjeno mesto. V kolikor imate kakšno vprašanje ali težavo, rabite nas-vet, lahko to naslovite na uros.felbar@policija.si. Uroš Felbar, vodja policijskega okoliša 32 Fünkešnica ˜ julij 2021 STANJE NA TRGU DELA V OBCINI VERŽEJ L eto 2021 je na trgu dela v Pomurju in tudi v Obcini Ver­žej zelo ugodno. Število prijavljenih oseb na Zavodu se zelo zmanjšuje, saj so potrebe delodajalcev po novih sode­lavcih velike. Registrirana brezposelnost v Obcini Veržej je bila konec marca 8,4 %, kar je nižje od slovenskega pov­precja, kjer je bila stopnja 8,5 %. V maju je bilo prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje 40 obcanov Obcine Veržej, kar je manj kot v februarju, ko je bilo prijavljenih 53 obcanov. Struktura prijavljenih oseb je: - 35 % moških – 14 oseb - 65 % žensk – 26 oseb Skupine brezposelnih: - Iskalci prve zaposlitve 15 % - 6 oseb - Stecajniki in presežni delavci 17,5 % - 7 oseb - Dolgotrajno brezposelnosti (prijavljeni nad eno leto) 40 % - 16 oseb - Invalidi 20 % - 8 oseb Osebe po ravni izobrazbe: - OŠ ali manj 27,5 % - 11 oseb - Nižje, srednje poklicno izobraževanje 20 % - 8 oseb - Srednje tehnicno, strokovno, splošno izob. 30 % - 12 oseb - Visokošolsko izob. 1.,2.,3. stopnje 22,5 % - 9 oseb Osebe po starosti: - 15-24 let 15 % - 6 oseb - 25-29 let 0 % - 0 oseb - 30-39 let 22,5 % - 9 oseb - 40-49 let 7,5 % - 3 osebe - 50-59 let 40 % - 16 oseb - 60-69 let 15 % - 6 oseb Zakljucek je, da je stanje brezposelnosti v Obcini Veržejzelo dobro, kljub epidemiji. Število brezposelnih oseb pri­javljenih na Zavodu za zaposlovanje se zmanjšuje in tudi struktura se izboljšuje. V strukturi se nam je dvignilo število prijavljenih žensk, za katere je manj razpisanih prostih delov­nih mest. Dviguje se nam tudi število oseb, ki so prijavljene vec kot eno leto in so na trgu dela težje zaposljive, saj imajo ovire, ki jim preprecujejo, da bi se lahko hitro zaposlile. Delodajalci išcejo nove sodelavce, potreb je veliko na podrocju turizma in gostinstva, gradbeništva, prevozništva, storitvenih dejavnosti, kovinarstva, razlicnih montažah. Vseh objavljenih prostih delovnih mest ne moremo zapol­niti z našimi strankami, ker v evidenci nimamo prijavljenih oseb s teh podrocij in z znanji, ki jih delodajalci zahtevajo. Osebe, prijavljene na Zavodu imajo zaradi tega možnost pridobiti dodatna znanja za vecjo zaposljivost na trgu dela v okviru programov aktivnega zaposlovanja. Vse dodatne informacije najdete na spletni strani Za­voda za zaposlovanje www.ess.gov.si ali se oglasite ali poklicete na Zavod za zaposlovanje ali naš Kontaktni cen­ter 080 20 55. Jelka Jež, vodja uradov za delo Ljutomer in Gornja Radgona Foto: ZRSZ PROGRAMI UKREPA USPOSABLJANJA IN IZOBRAŽEVANJA PRI DELODAJALCIH Delovni preizkus Programi delovnega preizkusa so namenjeni tako brez­poselnim osebam kot delodajalcem, da eni in drugi ugoto­vijo, ali bodo lahko v bodoce sodelovali preko delovnega razmerja, zato se izvajajo na samem delovnem mestu za dolocen poklic, v katerem bi se naj glede na potrebe delo­dajalca brezposelna oseba zaposlila. Program lahko traja najmanj 100 ur in najvec 1 mesec. V okviru programa, se krijejo delodajalcu stroški izved-be programa v višini 278,00 €, vkljuceni brezposelni osebi pa dodatek za aktivnost v višini 3,30 € / uro prisotnosti v programu in dodatek za prevoz v višini 0,16 € na prevožen kilometer na in z dela. Ucinkovitost programa, ki se meri v realiziranih zaposli­tvah po zakljucku programa, znaša nekaj cez 70 %. Usposabljanje na delovnem mestu Programi usposabljanja na delovnem mestu so prav tako namenjeni brezposelnim osebam kot delodajalcem z name-nom, da brezposelne osebe na delovnem mestu pridobijo vešcine ter se teoreticno in prakticno usposobijo za dolocen poklic pri delodajalcu, ki potrebe po tovrstnem kadru ima. Program usposabljanja traja 3 mesece. V okviru programa, se krijejo delodajalcu stroški izved-be programa v višini 732,00 €, vkljuceni brezposelni osebi pa dodatek za aktivnost v višini 3,30 € / uro prisotnosti v programu in dodatek za prevoz v višini 0,16 € na prevožen kilometer na in z dela. Ucinkovitost programa, ki se meri v realiziranih zaposli­tvah po zakljucku programa, znaša od 70 do 80 %. Po uspešno koncanih obeh programih lahko delodajalci pridobijo za zaposlitev brezposelne osebe spodbudo in uve­ljavljajo hkrati razpoložljive davcne olajšave. Vec o samih programih lahko delodajalci pridobite in-formacije pri svetovalcih za delodajalce na posameznih uradih za delo ZRSZ ter na spletni strani ZRSZ: www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/usposabljanje Vabljeni k sodelovanju. Branko Baša, vodja oddelka aktivne politike zaposlovanja Dogodek SLOVENSKA BAKLA se odvija v Sloveniji od 22. aprila in se bo zakljucil 21. julija 2021. Start in cilj sta v Ravnah na Koroškem, kjer bo bakla predana v roke olimpijski reprezentanci Slovenije in z njo bo reprezentanca poletela na poletne olimpijske igre Tokio 2020. V tem casu se bo odvilo 212 dogodkov. Na poti v Tokio se je slovenska bakla v cetrtek, 24. junija 2021, od 11.30 do 13. ure, ustavila tudi v Veržeju, na igrišcu Osnovne Šole Veržej, kjer so jo skozi cilj ponesli razlicni nosilci. Slovenska bakla je simbol povezovanja, saj je namen dogodka povezovanje obcin s športom in utrjevanje vezi med lokalnimi športnimi klubi, zvezami ter OKS–ZŠZ, vkljucevanje mladih in rekreativnih športnikov z vrhunskim športom, širjenje olimpijskih vrednot, izražanje podpore slovenskim olimpijcem na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu ter vsesplošna promocija zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Nik Škrjanec, Ana Šterman in Rene Heric so predstavljali ekipo »badminton«. Foto: Sašo Hladen, OŠ Veržej OBCINA VERŽEJ Aktivnost se izvaja v sklopu projekta Ethos Land, INTERREG SI-HU (2014-2020)