PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Gena 150 lir
Leto XXX. Št. 265 (8971)
TRST, torek, 12. novembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
GOSPODARSKA KRIZA SE ČEDALJE BOLJ ZAOSTRUJE
Povišanje draginjske doklade za 15 točk zaradi naraščajoče draginje in inflacije
V letošnjem letu se je draginjska doklada povišala za 41 točk - Poslabšanje položaja plačilne in zunanjetrgovinske bilance, ki beležita visok primanjkljaj - Inflacija hudo prizadela delavske plače
RIM, 11. — V italijanskem gospodarstvu se rekordi vrstijo drug za drugim. Do sedaj smo že zabeležili najvišji zunanjetrgovinski primanjkljaj v zadnjih dvajsetih letih; najvišji primanjkljaj plačilne bilance; največjo podražitev blaga na debelo in potrošnega blaga na drobno; največjo inflacijo in danes imamo podatke o novem rekordu: o največjem številu točk draginjske doklade v enem trimesečju in hkrati tudi rekord največjega števila točk v enem letu. Obenem pa smo imeli letos kar tri vladne krize, sedaj pa smo brez vlade že šesti teden.
Vse to botruje naraščajoči dra-
ginji potrošnega blaga, ki vpliva na naraščanje draginjske doklade. Po podatkih osrednjega statističnega zavoda se bo draginjska doklada za trimesečje november - januar 1975 povišala kar za 15 točk. Toliko točk draginjska doklada ni dosegla doslej še v nobenem trimesečju. Isti zavod ugotavlja, da se je v tem letu draginjska doklada povišala za 41 točk. Tolikšne inflacije in tolikšne podražitve potrošnega blaga ni pričakoval nihče v začetku letošnjega leta. Vlada se je letos pokazala popolnoma nemočna v
boju proti inflaciji in proti draginji.
Industrijski uradniki in delavci bodo v tem mesecu dobili naslednje povišanje draginjske doklade: Uradniki prve kategorije in super kategorije (mesečno) 14.222 lir (skupaj v enem mesecu 97.643 lir); druga kategorija 10.647 (73.138); tretja kategorija 7.917 (54.302), četrta kategorija 7.033 (48.269); peta kategorija 6.578 (45.188).
Vmesne stroke: prva kategorija 10.608 lir (72.774); druga kategorija 7.813 (53.625).
Delavcem v industriji bo 15 točk draginjske doklade prineslo sledeča
...............................1,1
KLJUB NASPROTOVANJU SOCIALDEMOKRATOV
MORO SESTAVLJA VLADNI PROGRAM
Kova enobarvna vlada že pred koncem tedna?
RIM, 11. — Pooblaščeni predsed-nk Moro, ki je bil danes v svoj-;tvu zunanjega ministra na sestanku ministrskega sveta EGS v Bruslju, bo jutri nadaljeval z delom za sestavo nove vlade. Pričakujejo, da bo Moro jutri dokončal program, na katerem naj bi slonela nova vlada. Ta program naj bi Moro jutri zvečer ali v sredo izročil tajnikom štirih strank leve sredine. Nadaljnja ločena pogajanja z delegacijami PSI, PRI in PSDI bo imel Moro čez nekaj dni, ko bodo prizadete stranke njegov program proučile. Zdi se, da se bo poprej sestalo osrednje vodstvo krščanske demokracije, ki naj bi dokončno zavzelo stališče v zvezi z novo vlado, ki io sestavlja Moro.
V zadnjih dneh ni prišlo dejansko do pomembnih sprememb v stališčih posamezni! i levosredinskih strank. Predsednik socialdemokratske stranke Tanassi je na zborovanju v Reggio Calabrii ponovno poudaril, da socialdemokrati niso pripravljeni podpirati dvoumnih in protislovnih vladnih rešitev. Dvoumna in protislovna bi bila za Ta-nassija tudi sestava enobarvne de-mokrščanske vlade. Zato _ je ponovno predlagal, naj bi vse štiri stranke skupaj sedle z-\ mizo in naj bi se dogovorile za sestavo štiristran-ske vlade. V resnici pa je ta predlog samo izgovor socialdemokratov, da bi še bolj zapletli položaj, potem ko so povzročili padec zadnje Rumorjeve vlade. Vse kaže, da bo Moro le sestavil enobarvno demo-krščansko vlado, da bo vprašal za podporo v parlamentu vse tri ostale stranke levosredinske koalicije in da bo sprejel tudi samo podporo socialistov in republikancev, če se socialdemokrati ne bodo pridružili.
Da so se demokristjani odločili za enobarvno vlado, ki bo imela v parlamentu samo socialistično in republikansko podporo priča tudi govor, ki ga je imel v Pavii podpredsednik demokristjanske poslanske skupine Rognoni. Dejal je, da bi perspektiva predčasnih parlamentarnih volitev, ki jo goji Tanassi, povzročila hud položaj v državi, obenem pa bi bila v nasprotju s politično linijo krščanske demokracije, da se išče povezava z vsemi silami za ohranitev političnega in socialnega ravnovesja v državi. Tudi član osrednjega vodstva krščanske demokracije Rossi pravi, da celotna krščanska demokracija podpira Mora v naporih za sestavo nove vlade, kot je poprej podpirala Fanfanija.
Izrael razvrednotil svojo valuto za 42,8 odstotka
TEL AVIV, 11. — Izraelska vla-la je danes razvrednotila svojo va-,uto za 42,8 odst. Obenem je izraelska vlada sprejela ukrepe, ki oodo povzročili veliko podražitev potrošnega blaga, ki gre od 50 do 200 odst. Sprejela je tudi druge ukrepe, kot na primer prepoved za šest mesecev uvoza avtomobilov, televizorjev, gospodinjskih strojev, čevljev, oblek, pohištva in luksuznih predmetov. Da bi zavrla veliko gospodarsko krizo, ki se zaostruje zaradi ogromnih vojaških izdatkov, je izraelska vlada sprejela še druge omejitve, ki bodo najbolj prizadele delovne ljudi.
To je povzročilo v Tel Avivu in drugih izraelskih mestih veliko napetost. Ljudje so danes zjutraj dejansko vdrli v trgovine in pokupili vse, kt-V je bilo še po starih cenah. Skupine mladih ljudi pa so uprizorile demonstracije, prevračale in sežigale avtomobile po ulicah ter oropale in razbile trgovine. Nastopila je poljcija in prišlo je do nekaj spopadov.
Vlada je tudi napovedala, da namerava zamrzniti mezde in plače za eno leto. O tem pa se bo morala dogovoriti s sindikati. Položaj je zelo napet.
Tajnik KPF Marchais končal obisk v Lizboni
LIZBONA, 11. — Generalni tajnik francoske komunistične partije George Marchais je ob zaključku svojega obiska na Portugalskem med tiskovno konferenco izjavil, da so njegovi razgovori s portugalskimi komunističnimi voditelji «potrdili globoko enotnost stališč o najvažnejših problemih sedanjega momenta».
Marchais je tudi govoril o francoskem notranjem položaju in v tej zvezi veljavnost skupnega programa levice
povišanja (mesečno) : Prva katego-, letos so stavke pobrale skupno 67 rija 7.371 (50.570); druga kategorija 6.578 (45.188); tretja kategorija 6.188 (42.510); četrta kategorija 5 tisoč 941 (40.820); peta kategorija 5.577 (38.298).
Za vsakega zaposlenega v kmetijstvu bo ena točka draginjske doklade prinesla 360 lir dnevno za nekvalificirane delavce, 405 lir dnevno za kvalificirane in 450 za specializirane delavce.
Vsedržavna zveza trgovcev je že sporočila, da bodo imeli v trgovini s povišanjem 15 točk draginjske doklade za 165 milijard lir letno več stroškov za delovno silo. Vsaka točka stane 11 milijard lir. V kmetijstvu pa, kjer so si poljski delavci šele z novo delovno pogodbo, ki je bila sprejeta meseca junija, priborili pravico do draginjske doklade, znaša vsaka točka povišanja 5 milijard lir, alj skupno od 70 do 75 milijard lir za 15 točk.
Vsako povišanje draginjske doklade prinaša seveda tudi povišanje izdatkov za delovno silo. Zato se delodajalci pritožujejo, češ da je postal položaj nevzdržen zaradi tako velikega števila točk draginjske doklade v letošnjem letu. V resnici pa tako v industriji kot v trgovini delodajalci nisp z inflacijo nič izgubili, nasprotno. Gospodarstveniki, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem ugotavljajo, da so mnogo pridobili. Obenem pa so delavci kljub povišanju draginjske doklade na zgubi zaradi naraščajoče draginje, ki je dejansko uničila vsa povišanja plač, ki so si jih priborili z zadnjimi delovnimi pogodbami.
Draginjska doklada samo delno krije povišanje cen potrošnega blaga in zmanjšanje vrednosti delavskih plač. To dokazujejo tudi podatki osrednjega statističnega zavoda. Do konca septembra so se življenjski Stroški za delavske in uradniške družine v enem letu povišali za 24,6 odst. Dohodki delavcev v industriji pa so se za isto obdobje povišali za 19,9 odst., v trgovini pa za 18,7 odst. Že samo ti statistični podatki dokazujejo, da se je vrednost plač v industriji in trgovini v zadnjem letu dejansko znižala za 5 do 6 odstotkov. Toliko samo na osnovi uradnega izračunanja življenjskih stroškov za delavce in u-radnike, v katerih ne pride v poštev, na primer, bencin oziroma avtomobil, ki ga mnogi delavci in uradniki potrebujejo, da se vozijo na delo zaradi slabih javnih prevozov.
Delavci so v zadnjem letu pokazali veliko razumevanje za gospodarske težave, kar pa ni mogoče trditi o delodajalcih, ki se nočejo pogajati za povišanje vrednosti točke draginjske doklade in za zagotovitev plače v primeru odpusta z dela. To potrjujejo tudi podatki o izgubljenih delovnih urah zaradi stavk. Od januarja do septembra
manjkljaj v trgovinski izmenjavi s tujino dosegel kar 5.030 milijard 700 milijonov lir. Lani v enakem obdobju je bil skoraj za polovico manjši.
Portugalska vladna delegacija v Rimu
RIM, 11. — V okviru vrste obiskov v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti je prispela danes v Rim delegacija portugalske vlade, ki so jo sestavljali namestnik ministrskega predsednika Victor Alves, podtajnik za industrijo Torres Campos in bivši minister za gospodarsko koordiniranje Vieira de Almeida.
Zvečer je portugalske predstavnike sprejel ministrski predsednik Rumor.
milijonov 706 tisoč delovnih ur, v enakem obdobju lani pa še enkrat toliko, in sicer 144.649.000 delovnih ur.
Tudi položaj plačilne bilance se po juliju in avgustu, ko so zabeležili skromno aktivo, ponovno slabša. Septembra je plačilna bilanca izkazovala 86 milijard lir zgube. V letošnjih prvih devetih mesecih pa je primanjkljaj znašal kar 2.746 milijard 200 milijonov iir. S sorazmerno skromnim pribitkom v mesecu juliju in avgustu zaradi dotoka tuje valute v turizmu je primanjkljaj plačilne bilance v septembru ohranil višino iz meseca junija. Toda perspektive za oktober, november in december niso nič kaj dobre, saj se stalno veča tudi primanjkljaj trgovinske bilance, ki seveda vpliva na plačilno bilanco. Od januarja do konca septembra letos je pri-
...................................................................
EKSPLOZIJA BREZ ŽRTEV V SREDIŠČU CELOVCA
Koroški Slovenci so odločno obsodili bombni atentat na sedež Heimatdiensta
Predsednik te organizacije dr. Feldner skušal naprtiti atentat «slovenskim ekstremistom» - Dir. Zwitter: Treba se je vprašati, komu taka dejanja koristijo
Več kot 150 prebivalcev vseh vasi zgoniške občine je v nedeljo opravilo obisk beneškim Slovencem. Med obiskom so tudi položili venec na grob trinajstih neznanih slovenskih partizanov v št. Lenartu (na sliki), članek berite na 3. strani
(Poseben dopis)
CELOVEC, 11. — Na sedež koroškega Keimatdiensta v Celovcu je bil včeraj izvršen bombni atentat, ki je ponovno zelo razburil duhove na Koroškem. Bomba je eksplodirala včeraj pozno popoldne, vendar eksplozija na srečo ni povzročila človeških žrtev, čeprav je zgradba, v kateri ima svoje prostore koroški Heimatdienst, tako rekoč v centru mesta. Pač pa je eksplozija povzročila precejšnjo materialno škodo. Predvsem je poškodovan urad koroškega Heimatdiensta, na bližnjih zgradbah pa so popokale šipe na številnih oknih. Za storilcih za sedaj še ni nobenega sledu.
Koroški Slovenci so atentat na sedež Heimatdiensta z vso odločnostjo obsodili. Dr. Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je v svoji izjavi poudaril prepričanje, da koroški Slovenci in koroške slovenske organizacije nimajo z atentatom ničesar opraviti. Dr. Zwitter je tudi izrazil upanje, da bodo varnostni organi že končno tudi enkrat izsledili storilce, vendar bo to po njegovih besedah mogoče le, če se bodo pri iskanju motiva vprašali, komu in katerim krogom lahko takšni atentati služi-
MiiiniMiiiiiiHiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiniiinimiii*Ht*iiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiniuimiiiiniiiimiimii,imiiiiim'niii,|i,ii,,,,,,,i,,*|,,*,,i|",,,,,,,,||,i,i1,||,,,H,,,|>,,,|,z
Tito danes na uradnem obisku v Vzhodni Nemčiji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Na vabilo prvega tajnika CK enotne socialistične partije Nemčije Ericha Honec-kerja, bo predsednik Tito s soprogo jutri odpotoval na prijateljski uradni obisk v Demokratično republiko Nemčijo, kjer se bo zadržal do petka, 15. novembra. To bo po devetih letih drugi obisk predsednika Jugoslavije Vzhodni Nemčiji.
B. B.
(Na sliki; jugoslovanske in vzhodnonemške zastave v Berlinu v pričakovanju obiska predsednika Tita.)
RIM, 11. t- Tajništvo enotne federacije poljskih delavcev CGIL, CISL in. UIL je danes sklenilo, da bodo tudi poljski delavci predložili delodajalcem zahtevo po povišanju vrednosti točke draginjske doklade.
jo za utemeljitev njihove eksistenčne pravice, predvsem pa komu so potrebni za ustvarjanje napete situacije na Koroškem in končno, komu so potrebni v trenutni situaciji, ko stojimo neposredno pred internacionalizacijo koroškega vprašanja.
Mislim, je poudaril dr. Zwitter, da je povsem logično, da pri koroških Slovencih ni iskati storilca in moram zaradi tega z vso odločnost jo odkloniti izjavo predsednika Heimatdiensta dr. Feldnerja, ki pripisuje to dejanje koroškim Slovencem, ne da bi bila doslej policija v tem pogledu kajkoli našla ali izsledila.
V izrazito tendenciozni izjavi, ki je bila očitno usmerjena v ustvarjanje mržnje do koroških Slovencev, je predsednik Heimatdiensta dr. Feldner namreč atentat brez kakršnihkoli dokazov naprtil koroškim Slovencem. V izjavi za celovški radio je med drugim celo dejal, da je Heimatdienst že dolgo opozarjal na nevarnost slovenskega ekstremizma, zahteval pa je tudi od varnostnih organov, naj storijo vse, da se ta nevarnost odstrani.
Na drugi strani pa je treba omeniti, da je koroški tisk pri svojem pisanju in poročanju o atentatu mnogo previdnejši in da govori samo o ekstremistih in ne o slovenskih ekstremistih in da je to formulacijo v poznejših oddajah uporabil tudi celovški radio, ki je v popoldanski oddaji še govoril o slovenskih ekstremistih, predvsem pa je v zvezi z atentatom objavil celo vrsto izjav, ki so bile izrazito proti-manjšinske in protijugoslovanske. Celovški radio pa je v poznejših oddajah tudi povezal atentat na sedež koroškega Heimatdiensta s prejšnjimi atentati na sedež Zveze slovenskih organizacij in na tako imenovani Domovinski dom v Miklavčevem.
Če se nekoliko ustavimo pri iskanju motivov za atentat, ki jih je v svoji izjavi omenil tudi dr. Zwitter, je mogoče na prvi pogled ugotoviti nekatera zanimiva dejstva. Predvsem je zanimiva primerjava med atentatom na sedež koroškega Heimatdiensta in atentatom na tako imenovani Domovinski dom v Miklavčevem, ki je bil poleti letos. Tako je na Miklavčevem eksplodirala bomba neposredno pred hei-matdienstovskim zborovanjem in je Heimatdienst nato to dejstvo celo izkoristil za napade na slovensko
narodnostno skupnost. V Celovcu pa i ference Vzhod — Zahod, ki se bo je bomba eksplodirala v času, ko začela jutri na Dunaju in ki bo je vprašanje slovenske narodnostne ! trajala do 16. novembra. Svojo nav-skupnosti na Koroškem, kot je dejal I zočnost so me
dr. Zwitter. neposredno pred internacionalizacijo, dalje v času, ko bi morala Avstrija odgovoriti na jugoslovansko noto, in končno v trenutku, ko je avstrijski zvezni kancler dr. Kreisky na uradnem obisku v ZDA ter neposreano pred njegovim govorom v Združenih narodih. Poleg tega pa je najbrž tudi več kot samo slučajo to, da nit- pri eksploziji bombe na Miklavčevem, niti pri atentatu na sedež Heimatdiensta v Celovcu, ki je tako rekoč v najožjem središču mesta, ni bilo človeških žrtev. Storilci so očitno v obeh primerih imeli dovolj časa in dovolj možnosti, da so vse skupaj lahko zelo precizno izpeljali
ZVONE ZORKO
Na Dunaju konferenca o odnosih Vzhod-Zahod
DUNAJ. 11. — Več kot 300 uglednih osebnosti z vsega sveta in ' izvedencev se bo udeležilo kon-
med drugimi najavili se nator Edward Kennedy, Umberto Agnelli, Olivier Giscard D'Estaing (brat francoskega predsednika), predsednik sovjetskega Gosplana Nikolaj Nekrasov, bivši podtajnik v ameriški vladi George Bali in drugi. Konferenco bo svečano odprl avstrijski predsednik Kirehschlae-ger, predsedoval pa ji bo bivši podkancler dunajske vlade Fritz Bock.
Konferenca, na kateri ne bo u-radnih predstavnikov vlad, si za stavlja cilj sprožiti vrsto idej in predlogov za razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom. Teme na dnevnem redu, o katerih so bila pripravljena izčrpna poročila, bodo: naravne dobrine in energetski viri, gospodarsko sodelovanje, znanstveno - tehnično sodelovanje, prevozi in komunikacije in varstvo okolja.
Kissinger kmalu spet na Kitajskem
Ameriški zunanji minister bo uradno obiskal Peking od 25. do 29. t.m.
WASHINGTON, 11. - Ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je komaj zaključil svojo dolgo turnejo, med katero je obiskal 17 držav Azije, Evrope in Bližnjega vzhoda, bo uradno obiskal Kitajsko od 25. do 29. novembra. Sporočilo je dal ameriški državni departma. Kissinger bo spremljal predsednika Forda v njegovem potovanju na Japonsko in v Južno Korejo ter bo navzoč na razgovorih med šefom Bele hiše in generalnim tajnikom KP Sovjetske zveze Leonidom Brežnjevom v Vladivostoku od 23. do 24. novembra. Ob zaključku teh razgovorov bo Kissinger odšel direktno iz Vladivostoka v Peking.
Ameriški predsednik Ford je medtem danes pozitivno ocenil rezultate Kissingerjevega «diplomatskega maratona», ki ga je označil kot «zelo vzpodbudnega». Srečanje med Kissin-gerjem in Brežnjevom, je dodal •-meriški predsednik, je bilo zelo koristno, medtem ko je zunanji minister prinesel z Bližnjega vzhoda «o-pogumljajoče vesti». Prav tako koristen je bil po Fordovih besedah o-bisk na indijskem podkontinentu. ki da je omogočil omilitev političnih nesoglasij med ZDA in Indijo.
Ford je dal to izjavo ob svojem povratku v Washington iz Čamp Davida, kjer mu je Kissinger' poročal o rezultatih svojih obiskov. Ameriški predsednik je tudi izrazil hvaležnost za «skoraj nečloveške napore», ki jih je moral Kissinger prestati predvsem na Bližnjem vzhodu. Glede svojega skorajšnjega potovanja na Japonsko, v Južno Korejo in v Vladivostok pa je Ford dejal, da si pričakuje «konstruktivno potovanje».
DAMASK, 11. — češkoslovaški ministrski predsednik Ljubomir Strougal je prispel danes na nekajdnevni uradni obisk v Damask, kjer se bo pogovarjal s sirskim pre-mierom Mohamedom Ajubijem.
Delegacija IS Slovenije na obisku v ZDA
WASHINGTON, 11. — Na vabilo a-meriške vlade je prispela danes v Washington na petdnevni uradni o-bisk Združenim ameriškim državam delegacija izvršnega sveta Slovenije pod vodstvom predsednika izvršnega sveta Andreja Marinca. Delegacijo je na washingtonskem letališču pozdravil načelnik oddelka v zunanjem ministrstvu Nicholas Andrews. Med bivanjem v ZDA bodo člani delegacije imeli več srečanj in razgovorov s funkcionarji zuuanjrg^'ministrstva, tajništvom za trgovino, afetopniki ekspertne in importne banke, banke za mednarodni razvoj in z zastopniki drugih gospodarskih ustanov. Delegacija Slovenije je povabljena tudi na obisk in razgovor z zastopniki slovenskih izseljencev v Pittsburgu, Chicagu in New Yorku. V delegaciji izvršnega sveta Slovenije so poleg predsednika Marinca načelnik urada za mednarodne odnose Marjan Osolnik, predsednik ekonomskega sveta ter generalni direktor Iskre Jože Hujs, glavni ravnatelj Ljubljanske banke Metod Rotar in predsednik gospodarske zbornice Rado Dvoršak.
Colombo sprejel mehiškega predsednika
RIM, 11. -- Zakladni minister Colombo se je danes sestal z mehiškim predsednikom Echeverrio. Govorila sta o gospodarskih odnosih med Italijo in Mehiko ter o splošnem gospodarskem in političnem položaju na svetu .
niiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiHniinuuiipli
ZASEDANJE PREDSTAVNIKOV «DEVETERICE» V BRUSLJU
Nesoglasja med zunanjimi ministri EGS o dnevnem redu bodočega evropskega vrha
BRUSELJ, 11. - Zunanji ministri devetih držav članic Evropske gospodarske skupnosti so se zbrali danes v Bruslju, da bi se dogovorili o dnevnem redu nameravanega evropskega vrha, ki bi moral biti v prvih dneh decembra v Parizu na ravni državnih poglavarjev ali predsednikov vlad. Zasedanja se je u-deležil tudi italijanski zunanji minister Moro, ki je sicer kot mandatar za sestavo nove vlade zaposlen s pogajanji za rešitev vladne krike, ki pa je kljub temu imel za potrebno, da se udeleži sestanka bodisi • zaradi važnosti obravnava-
katerim taka dejanja koristijo za •w», À T» -ri-»-"*	umetno ustvarjanje napetosti.
Draginjska doklada za trimesečje november - januar 1975 se je povišala za 15 točk. V letošnjem letu se je torej draginjska doklada povišala za skupno 41 točk. Ti dve številki predstavljata tudi dva do sedaj še ne dosežena rekorda v zgodovini draginjske doklade. To pomeni tudi, da se rekordno dvigajo cene potresnega blaga in da rekordno lira zgublja na vrednosti. Inflacija je v letošnjem letu nezadržna. Do kdaj se bo gospodarski položaj tako šiabšal je težko napovedati. Dejstvo je, da so se cene začele najbolj višati po letošnjem avgustu, saj je bil september najbolj drag mesec v letu. Vladne krize, ki se vrstijo druga za drugo, položaj še bolj zaostrujejo. To stanje najbolj prizadene delavce in uradnike, ki jim
DANES
draginjska doklada samo delno krije zmanjšanje vrednosti njihovih plač
Bombni atentat proti sedežu nacionalistične organizacije «Heimatdienst» v Celovcu je ponovno razburil duhove na Koroškem, predvsem zaradi poskusa predsednica Heimatdiensta dr. Feldnerja in dela avstrijskega tiska, da bi izkoristili atentat za podpihovanje protislovenske gonje. Koroški Slovenci pa so obsodili atentat in jasno povedali, da iz-vršilcev ne gre iskati v slovenskih vrstah, pač pa med tistimi,
Padovski sodniki, ki vodijo preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice, si bodo v prihodnjih dneh zveli nekaj časa za premislek, da preučijo doslej zbrano gradivo in pripravijo načrt za bodoče delo. Včeraj je namreč poteklo leto odkar se je s štiri-rimi zapornimi nalogi proti genovskim prevratnikom začela preiskava ,ki je v pičlem letu privedla sodnike od «težakov nasilja» do samega vrha prevratniške organizacije. Da so ppdov-ski sodniki zadeli v črno, dokazuje histerična reakcija vse desnice, kateri je jasno, da se sodniki, ki so si upali zapreti Miceli-ja, ne bodo ustrašili niti če bo treba pomeriti še više v politične in celo vladne kroge.
nih vprašanj, bodisi zaradi tesne povezave med italijanskim gospodarskim in političnim položajem in evropskim okvirom.
Ministri so preučili dva dokumenta, ki sta ju pripravili posebni delovni skupini in ki zadevata probleme delovanja organov EGS ter bolj splošne družbeno - gospodarske probleme, kot so inflacija, e-nergetska kriza ter regionalna in socialna politika skupnosti.
Glede problemov delovanja skupnosti so ministri izluščili predvsem šest točk, o katerih naj bi razpravljal evropski vrh. Te točke zadevajo možnost uvedbe občasnih posvetovanj na ravni državnih poglavarjev ali predsednikov vlad, o-krepitev političnega sodelovanja, izboljšanje procedur za sprejemanje sklepov skupnosti (predvsem procedure glasovanja v okviru ministrskega sveta), razširitev kooperacije med deveterico tudi na sektorje, ki jih ustanovna pogodba ne zajema, ter končno določitev novih osnov in novega datuma za evropsko združitev. Evropski vrh se bo moral lotiti tudi kočljivega problema direktnih volitev članov evropskega parlamenta. Glede tega vprašanja se nekatere delegacije potegujejo, da bi evropski vrh že določil datum teh volitev, druge delegacije (in predvsem Velika Britanija) pa temu odločno nasprotujejo.
Sicer pa tudi glede ostalih točk, ki jih bodo postavili na dnevni red,
še ni soglasja, zaradi česar se j Ortoliju.
bodo zunanji ministri sestali še dva krat pred sklicanjem vrha, in sicei 18. t. m. v Parizu in 25. v Bruslju.
Prav tako pa so se na današnjem zasedanju pokazala globoka nesoglasja tudi glede družbeno - gospodarskih problemov. Glede inflacije pa je bila soglasno izražena potreba, naj se skupnost ukvarja tudi s posledicami družbene narave tega pojava. O teh vprašanjih je govoril tudi zunanji minister Moro, ki je poudaril, da mora biti EGS sposobna, da daje svoj prispevek k rešitvi problemov, ki jih gospodarska kriza odpira na družbenem področju in glede zaposlitve. Moro je tudi poudaril važnost' regionalne politike in spomnil, da je bila obveza o sproženju te politike sprejeta že na evropskem vrhu v Parizu oktobra 1972 in potrjena v Kopen-hagnu eno leto pozneje. Nesmiselno bi bilo — je dejal italijanski predstavnik — da bi se voditelji držav ali vlad tretjič ukvarjali s tem vprašanjem, ne da bi prešli h konkretnim dejanjem. Zaradi nesoglasij bodo vprašanje regionalne politike ponovno obravnavali na srečanju 25. novembra. Na tem sestanku bodo ponovno razpravljali tudi o energetskih vprašanjih, glede katerih ima Francija popolnoma drugačna stališča od ostalih članic deveterice.
Kot se je zvedelo iz neuradnih virov, so zunanji ministri deveterice sklenili, da predlagajo podaljšanje mandata še za dve leti sedanjemu predsedniku izvršne komisije EGS
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Enotna seja občinskih in pokrajinskega sveta za uveljavitev krajevne avtonomije
Sejo bo odprl župan, uvodno poročilo pa bo imel predsednik pokrajine - Prisostvovali bodo župani in odborniki vseh okoliških občin - Bodo govorili tudi izvoljeni slovenski predstavniki?
V	tržaškem občinskem svetu bo danes skupna seja, na kateri bodo prisotni tržaški občinski svetovalci, svetovalci pokrajine ter župani in podžupani vseh petih okoliških občin, ki so v tej zvezi odpovedali že predvidene seje občinskih svetov. Na tak svečan način bodo predstavniki vseh krajevnih uprav naše pokrajine podčrtali odločno voljo za utrditev krajevn e avtonomije in za odstranitev vseh zaprek.
Sejo bo otvord tržaški župan Spaccini, nato pa bo imel krajše poročilo predsednik tržaške pokrajine Zanetti, kj je istočasno tudi podpredsednik vsedržavnega združenja krajevnih ustanov. Sledila bo razprava, v katero bodo posegli predstavniki vseh skupin tržaškega občinskega sveta in nato bodo odo-brili dve resoluciji. Prvo je pripravil vsedržavni koordinacijski odbor, v katerem so zastopane občine, pokrajine in dežele, drugo pa so izdelali pred dvema tednoma v Vidnu in obravnava isto tematiko, samo da jo bolje konkretizira za našo deželo in da navaja konkretne zahteve tukajšnjih krajevnih ustanov.
V	resoluciji vsedržavne organizacije ANCI poudarjajo, da morajo občine in pokrajine sodelovati pri odločitvah splošnega socialnega pomena in da morajo torej tudi soodločati, kadar gre za razdelitev sredstev. Dežele, pokrajine in občine so se kritično izrekle o zadnjih vlad-njih gospodarskih ukrepih in so mnenja, da je treba sredstva osredotočiti za krepitev vprašanj kmetijstva, gradnje stanovanj, obrambe okolja in zdravja. Krajevne ustanove so poleg tega navedle tudi vrsto konkretnih zahtev zato, da se odstranijo težave pri njihovem vsakodnevnem delu. Predvsem je treba s kreditnimi mehanizmi omogočiti deželam in krajevnim ustanovam, da lahko same odločajo in da o-krepe produktivne izdatke. Vse to je treba doseči v okviru temeljito spremenjenega proračuna za prihodnje leto.
Trst in tržaška pokrajina bosta torej danes na posebno svečan in odločen način praznovala dan krajevne avtonomije, ki so ga v vsedržavnem okviru proglasila združenja občin, pokrajin in dežel, ki so združena v skupnem koordinacijskem odboru. To je povsem prav,
saj so krajevne ustanove resnično demokratične in najbližje ljudem. Slovensko prebivalstvo pa je pri tem še posebej zainteresirano, saj so Slovenci zastopani v vseh krajevnih ustanov tržaške pokrajine, od šestih občin pa so kar v štirih, slovenski župani.
Zato bi bilo prav, da bi na današnji skupni seji občinskih in pokrajinskega sveta prišel do izraza tudi glas slovenskih izvoljenih predstavnikov. Po predvidenem programu pa bodo lahko govorili samo predstavniki skupin, tržaški župan in tržaški predsednik pokrajine, kot da bi se že v naprej skušalo onemogočiti, da bi se v dvorani tržaškega občinskega sveta čula tudi slovenska beseda.
Tržaški občinski svet se bo ponovno sestal v petek, ko bodo na dnevnem redu izključno upravna vprašanja. Prihodnji teden se bo občinski svet predvidoma sestal dvakrat in to v torek in v petek in obakrat bo govor o važnih urbanističnih vprašanjih. Obravnavali bodo podrobni urbanistični načrt zgodovinskega središča, za kar pa se morata prej sestati pristojni rajonski konzulti Sv. Vida in Stare mitnice. Obravnavali pa bodo tudi obvezne kvote, ki jih morajo vplačati pri reševanju urbanističnih vprašanj v zvezi z izvedbo podrobnih načrtov.
V četrtek se bo predvidoma sestal tržaški pokrajinski svet, ki bo menda med drugimi vprašanji obravnaval tudi jamščino Stalnemu slovenskemu gledališču.
Osrednja proslava oktobrske revolucije
V obnovljenih prostorih Ljudskega doma v Ulici Madonnina je bila v nedeljo dopoldne osrednja proslava oktobrske revolucije, ki jo je priredila tržaška KPI. Zborovanja se je poleg članov in simpatizerjev KPI udeležilo tudi več vidnih predstavnikov socialistične stranke in podžupan Giuricin, poleg njih pa še častniki in mornarji sovjetske trgovske ladje.
Po uvodnem pozdravu tajnika Rossettija je v slovenščini sprego-
mn mn ii iMimin m ii mu min m ••••m ••*•••**
iiniiiiiiiiiifiiiiiJiiimimiiiimmmiimiiiiiiimn immiuin
NEKAJ DNI PREMORA
Odv. Comelliju so poverili sestavo osnutka programa
Obstaja umerjen optimizem glede obnovitve levosredinske deželne uprave
Pogajanja o levosredinski upravi | ravnatelja na srednjo šolo v Roja-na deželni ravni so prešla v drugo nu namesto dr. Ivana Base, ki je lazo. V soboto zvečer so se namreč 1 bil dodeljen po členu 7 zakona z
dogovorili, da naj od KD imenovani kandidat za predsednika deželnega odbora Comelli izdela osnutek političnega sporazuma in osnutek programa. Na tej osnovi bodo lahko nato sklepala vodstva ostalih strank in ti programski osnutki bodo lahko tudi predstavljali osnovo za dokončni program štiristranskega odbora Pogajanja so se dalj časa vrtela okrog raznih vprašanj, ki so navedena v programskem predlogu socialistične stranke. Največ razprav pa je bilo okrog novega finančnega načrta, ki upošteva pasivne o-stanke dežele in potrebno spremembo zakonov. Na tak način bi lahko dežela razpolagala z okrog 50 milijardami lir, ki naj bi jih izkoristila za okrepitev socialnih in gospodarskih dejavnosti, za gradnjo stanovanj, rešitev prometnih vprašanj, krepitev zdravstva, za šolstvo in podobno. V bistvu gre torej za trden program obvez, ki naj bi presekal dosedanji sistem, ki je bil pogosto povezan z volilnimi in drugimi klientelami KD in ki naj bi upošteval stvarne težave, v katerih se nahaja naša dežela.
Za sedaj še ni nič znanega, kdaj bo mandatar Comelli izdelal osnutek programa in se je nekaj okvirno govorilo o možnosti, da bo novi šti-ristranski sestanek v sredo ali v četrtek. Ugibanja so preuranjena, vendar pa so delegacije optimistično razpoložene in se čujejo glasovi, da tokrat ne bo več težav in da bodo spoštovali rok 22. novembra, ki so si ga zastavili na zadnji . seji deželnega sveta, ko so skupine leve sredine predlagale, da naj se takrat ponovno sestane deželni svet.
Obstaja torej določeni optimizem da so najhujše čeri že premagane. Vendar pa je treba istočasno tudi ugotoviti, da do sedaj sploh še niso razpravljali o sestavi deželnega odbora in o predsedstvu deželnega sveta, kar pa bo prav gotovo predstavljalo tudi nevarno čer, saj je znano, da bo Berzanti moral v kratkem podati ostavko in da socialisti zahtevajo večjo prisotnost v odboru in drugih organih dežele.
dne 22. decembra 1973 št. 932 (Belci - Škerk) šolskemu skrbništvu v Trstu. Ob zaključku je odbor razpravljal še o pooblaščenih odlokih in o zahtevi, da bi za slovenske šole imeli poseben šolski okraj. Izvoljeni člani deželne komisije so poročali o zadnji seji komisije za slovensko šolo. Na željo odbornikov bo tajništvo sindikata sklicalo sestanek v ponedeljek, 25. novembra, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Na sestanku bodo izvoljeni člani deželne komisije poročali o delovanju komisije ter poslušali nasvete in pripombe prisotnih k delu komisije. Na sestanek bo sindikat povabil tudi predstavnike strank.
S sinočnje seje Sindikata slovenske šole
Tajnik sindikata slovenske šole je na sinočnji seji obvestil odbornike o razgovoru s šolskim skrbni-iom o rabi slovenščine v dopisovanju med šolskimi ustanovami, o i-menovanju novega poverjenega rav natelja na osnovno šolo pri Sv Ivanu in o imenovanju poverjenega
vorila Jelka Gerbec, ki je posvetila velik del svojega izvajanja mednarodnemu dogajanju, zaključila pa s spoznanjem, da je v Italiji danes izhod iz krize možen le z zamenjavo načina vodenja države in splošno demokratizacijo. V tem okviru morajo priti tudi zahteve slovenske narodne manjšine na dan z vso silo.
Deželni tajnik KPI Antonino Cuf-faro je nato dolgo analiziral italijanski notranjepolitični položaj. Glede Morovega poskusa za obnovitev vlade, je Cuffaro poudaril, da je slednja izbira odprla možnost širšega vplivanja levice in resnejšega obravnavanja težavnih socialnih in gospodarskih vprašanj.
Na Opčinah je bila proslava v soboto zvečer. Pred nastopom domačega pevskega zbora «Tabor» sta zbranim spregovorila Duško Udovič in senator Sema.
V NEDELJO POPOLDAN V KULTURNEM DOMU
Pristno umetniško podoživljanje z orkestrom in zborom RTV Zagreb
Igor Kuljeric je ves spored vodil z avtoriteto močne dirigentske osebnosti - Kot solisti so nastopili pianistka Ljerka Pleslic -Bjelinski sopranistka Mirka Klarič in tenorist Mitja Gregorač
Drugi abonmajski koncert Glasbe- Ijerič pa je kljub svoji mladosti
ne matice je v nedeljo popoldne privabil v Kulturni dom res veliko število ljubiteljev simfonične glasbe in med njimi tudi številne italijanske someščane. Prav s tem pa je koncert zadostil tudi programskim smernicam, ki si jih je zastavila Glasbena matica: širiti glasbeno kulturo med našimi slovenskimi ljudmi in posredovati tudi italijanski javnosti glasbene ustvarjalne dosežke sosednih jugoslovanskih narodov.
Orkester in zbor RTV iz Zagreba sta se predstavila kot zreli izvajalski telesi z veliko umetniško potenco in muzikalno disciplino, sposobni tematskega poglabljanja v izvajana dela in plastičnega oblikovanja glasbene misli. Kljub izredno veliki zvočni gmoti sta tako orkester kot zbor občutljiva za dirigentove sugestije, dirigent Igor Ku-
zgovorno izpričal očitno muzikalič-nost in temperamentnost, pa tudi brez pretiranih gest vso potrebno avtoriteto pri posredovanju svojih misli in interpretacijskih zasnov.
Ob orkestru in zboru so nastopili še pianistka Ljerka Pleslič-Bjelinski v Concertinu za klavir, godala in tolkala B. Bjelinskega, ter sopranistka Mirka Klarič in tenorist Mitja Gregorač, ki sta odpela solistične vložke v Brkanovičevem Triptihom za soliste, zbor in orkester. Pri pianistki smo lahko občudovali njeno tehnično izpopolnjenost, izvajalsko občutenost in ritmično zanesljivost, pri obeh pevcih pa zelo izšolan in čisto zveneč, vsebinski motiviki prilagojen glas.
V prvem delu sporeda je orkester v veliki zasedbi izvajal najprej Ba-ranovičevo uverturo k operi «Striženo - košeno» in lepo ponazarjal,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
SV. MARTIN JE PRINESEL LEPO VREME
V NEDELJO IN VČERAJ NA PROSEKU POLNO GOSTOV IZ MESTA IN OKOLICE
Zaradi naraščanja cen so šli prašiči bolj v prodajo kot prejšnja leta - V starih časih konec kmečkega leta
na folklorne elemente oslonjeno, šaljivo motiviko skladbe, in nato Bjelinskega Concertino za klavir, godala in tolkala, v drugem delu pa Brkanovičev «Triptihom, pogrebni ljudski običaj za soliste, zbor in orkester, pri čemer je prišla do izraza vsa imponentna zvočna masa orkestra in zbora ter njuno dognano plastično oblikovanje motivov iz ljudske glasbene zakladnice. Dirigent Kuljerič je bil suveren obvla-dovalec in oblikovalec te vsebinsko in oblikovno močno razvejane skladbe, katere prisotni avtor Ivan Br-kanovič je bil deležen toplih aplavzov občinstva.
Navdušenemu ploskanju, zlasti po zadnji skladbi, sta se orkester in zbor oddolžila še s «Kolom» iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta» in izvedla z vsem liričnim in ritmičnim bleskom.
Skratka, za tako lep glasbeni popoldan moramo biti vsem izvajalcem, kakor tudi Glasbeni matici hvaležni.	j. k.
Sv. Martin se torej ni izneveril, pregnal je burjo, meglo in dež in nam prinesel lepe sončne dneve. Tako vreme je zdaj potrebno, da vince dozori v kleti, da ga bo kmet brez velike skrbi pretakal, da bomo iz mesta šli na izlet v naravo, da nam bo prijeten vonj iz kleti pokazal, kam naj v vasi krenemo, saj pravi naš stari ljudski izrek:
«Za Martina se pokušajo
nova vina.»
Željo, da bi se ohranilo tako vreme, pa nam potrjuje drugi izrek:
«Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.»
Lepo vreme v nedeljo In včeraj je izvabilo mnogo meščanov na podeželje, zlasti na Kras, ki je v tem letnem času zares čudovit, čeprav je slana ponekod že ožgala krvavo rdeče grmiče reja in zeleno-rumeno-rdeče liste trt. Nebo je čisto, jasno, modro,.kot bi ga opral, zrak pa tak, da bi ga vdihaval tudi za zalogo.
Po vsem Krasu so v nedeljo uživali meščani lep jesenski dan, vse polno pa jih je bilo na Proseku, kjer so imeli včeraj praznik svojega vaškega patrona sv. Martina. Martinovanje na Proseku, ki ima že staro tradicijo in je bilo v starih časih bolj pomembno kot zdaj, se je torej začelo že v nedeljo, ker so ljudje iz mesta in iz vasi imeli pač več prostega časa, na Prosek pa jih vsako leto vabijo novo in staro vino, klobase in zelje. V nedeljo, pa tudi včeraj pozno popoldne in zvečer, so bile proseške gostilne natrpane gostov, gneča pa je bila tudi v Soščevi hiši, kjer je Zadruga za gradnjo prosvetnega doma odprla osmico, postregli pa so gostom seveda tudi s klobasami in z zeljem. Kot druga leta je imel osmico tudi Danilo Puntar.
Včeraj, prav na dan sv. Martina, so na Prosek, oziroma na Devin-ščino, kot vsako leto prišli iz Furlanije trgovci s polnimi kamioni prašičev in pujskov. Posel jim je šel bolj od rok kot lani, odraslega prašiča ali pujska za vzrejo je kupil tudi marsikdo, ki ga že nekaj let ni maral. Popolnoma naravno,
ko je teletina in goveje meso tako drago in nihče ne ve, kako visoko bodo še skakale cene. Odrasli prašiči (100 - 120 kg) so šli na prodaj po 1000 lir za kg, pujski (12 -15 kg) pa od 22.000 do 25.000 lir vsak.
Omenili smo prej, kako je martinovanje imelo v starih časih večji pomen in drugačno vsebino kot v sedanjih časih. V starih časih je praznik sv. Martina pomenil konec kmečkega leta. Plačati je bilo treba stare dolgove, sklepale so se nove pogodbe in kmet je nakupil vse potrebno za družino in za živino: obutev, obleko, posodo, krmo. Zbrali so se očanci iz bližnjih in daljnjih vasi ter se pogovorili o letini, o živini, o svojih stvareh, izmenjali so si mnenja in izkušnje ter pokušali novo rino, ki dp sv. Martina mora že dozoreti. Letos ni še vse dozorelo, zlasti črno, ker je bilo slabo vreme ob trgatvi, nato pa je bilo v marsikateri kleti preveč hladno. Vse to zahteva od vinogradnika večjo pozornost in strokovnost, umno kletarjenje, da ne pokvari sadu svojega truda.
ski krožek «Salvemini», podpredsednik deželnega sveta Pittoni, milj-ski župan Millo, posl. škerk, urednik revije «Dan» Košuta, sen. Ba-cicchi in druge osebnosti.
Pobuda UDI za zakon o družinskem pravu
Jutri se bo v Rimu zbralo na tisoče italijanskih žena, ki zahtevajo odobritev zakona o družinskem pravu. Iz Trsta bo odpotovala delegacija okrog 60 žena, ki bodo s seboj odnesle številne podpise zbrane na ustrezni peticiji. Zakonski predlog je poslanska zbornica že odobrila, zataknilo pa se je v senatu zaradi številnih popravkov, ki so jih vložili demokristjanski senatorji. Zakon temelji na nekaterih osnovnih načelih, ki bi morali biti izven razprave: na priznanju enakih pravic obeh zakoncev, na skupno lastnino in upravljanje premoženja, ki sta ga zakonca pridobila med zakonom, na priznanje otrok rojenih izven zakona in na spremembo norm, ki urejajo ločitev. Pobudi so se v Trstu pridružili KPI in PSI ter ženski organizaciji obeh strank, CGIL, AGLI, ARCI, študij-
v katerih so zastopani Slovenci.
....nuli..............................Hlinili.........................ml..
DVE ŽRTVI NESREČ NA DELU
V škedenjski jeklarni smrtna nesreča komaj 24-letnega kretničarja
Težak, ki se je pred dnevi ponesrečil na krovu ladje Epico, podlegel poškodbam
Skrbel je za kompozicijo tovornih I V nedeljo, ob 16. uri pa je podr vlakov in kretnice. Do nesreče je legel poškodbam Mauro Crove. De-prišlo ob mraku, ko je vidljivost v lavec je 7. t.m. delal na palubi železniškem parku jeklarne bila raz- ladje «Epico», ki je v popravilu v meroma slaba. Stal je na tiru, za I tržaškem arzenalu, ko je iz nezna-
Walter Rizzo
V našem mestu redkokdaj beležimo smrtne nesreče na delu, tokrat pa sta se v nekaj dneh pripetili kar dve. Žrtvi nesreč, ene v škedenjski jeklarni, druge^ pa na krovu ladje «Epico» v tržaškem arzenalu, sta delavca Walter Rizzo (24 let) iz Ulice Margherita 1 ter težak Mauro Croce (44 let) iz Drevoreda Campi Elisi 53.
Mladi Walter Rizzo je bil v službi v škedenjski jeklarni «Italsider».
seboj je imel ustavljen vagon, med tem ko se mu je približeval vagon premikajoče se kompozicije, ki jo je iz lokomotive upravljal strojevodja Angelo Castracci. Čakal je na rahli udarec odbijača ustavljenega vagona, ko je zaslišal presunljiv krik, da ga je spreletela mračna slutnja. Skočil je z lokomotive in šel pogledat: med odbijači je na tleh, oblit s krvjo, ležal mladi kretničar. Očitno ni opazil, da je kompozicija tako blizu in mu ni uspelo pravočasno odskočiti. Ranjenemu delavcu so takoj prihiteli na pomoč bolničarji tovarniške ambulante, z rešilcem so ga nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga takoj sprejeli v oddelku za oživljanje. Zdravniki so se že na prvi pogled prepričali, da je fantovo stanje obupno. Z vsemi silami so se začeli, skozi dve mučni uri, boriti za njegovo življenje, a bilo je vse zaman : Rizzo je po dveh urah izdihnil. Vest o smrtni nesreči, zaradi katere so agenti pristaniškega komisariata uvedli preiska vo. je bridko odjeknila med oseb jem železarne.
nih vzrokov zdrsnil in strmoglavil v dvajset metrov globoko cisterno. Prvo pomoč so mu nudili v samem arzenalu, nato pa so ga z rešilcem tamkajšnjih gasilcev odpeljal v glavno bolnišnico, kjer je po nekaj dneh, kljub zdravniški negi, podlegel poškodbam.
Mauro Croce
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat ponovno obvešča profesorje, ki so bili v službi v šolskem letu 1973/74 kot poverjeni za nedoločen čas, da zapade rok za vpis za posebni usposobljenostni izpit 15. t.m. Obrazec prošnje v slovenščini je tajništvo sindikata poslalo na vse srednje šole.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 12. novembra EMIL
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 9,38 — Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 15.28
Jutri, SREDA, 13. novembra STANISLAV
Vreme včeraj: najvišja temperatura
12.7	stopinje, najnižja 9,4, ob 19. uri
10.8	stopinje, zračni tlak 1022,4 mb stanoviten, veter 5 km na uro južni, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 13,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. in 11. novembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 30 oseb.
UMRLI SO: 74-letna lacomin vd. Colubig Rosa, 89-letna Giuseppina Stobil vd. Perchini, 87-letni Antonio Cozzarolo, 62-letni Luigi Kaučič, 80-letni Giovanni Viezzoli, 78-letna Ernesta Cappellari vd. Cetin, 70-letni Giuseppe Moro, 90-letna Viktorija Furlan, 60-letna Nerina Devet por. Zan-grando, 68-letni Giovanni Maran, 52-letna Maria Bosic por. Apollonio, 67-letna Maria Suber, 86-letna Giuseppina Cividin vd. Rizzi, 78-letni Pietro Berlocchi, 75-letni Galliano Bellani, 62-letni Giovanni Mersnik, 48-letni Livio Vittori, 80-letna Eugenia Scom-mersnich vd. Motica, 56-letni Danilo Kos ,57-letni Giorgio Formica, 67-letni Ettore Tossut, 86-letni Ruggero Malisan, 75-letna Maria Blascovich vd. Donnini, 69-letni Mario Gregori, 100-letna Giovanna Bier vd. Erman-ni, 71-letna Frančiška Prašel por. Sancin, 68-letni Paolo Marotta, 44-let-ni Mauro Croce, 24-letni Walter Rizzo in 6-letna Manuela Poletto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 3; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'oro, Uh Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Uh Orologio 6 — Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228 124). Bazovica (tel. 226 165). Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Savlje (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124).
1*1
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. P. A.
TRST - UUCA F. FILZI 10 -	"S? Bl-AAG
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funi šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinari debeli drobni
668,—
1550,—
237,50
142,10
260,60
36,38
36,—
36,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Slovenski klub priredi
danes, 12. t.m. ob 20.30
predavanje:
DR. MATJAŽ KMECL
ROJSTVO SLOVENSKE KRIMINALKE
Na zanimivo predavanje znanega slovenskega literarnega zgodovinarja in docenta na oddelku za slavistiko univerze v Ljubljani toplo vabljeni člani in prijatelji kluba, profesorji in dijaki!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TilSI
Gledališča
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar — ZA NARODOV BLAGOR, komedija v 4 dejanjih.
V četrtek, 14. t.m., ob 17. uri in v petek, 15. t.m., ob 20. uri — abonma red I.
VERDI
Danes ob 20. uri (red A—C) premiera Dpnizettijgve opere «Ljubezenski napoj».
Jutri tretja ponovitev Puccinijevega «Triptiha» za reda C in A.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 20.30: «Avstrija je bila urejena dežela». Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36-372 — 38-547.
* * »
Od 19. do 24. novembra Gino Bra-mieri z Ombretto Coli «Cielo mio marito» Costanze in Marchesija. Nastopajo še Enzo Garinei, Rino Gioielli, Marzio Onorato, Fulvia Gasser, Erika Beltrami in Marisa Merlini. Režija Garinei in Giovannini. Rezervacija in prodaja vstopnic od petka, 15. t.m., dalje pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36-372 — 38-547.
Kino
Kulturni dom
PAVEL GOLIA
JURČEK
pravljica v 4 dejanjih s prologom
Scena	DEMETRIJ CEJ
Kostumi	MARIJA VIDAU
Glasba	ALEKSANDER VODOPIVEC
Režija	MARIO URŠIČ
	OSEBE :
Meh	Adrijan Rustja
Kitara	Stojan Colja
Boben	Silvij Kobal
Lipe	Lidija Kozlovičeva
Cene	Livij Bogateč
Jurček	Miranda Caharijeva
Matevž	Alojz Milič
Meta	Zlata Rodoškova
Veter	Jožko Lukeš
Nevihta	Mira Sardočeva
Snežak	Danilo Turk
Krčmarica	Bogdana Bratuževa
Peter	Anton Petje
Valpet	Rado Najkrst
Danes, 12. novembra, ob 15.30 PREMIERA
OTVORITEV RAZSTAVE OTROŠKIH RISB OB 15.00
Ariston I.N.C. 16.00-22.00 «Viva la muerte». Barvni film režiserja Fernanda Arrabaia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.10 «Il ritorno di Zanna bianca». Vima Lisi in Franco Ne re. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Herbie il maggiolino sempre più matto». Walt Disneyev film v barvah. Igrajo Helen Ha yes, Ken Berry, Stefanie Powers in drugi.
Grattacielo 16.00 «L'erotomane». Film v barvah režiserja Marca Vicaria. Igrajo: Gastone Moschin, Isabella Biaggini, Milena Vukotié, Neda Ar-nerič. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Romanzo popolare». Barvni zabavni film, v katerem igrata U. Tognazzi in Ornella Muti.
Eden 16.00—22.00 «Il grande Gatsby». Film v barvah, v katerem igrata Robert Redford in Mia Farrow.
Ritz 15.30 - 17.15 - 19.45 - 22.15 «Mio dio. come sono caduta in basso». Igrata Laura Antonelli in Alberto Lionello. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Il fiore della mille e una notte». Barvni film režiserja P. P. Pasolinija. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 15.30 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir.
Cristallo lè.30 «Il domestico». Landò Buzzanca. Barvni film.
Impero 16.30 «Il grande valzer». Film v barvah.
Filodrammatico 16.30 «Ingrid sulla strada», Janet Agren in E. M. Salerno. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L'invasione — Marte attacca Terra», znanstvenofantastični film v barvah.
Ideale 16.00 «Colpo maestro al servizio di Sua Maestà britannica». Richard Harrison, Margaret Lee.
Vittorio Veneto 16.00 «Cugini carnali». Bareni film. Igrajo Susan Player, Riccardo Cucciolla in Rosalba Neri. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Inchiesta su un delitto della polizia». J. Brel in P. Pitagora. Barvni film.
Astra '6.30 «I 4 figli di Katie Elder». Western v barvah. John Wayne in Dean Martin.
Mignon 16.00 «Mondo senza fine».
Radio 16.00 «Gli ultimi 10 giorni di Hitler», Alee Guinness.
! Volta - Milje Zaprto.
SLOVENSKO
PLANINSKO DRUŠTVO - TRST
priredi v petek, 15. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
II. PLANINSKI VEČER
Predvajali bodo filme in diapozitive sežanskih in tržaških udeležencev odprave SPDT na Durmitor.
Razna obvestila
SPDT obvešča, da organizira Planinska zveza Slovenije, po zelo u-godnih cenah, IZLET V INDIJO (Kathmandu, Khajuraho in Jaipur) od 24. novembra do 1. decembra 1974. Vse dodatne informacije so na voljo pri PZS, Ljubljana — Dvor-žakova 9 — Telefon 312-553.
ŠD «Polet» vabi na «Veselo martinovanje», ki bo v soboto, 16. novembra 1974, ob 20. uri v ogrevani dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije sedežev in miz v trgovini Malalan v' Proseški tifici 18.
Prispevki
V	počastitev spòmina góspe Ivanke Bertok daruje Gracijela Gregorič 3 tisoč lir za Tržaško folklorno skupino.
N. N. daruje 100.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marja Žerjala darujeta Marija in Sergij Pe-loza 2.000 lir za PD Prešeren iz Bolj unča.
V	počastitev spomina Justine Milkovič daruje Gabrijela Ban 2.500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za PD Tabor.
V	spomin pok. Justa Grgiča darujeta Devan in Gracijela Biber 5.000 lir za Dijaško matico.
V nedeljski številki sta se nam med darovi za TPPZ vrinili dve neljubi napaki: namesto Josipa Grgiča bi moralo biti ime Justa Grgiča, namesto Kalka pa Kalca.
SOŽALJA
Sekcija KPI z Opčin izraža globoko sožalje tov Lojzetu Milkoviču ob izgubi drage žene Justine.
Ob bridki izgubi
Danila Kosa
izreka družini globoko sožalje
Boris Žerjal z družino
Dne 9. novembra je za vedno zatisnila oči naša predraga sestra in teta
Marija Šuber
Po pogrebu naznanjajo žalostno vest sestra Pina, brat Toni ter družini Birsa in Dolhar.
TrsČ, 12. novembra 1974
i SÌA 1 ilo A i>lop.
Dne 10. novembra je preminila naša draga
Viktorija Kobec vd. Furlan
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče na Katinari.
Žalostno vest sporočajo sinovi, hči, snahi, zet, vnuki ter drugi sorodniki
Trst, 12. novembra 1974
Zapustila nas je naša draga žena, mama, nona in sestra
JUDITA NOVAK por. KOFOL
Pogreb bo jutri. 13. novembra, ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljuncu.
Žalujoči: mož Angel, sin Mario, hčere Loredana, Klavdija in Marija z družinami, sestri Štefanija in Karmela» brat Srečko ter drugo sorodstvo
Lakotišče, 12. novembra 1974
Zapustil nas je naš dragi mož in oče
DANILO KOS
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 12. t.m., ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalujoče: žena Angela, hčeri Eleonora in Danijela
Mačkolje, 12. novembra 1974
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
FRANČIŠKA SANCIN roj. PRAŠEL
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalujoči: hči Sonja, sinova Savino in Edvin z ženo Loredano, vnuki Enzo, Alenka, Tamara in Erik ter drugi sorodniki
Dolina, Rictnanje, Trst, 12. novembra 1974
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
12. novembra 1974
NA POBUDO IN V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS
Nad 150 ljudi iz vseh vasi zgoniške občine v nedeljo s S avtobusi v Beneški Sloveniji
Venec na grob padlih partizanov v Št. Lenartu - Srečanje s domačini v Bardu - Nastopi pevskega zbora «Rdeča zvezda», ansambla L. Furlana in namiznoteniških igralk Krasa
Športni krožek Kras je z nedeljskim I Med petjem slovenskih narodnih in izletom v Beneško Slovenijo, kjer je ' nartizanskih nesmi se ie nato nizvil opravil obisk pri domačinih v Bardu, izpolnil svoj letošnji plan, v ka-
terem je bila glavna postavka prav ekskurzija k Slovencem v Videnški Pokrajini. Nad sto petdeset izletnikov 12 vseh vasi zgoniške občine se je s tremi avtobusi podalo na pot in se ustavilo najprej na pokopališču v v c' i^enartu, kjer je pokopanih trinajst slovenskih neznanih partizanov. Na grobnico, kjer je trinajst peterokra-Mi zvezd in samo italijanski napis, fta predsednik Krasa Vojko Kocman ,n mladinec Ivo Marušič položila ve-Pec, nakar je mladinski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža zapel pod vodstvom Janka Obada «žrtvam», Koc-man je nato prisotnim izletnikom, so se iz vasi povzpeli po stimini do cerkve in pokopališča, orisal teža-v katerih se nahajajo Slovenci v Benečiji.
Pisana kolona starih in mladih izletnikov se je nato podala v Bardo, kjer so domačini pripravili zanje * zadrugi odlično kosilo, ki je bilo zalito s pristno kapljico. Izletnikom, ki sp se v tako velikem številu odzvali vabilu in prispeli v Bardo, sta se zahvalila predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko» prof. Viljem čemo ter tajnik društva beneških izseljencev Dino del Medico. Po kosilu je prof. černo v skopih besedah orisal prisotnim težko življenje Slovencev na tem delu slovenske zemlje. Del Medico pa je orisal problematiko domačinov, ki so prisiljeni zapuščati ' slovensko zemljo in se podajat; na delo daleč v tujino. Tako je sedaj v Bardu, ki je pred leti štelo sedemsto prebivalcev le še okrog devetdeset ljudi, v glavnem sta-nejših, ki niso več sposobni za delo. Petdeset tisoč ljudi iz Nadiških dolin Je bilo prisiljeno zapustiti svoj dom, ber ni bilo doma dovolj dela, in se Podati v svet. Boj za dosego najosnovnejših pravic je težak, vendar pa so tako v Benečiji kot v tujini vsi zložm in soglasni. Tako so na srečanju odbora izseljencev v Zuerichu. ki je bilo 3. novembra, tudi forianski sosedje podprli zahteve Benečanov.
partizanskih pesmi se je nato razvil živahen razgovor s prebivalci vasi in v nevezani besedi je nato tekla debata, tudi ob kozarčku vina, o raznih prablemih, ki še vedno tarejo beneške Slovence. Le s težavo so se nato v poznih večernih urah izletniki ločili od izredno gostoljubnih domačinov in obljube o ponovnem povratku v gostoljubni Bardo so se kar vrstile ena za drugo.
Izletniki so se nato preko Terske doline in preko Vidna vrnili proti do-- mačemu kraju in potovanje je kar naenkrat minilo v veselem razpoloženju, ki je zajelo vsakogar, tako da je trajalo precej časa, preden so vsi zapustili na končnem cilju avtobuse in se podali po izrednem dnevu vsak proti svojemu domu.
Radi
Predsednik Krasa se je zahvalil do-|Pačinom za gostoljubnost in tudi v imenu Združenja slovenskih športnih društev zaželel Benečanom, da bi se čmnprej srečali ter jih povabi! na Praznik v Zgonik, ki bo junija prihodnjega leta.
Pred nabito polno dvorano mladir skega krožka v Bardu je bil nato ekshibicijski nastop Krasovih namiznoteniških igralk. Državna prvakinja Miličeva, ki je nalašč zato prišla iz Ljubljane, kjer študira na visoki šoli za telesno kulturo, ter Silvana Ves-naverjeva sta se najprej spoprijeli med seboj, nato pa sta igrali tudi z domačimi mladinci. Navdušenje mladih domačih fantov, ki so se lahko spoprijeli s slovenskima igralkama, je bilo popolno in se ni poleglo, vse dokler niso bili izletniki prisiljeni zapustiti vasi in se podati proti domu.
Takoj po uspelem ekshibicijskem namiznoteniškem nastopu ie pevski zbor mladih fantov in deklet «Rdeče zvezde» zapel najprej štiri pe mi v vaški gostilni, nato pa še osem naiodnih in partizanskih pesmi v zaaiugi, ki se je medtem napolnila do zadnjega kotička. Pred nastopom zbora pa je stare in mlade zabaval ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika. «Uradni del». katerega sta se udeležila tudi predstavnika ZS.ŠDI Roner in Pečar, predsednik domače zadruge Ernesto Sini-
Predlogi za izboljšanj« tečaja «Mlada brieza»
V nedeljo so se člani študijskega centra Nediža zbrali skupaj z družinami, ki so poslale svoje otroke na tečaj «Mlada brieza», v go-
stilni v ščiglah. Medtem ko so se malčki igrali na prostem, so odrasli sedli k mizi in se pomenili o poteku tečaja ter o predlogih za bodoča podobna izkustva. V dolgi in zanimivi diskusiji, v katero je poseglo veliko število prisotnih — voditeljev centra, vzgojiteljev, staršev — je prišla posebno do izraza potreba, da se podobna izkustva čimbolj razširijo in zajamejo čim večje število otrok, ne samo iz Špetra, ampak tudi iz drugih krajev.
Otroci so v gostilni lahko spet videli svoje likovne in literarne izdelke s tečaja, pa tudi za fotografije, ki so bile prav tako razo-bešene po stenah, je vladalo precej zanimanja^ Kar pa je najbolj pozitivno, je dejstvo, da se otroci še vedno čutijo kot homogena skupina in da so sami čustveno navezani na vse, kar so doživeli v tistem tednu v Dolenjem Tarbilju.
Ob koncu so jih organizatorji še razvedrili s kratkim filmom o velikonočnih navadah v Beneški Sloveniji. Film so člani centra Nediža posneli spomladi, v njem pa v veliki meri nastopajo prav otroci.
V RESTAVRACIJSKI DVORANI NA MOSTU NA SOCI
Tudi letošnje planinsko martinovanje je, kot je običaj, imelo velik uspeh
Dr. Jože Andlovič o peti jugoslovanski odpravi na Himalajo
V SALONU TOVARNE MEBLO
Slikar Vladimir Klanjšček razstavlja v Novi Gorici
V 23 predstavljenih delih prevladuje briška motivika
v gim r nia mmmm
Deljena mnenja na temo fašizma in antifašizma
Iz razprave so se izluščila tri različna stališča
Prejšnji večer je v prostorih v Ulici Donizzetti, kjer je sedež Slovenske prosvete, stekla zanimiva diskusija na temo: «Kaj je fašizem?»
V uvodnem pozdravu je Boris Pahor postavil razpravi temelj z u-gotovitvijo, da je fašistična diktatura zadnje sredstvo kapitala, ki hoče preprečiti delavskemu razredu, da bi prišel na oblast. Ostali, «polideološki» elementi fašizma, (pretirani nacionalizem, imperialne manije, voditeljska megalomanija) pa so le «folklorna prevleka» tega prvega elementa.
Po uvodnem poročilu Franca Jeze in koreferatu Saše Martelanca se je v dvorani razvila debata, v katero je poseglo več prisotnih. V de bati sp se izluščila, predvsem glede aktualne potrebe enotnosti v boju proti naraščajočim pojavom fašizma v..Italiji, tri.stališča
Po prvem (Martelanc) je temeljna vsebina boja proti fašizmu globoki in človeku prirojeni občutek za svobodo, strpnost in demokracijo. Zato je, po tem prvem stališču, enotnost proti fašizmu pogojena: v ta boi lahko gredo samo e-nakomisleči demokrati, ki odklanjajo vsak «totalitarizem», tako fašizem, kakor kumunizem.
piametralno nasprotno je stališče, (Rudolf, Sergij Pahor), da so današnji pojavi fašizma plod zgrešene protikomunistične teze o «nasprotnih ekstremizmih», ki si jo je izmislila vodilna politična skupina, da bi ohranila v zmernem smislu obstoječe ravnotežje v Italiji. V boj proti fašizmu, ki se je vgnezdil, zaradi podpor, ki jih je užival, v državnem aparatu in tisku, mora stopiti' enotna fronta vseh demokra-
kovala še tretja, ki jo je zagovarjal Boris Pahor: proti fašizmu je potrebna enotnost s komunisti, toda na enakopravni ravni. Izkušnje iz NOB naj bi Slovence naučile, da je «KPS izigrala zaveznike v osvobodilni vojni». Po Pahorjevem mnenju so pojavi fašizma v svetu možni tudi zaradi nezaupanja, ki ga socialistične sile uživajo med delavstvom. Slednje namreč — po Pahorjevem mnenju — tare razočaranje zaradi pomanjkanja «modela pravične družbe», ki ga je Stalin po-gazil.
V razpravi, v katero so posegli Rudolf, Sergij Pahor, Mljač. Buze-čan, Alojz Rebula, Drago Štoka in drugi, so se pojavila še vprašanja strateške vloge ZDA in skromnejše vprašanje pisanja slovenskega katoliškega tednika. Tudi ob teh vprašanjih je bila debata zelo živahna, čeprav ni bistveno vplivala na možnost spremembe treh omenjenih o-snovnih političnih tez.
S tradicionalnim martinovanjem, ki je bilo tudi letos na Mostu na Soči, je Slovensko planinsko društvo v Gorici zaključilo letošnjo bogato izletniško sezono. V veliki dvorani restavracije «Soča» se je zbralo precej planincev iz Gorice in iz okolice, vabilu pa so se, kot običajno, odzvali tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije in nekaterih planinskih društev.
Udeleženci letošnjega planinskega martinovanja so bili letos še posebej počaščeni. V njihovo sredo je prišel dr. Jože Andlovič, član pete jugoslovanske odprave na Himalajo, ki se je dan prej, 9. oktobra, vrnila v domovino. Dr. Andlovič, ki ga je predsednica Smetova povabila na oder, je na kratko povedal nekaj zanimivih trenutkov s te odprave, s katere so se vsi udeleženci vrnili po več kot trimesečnem potovanju (iz Ljubljane so odpotovali 4. avgusta letos). Povedal je tudi kakšni so življenjski pogoji na osemtisočakih in da so stopili tudi na doslej neosvojeni vrh. Prisot ni so dr. Andloviču po njegovem pri povedovanju navdušeno zaploskali Predsednica SPD Smetova je v jih pozdravnih besedah povedala, da se društvo lepo razvija in da je tudi letos imelo bogato izletniško dejavnost. Med gosti je bil tudi prijatelj goriških planincev Ludvik Zorzut, ki je, kot vedno, povedal nekaj veselih verzov. Prisotni so bili tudi pod-piedsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bučar in član odbora PZS Rado Lavrič, predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev za Gorenjsko Franjo Kljočnik, predsednik meddruštvenega odbora za ljubljansko območje Marjan Oblak in podobnega odbora za Primorsko Janko Fili. Prisotni so bili še zastopniki planinskih društev Tolmin (Olga Perc in Zdenko Kalčič), Jesenice (Jaka Čop) in Nova Gorica (Anton Srebrnič). Iz zamejstva so bili prisotni občinski svetovalec odv. Peter Sanzin, zastopnik SKGZ odv. Karlo Primožič, zastopnika SPZ Marko Waltritsch in Danilo Nanut ter didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan.
Po pozdravih, Andlovičevem pripovedovanju in Zorzutovih recitacijah, je sledil zabavni del programa s tombolo, večerjo in plesom.
Prvo činkvino, en meter in petindvajset centimetrov dolgo kranjsko klobaso, je dobila Albina Pintar, drugo nagrado, lepo majoliko pa Helena Komel. Druge nagrade so dobili Mitja Bavcon, natakar Miki. Jaka čop, Jožefa Pintar, Aldo Bavcon, Savo Vogrič, Zlatka Devetak, Daria Gruden, Mario Devetak, Karla Devetak, Angel Pahor, Karlo Nanut, Marjan Oblak, Zora Devetak, Anita Devetak. Irena Devetak, Dimitrij Waltritsch in
Livij Pahor. Prvo tombolo, divjega zajca, je dobila Anica Prinčič, drugo tombolo, fazana, pa Rastko Butkovič. Na vrsti so bili za tombole še Pierina Hoban, Dominik Kerševan, Aldo Bavcon, Miran čotar in Marko Lutman. Precej dobitkov so letos dobili sovodenjski člani SPD, ki so se množično udeležili letošnjega martinovanja.
Ne smemo pozabiti drugega uso» ha članov goriškega SPD, ki delujejo v jamarskem klubu «Kraški krti». V nedeljo bodo na Vrhu odprli svojo kočo, ki so jo zgradili s prostovoljnim delom. Predsednica Smetova je v svojem govoru o tem važnem dogodku obvestila vse prisotne in povabila vse na nedeljsko otvoritev koče.
Ciklus predavanj o delegiranih dekretih
Šolsko skrbništvo v Gorici je pripravilo ciklus treh predavanj o šolskih delegiranih dekretih. Predavanja so namenjena predvsem ravnateljem srednjih šol prve in druge stopnje.
Prvo predavanje bo danes ob 10. uri v sejni dvorani zavoda za in-
dustrijo v Gorici. O pomenu šolskih dekretov bo spregovoril gori-ški šolski skrbnik Camillo Imbriani. Sledila bo diskusija.
V nadaljnjih dveh dneh. in sicer 13. in 14. novembra, bodo ustanovili posebne skupine (in sicer vsako skupino bodo sestavljali predstavnik sličnih šol), ki bodo podrobneje analizirali in ocenili pomen šolskih dekretov.
Mehiški predsednik Echevarria obišče tržiško ladjedelnico
Predsednik Mehike Echevarria bo jutri zjutraj obiskal tržiško ladjedelnico. Ob 11. uri bo visoki gost dospel na letališče v Ronkah, kjer ga bodo sprejeli predstavniki oblasti in ladjedelnice, nakar bo šel v Tržič. V popoldanskih urah bo Echevarria obiskal tovarno «Grandi motori» v Trstu, kjer bo zvečer v deželni palači uradni sprejem. Še isti dan bo mehiški predsednik odpotoval v Rim na svetovno konferenco o prehrani.
V razstavnih prostorih salona tovarne pohištva Meblo v Novi Gorici je odprta razstava slik Vladimiro Klanjščka. Na njej razstavlja slovenski slikar iz Gorice 23 del, ki se odlikujejo po prijetnih barvnih kompozicijah. Motive zanje je slikar zajel v domačem okolju, v Brdih, kjer se je rodil in kjer je preživel večidel svojega življenja. Klanjšček je že kot študent na učiteljišču kazal nagnjenje za slikarstvo, tako da je čutil potrebo po spopolnjevanju v Ljubljani ter v državni šoli za umetnost v Gorici, s čimer se je usposobil za profesorja risanja, poklic, ki ga sedaj opravlja na slovenskem učiteljišču v Gorici. Poleg razstav v okviru manjšinske prosvetne dejavnosti, ki sodijo v Sime začetke njegove slikarske kariere, naj omenimo predvsem najpomembnejše v Trstu, Šempolaju, Doberdobu in Sežani.
Ob razstavi je ZKPO izdala katalog, za katerega je prof. Milko Rener napisal krajši tekst, s kate-
rim predstavlja slikarja obiskovalcem.
JOŽEFA in JOŽEF BRAJNIK iz Štandreža sta včeraj proslavljala 35 - letnico skupnega življenja. Ob tem lepem jubileju jima iskreno čestitajo sorodniki, prijatelji in znanci.
Iiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilillllliliililiiliiiiliiilllliiliiiiiiillillililiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiii-iiiiililiiiliiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB GNUSNEM NAPADU NA ŽENSKO V KAZERMETAH
Kako naj družba pomaga mladim da v življenju ne bodo iztirili
Policija preiskuje, če je trojica napadla tudi dva moška na Travniku in v Ul. Garibaldi
co ter predsednik kulturnega centra tov. Potrebno je torej tudi sodelo-iz Barda Remo Cher, se je zaključil j vanje s komunisti, ki se v Italiji v s pozdravom Dina Del Medica ter teoriji in pr aksi sklicujejo na u-Vojka Kocmana, ki je domačine še stavna načela demokracije in plu-enkrat povabil na obisk v zgoniško ralizma.
občino.	* Med dvema tezama pa se je obli-
mini...........................
VELIKA KULTURNA PRIDOBITEV ZA TOLMIN
NO V GLASBENI ODDELEK V TOLMINSKI KNJIŽNICI
Zasluge Marte Filijeve in L Gerželjeve
Ì rejšni teden so v tolminski knjižnici — po večletnem prizadevanju vodje knjižnice Marte Filijeve in sodelavke 1. Gerželjeve — odprli lepo opremljen in urejen glasbeni oddelek. Odprtja te za Tolmin nove kulturne pridobitve, so se udeležili podpredsednica občinske skupščine, predsednik kulturne skupnosti Tolmin, Marjan Brecelj kot zastopnik Goriške knjižnice, predstavnik Državne knjižnice — Biblioteca Statale Isontina iz Gorice — G. Marchesan in številni kulturni delavci iz Tolmina.
Glasbeni oddelek je nameščen v prvem nadstropju knjižnice. Obiskovalci imajo na razpolago za poslušanje plošč klasične domače in tuje glasbe, pa tudi najnovejše plošče domačih narodnih in drugih pesmi, dva stereo gramofona za direktno poslušanje. Lahko pa se poslužujejo tudi slušalk, katerih je na razpolago štiri pare. Se pravi: obiskovalec lahko posluša plošče direktno ali pa s slušalkami kadar je obisk številneješi Namen glasbenega oddelka je v tem. da bodo lahko prirejali glasbene večere za poslušanje domače in tuje klasične in umetne glasbe. Lahko pa bodo glasbeni oddelek uporabljale tudi razne ustanove in šole za poučevanje tujih jezikov s pomočjo plošč.
Omeniti maramo, da je tolminska kniižnica pred leti odkupila številčno bogato zbirko plošč in knjižnico pokojnega slikarja Rudija Ko-
geja. To je bila nekakšna podlaga za zamišljeni pred dnevi odprti glasbeni oddelek. Naravno, da je vodstvo knjižnice v letih priprav izpopolnjevalo zbirko z nakupi novih plošč. Da je prišlo do uresničenja te zamisli, sta veliko pripomogla tudi arhitekt Janko Lajovic in dirigent Uroš Lajovic. Oba sta s strokovnimi nasveti in tudi z delom pri urenjevanju notranje opreme in klasificiranju glasbenega materiala prispevala, da je glasbeni oddelek lahko zagledal beli dan.
Z odprtjem glasbenega oddelka je tolminska knjižnica dodala svoji dvojni kulturni dejavnosti — knjižnici in občasnim umetniškim razstavam — še glasbeno dejatmcst. Glasbenega oddelka se bo lahko posluževala posebno mladina, ki je že prve dni pokazala veliko zanimanje. Gimnazijska mladina se razgovarja, da bo v glasbenem oddelku sam? uvedla dežuranje. Vodstvo knjižnice namerava urediti dežurstvo tako. da bi nekajkrat na teden določana oseba usmerjala in urejevala delo v glasbenem oddelku. Oprema, gramofoni. in plošče predstavljajo veliko vrednost, zato bc skrbela resna oseba, da ne bo prišlo do poškodb.
Odprtje glasbenega oddelka je počastil z nekaterimi pesmimi tudi moški oktet pod vodstvom dirigenta U. Lajovica. Pred dvema letoma sc člani tega okteta sluzili vojaški rok v Tolminu.
A. P. - Ogarev
Delovanje deželnega odbora za popis kulturnega imetja
Deželno središče za popis kulturnega in naravnega bogastva Furlanije - Julijske krajine, ki deluje kakor znano v prostorih vile Manin v Passarianu (Codroipo), bo po objavi deželnega zakona štev. 30 iz letošnjega leta občutno okrepilo svojo dejavnost. Novi zakon namreč dovoljuje središču, da se poleg lastnega osebja poslužuje tudi pomoči raznih zunanjih sodelavcev, tako da računajo, da se bo poslej število opisanih zgodovinskih, kulturnih in drugih spomenikov ter naravnih znamenitosti povišalo na 10.000 enot letno. Središče bo tesno sodelovalo tudi s Skrbništvom za spomeniško varstvo, ki je prav pred kratkim prejelo od Osrednjega zavoda za popis umetniških objektov v Rimu nalogo, da popiše kulturne spomenike v številnih občinah Furlanije-Julijske krajine. Skrbništvo bo posredovalo Deželnemu središču prepis zbrane dokumentacije, s svoje strani pa bo deželna ustanova odstopila skrbništvu prepis dokumentov, ki jih bo sama zbrala na drugih področjih dežele.
Vso zbrano dokumentacijo bodo sproti objavljali v posebnih zvezkih. Prvi zvezek, ki obravnava kulturne spomenike v Moimaccu, je že izšel. V kratkem naj bi sledili drugi zvezki, pri katerih bodo sodelovali tudi naslednji zunanji sodelavci: prof. U. Acampora iz Pordenona (popis liturgičnih oblačil Videnške stolnice), prof. G. Bergamini (popis umetnin iste stolnice), dr. A. Bianchetti in dr. M. Terenzani (popis bazilike «delle Grazie» v Vid-nu), prof. F. Quai (popis umetnin v občinah Zuglio in Arta), dr. Serra (popis umetnin v občini Moggio) in prof. M Schinko (popis arheoloških izkopanin v videnskem muzeju).
Prodaja abonmajev za koncertno sezono
V četrtek, se prične v Verdiju slovenska abonmajska glasbena sezona, ki jo prirejajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Na prvem koncertu bosta nastopila Slovenski komorni orkester iz mladinski zbo~ iz Maribora, dirigiral bo Anton Nanut.
Abonmajske izkaznice so že v prodaji na naslednjih mestih: sedež Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2; sedež Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2; pisarna Artur Koshu-ta. Ul. Mameli 5. Cenik za pet abonmajskih koncertov je 4.000 lir, za mladince in dijake pa velja znižana cena 2.000 lir. Vstopnice za posamezni koncert bodo v prodaji po 1.000 lir.
Trije mladeniči, ki so v sodnih zaporih v Gorici, osumljeni gnusnega napada na 43-letno Angelo Vo-grig, so odločno zanikali svojo u-deležbo v tem dejanju, vendar ima kriminalistična policija zbranih toliko dokazov, da o njihovi krivdi ne more biti nikakršnega dvoma. Policija obenem nadaljuje preiskavo, da ugotovi udejstvovanje trojice še v dveh drugih napadih, ki so bili izvršeni nekoliko poprej, toda isto noč, in sicer na Travniku in v Ul. Garibaldi.
O dogodku je obsežno poročalo časopisje v ponedeljkovih številkah ter se o njem te dni dosti govori po mestu. Trije mladeniči, 20-letni Paolo Danelli iz Ul. Foscolo, 24-letni Vittoriano Leghissa Rossi z Majnice in 20-letni Mariano Tom-masi iz Ul. B. Etna so v petek ponoči vdrli v sobo, kjer stanuje Angela Vogrig in njen prijatelj Michele Candeloro. Pod vplivom alkohola, vsaj eden pa je bil tudi pod vplivom mamila, so se spravili nad Vogrigovo ter jo dve uri in pol mučili, pretapali, posiljevali in skratka počenjali z njo stvari, da je prav čudno, če je ženska sploh še živa. V mrzli sobi, kjer ni kurjave in niti elektrike ne, saj so mestna podjetja vzela števec, ker niso plačevali elektrike, so žensko slekli do nagega in se znašali nad njo, medtem ko je eden z nožem grozil Candeloru, da ga bo dregnil, če se gane. Ko so izčrpali svoje moči, so žensko oblili z vedrom vode in stanovalcema zagrozili, da ju ubijejo, če kaj črhneta policiji.
Šele po 12 urah je Candeloro prosil sosede, naj Vogrigovo, ki je bila pod šokom in polna ran po vsem telesu, odpeljejo v bolnišnico.
Zdravstveno stanje Angele Vogrig se je včeraj znatno izboljšalo. Med
NA GIMNAZIJI ■ LICEJU V GORICI
SVET STARŠEV RAZPRAVLJAL 0 ŠOLSKIH PROBLEMIH
O postavitvi hipa Primožu Trubarju, jezikovnih tečajih in belem tednu za dijake
Umestitev deželnega odbora za promet
Včeraj so v Trstu umestili posvetovalni odbor za prometna vprašanja. Predsednik, odbornik za promet deželne uprave, Cocianni je v uvodnem govoru orisal naloge odbora, ki bo predvsem povezoval politične odločitve s praktičnimi izvedbami in bo imel vlogo pobudnika glede ustreznih deželnih zakonov. Odbor je pristojen za celotna prometna vprašanja dežele in torej za promet po kopnem, morju in zraku. V prvi vrsti pa se bo ukvarjal z vpraašnji, ki zadevajo sestavo e-notnega in koordinacijskega načrta za razvoj prometa v Furlaniji - Julijski krajini. Odbor se bo prihodnjič sestal v Trstu 25. novembra, in bo razpravljal o izvajanju deželnega zakona o avtobusnerfi prometu.
Pretekli četrtek je imel ha sedežu šole v Gorici svoj prvi sestanek novi odbor sveta staršev slovenske gimnazije in liceja «Primož Trubar». Člane sveta staršev so izvolili že na prvem roditeljskem sestanku prejšnji mesec, tokrat pa je bilo treba izbrati njegov izvršni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Ivo Marinčič, za tajnika Štefan Bukovec, za blagajnika pa Miro Lojk. Ostali odborniki pa so Mira Čubej, Hedvika Klanjšček, Emil Doktorič in Danilo Rustja. Po tej prvi formalnosti so se na seji, kateri je prisostvoval tudi ravnatelj šole prof. Boris Tomažič, pogovorili o tekočih problemih na šoli in o šolstvu na splošno.
Ravnatelj prof. Tomažič je povedal, da bo svet staršev deloval dokler ga ne bo zamenjal novi odbor, ki ga bo treba izvoliti na osnovi novih norm. Te norme bi morale stopiti v veljavo 15. t.m., vendar obstaja splošno mnenje, da se bo to zgodilo s precejšnjo zamudo zaradi zakasnitve pri objavi zadevnih norm in navodil. Ravnatelj je še povedal, da so na šolo dobili stroj za razmnoževanje, ki so ga nakupili iz sredstev spiske blagajne in ga bodo že takoj izkoristili za pripravo potrebnih učnih tekstov za tiste razrede, kjer so najbolj potrebni. Govor je bil tudi o naročilu in postavitvi kipa Primoža Trubarja, po katerem je imenovana naša šola. Glede tečaja fakulta-
tivnih jezikov je bil svet mnenja naj se uvede angleščina, vendar pa bi bilo potrebno vsaj deloma uvesti tudi konverzacijo za tiste učence, ki so se doslej učili nemščino, da bi si osvežili znanje.
Ravnatelj prof. Tomažič je povedal tudi, da so nekateri starši ob priliki prvega roditeljskega sestanka predlagali uvedbo belega tedna v prosti naravi tudi za naše dija ke. V tej zadevi je skupaj z nekaterimi profesorji sklenil, da bodo vložili zadevno prošnjo na pristojno šolsko oblast.
Pri debati, ki je bila precej razgibana in katere so se udeležili vsi prisotni, so razpravljali še o nekaterih drugih manjših problemih ter prosili ravnateljstvo šole, da bi poskrbelo za njihovo izvedbo. Kot smo že pisali, so imeli prvi roditeljski sestanek tudi na slovenskem učiteljišču in, tudi tam izvolili 3-članski odbor staršev. Med tem se je polegla tudi polemika v zvezi s stavko dijakov od prejšnjega meseca. Kot znano se je del staršev z njo strinjal, drugi pa so bili nasprotnega mnenja. Končno je prevladalo mnenje vodstva treh slovenskih šol, ki je na osnovi obstoječih šolskih predpisov zahtevalo od staršev opravičilo za izostanek dijakov, ker pač starši morajo vedeti, kje se v takih primerih nahajajo njihovi otroci. S tem je bil torej tudi izostanek dijakov iz šole opravičen.
zaslišanjem je Michele Candeloro včeraj znova potrdil, da je izvršila dejanje v kazermetah aretirana trojica. Danes popoldne jih bo zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Laudisio. Danellija branita odvetnika Maniacco in Papello, Leghisso in Tommasija pa odv. Pascoli. Napadalce so aretirali zaradi vdora v stanovanje, poškodb in hudih groženj. Leghissa je osumljen posilstva, ostala^ dva pa pomoči pri tem dejanju.
Ob dogodku v kazermetah so občani upravičeno zaskrbljeni. Očitno so doslej živeli v iluzijah, da je Gorica še vedno mirno mesto upokojencev. Premalo so poznali, ker se o tem tudi ni vedno pisalo, koliko stanovanj je. bilo okradenih, koliko primerov nasilja in kako mamila prodajajo med mlade. K vsemu temu se je sedaj pridružila še nevarnost, da te brez vzroka lopovi napadejo na cesti in pretepejo, da vdrejo, kot vidijo v filmu, v stanovanje in se znesejo nad nemočnimi ženskami.
Če se je vse to zgodilo v kazermetah, potem je to posledica predolgega oklevanja naše družbe spričo naraščajočega kriminala in zaradi podcenjevanja nekaterih pojavov, kar je samo spodbujalo k nasilju.
Dogodek v kazermetah mora strezniti našo družbo, da seže po sredstvih in možnostih in odpravi legla materialne in duševne bede, da pomaga mladim, ki so zašli na kriva pot in jih pripravi k pameti, če ne gre drugače tudi s prisilo. Saj Gorica ni tako vehko mesto, da bi kaj takšnega ne zmogla. Tudi sredstev ima za to, le volje doslej ni imela.
Briško - beneškega odreda, ki bo v Brdih letos decembra, ob 30. obletnici njegove ustanovitve.
Zaradi priprav srečanja in izpopolnitve seznama bork in borcev BBO prosi pripravljalni odbor, da vsi borci BBO javijo svoj naslov pismeno na občinski odbor ZZB Nova Gorica. Datum in kraj srečanja bo kasneje objavljen v tisku in po radiu.
Pobiranje davkov v Doberdobu
Županstvo iz Doberdoba obvešča, da bodo pobirali redni davčni obrok v ponedeljek, 18. novembra, ob 8.30 do 12. ure v občinskih uradih pri zdravniški ambulanti.
Tečaj slovenskega jezika v Gorici
Kulturni krožek «Umanità», ki ima svoj sedež v Gorici, Korzo Italija, bo priredil tečaj slovenščine za začetnike. Tečaja, ki se bo pričel 5. decembra in bo trajal šest mesecev, se lahko udeleži kdorkoli. Vpisovanje sprejemajo na sedežu krožka.
V števerjanu bo v nedeljo, 17. novembra ob 16. uri zabavna prireditev, na kateri bodo nagradili tudi udeležence šestega športnega tedna, ki ga je v Števerjanu priredilo tamkajšnje športno združenje «Brda». Ob tej priložnosti bo na zabavnem popoldnevu nastopil goriški ansambel «Mejaši».
V decembru srečanje borcev Briško-beneškega odreda
Poseben odbor v Novi Gorici pripravlja tovariško srečanje borcev
Aretirali mladenko osumlj’eno tatvin v stanovanjih
V nedeljo so agenti letečega oddelka goriške kvesture aretirali 20-letno Elisabetto Lagrè, rojeno v Desenzanu del Garda in sedaj bivajočo v Gorici. Mladenko so aretirali pod obtožbo, da je prešjnji teden baje sodelovala pri tatvini v nekem stanovanju v Ulici Crispi. Kaže, da se bo aretiranka morala zagovarjati tudi zaradi drugih tatvin, ki so bile izvršene v zadnjih mesecih v Gorici.
Elisabetto Lagrè so včeraj zaslišali, da bi izvedeli za imena ostalih tovarišev, ki so sodelovali pri teh tatvinah. Ko so mladenko aretirali, so v njeni torbi našli šop ključev in drugo orodje, ki je La-grèjevi služilo za odpiranje vrat.
Posvečena krajevnim ustanovam
Drevi v Doberdobu občinska seja
Drevi ob 19.30 bo izredna seja občinskega sveta v Doberdobu. Posvečena bo vsedržavnemu dnevu o deželah, pokrajinah in občinah. Za proslavljanje tega dne se je odločil vsedržavni odbor krajevnih ustanov na svoji seji v Rimu, da bi poudaril potrebo po obnovi krajevnih ustanov ter ozdravljenju izvoljenih demokratičnih teles.
Razna obvestila
SPD Gorica priredi v soboto, 16. novembra, na sedežu v Ul. Malta, sejem smučarske opreme. Namen tega sejma je prodaja ali zamenjava rabljenih smučarskih potrebščin. Društveni prostori bodo odprti od 15 30 do 18. ure.
Slovensko planinsko društvo Gorica
javlja, da se je že pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Lažni, ki bo od 26. decembra do 4. januarja. Tečaj bo ob ugodnih snežnih rezmerah. Pri vpisu morajo starši podpisati izjavo za razrešitev SPD kakršnekoli odgovornosti pri morebitnih nezgodah. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob sobotah pa samo od 10. do 12. ure na sedežu SPD, Ul. Malta 2. Ob tej priložnosti sprejemajo tudi vpisovanje
Slovensko planinsko društvo Gorica — Jamarski klub «Kraški krti» vabita člane in prijatelje na odprtje Jamarskega doma. ki bo v nedeljo, 17. t.m., ob 11. uri na Vrhu.
Prosveta
Prosvetno društvo «Briški grič» v števerjanu vabi na prvo predavanje letošnje sezone, ki bo na sedežu jutri, 13. novembra, ob 20.30. Predaval bo prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice o Posočju. Predavanje bo spremljal z 220 barvnimi diapozitivi o krajih ob Soči.
Slovenska prosvetna zveza vabi na predvajanje slovenskega filma «Cvetje v jeseni», ki je bil posnet po istoimenski Tavčarjevi povesti. Film bodo predvajali v petek, 15. novembra, v Jamljah, ob 20.30, na domu Jožeta Pahorja - Smoleta.
Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi v petek, 15. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom, kjer bo prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice predaval o Posočju in ponazoril svoje pripovedovanje z 220 barvnimi diapozitivi.
Slovenska prosvetna zveza vabi prebivalce Rupe in Peči na predavanje o «Potovanju po Donavi in Volgi, ki ga bo imel Roman Rodaro iz Gorice v petek, 15. novembra, ob 20.30 v gostilni Ožbot v Rupi. Predavanje bo predavatelj ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi, ki jih je posnel na svojih potovanjih.
Kino
včeraj zjutraj v ločnimj
Prileten mož se je ubil pri padcu v 7 m globok vodnjak
V Ločniku je 83-letni upokojenec Vincenzo De Marchi iz Ulice Osop-po 4 izgubil življenje zaradi padca v sedem metrov globok vodnjak.
Približno ob peti uri zjutraj je De Marchi vstal s postelje ter šel na dvorišče, kjer ima stranišče. Polurna odsotnost moža je De Marchi-jevo ženo spravila s postelje, da je šla pogledat, kaj se mu je pripetilo. Na dvorišču ga je ženska večkrat poklicala, a odgovora ni dobila. Na robu vodnjaka je zagledala možev klobuk in takoj ugotovila, kaj se je pravzaprav zgodilo. Stekla je k sosedom ter poklicala rešilni avto in gasilce. Slednji so se z lestvijo spustili v vodnjak in v 20 centimetrih vode našli mrtvega upokojenca, pri padcu si je namreč De Marchi prebil lobanjo.
SCUOLA INTERPRETI DI GORIZIA ŠOLA ZA PREVAJALCE V GORICI
KORZO ITALIJA 112 — TEL. 56-05
Posebni tečaji:
• angleščine
• nemščine
namenjeni
• slovenščine
UČITELJEM
za strokovno usposobitev poučevanja tujih jezikov na šolah prve stopnje.
70 UR TEORETIČNO - PRAKTIČNEGA POUKA
Začetek: 14. novembra 1974
Izpiti: maja 1975
Gorica
VERDI 17.15— 22.00 «Cartouche». C. Cardinale in J. P. Belmondt^. Film v barvah.
CORSO 17.00—22.00 «La bottega che vendeva la morte». Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Gli ultimi dieci giorni di Hitler». A. Guinness in A. Celi. Barvni film.
VITTORIA 16.30—22.00 «Innocenza e turbamento». V. Caprioli in E. Fenech. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Tre ramazze in fuori gioco». A. Sapritch in H. Risot. Barvni film.
rj-% v» x
Irzic
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «La collera di Dio». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Le avventure di Enea». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Trije dolarji sejejo smrt», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Maščevalec iz Karoline», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Stanilo in Olio dva revna brata», ameriški film ob 16.00 in 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Cristina Pitzorno, Gianluca Mocchiutti, Alessandro D’Alto, Marco Ferrone, Alessandro Agosto, Daniele Agosto, Francesca Paulin.
SMRTI: 68-letni upokojenec Francesco Cbebar.
OKLICI: uradnica Livia Vida in uradnik Dino Coletto, gospodinja Daniela Fabbro in uradnik Gian Giuseppe Tomarelli, uradnica Val-nea Pittia in železničar Egon Rram-pus, bolničarka Sandra Verzegnassi in geometer Fabio Visintin.
POROKE:	uradnica Maddalena
Grudina in radiotehnik Gianpaolo Orzan, prodajalka Marisa Bellino in trgovec Aleksander Vodopivec, u-radnica Adriana Macoratti in uradnik Marino Russian, prodajalka Annamaria Andrian in financar Michele Contaldo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72-701.
KRIZA V EVROM
Dansko otepanje z brezposelnostjo
Kdo je kriv, da se je 100 tisoč delavcev znašlo na cesti - Pomen nekaterih podpornih služb in že uveljavljenih zaščitnih ukrepov

Danci so od svojih vikinških prednikov podedovali upornost in drznost, da se spopadajo tudi z vsemi tistimi težkočami, pred katerimi bi vsak drugi klonil. Zdaj jih je zadela nesreča, ki se je ne spominjajo od «velike krize», le-ta jih je obiskala pred štirimi in pol desetletja, njeno ime pa je bilo-brezposelnost. Spričo tega pa Danci ne izgubljajo glave, ne obupujejo, ne dramatizirajo, marveč si prizadevajo, kako bi se iz te zagate rešili.
Dasiravno predstavlja armada sto tisoč brezposelnih za Dansko, ki šteje komaj pet milijonov prebivalcev, veliko in domala nepredstavljivo nacionalno nesrečo, pa nihče v tej deželi ne izgublja glave in podtrebne strpnosti. Nikjer ni opaziti na ulicah nezadovoljnih in orgočenih ljudi v protestnih sprevodih, nihče ne meče kamenja v okna sedežev združenj bogatih delodajalcev in ne pošilja ostrih, strupenih peticij članom danskega parlamenta, pozivajoč jih, da nastopijo, da se zavzamejo za delavske pravice.
Danci so razdeljeni v marsičem, tudi v pogledu preštevanja števila brezposelnih, nikakor ne najdejo soglasja glede točnega odstotka: eni menijo, da je zdaj brez posla vsaki štirinajsti, drugi spet trde, da vsaki enajsti danski delavec. Celo na glavnem sedežu sindikatov ni ta uganka povsem jasna.
Toda dokler bo slehernemu brezposelnemu zagotovljena podpora, na katero njegova družina — sicer zategnjenega pasu — lahko računa, vse dotlej je odvečna tudi bojazen pred kakim morebitnim viharjem^ Vsaj tako, se zdi, Danci žele verjeti, da bi odvrnili nekatere slutnje, ki vsekakor niso prijetne.
Val, ki je v prvi vrsti prizadel danske delavce, zatem pa tudi dansko gospodarstvo nasploh, te dežele ni pretresel v pretirani obliki, ker tu že od davna obstoje ustrezne zaščitne mere in podporne službe, tako da nihče ne ostane na ulici. Že v prejšnjih desetletjih je tu bila ustanovljena vrsta podpornih fondov, sprejete številne socialne olajšave. Do tega je zlasti prišlo v času reformatorskih podvigov danskih socialdemokratov. Ustvarjen je bil sistem, v katerem ni nihče pozabljen ali odrinjen. Zaradi tega tudi na sedežu danskih sindikatov, ki združujejo okrog 930 tisoč članov, v pogovoru z enim ali drugim funkcionarjem sploh ni opaziti živčnosti ali znamenja panike. Dasiravno zaskrbljenosti ne skrivajo niti pred tujcem.
Omenjena podpora vendar ne pride z neba. Brezposleni jo dobiva v znesku največ 132 kron dnevno, toda le v primeru, če je pred tem redno 12 mesecev vplačeval v u-strezni podporni fond. V ta skupni fond vlagata tudi država in sindikalna organizacija. Dejansko nosijo sindikati v tem pogledu glavno breme, saj morajo za vsakega svojega člana letno vplačati okrog 300 kron v ta fond, vtem ko privatni delodajalci, zlasti industrijci, prepuščajo državi vso skrb za vzdrževanje delavcev, ki so jih nili oni odpustili, da bi zaščitili svoje, lastniške interese.
Da Danskem je samo v teku zadnjih dveh mesecev ostalo brez posla okrog 20 tisoč ljudi. Najbolj so prizadeti gradbinci, mladi nekvalificirani delavci, kot tudi številne žene. Brezposelne zdaj pošiljajo v zimske šole za dopolnilno izobraževanje odraslih. Mnogi pa izkoristijo ta premor za prekvalifikacijo.
Vzroke tega naglega vdora brezposelnosti vidijo sindikati v nedejavnosti sedanje meščanske, liberalne vlade, medtem ko Zveza industrijcev sedanjo vlado zagovarja in vali krivdo na prejšnje socialdemokratske vlade. Na Danskem vodije zakulisno borbo liberalci. ki sestavljajo manjšinsko in šibko vlado, ter socialdemokrati, ki so zdaj v opoziciji. Bitka za stabilizacijo je obenem tudi bitka med strankami za prestiž. Spričo tega liberalci tudi računajo, da bodo socialdemokratom škodili, če jih bodo obtožili, da Hartlingovi vladi otežkočajo konsolidacijo okoliščin v deželi.
Ta moderna «socialna bitka» se — čenrav na račun delavcev, ki so ostali brez posla — vodi tudi v danskem parlamentu Vendar se danski sindikati poslužujejo tudi bolj neposrednih načinov in poti, da bi dansko vlado spodbudili k sprejetju ukrepov, ki bi deželo učinkoviteje zaščitili pred brezposelnostjo Sindikati so kar nekajkrat zahtevali od Hartlingove vlade, da zagotovi polno zaposlenost, da ne zavira gradbeniške dejavnosti. da podpre krajevne dejavnosti in pobude, vendar brez uspeha. Zdaj sindikati očitajo danski liberalni vladi oziroma jo obtožujejo, da ni nič storila za zaščito delavcev pred brezposelnostjo, ki se bo v naslednjih zimskih mesecih še povečala Seveda obstajajo razlogi tega tudi zunaj same Danske. Odpadla so n.pr. naročila danski industriji, zlasti iz Velike Britanije in ZR Nemčije. Ko je danska tovarna Rank, ki je redno dobavljala blago angleški radijski industriji pred nedavnim potrdila da je spričo «angleške bolezni» primorana odpustiti 600 delavcev, so bili mnogi neprijetno presenečeni. Posamezni
danski politiki precej glasno tudi kritizirajo partnerje iz ekonomske skupnosti «deveterice», zlasti zahodne Nemce in Francoze, češ da so svojemu majhnemu danskemu dobavitelju obrnili hrbet.
Če se je razpoloženje do evropske skupnosti «deveterice» na Danskem povsem obrnilo (zdaj je 53 odstotkov proti članstvu, vtem ko je 1. 1972 bilo 53 odstotkov za včlanjenje v EGS) je to predvsem zasluga nemških in francoskih partnerjev. Večina Dancev je namreč mnenja, da so svojo visoko inflacijo pretihotapili tudi na Dansko. Z inflacijo pa je prišla še brezposelnost, kakršne Danci ne pomnijo od 1. 1930.
Jesensko razpoloženje vzdolž naše obale pod Nabrežino
NOVOST NA SLOVENSKI KNJČNI POLIC!
Narodnoosvobodilni boj in slovenski pomorščaki
Pred dnevi je v založbi Partizanske knjige v Ljubljani izšla knjiga z naslovom «NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA JADRANU IN SLOVENSKI POMORŠČAKI». Napisal jo je Janez Tomšič, kontraadmiral JVM v pokoju. Knjiga je izšla v počastitev 30-letnice ustanovitve mornariških odredov pri IX. korpusu NOV Jugoslavije, praznika občine Piran in 20-letnice delovanja Splošne plovbe v Piranu. Strokovna recenzenta sta bila polkovnik Zdravko Klanjšček, sodelavec vojaško -zgodovinskega inštituta JLA, in Franc Potočnik, kapetan fregate JVM v pokoju, odlični poznavalec dogodkov v času NOB na našem Jadranu. Tehnični urednik in lektor je bil profesor Jože A. Hočevar iz Kopra. Na podlagi strokovnih ocen je komisija za zgodovino pri predsedstvu republiškega odbora Zveze združenj bor-
V POČASTITEV 30-LETNICE VELIKE BITKE PRI BATINI
Čez Donavo so v nedeljo «potegnili» že sedmi most
Pred vojno »o bili na 500 km Donave v Jugoslaviji le trije mostovi, ki so bili v času vojne uničeni - Po obnovitvi teh so zgradili še štiri nove
Končno smo prišli do novega zadnjega mostu, v vrsti novih mostov in sicer do mostu, ki povezuje Batino in Bezdan. Most je dolg 639 m, glavni lok se razteza v dolžini 170 m, sicer pa ga vidimo na gornji sliki. Je to skoraj 12 m širok most za cestni promet. Most je iz prednapetega betona, skrajno «eleganten» in lahek.
V gradnji, kot smo že rekli, sta še dva mostova čez Donavo. Že pred koncem letošnjega leta, pravijo, bodo izročili prometu pri Beški nov, največji most čez Donavo, most, ki bo dolg 2 km in z največjim lokom od 210 m. Most bo širok 12,5 m in bo ves v prednapetem betonu. Most bo nosil evropski rekord in bi nosil celo svetovnega, če bi v času njegove gradnje Japonci ne bili zgradili še večjega mostu v prednapetem betonu.
Čez dve leti pa bo povezoval Smederevo s Kovino pov 1500 m, dolg most, ki bo spajal južni' Banat s Srbijo. To bo zadnji veliki most na Donavi v okviru celotnega reševanja povezave med enim in drugim bregom največje evropske reke, oziroma njenega toka po Jugoslaviji. Če upoštevamo dejstvo, da teče skozi Jugoslavijo 500 km Donave, pomeni, da bo na vsak most odpadlo le 50 km njenega toka.
Novi most čez Donavo, ki so ga svečano izročili prometu v nedeljo
Donava je največja reka v Evropi in 500 km tega velikega vodnega toka teče skozi Jugoslavijo. Vodni tok je na eni strani velik «kapital», kajti lahko poganja centrale, lahko dobavlja vodo za namakanja, služi lahko za odvajanje odplake mest in naselij, zato se mesta gradijo vedno ob rekah ali morju, hkrati pa je vodni tok tudi velika ovira, kajti ločuje en predel dežele od druge. To velja posebno za velike vodne tokove, ki jih ni lahko «premostiti». In Donava je kot velik tok, kot široka reka na en način velik «kapital», hkrati pa velikanska ovira. Na 500 km Donave, kolikor je teče v Jugoslaviji, so bili pred vojno trije mostovi. Eden je bil pri Bogojevu, drugi pri Novem Sadu, tretji pa pri Beogradu. Ob koncu druge svetovne vojne ni bilo niti enega teh mostov, kajti nemške mine in zavezniške bombe so jih vse tri uničile.
Koj po vojni so najprej ponovno usposobili železniško cestni most pri Beogradu, dve leti pozneje so ponovno usposobili za promet most pri Novem Sadu in 1949. leta pa onega pri Bogojevu. S tem se je vzpostavilo stanje izpred vojne. Ker pa se je promet med predeloma Jugoslavije, ki ju loči Donava, močno povečal, so si v raznih krajih pomagali s splavi, ki so povezovali obe obali. Toda splav je zelo počasno in šibko prometno sredstvo. Sodobna ekonomija in sodoben razvoj tega ne prenese. Zato se je začela gradnja, rekli bi kar pospešena gradnja mostov čez Donavo in v nedeljo, 10. t. m., so med Batino in Bezdanom izročili prometu že četrti novi, to se pravi, sedmi most čez Donavo, v gradnji pa sta še dva nova mostova, ki bosta dograjena v prihodnjih dveh letih in bo 500 km donavskega toka po Jugoslaviji «premeščenih» kar z devetimi mostovi, to se pravi malone na vsakih 50 km toka po en most.
Ne gre za mostove preko rečic, gre za mostove, v zvezi s katerimi se govori že o evropskih in celo svetovnih rekordih.
Vsi trije .prgdvojni mostovi, ki so bili obnovljeni, so bili iz železo-betonske ali celo železne konstrukcije in so bili grajeni na star način. Posebno neposrečen je bil most, ki je povezoval obe obali Donave pri Beogradu. Temu mostu šo dejali tedaj Pančevski most. Gradilo ga je neko nemško podjetje kmalu po prvi svetovni vojni in sicer v okviru nemške odškodnine Jugoslaviji. Most je bil ozek in tudi za tovorni oziroma cestni promet enosmeren. Most je bil sicer zelo pripraven za sleherni težek promet, bil pa ni za sodoben promet.
Mostovi, ki so jih čez Donavo potegnili sedaj, v zadnjih 15 letih, pa so grajeni po najnovejših zadevnih gradbenih načelih in so vsi iz prednapetega betona. Pri vseh mostovih je imel glavno besedo kot projektant znani jugoslovanski in evropski strokovnjak inž. Branko Žeželj.
Prvi most iz te serije je most pri Novem Sadu na cesti proti Subotici. Prometu so ga izročili leta 1961. Ta most nosi oziroma je dolgo nosil svetovni rekord: 261 m dolg enoten lok iz prednapetega betona. Seveda je ta most železniško - cestni most, ki v tem svojstvu še vedno ohranja svetovni rekord. Celotna dolžina mosta znaša 400 m.
Pred tremi leti so v Djerdapu zaključili velikanska dela, pri katerih so Jugoslovani in Romuni zgradili največjo hidrocentralo v Evropi, centralo, ki ima zmogljivost 12 milijard kWh elektrike na leto. Jez centrale služi hkrati za most, ki povezuje čez Železna vrata Jugoslavijo z Romunijo. Tako so že drugič «premostili» Donavo z novimi objekti. Letos in sicer v juliju je sam predsednik Tito izročil prometu most pri Bački Palanki. To je še večji oziroma daljši most kot že omenjena mostova pri Novem Sadu in pri Železnih vratih. Most, ki povezuje Bačko Palanko z Rokom, je dolg 720 m, glavni lok se razteza na razdalji 160 m, cestišče pa je široko 12 m. To so «vsega spoštovanja» vredne dimenzije v evropskem merilu. Še
vloga
tega mostu, kajti blagovni in potniški promet iz Vukovara ali Vin-kovcev za Novi Sad je moral ali po splavu, kjer je bilo treba čakati ure in ure, ali pa po dolgi poti skozi Županjo do Beograda in iz Beograda na Novi Sad, kar je pomenilo 260 km ceste. Danes pa prideš iz Vukovara v Novi Sad po cesti, ki pelje čez novi most v eni, uri, saj znaša sedaj razdalja le 80 km.

IZ FILMSKIH KROŽKOV
SPORED BRITISH CLUBA
Tudi letos nudi British Film Club tržaškemu občinstvu izbor angleških in ameriških filmov v izvirniku. Predvajal jih bo ob torkih v dvorani Ancifap na Trgu Valmaura 9. Spored se je že začel z gledališko predstavo Shaffe-rjeve in Pinterjeve komedije, kateri bo sledilo 9 filmov. Poleg teh upamo, da bo tudi letos klub razvil pobude v sodelovanju z drugimi krožki za projekcije manj znanih filmov v angleščini.
Danes, v torek 12. novembra ob 18.00 in 20.30 bo na sporedu
niiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiUMMMiiiiii
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. SVETA BARBARA, 11. viri, 12. plein, 13. ena, 15. bas, 16. Te, 17. to, 18. metil, 20. mol, 21. Sabin, 22. rat, 23. in, 25. ček, 26. Lukas, 28, KOPER, 30. kod, 31. L.L., 32. tak, 33. ropar, 34. ker, 35. meter, 36. šv, 37. R.S., 38. mod., 39. ata, 40. Moser, 42. slan, 43. MUJSKI HRIBBI.
NAVPIČNO: 1. svetnik, 2. vino,
3.	era, 4. ti, 5. bp, 6. Albin, 7. Real, 8. bis, 9. A.N., 10. Abel, 14. Weber, 16. TOTAL, 18. maček, 19. tik, 20. Mac, 22. rudar, 24. notes, 26. Lopez, 27. Slovani, 29. par, 30. kot, 33. redek, 34. Krim, 35. Moss, 36. štab, 38. moj, 39. Ali, 40. M.L., 41. RI, 42. S.R.
Horoskop
veliko pomembnejša pa je
Branite svojega prijatelja v škripcih.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo boste dejavni pri reševanju pomembnih vprašanj. Veliko zadoščenje s strani ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne sprejemajte predlogov, če prej niste zadeve razčistili. V družini boste morah odpraviti majhen spor.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izgubljajte se v posameznostih, če hočete doseči stvaren uspeh. Različnost idej med vami in ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zagotovite si sodelovanje zaupanja vrednih oseb, ki so vam zelo blizu. Prijetno presenečenje v družinskem krogu.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Splošen in zelo zadovoljiv napredek v sedanjem novem poslu. Ne upoštevajte nasvetov, ki vam jih daje nezanesljiv znanec.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo ugoden dan za vse, ki se ukvarjajo s finančnimi posli. Neka nepričakovana situacija vam utegne povzročiti težave.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne obljubljajte, če niste gotovi, da boste obljube izpolnili. Razumevanje družinskih članov.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden se lotite najvažnejših vprašanj, rešite prej manjša. Dali boste dober nasvet pr jatelju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V jutranjih urah boste prejeli predloge za zanimivo sodelovanje. Ne dovolite, da bi se vas lotil pesimizem.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne podcenjujte nasvetov nekega svojega bolj izkušenega prijatelja. Izognite se spopadu, do katerega bi utegnilo priti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prišli boste do odlične zamish glede rešitve važnega problema. Uresničili boste svoj skriti načrt.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Imeli boste zelo dobre zamisli, toda volje za uresničenje ne bo.
prvi film, Davida Leana delo «Lawrence of Arabia» (Lawrence d’Arabia).
Sledili bodo: 10. decembra Johna Hustona, Kena Hughesa, Vala Questa, Roberta Parrisha in Joea Me Gratha film «Casino Rogale» (Agente 007 Casino Rogale); 14. januarja Romana Polanskega «Macbeth» (Macbeth); 11. februarja Hala Ashbgja «Harold and Maud» (Harold e Maud); 11. marca Melvina Franka «A Touch of Class (Un tocco di classe); 8. aprila Freda Zinnemanna «The Dag of thè Jackal» (Il giorno dello sciacallo); 13. maja Petra Bogdanovicha «Paper Moon» (Paper Moon - Luna di carta); 27. maja angleški film «Cromwell» in 10. junija Boba Fossea «Cabaret» S. G.
NA FILMSKIH PLATNIH
Francis Ford Coppola:
«The Conversation»
Pred filmom «The Conversation» (La conversazione, 1974), ki je zmagal na festivalu v Cannesu, je malokdo verjel v sposobnosti režiserja Francisa Forda Coppole. Njegovi prejšnji filmi so bili res manj uspeli in predvsem manj osebni, vendar smo že v njih lahko spoznali zanimivo osebnost: zato smo pozitivno pisali o filmu «Il padrino», ki ga je večina kritike prezirala zaradi «komercialnosti» (sedaj Coppola režira nadaljevanje tega filma). Zanimiv je bil tudi «Non torno a casa stasera», prvenec «Buttati Bernardo» pa je kljub inteligentnosti opozarjal, da Coppola še ni povsem zrel v oblikovni uporabi filma. V tem oziru predstavlja «La conversazione» velik napredek, čeprav so prav z oblikovnega vidika nekatere prvine še neizdelane oz. nedosledne. Odlična pa je interpretacija Gena Hacknana, v manjši vlogi nastopa priljubljeni Coppolov igralec Robert Durali.
V celoti je «The Conversation» izvrsten film, prikaz (objektiva-cija) posameznikove samote v a-
(Nadaljevanje na 8. strani)
cev NOV Slovenije knjigo sprejela in uvrstila v zbirko Knjižnice NOV in POS in je izšla pod zaporedno številko 42. Osnovnemu tekstu knjige, ki obsega 870 strani, je priključena posebna priloga (50 strani) s seznamom slovenskih pomorščakov v NOB na Jadranu in pa 75 shem in slik.
Knjiga obravnava zelo širok o-kvir dogajanj na Jadranu, v Sloveniji, Italiji, severni Afriki, na Malti in v nekaterih priobalnih e-notah NOV v letih druge svetovne vojne. V tem zelo širokem o-kviru dogajanj je avtor prikazal zgodovino slovenskih pomorščakov. V tekstu knjige je podano strateško in politično ozadje najbolj pomembnih odločitev, sporazumov in dogodkov, pa tudi partizanske pomorske taktike ter taktike pozneje osnovanega štaba mornarice NOVJ in njegovih komand in plovnih enot.
Poseben pomen in vrednost daje tekstu v knjigi dejstvo, da avtor spremlja dogodke in boje na Jadranu tudi z zornega kota okupatorja, navajajoč njegove lastne dokumente in poglede na razmere. Ker je tekst pisan strogo dokumentarno, omogoča opis določenih dogodkov z obeh zornih kotov, da bralec izredno pester razvoj dogodkov neposredno spremlja in opazuje. Mnogo prispeva tudi svojevrstno prikazovanje pomorskih akcij in operacij s pomočjo shem, ki so napravljene tako, da pozornemu bralcu omogočajo časovno spremljanje gibanja raznih desantnih kolon in plovnih objektov ter na ta način seveda tudi bojev na morju in na kopnem, saj je v sheme vneše-no tudi gibanje sovražnika, kakor tudi časovno zaporedje, kjer je to bilo mogoče.
V	objavljeni knjigi je zbrano res obsežno- zgodovinsko gradivo, avtor pa je podal mnogo izvirnih rokopisov, zapisov in izjav oseb. ki so takrat bile pomembne na določenih položajih in od katerih mnoge doslej nihče ni komentiral.
. Slovenski pomorščaki so stopili v osvobodilni boj na Jadranu šele proti koncu 1943. leta, potem ko je bila osnovana enotna vojna mornarica NOVJ in ko je maršal Tito dal ukaz, da naj iz bojnih in drugih enot NOVJ ločijo pomorščake, ter jih dajo na razpolago novoustanovljeni vojni mornarici. V skladu s tem opisuje avtor partizansko vojevanje na Jadranu šele proti koncu 1943. leta, potem ko je bila osnovana enotna vojna mornarica NOVJ. Izjemi sta le rabsko taborišče in Rabska brigada, ki je iz tega ta- ■ borišča zrastla in katero avtor v nekem smislu tudi obravnava kot prekomorsko brigado in opisuje njen pomorski desant na otok Cres, ki je bil do tedaj največji pomorski partizanski podvig.
Nato se avtor posveti poznejšim slovenskim pomorskim kadrom, spremlja njihovo usodo od kapitulacije bivše Jugoslavije pa preko taborišč v severni Italiji in bojev za časa šeste nemške ofenzive pa vse do njihovega prihoda v vojno mornarico NOVJ. Z druge strani spremlja usodo slovenskih pomorščakov prekomor-. cev in njihov piiliv v vojno mornarico NOVJ. Ko nato avtor opiše še delovna področja slovenskih pomorščakov, se v nadaljevanju vse do konca posveti poglobljeno podani zgodovini vojne mornarice NOVJ, njenih akcij na morju, njenemu večanju in graditvi ter naporom za definitivno osvoboditev naše obale in otokov od ustja Soče do Bojane. V to so seveda vključeni tudi boji IX. korpusa NOVJ in njegovih pomorskih e-not. V tem delu knjige je tudi do najmanjših podrobnosti in v celoti podana zgodovina osvoboditve Slovenskega primorja s Trstom vred in to po suhozemski in pomorski poti.
V	drugi polovici knjige obravnava avtor tudi zadeve tako i-menovane «kraljevske mornarice» (SJPS t. j. Sastav jugoslovenskih pomorskih snage) ter gordijski vozel vojaško - političnih intrig, ki so povzročile, da se vse do po vojni obe mornarici nista združili.
Knjiga kontraadmirala Janeza Tomšiča, ki je bil tudi eden najpomembnejših akterjev za osvoboditev predvsem severnega Jadrana, je pisana s čutom polne odgovornosti in čimbolj objektivno ter je brez dvoma velik prispevek naši slovenski strokovni literaturi. Slovenci doslej take knjige še nismo imeli. To je tudi knjiga za vsakogar. Bralcu, ki ni strokovnjak - pomorščak, nudi dovolj zanimivih zgodovinskih tekstov, a strokovnjak, ki se u-kvarja s pomorsko zgodovino, se bo lahko poglobljeno ukvarjal s taktiko tega edinstvenega pomorskega bojevanja z lesenimi ladjami v dvajsetem stoletju. Končno, to je zgodovinski dokument, ki govori o tem, kolikšen in kakšen je bil prispevek, ki so ga slovenski pomorščaki dali za osvoboditev jugoslovanskega morja in otokov, pa tudi sicer v NOB.
Mislimo, da ni potrebno posebej omenjati vztrajnosti in izrednega truda, ki ga je avtor vložil v to res veliko delo. Zato je upati, da ga bo nagradilo zanimanje, ki ga bo knjiga vzbudila ne samo pri preživelih mornarjih - udeležencih NOV, temveč tudi drugod.
Naj na koncu tega kratkega poročila dodamo, da gre tudi zahvala komiteju obalne konference ZKS Koper in njegovi komisiji za zgodovino delavskega gibanja ter občinskemu odboru ZZB NOV Piran — odboru slovenskih partizanskih pomorščakov, ki so veliko pomagali in omogočili, da je knjiga izšla.	A. B.
9.30
12.30
13.30
14.00
15.00
17.00
rus
17.45
18.45
19.15
20.00
20.40
21.50
22.45
18.25
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
8.10,
17.40
17.55
18.10
18.35
18.40
19.10
19.30
20.05
21.15
22.00
19.55
20.15
20.30
22.00
TOREK, 12. NOVEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
-	11.30 ŠOLA
Poljudna znanost: Dirka tisoč milj DNEVNIK
Tečaj nemškega jezika
-	17.00 ŠOLA DNEVNIK
Program za najmlajše Program za mladino
Fantastične prigode vesoljske ladje Orion Poljudna znanost: DOKUMENTI SODOBNE ZGODOVINE Današnja oddaja z naslovom «Poljudna znanost» bo obravnavala dva izredno kočljiva trenutka v povojni zgodovini. Najprej bo govor o berlinskem zidu, ki so ga postavili leta 1961, nato pa bo govor o krizi na Kubi v oktobru leta 1962. V o-beh primerih je bil svet na robu katastrofe, kajti letalski most, ki so ga 1949 uvedli Američani za dobavo hrane in surovin Berlinu, čemur je sledila nato popolna zapora vzhodnega dela, sta privedla do izredno napetega ozračja. Nič bolje ni bilo na Kubi, ko so Sovjeti najprej svoje rakete postavili, nato pa jih tudi sneli in odpeljali, toda ob ameriški obveznosti, da se ne bodo dotikali Kube Nabožna oddaja
Ital. kronike in Vremenska slika DNEVNIK
Pred zakonom: OBRAMBA
Časnikar Guido Guidi vodi ob strokovnem sodelovanju prof. Scardie in Sabatinija ter nekaterih drugih pravnikov oddajo, ki naj prikaže posamezne momente v pravnem življenju. Oddaja «Il difensore» spada v ta okriv. Delo je napisal Luciano Codignola, za TV pa ga je pripravil Flaminio Bollini. Delo naj razjasni nekatere momente, seveda v okviru konkretne zgodbe. Philippe Fumagalli je zlatar. Nekega dne sporoči policiji, da je postal žrtev ropa, ki ga je pravzaprav preprečil, ker je pravočasno ukrepal. Streljal je na roparja in ga ranil. Ta dva elementa sta edina, na katera se opira policija. Tisti, ki vodi preiskavo, nadzira tudi draguljarjev telefon in ugotovi, da je njegova žena povezana z nekim mladeničem in med njunim telefonskim pogovorom draguljarjevi gospe mladi ljubimec govori o nekem «podvigu» in pobegu iz Italije. Policija ju zato sledi Resnična detektivka RAZISKAVA O NEKEM PROCESU
Je to prva od petih oddaj z gornjim naslovom in je posvečena enemu najbolj zanimivih vohunskih dogodkov po drugi svetovni vojni. Gre za zadevo zakoncev Rosenberg, ki so ju 1953 v ZDA umorili na električni stolici. Zakoncema Rosenberg so očitali, da sta Sovjetski zvezi izdala ameriške tajnosti za gradnjo atomske bombe. Enzo Biagi je obnovil vso zgodbo in izbral material, pričanja in še marsikaj, tako da oddaja ne bo prikazala le zakoncev Rosenberg, pač pa bo tudi vzdušje tiste dobe, ko sta bila zakonca žrtvovana ameriški protikomunistični histeriji.
DNEVNIK
DRUGI KANAL
Nove abecede
ŠPORTNI DNEVNIK
TARZAN V PREPOVEDANI DŽUNGLI
Portret avtorja: GIORGIO MOR,ANDI
DNEVNIK
Volkovi in psi: UDOMAČEN JE
Pes izhaja iz vrste volkov. Je pravzaprav udomačeni volk, ki pa se je v zelo dolgi «civilizaciji» sprevrgel tudi v najrazličnejše pasme. Več bomo videli zvečer OPERNI GLASOVI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35, 10.05, 14.10, 15.35, 16.05 TV ŠOLA Slovnica, Bolgarija, Na svidenje spomladi, Ruščina, Zgodovina BiH, Robert Koch, Glasbeni pouk itd.
Saint Saens: ŽIVALSKI KARNEVAL
Danes bodo ponovili otroško glasbeno oddajo, ki je bila nagrajena na tekmovanju «Prix Japan» v Tokiu pred leti OBZORNIK
Življenje v gibanju — poučni film
»lozilik'	Kr./i«	fu» 1 .a brn
Ne prezrite: KIPAR FRANC BERNEKER Pred mesecem dni je minilo sto let, ko se je Franc Berneker rodil. Že otroku je bila usoda nenaklonjena, vendar je iz bolehnega dečka zrasel umetnik, ki ga danes štejemo med najizrazitejše in najmočnejše ustvarjalce sodobnega slovenskega impresionizma. Berneker se je rodil na zahodnem Pohorju v bližini Slovenj Gradca. Prebivalci Slovenj Gradca so se ob stoletnici njegovega rojstva spomnili na svojega nekdanjega rojaka Risanka DNEVNIK
Petindvajset let Nemške demokratične republike Thomas Hardy: MRAČNI JUDE
Scenarij ie pripravil Harry Green po romanu Thomasa Har-d.vja
DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
VELIKA SINJA CESTA
Celovečerni film, ki ga je režiral Gillo Pontecorvo, glavni vlogi v njem pa igrata Ives Montand in Alida Valli PO SLEDEH VIKINGOV
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14,15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila in klavir; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino. 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Jazzovski kvartet; 19.10 Ksaver Meško v spominih Jakoba Sokliča; 19 25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Benjamin Britten: Privijanje vijaka - opera; 22.25 Nežno in tiho.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Kulturni pregled; 15.10 Program po željah; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 7.40 Pisan glasbeni spored; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.30 Glasbeno-govorni spored; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 O današnjem filmu; 15.10 Polke in valčki s slov. ansambli; 16.15 Melodije; 16.45 Posnetki iz našega studia: pianistka Nataša Kerševan; 17.00 Program za mladino; 17.50 Zabavna glasba; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 20.00 Zborovsko petje; 21.20 Jazz.
NACIONALNI program
7.00, 8.00, 13.00,	15.00,	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran program; 12.10 Četrti spored; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Program za mladino; 19.30 Petdeset let glasbe na radiu; 20.20 Ponovno na sporedu z Mo-dugnom; 21.15 Manner Liisa -
F. Stenius: «In montagna piove sempre»; 22.10 Opravljivci.
il PROGRAM
7.30. 8.30, 13.30. 15.30,	19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno-govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 Človek v noči.
III. PROGRAM
8.30 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Bachove skladbe; 11.40 Na sporedu je Bartok; 12.00 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Plošče resne glasbe, 15.25 Baročni oratorij; 16.20 Rahma-linove skladbe; 18.05 Vrstijo se skeči; 18.30 Ženska 70 let; 18.45 Delavski razred v sedemdesetih letih; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Melodrama v diskoteki; 21.30 E-vropski glasbenik Bruno Madema.
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00,	13.00, 19.00
Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kmetijsko industrijski kombinat; 9.30 Slovenski oktet; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti;
12.40	Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Srečanja z glasbeniki; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Družba in čas: Franc Rozman: Iz zgodovine delavskega gibanja; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje! ; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Jožeta Priv-ška; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Ivan Tavčar-Borut Trekman: «Grajski pisar» - radijska igra; 21.45 Zvočne kaskade; 22.20 Iz simf. opusa W. Pijperja; 23.05 R. Slovoda: Uni ali dober dan; 23.15 Popevke.
NOGOMET
V OSMEM KOLU NOGOMETNE D LIGE
KOŠARKA
V 5. KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
Ponziana presenetljivo, a zasluženo zmagala v Pordenonu Pro Gorizia iztržila točko v medlem derbiju s Triestino
Strelec edinega zadetka Ponziane je hil Trentin - Odlična igra 7osetta, ostali povsem razočarali
Borovci osvojili drugi par točk Adrijan Sosič v sijajni formi
Naši košarkarji »o se razigrali le v drugem polčasu
Pordenone — Ponziana 0:1
PORDENONE: Da Pieve, Giaco-min, Patat, Zampa, Campagnola, Battistel, Mantellato, Gìannoni, Della Pietra, Pivetta, Fiotto (76. min. Mossini) 12. Borgobello.
PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello, Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Trentin, Miorandi, Momesso, Lenar-don, Dalle Crode, 12. Zadel, 13. Co-vacich, 14. Vidonis.
STRELEC: 21. min. Trentin.
SODNIK: Doni iz Monze.
KOTI: 10:3.
GLEDALCEV: 1500.
Ponziana, ki je odpotovala v Por-denon z namenom, da odnese eno točko, se je vrnila domov s celotnim izkupičkom. Zmaga Ponziane je povsem zaslužena in za to gre velika zasluga trenerju Russu, ki je taktično dobro razporedil moštvo in s tem onemogočil vsako pobudo domačinov. Zelo zanimiv je bil dvoboj med kvotiranim napadalcem Pordenona Mantellatom in branil-
Momesso (Ponziana)
cem Ponziane Girelloni, ki se je zaključil v korist Tržačana. Omenili pa bi tudi odličen nastop Miorandi-ja, ki je na sredini igrišča s pomočjo Ravalica in Lenardona režiral igro Ponziane. V napadu se je razigral Momesso, ki je bil skupno z Dalle Crodejem stalen trn v peti obrambe Pordenona,
Domačini so slabo začeli, njihova igra je bila raztrgana, skratka niti senca tiste, ki jo je enasterica prikazala prejšnjo nedeljo proti Le-gnagu. V prvih 45 minutah igre so domačini ustavili le eno samo nevarnejšo akcijo in če vrh tega dodamo še, da so nogometaši zgrešili nešteto predložkov, potem je povsem razumljivo, da so s tem zvabili Ponziano z njene polovice igrišča in ji dali možnost, da se je razigrala. V 21. minuti je tako prišlo do gola, ki je odločil srečanje. Momesso je na sredini igrišča z glavo podal Trentino, katerega ni oviral noben branilec Pordenona. Trentin se je predstavil pred kazenski prostor in s silovitim strelom presenetil vratarja Da Pieveja. Na ta zadetek je Pordenone odgovoril z napadi, a brez uspeha.
V nadaljevanju je kazalo, da bodo domačini bolj odločno oblegali
vrata gostov, Ponziana pa je igrala bolj organizirano ter se solidno branila, pa čeprav se ni zaprla v svoj kazenski prostor. Gattonar sploh ni dal prostosti Pivetti, Del Piccolo in Gerin pa sta popolnoma gospodarila v kazenskem prostoru. Tako se seveda rezultat ni več spremenil.
B. R.
Triestina — Pro Gorizia 0:0
TRIESTINA: Fontana I., Berti, Per-sello, Fontana IL, De Luca. Riva. Garofalo (71. min. Veneri). Foresti, Dri, Tosetto, Oggian, 12. Grigollo.
PRO GORIZIA: Siricano. Campi (18. min. Ghermì), Gazzola, Zoratti, Torninovi, Furlani, Donda, Domenghet-ti, Trevisan, Michellut, Omizzolo, 12. Plesničar.
SODNIK: Carvani iz Piacenze
KOTI: 6:2
GLEDALCEV: 9,000
Pred 9.000 gledalci se je v nedeljo zaključil pri neodločenem izidu deželni derbi Triestina — Pro Gorizia. Izid vsekakor zadovoljuje bolj goste kot domačine, ki so še enkrat razočarali svoje navijače. Tržačani imajo morda delno opravičilo v tem, da so morali na igrišče brez Lucchette, Pier-battista in Goffija. Odsotnost teh treh je bilo precej občutiti. Obramba je brez Lucchette in Pierbattista precej šepala. Persello je s težkočo sledil dinamičnemu Omizzolu. Tudi Riva ni blestel v vlogi prostega in večkrat zgrešil. Sreča je sicer bila, da Goričani niso nikoli ostro pritisnili, kajti tudi De Luca je imel težave s Tre-visanom. Najslabše se je Triestina o-drezala v napadu: Dri, Oggian in Garofalo so si precej prizadevali, vendar so bili pri zaključnih strelih netočni. Edini, ki je večkrat ogrožal vratarja Siricana. je bil režiser Tosetto. ki je po poraznem nastonu v Ca-orlah povsem zadovoljil tržaške navijače. Razvidno pa je bilo, da občuti odsotnost Goffija oziroma tovariša, s katerim bi lahko prodrl v kazenski prostor, kot je to storil proti Trevisu. če bi hoteli nedeljsko srečanje primerjati s tekmo s Trevisom, v kateri je Triestina pokazala svoje vrline, moramo reči, da je tokrat Triestina pokazala vse svoje pomanjkljivosti, če ne bodo Luchetta. Pierbattista in Goffi kmalu okrevali, bo imel trener Tagliavini hude probleme.
Moramo sicer omeniti, da je tudi Pro Gorizia prišla v Trst v nepopolni postavi. Odsotni so namreč bili Bianco, Ridolfi in Barile. Trener Franzot je kljub temu poslal na igrišče dobro razporejeno enajsterico, ki je morda zgrešila le v tem, da se je že od samega začetka zadovoljila z neodločenim izidom, ki si ga je vsekakor zaslužila.
Nekaj kronike:
Že v prvi minuti Tosetto iz prostega strela za las zgreši cilj. V 23. minuti spet Tosetto silovito strelja, Si-
ricano z odličnim posegom reši vrata. Pro Gorizia izvede nekaj protinapadov, vendar ima največjo priliko Triestina v 39. minuti, Oggian in Dri pa zgrešita.
V drugem polčasu Triestina neko-
Lenardon (Ponziana)
Serija pozitivnih nastopov Ponziane se nadaljuje. Tržačani so v nedeljo izbojevali dragoceno zmago v Pordenonu in se s tem povzpeli na zgornji del lestvice. Vodstvo je po nedeljskem zavriljaju prevzel Treviso, ki je v gosteh sicer z avtogolom odpravil Rovigo. Domačini so imeli 11 minut pred koncem možnost, da izenačijo, vendar so zastreljaji enajstmetrovko. Pet minut pred koncem pa bi lahko gostje podvojili, Osellame (Treviso) pa je streljal enajstmetrovko v roke vratarja Roviga. Za petami Trevisa je ostal le Legnago, ki je bil prisiljen na delitev točk v dvoboju s presenetljivim Sampletresejem. Dobro so se v nedeljo izkazali napadalci Por-togruara, ki so nasuli Thieneju kar štiri gole in s tem dohiteli kvotirano Adriese, ki tudi v nedeljo ni dobila gola. Do sedaj je vratarja Bertuzzija (Adriese) premagal le Girello (Ponziana).
Naj omenimo še dve razburljivi tekmi Tignano - Caor'e (dve izključitvi) in Montebel-luna - Coneglianese (kar štiri izključitve). Na splošno pa je bilo tudi nedeljsko osmo kolo precej izenačeno, saj smo zabeležili kar šest remijev. Padlo je sicer nekoliko več golov kot prejšnjo nedeljo, razmeroma pa so napadalci še vedno na zatožni klopi. To smo videli tudi v Trstu, kjer se je deželni derbi med Triestino in Pro Gorizia končal pri belem izidu.
B. R.
liko ostreje pritisne. V 6. minuti spet izredno močan prosti strel Tosetta, Siricano s težkočo odbije, Garofalo pa za las zamudi priložnost. V 10. minuti spet odlični Tosetto poda po-
Mladinska enajsterica Brega
polnoma prostemu Bertiju, katerega pa dohiti Ghermi, ki pošlje usnje v kot. Zadnjo priliko ima Oggian, ki v 19. minuti silovito strelja proti vratom Pro Gorizie, tokrat pa Siricana reši vratnica.
Najboljši v vrstah Triestine je bil Tosetto. v vrstah Pro Gorizie pa O-mizzolo in Trevisan v napadu, Zoratti in Torninovi v obrambi.
B. R.
V NEDELJO V DOLINI
Nagrajevanje
najboljših
kolesarjev - veteranov
V nedeljo je bilo v gostilni pri dolinski občinski hiši nagrajevanje najboljših kolesarjev veteranov, ki so se odlikovali na letošnjih petih meddruštvenih kolesarskih dirkah, ki so jih priredila tržaška kolesarska društva, med katerimi je zaključno dirko organizirala lonjerska Adria. Na skupni lestvici se je najbolje uvrstil član tržaškega kluba Cottur Eugenio Bartoli, ki je na teh tekmovanjih dokazal, da ni pri tekmovanju dovolj le fizična moč, pač pa mora imeti kolesar tudi nekaj računarskih sposobnosti. Lonjerski predstavniki Maver, Bonanno, Vižintin in Macarol so se na teh tekmovanjih še kar dobro u-
vrstili, čeprav so v zaključni fazi nekoliko popustili. Nedeljsko nagrajevanje pa je praktično zaključilo letošnjo kolesarsko sezono veteranov in njeni protagonisti so se ob klobasah in zelju ter domači kapljici poslovili od truda polnega poletja, ko so bili vsak dan na kolesu, da bi se lahko nato ob nedeljah izkazali na
tekmovanjih doma in izven dežele.
* * *
Včeraj se je na sedežu deželne kolesarske federacije pričel enotedenski tečaj za športne vodje kolesarskih klubov. Po seriji petih predavanj, od katerih je bilo prvo sinoči, bo v nedeljo na vrsti izpit, po katerem bodo novi športni direktorji dobili kvalifikacijo za vodenje klubov. Istočasno pa bo potekal tudi izpopolnjevalni tečaj za že habilitirane športne direktorje. Tečaja se udeležujejo tudi dani lonjerskega kolesarskega kluba Aoria. Specializacijo opravlja sedanji športni direktor Nino Pizzengo, medlem ko se potegujeta za pridobitev naziva tehničnega vodje Ivan Furla-nič in Radivoj Pečar.
Radi
OBVESTILO
SPDT obvešča, tia bo sejem rabljene smučarske opreme v četrtek, 14. t.m. v Trstu, v Ulici Ceppa 9 ob 18. uri in v četrtek, 21. t.m. na Proseku.
iiiiiiiMuiimimiiiiiiiiiiiiiiiHO"»iiiiiRUiiiiiii»iiiH»ii*|||IIIllllllllllll,l,lllllll*n,l|||iuiiiiiiiiiiimiiiiiiimn
V KOŠARKARSKI B LIGI
Goriška Patriarca nadigrala ekipo Marazzi iz Bologne
Rino Bruni najboljši na igrišču
Patriarca — Marazzi 102:69 (48:29)
PATRIARCA: Savio, Furlan 14, Marušič 2, Spezzamonte 8, Soro 14, Fabris 1, Ardessi 17, Fortunato 14, Flebus 14, Bruni 18.
MARAZZI:	Mora 4, Ranzolin,
Mencoboni 13, Rizzardi 11, Di Nal-lo 7, Ferracini 2, Crisafulli 2, Ghiacci 8, Pedrotti, Martini 22.
SODNIKA: Massai iz Firenc in Zavarise iz Trenta.
OPOMBE: prosti meti: Patriarca 16:22, Marazzi 15:22. Zaradi pet o-sebnih napak sta zapustila igrišče Bruni in Ghiacci.
Goriška Patriarca je z veliko razliko v koših premagala svojega neposrednega tekmeca za napredovanje v višjo ligo, in sicer ekipo Marazzi iz Bologne. Po zares slabi tekmi, ki so jo Goričani odigrali prejšnjo nedeljo, so domačini tokrat pokazali zanimivo košarko in sam rezultat nam to dokazuje.
Nad vsemi je tokrat zaigral (čeprav le za petnajst minut, ker je potem moral zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak) Rino Bruni, ki je bil obenem tudi najboljši strelec za svojo ekipo. Bruni je bil v obrambi uspešen in njegov neposredni nasprotnik Benedetto Di Nallo, ki je pred leti igral v Gorici, je imel polne roke dela, ko ga je hotel ustaviti v napadu. Zaradi pristranskega sojenja je Bruni že po 15 minutah moral zapustiti i-grišče, kar je precej ošibilo ekipo.
P. R.
PRVENSTVO «POMLAD»
Alba — Dom 85:57 (40:28)
V nadaljevanju košarkarskega prvenstva «Pomlad» je Domova ekipa gostovala pri moštvu ALBA. Na odprtem igrišču v Krminu sta moštvi prikazali lepo in na trenutke prav odljčno košarko. V primeru s prejšnjimi tekmami tegale prvenstva, so do-movci na sobotni tekmi zaigrali kot prerojeni. Otresli so se strahu pred močnejšimi peterkami, ki jih je moril v preteklih tekmah. Dobro so
vodili žogo ter uspešno prodirali in metali na koš. Le v obrambi je bilo opaziti nekaj pomanjkljivosti, kar so nasprotniki izkoristili s hitrimi protinapadi. Največja pomanjkljivost po je bila na žalost pri izvajanju prostih metov. Na voljo so jih imeli namreč . kar 34, uspešni pa so bili le ll-kčat. ,
Upati je, da bo sobotna tekma slovenskim fantom vlila novih moči ter zaupanja v lastne sposobnosti, zlasti pa željo po zmagi kakor tudi uveljavljenje ter spoštovanje pri še tako močnih nasprotnikih, ki v tem prvenstvu nastopajo.
POSTAVA DOMA: Dornik M. 23, Maligoj, Semolič 7, Devetak, Čubej 15, Figelj, Dornik U., Brešan 6, Terčič 6, Tomažič.
WILLY PRINČIČ
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor — Umanità GO 83:59 (33:27)
BOR: Sosič 21, Guštin 7, Ambrožič 12, Barazzutti, Fabjan 18, Klobas 15, Škrk 4, Pertot, Kralj 4, Kraus.
UMANITÀ’ GO: Juretich 5, De Garzi, Manzini, Lutman 12, Barenghi 14, Del Pin 9, Larise 13, Bauzon (k) 6, Paiser.
SODNIKA: Cozzolino in Modolo iz Trsta.
čeprav je bila Borova ekipa veliki favorit za zmago nad Umanità iz Gorice, so se borovci morali pošteno potruditi, da so strli odpor nasprotnikov. Začetna igra Borove peterke je bila zaspana, zato so tudi gostje povedli takoj v začetku in vodili do 17. minute. Proti koncu prvega polčasa pa so se borovci le malo bolj organizirali v obrambi in zato tudi takoj povedli.
Tudi prikazna igra v drugem polčasu ni zadovoljila. Čeprav je bila povprečna višina nasprotnikov precej manjša, so ti ogrožali Borov koš prav na odbitih žogah. V celotni obrambi mož - moža pa je bilo storjenih preveč napak, zato so se morali borovci braniti v coni.
V napadu pa sta se zelo lepo izkazala Sosič in Fabjan. Prvi, ker je vodil vse akcije ter dosegel lepo število košev, drugi pa, ker je večkrat zaporedoma zadeval nasprotnikov koš iz zelo velikih razdalj.
E. KRAUS
ITALIJANSKA LIGA A-2
Lloyd zmagal
Lloyd — Rondine 70:62 (36:24)
LLOYD: Brooks 31, Pozzocco 4, Chittolina 2, Millo, Jacuzzo, Oeser 9. Čepar 5, Meneghel 8, Bassi 6, Bubnich 2.
RONDINE: Ratliff 17, Amadini 5, Chiarini 3, Flaborea 16, Nava, Romano, Mascellaro 2, Bartolucci 4, Polzot 15, Solfrini.
Lloyd je v novi športni palači prepričljivo premagal ekipo Rondine iz Brescie, ki je eden izmed favoritov za prestop v višjo skupino. Lloydovci so bili skozi vso tek mo v vodstvu, najvišja prednost pa je znašala 19 točk, in to v sredini drugega polčasa. Gonilna sila tržaške ekipe je bil An erican Brooks, ki je dosegel kar 31 točk in je tudi uspešno lovil odbite žoge. Sicer je celotna ekipa igrala dobro V ekipi Rondine pa so vsi razočarali, vključno bivši profesionalec Ratliff. Boljše sta zaigrala le Polzot in veteran Flaborea. V obeh ekipah preseneča slabo izvajanje prostih metov: Lloyd je bil uspcšen le '9-krat na 28, Rondine pa 14-krat na 38. Sojenje je bilo slano ir. je oškodovalo obe moštvi. Marno
Borova mladinca Henrik Lisjak in Karel Ražem
Čeprav sta Edi Kraus in Robi Klobas še mladinca, pa že nastopata v članski Borovi ekipi
Uiiiiiiiiiiiiiiilliiiillliiliiiiliiilliiiiiiiniilliiiiniiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiilliiiiiiniiiiiiiiiiiiliiiiiliiliiiiiniiiiiiiitifill
V 3. KOLU MLADINSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA
Nadaljujejo se uspešni nastopi naših košarkarjev
Borovci so v tem kolu premagali drugo ekipo Lloyda
MLADINCI
Bor — Lloyd «B» 91:73 (44:41)
BOR: Kraus 8, Lisjak, Guštin 8, Ražem 3, Žerjal, Klobas 32, Koren 15, Košuta 10, Francia (k) 4, Vatovec 11.
LLOYD B: Scolini (k) 15, Avon 14, Crevatin 20, Meden 7, Pandol-fini 2, Trani 11, Di Stefano, Vi-doni 4.
SODNIKA: Franco in Gilleri iz Trsta.
PROSTI METI: Bor 9:18, Lloyd 14:32.
PET OSEBNIH NAPAK: nihče.
Borovi košarkarji so se v soboto v občinski telovadnici v Dolini pomerili z drugo Lloydovo peterko. Kljub zmagi, so se morali «plavi» krepko potruditi, da so strli odpor trdoživih nasprotnikov, med katerimi sta bila nevarna predvsem Crevatin in Scolini. Borova višinska prednost v prvem polčasu ni prišla do izraza, saj so bili borovci zelo počasni v obrambi, v napadu pa so zagrešili celo vrsto napak.
Gostje so namerč dobro začeli in vse je kazalo, da bo našim fantom trda predla. V drugem polčasu pa so «plavi» le našli pravi ritem in so zanesljivo zmagali. Najboljši strelec tekme je bil tudi tokrat Robert Klobas, ki je dosegel zavidljiv izkupiček (32 točk), z njim pa su se izkazali tudi Košuta in Koren.
edko
NARAŠČAJNIKI
Bor — Don Bosco 75:60 (29:19)
BOR: Mazzucca 4, Udovič 18, Furlan 25, Canciani 2, Race 14, Mesesnel 4, Trevisan 4, Bachi 2, Slobec, Dovgan.
V soboto sta se spoprijeli ekipi BORA IN DON BOSCA, ki bosta letos odigrala naraščajniško prvenstvo. Zmagali so borovci s petnajstimi koši razlike. Naši fantje so lepo igrali. Pod .košem so se borili
in lovili skoraj vse odbitke. Obrambo so lepo gojili skozi celo tekmo, pri tem pa so se najbolj izkazali Furlan, Udovič in Race, ki so bili najboljši strelci v Borovih vrstah. V tej tekmi pa je bil najboljši igralec tekme Bruno Furlan, ki je dosegel 25 košev in bil učinkovit tudi pod košem in v obrambi.
Igor Canciani
Borov mladinec E. Guštin
TENIS
LEON, 11. — Jugoslovanska teniška ekipa je že zaključila svoj nastop v tekmovanju za pokal švedskega kralja: v prvem kolu jo je namreč premagala Španija, ki si je tako priborila pravico do nadaljnjega nastopa. Jugoslovani so po prvem dnevu srečanja, ko je bil rezultat neodločen (1:1), celo upali na zmago, v nadaljevanju pa so popolnoma razočarali. Jugoslovana št. 1 je premagal Moreno v treh setih (6:2, 4:6 in 7:5), Saviča pa je nadigral Munoz s 6:2 in 6:1. Španci so osvojili zmago tudi v dvojicah. Par Munoz in Muoianola je bil boljši od Saviča in Stojanoviča (6:3 in 6:4). Končni izid srečanja je bil tako 4:1 v korist španskega moštva.
V okviru istega tekmovanja je Bolgarija gladko odpravila Finsko s 5:0.
---- Janko Parat ----
UMIRAJOČI
LČAS » J
«Ali rdght! Naredili bomo, kot želite. Vaše listine in nalog za potovanje z letalom v Italijo bodo jutri nared. Sami se pozanimajte na letališču v Heliopolisu, kdaj lahko odpotujete. Trd dni pa ste še lahko tukaj. Če letalo medtem ne bo odletelo, boote morali v transit camp.»
Vrnil sem se v svojo sobico, poln nemira v pričakovanju bližnjih dogodkov, čutil sem potrebo, da bi se s kom pogovarjal, toda za pot v Kairo, do Toneta, je bilo že prepozno. Sicer pa bi ga morda sploh ne našel, če bi prišel nenapovedan. Tudi hišnega reda bi zdaj ne smel kršiti. To bi mi lahko prekrižalo načrte.
Moj načrt je bil preprost : ko bi prišel v Italijo, bi namesto v svojo enoto šel preprosto v Bari k partizanom. Ampak za to bi potreboval zvezo, namreč Tonetovo pismo, kajti iz Barija bi me morali čimprej poslati na Vis. Toda s Tonetom bom lahko govoril šele jutri. Kaj pa Olive?
Misel nanjo mi je vnovič zbudila silno željo, da bi jo videl, da bi se .pogovarjal z njo, bil v njeni bližini. Šel sem jo iskat. Hodil sem po hodnikih, v upanju, da jo bom srečal. A ni je bilo. Srečal sem le svojo včerajšnjo spremljevalko.
«Oh, Frenok, kako se imate? Mislila sem, da boste prišli kaj naokoli.»
«Nisem utegnil. Bil sem na komisiji in . . . Oprostite, ali
veste, kje bi našel Olive . . . podporočnika van Daaren? Govoriti moram z njo.»
«Oh, saj je vendar odšla. Ni je več pri nas. Ne veste tega?»
«Odšla? Kdaj? Kam?»
«Oh, odletela je danes zjutraj. Že zarana se je poslovila od nas, sester. Celo poljubila nas je.»
«Kako to mislite — odletela?»
«Z letalom vendar. Kako naj sicer odleti? Zaprosila je za premestitev v Italijo. In ker njej ponavadi vse ugodijo, so ji tudi tokrat šli na roko in vse uredili tako, da je davi že odletela iz Heliopolisa. Vam je hudo, Frenck?»
«Ne. Ne bi rekel, žal mi je, ker je nisem mogel pozdraviti. Rad bi jo pozdravil, ker se vračam na fronto. Seveda sem prišel pozdravit tudi vas, gospodična Mary.»
«Oh, ali res?»
Ali mi je hudo? Da, najbrž mi je. Toda òbice Mary to prav nič ne briga. Da, hudo mi je bolj, kot sem si mislil, da mi bo. Sicer pa je Olive storila prav, da se je izognila ponovnemu srečanju. Bolje je tako! Moram si prizadevati, da pozabim na vse, kar sem čutil do nje. Vse, kar se je prebujalo v meni, mora obmirovati. Olive je drzna in odločna. Odločila se je za najpreprostejšo rešitev. Ob slovesu je res najpreprostejše kar oditi. In ona je odšla.
Spet sem odtaval v svojo sobo. Bil sem otožen. Nisem si mislil, da je v pozabljenju takšna bolečina, takšna tesnoba. Toda, ali nisem hotel tako? Nikoli nisem resno računal s tem, da bi živel skupaj z Olive. Niti za trenutek ne. A zakaj sem se vendarle igral z ljubeznijo? Tega bi ne bil smel! Pozabiti moram. Nič, prav nič me ne sme vezati, nič spominjati na preteklost. Naproti grem novemu življenju. Ali sem ji prizadejal kaj žalega, če sem jo rad videl? V življenju je vedno nekaj samoprevare, nekaj slepila. Taki smo pač. Take so nas naredili. Toda zdaj se bom pridružil tistim, ki bodo preoblikovali
svet. Na njem bo namesto sovraštva zavladala ljubezen. Zdaj ne smem dopustiti, da bi me zanašalo nazaj v preteklost. Tudi spomini se dajo izbrisati. Tako popolnoma lahko Izginejo, da ne ostane od njih nič. In hočem tako, da ne ostane od njih nič.
Drugo jutro sem na upravi okrevališča' prevzel potni nalog in druge listine. Nato sem s prvim avtobusom pohitel v Kairo, od tod pa na letališče v Heliopolisu. Mudilo se mi je, da bi zvedel, kdaj se bom lahko odpeljal, želel sem zvedeti, še preden srečam Toneta. Tako bi laže naredila podrobnejši načrt za «pobeg» k partizanom.
Na letališču sem imel srečo Povedali so mi, da bo čez dva dni odletelo več tovornih letal. V eno izmed njih me bodo že kako stisnili, samb zgodaj zjutraj naj bom pripravljen na letališču. Ne vedo pa, ali bom lahko letel v Neapelj ali v Bari.
Glavno je, da pridem v Italijo, sem pomislil. Vesel sem se vračal v Kairo in že sanjaril o obetih prihodnosti. Zanesel sem se na svoje vojaške izkušnje in znanje. Kot veteran te vojne, katere konec in izid se je že popolnoma jasno zrcalil na obzorju, sem bil poln samozavesti. Že sem se videl, kako se z odlikovanjem vračam v domači kraj, kamor je glas o mojih junaštvih prišel že pred menoj.
Zdelo se mi je, da je skozi suho puščavsko pripeko veter prinašal vonj po snegu, dih z gora, tistih daljnih, domačih in resničnih. Srce se mi je širilo v hrepenenju.
Ura se je bližala poldnevu, ko sem se z avtobusom pripeljal v Kairo. Pohitel sem na kraj zmenka s Tonetom, na vrt, kjer sva se po njegovem prihodu Iz domovine prvič srečala. Upal sem, da ga bom našel že tam, pri kosilu, kajti tako sva se zmenila.
Res je bil tam. Sedel je za isto mizo in si je pravkar natakal pivo iz steklenice.
«Servus, Tone!»
«Zdravo! Naučiti se boš moral tudi pozdravljati po naše.
’Servus’ ni pri nas v modi, kajti nikomur ne hlapčujemo več in tudi nikoli ne bomo. Med partizani se pozdravljamo z 'zdravo’.»
«Hvala za pouk! še marsičesa se bom moral naučiti. Bil sem v Gineifi, kot si mi naročil. S fanti se, žal, nisem mogel pogovoriti. Angleški policaj mi je komaj dovolil govoriti s komandantom enote, kapetanom Nabergojem. Saj ga poznaš.»
«Najprej mi povej, kako fantom gre. Imajo dovolj hrane? Ali Britanci grdo ravnajo z njimi?»
«Ne hi rekel. Policaj je bil samo pri vhodnih vratih. Taborišče je sicer ograjeno, kot vsa taoorišča tam okoli. Hrano pa dobivajo redno, vojaško.»
Medtem je k miza pristopil strežaj. Naročil sem mu, naj tudi meni prinese pivo. Nato sva si naročila kosilo in dve steklenici piva. Potem sem Tonetu natančneje poročal o razgovoru v Gineifi, o navdušenju in pravem zanosu moštva. Povedal sem, da se ga je nalezel tudi sam komandant, zdaj pa še jaz.
«Komaj čakam, da pridem v domovino. Rad bi se že boril skupaj s partizani. Ta naš boj je partizane menda tako preobrazil, da bomo našo ureditev po vojni zares lahko oprli na najzvestejše, najbolj poštene in najsposobnejše ljudi. Je res, da tudi v domovini preveva vse borce takšno navdušenje, kakršno vlada med našimi fanti?»
«Res je. Tudi jaz bi ne mogel nikoli verjeti, če bi ne bil doživel, čeprav se že od mladih nog borim za to idejo. Neverjetne spremembe nastajajo v ljudeh, ki se udeležujejo našega boja. Ampak kljub temu te moram rahlo posvariti. Ne smeš si razmer slikati preveč rožnato. Revolucija je trda stvar. Ne pozabi, da morajo borci prestajati lakoto in mraz, da so slabo oblečeni, ušivi, brez pravega zaledja, kjer bi se lahko odpočili. Vse to se morda sliši, kot bi bral knjige. V resnici pa m. Vendar računaj s tem že zdaj, da se ne bi razočaral.»
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
12. novembra 1974
NOGOMET
PO 6. KOLU PRVE ITALIJANSKE LIGE
Juventus in Bologna na vrhu lestvice Derbi Inter-Milan (0:0) razočaral
Prati dosegel prvi gol za Romo - Remi tudi v tekmi Napoli-Lazio
Merckx še vedno prvak
jih v Jugoslaviji dosegli v devetih srečanjih precej več: kar 29. Statistično pomeni, da so italijanski nogometaši zabili 1,37 zadetka na tekmo, jugoslovanski pa 3,22. Razlika je očitna in dovolj zgovorna!
V šestih kolih italijanskega prvenstva so skupno zabili 85 golov, kar pomeni 1,77 zadetka na tekmo. V štirinajstih kolih jugoslovanskega prventsva pa je žoga 331-krat zatresla mrežo, to pomeni 2,62-krat na tekmo.
Iz teh podatkov je razvidno, da je jugoslovanski nogomet bolj zanimiv za gledalca, kljub temu pa prihaja na italijanske stadione veliko več publike.
V nedeljo je Pierino Prati dosegel prvi gol Rome v tem prvenstvu. V prejšnjih kolih se ga je držala smola, saj je celo zgrešil enajstmetrovko
Juventus in Bologna sta se z minimalnima zmagama na tujih igriščih otresla svojih nasprotnikov in se sama povzpela v vodstvo. Prvo mesto Turinčanov je že običaj, vodstvo Bologne pa vsekakor predstavlja presenečenje. Igra Bolonjcev namreč nikakor ne navdušuje publike, je pa zelo koristna, kar se tiče rezultata. Bologna je tokrat igrala v Vicenzi, kjer je ponovno zablestel srednji napadalec Savoldi, ki je tik pred koncem tekme izvrstno premagal domačega vratarja Sardina. Podobno se je zgodilo tudi v Ceseni kjer je Causio v 85. min. pokopal vse upe domačinov in tako priboril Juventusu zasluženo zmago.
Osrednje srečanje 6. kola italijanskega nogometnega prvenstva je bilo v Neaplju, kjer se je za tekmo Napoli - Lazio zbralo rekordno število gledalcev, ki so skupno plačali kar 245 milijonov lir. Vendar pa je bilo srečanje dokaj nezanimivo in ni nudilo lepe, borbene igre. Prvi so v vodstvo prišli domačini, ki bi z nekaj več sreče lahko tudi rezultat povišali. V drugem polčasu pa so Rimljani presenetljivo izenačili. Nedvomno je za Lazio remi u-speh, saj ga od Juventusa in Bologne ločuje le točka. Izmed vseh ekip pa je edinole Napoli še nepremagan in bi ga lahko označili za enega izmed glavnih kandidatov za končni uspeh.
Na drugem mestu, je začasno poleg Lazia in Napolija tudi Torino, ki je na domačem igrišču ugnal Fiorentino z zadetkoma srednjega napadalca Pulicija. Obe ekipi imata brez dvoma dobri moštvi, kaže pa da so igralci še premladi, da bi lahko imeli obe ekipi vodilni vlogi v italijanskem prvenstvu.
V	milanskem derbiju sta Milan In Inter izenačila brez zadetkov. Edina pozitivna ugotovitev te tekme je, da se Rivera ponovno vrača v dobro formo, kar lahko pomeni, da se bo Milan krrjalu pridružil vodečim ekipam. Tudi Benetti je v nedeljo zaigral dobro, ni pa imel sreče pri strelih na vrata, sicer bi Milan prav gotovo odnesel zmago.
V	nedeljskem kolu so v osmih tekmah italijanskega prvenstva' dosegli le 11 zadetkov, medtem ko so
VARNA, 11. — V mednarodni prijateljski nogometni tekmi sta Bolgarija in Madžarska izenačili 0:0.
* * *
V prvi tekmi izločilnega dela tekmovanja za afriški nogometni pokal je Tunizija premagala Libijo z rezultatom 1:0.
* * *
Poljska mladinska reprezentanca je osvojila prv0 mesto v svoji izločilni skupini tekmovanja za pokal UEFA. V nedeljo so mladi Poljaki nadigrali Švede. Končni izid srečanja je bil 3:1.
Nasprotnik Juventusa bo znan jutri
V okviru nogometnega tekmovanja za pokal UEFA bodo jutri v Antwerp-nu odigrali zaostalo srečanje med domačo istoimensko enajsterico in nizozemskim moštvom Ajax. V prvi tekmi so zmagali Nizozemci, a le z golom prednosti (1:0). Ekipa, ki bo napredovala, bo v prihodnjem kolu igrala proti turinskemu Juventusu.
ODBOJKA

V prvi tekmi za Pokal prvakov sta se v Beogradu srečala jugoslovanski prvak Crvena zvezda in italijanski prvak Panini iz Medene. Prvo tekmo so zmagali odbojkarji Crvene zvezde s tesnim izidom 3:2. Po tem dokaj ugodnem izidu imajo Nannini in tovariši vse možnosti, da uspešno premagajo prvo oviro in se uvrstijo v drugo kolo tega tekmovanja.
Uspešno so opravile prvi nastop prj članicah tudi zastopnice Val-dagne iz Scandiccija, ki so v Tel Avivu zbojevale dve točki s prvakom Izraela Hapoelom po štirih setih igre.
Jtò,-
■ili.
Eddy Merckx ostaja še vnaprej svetovni rekorder V enourni vožnji za
prof e sionalce
CIUDAD MEXICO, tretji poskus Danca
11. - Tudi Ritterja, da bi izboljšal svetovni rekord v enourni kolesarski vožnji za profesionalce, ni obrodil uspeha. Ole Ritter je sicer izboljšal svoj najboljši dosežek za 140 m, ni pa uspel potolči Merckxovega rekorda: 49,431 km v eni uri! Prevozil je 48,879 km kar je tožno 552,12 m manj od Merckxa, ki je rekord dosegel 25. oktobra 1V72.
Ritter je pb neuspešnem poskusu stopil s kolesa nekoliko razočaran, izjavil pa je, da je še vnaprej prepričan, da bo v najkrajšem času (mogoče že ta teden) rekord njegov. 33-letni kolesar je celo dejal, da ne bo zapustil Mehike, dokler ne bo premagal Merckxovega rekorda!
lllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|||||||||lll|||||llllllllllllllllllllllllimilllj|,,ll,im|||,ri|I||||,,m||||||||||||||||||,||II|||||||,|||||m|||||||||m||||||||||||I|n|||||||||1||||||||||
P» 14. KOLU L ZVEZNE NOGOMETNE LIGE V JUGOSLAVIJI
Splitski Hajduk obdržal prvo mesto Olimpija povsem nadigrala Beograd
Spličani že dmt kol nepremagani - Josip Katalinski dvakrat strelec
Beppe Savoldi je tik pred koncem zatresel mrežo na gostovanju v Vicenzi
V	soboto in nedeljo so na jugoslovanskih nogometnih igriščih odigrali tekme 14. kola 1. zvezne lige. Na sporedu je bilo precej zanimivih tekem in prišlo je tudi do presenečenj. Neprikačovan je predvsem remi Crvene zvezde na domačem igrišču, presenetljiva pa je tudi zmaga zadnjega na lestvici, Prole-terja, v Sarajevu proti istoimenski ekipi.
Splitski Hajduk je obdržal vodstvo, čeprav je remiziral v Skopju. Hajdukovci so si po hudem porazu v tekmovanju za pokal državnih prvakov spet opomogli in tako nadaljevali z vrsto pozitivnih rezultatov: že devet nedelj so v prvenstvenih srečanjih neporaženi. Tekma z Vardarjem je bila dokaj zanimiva, obe ekipi sta igrali precej borbeno, izid (1:1) pa je realen.
Po sedmih zaporednih zmagah na svojem igrišču je Crvena zvezda prvič letos podelila izkupiček in sicer Čeliku, ki je bil celo boljši nasprotnik. Moramo pa omeniti, da so Beograjčani igrali v precej okrnjeni postavi, saj je manjkal tudi njihov kapetan Džajič. Gostje so dvakrat povedli, Crvena zvezda pa je dvakrat izenačila, dokončno z vratarjem O. Petrovičem, ki je hladno izvedel enajstmetrovko.
Po številnih razočaranjih je Olimpija slednjič le razveselila svoje privržence. Ljubljančani so igrali za Bežigradom, kjer so povsem nadigrali Beograd, saj je bil končni izid 3:0. Vsekakor je bila to najboljša igra olimpijskih nogometašev v jesenskem delu: slabih igralcev sploh ni bilo, najbolje pa so se izkazali branilci in napadalec Danilo Popivoda. Dejstvo, da je obramba zaigrala brez napak, je izredno razveseljivo, saj je bil do sedaj prav ta del moštva največja hiba Ljubljančanov. Prvi zadetek je dal Grubor že takoj na začetku, zatem pa se je razigral Popivoda, ki je z dvema goloma postavil končni izid.
V	Zagrenu je sarajevski Željez-ničar presenetljivo, a zasluženo odpravil domači Dinamo. Junak tekme je bil državni reprezentant Katalinski, ki je z dvema zadetkoma
Savič (C. zvezda) je trenutno prvi v lestvici najboljših strelcev
popolnoma pokopal domačine. Katalinski je na vsak način igralec, ki nas najbolj preseneča v dosedanjem prvenstvu. Kljub svoji izredni nadarjenosti v obrambi, se ta branilec izvrstno znajde tudi v napadu. Skoro nezaustavljiv je pri visokih žogah, tako da povzroča hude preglavice vsem ekipam. Do sedaj je dosege) kar pet golov, če pa bo nadaljeval s tako igro, kot jo je prikazal v zadnjih nedeljah, se bo še boril za naslov najboljšega strelca.
V drugi zvezni ligi — zahod sta slovenski ekipi zbrali le točko. Na domačem stadionu so Mariborčani dvakrat vodili, a so jih gostje Leotarja iz Trebinj obakrat dohiteli. Žal se je trboveljski Rudar ponovno vrnil na svoj letošnji standard ter zabeležil nov poraz. Rudar je igral v Banjaluki, kjer so mu domačini napolnili mrežo s štirimi zadetki.
MOSKVA, 11. — Kijevski Dinamo j j novi državni nogometni prvak Sovjetske zveze. Prvenstvo sicer še ni končano, saj morajo odigrati še dve koli. Dinamo pa si je že zagotovil tolikšno prednost, da ga zasledovalci ne morejo več dohiteti. V 28 tekmah so igralci* iz Kijeva zbrali kar 40 točk.
ODBOJKA
V 3. kolu jugoslovanske zvezne lige je ligaš z Reke ostal tretjič zaporedoma praznih rok. V Stari Pazovi je spet igral tudi Umaut, toda Rečani so bili poraženi s 3:0. Na vrhu je še velika gneča.
IZIDI
Bosna - Mladost	1:3
GIK Banat - Partizan	1:3
Jedinstvo (SP) - Rijeka	3:0
Željezničar - Modriča	0:T*
Vardar - Spartak	2:3
Vojvodina - Jedinstvo (Br> 0:3 Tekmo med Crveno zvezdo in Ribnico bodo odigrali med tednom.
LESTVICA
Partizan, Mladost, Jedinstvo (SP) in Spartak 6 točk; Jedinstvo (Br), Crvena zvezda, Ribnica!; Vardar in Modriča 2; GIK Banat, Rijeka, Bosna, željezničar in Vojvodina brez točk.
* * *
Startale so tudi članice:
IZIDI
Rijeka - Partizan (SK)	3:1
Kaštela - Sindjelič	2:3
Pelagičevo - Radnički	0:3
Crvena zvezda - Breza	3:1
Že na samem začetku je prišlo do nesporazuma in tekme Jedinstvo (TU) - Mladost niso odigrali.
Cagliari — Sampdoria Cesena — Juventus Inter — Milan L.R. Vicenza — Bologna Napoli — Lazio Roma — Ascoli Ternana — Varese Torino — Fiorentina Genoa — Verona Palermo — Foggia Taranto — Atalanta Lucchese — Livorno Crotone — Reggina KVOTE
13 — 810.60« lir 12 — 40.000 lir
Ritter želi torej na vsak način potolči Merckxa, ki ima v teh dneh nogo v mavcu. Pri padcu v Madridu si je namreč pretegnil mišico in tako bo moral nositi mavec vsaj še tri tedne. Medtem pa bo prav gotovo sledil dogodkom v prestolnici Mehike.
HOKEJ NA LEDU
Jesenice v vodstvu
V	drugem kolu drugega kroga prvenstva v zvezni hokejski ligi sta Olimpija in Jesenice ponovno zmagala. Ljubljančani so sicer s težavo ugnali someščane Slavije, Jesenice pa so z veliko lahkoto popolnoma nadigrale Medveščaka iz Zagreba in to na tujem.
V	prihodnjem kolu se bosta srečali na Jesenicah domača ekipa in Olimpija. Ljubljančani se bodo skušali maščevati za poraz, ki so jim ga zadali večni tekmeci pred domačim občinstvom v hali Tivoli.
REZULTATI:
Olimpija — Slavija 4:1 (1:0, 2:1, 1:0) Medveščak — Jesenice 0:15 (0:4, 0:8,
0:3)
LESTVICA
Jesenice 10; Olimpija 8, Medveščak 2, Slavija 0.
* * *
V	drugi prijateljski mednarodni tekmi je reprezentanca Sovjetske zveze ponovno odpravila Finsko v Tam-perju. Izid je bil 5:2, prva tekma pa se je zaključila 7:2 v korist Sovjetov.
TENIS
V TEKMOVANJU DVOJIC
Jaušovčeva prva na Škotskem
EDINBURGH, 11. — Jugoslovanska teniška prvakinja Mirna Jaušovec je na Škotskem dosegla izreden uspeh: z uvrstitvijo v polfinale turnirja med posameznicami in z zmago v finalu dvojic se je namreč uvrstila v zaključno tekmovanje za pokal Dewar, ki bo prihodnji teden v Billinghamu in Londonu. Odlično Mimo je v polfinalu premagala Angležinja Virginia Wa-de, ki je tudi osvojila prvo mesto.
V	odločilnem srečanju je namreč odpravila Američanko Juhe Held-man v treh setih: 6:3, 4:6 in 6:2. Med dvojicami je Jaušovec nastopala skupno z Romunko Ružiči ter v polfinalu osvojila zmago nad dvojico Wade - Wolsh s 6:1, 0:6 in 6:4.
V	srečanju za prvo mesto pa je dvojica Jaušovec - Ružiči bila boljša od para Giscafre (Arg.) - Fernan (Kol.). Končni rezultat je bil 6:4, 4:6 in 6:4.
V moški konkurenci je med posamezniki osvojil prvo mesto Anglež Mark Cox, ki je v finalu odpravil Richarda Lewisa v treh setih: 6:2, 5:7 in 6:4. Jugoslovan Željko Franu-lovič se je uvrstil v polfinale, kjer je klonil Lewisu,
‘tjjtàSàhur
KOŠARKA
Ignis s težavo premagal Snaidero Ogorčena borba v sredini lestvice
Za Brili ponovno razočaranje - Morse še vedno prvi na lestvici najboljših strelcev

208, Villalta (Duco) 204, Hughes (Innocenti) 189, Brumatti (Innocenti) 174 itd.
Ženska A liga IZIDI 2. KOLA
Pino Tic — Tazza d’Oro	48:68
Cerdomus — Stantìa	53:52
Geas — Ignis	85:28
Vicenza — Despar	87:58
CUS Cagliari — Bologna	49:73
Fiat — Pagnossin	49:48
LESTVICA	
Geas, Vicenza in Tazza d’Oro 4: Stantìa, Pagnossin, Bologna, Cerdo-mus, Fiat in Ignis 2; Pino Tic, Cus Cagliari in Despar 0.
ROKOMET
Za dvoboj Jugoslavija - «Svet» vse nared
Od velikega rokometnega dvoboja las loči samo še dan. V Ljublja-li je že vse pripravljeno za ta ve-iki dvoboj, ko si bosta stali naspro-;i Jugoslavija, olimpijski prvak, in •eprezentanca ostalega sveta, v ka-:eri bodo tudi igrali «plavi» rokometaši. Obe ekipi sta se danes ;brali v slovenski prestolnici. Drevi
bodo tisti Jugoslovani, ki so igrali na OI v Miinchnu, proslavili dvoletnico največjega jugoslovanskega rokometnega uspeha doslej — osvojitev zlate olimpijske kolajne. Danes popoldan bosta v dvorani Tivoli, ki praznuje tudi 10-letnico zgraditve, obe reprezentanci trenirali. Med izbranci Romuna Ivana Kunsta ne bo enega najzaslužnejših za u-speh v Miinchnu, krožnega napadalca Nebojša Popoviča, ki trenutno služi vojaški rok. Tako se je morala izbrana vrsta sveta odpovedati že drugemu odličnemu rokometašu. V sredo dopoldan bo v dvorani magistrata slovesna seja predsedstva RZJ ob 25-letnici jugoslovanske rokometne zveze. Ob tej priložnosti bodo «zlatim fantom» podelili zlate značke.
» * * .
ROVERETO, 11. — V 6. kolu italijanskega rokometnega prvenstva je tržaška Duina doživela svoj prvi poraz in tako izgubila prvo^ mesto na lestvici. Duina je v nedeljo igrala proti ekipi Volani iz Rovereta, katero trenira jugoslovanski rokometaš Vukičevič, ki tudi igra. Prav ta je pokopal vse upe Tržačanov, saj je odlično vodil svoj klub. Vendar pa je končni rezultat (24:17) prestrog za moštvo iz Trsta, saj je lep del tekme celo vodilo.
liiiiiiiiiimmiiiiitiiiiiiuiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiuinniiiiiuiiimimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
L ZVEZNA JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LICA
Nepričakovan poraz Partizana Rato Tvrdič v odlični formi
Ljubljanska Olimpija pri vrhu lestvice
Ignis je še vedno osamljen na vrhu lestvice. Italijanski prvaki so v nedeljo v Vidnu premagali Snaidero, ki pa tokrat ni igral podrejene vloge in je bil skozi celo srečanje enakovreden nasprotnik bolj «renomiranim» gostom. Bolj izkušeni košarkarji Igni-sa po so bili v poslednjih minutah tekme samozavestnejši in so tako zmagali z razliko dveh košev.
S tem, sicer predvidenim porazom, pa postaja položaj Snaidera v lestvici dokaj kočljiv. Vse kaže namreč, da se bodo le težko Videnčani lahko uvrstili med prvih šest ekip. Mobilquattro je namreč z visoko razliko premagal Sinudyne in se je tako pridružil kandidatom za sodelovanje v končni «elitni skupini». Tudi Canon preseneča z izvrstno igro, saj je v Cagliariju odpravil ekipo Brili, ki je še vedno na predzadnjem mestu, kljub temu, da je letos najel ameriškega trenerja Landò.
Caglieris je odločilso pripomogel k uspehu Alca	
IZIDI 8. KOLA	
Brili — Canon	81:91
Forst — Fag	120:70
Duco — Innocenti	93:100
Mobilquattro — Sinudyne	102:72
IBP — Sapori	64:71
Alco — Brina	82:66
Snaidero — Ignis	69:73
LESTVICA
Ignis 16; Forst 14; Innocenti in Sinudyne 12; Mobilquattro, Canon in Sapori 10; Snaidero, Brina in Alco 6; IBP Rim in Duco 4: Brili 2; Fag 0.
PRIHODNJE KOLO (17.11.)
Sinudyne — Forst. Brina — Brili, Ignis — IBP, Innocenti — Mobilquattro, Fag — Snaidero, Canon — Alco, Sapori — Duco.
NAJBOLJŠI STRELCI
Bob Morse (Ignis) 270, Chuk Jura (Mobilquattro) 252, Jim McDaniels (Snaidero) 251, McMillen (Sinudyne) 238, Sutter (BriU) 230, De Vries (Alco)
1.	—	1.	Granarolo	2
2.	Hastinger	X
2.	—	1.	Mussorgski	1
2.	Globulo	1
3.	—	1.	Forese	1
2.	Cacito	2
4.	—	1.	Cipi Pra	1
2.	Rumex	X
5.	—	1.	Coquelicot	2
2.	Incanto	2
6.	—	1.	Liac	2
2.	Apeli	X
KVOTE
12 — 4.412.944 lir 11 —	183.800 Ur
10 —	16.200 lir
Olimpija je proti nevarnemu Metalcu osvojila tretji par točk in je tako pri vrhu lestvice. Ljubljančani so s prikazano igro zadovoljili, predvsem pa se je izkazal mladi Volaj, ki letos odlično igra za ljubljanskega prvoligaša. Po petem kolu je torej Olimpija le popravila svoj položaj na lestvici in tako trener Peter Brumen lahko z večjim zaupanjem gleda na bodoča kola.
Jugoplastika pa je z razpoloženim Ratoip Tvrdičem (dosegel je 36 točk) zmagala v gosteh proti Bosni. Spličani so tako ostali na vrhu lestvice skupno s Crveno zvezdo, ki je brez težav odpravila Istra-vino, in z Zadrom, ki pa je s težavo premagal Radnički.
Prvi točki je osvojila Lokomotiva, ki je s Plečašem v sijajni formi (42 točk) kar v gosteh premagala Borca.
V	beograjskem derbiju pa je Partizan dokaj nepričakovano izgubil tekmo z Beogradom. Tudi v tem srečanju je prišla na dan pomanjkljiva izkušenost Kičanoviča in drugih, ki včasih zaigrajo v izrednem slogu, večkrat pa znajo izgubiti tudi s skromnimi peterkami.
IZIDI 5. KOLA
Olimpija - Metalac	92:	76
Rabotnički - Vojvodina	84:	76
C. zvezda - Istravino	111:	81
Zadar Radnički	95:	87
Borac - Lokomotiva 97:101
Bosna - Jugoplastika	87:	94
Beograd ■ Partizan	96:	95
LESTVICA
Jugoplastika, Crvena zvezda in Zadar 8, Olimpija, Partizan, Radnički, Rabotnički in Metalac 6, Bosna, Borac in Beograd 4, Lokomotiva in Istravino 2, Vojvodina 0.
Prihodnje kolo (16.11.)
Metalac - Lokomotiva, Jugoplastika - Borac., Radnički - Bosna, Partizan - Zadar, Istravino - Bea grad, Vojvodina - Crvena zvezda, Olimpija - Rabotnički.
Prva ženska zvezna liga
V	3. kolu prve ženske zvezne košarkarske lige je ljubljanska Olimpija izgubila v Novem Sadu proti Vojvodini z 62:84 (38:44). Po tem
Rado Tvrdič — nepogrešljiv
porazu je Olimpija na devetem mestu z dvema točkama.
Na lestvici še vedno vodi Crvena zvezda s šestimi točkami.
Na koncu naj še omenimo, da je bit najboljši strelec 5. kola Branko Kovačevič (Metalac), ki je v srečanju z ljubljansko Olimpijo dosegel kar 47 točk. 5 točk manj pa je zbral igralec Lokomotive, Nikola Piečaš.
Odbojka
Casagrande le zmagal
V 3. kolu je izbojeval prvi dve točki letošnjega prvenstva tudi zastopnik iz naše dežele Casagrande iz Sacila. Presenečenje prvenstva pa so nedvomno odbojkarice iz Catanie, ki so na vrhu lest-
vice.
IZIDI
Tabita Catania — Cus	Parma	3:0
Orlandini La Torre —
Casa grande	2:3
Presolana — Cogne	3:0
Metauro — Trili	3:0
Alzano — Vignoni	3:0
Tekmo Valdagna Scandicci	—	Ca
ma pa bodo odigrali kasneje.
LESTVICA
Torre Tabita Catania 6; Valdagna Scandicci, Alzano in Soma 4; Presolana, Metauro Fano, Orlandini La Torre, Trili, Casagrande in Cus Parma 2, Cogne in Vignoni brez točk.
..................................................................................................................................................................................................................................................................................nini..................................................nniinnr
Italijanska nogometna prvenstva
A LIGA	
IZIDI 6. KOLA	
Cagliari — Sampdoria	1:0
Cesena — Juventus	0:1
Inter — Milan	0:0
L.R. Vicenza — Bologna	0:1
Napoli — Lazio	1:1
Roma — Ascoli	1:0
Ternana — Varese	2:0
Torino — Fiorentina LESTVICA	2:1
Juventus* in Bologna 9, Lazio, Napoli in Torino 8, Inter, Fiorentina in Milan 7, Cagliari 6, Varese 5, Roma, Ternana, Cesena in , Sampdoria 4, L.R. Vicenza in Ascoli 3.
PRIHODNJE KOLO (24.11.) Bologna — Torino, Cesena — Napoli, Fiorentina — Varese, Juventus — Roma, Lazio — Cagliari, L.R. Vicenza — Ternana, Milan — Ascoli, Sampdoria — Inter.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 4 zadetki — Boninsegna (Inter), Altarini (Juventus,) Anastasi (id.), Chi-naglia (Lazio), Pillici (Torino) in Savoldi (Bologna).
3 zadetke — Gori (Cagliari) in Bra-glia (Napoli).
B LIGA
IZIDI 7. KOLA
Arezzo — Reggiana	0:0
Brescia — Perugia	0:1
Como — Catanzaro	0:0
Genoa — Verona	1:1
Novara — Pescara	1:0
Palermo — Foggia	1:0
Parma — Brindisi	2:0
Sambenedettese — Avellino 0:0 Spal — Alessandria	0:1
Taranto — Atalanta	1:0
LESTVICA
Verona 12; Perugia 10; Parma in Genoa 9; Taranto, Alessandria, Brescia in Novara 8; Pescara, Spai in Catanzaro 7: Avellino, Atalanta, Palermo in Foggia 6; Como, Brindisi in Sambenedettese 5; Reggiana in A-rezzo 4.
PRIHODNJE KOLO (17.11.)
Alessandria — Novara, Atalanta — Arezzo, Bridisi — Perugia, Catanzaro
—	Avellino, Foggia — Spai, Genoa
—	Como, Palermo — Parma, Pesca-j ra — Sambenedettese, Reggiana — I Brescia, Verona — Taranto.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 9. KOLA
Belluno — Lignano	1:0
Clodia Sottomarina — Udinese 1:0 Juniorcasale — Cremonese
(odgodena)
Mantova — Venezia	0:0
Mestrina — Padova	0:1
Monza — Bolzano	1:0
Piacenza — Seregno	0:0
S. Angelo L. — Pro Vercelli 0:0 Solbiatese — Lecco	0:0
Trento — Vigevano	4:0
LESTVICA
S. Angelo Lodigiano 12; Trento, Venezia, Udinese in Piacenza 11; Cremonese, Monza, Clodia Sottomarina, Lecco in Padova 10; Pro Vercelli, Solbiatese in Seregno 9; Mantova, Belluno 8; Juniorcasale, Bolzano in Vigevano 6; Mestrina in Legnano 5. PRIHODNJE KOLO (17.11.) Bolzano — Belluno, Cremonese — Solbiatese, Legnano — Lecco. Padova
—	Clodia Sottomarina, Pro Vercelli/
—	Juniorcasale, S. Angelo Lodigiano
—	Monza, Seregno — Mantova, Udinese — Trento, Venezia — Piacenza, Vigevano — Mestrina.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 8. KOLA
Audace — Adriese	0:0
Dolo — Bussano	1:1
Legnago — Sampietrese	1:1
Lignano — Caorle	1:1
Montebelluna — Coneglianese 0:0 Pordenone — Ponziana	0:1
Portogruaro — Thiene	4:1
Rovigo — Treviso	0:1
Triestina — Pro Gorizia	0:0
LESTVICA
Treviso 12; Legnago 11; Adriese, Portogruaro in Ponziana 10; Bassa-no, Lignano in Pro Gorizia 9; Dolo, Coneglianese, Audace in Triestina 8; Caorle, Pordenone 7; Sampietrese in Montebelluna 6; Thiene 4; Rovigo 2.
PRIHODNJE KOLO (17.11.)
Adriese — Portogruaro, Bassano — Montebelluna, Caorle — Pordenone, Coneglianese — Audace, Pro Gorizia — Lignano, Sampietrese — Rovigo, Thiene — Ponziana, Treviso — Legnago, Triestina — Dolo.
Jugoslovanska nogometna prvenstva
;. IVEZNA LICA
IZIDI 14. KOLA
Radnički (K) - Velež	3:2
Olimpija — Beograd	3:0
Bor — Sloboda	4:0
Sarajevo — Proleter	1:2
Vardar — Hajduk	1:1
Crvena zvezda — Čelik	2:2
Rijeka — Partizan	1:2
Vojvodina — Radnički (N)	3:1
Dinamo — Željezničar	1:2
LESTVICA
Hajduk 21; Crvena zvezda 20; Voj-vodma 18; Radnički (N) 17; željezničar jn Sloboda 15; Beograd, Čelik in Vardar 14; Dinamo 13; Velež, Rijeka in Radnički (K) 12; Partizan, Olimpija in Sarajevo 11; Proleter 10.
PRIHODNJE KOLO (17.11.)
Proleter — Vardar, Čelik — Olimpija, Velež — Dinamo, Radnički (N) — Radnički (K), Partizan — Vojvodina, Beograd — Rijeka, Hajduk — Crvena zvezda, Sloboda — Sarajevo, željezničar — Bor.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 14. KOLA
Famos — Zagreb	0:0
Jedinstvo — Kozara	1:1
Iskra — Novi Sad	2:3
Igman — Varteks	1:0
Vrbas — Crvenka	2:0
Osijek — Karlovac	1:1
Šibenik — Bačka	1:2
Borac — Rudar	4:0
Maribor — Leotar	2:2
LESTVICA
Borac 22; Zagreb 20: Crvenka in Bačka 17; Novi Sad in Maribor 15; Karlovac, Vrbas, Varteks, Igman, O-sijek in Iskra 14; Šibenik in Famos 13; Kozara in Leotar 11; Jedinstvo 10; Rudar 2.
PRIHODNJE KOLO (17.11.)
Leotar — Famos, Rudar — Maribor, Bačka — Borac, Karlovac — Šibenik, Crvenka — Osijek, Varteks — Vrbas, Novi Sad — Igman, Kozara — Iskra, Zagreb — Jedinstvo.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 12. KOLA
Drava — Pohorje	3:0
Ilirija — Mercator	1:2
Koper — Nafta	1:0
Slovan — Mura	0:7
Železničar — Izola	3:1
Vozila — Slavija	0:0
Kladivar — Ljubljana	3:0
LESTVICA
Mercator 23; Mura 20; Kladivar 15; Ilirija 14; Vozila 12; Slovan in Drava 11; Slavija, Koper, Železničar in Pohorje 10; Izola 8; Ljubljana in Nafta 7.
PRIHODNJE KOLO (17.11.)
Ljubljana — Drava, Slavija — Kladivar, Izola — Vozila, Mura — Železničar, Nafta — Slovan, Mercator — Koper, Pohorje — Ilirija.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 11. KOLA
Sava —	Triglav	1:3
Primorje	— Tabor	5:0
Usnjar -	- Adria	6:0
Tržič —	Kamnik	5:2
Renče —	Jadran	1:1
Litija —	LTH	1:0
LESTVICA
Litija 19; Primorje 16; Usnjar 14; Tržič in Adria 11; LTH in Tabor 10; Kamnik in Renče 9; Triglav in Jadran 7; Sava 5.
PRIHODNJE KOLO (17.11.) Triglav — LTH, Litija — Jadran, Renče — Kamnik, Tržič — Adria, Usnjar — Tabor, Primorje — Sava.
NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE
8 zadetkov — Savič (CZ)
7 zadetkov — Halilhodžič (Velež), Susič (Sarajevo) in Jankovič (Željezničar)
6 zadetkov — Jerkovič (Hajduk), Zec (Beograd), Geča (Sloboda), Vladič (Velež), Žungul (Hajduk) in Popivoda (Olimpija)
5 zadetkov — Stefanovič (Beograd), Ličinar (Vojvodina), Lukič (Beograd), Buza (Čelik) in Katalinski (Željezničar).
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
12. novembra 1974
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Juventino tik pred koncem zapravila zmago Vse slovenske enajsterice so remizirale
Za Vesno, Primorje in Zarjo remi brez nobenega zadetka
PRED KONCEM OB ZMAGO 'luventina — Costalunga 1:1
JUVENTINA: Žezlin, Culot, Ta-baj. Zin, Brescia, Nanut, Uras, Marvin, Ferletič, Montico (Tavčar), Sirk.
COSTALUNGA: Furlani, Surian, Sirotich, Tulliani, Macor, Molceni-6o, Catania, Visintin, Srtic, Zanco-Pè, Chiodini.
SODNIK: Medeot iz Krmina.
STRELCA: v 30. min. p.p. Uras, v 41. min. d.p. Chiodini.
Po šestih odigranih tekmah štan-dreška Juventina še ni okusila zma-
Napadalci so sedli na zatožno klop sedmega kola prvenstva 2. AL. V osmih tekmah je padlo le šest golov, kar predstavlja 0,75 odst. na tekmo. To je najnižje poprečje v letošnjem prvenstvu.
Zanimivost te nedelje predstavlja dejstvo, da so si edine Iri zmage zagotovile enajsterice, ki so bile v gosteh. Pet tekem se je končalo z delitvijo točk (štiri kar pri belem izidu).
Prvenstvo je precej izenačeno, podvig sta naredila le Portuale in Sagrado, ki sta se po nedeljski tekmi povzpela na prvo mesto lestvice. V razdalji treh točk imamo nato kar 13 ekip, ki se borijo za dobro u-vrstitev. Osamljena je ostala na dnu lestvice le enajsterica Giarizzol.
O naših moštvih lahko rečeno, da so se prilagodila poteku prvenstva in zbirajo remije. Do sedaj jih je Juventina zbrala 5, Primorje 3, Vesna 3 in Zarja 4.
IZIDI 10. 11. 1974
Zarja - S. Anna	0:0
Giarizzole - Portuale	0:1
Libertas - Duino	0:0
Stock - Primorje	0:0
Juventina - Costalunga	1:1
Isonzo - Sagrado	0:1
Flaminio - Edera	0:2
Vesna - Campanelle	0:0
LESTVICA: Portuale in Sagrado 9, Edera, Isonzo in S. Anna 8, Campanelle, Vesna, Stock in Zarja 7, Libertas 6, Costalunga, Duino, Flaminio, Juventina in Primorje 5, Gia-rizzole 2.
PRIHOD'ME KOLO (17. 11. 74) S. Anna - Libertas Portuale - Zarja Primorje - Flaminio Costalunga - Giarizzole Campanelle - Sagrado Duino - Juventina Edera - Stock Isonzo - Vesna
B R.
Gaeta, Sancolla, Melon, Križman, Rizotti, Patovani, Magris, Ive, Cer-nivani.
SODNIK: Sandri iz Fiumicella.
Zarja je v srečanju s tržaško e-najsterico S. Anna dosegla neodločen izid, vendar bi (po zelo dobri igri) zaslužila kaj več. Po začetnih udarcih se je Zarja takoj podala v napad in je z nevarnimi akcijami ogrožala nasprotnikova vrata. S. Anni pa ni uspelo prodreti skozi gosto bazovsko obrambo. Medtem ko je bil prvi polčas «v rokah» Zarje, se je v drugem delu igre ponovila ista slika. Ba-zovci so še bolj pritisnili in začeli še bolje igrati ter so povsem nadigrali nasprotnika. Bazoviška e-kipa je stalno obstreljevali vrata svojih nasprotnikov, toda ni ji u-spelo priti v vodstvo. Naletela je na odličnega vratarja. Ta je branil še tako nevarne strele Ražma, ki je imel najboljšo priložnost za dosego gola ter Codanioneja, ki pa je streljal naravnost v prečko in tako zapravil svoji ekipi zmago.
Z nekoliko več sreče bi lahko Ba-zovci osvojili obe točki.
R. A.
ZARADI PREČKE VESNA OB ZMAGO
Vesna — Campanelle 0:0
VESNA. R. Tence, Verzier (Botti), Visintin, Kelemenič, S. Tence, Skrem, Samec, Germani, Valente, Bortolotti, Caharija, 12 Košuta.
ge. Tudi v nedeljo so namreč Stan-drežci imeli vse možnosti, da bi obdržali obe točki. Kot pa se je že yečkrat zgodilo v tem prvenstvu, je Juventina klonila v zadnjih minutah in se je tako morala zadovoljiti samo s točko.
Že od vsega začetka so domačiji držali vajeti igre v svojih rokah in so imeli tudi nekaj res zrelih priložnosti za gol. Do zadetka Pa so prišli po zaslugi Urasa, ki je v lepi akciji premagal vratarja Furlanija. «Belo-rdeči» bi v nadaljevanju lahko še najmanj dvakrat otresli nasprotno mrežo, če bi bil Ferletič nekoliko bolj točen pri streljanju.
V drugem delu je bila premoč Juventine še vedno vidna, le da so se Štandrežci držali nekoliko bolj v obrambi, da bi jih tako nasprotnik ne mogel iznenaditi v protinapadih. Ko je manjkalo še nekaj Piinut do konca (ko so bili gledal-ci in tudi sami igralci prepričam v zmago) so Tržačani le prišli do izenačenja po zaslugi Chiodina.
P. R.
STARA HIBA
Stock — Primorje	0:0
STOCK: Ellero, Chirsich, Fonta-Pot, Tremul, Savron, Maranzana, Clcigrai, Marchetti, Privileggi, Pu-Pts, Monzoni.
PRIMORJE: Štoka, černjava, Ru stja, Sluga, Sugan, Race, Barnaba, Guštin, Petri, Tomizza, Bol-cich, 12 Kapun.
SODNIK: Marra iz Trsta.
Stock in Primorje sta se na pro-Seškem pravokotniku razšla pri belem izidu, ki je pravilno plačilo za °be enajsterici. Tržačani so tudi v tem srečanju potrdili, da niso laka velesila, kot so mnogi predvidevali v začetku prvenstva. Odsotnost Lanze in Puntarja je pre-eej občutiti, kot se tudi pozna odsotnost Fortija, katerega je letos Stock prodal Don Boscu.
Z druge strani niti obnovljeno Ptoštvo Primorja letos ne izpolnjuje pričakovanj. Tokrat so se «rdeče-eumeni» predstavili z novostjo: z P ust j o v vlogi branilca. Če bo ta taktična poteza trenerja Vatte u-spela je težko že sedaj. razsoditi. Vsi dobro vemo, da je Rustja do sedaj igral napadalca, in je zato Povsem razumljivo, da ne more takoj postati branilec. O tem nastopu Primorja lahko rečemo, da smo zabeležili še vedno isto hibo. ne-uigranost moštva.
Če je za to kriva stalna zamenjava igralcev ali pa slaba kondicija moštva bodo potrdili prihodnji nastopi Primorja.	B. R.
BAZOVCE IZDALA SREČA *arja — S. Anna	0:0
ZARJA: Pavento, Stojan Križman 4ič, Metlika, Sanese, Marc, Vojk) Križmančič, Ražem, Bon, Codanio-Pe. Žagar, Grahonja.
S. ANNA:	Verginella, Čeligoi,
ŠZ Gaja in nogometna sekcija voščita svojemu zvestemu spremljevalcu Brunu in Danici Rismondo ob srebrnem jubileju poroke obilo sreče v nadaljnjem življenju.
CAMPANELLE: Ferluga, Ribarich, Olivo, Castellano, Deriz, Ceglar, Brandolin, Sain, Rupini, Razza, Bellanova, 12. Puzzer, 13. Raguso.
Sodnik: Tellini iz Palmanove.
Koti: 9:5 za Vesno; gledalcev 250.
Vesna in Campanelle sta se razšli z delitvijo točk, a domačini bi z nekoliko bolj organizirano igro (predvsem na sredini igrišča) lahko zmagali. Pri Križanih se je torej pojavila ponovno stara hiba tega moštva: neuigranost krilcev, ki težijo bolj k individualni, kot k skupinski igri.
V prvem delu tekme so si bili ekipi povsem enakovredni in obe sta imeli nekaj zrelih prilož-osti, ki pa jih nista znali izkoristiti. V d.p. pa so «plavi» povsem stisnili goste na njihovo polovico igrišča, a ti so se urejeno in odločno branili, šele proti koncu srečanja je obramba Campanell nekoliko popustila, a Križani niso znali tega izkoristiti. Dvakrat je prečka rešila sicer dobrega Ferlugo in še večkrat so si domačini nerodno zapravili zelo ugodne priložnosti.
Sandor
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Prepričljiva zmaga Brega v derbiju z Unionom Mladost nepričakovano premagala Vermegliano
Gaja zopet osvojila obe točki - Prvi poraz Primorca ■ Niti točke za So voda j e
PREMOČ «PLAVIH»
Breg — Union 3:0 (2:0)
BREG: Babuder, Rodella, Sancin, Čuk, Sovič, Mondo, Krmec, Markežič, Gasperutti, Petaros, Strnad: 13. Zobec.
UNION: Tessaris, Del Zio, Sartori, Bencich, Vidal, Nadlišek, Vicini, Daris D’Agnolo, Paludetto, Attini.
STRELCI: V p. p. Gasperutti (iz enajstmetrovke) v 27. min. Gasperutti v 39. min. V d. p. Strnad v 68. min.
SODNIK: Piuma.
Tudi P rimorje je v nedeljo v 2. AL rem iziralo
GLEDALCEV: 80.
Sam izid prikazuje premoč Brežanov v derbiju z Unionom. «Plavi» so si sicer zagotovili točki že po prvem polčasu, ko so bili dvakrat uspešni z Gasperuttijem. Podlonjer-ci so se izkazali kot zelo neučinkoviti v napadu, saj je bil Babuder le enkrat resneje zagrožen. Prvo vlogo v tej tekmi pa je imel sodnik, ki je dosodil Brežanom kar tri enajstmetrovke, od katerih so «plavi» le eno realizirali. Po tretji enajstmetrovki so se skoraj vsi U-nionovi igralci zakadili v sodnika Piumo, ki se je «podal v dolg tek», dokler se niso Unionovi igralci spet pomirili.
Ist.
PRESENEČENJE V DOBERDOBU
Mladost — Vermegliano 1:0
MLADOST: S. Ferfolja, Jarc, F. Ferfoija, Visintin, Dužman, Gellini, K. Ferfolja (Pahor), Marizza, G. Ferfolja, Francaros, Devetak.
VERMEGLIANO: Visintin, L. Za-nuttig, Sichiandussi, Matiussi, Span-ghero, Tortolo, Logozzo, Melloni, Gergolet, Ballaminiut, Zanuttig (Ce-chet).
SODNIK: Beltrame iz Gorice.
STRELEC: v 10. min. d.p. Karel Ferfolja.
GLEDALCEV: približno 200.
Mladost je v nedeljo pripravila pravo presenečenje, ko je na lastnem igrišču premagala Vermegliano, ki je letos kandidat za napredovanje.
Tokrat so Doberdobci igrali dobro in s tem dokazali, da celotna ekipa prihaja v dobro formo, kar je precej spodbudno za nadaljnje prvenstvo. Domačini so igrali jae-cej sproščeno, gradili lepe in hitre napadalne akcije. To je spravljalo v zadrego nasprotnika, ki ni pričakoval tako močne ekipe.
...................................................................iiiiiiiiiiiiii.m..
SLOVENSKE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH
Breg (začetniki) iztrgal Ederi obe točki Večina naših ekip doživela poraz
-Bite! 3IIV61
Remizirala sta le Primorec in Vesna (med mladinci) - Katastrofa Primorja
MLADINCI
Primorec — inter SS 1:1
PRIMOREC: Grgič, E. Kralj, Ci-bic, D. Kralj, V. Milkovič, Stojkovič, M. Kralj, A. Milkovič, Orazi, Križmančič, Bak, 12 Sosič, 13 D. Kralj.
INTER SS: Valle, Zugan, Sacci, Sossi, Ceschia, Bruni, Burba, De Marchi, Bonnes, Luglian, Notarste-fano.
STRELCI: v 25. min. d.p. De Marchi, v 37. min. M. Kralj.
Trebenski mladinci so spet dosegli proti ekipi Inter SS pozitiven izid. Bili so skozi vso tekmo enakovredni gostom, tako da je rezultat povsem pravičen. Gostje so pri šli prvi v vodstvo z De Marchijem (v 25. min.). Tri minute pred koncem tekme pa je za Trebence izenačil Mauro Kralj.
Bruno Križmančič
CMM — Vesna 1:0 (1:0)
CMM: Santomanni, Bergamasco, Dionis. Basez, Feruglio, Oliviero, Desano. Dugulin, Pison, Famiglivo-lo, Orzan.
VESNA: Eva, Merluzzi, P. Košuta, Lonza, Švab, Ravalico, E. Sedmak (Peric), Ferluga, Biagi, Zucca, Russignan.
Kriška Vesna je na tujem remizirala s šibkim CMM, a bi z nekoliko več odločnosti (predvsem v napadu) z lahkoto odnesla celoten izkupiček. «Plavi», ki so bili boljši predvsem na sredini igrišča, so imeli na razpolago mnogo velikih priložnosti, a so vse nerodno zapravili.
Domačini so prišli v vodstvo povsem nepričakovano (še v prvem delu igre), ko je branilec Merluzzi nehote zakrivil avtogol. Križani so pa izenačili šele v d.p., ko je srednji napadalec Biagi izkoristil zmedo pred tržaškimi vrati.
Remi je vsekakor premajhno plačilo za naše fante, ki igrajo iz nedelje do nedelje boljše.
Sandor
Esperia SA — Zarja 2:1
ZARJA: Župančič (Kalc), Poč-kar, D. Grgič (Okretič), Franko, Ražem, Cecchi, Colja, Demichele, Terčon, Milkovič, I. Grgič.
ESPERIA SA: Pitacco, Pinzic, Schirardi, Žaro, Radoicovich, Penso, La Notte, Cusma, Florean, Rosea, Elleni, 13 Spreafico.
STRELCI: v 11. min. Florean, La Notte, Colja.
Zarjini mladinci so v nedeljo o-digrali eno svojih najslabših tekem. Slab nastop Bazovcev je lahko opravičiti zaradi izredno slabega, lahko bi rekli nemogočega igrišča in tudi zaradi zelo nekorektne igre s strani Esperie. Zaradi tega je sodnik predčasno poslal v slačilnico Ellenija.
Prvi polčas se je končal z vodstvom domačinov. Moramo pa reči, da so prišli v vodstvo po zelo dvomljivi enajstmetrovki.
V drugem polčasu so igrali naši mladinci nekoliko bolje, toda coma-čini so dosegli še drugi gol, ki je
praktično pokopal vse upe Zarje. Proti koncu je Colja znižal rezultat z izredno lepim strelom v zgornji kot. Pred koncem tekme je za živčnost v vrstah Zarje poskrbela tudi nešportna publika s protislovenskimi vzkliki.
MD GIB
Fortitudo — Union 2:0 (1:0)
UNION: Chillchott, Dei Bosco, Pe-tretich, Nangano, Glionna, Clabotti, Benvegnu, Košuta, Ancona, Colja, Sila.
Podlonjerci so skozi ves prvi polčas požrtvovalno skušali zadeti nasprotnikova vrata toda brez sreče. Lepa igra Uniona je zmedla igralce Fortituda. Brezdvomno je vplival na rezultat avtogol, ki ga je povzročil Colja, (malo pred koncem prvega polčasa). Colja je hotel odbiti nevarno žogo, toda udarila je v vratnico, nato pa na črto in šla spet na igrišče. Sodnik je dosodil zadetek.
V drugem polčasu je Union igral manj pregledno in ni ustvarjal tako nevarnih napadov kot v prvem polčasu. Povedati je treba, da je bil izkliučen z igrišča Colia, zaradi grobosti nad nekim miljskim igralcem. Tako so Miljčani še enkrat povedli malo pred zaključnim žvižgom.
Mauro
Edera — Primorje	7:0
EDERA: Bruni, Soccavo, A. Starace, Giurgevich, Modersich, M. Starace, Gargangin, Mozzon, Lanieri, Minatelli, Boccuccia.
PRIMORJE: Purič, Čok, Trobec, Maestrutti, Kralj, Verša, Terčič, Persi, Albi, Schilleo, Claudio, 13 Bezin.
STRELCI: v 20. min. p.p. Čok (avtogol), v 6. min. d.p. Lanteri, v 10. min. Minatelli, v 13. in 26. min. Boccuccia, v 35. min. Mozzon (11-metrovka), v 37. min. M. Sta race.
SODNIK: Cavallaro iz Trsta.
KOTI: 6:2. GLEDALCEV: 30.
Po treh pozitivnih rezultatih je mladinska enajsterica Primorja ponovno šla z igrišča poražena. Tako visok poraz priča, da «rdeče-rume-ni» niso bili kos domačinom, ki so pa spravili Prosečane v večjo zadrego le v drugem polčasu. Vzrok tako hudega poraza je tudi ta, da trenutno mladinci Primorja nimajo lastnega trenerja, _ kar je zelo slabo vplivalo na naše nogometaše, posebno v tej tekmi, v kateri se niso znali zbrati in urediti svoje igre.
Nasprotnik je bil vso tkemo v premoči, predvsem pa v drugem delu, ko je moral vratar Purič naposled kar šestkrat kloniti.
H. V.
NARAŠČAJNIKI Vesna — Lib. Sv. Marko 0:1
(0:0)
VESNA: Bubnič, Zucca, Kovačič, Eva, Slatič, M. Sedmak, Žerjal, Sosič, Guštin, Pipan, Degrassi, 13. Potleca.
Naraščajniki kriške Vesne so v
nedeljo prikazali medlo igro, a vseeno niso zaslužili poraza. Remi bi bil gotovo pravičnejši, kajti igra obeh ekip je potekala predvsem na sredini igrišča, brez večjih priložnosti za gol. Gostje so prišli do nezaslužene zmage predvsem po zaslugi kriške obrambe, ki je v zadnjih minutah srečanja povsem odpovedala.
Sandor
Juventina — Azzurra 0:3
«Belo - rdeči» so tokrat odigrali verjetno svojo najslabšo tekmo tega prvenstva in klonili proti Azzurri, ki ne predstavlja hude ovire. Že od vsega začetka ni štandre-škim igralcem šlo od rok, pripravili niso nobene napadalne akcije in so bili precej nerodni v obrambi, kar je dovolilo nasprotniku, da je trikrat zatresel domačo mrežo.
Mladost — Turiacco	1:3
ZAČETNIKI
Edera — Breg	0:2
BREG: Smotlak L, Mahnič S, Klabjan, Ražem, Pavletič, Scheria-ni, Zonta, Grizonič, Viola, Kofol.
EDERA: Novello, Petrosi, Gerin, Buono, De Michele, Lostuzzi, Sardo, Deimoro, Vitale. De Caneva, Lombardi.
STRELCA: Viola in Grjzonič.
Najmlajši Brežani so v tekmi z Edero končno osvojili prvi par točk. Ekipi sta si bili v prvem polčasu bolj ali manj enakovredni. «Plavi» sc; vsekakor pokazali nekaj več in so sredi polčasa prišli v vodstvo z izvrstnim Violo. Po zadetku so naši fantje nekoliko popustili in domačini so bili večkrat nevarni, vendar je bil Smotlak vedno na pravem mestu. Po odmoru je Brežanom uspelo podvojiti razdaljo z Gri-
zoničem in si zagotoviti prvo letošnjo zmago.	Jolo
Juventina — Pro Gorizia 0:3
V soboto so mladi igralci Juventine klonili bolje pripravljenim nasprotnikom s čistim rezultatom 3:0. Naj omenimo, da so v štandreških vrstah manjkali kar trije standardni igralci, kar je vsekakor precej ošibilo ekipo.
Ronchi — Mladost
1:0
V slovenski nogometni ligi
V dvanajstem kolu Vozila remizirala
Vozila — Slavija	0:0
VOZILA: Pišlar, Šturm, Žižmond, Benedetič (Forčič), Pikula. Pini, Peršolja, Kravos (Furlan), Jerončič, Hvala, Leban.
GLEDALCEV: 1500.
SODNIK: Bertok iz Kopra
Tudi zadnja tekma SNL je na novogoriški stadion privabila veliko število gledalcev, ki pa niso videli tistega, kar so želeli: zmago. Domači igralci so tokrat nastopili brez peterice standardnih igralcev: Marušiča, Mavriča, Korparja, Bučana in Gulina, tako da je bilo trenerju Mladenoviču izredno težko sestaviti moštvo.
No, kljub temu smo videli borben nogomet, saj so se vsi igralci (na težkem in blatnem terenu) izredno
SOŽALJE
Športno društvo Breg izreka iskreno sožalje svojima odbojkaricama Mariji in Dorjani Kofol ob izgubi drage mame, oziroma none Judite Kofol.
trudili. Priznati je treba, da je Novogoričane spremljala tudi smola saj jim žoga kljub prizadevnosti ni hotela v mrežo. Domačini so bili ves čas v rahli terenski premoči, toda nevarni streli Jerončiča, Per-šolje in Pikule so zmeraj šli mimo vrat, ali pa v roke solidnega vratarja gostov.
Tudi v nadaljevanju se dogodki niso spremenili, temveč so domačini ponovno oblegali vrata gostov, žoga pa kot zakleta ni hotela v mrežo. Zlasti je bilo zanimivo v zadnjih minutah, ko so domačini poskušali vse, da bi povedli, toda niti menjavi Benedetiča s Forčičem in Kravosa s Furlanom nista prinesli tistega, kar si je trener zamišljal in tako je bil rezultat tudi ob koncu 0:0.
Rajmund Kolenc
*■<
mu
V finalu izzivalcev v Moskvi
Karpov-Korčnoj 3:2
MOSKVA, 11. - Viktor Korčnoj je v finalu izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka zmanjšal svoj zaostanek za svojim nasprotnikom Anatolijem Karpovom. Po 19. potezah je namreč v dobri uri osvojil 21. partijo tega dvoboja. Karpov zdaj vodi le še s 3:2 in ker morata tekmeca odigrati še tri partije, je trenutno stanje še povsem odprto.
Zanimivo je, da prihaja Korčnoj v formo šele v zadnjem obdobju, saj je Karpov po 18. srečanjih še vedno vodil s 3:0.
Če se bo dvoboj med 43-letnim Korčnojem in 23-letnim Karpovom končal pri neodločenem izidu, bodo zmagovalca določili z žrebom.
I

i iisaÉM—lil
Mladinska enajsterica Zarje je v preteklem kolu kioniia Esperti (od iv. Alojzija) s tesnim izidom 2:1
Prvi polčas je potekel v premoči domačinov, ki so stalno ogrožali vratarja Vermegliana; sreča pa jim ni bila preveč naklonjena, tako da niso prišli do zadetka.
V drugem delu igre so Doberdobci pritisnili in že v deseti minuti prišli v vodstvo po zaslugi Karla Ferfolje. Od tega trenutka dalje so nasprotniki pričeli ostreje napadati, da bi prišli do izenačenja. Doberdobska obramba, z Dužma-nom na čelu, pa je vedno njihove napade odbijala. Mladosti so se tu di v tem delu tekme ponudile priložnosti za gol. Naj omenimo, da je srednji napadalec G. Ferfolja kar dvakrat zgrešil strel, potem ko se je znašel sam pred vratarjem.
ZANESLJIVA ZMAGA Gaja Lib. Sv. Sergij 2:0
GAJA: Naturai, Stranščak, Egon Grgič, Sosič, Križmančič, Savarin, Branko Grgič, Baldasin, Rismondo, Vrše, Kalc, 13 Gojča, 14 Čuk.
LIB. SV. SERGIJ: Cadel, Saro, Santucci, Bon, Leban, Sain, Cavalli, Apollonio, Rosso, Nardin in Cen-tonze.
STRELCI: v 28. min. p.p. Vrše, v 27. min. d.p. Branko Grgič.
KOTI: 8:5 za Libertas.
GLEDALCEV: okrog 80.
Z zanesljivo zmago nad Tržačani so predstavniki Gaje ostali sami na drugem mestu lestvice, čeprav s prikazano igro niso zadovoljili. Slabo so se pomikali na sredini igrišča, kjer je izstopal samo izkušeni Baldasin. Obrambo, ki je zanesljivo opravila svoje delo, je o-jačil Križmančič za presenečenje pa je poskrbel v napadu Vrše, ko je le prišel do gola. Prvi udarci so pripadali gostom in prvi aplavz je požel vratar domačih, ko je silovit strel odbil v kot. Toda pobuda gostov je splahnela z zadetkom Vršela, ki je tako pokopal vse upe gostov.
Tudi po odmoru so Tržačani povzeli napadalno taktiko, toda vse njihove akcije so bile zaustavljene že pred kazenskim prostorom. Nasprotno so prav domačini postajali nevarnejši (s hitro napadalno trojko Grgič - Vrše - Kalc). Za podvojitev je sredi polčasa poskrbel B. Grgič.
Po tem golu se «zeleno-rumeni» niso več trudili in pobudo so prevzeli spet gostje, toda brez uspeha.
Darko Grgič
NEZASLUŽEN PORAZ Primorec — De Macori 1:2
DE MACORI: Campion, Vergan, Zucca, Di Stasio, Torresin, Grezar, D’Ambrosio, Carmeli, Pozecco, Sa-xida, Urcioli.
PRIMOREC: Vladimir Kralj, Husu, Sluga, Papatico, Čuk. Križmančič, M. Kralj, V. Možina, P. Kralj, Manzutto, B. Kralj, 12 Ravalico, 13 Kovačevič.
STRELCI: v 30. min. p.p Saxi-da, v 20. min. d.p. D’Ambrosio, v 28. min. M. Kralj.
SODNIK: Pipan.
Primorec je proti De Macoriju doživel svoj prvi letošnji poraz. Tudi v tej tekmi so se pokazale negotovosti v obrambi. Tokrat je sodnik spregledal dva igralca v off-sidu prav tedaj, ko je padel dnjgi gol. Trebenci so bili večina tekme v napadu, a so dosegli sa mo en zadetek z M. Kraljem, kar pa je bilo premalo za izenačenje, ki bi ga vsekakor zaslužili.
Bruno Križmančič
GRUDEN IN FLORENIN NAJBOLJŠA
Staranzano — Sovodnje 3:1
STARANZANO: Porciani, Rossi, Faccio, Broggian, Longo, Ronca, Lubiana, Ricupero, Bedin, Sain in Gergolet.
SOVODNJE: Sussi (Previdenti), Pozzovivo, Kovic, Gruden, Ferfolja, Petejan, S. Florenin, Sambo, Zavadlav, Marson, P. Florenin, Marušič.
STRELCI: v 16. min. Lubiana, v 33 min. Bedin, v 20. min. P. Florenin, v 43. min. Bedin.
SODNIK: Blasi iz Gorice.
Sovodenjci so ponovno poraženi zapustili igrišče. V nedeljskem srečanju so jih premagali domačini iz Staranzana in jim tako prekrižali račune (da bi domov odnesli vsaj točko).
Kje je treba iskati vzroke za ta poraz?
Predvsem gre priznanje mladi domači ekipi, ki je v prvem polčasu nadigrala sovodenjske vrste ter si zagotovila končno zmago. Seveda se morajo ti zahvaliti obrambi gostov, da so s tako lahkoto dvakrat prišli do zadetka. Izredno negotov je bil vratar, kateremu gre celotna odgovornost za prejeta gola. V prvem delu igre pa je bilo tudi opaziti pri slovenski ekipi pomanjkanje odločnosti, tako da so jo domačini na sredini igrišča dobesedno nadigrali. Večjo odločnost so Sovodenjci pokazali v drugem delu igre ter kaj kmalu prišli do gola. Večkrat so tudi nevarno o-grožali nasprotnikova vrata, toda zaman. Domačini so prav na koncu srečanja prišli ponovno do gola (tokrat na povsem nepravilen način).
V sovodenjskih vrstah velja tokrat pohvaliti za prikazano igro, srednjega branilca Grudna ter levo krilo P. Florenina.
________ -jo-
Skllcana italijanska
državna reprezentanca
RIM, II. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je objavil sporočilo, da je bila sklicana italijanska državna nogometna reprezentanca, ki bo v sredo, 13. t. m.
odigrala prijateljsko trening tekmo proti zahodnonemški enajsterici Ba-yernu iz Miinchna Tekma bo v Rimu. Sklicani so bili:
1. Zoff (Juventus), 2. Rocca (Roma). 3. Roggi (Fiorentina), 4. Or-landini (Napoli), 5. Merini (Juventus), 6. Zecchini (Milan), 7. Causio (Juventus), 8. Re Cecconi (Lazio), 9. Boninsegna (Inter), 10. Juliano (Napoli), 11. Antognoni (Fiorentina), 12. Albertosi (Milan), 13. Martini (Lazio), 14. Guerini (Fiorentina), 15. Anastasi (Juventus), 16. Braglia (Napoli).
Tedenski pregled mladinskih lig
Ker v nedeljo zaradi obilice prispevkov nismo mogli priobčiti o-bičajnega pregleda tekmovanja v mladinskih nogometnih ligah, podajamo ta komentar danes (v nekoliko skrčeni obliki). Komentar obravnava. seveda, le tekme prejšnjega tedna.
MLADINCI
Po nedeljskem kolu je ostal položaj na vrhu lestvice skupine A kolikor toliko nespremenjen. Naša zastopnika Union in Zarja se nahajata na spodnjem delu lestvice. Podlonjerci so nerodno klonili Mugge-sani, Zarja pa je odnesla točko z dvoboja z De Macorijem. Zanimivo je, da je Zarja, kljub slabemu položaju na lestvici, skupno z De Macorijem, edina ekipa, ki je v vseh tekmah dosegla vsaj en zadetek.
V	skupini B so si naše enajsterice nekoliko opomogle. Vesna zaseda skupaj z Edero in CMM prvo mesto. Primorje’ in Primorec pa se postopoma dvigata s spodnjega dela lestvice.
IZIDI
SKUPINA A
Union - Muggesana 2:4, Zarja -De Macori 1:1, Esperia Sv. Alojzij - Roianese 1:2, Fortitudo - Giarizzole 1:1.
SKUPINA B
Inter SS - Costalunga 1:2, Lib. Trst - Vesna 1:3, Cremcaffè - E-dera 1:0, Primorec - CMM 1:2, Primorje - Barcola 3:2.
LESTVICI SKUPINA A
Fortitudo 12; Giarizzole, Muggesana in Roianese 10; Rosandra, U-nion in De Macori 5; Zarja 3; Esperia Sv. Alojzij 2.
SKUPINA B
CMM, Edera in Vesna 10: Cremcaffè in Costalunga 9; Inter SS 8; Primorje 6; Primorec 5; Lib. Trst 3; Barcola 0.
NARAŠČAJNIKI
V	skupini A izgleda, da je Opici-na Supercaffè nedohitljiva, vsekakor Vesna zaseda zanesljivo drugo mesto katero ogroža la S. Giovanni. Kljub dobremu položaju se n.so Križani preveč izkazali v napadu, saj so dosegli le 9 zadetkov. Primorje nadaljuje z iziedno slabo serijo visokih porazov, ki traja že pet kol (izjema je sedmo kolo); popolnoma razumljivo je torej, da so Prosečani skupaj z Esperio SA na zadnjem mestu lestvice.
V	skupini B so Brežani zašli v krizo. Glavni vzrok je resna poškodba Kalina in izključitev Dina Kureta. Union se nahaja v zlati sredini lestvice in nima velikih možnosti za končno uvrstitev v finale.
IZIDI
SKUPINA A
Lib. Sv. Marko - S. Giovanni 1:1, Cremcaffè - Ponziana 1:2, Esperia Sv. Alojzij - Vesna 0:1, Opicina Supercaffè - Primorje 5:0.
SKUPINA B
Rosandra - Montuzza 0:0, Lib. Ro-col B - Duino 0:1, Lib. Trst i De Macori 5:2, Union - Breg 0:0. SKUPINA C
Fortitudo - Giarizzole 0:3, Lib. Rocol A - CGS 3:0, Triestina - Costalunga 1:0, Zaule - Muggesana 1:0.
LESTVICE SKUPINA A
Supercaffè 14; Vesna 10; S. Giovanni 8; Cremcaffè 7; Ponziana in Lib. Sv. Marko 6: Esperia Sv. A-lojzij in Primorje 2.
SKUPINA B
Breg 12; Lib. Trst 11; Domio, Rosandra, Union, De Macori in Montuzza 6; Lib. Rocol B 3. SKUPINA C
Giarizzole 15; Triestina 14; CGS 10; Fortitudo 7; Lib. Rocol A 6; Zaule 6; Muggesana in Costalunga 0.
ZAČETNIKI
Bregovi začetniki so doslej pobrali iz lastne mreže 21 žog, realizirali so le en zadetek. Dejstvo je, da je ekipa res šibka in premlada. 80 odst. te ekipe letos prvič nastopa; razumljiva je torej neizkušenost. Vsekakor so «plavi» zelo napredovali.
IZIDI
SKUPINA A
Ponziana - CGS 1:0, Inter Sv. Sergij - Giarizzole 0:2, Opicina Supercaffè - Lib. Sv. Marko 2:1, Triestina A - Lib. Rocol 0:0. SKUPINA B
Edera - Esperia Pio XH. 0:7, Muggesana - Montuzza 0:2, Zaule -Rosandra 0:2, Triestina B - Fortitudo 0:0, Breg - Cremcaffè 0:2. LESTVICI SKUPINA A
Lib. Rocol 8; Giarizzole in Triestina A 6; CGS, Sistiana in Inter Sv. Sergij 4; Opicina Supercaffè in Ponziana 3; Lib. Sv. Marko 1, SKUPINA B
Montuzza 12; Cremcaffè 10; Fortitudo 8; Esperia Pio XH. 7; Rosandra in Muggesana 5; Triestina B 3; Breg in Edera 0.
JOLO
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir —- vnaprej: polletne 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
12. novembra 1974
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglas » 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S. •>
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
ENO LETO IZREDNO USPEŠNE PREISKAVE PAD0VSKIH SODNIKOV
Vetrovnica: od «težakov nasilja» do vrha prevratniške organizatije
Dr. Fais: Nič ne vem o zavrnitvi dr. Tamburina • Rimski odvetnik prijavil Tanassija sodišču, ker ni obvestil predsednika republike o naklepih Borghesejevih prevratnikov
PADOVA, 11. — Vse kaže, da bodo padovski sodniki, ki vodijo preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice vzeli v prihodnjih dneh nekaj časa za premislek, da preučijo do sedaj dosežene rezultate in pripravijo načrt za bodoče delo. V zadnjih dneh so preiskovalci prišli do pomembnih rezultatov, kot je poudaril padovski državni pravd-nik dr. Fais med sestankom s časnikarji. Sodnik, ki ni hotel povedati kakšni so ti rezultati, je tudi dejal, da ni obveščen, da bi Mice-lijevi odvetniki zavrnili sodnika Tamburina. Težko se je zato znajti v vrtincu govoric in demantijev v
zvezi s nastalim položajem ter s 30. obletnico odporniškega gibanja in osvoboditve iz uničevalnih taborišč.
Vsedržavni svet ugotavlja, da položaj označujejo kriminalni prevrat-
dejanjih sil, ki se navdihujejo in zgledujejo pri fažizmu, obenem pa zahteva najširšo protifašistično budnost ne samo na strankarski ravni. Protifašistični boj mora biti brez sle-
niški načrti, ki peljejo do nekaterih berne retorike ter lažne revolucio-
gospodarsko-političnih sil, katerim pa niso tuji niti ljudje, ki se skrivajo v birokratskih is vojaških krogih. To še nikakor ne pomeni, da so državne ustanove polne izdajalcev, nasprotno zadnje sodne preiskave so dokazale, da gre za posamezne primere, ki se jih lahko izloči, da bi omogočili pravilno delovanje vseh državnih aparatov, katerih naloga je obramba republiških ustanov in demokracije. Ta
tej zvezi. Edino gotovo dejstvo pa podatek v okvir demokratičnosti je je, da beneško prizivno sodisče, ki	omogočiti z enotno prisotnostjo
je pristojno za to pravdo, m se	ijucjskih sil, ki so se borile v
uradno sporočilo Tamburinu niče- odporniškem gibanju in ki morajo za-sar o ukrepu branilcev bivšega se- | g0t0Vjjj tako na vladni, kot na za-
fa obveščevalne službe.
konodajni in na sodni ravni demokra-
name domišljavosti, ki je tuja tradicijam in interesom italijanskega ljudstva. Obenem poziva vse, naj ne podcenjujejo nevarnosti in težav sedanjega političnega trenutka, še zlasti kar zadeva skupno borbo. S svoje strani zagotavlja vsedržavni svet Združenja bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča, da bodo vse njegove sekcije delovale na področju protifašistične borbe, katere odraz morajo biti tudi proslave 30-letniee odporništva in osvoboditve iz nacističnih taborišč.
ZAGREB, 11. — V železniški nesreči pred postajo Zaprešič 20 km od Zagreba je bilo danes zjutraj osem potnikov lažje poškodovanih. Nesreča se je pripetila, ko je ekspresni vlak Taorm • orient trčil v tovorni vlak. I
Kubanski begunci se spet oglašajo
IZREDNA MOBILIZACIJA ZAHODNONEMSKE POLICIJE
Lov na morilce predsednika zahodnoberlinskega sodišča
Umor sodnika naj bi bil represalija za smrt anarhista Meinsa - Nečloveško ravnanje s pripadniki skupine Baader-Meinhof
Kar pa zadeva vprašanje terito- tično obrambo repubiiških ustanov, nalne pristojnosti za preiskavo o T naj ^ izraz protifašistiene voije Vetrovmci je dr. Fais kot ze vec- yse dyfave krat v prejšnjih dneh ponovno poudaril, da gre ta pristojnost padov- Vsedržavni svet ANED izraža svoje skim sodnikom. Kot je zano se ši- ogorčenje in obsodbo ob zločinskih rijo govorice, da si rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o Borgheseje-vem poskusu državnega udara, lastijo pristojnost za skupno preiskavo. Po mnenju dr. Falsa pa bi bil ta ukrep povsem neosnovan, kot dokazuje zajeten sveženj dokaznega gradiva, ki so ga padovski preiskovalci zbrali doslej.
Preiskava o Vetrovnici se je začela pred točno enim letom, ko je dr. Fais podpisal prve štiri zaporne naloge proti zdravniku Porti Casucciju, odvetniku Giancarlu De Marcbiju, Santu Sedoni in Sandru Rampazzu. V tem času so padovski preiskovalci z vztrajnim delom naredili v preiskavi velik korak naprej: od «težakov nasilja» so se v pičlem letu dokopali do samih vrhov prevratniške organizacije, ene najnevarnejših, ki so delovale v Italiji kot dokazuje tudi število visokih častnikov, ki jih dr.
Tamburino dolži politične konspiracije. Med temi, kar je izzvalo o-stre reakcije, je bivši poveljnik obveščevalne službe gen. Miceli, ki je bil ravno v soboto premeščen iz bolnišnice v zapor.
Da so padovski sodniki s svojo preiskavo zadeli v črno dokazuje poleg seveda zbranega gradiva, histerična reakcija desničarskih krogov z vodstvom neofašistične stranke MSI na čelu. Beg informacij, parlamentarne interpelacije proti Tamburinu, njegova zavrnitev s strani Micelijevih odvetnikov, dokazujejo, da je mladi sodnik iz Verone na pravi poti in da meri na še višje kroge kot je Miceli. V tej zvezi je sodnik že poudaril, da je šef SID le člen v verigi prevratniške organizacije, trden člen, a le člen. To seveda pomeni, da je imel gen. Miceli v Vetrovnici svoje predstojnike in očitno je, da jih gre iskati v političnih krogih.
Kdo so in kje so? Na tako vprašanje seveda, ni mogoče odgovoriti še pred samim sodnikom, zanimiva pa je vsekakor v tej zvezi polemika med bivšim predsednikom republike Saragatom in finančnim ministrom Tanassijem. Kot je znano Sa-ragat obtožuje nekdanjega obrambnega ministra, da ga ni obvestil o naklepih «golpistov» in zlasti še o dejstvu, da se je prevratnikom posrečilo zasesti notranje ministrstvo za nekaj ur. S tem v zvezi je rimski odvetnik Alberto Calda prijavil finančnega ministra sodišču «zaradi neizpolnjevanja svojih dolžnosti, ker, kot izhaja iz izjav bivšega predsednika države, ga ni obvestil o rovarjenju prevratnikov.»
Calla v svoji prijavi poudarja, da si kot demokrat in kot levičarski politik pridržuje pravico, da se priglasi kot zasebna stranka v morebitnem sodnem postopku proti Tanassiju.
Prijavo bodo morali sedaj preučiti rimski sodniki in odločiti, če naj na tej podla-. začnejo preiskavo.
Če bi do tega prišlo, bi morali preiskavo prepustiti parlamentu kot predpisuje ustava. Izvedelo se je tudi, da bosta sodnik Fiore in namestnik državnega pravdnika Vi-talone v prihodnjih dneh zaslišala Tanassija in nekdanjega ministra Restiva v zvezi z Borghesejevim poskusom državnega udara.
Danes sta sodnika zaslišala bivšega obveščevalca SID Torquata Nicolija, katerega je dal dr. Violante aretirati v zvezi s tako ime- I	g^GDAD. 11. — Na stotisoče	I	zaji, bivši iraški	minister, ki se-
novanim «oktobrskim golpejem». Ka-	kurdskih beguncev bo moralo preš-	daj odgovarja za	notranje zadeve
že, da bo zasliševanje izredno dolgo	tatj hudo zimo na prostem ali pa	na področjih, ki	jih nadzorujejo
in da se bo r'.daljevalo tudi jutri. , šotori brez hrane, brez zdra- I uporniki, pravi, da nujno potrebu-
BONN, 11. — Zahodnonemška policija je organizirala izreden lov za morilci predsednika berlinskega sodišča Guentera Von Drenkmanna. ki je bil ubit včeraj zvečer v svojem stanovanju z dvema streloma iz samokresa. Po mnenju preiskovalcev je umor sodnika represalija skrajnolevičarskih krogov za smrt anarhista Holgera Meinsa, člana skupine Baader-Meinhof.
Neznanci, ki so se proglasili za naslednike «frakcije rdeče armade» (tako se je imenovala skupina Baader-Meinhof), so s telefonskim obvestilom časopisni agenciji DPA prevzeli odgovornost za umor in zagrozili s ponovnimi represalijami proti sodnikom in policijskim funkcionarjem. Spričo grožnje so oblasti odredile izredne varnostne ukrepe, da bi zaščitile sodnike. Zlasti zastražen je stuttgarski sodnik Prin-zing, ki vodi preiskavo o «prevratniškem delovanju» skupine Baader-Meinhof.
Morilci — bilo jih je šest ali sedem — so v nedeljo zvečer pozvonili na domu Von Drenkmanna, češ da bi mu radi čestitali ob rojstnem dnevu (sodnik je v soboto namreč slavil 64-letnico). Komaj jim je odprl, ga napadli z orožjem in ga ubili, čeprav se jim je z ženo zagrizeno postavil po robu. Nato so pobegnili z dvema avtomobiloma svetle barve.
Umor predsednika berlinskega sodišča je imel velik odmev v zahod-nonemškem tisku, ki je zasenčil reakcije na smrt Meinsa, ki naj bi bila med drugim vzrok sodnikovega umora. Anarhist, ki je bil eden od voditeljev skupine Baader-Meinhof, je umrl v zaporu po osmih tednih gladovne stavke. Njegov odvetnik je obtožil policijo, paznike in upravo kaznilnice, da ni naredila ničesar, da bi preprečila smrt mladega anarhista (bil je star komaj 34 let). Branilec je dejal, da je govoril s klientom dva dni pred smrtjo in poudaril, da bi mu s pravočasnim prevozom v bolnišnico rešili življenje. Meins, ki je bil visok 185 centimetrov, je ob smrti tehtal komaj 40 kil.
Ravnanje z domnevnim «prevratnikom» je posledica gonje, ki so jo oblasti zagnale proti anarhistični skupini. Ob času lova na «prevratnike», ki so padli v roke «varnostnim organom» pred skoraj dvemi leti, so bili agenti pooblaščeni, da streljajo proti vsakomjur, ki je bil osumljen, da pripada anarhistični skupini. V krvoločnem lovu na moža je bilo ubitih deset ljudi, od katerih je bil marsikdo nedolžen.
Lov na pripadnike skupine Baader-Meinhof je bil tudi povod za ostro polemiko med oblastmi in pisateljem, Nobelovim nagrajencem Boellom. Ta je trdil, da so pripadniki anarhistične skupine le sanjači in «teoretiki», medtem ko je tedanji minister Genscher (eden od glavnih krivcev za Brandtov padec) trdil, da mora država začeti pravo vojno proti njim. Danes ga napredni krogi obtožuiejo, da je bil boj proti skupini Baader-Meinhof le pretveza za ckrenitev in oborožitev policije, kar predstavlja resno nevarnost za demokratične ustanove v državi.
Kakorkoli že. ravnanje nemških oblasti z zaprtimi anarhisti ni o-pravičliivo v demokratični družbi. Odvetniki so večkrat opozorili kaz-nilniškega zdravnika, da je Mein-sovo zdravstveno stanje brezupno, a zaman. Kaže, da so stavkajočemu jetniku odrekali celo vodo, kar je bilo za njegov ošibeli organizem usodno.
Alžirijo, kamor ga je povabil predsednik Bumedien,
Ponoven izraelski letalski napad na libanonsko ozemlje
TEL AVIV, 11. — Izraelska lovska letala so popoldne ponovno vdrla v libanonski zračni prostor ter napadla «vojaške objekte» palestinskih gverilcev. Iz komunikeja, ki so ga objavili v Tel Avivu, kaže, da se je napad začel približno ob 16. uri, po krajevnem času, letala pa so napadla kraj Hasbaja kakih 15 km severno od Golanske planote.
Libanonsko obrambno ministrstvo je o vdoru izdalo sporočilo, v katerem pravi, da se je napada udeležilo 12 reaktivcev tipa «phantom» in da je trajal 17 minut. Poročilo pravi, da je napad na palestinska taborišča povzročil dva mrtva in več ranjenih.
....................................................................................................................................n...............mm,....................m.....
Francoski predsednik Giscard D’Estaing je položil venec pod slavolok zmage ob obletnici podpisa premirja
med Nemčijo in Francijo v prvi svetovni vojni
PO VEČDNEVNI NAPETOSTI V LUANDI
Petdeset mrtvih v neredih v glavnem mestu Angole
Portugalski vojaki sodelujejo s partizank da bi uničili skupine belih plačancev, ki skušajo doseči odcepitev Cabinde od Angole
LUANDA, 11.
ALŽIR, 11. — Švedski ministrski predsednik Olof Palme je prispel na uradni štiridnevni obisk v
Kubanski begunci si lastijo očetovstvo nad bombnim atentatom, ki so ga izvršili proti sedežu Organizacije ameriških držav, v okviru katere prav te dni razpravljajo o možnosti ukinitve gospodarske blokade Kube
..................„„„„„„.............................................................m.............................................................................................................................................«
steh iz Angole je v neredih v predmestju Luande umrlo vsaj 48 oseb, 100 pa jih je bilo ranjenih. Vso noč je bilo slišati streljanje v predmestjih angolskega glavnega mesta, medtem ko je položaj v središču mesta bil dokaj miren.
V Lizboni še niso uradno reagirali na zadnje krvave dogodke, o katerih portugalski časopisi obširno poročajo, čeprav se sklicujejo na poročila mednarodnih tiskovnih agencij in na pisanje portugalske agencije «Lusitania», ki pravi, da so se neredi začeli, ko so skupine demonstrantov napadle letališče, kjer je bilo več tisoč belcev in Afričanov, ki so čakali na prihod delegacije «Enotnosti». Po Netovem gibanju za osvoboditev Angole in Holdenovo fronto za osvoboditev Angole je tudi «Enotnost» Jonasa Savimbija, najmanjša skupina, ki se je borila za neodvisnost Angole, posiala v Luando delegacijo, da bi odprla tam sedež ter začela delovati kot politična stranka.
Na letališču se je začelo streljanje, položaj pa se je kaj kmalu umiril. Nekaj časa zatem so iste skupine zagrešile nekaj nasilnih dejanj v drugih mestnih četrtih Luande. Vest, da naj bi šlo za pripadnike gibanja za osvoboditev Angole, je njen predsednik Agostinho Neto odločno demantiral in skupno s predsednikom vladnega odbora admiralom Rosa Coutinhom naslovil na prebivalstvo poziv, v katerem zahteva takojšnji povratek k nor malizaciji. Patrulje, ki jih sestavljajo portugalski vojaki in pripad niki fronte za osvoboditev Angole vzpostavljajo mir v tistih mestnih predelih, kjer so še v teku neredi.
V zadnjih dneh je v Luandi in v drugih angolskih krajih vzdušje dokaj napeto, nasilna dejanja so na dnevnem redu, ponavadi pa gre za zločine, ki nimajo nobenega političnega ozadja.
Položaj v Mozambiku je, kljub zadnjim dogodkom, mnogo bolj jasen, saj portugalske oborožene sile
Po zadnjih ve- učinkovito sodelujejo s Frelimom.
Tudi v Gvineji Bissau in na Kapverdskih otokih bodo težave po splošnem mnenju kaj kmalu premostili. V Lizboni prevladuje mnenje, da bodo tudi v Angoli kaj kmalu uvedli mir, sedanji neredi pa so neizogibne posledice dekolonizacij-skega procesa, ki pa nadaljuje svojo pot. Prevladuje mnenje, da bodo dosegli zadovoljivo rešitev tako za domačine, kot za številne belce, ki so si ustvarili življenje v Angoli. _ Še zlasti zaskrbljujoč je položaj v Cabindi, pokrajini, ki jo od Angole deli pas kongoškega ozemlja in ki je bogata s petrolejskimi le-
žišči. Portugalsko časopisje poroča, da so nekatere enote fronte za osvoboditev Cabinde, ki jo sestavljajo beli plačanci, napadle portugalske oborožene sile, ki pa so z lahkoto ponovno vzpostavile red. Portugalski poveljnik Cabinde general Barata je v zvezi z belimi indipendentisti zavzel zelo dvoumno stališče, tako da so se njegovi vojaki v bistvu uprli ter skupaj s patruljami gibanja za osvoboditev Angole vzpostavili red. V Lizboni so po tem dogodku sporočili, da bodo imenovali nove vojaške in civilne upravitelje in da je v teku preiskava.
VČERAJ ZJUTRAJ V SREDIŠČU RIMA
Bliskovita reakcija žrtve pognala ugrabitelje v beg
RIM, 11. — Trije zakrinkani in oboroženi neznanci so danes zjutraj napadli 16-letno dekle, hčerko premožnega gradbenika in jo skušali ugrabiti. Hitra in učinkovita reakcija dekleta je presenetila ugrabitelje, ki so jo odkurili preden bi lahko posegli mimoidoči.
Dekle, Angela Armellini, je bilo namenjeno v šolo «Santa Rita», ki je v Ulici Manzoni. Nenadoma se ji je približal «fiat 125», iz katerega sta skočila dva fanta in jo skušala potisniti v avto. Angela, ki je dobra športnica, pa je bliskovito reagirala: vrgla se je na tla in začela kričati, kar so ji dala mlada pljuča. S tem je priklicala pozornost mimoidočih, ki so pritekli, da bi videli, kaj se dogaja. Ugrabitelji so zato pustili žrtev in jo pobrisali. Avto so karabinjerji našli nedaleč
niiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiitiii
KURDI ZAHTEVAJO TAKOJŠNJO POMOČ MEDNARODNIH ORGANIZACIJ
Dramatičen položaj pol milijona beguncev zaradi državljanske vojne v Kurdistanu
hodnjih dneh bo izročd zbrano gra- Jgoratem področju severnega Iraka, divo javnemu tožilcu da mu spo-	in pomanjkanje sta povzroči-
roči svoje zahteve, nato pa bo se I smrt £e mnogih otrok in star-'fav11 obtožnico, na podlagi katere ^	obramba pred mrazom
bodo sodih prevratnikom.	j in dežjemj ki čedalje bolj pogosto
pada nad revna taborišča, so ode-1 je in plastične folije. V taborišču v Haj Omranu, na meji z Iranom, vsako noč umre deset do dvajset o-seb. Zdravniki so mnenja, da se bo število žrtev še povečalo, ko bo nastopila prava zima in bo temperatura še padla.
«i. -	Taborišče v Haj Omranu je eno
Združenja bivših političnih deportiran- od mnogih, ki se nahajajo na pod Sv v nacisUčnT taborišča ANED ročju, ki ga nadzoruje uporniška je odobril resolucijo, v kateri pro- vojska Mustafe Barzanija, za80J'')l' učuje zelo resni politični položaj, ki nika neodvisnosti Kurdistana Dru-danes označuje italijansko politično j ga taborišča so P°, Pn^vanjih sa-življenje ter delovanje združenja v I mih Kurdov še slabša. Mohsen
Zaskrbljenost ANED ob političnem položaju v Italiji
MILAN, 11. — Vsedržavni svet
jejo hrano, obleke, šotore in zdravila. Gre za življenjsko vprašanje. Sami Kurdi ne morejo poskrbeti za vse zato zahtevajo od mednarodnih organizacij, naj jim pomagajo. Doslej so pomoč poslali le I-ran. Nizozemska in Švedska, kar pa je odločno premalo.
Iran je edina država, ki nudi izdatno pomoč, 150 tisoč beguncev je nršlo zavetišče na obmejnem pod reč ju Iranski Rdeči križ je doslej ustanovil šest begunskih taborišč, v načrtu pa je še nekaj taborišč v južnem Iranu, kjer je pod-mbje milejše. V Iraku je približno pol milijona Kurdov, po mnenju kurdskih funkcionarjev, ki so zadolženi za rešitev vprašanja beguncev, pa jih Iran lahko sprejme sa mo polovico in to v najbolišem pri meru. Drugi bodo morali prestat'
zimo v šotorih, v kočah, ali pa na I v zavetiščih, ki so jih izkopali v prostem.	pobočjih planin. Tisti, ki niso uteg-
• •	I nili doseči zavetišč, se morajo vsak
Med begunci r^aJai<)	I dan spopasti z vprašanjem, kako
preživeti pred napadi iraškega letalstva, ki ga šibko kurdsko protiletalsko topništvo ne more zaustaviti.
bušne bolezni, zabeležili so celo nekaj primerov kolere. Mnogi begunci so mesece in mesece potovali skozi Irak, prekoračili linije iraške vojske, da bi prispeli do osvobojenega področja. Ob svojem prihodu so bili bolni in lačni. Eden od beguncev pravi, da so ga iraški vojaki izgnali iz njegovega doma skupaj z ženo in štirimi otroki, ko so ugotovili, da je podpiral upornike generala Barzanija. Njegovi družini so dovolili, da vzame samo obleko, denar so morali pustiti, «še sama sreča, da smo preživeli,» je dejal. Drugi pravijo, da so morali iti čez minska polja, da so prispeli do področja Kirkuka in do begunskih taborišč.
Z zahoda je slišati neprestano bobnenje topov. Kdor je bil v dolini Šuman pravi, da se ljudje skrivajo
Vsak dan prekorači mejo z Iranom približno 200 družin. Kurdi so prosili za pomoč odbor OZN za begunce ter mednarodni Rdeči križ v Ženevi. Slednja organizacija je Barzaniju sporočila, da bi pomoč z njene strani morala odobriti i-raška vlada, se pravi vlada države, na ozemlju katere je v teku vojna. Vlada v Bagdadu pa pravi, da ne obstaja nobena vojna, da ni nobene vojaške kampanje v teku ter je zato zavrnila sleherno pomoč, češ da gre za notranjo zadevo.
Kurdi pa pravijo, da so bile mednarodne norme v takih primerih večkrat zanemarjene. Navajajo primere Biafre in Vietnama ter za gotavljajo, da bi isto lahko storili
za Kurdistan. Rdeči križ bi lahko poslal potrebno pomoč v iranska begunska taborišča, ki bi tako lahko sprejela večje število kurdskih beguncev. Turčija in Sirija sta medtem okrepili nadzorstvo na mejah ter prepovedujejo vstop Kurdom, ki skušajo zapustiti Irak.
Vodje kurdskih upornikov pravijo, da bo 6.000 mož iraške vojske v bližnji bodočnosti začelo veliko o-fenzivo, katere namen naj bi bil razbitje kurdske bojne črte ter prodor do iranske meje. Do napada bi lahko prišlo vsak trenutek. Kurdi so doslej odbili že tri podobne napade. Vladna vojska je odprla na področju Dohuka in Akre novo fronto in v glavnem štabu Barzanijeve vojske predvidevajo, da se bo prihodnja ofenziva začela pri gori Zozak, kakih 65 km od meje. Po mnenju Barzanijevega sina si je i-raška vojska zastavila dva cilja: obkoliti kurdske sile in osvojiti ne katere pozicije na cesti, ki pelje proti turški meji.
od propadlega poskusa ugrabitve. Ker ima tujo evidenčno tablico, preiskovalci menijo, da je bil ukraden. Pred šolo so tudi našli pismo, ki je padlo enemu od ugrabiteljev iz žepa. V njem je bilo le kratko obvestilo za Angelinega očeta: «U-grabili smo tvojo hčer. Ne obvesti policije».
Angela je najstarejša hči premožnega gradbenika Renata Armelli-nija, ki stanuje v eni najrazkošnejših vil v četrti EUR. V pogovoru s časnikarji je gradbenik poudaril, da je pričakoval, da se bo prej ali slej zgodilo kaj takega. Dejal je, da so ga banditi vzeli na piko, saj so ga v nekaj mesecih dvakrat okradli, enkrat oropali, nekajkrat pa so napadli njegovega sodelavca.
Prav zaradi tega sta zakonca Armellini sklenila, da budno čuvata otroke in mati jih je vsako jutro osebno peljala z avtom v šolo. Davi pa je pustila Angelo nekaj desetin metrov pred šolskim poslopjem, ker se ji je mudilo. Trenutek pozneje so jo ugrabitelji napadli, kar dokazuje, da so ji dalj časa sledili in da so bili na preži: čakali so na ugodno priložnost.
Napad na Angelo Armellini je tretji poskus ugrabitve v Rimu. Prejšnja dva primera sta ugrabitev 22-letnega študenta Egidia Bo-nannija in vnuka znanega petičnež Paula Gettyja.
Bonanni je bil ugrabljen 21. oktobra 1969, ko se je vračal oomov z univerze. Zanj so ugrabitelji zahtevali od očeta, premožnega veleposestnika, 400 milijonov lir odkupnine, po dolgotrajnih telefonskih pogajanjih pa so se omejili na sto milijonov. *
Drugačen je bil primer Paula Gettyja, o katerem je tisk svoj čas veliko pisal. V začetku je kazalo, da mladi vnuk najpremožnejšega človeka na svetu ni bil ugrabljen pač pa da skuša izsiliti bogatemu in skopemu dedu denar z zvijačo. Šele ko so mu ugrabitelji odrezali uho in ga poslali v uredništvo nekega rimskega lista, se je izkazalo, da se banditi ne šalijo in da so odločeni tudi pohabiti fanta, le da bi prišli do denarja. Po nekajtedenskih pogajanjih se je stari Getty končno omehčal in plačal za vnuka milijardo in sedemsto milijonov lir odkupnine. Paul Getty je Dii kmalu nato osvobojen in pred kratkim se je tudi oženil.
Pred političnimi volitvami v Grčiji
ATENE, 11. — 17. novembra bo: do Grki po 10 letih spet izvolili parlament. Za sedeže v parlamentu se bo potegovalo 46 strank, od katerih si dve tretjini lasti naziv «demokratičen» in «obnovljen».
V resnici bo borba za 300 sedežev v parlamentu potekala med sredinskim gibanjem Karamanlisa, levosredinsko skupino sedanjega zunanjega ministra Mavrosa, levico, ki je vodi Papandreu ter enotno levico, ki jo sestavljajo vse tri komunistične stranke. Poleg njih Pa je tu še monarhična desnica, v kateri so v glavnem osebnosti, ki so podpirale prejšnje diktatorske režime.
Predvidevanja so zelo tvegana, čeprav kaže, da si bo Karamanlis le zagotovil večino. Volilni zakon je sestavljen tako, da se z zelo zapletenim računanjem ostanki razdelijo med posamezne skupine strank na škodo strank, ki se predstavljajo osamljene na volitvah. Karamanlis in njegovo sredinsko gibanje računata na večino v parlamentu, ki bo moral izdelati novo ustavo, oklicati referendum o morebitnem povratku monarhije, ponovno vključiti Grčijo v razne mednarodne organizme, iz katerih so fašistični polkovniki ali izstopili, ali Pa so jih izključili, določiti pogoje za pristop Grčije k Evropski gospodarski skupnosti ter nadaljevati težavna pogajanja za dokončno rešitev ciprske krize.
Papandreu se je ločil od stranke, ki jo je vodil njegov oče ter zavrnil vsako obliko sodelovanja z drugimi levičarskimi skupinami. Loči se predvsem po stališčih,do zunanje politike, zahteva namreč ne samo izstop Grčije iz vseh vojaških organizacij NATO temveč tudi iz političnih organizacij ter zaprtje vseh vojaških oporišč v Grčiji.
Skupni nastop treh komunističnih partij na volitvah je prvi korak za njihovo združenje. Theodorakis, predstavnik neodvisne komunistične levice bo nastopil na volitvah skupno s tremi političnimi voditelji: Floralisom, za zunanjo komunistično skupino, Drakopulosom, za notranjo komunistično skupino ter Iliu-jem, vodjo tradicionalne komunistične levice. Levica odobrava izstop Grčije iz vojaških organizacij NATO ter zahteva dokončno prekinitev tesnih odnosov, ki vežejo Grčijo in ZDA ter politiko, ki bi ne bila tako povezana s tujimi vojaškimi interesi. Poleg tega zahtevajo komunisti tudi pravično kazen za voditelje prejšnje vojaške hunte.
«The Conversatoli»
(Nadaljevanje s 4. strani)
meriški družbi, ki se sprevrže v razmišljanje o samem reproduktivnem sredstvu, kakršen je v tem filmu registracija. V tem oziru lahko zasledimo sorodnost tudi z drugim filmom, ki ga je Coppola proizvedel, režiral pa njegov prijatelj George Lucas. «American Graffith, v katerem smo prav tako našli razmišljanje o reprodukciji realnosti, ki je lahko res dokument realnosti, življenja, a obenem njegova pretvorba.
Coppola je zanimiva in čisto izvirna osebnost sedanjega ameriškega filma: ni le režiser a tudi scenarist lastnih filmov, o-benem pa še scenarist filmov drugih režiserjev ter nazadnje (čeprav namerava to vlogo opustiti) producent filmov drugih režiserjev; skupaj z Bogdanovi-chem in Friedkinom je tudi ustanovil zvezo producentov - režiserjev. V Coppali se nam zdi, da zasledimo nekakšen poskus preobrazbe kapitalistične filmske industrije: vanjo je Coppola vstopil v vse prej kot marginalni vlogi (podeljena mu je bila režija filma kot «Boter» in boriti se je moral za lastno neodvisnost, kar mu je tudi uspelo), a zato da jo maksimalno izrabi v smeri obogatitve filmskega izraza, ki io ■"tnda skuša posredovati čim obširnejši publiki.